naš tednik
LETO XXXVI. Številka 17 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 26. aprila 1984
Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Mesec maj — mesec mladosti. Maj pa je tudi mesec, v katerem lahko prijavite svoje otroke k dvojezičnemu pouku. Ravno v zadnjih mesecih smo lahko čuli od mnogih vidnih Avstrijcev, kako važno je, če znaš dva ali več jezikov. Starši, prijavite svoje otroke k slovenščini — otroci Vam bodo pozneje zelo hvaležni!
»Za dosledno uresni-čitev člena 7 ADP“
Zvezna skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki ima podobno funkcijo kot dunajski Parlament, je na včerajšnji seji obravnavala med drugim aktualna dogajanja na področju koroškega dvojezičnega šolst-Va- Poslanci zvezne skupščine so v tej zvezi izrazili svojo veliko zaskrbljenost zaradi predlo-9ov KHD in FPO, ki predvidevata ločene šole za Slovence. Dobesedno je bilo poudarjeno, ra_bi „s tem onemogočili dvojezično vzgojo in bi potemtakem bila okrnjena ena od osnovnih pravic manjšine".
. Poleg vprašanja dvojezične Šolske vzgoje na Koroškem, s° poslanci zvezne skupščine Posvetili svojo veliko pozor-Oost vprašanju člena 7 Avstrijske državne pogodbe oziroma so zahtevali izpolnitev °oveznosti, ki jih je prevzela vstrija s podpisom državne Pogodbe. Bilo je poudarjeno, a J® le z dosledno izpolnitvijo ®na 7 zasigurana uresničitev Pravic manjšin, ki živijo v Av-^ rit'- Predstavniki jugoslo-t(J?S*6®a Parlamenta so vrhu 9a zavzeli stališče k vpra-Itar- s*°venske manjšine v vaiIJI" luc*' v tej zad®vi zahte-k_ °’ da se vsem našim roja-m zasigurajo vse pravice.
Nameščencem in nameščenkam za dopust, delavcem za dodatni zaslužek, delavkam za čiščenje stanovanja — tako :neverili 1. maj, praznik delovnih ljudi.
Koliko ljudi. mož. žena In otrok je moralo žrtvovati svoje zdravje, svojo varnost In bodočnost, ko so izbojevali pravico do delavskega gibanja in končno še praznik 1. maja.
A voditelji delavstva so se izneverjali, malo jih je danes iz res delavskih slojev, večinoma so politični funkcionarji in uradniki, ki s tem. da ..zastopajo" svoje kolege in kolegice, le še služijo lepe denarje in si zacementirajo lepa službena mesta do penzije.
Delovni ljudje, ki še naprej trpijo krivico, izkoriščanje, pa se na primer vedno manj spoznajo, kar zadeva njih pravic, predpisov, zaščite, itd.
Ker ne prepuščamo kroje-rtja svoje usode drugim, ker se ne vdamo, smo se delavci in delavke na južnem Koros lem združili v KOROŠKO SO LIDARNOST. da bomo svoje interese sami zastopali in opozarjali na nedostatke in krivice ošabne politike v tej deželi.
Ne gre nam za žametne stolčke in čast mandatarjev ali poslancev v delavski zbor-
nici, hočemo svojo usodo sami krojiti in uveljavljati svoje interese povsod, kjer živimo.
Nad 800 nas je že v začetku. pomagali si bomo med sabo, da se prebijemo spet do svoje identitete, podvrgli kle-čepiazništvo za koristi, skrin-katl tiste, ki govorijo, ne da bi imeli našega privoljenja, v našem imenu, a ne ravnajo v našo korist, temveč v svojo.
Vsi skupaj dosti znamo, da si lahko povsod in v vsem pomagamo. Tudi našim kolegom in kolegicam iz drugih držav, ki so s svojimi žuljavi-mi rokami že dosti doprinesti za našo skupno dobrobit.
Tako bo postal I. maj za nas spet praznik delovnih ljudi. praznik naše samozavesti in sloge in opomin vsem tistim, ki si hočejo lastiti naše glasove zgolj v svoje osebne in odborniške interese.
Če imate probleme, se obrnite na naš naslov: KOROŠKA SOLIDARNOST, Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec, in poiskali Vam bomo pomoč. Za KOROŠKO SOLIDARNOST tngrld Zablatnik

Politika
STRAN
Politika
1	ji IT	Tednikov komentar
PIŠE BORUT SOMMEREGGER		
Deset let po prevzemu vlade, tik pred Veliko nočjo, je povabil deželni glavar Wag-ner v celovški Virunum novinarje. Jasno je, da'ob takih prilikah novinarji bolj čestitajo, nekateri iz prepričanja, drugi iz vljudnosti. Naš list se je do narodnostne politike deželnega glavarja dovolj jasno opredelil, našega stališča tudi ob tej priliki nismo skrivali.
Strinjamo se z deželnim glavarjem, ki je ob tej priložnosti priznal v pogovoru z
itak predvideva zakon o ORF-u. Od nas pa bo tudi odvisno, kako se bomo pripravili na padec monopola, ki ga je naznani! VVagner.
iJkozi desetletno VVagner-jevo politiko se vleče kot rdeča nit neke vrste „ izobčenje pogovornih partnerjevOd časa do časa VVagner javnosti razodeva, s kom se ne bo pogovarjal. Še ni dolgo od tega, ko je izobčenje doletelo osrednji organizaciji, nato predsedni-
Po desetih letih Wagnerjeve vladavine
radijem, da mu je sicer marsikaj uspelo v njegovi desetletni vladavini, ni pa dosegel v narodnem vprašanju tega, kar si je želel. V njegov čas spada preštevanje manjšine, spada julijska zakonodaja. Dejstvo je, da nam na občinski ravni ponovno skušajo jemati še tiste borne pravice, ki so nam preostale po preštevanju.
Slovenske narodne organizacije so v zadnjih letih ojačile napore, da bi našli rešitev našega vprašanja z dialogom. Politika osrednjih organizacij je našla ugoden odmev v avstrijski, celo koroški javnosti. Vsak nas pa bo tudi razumel, da se ne moremo večno samo pogovarjati ter prepričevati avstrijske politike in javnost. Imamo tudi vtis, da nas nekateri tudi že razumejo, če končno tudi zahtevamo vidne rezultate.
Ta,
ako je tudi ob tej priliki stekla beseda o naših zahtevah ob reformi ORF-a. Avstrijske narodne skupnosti imamo pravico, da nas tudi v teh gremijih upoštevajo končno tako, kot to
ka KEL Smolleta. Zdaj pa nam je povedal, da noče stikov s SZDL.
I ako bodo stiki s Slovenijo ostali na ravni vlad. Na ta način bo menda le prišlo do gradnje karavanškega predora, ker bodo sedaj skupno iskali razne finančne vire za gradnjo.
/Va tem mestu se ne bomo spuščali v oceno gospodarske in družbene politike VJagnerjevega desetletja. Dejstvo je, da je južnokoro-ški gospodarski prostor „problemsko področje“. To imamo potrjeno tudi takore-koč uradno_ od zveznega kanclerja. Če pa želimo reševanje gospodarskih in družbenih vprašanj, ki so neločljivo povezane z usodo manjšine, potrebujemo jasno stališče in odločno besedo. Zvijanje ali molk nas nikamor ne privedeta. Partner si lahko le, če tudi sam poveš jasno, kaj želiš. Verjetno je mislil VVagner isto, ko je našemu listu dejal: „Z vami sem se teh deset let vedno dobro prerekal.“
Skupna delegacija Skupnosti iužnokoroških^vin KEL bila pri Deutschmannu:
IM ■
. s kmetiisDm ne postaneš
bogat, s kmflm na že..
Vzrok včerajšnjega pogovora s predsednikom Kmetijske zbornice Deutschmannom je bil predlog ministra k noveli tržne ureditve za leto 1984, ki po mnenju Skupnosti južnokoroških kmetov in KEL v več točkah, ki so doslej znane, ne ustreza življenjskim potrebam malih kmetov južnokoroškega področja oz. jih zapostavlja. 0 osnutku ministra k noveli tržne ureditve bodo pristojni gremiji začeli diskutirati 9. maja v dunajskem parlamentu, novela pa bo najkasneje sklenjena s 1. julijem tega leta.
Člani delegacije so v tem pogovoru s predsednikom Deutschmannom izrazili svojo resnično zaskrbljenost glede ministrskega predloga k tržni ureditvi, ki za južnokoroške kmete vsekakor ni sprejemljiv. Poslanec Kmetijske zbornice ek. sv. Domej je zahteval odločno postopanje Kmetijske zbornice proti določenim točkam predloženega osnutka, ki bi pomenile zapostavljanje malega kmeta. Karl Smolle, predsednik KEL, je dejal, da je nasplošno treba podpirati kmete v področjih s slabo strukturo, česar pa ministrski osnutek očitno ne upošteva, kar je potrdil tudi predsednik Deutschmann.
Važna točka pogovora je bila nadalje tržna ureditev za mleko, pri kateri bo prav tako prišlo s 1. julijem tega leta do
novele. Kmet in občinski odbornik EL v Pliberku Franc Va-leško je dejal, da se sicer producira preveč mleka, to pa ne na Koroškem, in da bi bilo smiselno, če bi se Kmetijska zbornica zavzela za to, da bi se kontingentiranje mleka porazdelilo po zveznih deželah. Veliki kmetje v Zgornji in Nižji Avstriji zaradi nadvse boljših struktur producirajo največ mleka in imajo tudi največji kontingent. V alpskih področ; jih, kot so to tudi južnokoroški kraji, živijo v glavnem gorski in mali kmetje, katere bi velja-lo podpirati; zaradi tega \e predlagal Valeško, da se naj Kmetijska zbornica trudi za opustitev kontingenta pri gotskih kmetih, ki letno ne producirajo več kot 40.000 litrov mleka.
Anton Sturm, kmet
VVarasch: „ Posod ne zna postopati kot župan obeh narodnih skupnosti “
„Če je občinski odbornik EL ravnatelj Kukoviča ži-t raj s ko ljudsko šolo sam označil z dvojezičnim napisom, potem je s tem samo nadoknadil zamudo občine ter s tem tudi v javnosti dokumentiral vrednost obeh deželnih jezikov.“ To je izjavil predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov mag. VVarasch v zvezi z zadnjo žit raj s ko občinsko sejo. Kot smo že v zadnji
številki poročali, žit rajske večinske frakcije ponovno zahtevajo odstranitev teh napisov, pa čeprav so že v stari ljudski šoli imeli dvojezične označbe. VVarasch: „Župan Posod zaradi pritiska v svojih lastnih vrstah ter od OVP ne zna postopati kot župan obeh narodnih skupnosti v občini." O zadnji občinski seji poročamo tudi na strani 4-.
Karel Smolle, ek. sv. Ignac Domej, Tonej Šturm, Tinej VVastl in Franc Valeško so obrazložili Deutschmannu velike skrbi južnokoroških kmetov.
•enski gori, je ob tej priliki speliral na predsednika Kmetijske zbornice, da naj zavza-jasno stališče proti povirju davčne vrednosti (Ein-heitsvvert) gozda, ker je nastal v zadnjih letih velik problem umiranje gozda. Južnokoroški
kmetje pa so močno odvisni od lesnega gospodarstva in imajo na tem področju iz leta v leto manj dohodka. Velik problem predstavljajo tudi zadruge. Kmet sam nima možnosti, da bi uvažal npr. koruzo, ki bi jo dobil na Madžarskem za
šil. 600,—/ha, v Avstriji pa plača pri zadrugi za isto koruzo šil. 1040,—/ha. Očitno še vedno velja stari pregovor, ki pravi, da s kmetijstvom ne postaneš bogat, s kmetom pa že — tako Sturm.
Občinski odbornik EL v Dobrli vasi Tinej VVastl, prav tako kmet, je apeliral na to, da je treba še posebno podpirati južnokoroško področje, ki ima slabo strukturo. Na prošnjo ek. sv. Domeja, da k tem problemom zavzame jasno stališče, je predsednik
Deutschmann dejal, da bo treba iskati alternativne kmečke proizvode, kot so to npr. belja-kovinaste rastline ali pa rastli ne za produkcijo tako imenova nega biološkega goriva. Seve da pa se hoče boriti proti vsem predvidenim točkam mi nistrskega osnutka, ki bi škodovale malim kmetom na južnem Koroškem.
Tozadevno bosta SJK in KEL naslovila na ministra Haidna tudi še resolucijo, v kateri bosta jasno zavzeli stališče k raznim kmečkim problemom.
Šta-
O zahtevah KHD in FPO je dunajski podžupan dejal, da ti-stj> ki hočejo onemogočiti učenje dveh ali več jezikov, delajo veliko napako. Busek j*e je tudi izrekel za boljše sti-ke s sosednjimi državami ter Je v tej zvezi poudaril, da bi se Avstrijci morali več učiti jezikov sosednjih narodov. Misli-°- da so te besede primer-e ravno sedaj, ko je spet as prijav k dvojezičnemu Pouku.
V svojem predavanju je du-u^jski podžupan nadalje za-teval boljše zastopstvo zvez-n,d dežel v avstrijskem gjav-nem mestu. Pa ne samo to: "Na Dunaju bi morali imeti tu-1 hišo narodnih skupnosti," ako Busek. V tej zvezi je iz-vecno pozdravil iniciativo sionskih organizacij za ustano-'tev Slovenskega centra na unaju (ta naj bi bil v prvem
nhi^U ~ °P- ured-)- Busek je ..ljubil, da nam bo pri realiza-IJI teQa načrta pomagal.
n .^pdavanja se je udeležilo 'dližno 70 ljudi, mdr. tudi Ka-
Podpredsednik
OVP Busek obsodil zahtevi KHD in FPO
Dunajski podžupan dr. Busek je pred kratkim predaval na povabilo Delovne skupnosti avstrijskih narodnosti: v tej organizaciji so zastopane vse-narodne skupnosti, ki živijo v avstrijski metropoli. Vendar Busek ni govoril samo o pomenu raznih narodnih skupnosti za mesto Dunaj, temveč je tudi obsodil referendum, KHD ter predlog FPO v zvezi z našim šolstvom. Busek dobesedno: „Mock je rekel, da je za to vprašanje pristojna zveza ter da bo se Mock sam zavzel proti zahtevi po ločenem šolskem izobraževanju.“
Dunajski podžupan in podpredsednik ČVP dr. Erhard Busek se je izrekel za boljše stike s sosednimi deželami ter poudaril, da bi se Avstrijci morali več učiti jezikov sosednjift narodov.
rel Smolle. Organiziral ga je dr. Tichy, agilni predsednik Delovne skupnosti avstrijskih narodnosti. Kot je znano, je dr. Tichy sodelavec Urada pri zveznem kanclerju.
Rož, Podjuna, Žila
Zelo zanimive seje žitrajskega občinskega sveta (o napadih na dvojezične napise v ljudski šoli smo zadnjič poročali) se je udeležilo tudi precej mladine. Pri tem se je izkazalo, da mladina resnično podpira delo žitrajske Enotne liste.
Frakcija EL: Kukoviča, Hribernik, Urh; redni obiskovalec občinskih sej je tudi bivši dolgoletni slovenski občinski odbornik Matevž VVakounig (v
ozadju).
Na pretekli žitrajski seji so obravnavali tudi letni obračun za leto 1983. Že tu je OVP skušala izkoristiti priliko za napade na Slovence. Tako so odborniki OVP hoteli vedeti, ali je ravnatelj Kukoviča iz šole večkrat telefoniral z inozemstvom, Kukoviča pa je pravilno ugotovil, da bo na taka vprašanja odgovarjal šele v naslednjem pustu.
Tudi pri dnevu starih — zanj je v imenu občine odgovorna OVP — nastaja vtis, da bi se radi znebili slovenskih društev. Namesto redne podpore so odobrili SPD „Trta“ posebno podporo v višini 12.000,— šil. za nakup narodnih noš (za primerjavo: za kakšen izlet do-
• Šmihel
VEČER SLOVENSKE POEZIJE IN PROZE
Prireditelj: KPD Šmihel Čas: sobota, 5. maja 1984, ob 20. uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu. Recitira dramski igralec Polde Bibič. Glasbeni okvir: učenci glasbene šole Šmihel.
bi MGV naknadno 5000,— šil.). Ker je zaprosilo društvo Haus der Heimat za posebno podporo, so zastopniki EL glasovali za tako podporo le pod pogojem, da bo v bodoče dom odprt za vsa društva. Tak trezen predlog je OVP imenovala „pritisk, ker ima vsak pravico izbirati, koga povabi v svojo hišo". Kot da bi Slovenci hoteli imeti dvorano brezplačno na razpolago! Ravno pred kratkim Haus der Heimat niso dali na razpolago za uprizoritev slovenskega filma, kar tudi ovrže trditev v ..dokumentaciji" deželnega arhiva. V njej avtorji trdijo, da so Slovencem na razpolago vse dvorane. Nekatere gotovo ne!
Odborniki EL so tudi izrazili svoje pomisleke proti čudnemu sklepu občine, po katerem bodo sedaj domačini morali v ženeškem kopališču plačati večjo vstopnino kot prijavljeni turisti. Menda je tak sklep, ki je zrasel na zelniku turističnega referenta Plautza, enkraten. Saj v vsaki drugi občini najprej nudijo ugodnosti domačinom, ki vse leto živijo v občini, turistom pa običajno zasolijo cene.
SPD „Radiše“ vabilo na velikonočno baldado
SPD „Radiše“ je v soboto, dne 21. 4. 1984, po večernih cerkvenih obredih vabilo na tradicionalno velikonočno baklado. Že soboto poprej se je zbralo nekaj mladincev, ki so pripravljali lesene bakle. Na dan vstajenja, na krstnico, se je znašlo 45 ljudi, ki so naložili na ramo baklo, jo prižgali ter se v zaporedju podali na bližnji grič, kjer je bil pripravljen tudi velikonočni kres. Ko so zadnji dospeli k cilju, smo prižgali kres in nosilci bakel so vanj pome-
tali ostanke le-teh. Ob pla-pajočem ognju so pevci zapeli mogočno alelujo in še nekaj drugih velikonočnih pesmi. Sčasoma pa so se slišale še pesmi z raznovrstno vsebino. Pozno v noč so ljudje peli, „pohavž-vali" ter se greli ob ognju. Tudi letos je bil obisk te prireditve dober, saj je bilo pripravljenih še premalo bakel. Večina letošnjih udeležencev se gotovo že veseli na velikonočno baklado v naslednjem letu.
f. m
Spet je odprt rožeški živalski park
Pred kratkim so se spet odprla vrata priljubljenega živalskega parka v Rožeku. Na površini tridesetih hektarjev park preživlja nad 300 živali in ptičev, med njimi tudi živalske vrste, ki so v nevarnosti, da izumrejo. Ena izmed največjih atrakcij parka je mezopotamski damski jelen, ki sicer živi le v iraško-iranskem področju. Med atrakcije v parku sodi tudi tako imenovani svinjski jelen, ki je ime dobil po svinji podobni hoji. Že pet let gojijo v parku rise, a ni bilo še naraščaja. Letos pa kaže, da bodo obiskovalci prvič v rožeškem parku imeli možnost občudovati
naraščaj risov. Najbolj priljubljena žival, tako pri otrocih kot pri odraslih, pa so vsekakor opice, ki s smešnim igranjem zabavajo vso publiko. Rožanski živalski park je zanimiv tudi po pokrajini. Možni so lepi sprehodi na vrh hriba. Tam ima obiskovalec lep pogled na Rož in na Karavanke. Odrasli plačajo 40.— šil. vstopnine, za skupine je vstopnina 23,— šil., za otroke pa 15,— šil. Kdor plača to vstopnino, se lahko ves dan zadrži v parku. Obiskovalcem je tudi na razpolago okrepčevalnica in še posebej za otroke igrišče.
Šahovski turnir v Bilčovsu
Preteklo nedeljo je SPD „Bilka“ v Bilčovsu prvič priredila šahovski turni, h kateremu je domače društvo vabilo k Seherju, pd. Kna-berlu v Velinjo vas. Tekmo 16-ih udeležencev je vodil šahovski mojster Ivko Ferm iz Št. Jakoba v Rožu, napetim igram pa je sledilo z velikim zanimanjem tudi mnogo občanov. Odlična organizacija in prijetno vzdušje sta pričali o tem, da so Bil-čovščani dejansko zmožni organizirati in izpeljati tako prireditev. Upati je le, da je bil ta turnir začetek organizirane šahovske dejavnosti v občini (o taki možni dejavnosti bo razgovor v ne-
deljo, 29. 'aprila, ob 10.30 uri v društveni sobi).
Pri šahovskem turnirju na velikonočni ponedeljek so se med prve uvrstili: 1. Štefan Schellander z Mo-ščenice (5,5 točk), 2. Hanzi Gasser iz Bilčovsa (5,5 točk), 3. Rupert Reichmann z Moščenice (5 točk), 4. Hanzi Filipič, st. (5 točk), 5. Jožko Boštjančič, 6. Rupert Gasserf ml., 7. Hanzi Ferk, 8. Hanzi Gasser, ml.
Nagrade so tekmovalcem podelili voditelj turnirja Ivko Ferm skupno s predsednikom SPD „Bilka" Rupijem Reichmannom in predsednikom Slovenske športne zveze Danilom Prušnikom.
Rož, Podjuna, Žila
Namiznoteniški turnir ZSM Škocijan
Ob zaključku 12. Globaškega kulturnega tedna
Pred kratkim so zaključili 12. Globaškikulturni teden. Obiskovalci 12. Globaškega kulturnega tedna so imeli tudi letos na izbiro zelo pester program prireditev, ki je nudil vsakemu nekaj, kar ga je zanimalo. Bogati spored je obsegal pevsko kulturo, odrsko dejavnost, folkloro in razna strokovna predavanja (deloma smo že poročali).
V dvorani kulturnega doma SRD „Danica“ v St. Primožu je na velikonočni ponedeljek bil tradicionalni namiznoteniški turnir, ki ga je že v tretjič priredila ZSM škocijan. Igralci so lahko tekmovali v petih skupinah: splošna ženska skupina; mladinci do 16. leta; moški, ki ne igrajo v društvih; moški, ki igrajo v društvih in seniorji. Organizatorja je posebej veselilo visoko število udeležencev. Aktivno sodelujočih je bilo okoli 50. Prvič v zgodovini turnirja so se ga udeležili tudi klubski igralci iz Slovenije. Omeniti je treba pogumen nastop »seniorjev". Med drugimi "sta pri seniorjih tudi igrala predsednik ZKP Janez
•	Dravograd
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Turistično društvo Dravograd objavljata razpis za KOROŠKO OHCET, ki .bo v soboto, 30. junija 1984 v Dravogradu.
pari, ki se želijo poročiti, in niso starejši od trideset let, naj se prijavijo na pisarno Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, Gasometergasse 10, 'el.: 0 42 22-32594 do 20. aprila 1984. Tu boste dobili tubi potrebne informacije.
•	Tinje
v soboto, 28. 4., ob 19.30 uri KONCERT s harfo Nastopa:	Pavla Uršič-Kunej,
jJubljana_____________
Od sobote, 28. 4., 14.30 ure do nedelje, 29. 4., 17. ure PRIPRAVA na zakon Voditelj: rektor Jože Kopeinig
Od nedelje, 29. aprila, do tor-ka> 1- maja 1984
ROMANJE Z LETALOM V LURD Duhovno vodstvo: žpk. p. Anton Cvetko
Od torka, 1. maja, ob 10. uri do petka, 4. maja, ob 18. uri
kooperacija in vodstvo v
DUŠNEM PASTIRSTVU, nem.
Seminar za dekane, duhovnike, kaplane, voditelje in sodelavce cerkvenih ustanov Vodstvo: prof. dr. Ottfried Sel9, Augsburg
V soboto, 28. 4., ob 19. uri
odprtje razstave slik
STEFANA POTOČNIKA
Wutte-Luc in župan občine Škocijan dr. Albert Holzer, ki je osvojil prvo mesto. Za gladek potek turnirja je skrbel Franci Polzer mlajši, ki upa, da se bo naslednje leto udeležilo turnirja še več igralcev.
REZULTATI:
Splošna ženska skupina: 1.
Sonja Marko, 2. Bernardka Ho-bel, 3. Hildegard Mochar; mladinci do 16. leta: 1. Adolf Bla-žej, 2. Hanes Jernej, 3. Hanzi Kežar; moški, ki ne igrajo v društvu: 1. Michael Štern, 2. Kristijan Sadnikar, 3. Miroslav Polzer; moški, ki igrajo v društvu: 1. Tone Štih (Ljubljana), 2. Zdravko Smrtnik (SŠK Obir), 3. Mirko Oraže (Sele); „seniorji“: 1. dr. Albert Holzer, 2. dipl. ing. Franc Koncilija, 3. Janez Wutte-Luc.
• Rožek
DRUŽABNI POPOLDAN OB MATERINSKEM DNEVU Prireditelj: KD „Peter Markovič"
Čas: nedelja, 6. maja 1984, ob 14.30 uri
Kraj: v Kosi na Ravnah
• Žvabek
KONCERT
„S pesmijo v vigred"
Prireditelj: KPD „Drava" iz Žva-beka
Čas: sobota, 12. maja 1984, ob 20. uri
Kraj: farna dvorana v Žvabeku
GRADBENO ZEMLJIŠČE v
Št. Primožu pri Zablaškem jezeru na prodaj. Informacije dobite na upravi Našega tednika:	telefon
0 42 22/51 25 28-21
Neuheit: LIMEX-GERNI-HOCH-DRUCKREINIGER, 30 Prozent VVassereinsparung, 50 Prozent Energieeinsparung durch Tur-bodusen mit Vibrationsstrahl, VVerksnettopreis, 3 Tage Pro-be. Firma H. F. Svetnik, Kla-genfurt, Telefon 32 2 70.
KUPIMO TRDA DRVA, že narezana ali pa jih sami napravimo. Nadaljnje informacije dobite na upravi Našega tednika, telefon 0 42 22/51 25 28-21.
PRODAM ZEMLJIŠČE blizu Celovca na sončnem kraju, 2000 m2. Nadaljnje informacije dobite na upravi Našega tednika, tel. 04222/51 25 28-21.
Težišče tega tedna je bilo na izobraževalnem področju, na sporedu je bilo mdr. tudi aktualno predavanje o šolskem vprašanju, nadalje strokovna predavanja, kot npr. o .medicini, o novih določbah v cestnem prometu idr. Pa ne samo to: možen je bil tudi obisk raznih kulturnih prireditev, ki so bile bolj družabnega značaja.
Tako so ta kulturni teden zaključili s koncertom moški pevski zbor „Slava Klavora" iz Maribora, kateremu je odlično uspelo navdušiti udeležence oz. obiskovalce.
V pogovoru z Našim tednikom je predsednik domačega društva KPD »Globasnica" Mirko Smrečnik dejal, da so
ČESTITAMO
Micki in Hanzeju Perč se je rodil sinček. Čestitamo!
Z odličnim uspehom je na Dunaju zaključil izpit za sodnika dr. Mirko Boročnik iz Podkraja pri Pliberku. Mirko Boročnik bo v prihodnje deloval kot državni tožilec v nižjeav-strijskem mestu St. Polten. K poklicnemu uspehu mu iskreno čestitamo!
Janez Writz iz Štebna pri Globasnici praznuje te dni svoj 72. rojstni dan. Zvestemu bralcu Našega tednika iskreno čestitamo!
Helena Igerc iz Podkraja pri Pliberku praznuje te dni svojo 60-letnico. Zvesti bralki Našega tednika želimo obilo zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova.
prireditelji skušali nagovoriti čim širši krog ljudi, tako tudi nemškogovoreče občane, kar pa je le deloma uspelo. Zaradi tega so bile prireditve v vseh krajih občine. Nasplošno so bili prireditelji zadovoljni tako z nastopajočimi kakor tudi z obiskom. Tudi v bodoče bo ostal spored približno na isti ravni, seveda pa so prireditelji hvaležni za vsako novo idejo, tako je dejal Mirko Smrečnik.
1. maj:
Birma v Globasnici!
Praznično pokrita miza z izvrstnimi jedili. Vas pričakuje v hotelu BREZNIK v Pliberku. Botri in birmanci, prisrčno vabljeni!
Tonči Schlapper iz Št. Jakoba je te dni praznoval svojo 60-letnico. Iskreno čestitamo!
Zofija Partl, pd. Kosmova mama z Mač, bo v nedeljo praznovala svojo 75-letnico. Zvesti bralki Našega tednika želimo obilo zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova.
Albij Pečnik iz Zgornjih Borovelj pri Pečnici je te dni praznoval svojo 50-letnico. Iskreno čestitamo!
Katarina Picej je pretekli torek praznovala svoj 72. rojstni dan. Zvesti bralki Našega tednika iskreno čestitamo in ji želimo obilo zdravja in božjega blagoslova.
Na Obirskem praznuje te dni Triplatov oče svoj 88. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Jurij Prajnik iz Grabalje vasi je te dni srečal Abrahama. Za 50-letnico mu iskreno čestitamo!
Kitit ura
Kultura
PISMA BRALCEV
Odmev na planiško praznovanje - praznik slovenskega športa
Že petdeset let je, ko se marca odpravimo na „romanje“ v Planico, v dolino pod Poncami, dolino skakalnic velikank, mojstrovin inž. Bloudka, na katerih je človek prvič v zgodovino smučarskega športa skočil oziroma poletel več kot 100 m in kjer se je porodila nova inačica skakalnega športa — smučarski poleti. 50 let, to je živ dokaz, da se je ta dan v zavesti Slovencev uveljavil kot narodni praznik.
Zato bi bilo prav, da 25. 3. razglasimo za praznik slovenskega športa, podobno, kot je Prešernov dan slovenski kulturni praznik, ki združuje vse Slovence v matici in zamejstvu. In kot se na ta dan prirejajo prireditve in slavnosti, podeljujejo nagrade ter se vrednoti doseženo v preteklem letu in spodbuja k nadaljnjemu delu na področju kulture, tako bi se lahko to podobno uveljavilo tudi na področju telesne kulture, ki v zamejstvu opravlja obenem tudi še narodnostno-vzgojno poslanstvo med mladino.
Ob bodočih Planiških dnevih, ko prihajajo množice iz vse Slovenije, naj bi se jim še bolj pridružile tudi iz zamejstva. Letos je bilo mnogo Primorcev z obeh strani meje, zato bi bilo prav, da bi k temu ljudskemu shodu pritegnili še bolj bližnje Korošce in dalnje iz Porabja in Benečije, zakaj Planica je več kot samo prizorišče tekmovanj, je del naše narodnostne identitete; je kraj, ki s svojo planinsko lepoto in z dogajanjem prijateljsko zbližuje tam zbrane ljudi.
inž. Boris Rebernik, Sernčeva ulica 3, Maribor
„Karntner Landes-zeitung"— neljub gost!
Vsak teden nas obišče neprijeten, neljub in nezaželjen gost. Ne da bi ga poklicali, prihaja redno ob petkih s pismonošo v naša gospodinjstva in trobi na ušesa težko prebavljive „novice“. Pred tedni npr. smo brali, da je naša koroška domovina „ein zutiefst demokrati-sches Land“. Zjokal bi se, ko bereš te besede, na drugi strani pa vidiš, kako stoka in počasi umira majhen narod pod pritiskom svojevrstne „demokracije“, ki pojmuje kot demokratično ureditev vse, kar ukazuju velikan palčku. Zgodovina slovenskega naroda v tej „demokraciji“ je ena sama velika solza, ki toži pretrpele krivice.
In spet beremo, da je člen 7 Avstrijske državne pogodbe izpolnjen, da deželni glavar ne trpi vmešavanja iz inozemstva, da manjšinsko vprašanje vzorno ureja Avstrija sama. Pa kje je člen 7 izpolnjen v deželi, kjer ena sama slovenska beseda „že ogroža mir"? Družinski oče, ki plača od
svojega zaslužka doma za gospo-dinstvo in družino samo 1000,— šil., tudi ne more trditi, da je dolžnost opravil! In kako je z vmešavanjem? Kdo se vmešava? Sopodpisnik neke pogodbe ne bi smel več opozarjati na neizpolnjena določila te pogodbe? Pa zakaj podpišemo pred pričami?
Prejšnji teden smo brali zelo obširno laudatio na našega deželnega glavarja, da stojijo dvojezične table na Koroškem po njegovi zaslugi. Pa kje so te table? S prijateljem sva se pred kratkim peljala več kot 100 km po dvojezičnem ozemlju na učiteljski seminar. Pa sva zagledala prvi dvojezični krajevni napis v Lendavi, 4 km pred madžarsko mejo.
Tragika pa je v tem, da ta „pri-vatni" časopis našega deželnega glavarja, ki širi vse te vesti, plačujemo mi, s svojimi davčnimi prispevki. Jožko VJrolich, Loče
Korotan
Pater Tomažič me v prejšnji številki NT poziva, da naj še enkrat zavzamem stališče k dogajanjem v Korotanu. Mislim pa, da so te stvari že zdolgo javno znane in jih ni treba še enkrat ponavljati v časopisu. Dejstvo je, da je laže verjeti lepemu številu študentov, ki so doživeli Korotan, kot pa enemu samemu patru Tomažiču. Kljub temu pa upam, da bom morda še imel kdaj priložnost, poročati o Korotanu kaj pozitivnega. Ali pa res drži, da je v zadevah, ki se tičejo Cerkve, nezmotljiv papež, v zadevah Korotana pa isto misli o sebi pater Tomažič.
Rudi Vouk, Dunaj
Spoštovani!
Z debelimi črkami, v sredni dobre polovice strani in kot uredniški članek (čeprav podpisan) ste objavili celo vrsto lažnivih trditev in zlonamernih komentarjev o študentskem domu Korotan, Moj odgovor resnici na ljubo pa v neopaznem kotu, z najmanjšimi črkami, kot „pismo bralcev", razkosano in v skrajšani vsebini.
Morda bo to marsikomu vendar odprlo oči. Pa naj se še kdo pritožuje, da je v Korotanu malo Slovencev. Pri tako imenitni propagandi NT bi težko pričakovali kaj drugega I
Na vsak način lepa hvala in še lepše pozdrave!
Ivan Tomažič
Opomba uredništva:
1.	V tem primeru smo izjemoma objavili pismo bralca patra Tomažiča na eni od glavnih strani in ne v nekem »neopaznem kotu".
2.	Trditev, da je zaradi enega samega Voukovega članka o diskusiji s patrom Tomažičem tako malo Slovencev v Korotanu, pa je naravnost smešna: saj je znano, da vodstvu doma tudi brez te »imenitne propagande NT" ni uspelo nagovoriti koroških slovenskih študentov. Morda pa bo to voditeljem Korotana končno le odprlo oči.
„Cernu Slevici, da je le volk sit irtoza cela“
Ljubljanski dnevi v Celovcu so se nagnilo polovico. Nekaj kulturnih in športnih srečanj je še na sporedu. Mislim, da sed^oremo in smemo vzeti dobršen del Ljubljanskih dni in r^ozadja v presojo.___
Kar na začetek tega pogleda nazaj je treba povedati, da se obe mesti z zmajem v grbu (Celovec in Ljubljana) do slovenske narodne skupnosti na Koroškem nista kaj lepo vedli. Celovec je glavno mesto Koroške in s tem tudi koroških Slovencev. Zakaj obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev nista bili vključeni v priprave za te dni in povabljeni k sodelovanju? Na to vprašanje mi niti celovški gospodje in tudi ljubljanski tovariši niso znali oz. mogli odgovoriti.
Določen odnos do kulture naroda, pa najsi živi v tej ali drugi deželi, je izpovedal že oranžni plakat, ki je vabil oz. naj bi vabil Celovčane na obisk ljubljanskih dnevovo v Celovcu. Ta plakat deloma kar mrgoli od napak (napačno pisana imena in drugo).
Ni dvoma, da sta se obe
mestni upravi zelo vpregli v organiziranje teh dni, po mojem to še posebej velja za Ljubljano. Razumljivo, kajti „bela“ Ljubljana se je hotela tu predstaviti z vsemi čari in lepotami, ki jih premore. Velik doprinos k temu naj bi bila brošura »Ljubljanski dnevi v Celovcu". Brošura je dosledno dvojezična in bila razpečana v neštetih izvodih. Predsednica Skupščine mesta Ljubljana Tina Tomlje in celovški župan Leopold Guggenberger sta na začetku izpovedala svoje misli in sta v svoja premišljevanja vključila tudi koroške Slovence. Tega o uradnikih pri vsej mili volji ne moremo zapisati.
Navrh sledi program prireditev in oris bogate kulturne ter gospodarske dejavnosti Ljubljane.
Na žalost pa moram zapisa-
ti, da nemški prevodi deloma niso najbolj posrečeni. Morda ie spet tiskarski škrat zaplesal, ne vem, vsekakor sem Prvič srečal »slovvenische Kuhe mit Volksmusik" in so v Volkskinu predvajali »drei Preisgekrčnte Kinofilmein Far-be sowie im Vorspann drei Kurzifilme". Eden od filmov je bil Rdeči boogie (Rotter Boo-9ie). Pa da niso imeli neki s-Porni-grafi in drugo plemstvo svoje roke vmes.
6e že slovenski filmi v Ce-'°vcu, zakaj potem ni bilo v reklamnih okencih kina nobene najave? Zakaj je te filme gledalo (tri predstave) samo nekaj desetin gledalcev? Očitno Je tu vladal podoben organizacijski režim kot pri »Hudiču na fakulteti" in »Kozlovski sodbi je Višnji gori"). Ko sta priredila (mesto Celovec in mest-n° gledališče) le spoznala, da
dobrima predstavama grozi praznina, sta se pod motom »čemu pa imamo koroške Slovence" spomnila le-teh in jih začela vabiti na obisk predstav. Ti so prišli, in skoraj samo ti. Kajti tistih nekaj več kot pol ducata sprejemnikov za nemški prevod so si tudi večinoma Slovenci izposodili, da so kar v obeh deželnih jezikih sledili predstavama. Eden od gospodov organizatorjev je celo to izustil: »Če bo gledališče polno, je to zasluga gledališča in mesta. Če pa bo prazno, pa so Slovenci krivi, ker niso prišli, čeprav bi morali priti." No, Slovenci so prišli, samo gledališče ni bilo polno. Tako je vsaj koza cela in volk sit. In mislim, da je ta pregovor prekleto dobro prikrojen tem medmestnim stikom med Celovcem in Ljubljano.
Franc VVakounig
nušu izročili sredi junija v Mont Ventoux v Franciji. Petrarcova nagrada je prva nagrada, ki so jo pisatelju podelili izven ožje domovine. Pred kratkim je pesnik dobil literarno nagrado Mohorjeve založbe, večkrat pa je bil že odlikovan za svoja umetniška dela. Za jesen je napovedal razstavo, ki bo prva po daljšem času.
Opozarjamo še enkrat na Januševi zbirki: Gustav Januš, Pesmi, Mohorjeva založba in Založba Obzorja, Kočevje 1983, 142 strani, vezano 180,— šil., broširano 115,— šil. in Gustav Januš, Gedichte, Aus dem Slovvenischen von Peter Handke, Bibliothek Suhr-kamp, Band 820,— Suhr-kamp Verlag, Frankfurt am Main 1983, 122 strani, vezano 120,— šil.
Pesniku Gustavu Janušu ob tej priliki iskreno čestitamo! Petru Handkeju pa se zahvaljujemo za njegovo pozornost.
Gustav Januš grajen
Neodvisna žirija je letošnjo mednarodno priznano Petrarcovo nagrado (Petrarca-Preis) dodelila koroško-slovenskemu pesniku in umetniku Gustavu Janušu, ki živi kot učitelj v Rožu. Kot smo poročali, je lani izdala Mohorjeva založba Januševo drugo lirično zbirko z naslovom „Pesmi", Peter Handke pa je izbor Januševih pesmi prevedel v nemščino in izdal pri ugledni založbi Suhrkamp Verlag v Frankfurtu.
Zbirka »Gedichte" je vzbudila precej pozornosti in je predstavila pesnika nemškogovorečemu kulturnemu prostoru. Zdaj je dobil Januš nagrado, ki jo je ustanovil zveznonemški založnik Hubert Burda. Nagrado so doslej desetkrat podelili. Januš je zadnji dobitnik, ker je bilo že leta 1974 določeno, da se bo
Petrarcova nagrada podeli' la le desetkrat. Med nagrajenci so med drugim tako znani pesniki kot Sarah Kirsch, lise Aichinger in Alfred Kolleritsch, pesnik ih pisatelj ter izdajatelj reno-mirane literarne revije „rna-nuskripte".
Nagrado, ki je dotirana 5 !.Ustav
,..uy.uuu, ...	---- n0 n : Jar|uš je prejel mednarod-
175.000,— šilingi, bodo Ja Priznano Petrarcovo nagrado.
Poročilo odbora KSŠŠD
Več kot mesec dni je že minilo, odkar je občni zbor Kluba slovenskih študentov in študentk razburil duhove na Dunaju in baje tudi na Koroškem. No, medtem se je razburjenje poleglo in prešlo v konstruktivno delo in živahno, vsestransko aktivnost. V dolgih pogovorih in odkritih diskusijah smo uspeli razčistiti marsikatero nesoglasje med nami. Le škoda, da se večina tistih, ki so nesoglasja izzvali in podkrepili, niso udeležili teh srečanj. Zgleda, da so svoje zanimanje za klubsko delovanje osredotočili edinole na občni zbor. To pa je nekoliko premalo, bi človek rekel.
Izvoljeni odbor je čakalo ogromno dela. Poleg vsakotedenskih petkovih večerov je bilo treba pripraviti tudi prvi nastop s podpis-no akcijo »Proti apartheidu v Avstriji" v širši dunajski javnosti. S tem v zvezi nam je pomagalo predavanje dr. Avguština Malleja o najnovejšem razvoju na področju šolstva, ki je bilo na sporedu 16. marca.
Teden navrh nas je obiskala skupina Graškega kluba s svojo igro »Veter" na besedilo Smiljana Rozmana.
Bližajočim se volitvam v Delavsko zbornico je bil posvečen petkov večer 30. marca. Gregej Krištof in Borut Sommeregger sta predavala o smislu in namenu.samostojnega nastopanja slovenskih sindikalistov v teh volitvah.
V četrtek, 5. aprila, je Klub v sodelovanju z avstrijsko Visokošolsko zvezo vabil na premiero filma režiserja Rudija Palla z naslovom »Karntner Heimatfilm". To delo je pravzaprav življenjepis pisatelja Janka Messnerja, a je hkrati vsekakor tudi še odlična dokumentacija zgodovine slovenske narodne skupnosti zadnjih desetletij. Po mojem ena najodličnejših dokumentacij sploh, ki smo jih kdaj zmogli — bolje rečeno, ki so jo drugi zmogli za nas, saj nam samim o sebi še ni uspelo narediti kakega filmskega portreta ali dokumentacije. V času, ko si človek hote ali nehote ustvarja svoje mnenje predvsem iz tega, kar mu prezentirajo v časopisih, po radiu in televiziji, postaja za vsakršno manjšino prej ali slej usodno, če nima dostopa do javnih občil.
Odlična predvsem zato, ker ni samo neko suhoparno naštevanje zgodovinskih faktov, ki so — čeprav kruti in resnični — dostikrat neznansko utrudljivi. Še posebej za tistega, ki ne pozna koroške stvarnosti. To misel mi je potrdil neki dunajski kolega približno takole: »Veš, sprva sem se malce bal, da ne bom dosti kaj razumel, saj se še nisem bavil s tem problemom. Film me je prijetno presenetil. Prikazuje namreč, kako zunanji dogodki vplivajo na življenjsko pot posameznika in se neizbrisno zrcalijo v pisateljevem ustvarjanju. Film je bil tako človeški in kljub temu mi je posredoval
dragocene informacije in razumevanje za prizadevanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem." V filmu se spretno prepletajo odlomki iz avtorjeve knjige »Karntner Heimatbuch", posamezne scene iz filma »Vrnitev", in pogovori z Messnerjem, od katerih se mi je srečanje s Turrinijem še prav posebej vtisnilo v spomin. Od maja naprej bodo film kazali tudi po drugih krajih Avstrije, predvsem pa po Koroškem.
Še dve prireditvi velja omeniti: 6. aprila je predaval pater Tomažič o perspektivah študentskega doma Korotan, teden dni navrh pa je Gabriel VVutti priredil zanimivo dia-predavanje o Nikaragvi, ki jo je pred nedavnim obiskal kot član delovne brigade. Središčno točko klubskega ustvarjanja v zadnjih tednih pa je seveda predstavljala podpisna akcija. Postavili smo svoje informacijske mize blizu univerze, v Karntner StraBe in v Opernpasaži, delili letake, prodajali slovenske in nemške knjige in seveda pridno zbirali podpise. Razpletel se je marsikateri zanimivi pogovor med pasanti in kluba-ši, kdaj pa kdaj se je razvnela tudi kaka vroča diskusija, ki je pritegnila še več poslušalcev. Najbolj glasno pa je postalo vedno takrat, kadar je prihitel mimo kak Korošec in nas začel zmerjati oziroma nas bombardiral z znanimi frazami iz kakšnega KHD-jevskega lista — in to tako srdito, da so ostalim mimoidočim ostala usta odprta. Skorajda niso hoteli verjeti, da se ti na Koroškem kaj takega vsak čas lahko zgodi, da to prav gotovo ni nobena posebnost, ampak koroškega Slovenca vsakdan.
Doslej smo zbrali nad 3600 podpisov. Svojo solidarnost so nam izkazali med drugimi: Simon Wie-senthal, Josef Hindels, Maria Bill, dr. Claus Gatterer, Peter Turrini, dr. Erika VVeinzierl, Kathe Kratz, Rudi Palla, Linde Prelog, Michael Guttenbrunner, dr. Karl Stuhlpfar-rer, dr. Hans Haas, Lukas Reseta-rits, Heinz R. Unger, Marie-Theres Kerschbaumer, ddr. Gunther Nen-ning, Milo Dor, Fritz Lehner, dr. Thomas Pluch, B. C. Bunker, Jo-schi Hanak, Franz Ofner in številni drugi.
Sonja Kolich
Radio/televizija
Radio/televizija
1. SPORED
Sobota, 28. aprila:
9.00	Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Svetohlinska brata — 12.05 Nočni studio — 14.40 Dvorni svetnik Geiger — 16.15 Iz parlamenta — 17.00 Poročila — 17.05 Jolly box —
17.30	Impresije iz Nove Zelandije — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Dva krat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes _-r- 19.30 Čas v sliki — |
20.00	Šport — 20.15 Shovvtime Broadway — 22.00 Šport —
23.00	Hčerke Eve — 23.55 Poročila.
Nedelja, 29. aprila:
11.00	Šport — 12.00 Ura tiska —
13.00	Vedno ta televizija —
13.30	Poročila — 15.00 Abbott in Costello srečata Frankenstei-na — 16.20 Sarah, gospa od Suakina — 16.45 Tao tao —'j 17.10 Gibanje je vse — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — ,
18.30	Srečanje z živali in ljudmi
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Kot-tan izsleduje — 21.15 Štiri stoletja opere — 22.15 Nočni studio — 23.20 Čas za liriko — 23.25 Poročila.
Ponedeljek, 30. aprila:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v lonček —
10.00	Johann Nestroy: Talisman
—	10.15 Družina prečnih flavt —
10.30	Umor v zrcalu — 12.15 Tropski Kerala — 13.00 Poročila
—	17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Boomer, pote-pač — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Hitreje, višje, močneje —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.15 Ljudje Smileja — 22.10 Midem 83 — 23.10 Poročila.
Torek, 1. maja:
15.00	Puma, ris in co. — 16.25 Kapitan John Peoplefox — 17.55 Helmi — 18.00 Srečanje z
živali in ljudmi — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Forum ljudstva — 21.45 HFK pre-zentira — 22.30 Čas za liriko — 22.35 Poročila.
Sreda, 2. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Tudi šala mora biti — 9.30 Francoščina — 10.OJ Neznana soseščina —
10.30	Abbott in Costello srečata Frankensteina — 11.50 Raji živali — 12.15 HFK prezentira —
13.00	Poročila — 17.00 Poročila
—	17.05 Rejenec — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Pisarna, pisarna —
18.30	Mi — 19.C0 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Enkrat se mora plačati — 21.30 Bil sem skala za red — 22.15 Poročila.
Četrtek, 3. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	Oskrba s pitno vodo —
10.15 Vloga ženske v današnji družbi — 10.30 Dvorni svetnik Geiger — 12.05 Lisica in zajec
—	12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Levo od pinguinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Pred viharjem — 21.45 Alpe-Jadran magacin — 22.30 Poročila.
Petek, 4. maja:
9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.35 Ruščina — 10.00 Na poti k Združeni Evropi — 10.30 Posnetek iz bližine — 11.30 Bil sem skala za red — 12.15 Alpe-Jadran magacin — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Don Qui-xote — 17.55 Za lahko noč — 18.C0 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19 30 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.15 Modna revija — 21.20 Moda — 22.15 Šport — 23.00 Poročila.
1. SPORED
Sobota, 28. aprila:
8.00 Poročila — 8.05 Slovenske ljudske pravljice — 8.25 Ciciban, dober dan — 8.40 Jole, Jole — 9.10 Odprava zelenega zmaja — 9.40 Diamanti na nebu — 10.30 Včeraj za jutri — 11.00 Poročila
—	15.45 Poročila — 15.50 Ribiči iz Moorhovda — 16.40 Nogomet
—	18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka — 19.30 TV D — 20.00 Naše 32. srečanje — 21.35 Zrcalo tedna — 21.55 Zasledovalci
—	23.25 Poročila.
Nedelja, 29. aprila:
9.20 Poročila — 9.25 Živ žav — 10.15 Modro poletje — 10.45 Življenje berlioza — 11.40 625 — 11.59 Mozaik — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 Poročila — 14.25 Prisluhnimo tišini — 14.55 Pred Luksemburgom — 15.30 Letniki — 16.30 Športna poročila — 16.45 Ta nori, nori sveti — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Strici so mi pove-
dali — 21.15 La Valse — 21.45 Športni pregled.
Ponedeljek, 30. aprila:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	17.20 Poročila — 17.25 Jole, Jole — 17.55 Varčevanje — 18.15 Naši znanstveniki — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Glasba za mlade — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Noč trepeta — 21.15 Studio 2 — 22.15 TVD II.
Torek, 1. maja:
8.55	Poročila — 9.00 Praznična budnica s pihalnim orkestrom Jeseniških železarjev — 10.20 Leteči mlin na veter — 11.40 Akademska folklorna skupina France Marolt — 12.25 Odpisani
—	13.50 Poročila — 14.15 Slovenske ljudske pravljice — 14.30 Dober večer, evrovizija — 16.45 Sedem mladih — 17.30 Jane Ey-re — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Šest čevljev zemlje — 20.50 „Dunjo moja“ —
21.55	Razseljena oseba — 23.25 Poročila.
Sreda, 2. maja:
8.45 Poročila — 8.50 Slovenski venček — 9.15 Martin Krpan — 10.30 Vrnitev odpisanih — 12.00 Poročila — 12.55 Teniški turnir Istrska Riviera — 15.25 Ciciban, dober dan — 15.40 Domači ansambli — 16.10 Prehod skozi kanjon — 17.40 Visok pritisk — 18.15 Človek besed — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Film tedna: Rocky — 22.00 Majnik — 22.40 Poročila.
Četrtek, 3. maja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	17.50 Poročila — 17.55 Igramo se gledališče — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Delegatska tribuna — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Borgijci — 22.00 TVD II — 22.15 Retrospektiva domače TV drame, Županova Micka.
Petek, 4. maja:
9.15 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	15.00 Tito naše mladosti —
17.20 Jazz na ekranu — 17.50 Modro poletje — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Kraško površje — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30* TVD —
20.00	Rodovi — 20.40 Ne prezrite — 20.55 TV kviz — 22.05 TVD , II — 22.20 Vojna zgodba.
Sobota, 5. maja:
8.00	Poročila — 8.05 Slovenske ljudske pravljice — 8.20 Ciciban, dober dan — 8.30 Jole, Jole —
9.00	Odprava zelenega zmaja — 9.30 Diamanti na nebu — 10.20 Včeraj za jutri — 10.50 Portret Bratka Krefta — 11.15 Poročila
—	15.25 PJ v nogometu — Rad-nički : Budučnost — 17.25 TV plošča „Kerber“ — 17.45 Poročila — 17.40 Ribiči in Moorhovda
—	18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Kisli dež — 20.30 Zrcalo tedna
—	21.00 Izbor popevke za veliko nagrado evrovizije — 23.00 Reportaža s kolesarske dirke Alpe-Jadran — 23.05 Reportaža z atletskega mitinga za Skokov memorial v Celju — 23.35 Poročila.
2. SPORED
Sobota, 28. aprila:
15.00	Politika v petek — 15.50 Dvakrat sedem — 16.15 Poizkus Alaska — 17.00 Ljuba družina
—	17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Znanje aktualno — 20.15 Umor v zrcalu — 21.55 Poročila — 22.00 Vprašanja kristjanov — 22.05 Big Jake
—	23.50 Sto mojstrovin — 0.00 Poročila.
Nedelja, 29. aprila:
9.00	Matineja — šotor znanja — 12.05 Sto mojstrovin — 12.15 Nemško-japonski koncert —
15.00	Športni popoldan — 17.00 Kaj sem? — 17.45 Rockline —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Šepet v hotelu — 22.05 Poročila — 22.10 Šport — 22.30 Dynasty — 23.15 Majhna nočna glasba — 0.15 Poročila.
Ponedeljek, 30. aprila:
17.30	Kreta — izvor Evrope —
18.00	Avstrija v sliki — 18.30 Heidi — 18.55 Fragglejevi —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Poročim se z družino — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.10 Volitev orožja — 0.15 Poročila.
Torek, 1. maja:
9.00	Matineja, dežela gora —
15.00	Carmen — 17.40 Vsi kolesi
so mirni, če to želi tvoja močna roka — 18.30 Heidi — 18.55 Fragglejevi —	19.20 Woody
VVoodpecker prezentira — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Pridi ljubi maj — 20.15 Poročim se z družino — 21.00 Poročila — 21.15 Pločevinasti boben.
Sreda, 2. maja:
17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Heidi — 18.55 Fragglejevi — 19.20 Najlepše otroške pesmi — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Posnetek iz bližine — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Miti bodočnosti
Četrtek, 3. maja:
17.30 Na poti k Združeni Evropi
—	18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Heidi — 18.55 Robi, Robi, Robin Hood — 19.20 Najlepše otroške pesmi — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svojčas — 21.05 Slamnati vdovec — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Cafe central in poročila.
Petek, 4. maja:
17.30 Knjiga — partner otroka
—	18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Heidi — 18.55 Robi, Robi, Robin Hood — 19.20 Najlepše otroške pesmi — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dežela gora — 21.15 Čas v sliki in politika v petek — 22.15 Zrcalo — 23.40 Što mojstrovin
—	23.50 Poročila.
e Celovec
KONCERT HARFISTKE PAVLE 1'RŠIČ-KUNEJ iz Ljubljane -harfa skozi stoletja, od 16. stoletja do danes Prireditelj: SKD v Celovcu Čas: petek, 27. aprila 1984, ob 19.30 uri
Kraj: Slomškova dvorana
•Št. Jakob
^GOLE-FAGOLE - Leopold Suhodolčan
Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu
j'as: nedelja, 29. 4., ob 20. uri l'raj: farna dvorana
Nastopa igralska skupina SPD ”Rož“ iz Št. Jakoba.
RADKILOVEC
Slovensk^aje
Petek, 27. aprila:	eda, 3. maja:
14.10—15.00 Koroški obz^® 45.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja. °Pevke — Koroški avtorji.
""-22.00 Srečanje mladih Cenikov.
Sobota, 28. aprila:
09.00—10.00 Voščila.
itrtek, 3.
maja:
■15.00 Koroški obzornik
Nedelja, 29. aprila:	1QUU Mro$|
07.05—07.35 Duhovni nagonski magacin.
—	Voščila
,!lek, 4. maja:
Ponedeljek, 30. april»io-,1500 Korošk| obzomik
14.10—15.00 Koroški obzo(. Po domače — M. Miškul-
—	Koroški zbori.
' »Na Čemernice".
'k°ta, 5. maja:
07.05-07.35 Praznični spof® "~10.00 Voščila.
Torek, 1. maja:
2. SPORED
Nedelja, 29. aprila:
14.10 Test — 14.25 Avtomobilske dirke formule I za VN Belgije — 16.30 Nedeljsko popoldne — 17.05 Bleščanje — 18.55 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Modrost telesa — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Raskenovi.
Ponedeljek, 30. aprila:
17.10 Test — 17.25 TVD — 17.45 Slovenske ljudske pravljice — 18.00 Zgodbe iz davnine — 18.15 Zgodovinska pripoved — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Tele-sport — 19.30 TVD — 20.00 Pozdrav prazniku — 21.00 Zagrebška panorama — 21.20 Ženska za pultom — 22.10 Hit meseca.
Torek, 1. maja:
15.55 Test — 16.10 TVD — 16.25 Prvomajski vrtec — 16.40 Pustolovščina — 17.10 Olimpiada 40 — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 TVD — 20.00 Poje Radmila Bakočevič — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Gibljive slike — 21.35 Delavci — pesniki — 22.05 Poje Placido Domingo — 23.05 Poročila.
Sreda, 2. maja:
12.40 Test — 12.55 Portorož — 15.15 Risanka — 15.30 Julija — 17.25 Nogomet Vojvodina : Re-
prezentanca Jugoslavije — 19.15 Mali koncert — 19.30 TVD — 20.00 Folk parada — 20.45 Človek in gora — 21.30 Slovenija v plesu in pesmi — 22.00 Mednarodni atletski miting — 22.40 Poročila.
Četrtek, 3. maja:
17.10 Test — 17.25 TVD — 17.45 Smogovci — 18.15 Dinarska endemična flora — 18.45 Želeli ste — poglejte — 19.30 TVD —■ 20.00 Umetniški večer — Češnjev vrt — 22.05 Zagrebška panorama.
Petek, 4. maja:
17.20 Test —	17.35 Liljana
Molnar-Talajič — Svojemu mestu — 18.00 Topusko v NOB — 18.45 Pesmi v svobodi — 19.30 TVD — 20.00 Prenos iz Kumrovca — 22.30 Zagrebška panorama — 22.35 Čas maščevanje.
Sobota, 5. maja:
14.55 Test — 15.10 Filmovnica
—	15.40 Ne obračaj se sinko —
17.10	Aliče v čudežni deželi —
18.10	Sedem sekretarjev SKOJ-a
—	19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo — 20.30 Gledališki salon — 21.00 Poročila — 21.10 Feljton 21.55 Športna sobota — 22.15 Atletski miting za Skokov memorial.
Prireditve
PRIREDITVE
RAZPIS
Krščanske kulturne zveze za natečaj
neobjavljene koroške narodne pesmi s sodobno, v najširšem pomenu družbeno angažirano vsebino. Melodija zaželena, pa ni pogoj. Pesem naj bi bila ritmična.
Krščanska kulturna zveza se obveže, da bo po potrebi poskrbela za harmonizacijo oz. instrumentalizacijo, da bodo nagrajene pesmi objavljene v tisku, ter, da bodo prišle v naslednjem letu na spored osrednjega koncerta Krščanske kulturne zveze „KORO-ŠKA POJE'1.
Rokopis je treba poslati v dveh čitljivih izvodih na naslov Krščanske kulturne zveze (Viktringer Ring 26, Celovec) do 15. septembra t. I. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v spremnem pismu, opremljene z istim geslom.
Za kritično presojo in izbiro poslanih rokopisov smo določili poseben odbor, katerega odločitev bo dokončna. Poslana besedila ostanejo pri Krščanski kulturni zvezi, ki jih sme tudi objaviti.
Na razpolago so sledeče nagrade:
1.	nagrada	1500,—	šil.
2.	nagrada	1000,—	šil.
3.	nagrada	500,—	šil.
Prosvetno društvo v Velikovcu vabi na
PRAZNOVANJE lO-letnice obnovitve prosvetnega društva
ki bo v nedeljo, 29. aprila 1984, ob 14.30 uri v Trgovski zbornici v Velikovcu
}* Nastopajo:
Moški oktet s Suhe Trio Korotan SPD „Danica“ iz Št. Vida Dekliški zbor PD v Velikovcu
• Celovec
Razstava slik Vinka Hlebša
Čas: od 27. 4. do 18. maja 1984 Odprtje razstave: petek, 27. 4., ob 17.30 uri
Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
e Kotmara vas
Nastop znane hrvaške folklorne skupine KOLO SLAVUJ Prireditelj: SPD ..Gorjanci" v Kotmari vasi
Čas: nedelja, 29. 4., ob 14.30 uri
Kraj: ljudska šola v Kotmari vasi
•	Obirsko
Veseloigra: „Naši ljubi otroci11 Prireditelj:	SPD „Obir“ na
Obirskem
Čas: nedelja, 29. 4., ob 10. uri Kraj: pri Kovaču na Obirskem Gostuje igralska skupina SPD „Dobrač“ z Brnce
•	Bistrica na Zilji
Veseloigra: „Naši ljubi otroci" Prireditelj: SPD „Zila“ na Ziljski Bistrici
Čas: sobota, 28. 4., ob 20. uri Kraj: kulturna dvorana na Ziljski Bistrici
.Gostuje igralska skupina SPD „Dobrač“ z Brnce .
•	Železna Kapla
Lovski ples
Prireditelj: Lovski pevski zbor v Železni Kapli
Čas: sobota, 5. maja, ob 20.30 uri
Kraj: hotel OBIR v Žel. Kapli
•	Št. lij
Veseloigra: ..POSLEDNJI MOŽ" Prireditelj: Katoliška prosveta v Št. liju
Čas: nedelja, 29. aprila 1984, ob 20. uri
Kraj: dvorana pod novo cerkvijo v Št. liju
Nastopa igralska skupina SPD „Bilka" iz Bilčovsa
•	Šmihel
IGRA: „Jeppe s hriba" Prireditelj: KPD v Šmihelu Čas: nedelja, 29. aprila 1984, ob 20. uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu Gostuje igralska skupina Farne mladine v Vogrčah.
• Št. Lenart pri sedmih studencih
Lutkovna predstava: „RAČKA" Prireditelj: SPD „Dobrač“ z Brnce
Čas: nedelja, 6. maja 1984, ob 10.30 uri (po maši)
Kraj: pri Jurču (gostilna Meis-litzer) v Št. Lenartu pri sedmih studencih
Gostuje lutkovna skupina KPD Šmihel.
• Železna Kapla
PREDAVANJE Z DISKUSIJO na
temo: Dvojezičnost — obogatitev ali ovira? Kako naj se v našem kraju izgrajuje pot sožitja?
Čas: petek, 27. aprila 1984, ob 20. uri
Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Predavata: prof. dr. Dietmar Larcher, univ. doc. — univerza Celovec, Teodor Domej — Slovenski znanstveni institut
•	Dobrla vas
KONCERT:
„S pesmijo v pomlad" Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi
Čas: nedelja, 6. maja 1984, ob 10. uri
Kraj: pri IIgu (gostilna Krainz) v Kazazah
Spored oblikujeta: Suški moški oktet — vodi Bert e j Logar, MePZ „Srce‘‘ — vodi Marjan Berložnik — Otroški pevski zbor SPD „Srce“.
•	Železna Kapla
OBČNI ZBOR
Slovenskega športnega kluba Obir
Čas: nedelja, 29. aprila 1984, ob 18. uri
Kraj: hotel Obir v Železni Kapli
•	Dunaj
DUNAJSKI KROŽEK
Čas: petek, 27. aprila 1984, ob 19. uri
Kraj:	Gasthaus VVeidinger,
VVien IV, Danhausergasse 3 Spored:	skupna večerja —
dipl. inž. Feliks VVieser, predsednik ZSO na Koroškem: Koroški politični trenutek in izgle-di za bližnjo prihodnost — predavanje z diskusijo — družabni del
•	Bilčovs
Lutkovna predstava: „RAČKA“ Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bil-čovsu
Čas: nedelja, 6. maja 1984, ob 14.30 uri
Kraj: pri Miklavžu Gostuje lutkovna skupina KPD Šmihel. Sodeluje tudi otroški zbor SPD „Bilka“.
•	Železna Kapla
FILMSKI VEČER Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Čas: nedelja, 29. aprila 1984, ob 20. uri
Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Domačin Franci Dolinšek bo predvajal razne posnetke. VVilli VVurm pa bo pokazal film san-karske tekme SPD „Zarja“.
•	Celovec
VEČER SLOVENSKE POEZIJE IN PROZE
Prireditelj: SKD v Celovcu Čas: petek, 4. maja 1984, ob 19. uri
Kraj: Slomškova dvorana v Celovcu
Recitira dramski igralec Polde Bibič
Glasbeni okvir: Duo Honzl in Niko
STRAN
Šport
Končno ie tako daleč: prva zmaaa za ASKO Šmihel
Žrelec : Šmihel 0 : 1 (0 : 0)
Postava: Vrhnjak 4, Andrej 4, (88. Kadisch 0), Vauce 4, Lopinsky 4, Lubas 4, Kober 4, Šuler 4> W. Krausler 4, Krištof 4, Blažej (87. min. H. Krausler 0), Buchvvald 4;
^relec, 150 gledalcev sodnik: Latzin (povprečen)
Strelec: Marko Krištof (72. min.)
V vigrednem delu prvenstva koroške podlige je bil Šmihel doslej še_ vedno brez zmage. Sicer je Šmihel še vsako leto vigredi začel slabo, kljub temu Pa so bili navijači že nestrpni, Po ponovnem porazu se bi hioštvo bližalo koncu lestvice. Smihelčani so zaradi tega pričeli tekmo proti Žrelcu tudi Precej agresivno in so skušali kmalu odločiti tekmo. Že v 1. 'hin. je Krištof udaril žogo na
Dal je odločilni gol proti Žrelcu — 22-letni Marko Krištof iz Dvora.
prečko. Od tega trenutka naprej so Šmihelčani popolnoma diktirali igro. Sredina je bila ta dan odlično razpoložena in je napadalcem nekajkrat odlično podala žogo pred vrata. Helmut Hober, ki je trenutno v odlični formi, je v prvem polčasu imel dve odlični priliki za zadetek, toda sreča in manjkajoča koncentracija sta zavirali zadetek. Z 0 : 0 s'ta moštvi zamenjali polja.
V drugem polčasu se je kazala zopet ista slika. Šmihel je bil boljše moštvo, ki je močno pritiskalo na vrata domačinov. V 72. minuti je potem bilo končno tako daleč. Marko Krištof je, čeprav nekoliko srečno, zagotovil Šmihelu s svojim
Selani v nesreči: triie izpadi in nesrečen poraz
Ruda : Sele 2 : 0 (1 : 0)
postava: Užnik 2, Travnik 5, Hribernik G. 2, 4, Čertov 2, Goleč 3 (46. min. Dovjak 3), . era 3, N. Hribernik 2, Falle 2 (83. min. Dov-Jak 0), Hrovatič 4.
^uda, 250 gledalcev s°dnik: Aichholzer (povprečen)
Strelci: avtogol (37. min.), avtogol (38. min.)
Tekma se je pričela za Selane že od vsega začetka zelo slabo. Legionar Jakobič se je Pfi treningu poškodoval in ni mogel nastopiti na nedeljski tekmi. Zdravko Oraže je po Vključitvi v Železni Kapli bil Vaprt za tri tekme in je prav tako zasledoval tekmo le izven 'grišča. Tako je nekoliko osla-
V	podligi Dobrla vas naprej točkuje. Proti odličnemu moštvu iz Brež so dosegli z 1 : 1 zopet točko in se tako počasi izmikajo koncu lestvice.
V	prvem razredu igrajo vsa moštva za Selane. Železna Kapla je presenetljivo oddala točko proti Frant-schachu in zaseda prvo mesto na lestvici.
belo moštvo pričelo tekmo dobro, z lepimi podajami iz sredine so napadalci že v prvih minutah zapravili odlične možnosti za zadetke. Pri eni izmed teh hitrih akcijah se je poškodoval legionar Marijan Goleč. Igral je sicer še do konca prvega polčasa, toda ni mogel več odločilno vstopiti v igro. Izpadi legionarjev Jakobiča in Golca ter domačina Oražeta so se v teku igre izkazali kot odločilni ih za igro Selanov kot dokaj negativni. Moštvo je po poškodbi in izpadu Golca
Žvabek je slavil letos že drugi poraz. Proti Mautern-dorfu je zgubil 2 : 0 in zdaj zaseda predzadnje mesto na lestvici. Met lova je oddala proti Vovbrami (Haimburg) z 0 : 0 točko. Položaj za moštvo Franca Gostenčnika se je v boju za prvo mesto zopet poslabšal.
igralo popolnoma drugače kot v zadnjih tekmah, igra ni bila povezana, akcije so igralci gradili nepremišljeno. K temu je doprinesla velik del odlično organizirana ofside-past domačinov, v katero so se Selani v 90 minutah ujeli celih 29 krat. Napad Rude je bil popolnoma nenevaren, napadalci celo tekmo niso prišli do prave možnosti za zadetek. Da so pa domačini le odnesli zmago, je bila kriva slaba forma vratarja Silvota Užnika, ki je letos doslej dobro branil. V 37. in 38. minuti so Selani sami odločili tekmo. Po kotu Rude je vratar Užnik odbil žogo v lastnega igralca in od njega se je potem odbila v vrata. Minuto pozneje je vratar Užnik slabo ocenil podajo Hrovatiča in domačini so povedli na 2:0. Po teh nesrečnih minutah so se Selani takoj opomogli, do konca tekme pa kljub temu niso mogli več dati gola. Rudi je v drugem polčasu uspel še čudovit gol, toda sodnik ga ni priznal. Selani so se še do zadnjih minut zatekali v ofside-past, ki je Selanom pravzaprav zlomila tilnik. Čeprav je moštvo tokrat zapustilo slab vtis, je bil to gotovo le spodrsljaj, ki se zgodi vsakemu dobremu moštvu.
Kako so igrala naša ostala moštva?
Dobrla vas zopet točkovala — Železna Kapla oddala točko
golom iz 20 metrov zasluženo zmago. Kratko pred koncem tekme je vladalo na igrišču še veliko razburjenje, sodnik Latzin je prisodil domačinom enajstmetrovko, stranski sodnik pa je videl prej prekršek Žrelčanov in tako je odločitev padla le v prid Šmihela.
Ta zmaga je bila za moštvo za nadaljnji potek prvenstva psihološko zelo važna, kajti že v nedeljo čaka doma KAC, ki šteje že leta med najboljša moštva v podligi. Moštvo ni za podcenjevati, presenetljivi rezultati drugih moštev kot Lie-benfels v Šmihelu naj so svarilo.
J. B.
Globasnica koraka proti kroni 2. razreda
Globasnica : Važenberk (Wai-senberg) 8 : 1 (0 : 1)
V prvi letošnji tekmi so Globašani presenetljivo oddali točko in tako odprli Metlovčanom realistično možnost na zmago v razredu. Tudi proti zadnjemu na lestvici sprva ni šlo. Do polčasa je Važenberg vodil 0:1, toda po polčasu so se domačini zbudili in dali celih osem golov. Šele prava pridiga trenerja v polčasu je motivirala moštvo, ki je že mislilo, da bo v drugem delu prvenstva šlo brez boja. Gole za Globasnico so dali:	Galo 3, Wčlbl 2,
Dlobst in VVautsche.
Bilčovs poražen
Weitensfeld : Bilčovs 2:1 (2:0)
Prvi poraz Bilčovščanov v vigrednem delu prvenstva. Čeprav so igrali Bilčovšča-ni dobro, v VVeitensfeldu niso imeli dosti možnosti za zmago. VVeitensfeld je že v prvem polčasu povedel na 2 : 0 in je imel tekmo vedno v rokah. Bilčovs je sicer v drugem polčasu še skrajšal na 2 : 1, toda tekma je bila že odločena. Gol za Bilčovs je dal Hafner.
Šport
Kliub dobrima igrama — SAK ie ostal brez zmage
Poroča
naš
športni
reporter
Silvo
Kumer
SAK je moral pretekli konec tedna odigrati kar dve tekmi na tujem. Čeprav je SAK igral boljše od zadnjih tekem, si ni mogel priboriti niti ene točke. Do konca prvenstva mora SAK odigrati še sedem tekem, v katerih upa le prehiteti vsaj Borovlje in se tako po možnosti izmakniti izpadu.
Brnca : SAK 1 : 0 (0 : 0)
Postava: Mrkun 3, Sadjak 3, Lampichler 3, Si-šič 4, Kreutz 5, Zablatnik 5, Kadiunik 1, Wo-schitz 3, Hobel 2, Velik 4, Gregorič 4 (64. min. VVieser 0)
Brnca, 250 gledalcev Sodnik: Clermont (odličen)
Strelec: Kepold (85. min.)
Po nesrečnem porazu v soboto v Borovljah so šli SAK-ovci z novim upanjem na Brnco, ki zaseda odlično drugo mesto na lestvici. Domačini so si bili zmage precej gotovi in so tudi temu primerno začeli tekmo. Toda Slovenski atletski klub ni bil tisto moštvo proti kateremu so domačini upali izboljšati golno razliko. SAK skoraj ni bil za prepoznati. Deloma so igralci igrali odlično kot v uspešnih letih pod-lige. Sredina je igrala presenetljivo dobro, v napadu se je „zbudil“ Velik in z njim verjetno celotno moštvo. Domačini skoraj niso prišli v igro in so bili vidno presenečeni o kvaliteti SAK. Skušali so sicer prevzeti iniciativo, toda SAK je postajal vedno močnejši in je „delal“ igro. Iz te terenske pre-
Borovlje : SAK 2 : 0
Postava: Mrkun 3, Sadjak 3, Kreutz 4, Lampichler 3, Sišič 3, VVoschitz 3, Polan-šek 2 (od 50. min. Kadiunik 2), Zablatnik 3, Gregorič 4, (77. min. S. Hobel 0), M. Hobel 2.
Borovlje, 200 gledalcev.
Sodnik: J. Ebner (povprečen)
Strelci: Raunig (13. in 50. min.)
V tej izredno važni tekmi za obstoj v koroški ligi sta zadnje uvrščeni moštvi na lestvici dali vse, kar je bilo v njihovih močeh. V ospredju je stala pri obeh moštvih borbenost in strah pred porazom, ki bi lahko že mnogo odločil o končnem izidu v boju za obstoj v ligi. Zaradi tega je bila tekma krčevita in le malo konstruktivna. Borovljčani so bili v tej tekmi srečnejše moštvo, kateremu je že v prvih minutah uspelo povesti na 1:0. S tem golom prednosti so se domačini stopnjevali od minute do minute in pokazali svojim, le redkoštevilnim navijačem, boj za vsako ceno. Tudi večina igralcev SAK se je pridno trudila in
skušala obrniti tekmo v prid svojega moštva. Toda zamanj, ključni igralci v sredini in napadu so bili še vedno izven forme, ni jim uspelo resno ogrožati vrata vratarja VVoschitza. Po hudi napaki Sišiča so domačini celo povedli na 2:0 in si s tem zagotovili dve važni točki, ki sta v tej igri šteli nedvomno dvojno. SAK je po porazu prevzel zadnje mesto na lestvici. Razočaranje je bilo po tej nesrečni tekmi videti igralcem in gledalcem v obrazu, skoraj jokaje so nekateri zapuščali igrišče. „Je že skoraj za obupati," je dejal kapetan moštva Gusti Zablatnik, „borimo se in hočemo dobro igrati in enostavno ne gre, ne vem kaj je, verjetno smo v zadnjih dveh letih premalo trenirali". Kljub porazu je bilo v moštvu še dobro vzdušje, igralci so še vedno optimistični in upajo točkovati še v ostalih tekmah.
Tekme Šmihela
V nedeljo, 29. 4.1984 ob 10.45
Šmihel I - KAC I na igrišču v Šmihelu
Tekme Selanov
V	nedeljo, 29. 4.1984
ob 16. uri Sele I — Grebinj I ob 14. uri
Sele pod 23 — Grebinj pod 23
V	TOREK, 1.5.1984
ob 17. uri Sele I — Labod I ob 15. uri
Sele pod 23 — Labod pod 23 na štadionu pod Košuto!
Tekme SAK
V nedeljo, 29. 4.1984 ob 17. uri SAK I - VSV I ob 15. uri
SAK pod 23 - VSV pod 23 na Košatovem igrišču!
Dolgo je že od tega — igralci SAK se veselijo zmage.
Bo mogoče po dobri tekmi na Brnci kmalu zopet tako daleč?
moči je prišel SAK tudi do prvih priložnosti za zadetek-Gusti Zablatnik je v prvem polčasu sam tekel proti vratam, nasprotnik ga je zaustavil le še s prekrškom. Martin Hobel je imel v drugem polčasu dve odlični priliki, na žalost jih je pa klaverno zapravil. Obramba SAK, v kateri je igral Kreutz zopet odlično, se je vedno znova vklopljala v napade in je tako premostila prazni prostor med napadom in obrambo, ki je bil v zadnjih tekmah prevelik in je omogočal nasprotnikom razcvet igre.
Domačini so se zadovoljil' že s skopo točko, ki bi bila p° poteku igre za domačine gotovo zadovoljiva, ko je 5 minut pred koncem Raunig presenetil obrambo SAK in z glavo dal odločilni gol, ki je pomenil zmago za domačine. Po 90 minutah odlične igre in borbenosti SAK je bil ta poraz več kot nesrečen, za domačine pa gotovo nezaslužen. Vsaj ena to; lažba pa je ostala moštvu, kj je bilo po tekmi povabljeno pri bivšem igralcu in zvetemu navijaču SAK, Jožku VVrolichU na večerjo: s takšno igro kot so jo pokazali na Brnci lahko gledajo v zadnjih sedem odločilnih tekem optimistično.
Žalostno dejstvo ob robU: Kapelški igralci, kot Polanšek in igralci pod 23 so enostavno pustili moštvo na cedilu in s o ostali doma.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založni*! in izdajatelj:	društvo „Narodn
svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavnj urednik), uredniki:	Janko Kd'
mesch, Heidi Stingler in Fran VVakounig; Viktringer Ring 2o-9020 Celovec.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek naroča se na naslov:	„Na
tednik", Viktringer Ring 26, 902 Celovec. Telefon uredništvi oglasnega oddelka in uprav«-(0 42 22) 51 25 28. Naš zastopn'!; za Jugoslavijo ADIT-DZS, Grad' šče 10,	61000 Ljubljana, te'-
22 30 23.
Letna naročnina: Avstrija: 210''' šil., Jugoslavija: 600.— din., ost" lo inozemstvo: 350.— šil. (650 ^ šil. zračna pošta).