ŠTAJERSKI GOSPODAR Erscheint jeden Samstag — Verlag u.Schrtftleitang: Harbarg (Drau), Badgaaae 6 — Ruf 25SJ — Bezugspreise: In der Ostmark, vterteljgbr.RM U> einschl. 9 Rpf Postgebühr; Im Altrelcb: RM 1.20 einschL 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. 55090 ir. 21 - IIL jahrgang_Marburg a. JL Drau, Samriag, 22. Mal 1945_Einzelpreis 10 IM Branik evropske južne Ironie Vsak poskus sovražne invazije bo zadel na pripravljeno obrambo — „Deutsche Diplo" malische Korrespondenz' o zadnji fazi afriške vojno ter o novih možnostih vojskovanja »Deutsche Diploma tisohe Korrespondena« piše: Z izgubo tuneškega mostišča je zaenkrat padla zavesa nad afriškim bojiščem. Nobenega dvoma ni, da se bo nekega dne zopet dvignila. Evropa potrebuje afriški prostor. Evropa se mu na more odpovedati in se tudi ne bo odpovedala. Zavarovanje afriškega prostora za vse čase, je neizogibna programska točka v vojskovanju osi. Vojaško gledano obstoja možnost, da sa bo vojna sedaj prenesla na evropsko južno fronto. Severna Afrika je bila predpolje te fronte. To dejstvo že samo na sebi karakterizira položaj. Obe anglosaški sili sta z uporabo vseh svojih moči potrebovali skoraj tri leta, da bi se polastili tega vojaškega predpolja Južne Evrope, ki je bilo zasedeno po razmeroma slabotnih nemških in italijanskih silah. Široki jarek Sredozemskega morja loči sovražnika od bližnje, neprimerno jačje trdnjave, za katero ne stojijo slabotne ekspedicijske čete, temveč 40 milijonov Italijanov in nad 80 milijonov Nemcev ter milijoni njihovih zaveznikov. To naravno zapreko, ki se glede širine in globine ne more primerjati s Kanalom, mora sovražnik premagati, preden bo lahko na kakršnemkoli mestu evropsk« južne fronte pričel s naskokom. Dosedanji potek vojne je pokazal, da anglosaške sile — ne oziraje se na njihovo pomorsko moč — niso mojster za amfibične operacije. Gali-polju iz svetovne vojne so sledile invazijske polomije na Norveškem, pri Diinkirchenu, na Grškem in končno pri mesta Dieppe. Invazijske namere na Norveškem, v Severni Pranciji in v Grčiji so se spremenile t katastrofe za sovražnika, čeprav obramba ▼ prvem hipu ni bila niti pripravljena. Na Norveškem so inleli Angleži časa več dni, v Franciji pol leta in na Grškem še dalje časa, da bi se vojaško zasidrali, preden je prišel proti-sunek, ki je končal z likvidacijo podjetja. Tega časa danes nima vsiljivec nikjer več na razpolago. V Severni in ▼ Zapadni Evropi brani atlantski branik evropske obale. Na evropski južni fronti se nadaljuje ta branik ▼ obliki sredozemskega branika, ki se — sestavljen iz betona, naravnih prepon in sto tisočer živih teles — zoperstavlja sovražnika. Zasluga nemško-italijanskih oboroženih sil r Severni Afriki je bila, da so omogočile popolno figuracijo Južne fronte in njeno utrditev od Pirenej do Tesalije. Skozi leta in po izkrcanju ameriških sil v Severni Afriki, so še enkrat šest mesecev držale sovražnika r Afriki in na ta način preprečile, da bi zamogel evropsko južno fronto napasti v trenutku, ko je bilo to z manjšim rizikom še možno. Ta evropska južna fronta nikakor ni tisti »mehki trebuh« osi, ki bi s« dal po mnenja strategov ob zeleni mizi v Londonu brez napora raztrgati. Kakor kažejo manifestacije v Italiji v zvezi s padcem Tunezije, je postala fanatična volja italijanskega naroda, ki se bori za svoje življenjsko pravo, še trša. Poleg italijanske milijonske armade pa stoje na južni fronti čete nemške oborožene sile. Te sile bodo sleherno ped italijanske zemlje branile prav tako kakor svojo lastno domovino. Praktično se bo to čim preje izpostavilo, ker je zaenkratni zaključek bojev v Severni Afriki omogočil zelo pomembno koncentracijo čet sil osi v Sredozemskem prostoru. To velja zlasti za zračno in - za pomorsko vojno. Letalske in pomorske sile, ki so jih uporabljali doslej za zavarovanje dovoza v Libijo in Tunis, so sedaj proste za druge naloge. Kakšne narave bodo te paloge, tu ni treba namigovati. Zadostuje ugotovitev, da ostane Sredozemsko morje prej kot slej pas med dvema frontama. Nevarnost pasaže tega mostu se za sovražnika nikakor ni zmanjšala Domneva, da je postala s padcem Tunisa pomorska pot v Egipt in na Bližnji vzhod prosta, je iluzija, ki ne pomisli, da je vsa severna obala Sredozemskega morja v rokah osi. Položaj v Kanalu prikazuje, da je prehodno morje uporabljivo brez zaprek samo tedaj, ako to dovoljujeta oba soseda. Najvažnejši sosed Sredozemskega morja pa je prej kot slej os, ki poseduje večino zračnih in pomorskih oporišč. Da se je nasprotnik spoznal s to problematiko in da tudi padec Tunisa ni na tem bistveno ni' spremenil, prikazuje najnovejše Churchill-ovo p- -tovanje v Washington. Ce bi se bila Churchill i. Roosevelt v Casablanci zedinila glede tega, ka naj bi sledilo padca Tunisa, angleškemu pren; jerju ne bi bilo treba že petič potovati k Roo velt-o. Nasprotno pa je možna domneva, da so košnje, ki so jih napravili zavezniki v tuneš> vojni, že sedaj^ povzročile to konferenco, ki 1 se bila imela sicer vršiti mnogo bolj pozno. Z to domnevo govori močno vojaško spremstvi gosp. Churchill-a V Tunisu so imeli Angleži prvikrat priliko, spo znati vojaške kvalitete svojih ameriških zave" nikoT. Sele ▼ Tunisu so se lahko Angleži pr<-pričali, ali in v koliko prihajajo ameriške če njihovo vodstvo, ljudje in materijal sploh v p štev za invazijo t Evropi. Pritajeni komenta angleškega tiska k slučaju Tunisa vzbujajo v; da j« v Angliji še dovolj ljudi, ki vedo, da ' težave sedaj šele začenjajo. Očividno je nada da J« Churchill poveljnike Indije pritegnil k i svetovanjem po padca Tunezije. To je razum samo tako, da so se polagoma naučili tudi Londonu, presojati vojno kot celoto. To spoznar pa sili Anglosaksonce k proučitvi položaja os lih front, preden bi se imeli izvršiti novi akcijs načrti V Washingtonu bodo torej najprej fe govaU vprašanje, kdo naj drugega pošlje ▼ n pad. Ali Churchill Amerikance proti Evropi ali p Roosevelt Angleže proti Burmi. Burmeško fro p je označil ameriški tisk pred kratkim kot »poz ljeno fronto«. Za anglosaksonski vojni svet v V. shingtonu tudi ni nikaka olajšava, da s« ga Stal tudi tokrat noče udeležiti. Se nikdar niso bile p zicije osi r Evropi «4n Japonske t Vzhodni Azi tako silne kot danes. Periferni dogodki kakor 1 Tuneziji in na Novi Gvineji zamorejo prinest sovražniku priličen taktičen nspeh, na celotno strategijo te vojne pa nimajo nikakega npliva.< Zahvala Hrvatske in Slovaške Pretekli torek so v Zagrebu in ▼ drugih hrvatskih mestih slovesno praznovali drugo obletnico podpis? rimske pogodbe o razmejitvi med Hrvatsko lr Italijo ter o smernicah bodočih političnih in gospodarskih odnosa j ev med obema državama. Po • glavnik je sporočil brzojavne pozdrave kralju Italije, vojvodi od A os ta kot designiranemu kra I ju Hrvatske ter Mussoliniju. Hrvatski zunanji minister dr. Mile Budak je imel pred diplomatskim zborom in tiskom posebno predavanje o pomenu teh pogodb. V govorih in člankih je izrazil hrvatski narod zahvalo Italije za izkazano pomoč pri ustanovitvi hrvatske države. Slovaški notranji minister Mach pa je imel pri izročitvi zastave Hlinkovi gardi govor, v katerem je izjavil, je našel slovaški narod svojo pot k nemškemu narodu iz lastne volje in v službi svojih najvišjih nacionalnih interesov. Slovaški narod je dokazal svojo zvestobo nemškemu narodu, kakor je tudi nemški narod svojo zvestobo Slovakom podkrepil z dejanji. Boljševizem je največja nevarnost ravno za slovanske narode. M-PK-Zeichnung Kriegsberichter Friedel Deutsche Schnellboote greifen an »Deutsche Schnellboote versenkten in .unmittelbarer Nähe des englischen Hafens Falmouth einen britischen Zerstörer und einen tiefbeladenen Tanker von 4000 BRT.« Diese und änhnliche Meldungen sind oft im Bericht des OKW enthalten und geben Zeugnis von dem Schneid und Angriffsgeist unserer Sohnellbootwaffe Ko-vi iežki boja zo Kubansko anostišče Vsi iovjeiski napadi so bili s&iii - kemike letaktre je uspeitso unU ievalo sovgetski «lavoz — " Anglija ¡e pričela s terorjem! Nemški general letalstva Q u a d « J« napisal za list »Völkischer Beobachter« članek, ki se bavl z vprašanjem letalskega teroriziranja civilnega prebivalstva oziroma z vprašanjem, kdo neki je prvi začel s terorjem. V svojem izredno poučnem članku razvija general Quade sledeče misli: Ne mine skoro dan, da se soviažna agitacija ne bi bavila s terorističnimi napadi na Reich in na zasedena področja. Angleškemu in ameriškemu narodu pripovedujejo neprestano, da so bili Nemci tisti, ki so pričeli bombardirati ueoborože-no civilno prebivalstvo, zato da je povsem pravilno, ako prejmejo sedaj svoje plačil«. Take trditve ne dokazujejo Bič drugega, kot slabo vest Laži se pa tudi danes ne spremenijo aa ta način v resnico, ako se jih sistematično ta neprestano ponavlja. Kako torej izgleda resnica? Kaj je zgodovinska resnica? Kdo je vrgel prve bombe na bivališča miroljubnih ljudi? To so biU angleški letalci! Bombe so padle v noči na IX januar lt>40 ua Westerland, In sicer na mesto Westerland. Ves svet v6 in tega tudi Anglija ne nore utajiti, da pred 12. januarjem 1940 ni bila vržena na Anglijo niti ena sama letalska bomba. Nemško letalstvo je dotlej in še par mesecev pozneje izvajalo nad angleškim otokom samo izvidniške polete ter je omejevalo svoje delovanja zgolj na »oboroženo izvidjanje« nad morjem, prt čemer so bile napadene zgolj ladje. Sele dva meseca pozneje, 20. marca, wo nemška letala v okviru napada na angleške bojue ladje pri Orknejskih otokih bombardirala tudi neko su-hozemno protiletalsko baterijo na otoku. Omenjena baterija se je udeležila obstreljevanja. To je bilo torej v okviru vojna operacije ln popolnoma ▼ redu. Kljub temu so Angleži »maščevali« to voj-■o dejanje s tem, da so bombardirali otok Sylt. Izgovarjali so se tako, da so baje Iskali vzletišče. Kakor so se pa uVarili tudi inozemski Časnikarji, so Angleži ua Sylt-u poškodovali samo civilne cilje, med drugim neko bolnišnico, bi tako so se vrstili napadi na tekočem traku. 12. aprila 194» ao napadli malo postajo mesta Heliaghaven v Schleswlg-Holensteln-u. 25. aprila pt ail» kopall-l£« Winnigstedt ta saalo mesto Held« v Schies-wlg-Holenstein-u. Se istega dne je bila Anglija posvarjena, toda brez uspeha. V noči na 10. maj so pričeli načrtni napadi na nemška mesta in bivališča. Mesto Ffei-burg in Breisgau, kl Je bilo povsem izven bojnega pasu, je objokovalo 57 mrličev, med ujimi Je bilo 20 otrok. 151 nadaljnih oseb Je bilo ranjenih. Od 71 napadov v času med 10. in 13. majem Jih je veljalo 51 izključno nevojaškim ciljem. Vrsta bombnih napadov na take cilje se sploh al več utrgala. Ko je bila 30. maja ▼ Neu-Grevenbroich-u ponovno zadeta neka vidno z Rdečim Kritem za-cnamovana bolnišnica. Je sledil« drugo svarilo. 10. junija ponoči so Angleži napadli med drugim neko cerkev in neki samostan, povrh pa še ▼ velenapadu stanovanjska predmestja v Düsseldorf-Ii. Sel« 20. junija, ko Je bila mera zares zvrhana, je odredilo aemiko vrhovno poveljstvo maščevalne polete. P« tudi to maščevanje se je omejilo izključno na vojaške cilje, kar J« razvidno tudi ia tedanjih uradnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva. Ako se torej vprašano: Kd« Je vrgel prvo bombo oziroma prvo serijo bomb v tej vojni na civiliste, iene in deco, na stanovanjska predmestja mest, ki so bila daleč Izven bojišča, dobimo sledeči odgovor: Anglijal To so nesporno dokazana dejstva, ki Jih ne more utajiti tudi najspretnejša sovražna agitacija. Nemčija je takrat dokazala potrpežljivost, ki Je bila neprekosljiva. Ta potrpežljivost Je bila senzacija za ves svet Vrhovno poveljstvo nemške vojske Je vedno znova svarilo in Führer Je v svojih govorih osebno pokazal posledice. ki se morajo iz takega zločinskega in nesmiselnega postopanja iscimltl za samo Anglijo. Vsi ti poskusi so bili zaman. Anglija Je hotela Izvajati svoje teroristične napade, ker si J« obetala od njih posebno dober učinek na potek vojne. To Je pravi nesramni vzrok, ki ga Anglija na more nikdar več utajiti. V Angliji — pa tudi v Ameriki — se še niso nikdar razburjali nad dejstvom; da so bili ranjeni ali ubiti civilisti v mestu, ki Je letalo v prvem bojnem pasu. Prav nit se seveda niso razburjali, ako Je streljala angleška artile-rija na belgijska, holandska ali francoska naselja. To Je bilo prav in samo ob sebi razumljivo. Nemško vrhovno poveljstvo je Javilo pretekli četrtek, da so bili omenjenega dne na Kubanskem mostišču odhiti vsi sovjetski napadi. Obenem so se izjalovili tudi vsi sovjetski napadi severno od Lisičanska. Nemško letalstvo je pred fronto ln v ozadju sovjetske fronte napadalo številne operativne cilje in važne železniške postojanke. V Severnem morju so nemški lovci potopiti neko tovorno ladjo s 3000 brt ter mimo tega uničili še neki sovražni hitri čoln. Po petkovem poročilu je bil dan potekel na vsej vzhodni fronti razmeroma mirno. Delovali so lokalno le izviduiškl in naskočni oddelki. Težka nemška artllerija suhozemne vojske Je obstreljevala žitna skladišča v Leningradu. Skladišča so gorela. V soboto so Javili, da so nemški gre nadirji pri nekem lokalnem sunku na Kubanskem mostišču predrli več sovjetskih postojank. Pri tej priliki so uničili neko sovražno skupino. Težka artllerija Je obstreljevala Južno od Ladoškega Jezera in pred Leningradom zelo uspešno železniške in industrijske naprave. Nemške čete so po poročilu z nedelje, dne 16. t m. nadaljevale na vzhodni fronti Kubanskega mostišča svoj napad, ki Je dovedel do novih uspehov. V dvodnevnih trdih bojih so nemške čete v sodelovanju z letalstvom uničile pehoto treh sovjetskih divizij ter tako prizadejale sovražniku velike krvave izgube. Boljševlkl so izgubili poleg večjega števila tankov In topov tudi mnogo lahkega ln težkega pehotnega orožja. Južno od Suhini- Ce Je pa nemško letalstvo posegalo v operacije na tleh, je bilo to — po mnenju Angležev — nekaj povsem drugega. Tri leta izvršuje Anglija ln sedaj tudi Amerika svoje zločine. V tem oziru niti ne prikrivata svojega namena, napadati vojaške cilje. Zene in deco svojih nekdanjih zaveznikov morijo prav tako, kakor žene in deco svojih nasprotnikov. Ako se iim očita resnica, molčijo. Toda to jim ne pomaga nič. Zgodovina bo nekoč dokazala z nedvoumno jasnostjo, kdo da je bil krivec v tej zverinski obliki letalske vojne proti ženam in deci, proti cer- ča, kjer Je bilo javljeno lastno delovanje naskok Dih odredov, je bil odbit sovjetski napad. V ponedeljek, dne 17. maja. Je Javilo nemško vrhovno poveljstvo, da so nemške čet« v področ-ju Veiikije Luki pričele z uspešnimi operacijami. Na mnogih drugih odsekih vzhodne fronte so nemški «askočni odredi vdrli iznenadoma v sovjetske postojanke. Razbili so sovjetske bunkarj« ter ujeli pri tem mnogo sovjetskih vojakov. Obenem so zaplenili mnogo orožja in materijala, Posamezni sovjetski napadi so bili odbiti v sodelovanju z letalstvom. Prt načrtnem onemogočanji sovjetskega dovoza v srednjem in na južnem odseku vzhodne fronte so nemški letalski odredi uspešno in uničujoče bombardirali in obstreljevali važne kolodvore in transportne vlake vseh vrst Po poročilu, ki ga je bilo nSmško vrhovno poveljstvo izdalo v torek, dne 18. t ul, so nemške čete ob Kubanskem mostišču ujele zopet številne sovjetske strelce. Na ostali fronti so zabeležili le lokalno bojevniško delovanje. Nemško letalstvi je medtem z vidnim uspehom obstreljevalo vojaško važne naprave v Leningradu. Dne 19. t. m. so sovjeti napadli na vzhodni fronti Kubanskega mostišča ter v prostoru okrog I» Juma po močni artilerijski pripravi aemške postojanke, pri čemer jih je podpiralo sovjetsko letalstvo skupno s tankovsklral odredi. Napad je bil v.protisunku odbit. Pri tem je Izgubil sovražnik samo v enem divizijskem odseku ob Kubansken mostišču 15 tankov. » kvam. bolnišnicam ln stanovanjskim hišam nedolt nih ljudi. Sodba se bo glasila: »Anglija je krivec! Kazen za te zločine Jim ne bo odpuščena!« Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Drackerei-Gfll m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner (verreist), i. V. Verlagsleiter Fritz Bräunt Hauptschriftleiter Friedrich Golob, alle in Marburg c. d. Drau, Badgasse 6 _C_ Zur Zeit für Anze'cjen die PreisHst» Nr. 3 vom 10. April 1941 gäl-ig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höhi-rar Gewai oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzaiüimj des B^zugsqelder funaški boji m Afriki končani Catini konec junatle borbe vsled pomanjkanja municije -Novi uspehi nemških potimaiis Junaška borba nemških in italijanskih afriških odredov v Tuneziji* je končala slavno pretekli četrtek, ko so morali zadnji odredi v okolici mesta Tunis ustaviti bojevanje. Več dni niso imeli ne hrane in ne vode. Ko je bil izstreljen zadnji naboj, so morali ustaviti junaško borbo Premagal jih ni sovražnik, temveč pomanjkanje dovoza Sovražnik je tudi tta afriškem bojišču v dovoljni meri spoznal kakovost našega 'orožja. Afriški borci Nemčije in Italije so kljub temu v polni meri izpolnili stavljeno jim nalogo. Skozi mesece so v srditem odporu vezali v Severni Afriki najjačje sovražne sile ter jim prizadevali najtežje izgube. S tem so razbremenili ostale fronte, čas, ki smo ga s tem pridobili, je bil vodstvu sil osi v največji meri koristen. Fiihrer in Duce sta se v brezžičnih brzojavih zahvalila Ge-neraloberst-u von Arnim-u, ki je v zadnjem času poveljeval nemško-italijanske odrede, za junaške storitve njegovih vojakov. * V noči na 13. maj so angleški bombniki izvedji težak napad na zapadno-nemško- ozemlje. Prebivalstvo je beležilo izgube. Ponekod, zlasti ▼ Duis-burg-u, je nastala znatna škoda. Po dotedanjih poročilih so zbili 33 sovražnih letal, med katerimi so bili večinoma štirimotorni bombniki. — Močni odredi nemškega letalstva so dan poprej sunili dvakrat proti vzihodni obali Anglije. Bombardirali so naprave mesta Lovestoft in neke vedetne ladje pred obalo. Vsa letala so se vrnila na svoje oporišče. • Pri dnevnih napadih anglo-ameriških letalskih odredov na zapadno zasedeno ozemlje in v letalskih bojih nad Atlantikom je bilo po poročilu z dne 14. t. m. zbitih 14 sovražnih letal. — V noči nemških in italijanskih afriških odredov Velike letalske izgube Anglo-Amerikancev c ] na 14. maj" so vdrla angleška letala v široki fronti v pOdcOčje Reich-a. Napadla so nekatera mesti Srednje in Zapadne Nemčije, v mnogih slučaji! tudi mate občine. Prebivalstvo ie imelo izguba Po dotedanjih vesteh so zbili 34 sovražnih bombnikov na tla. — V noči na 14. maj je izvedle riefh"iko letalstvo močan napad rta angleško industrijsko mesto Chelmsdorf. V oboroževalnih industrijah so nastali obsežni požari. Štiri lastni letala se niso več vrnit Po poročilu, 'zdanem !5. t. m., so nemški letala isto noč napadli z bombami pristaniško pod:o s luke Bone v Francoski Severni Afriki. Potopili so neko petiolejsko ldjo, dočim je bila neki trgovska ladja srednje velikosti poškodovana. -Sovražni letalski odredi so dne 14. maja napadli zapadao zasedeno ozemlje in severonemško obalo. Bombni zadetki so v Kiel-u 'in nekaterih belgijskih mestih, zlasti v Antwerpen-u, povzročili med prebivalstvom izgube. Trideset sovražnih letal, med njimi štirinajst štirimotornih bombnikov, je bilo zbitih na tla. Sedem lastnih letal se ni več vrnilo. Varovalne edinice nemške vojne mornarice so v noči na 14. maj potopile pri neki praski pred nizozemsko obalo nek sovražni hitri čoln. Dva druga čolna sta zgorela. Dne 15. maja se je izjalovil sunek dveh možnih ameriških letalskih odredov proti severoza-padnim nemškim pristaniščem. Naši lovci so vrgli sovražnika nazaj 'čez morje ter so skupno z edi-nicami vojne mornarice zbili devet štirimotornik letal. Pri tem smo izgubili štiri lastna lovsk i letala. Nad zasedenim ozemljem ter nad Atlantik«! so zbili naši lovci osem sovražnih letal, med n i mi velik letalski čoln. — Hitri nemški letalski odredi so po dnevu napadli jugozapadno obalo PK-Aufnahme: Kriegsberichte Feichtenberger-Alt. (Wb. Für durstige Soldatenkehlen In einer kleinen Stadt am Siidrande Kretas. Ein Esel steht geduldig am Brunneil und läßt sich beladen, um den Soldaten frisches Trinkvsasser zu bringen PK-Uufnahme: ^-Kriegsberichter Taraba (Wb.) Zwischen Bjelgorod und Donez Zerstörte sowjetische Lokomotiven und Güterwagen auf dorn Bahnhof von Bjeitjorod Južna fronta Evrope je utrjena! KP-Aufnahme: Kriegsberichter Freckmann (Wb.) Der Fenstergläser bei der Arbeit In die Fensteröflriungen weiden leere Glasflaschen gestellt, die Zwischenräume mit Lehm verschmiert, und fertig ist das Bunkerfenster. Sogar eine Vercunkiung ist vorhanden! Italijanske priprave za onemogočanje sovražnih posknvov izkrcanja Oborožene sile osi imajo sedaj boljše pogoje vojskovala kal v lutieziji MaJiiie Italije je neomajno Iz Rima poročajo: Dejstvo, da se nahaja Tune-zija v sovražnikovih rokah in da je sovražnik koncentriral svoje sile vzdolž severoafriške obale, zlasti pa j prostoru Tunis—Bizerta, je pomnožilo nevarnost invazije za Italijo. V rimskem senatu je večkrat odlikovani general G i u r i a postavil vprašanje, kakšne obrambne ukrepe je izvedla Italija spričo morebitne invazije. Njegovo vprašanje se ne tiče samo in predvsem Sicilije in Sardinije, temveč celokupnega obrambnega sistema evropske južne fronte. Na njegovo vprašanje so odgovarjali državni podtajnik za vojsko, general Anglije, kjer so napadali vojaške cilje. Napac so zlasti ladjedelnice v Sunderlandu, kjer so nastali obsežni požari in razdejanja. Troje nemških letal ni prišlo več nazaj. abotnejši angleški letalski odredi so vdrli v no^i na 17. maj v področje Reich-a ter vrgli na nekaterih mestih razstrelilne bombe. Poškodovali so dvoje dolinskih jezov. Vsled poplave so nastale med civilnim prebivalstvom težke izgube. Osem sovražnih letal je bilo zbitih nad Reich-om, devet nadaijnih pa nad zasedenim zapadnim ozemljem. — Hitra nemška letala so v noči na 17 maj skozi več ur bombardirala vojaške posamezne cilje v Londonu z bombami težkega kalibra. Dvoje lastnih letal se ni vrnilo. Sovražnik je po poročilu z dne 18. maja napadel nekatera mesta zapadnega zasedenega ozemlja. Prebivalstvo je imelo izgube zlasti v mestu Bordeaux. V. letalskih bojih in z artilerijo je bilo pri tem zbitih 17 večinoma štirimotornih letal. —' Nemško letalstvo je nadaljevalo tudi v noči na 18 maj skozi več ur bombardiranje posameznih vojaških ciljev v Londonu. Močan odred nemških bojnih leta! pa je v isti noči bombardiral važno oskrbovalno luko Cardiff v bristolskem kanalu. — Nemške podmornice so na posameznem, lovu v Severnem Atlantiku potopile osem ladij s skupno 51.000 brt, med njimi neko 12.000 tonsko hladilno ladjo, ki je bila natovorjena s svežim mesom za Anglijo. Istočasno so sestrelile troje štirimotornih bombnikov. V obalnem področju, nad Sicilijo, v Kanalu ni na Atlantiški obali so dne 18. t. m. zbili nemški lovci, protiletalski artileristi in mornariški arti-leristi skupno 25 sovražnih letal, med njimi večje število težkih bombnikov. — Tudi v noči na 19. maj so nemški letalci zasipovali vojaško važne cilje v londonskem področju z bombami težkega kalibra. Eno lastno letalo se ni vrnilo. — Protiletalska artilerlja nemškega letalstva je od početka vojne do danes zbila 10.000 letal. R o s s i, admiral R i c c a r d i za mornarico in general F o t g i e r za letalstvo. Iz njihovih odgovorov je bilo razvidno, da so bili ti obrambni ukrepi že dolgo pripravljeni teT da so jih bili med tuneško fazo vojne samo še podvojili. Kakor so bili odgovori z oziroin na probleme posameznih rodov orožja različni, tako edinstveno je bila obenem izražena volja in odločnost, spremeniti vsak poskus sovražne invazije v krvav poraz za sovražnika. Državni podtajnik Rossi je opisal posameznosti svojih ukrepov (priprave strateških rezerv protiletalske artilerije, zaščito prometa in obalne utrdbe) ter je tudi v imenu mornarice in letalstva izjavil, da bo sovražnik trčil ob vsakem poskusu na silen branik volje in požrtvovalnosti. S posebnim zanimanjem so v rimskem senatu poslušali izvajanja admirala Riccardi-ja, ki je izjavil, da razpolaga italijanska mornarica s poten-cijalom, ki bo sovražniku v slučaju poskusa izkrcanja, napravila velike težave Takega* poskusa pa mornarica ne bi sama preprečila, pač pa v sodelovanju s suhozemno obrambo. V rimskih vojaških krogih so sedaj, ko je izpadlo afriško bojišče, sledečega mnenja: Po končanih borbah v Tuneziji, je pričel nov ciklus operacij. Vojni potencijal Italije je postavljen pri tem pred težke naloge, kar velja zlasti za barbarsko in proti vsem mednarodnim predpisom izvedeno bombardiranje Južne Italije. V tem položaju delujejo činitelji, ki so bili doslej za os v Afriki povsem negativni, v prid osi in v škodo napadalcev. Pri vsakem poskusu izkrcanja ob južni fronti Evrope, bodo morali Angleži in Amerikanci prevzeti ves riziko preko-morskega vojskovanja. Napram temu pa poseduje Italija vse prednosti takozvane notranje linije, ki ji omogoča koncentracijo vseh sli. Sovražnik to pot tudi ne bo mogel uporabiti metodo številčne premoči. Takih vojnih pogojev, kakor so jih našli v Tuneziji, kjer so ponekod postavili dvajset-kratno premoč, Angleži i» Amerikanci pač pri svojem poskusu izkrcanja v Evropi ne bodo nikjer več našli. V rimskem listu »M essaggero« ugotavlja bivši minister P a v o 1 i n i, da tvorijo letaki, ki so jih zmetali Anglo-Amerikanci v noči na 17. maj na Rim, nepobiten dokaz, da bi hotel sovražnik še enkrat preplašiti Italijo. Toda iz ameriških in angleških listov je razvidno, da so si resno misleči ljudje v sovražnem tabora na jasnem o tem, da se po Tuneziji sedaj šele pričenja prava borba. Spričo takega položaja, je sovražnik najprej poskusil s propagandnimi sredstvi. V to svrho je vrgel na Rim letake, ki v spakedrani italijanščini zahtevajo kapitulacijo Italije. Obenem so zagrozili z Uddaljevanjem bombardiranja v slučaju, da Italija ne bi hotela kloniti. Italija odgovarja na angleško kričanje o zmagi v Tuneziji s trobento zbora italijanskega naroda, ki naj pohiti na svoje obzidje. Brez blebetavosti in brez Strahu pred močjo sovražnika, pričakuje italijanski narod prihodnji sovražni korak v borbo. Italija je pripravljena in smatra to borbo za odločilno. Za to borbo pa Italija nima malo možnosti v svojih rokah. Letalsko banJilsivo tuiSi nad mesiom Klel Anglo-ameriški letalski banditi so metali tudi na Kiel z eksplozivom napolnjene žepne svetiljke, igrače, svinčnike, nalivna peresa ita. — Nezaslišan letalski teror nad civilftim prebivalstvom. Iz Berlina poročajo. Na mesto Kiel so nekega dne slično kakor na nekatera italijanska mesta in na Rim vrgli anglo-ameriški morilci večje število uporabnih predmetov, kakor na primer: žepne svetiljke lutke za deco, igrače, svinčnike, nalivna peresa itd. Vsi ti predmeti so bih napolnjeni z razstreljivom. Nobenega dvoma ni, da so nameravali anglo-ameriški banditi na ta način ubijati nemško deco. To je dokazala praksa tudi v Italiji Jasno je. da odrasel človek, ki je razumel predhodno svarilo, ne bo pobral takega predmeta. Povsem drugače je to pri otroku, ki v svojem nerazvitem razumu instiktivno sega po vsaki igrači in niti ne more slutiti, da se za igračo skriva smrt. Na to pa špekulirajo anglo-ameriški letalski roparji, ki se niti najmanj ne razlikujejo od tistih, ki so se s svojimi streli v tilnik pri Katynu ovekovečili za vse čase. Ni še minulo 24 ur, ko sta London in Washington dementirala italijanske trditve o gangsterstvu s temi eksplozivnimi predmeti Višek cinizma pa je v tem. da so v trenutku tega dementija imeli pripravljene aparate, s katerimi je imelo moštvo nadaljevati naročen zločin. Italijanskih dokumentov in dokazov ni več možno utajiti. Dejanski stan v Kiel-u je nov dokaz anglo-ameriškega letalskega banditstva. Taka letalska vojna nima več vojaškega značaja. To je čisto navaden umor v najslabši obliki. Ves nemški narod obsoja to zadnje stopnjevanje letalskega terorja, ki je pokazal, da njegovi povzročitelji nimajo več niti trohice človeške morale. Prišel bo čas, ko se bodo grozodejstva brezmejnega barbarizma obrnila proti svojim povzročiteljem. Svetovna zgodovina je bila še vedno svetovno sodišče. Vse se maščuje in moti se vsakdo, ki misli, da lahko zapusti naravno pot čistega zadržanja tudi r vojni. Mi Nemci prenašamo tudi ta novi način s sigurnostjo, ki nam jo daje čista vest. Kakor naši italijanski zavezniki, pa tudi mi ne bomo pozabili, kaj ie storilo gang-sterstvo našim ženam in deci. V danem trenutku bo sledilo dejanje. Ioy izbruh sovrasfra prorfi Heinpfi ŽiJje hočejo uničenje Kemčije — Sistem, ki naj bi uničil lemčijo — Račun brez nemškega krčmarja Skupina 30 konservativnih poslancev angleške Spodnje zbornice in šest lordov, ki jim predseduje S.r John Wardlaw-Milne, predsednik zunanjepolitičnega odbora konservativne stranke, je izdelala načrt za uničenje Nemčije po pričakovani »zmagi zaveznikov«. Načrt obsega 16 točk in vsebuje tako temeljite zahteve po uničenju nemškega naroda, da bi moral znani sovražnik Nemcev, Clemenceau, ako bi še živel, prebledeti od same zavisti. Od imenovanih 16 točk zahtevata točki 1. in 2. razkosanje in trajno zasedbo nemškega ozemlja. Nemčijo bi v slučaju »zavezniške zmage« zasedle plutokratsko-boljševiške vojske vse dotlej, »dokler se zavezniki ne prepričajo, da lahko končajo okupacijo«. Nemčijo bi povrh še razkosali na več manjših držav. Gospodje konservativci predvidevajo nadalje razne preselitve nemškega prebivalstva, kontrolo nemškega tiska in radia, sestavo novih učnih načrtov in knjig, prepoved izdelovanja letal in sploh vsakega civilnega letalstva. Na zelo rafiniran način so si sovražniki izmislili gospodarsko uničenje Nemčije. V smislu tega načrta bi morala Nemčija v slučaju svojega poraza nadomestiti vse, kar je bilo v zasedenem ozemlju porušenega. V to svrho bi morala izročiti stroje nemške industrije, naprave laboratorijev in raziskovalnih zavodov in celo še predmete iz muzejev. Tako bi zavezniki lahko izropali polju- IZREK TEDIA_ Y prijateljstvu in zavezništvu do zmage Ko je predsednik italijanske vlade Benito M u s-solini prvič obiskal Nemčijo, je v Berlinu podal sledečo izjavo: »Wenn man einen Freund hat, so marschiert man an seiner Seite bis zum Ende«. Prevedeno v našo govorico, se to pravi, da naj tisti, ki ima prijatelja, koraka z njim do kraja. Predno se poglobimo v misli, ki jih je v tem iznesel Musaolini in namen izjave same, bo poučno, če se danes, ko je Italija, ki jo vodi Benito Mussolini, zaveznica Velike Nemčije in so-bojevnica za novo Evropo, na kratko pobavimo tudi z osebnostjo tega velikega moža. Benito Mussolini se je rodil leta 1883. kot sin vaškega kovača v vasi Predappio v Romagni. Po obisku domače šole je študiral na učiteljski šoli, kjer je postal učitelj. Ta poklic mu ni ugajal in ga je zato tudi v par mesecih opustil. Kmalu nato je prišel radi političnih prestopkov v kon-fiikt z zakoni, kar ga je napotilo, da se je kot emigrant podal v Švico Tam se je posvetil politiki ter organiziral levičarsko usmerjeno delavstvo. 2e pred izbruhom svetovne vojne je bil zopet v Italiji in se je preusmeril v nacionalno stran. Leta 1915. se je javil kot prostovoljec na bojišče ter bil težko ranjen. Po vojni je Mussolini iz vojnih bojevnikov organiziral fašistično gibanje, s katerim je premagal marksizem ter se končno leta 1922. prerinil do oblasti. Na vladi je pomedel z vsem, kar )e bilo gnilega in parlamentarnega tér uvedel svoj avtoritativni režim, s katerim je iz Italije napravil veliko, močno in napredno državo. Njegova osebnost se odlikuje po neverjetno veliki energiji, delavnosti in pridnosti. Organiza-torno je ta mož na takem višku, da je nekoč stvarno do vseh podrobnosti natančno vodil in upravljal kai celih osem ministrstev, ker se je zavedal, da so le tedaj, če jim načeluje sam, v najboljših rokah. Uredil je zaostale in skromne socialne zadeve italijanskega naroda po načelih lastnega fašističnega nacionalizma, dvignil in uredil je gospodarstvo, vsestransko je pa moderniziral in izpopolnil italijansko oboroženo silo. Prisiljen, poseči v sedanjo vojno, je svoj narod pripravil in oborožil za vse težave, ki jih zahteva boj za življenski prostor in surovine. Mussolini je največji državnik moderne Italije, ki želi njeno ozemlje razširiti in povečati, da bi narodu omogočil in olajšal življenske pogoje, ki so radi prenaseljenosti ljudstva precej trdi. S svojo izjavo, ki jo je pred leti podal Mussolini v Berlin-u, da je treba s prijateljem korakati do kraja je odločno in jasno povedal, kako •i zamišlja svoje prijateljstvo in zavezništvo z bno vsako nemško tovarno, vsak stroj in vse tiste dobrine, ki so nemškemu narodu potrebne za njegov obstanek.. Odškodnino zasedenih dežel naj bi plačal nemški narod iz svojih prihrankov. Na koncu zahteva ta satanski načrt uničenje nemške valute in onemogočanje slehernega nemškega izvoza. Nemčija v bodoče ne bi smela prejemati tudi privatnih posojil, dočim bi »zmagovalci« določili prisilni tečaj nemškega denarja. Pa to še ni vse! 2idovski plačanci zahtevajo tudi izročitev in usmrtitev »vojnih zločincev«, izročitev nemške mladine in slična temeljita ponižanja nemškega naroda. Vsi ti in taki satanski načrti dokazujejo, da stoji v ozadju večni Žid, ki diktira angleškim konservativcem uničenje vseh možnosti nemškega življenja. Znano je tudi, da delajo take načrte zgolj zato, da bi potolažili svojo lastno javnost. Toda varal bi se, kdor bi mislil, da so te zahteve zgolj kake fantazije Na delu so eksponenti Chur-chill-ove vlade. Gre torej za načrte angleške vladne stranke, ki je s tem znova dokazala, da je zgolj instrument v rokah mednarodnega židov-stva. Račun, ki ga delajo, je vsekakor račun brez nemškega krčmarja. Nemška slavna vojska bo uničila tudi zadnje pogoje za uresničenje takih načrtov, kakor so jih pravkar izdelali Chur-chill-ovi oporode. Veliko Nemčijo. Kakor znano, so Angleži takrat v svoji nesramni gonji na vse sile trobili v svet, da je Italija kot zaveznica, male vrednosti, ker se bo v prvem ugodnem trenutku poprijela tistega zunanjepolitičnega kurza, ki ji bo več obljuboval. Pri tem so v Londonu in deloma tudi v Washing-tonu mislili na koncesije, ki bi jih Italiji lahko nudili za slučaj, da ostane nevtralna. Mussolini-jeve besede so seveda razbile vse take upe in poznejši razvoj dogodkov je pokazal, da ceni vodja Italije prijateljstvo nad vse in da drži dano besedo na celi črti. Trenutni strategični položaj Italije ob Sredozemskem morju, kjer izgleda, da bi Angleži in Amerikanci radi poskusili z vpadom na italijansko ozemlje, je dal sovražni gonji povod, da podtika Italiji in njenemu voditelju slabost, ki bo po prvem vpadu Anglosasov na italijanska tla na en ali drug način zrušila državo. Mi, ki poznamo trdnost, odločnost in udarnost ter pripravljenost italijanskega naroda in njegovega vodstva, ki na strani Nemčije brani sebe in ostalo Evropo, se pa popolnoma zavedamo, da s» bo uveljavila Mus-solini-jeva izjava, da bo Italija pod niegovim vodstvom korakala s svojo prijateljico Nemčijo do kraja te velike voine kot njena prijateljica. Vsa!*a delovna siia za zmag«! Iz Berlina poročajo: Reichswirtschaftsminister Walter Funk je govoril pred političnimi voditelji Gau-a Berlin o vodstvu, organizaciji, storitvah in rezervah nemškega vojnega gospodarstva v evropskem prostoru. Uvodoma je minister navedel ukrepe, ki so bili izdani in izvedeni v zadnjih dveh letih v smislu fundamentalne obnove in poenostavitve organizacije nemškega gospodarstva. Življenske oblike ki niso času primerne, so bile v nemškem gospodarstvu odpravljene. Ta vojna — tako je dejal minister — se ne bije samo na frontah in v letalsko ogroženih področjih, temveč tudi v vsaki hiši, na njivi, v tovarni itd. Sedaj gre za to. da se vse tisto, kar je potrebno, premisli na pameten način in tako, da se doseže nameravani uspeh in cilj. Vsaka delovna sila se mora vpostaviti v delo, ki je važno za vojno. Vsaka delovna sila — če tudi ne takoj in popolnoma — je tudi uporabna. Uporaba komunističnih metod pe je pri nas prav tako nemogoča, kakor bi bil nemogoč povratek v življenski sistem li-beralističnega kapitalizma. Naša racionalizacija v vojnem gospodarstvu je imela ogromen uspeh, in sicer radi tega, ker ni bila usmerjena v profit in kei ni zahtevala popolno mehanizacijo človeške delovne sile temveč radi tega, ker je zavest odgovornosti napram narodnemu občestvu pospešila razvoj vseh energij pod vodstvom države v smeri cilja o najvišji storitvi. Pri tem se nam ni treba spuščati v debato o bodočem svetovnem denarju, kajti valuta, ki ne temelji v nacionalnih gospodarskih silah in delovnih storitvah, je prav tako malo sposobna za življenje kakor kak »vola-piik« ali »esperanto« kot svetovni jezik. Funk je končal z ugotovitvijo, da je nemški narod z obnovitvijo svojega gospodarskega življenja ustvaril najvažnejše predpogoje za dokončno zmago nad sovražniki. Barbarska vojna sredstva proti ženam in deci Kakor poročajo iz Južne Italije, so si izmislili Anglosasi za svoje letalske napade, ki naj bi »omehčali« moralo italijanskega naroda, prav posebna peklenska sredstva. Bolj zvijačno in obenem zverinsko si pač ne bi mogli izmisliti Angleži in Amerikanci svoja vojna sredstva proti italijanskemu civilnemu prebivalstvu. Doslej so metali svoje bombe v glavnem na cerkve, spomenike in druga javna poslopja. Sedaj so se vrgli celo na žene in na otroke. Tako so vrgli na mesto Civitavecchia neštevilne predmete, ki so pa bili do zadnjega napolnjeni z visoko eksplozivnim razstrelivom. Iz zraka so deževale električne žepne svetilke, cigare, žepni noži, lutke in igrače za deco, škatlje z bonbončki, škatlje s po-mado za lase itd. Kdor je n. pr. pritisnil na gumb take žepne svetilke, je plačal tak nepremišljen poskus s svojim življenjem. Sleherni izmed omenjenih predmetov je eksplodiral. K sreči pa j« italijansko vodstvo že mnogo prej opozorilo prebivalstvo na te peklenske metode. Na ta način so preprečili med prebivalstvom paniko in smrtn« slučaje. Bolj surovega in nečloveškega vojskovanja si pač ne moremo misliti. Angleži in Amerikanci vedo, da poskus invazije v Italiji ni ni-kak sprehod. Silno se pa motijo, ako mislijo, da bodo s svojimi letalskimi napadi na italijansko civilno prebivalstvo izzvali med Italijani prijaznejše razpoloženje za anglosaške sile. Nasprotno: izzvali so strašno sovraštvo in gniev. Anglosaški barbarizem si je s temi zverinskimi napadi na žene in deco zapisal spričevalo nečlovečnosti. Anglo-amerišlti terorizem Severoitalijanski tisk se je v sredo bavii s terorističnimi napadi anglo-ameriških letalcev. »Corrieie della Sera« imenuje te napade »Vojno pioti neoboroženim«, dočim pravi »P o p o-lo d' Italia«. da ima svet op vi ti z letalsk.uii roparji, ki ne poznajo nikakih zakonov. V listu »Popolo d Italia« p se znani vojaški kritik A p-p e i i u s, da gie Anglo-Amerikancem v glavnem za sejanje smrti Ameriški letalci, ki bombardirajo Evropo in ki so v mestu Grossete streljali na neki, z deco zasedeni vrtiljak s strojnicami, so napolnjeni z isto miselnostjo kot moriici Lind-berg-kovega otroka. V Zedinjemh državah je gaugster (ropar) normalni član človeške družbe. Za letalske gangsterje nima gotska katedrala v Miinstru, cerkev Sv. Jurija v Genovi ali pa Gospejna cerkev v Miinchen-u nikake vrednosti, ker teh imen ni možno najti v seznamu njujorške borze, Severoamerikanci hočejo uničiti Evropo. To hočejo doseči potom političnega in vojaškega uničenja močnih narodov, potom boljševizaci e kontinenta in potom brutalnih letalskih napadov. Amerikanec izločuje svojega konkurenta z vsemi sredstvi in brez vseh skrupulov. Evropa je pač v napotje Roosevelt-ovim imperijalističnim ciljem. »Corriera della Sera« piše o tem sledeče: »Da bi nasprotniki v Severni Afriki dosegli po tri-letni borbi in dvakratnem begu uspeh, so morali najprej, ustvariti številčno premoč 20:1 Napad na kontinent je neprimerno težavnejše in ris-kantnejše podjetje Prijetneje, enostavneje in hitreje gre, ako se v bitki za kontinent siplie toča letakov in špekulira na žalost staršev, čijih deca je pri terorističnih napadih izgubila življenje. Vojna je trda. Priprosti. močni, stari in krščanski italijanski narod se tega zaveda Italijanski narod ve, da je vojna pot bolečin in krvi. On se pa tudi zaveda da pozna vojna najvišje zakon? odkritosti in človekoljubnosti Te zakone kršijo dnevno sovražniki na najbolj barbarski naria Anglo-Amerikanci bi hoteli najti ir, premagati italijanski narod v krizi bolečin, toda bol ne «iabi njegovega odpornega duha, temveč ga še jači.« Anglija izgublja neprestano svoje ladje Anglo - Amerikanci si še niso priborili pomorskega gospostva v Sredozemskem morju — Podmornice osi so neprestano v napadih Za slehernega opazovalca vojnega položaja je postalo že povsem jasno, da konec vojne v Afriki ne daje nikakega povoda za optimizem pri »zaveznikih». To tem manj, ker se bodo pri vsakem poskusu intervencije v Evropi pojavile še mnogo večje komplikacije, ki jih niti ne slutijo. Z »zmago v Tuneziji« Angleži še niso izvojevali gospostva v Sredozemskem morju. To uvideva končno tudi londonski list »Evening Standard«, ki pravi, da spremljave tudi odslej — to se pravi po končanih bojih v Tuneziji — ne morejo neovirano voziti iz Gibraltarja v Suez. Pomisliti je treba —, tako piše imenovani list — da ima Italija še vedno veliko brodovje. Vsak anglo-ameriški konvoj potrebuje po mnenju lista čim največje oboroženo spremstvo, ne oziraje se na to, da ogrožajo nemške podmornice v Sredozemskem morju še vedno anglo-ameriške ladje. Izvajanja imenovanega angleškega lista so povsem tehtna S strani sil osi bi se lahko še pristavilo: Borba na morjih gre dalje, in sicer brez omejitve. Tonaža Angležev in Amerikancev se bo še nadalje poslabševala in pomorski promet ne bo samo v Sredozemskem morju težaven in nevaren. Nemir je opažati tudi v krogih vodstva angleške plovbe. Angleški admiraliteti očitajo ti krogi, da je bila v zadnjem času zopet vse preveč »konservativna«. V prizadevanju, kako naj bi se obranila podmorniške nevarnosti, je angleška admira-liteta namreč spregledala, da posedujejo novi tipi nemških in italijanskih podmornic večjo brzino kot se je prvotno domnevalo. Vsled tega so v Angliji gradili ladje ki vozijo še vedno prepočasi. Rezultat pa je bil, povečanje izgub v plovbi. V Londonu še vedno govorijo o lordu Willst r u, ki je ugotovil, da zavisi usoda Anglije zgolj od tega, ali se bodo dale izgube v plovbi 1. 1943. potisniti izpod števila v 1. 1942. potopljene angleške tonaže. Lansko leto je bila Anglija že tako blizu »črte nevarnosti«, kakor leta 1917. Ako se letos po njegovem mnenju položaj ne bo izboljšal, se Anglija — gledano iz vojaškega vidika — sploh ne bo mogla več premakniti. Radi tega je stopila v ospredje zamisel gradnje hitrejših ladij. To je po mnenju mnogih krogov edino sredstvo, ki naj ublaži podraorniško krizo. Gradnja ladij, ki vozijo 15, 18 ali celo 20 milj na uro je pa zvezana z velikimi težavami. Za gradnjo ladje, ki vozi 15 milj na uro, je treba polovico več časa kakor za gradnjo ladje, ki vozi ob isti to-naži samo 11 milj na uro. Hitrejša ladja zahteva pri gradnji več delovnih ur iii tudi več materijala. Pri vsem tem pa je tieba pomisliti, da mora s surovinami štediti tudi Anglija. Vsak poskus invazije zahteva ogromnega števila ladij. O invaziji torej ne sme v Angliji nikrlo govoriti tako, kakor da sploh ne povzroča ni kakih težav več Tonažna kriza je tu in povzročajo jo tiste nemške podmornice, ki ne nastopajo neprestano samo v čredah, temveč tudi posamezno. Kaj bomo darovali v zbirko in čevljev? V času med 23 majem in 12. junijem bo Spodnja Štajerska lahko pokazala, kaj se pri dobri volji še vedno lahko najde in daruje. Kakor vedno, se bodo naši ljudje gotovo tudi tokrat potrudili ter storili, kolikor jim bo največ mogoče. Treba j^ imeti pred očmi, da bo tem večji uspeh, , čim več gospodinjstev bo darovalo. Iz malih neznatnih daril nastane velika količina. Vsako darilo je mal prispevek za končno zmago I To naj bo naše geslo, ko bomo te dni pregledali naše stare skrinje, omare in shrambe ter vse to pri-p avili za zbiralce, kadar jih bo Ortsgruppa poslala po te stvari Zbiralci bodo sprejeli stare cunje iz tekstilnega blaga vseh vrst, nadalje ne več uporabljive obleke, staro perilo, stare zastave, preproge, vreče, ostanke vrvi, špage itd. Te stvari so seveda m;r-no lahko zamazane in mastne Oblačila so lahko moška ali ženska. Od čevljev se lahko daruje vse vrste moških, ženskih in otročjih, usnjene gamaše, oaloie iz gumija brez ozira na uporabnost ali možnost popravila Vsaka družina dobi razen tega še tiskan seznam, iz katerega je razvidno, kaj se vse lahko pripravi. Tam, kjer je volja in pripravljenost, se bo tudi nekaj našlo. Vsaka najmanjša stvar je dobrodošla. Iz malega raste veliko1 _ POOT BEirŽiiE Q Južna Afrika je za separaten mir. Vodja juž-no-afriške opozicije dr. Malan je v nekem svojem volilnem govoru zahteval, da naj južnoafriška Unija sklene s silami osi separaten mir ter svoje čete umakne iz front. V svoiih izvajanjih je dr Malan naglasil, da bo južno-afriška opozicija takoj po prevzemu oblasti ustavila aktivno sodelovanje v vojni {er svoje čete uporabila za obrambo lastne domovine, ker bi zmaga Anglosasov pomenila razširjenje komunizma ter uničenje vse- ülliRVfFIPER! Deutsch ist nicht nur die Sprache des GroB-riputsclien Reiches, das ganz Europa beherrscht, deutsch ist die führende Sprache der Zukunft. Darum vervollständige du deine deutschen Sprachkenntnisse! Nemščina ni samo jezik Velike Nemčije, ki gospodari širom Evrope, nemščina Je vodilen jezik bodočnosti. Zato si izpopolni svoje nemško jezikovno znanje! ga, kar je krščanski in beli rasi svetega in dragega. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da je za Južno Afriko bolje, če to vojno dobi Nemčija. Ta izjava voditelja opozicije v Južni Afriki je značilna, ker se je podala v deželi, kjer je postala boljševiška nevarnost po zaslugi vlade generala Smutsa goreč notranjepolitični problem. □ Glraud je odstavil tuneškega beja. Kakor posnema nemški tisk po neki vesti agencije Reuter, je znani izdajalec, general Giraud, odstavil tu-niškega beja v domnevi, da ogroža bej varnost Tunezije. Kakor znano, je tuniški bej popularni suveren Tunezije, ki je užival med domačini izredno priljubljenost. Nasilna odstranitev tega moža je dokaz, da se čutijo Angleži in Amerikanci v pravkar osvojeni Tuneziji zelo nepriljubljeni. Giraud je odstavil beja po nalogu Amerikancev in Angležev. S tem je dokazal, da je zgolj hlapec tiste klike, ki se ji ima zahvaliti za svoj osebni položaj. V interesu te klike je Giraud izročil Francosko Severno Afriko tujim elementom. d Alfred Rosenberg o borbi nemškega naroda. O priliki obletnice prerane smrti Gauleiter-ja Gau-a Weser-Ems, Carl Rover-ja, je imel Reichs-ieiter in Reichsminister Alfred Rosenberg v okviru velikega apela NSDAP govor, v katerem je orisal pomen borbe nemškega naroda v sedanjosti. Alred Rosenberg je ¿¡¡javil, da se nahaja nemški narod sredi nezaslišane borbe za svoj obstanek. Prišel je čas, ko se mora sleherni ■ Nemec izkazati. Kakor so zvesti sobojevniki Adolf Hit-ler-ja porušili mostove c'o svoje preteklosti, tako je nemški narod porušil mostove do slabosti svoje nacionalne preteklosti Danes je samo še ena pot, R jo moramo prekorakati v miru in v zavesti rieodložljivosti, ker vemo, kaj bi se zgodilo z nami in kakšno usodo so nam namenili sovražniki. Zveza med židovskim boljševizmom in med židovskim kapitalizmom je danes dejstvo. Ako se sedaj ne upremo usodi, bi to pomenilo iztrebljenje našega naroda Neugasljivo sovraštvo sika proti nam, radi tega smo mnenja, da moramo odgovarjati z ravno tako silnim sovraštvom. Mi naših nasprotnikov ne moremo več spoštovati. Gabi se nam izdajstvo naroda, ki je sklenilo zvezo s talogom vsega človečanstva in ki z drznim hlinjenjem »moli« za te zaveznike. Tritisočletna kultura je v nevarnosti, da jo bodo izdali. Ob taki preizkušnji narašča razumevanje za usodne naloge Nemčije. Ideja o Reich-u še ni bila nikdar tako velika in živa kakor v sedanji vojni. Ideja o Reich-u pridobiva na veličini in moči. Zavarovana Nemčija je vedeta nemške misli in smisel izpolnitve naše nacionalsocialistič-ne revolucije ter sedanjfc vojne. Se nikdar ni imela kaka vojna več smisla kot sedanja vojna. Mi se ne borimo samo za našo mladino, temveč tudi za deželo naše dece. Za naše otroke in vnuke moramo zavarovati Reich in zato se izplačajo vse žrtve. Kakor raste naš Reich, tako raste tudi naša nova Evropa. Jasno in natančno vidimo smisel nacionalsocialistične revolucije, prav tako pa tudi smisel silne vojne. O čemer smo sanjali, se naj uresniči. Otroci in vnuki bodo peli o tem, kar se danes dogaja na frontah. Ponosni bodo na to, da bodo pripadali narodu, ki je — vreden velike preteklosti — pridobil veliko bodočnost O Finska se bo borila do končne zmage. V mestu Jokioinen na jugozapadu Finske, se je vršila te dni uradna proslava padlih junakov pred velikim spomenikom, ki ga je svojim junakom postavil finski narod. Proslave so se udeležili državni predsednik, ministrski predsednik, predsednik državnega zbora, člani vlade in razne d;uge visoke osebnosti. Slavnostni govor je imel ministrski predsednik Linkomies, ki je izjavil med drugim, da hoče Finska v miru obdelovati zemljo, ki so jo predniki spremenili iz pragozdov v kulturni krog Ker pa ljubi finski narod svojo svobodo in ker skrbi za bodočnost svojih otrok, ni mogel drugače: zagrabil je za orožje, da bi tako branil svoje najdražje. Vojna še ni končana in nikdo ne ve, kako bo končala, toda Finska — tako je dejal Linkomi-js — je na pravi poti. Nadaljevala bo borbo kljub vsem težavam vse do dokončne zmage. n Amerikanci so se izkrcali na aieutskem otoku Attu. Kakor poročajo japonske vojne oblasti, so se izkrcale 12. t. m. ameriške oborožene sile na južni obali aleutskega otoka Attu, kjer so napadle japonske postojanke. Japonci so vrgli svojega nasprotnika v silnem nočnem protinapadu zopet do morske obale Amerikanci so se pa izkrcali tudi na severnem delu otoka, kjer se je vnela med njimi in Japonci silna bitka. Kei so se izkrcali Amerikanci tudi na vzhodni obali, so jih Japonci zajeli v obliki neke skupine ter jih uničili. Amerikanci so po poročilu z dne 17. t. m. nadaljevali svoja izkrcavanja da bi podprli prve linije svojih čet. Zbirališča ameriške pehote so ščitili Amerikanci s pomočjo artilerije svojih vojnih ladij ter z letalskimi silami. O Danski kralj Christian je po končnem okrevanju te dni zopet prevzel svoje kraljevske posle. Ob tej priliki je imel po radiu govor, namenjen danskemu narodu. V svojem govoru je pozval danski narod, naj se zaveda svoje odgovornosti za mirni razvoj, upoštevajoč razmere, ki jih je izzvala sedanja vojna. Ostro pa je kralj grajal tiste, ki bi poskušali s svojim nepremišljenim postopanjem kaliti odnošaje med Dansko in Nemčijo □ Amerikanci hočejo ostati v Afriki tudi po vojni. Znani izdajatelj Mac Cormick je obelodanil v listu »New York Times« članek pod naslovom: »Zedinjene države nameravajo po vojni ostati v Severni Afriki«. Razumljivo je, da se francoski tisk zelo intenzivno bavi s takimi in slič-n*mi nameni Severoamerikancev. □ Svarilo pred pretiranim optimizmom. Znani vojaški kritiki lista »New York Times«, Hanson Baldwin, je prepotoval nedavno vso Anglijo in Severno Afriko ter je nato nalil svojim rojakom nekai čistega vina. Tako vsaj poroča njujorški dopisnik londonskega lista »Times« Baldwin pravi, da je treba posvariti pred pretiranim optimizmom. Tunezija je stala zaveznike mnogo časa in žrtev. Mala armada Nemcev in Italijanov je krotila veliko večjo zavezniško vojsko ter je na ta način zavlekla invazijo v Evropi za več mesecev. Amerikancem — tako vojakom, kakor tudi civilistom — primanjkuje discipline. Ameriški vojak se ne more kosati z nemškim, predvsem pa mu manjka dobrega vodstva. Doslej ni uspelo, izšolati zares dobrih oficirjev, mimo tega pa ameriški vojak ni s srcem pri celi stvari. □ štirje moskovski pogoji na naslov poljska emigracije v Londonu. Kakor smo že svoječasno poročali, se trudijo Angleži pri vpostavitvi diplomatskih odnošajev med sovjetsko vlado in med poljsko emigracijsko vlado v Londonu. Kakor poroča list »Stockholm Tidningen« iz Londona, je izjavila Moskva, da je pripravljena, obnoviti svoje odnošaje do preosnovljene »poljske vlade« v Londonu pod sledečimi pogoji: i. Izločitev vseh elementov iz poljske vlade, ki so sovražni sovjetom. 2. Med poljskimi četami v Angliji je takoj ustaviti vsako protisovjetsko propagando. 3. Ostrejša kontrola poljskega tiska v Angliji in 4. Prenehanje vseh diskusij o bodočh mejah/Poljske do konca vojne. Ni še znano, kako stališče je zavzela poljska emigracijska vlada do sovjetskih pogojev. Vojna napoved sil osi Zedinjenim državam Severne Amerike decembra 1941 tei porazi, ki so jih doživeli takoj nato Amerikanci in Anglež v Paciiiku s strani Japoncev, je naše sovražnike prvotno hudo udarila. Prišli so pa sčasoma zopd k sapi, ker sia Churchill in RooseVelt svojim narodom obljubila da bo prišel čas, ko bo potom invazije, ki bu sledila najprej na evropski celini in pozneje v Vzhodni Aziji, maščevana in popravljena njihova izguba in škoda. Razvoj vojne e 4el svojo pot. Sovjeti so se po težkih porazih umikali vedno globlje, hkrati pa so brezuspešno klicali Angiosase na pomoč, dokler ni leta 1942 prišlo do invazijskega poskusa Angležev pri Dieppe- Bi ennstoHabgabe auf See Ein U-Boot der Achse gibt in amerikanischen Gewässern Brennstoff an ein anderes Unterseeboot ab. Unser Bild zeigt die beiden Boote während der Brennstoff Übernahme :s nraacl wieder Freude zu leben I Von Kriegsberichter Heinrich A. Kurschat PK-Sonderbericht dr., im Osten, im April 1943 Der Pflug ist über die Felder am Mius gegangen. Schwarz und fettig glänzen die schweren Schollen, die wie Wogen über Schluchten und Hange wellen. Das Brachland erschließt sich wie garender Teig in tausend Rissen der wärmenden Sonne. Auf schmalen Äckern giünt die Winterung dem Sommer zu, und an den Wegrändern fahlt das erste Gras. Krokusse blauen zwischen dürrem Kraut, und mit zarten Lanzenspitzen teilen in den ukrainischen Bauerngärten die ersten Tulpen den Boden. v Frühling am Mius. Endlich hat die Sonne das von schwerem Schlaf befangene Land geweckt, das unendliche Monde lang unter glasigem Eis starrte. Die Erde bricht auf, und die Qual eines ganzen, grausamen Winters wird überguollen von dem warmen, würzigen Brodelfi des dampfenden Bodens, der die Saat erwartet und die Ernte verheißt. Jie Grenadiere liegen vor ihren Bunkern, diesen düsteren, lichtlosen Höhlen, in der Sonne. Die wohlige Wärme des Frühlingstages umrieselt ihre Glieder wie laues Wasser. Ihre blassen Leiber trinken das Licht in durstigen Zügen. Ihre Augen b'inzeln in die gleißende Helle, und eine große Wunschlosigkeit ist in ihnen. Wer diesen Winter überstand — der ist genügsam geworden: ein wenig Sonne vor dem Bunker, ein reines Hemd — viel mehr Wünsche haben sie nicht. Ihre Gräben sind tief ausgeschachtet, die Bunker geräumig abgesteift. Die Stellungen sind verdrahtet und vermint. Und nur selten dumpft ein Einschlag — gleichsam aus Versehen, dem wie eine lange Entschuldigung wieder die flammende Sonnen stille folgt. Verdammt — es macht wieder Freude zu leben! Sie denken es nicht in ihrer wundervollen Trägheit — sie empfinden es bewußt, das herrliche Gefühl, sich des schönsten Gutes aller Geschöpfe, des Lebens, freuen zu dürfen. Freut Euch des Lebens — wie eine Phrase klingt heute diese Aufforderung, die Erinnerungen an Wohlleben, Bequemlichkeiten und Vergnügen einschließt. Und doch: Zu welcher klaren Wahrheit wird hier dieses Wort geläutert! Sich seines Lebens, seines nakten Lebens freuen dürfen! Die Grenadiere, die in die Sonne blinzeln, haben den Winter vergessen. Selige Fähigkeit des Menschen, über alles Schwere und Schwarze rasch den Schieier des Vergessens zu breiten, das Heitere PK-Kriegsberichter Keiner (PBZ — Set) Ein neuer »Aal« Ist gefechtsklar und wird nun zum Hebekran gefahren, um verladen zu werden. Viele Schiffe warten auf neue Torpedos, um wieder feindwärts zu fahren und Helle nur in der Erinnerung zu bewahren und das Häßliche wie einen quälenden Traum verdämmern zu lassen, von dem man, wiewohl ei einen des Nachts grausig bedrückte, am Morgen kaum noch etwas we.ß Wenn sie nachdenken würden, entstände vor ihren Augen manches furchtbare Bild, das, kaum in ihrem Inneren vernarbt. wieder zu blutiger Wirklichkeit aufbräche. Aber sie wollen nicht nachdenken, wollen sich nicht erinnern. Wollen nicht die schwärenden Schatten in die heitere Welt des Lichtes beschwören. Das ist ihr Gedanke, das Wiedererwachen eines unter zahllosen Holzkreuzen vergrabenen Lebensgefühls. Nur wer durch tausend Tode schritt, kennt diese pulsenden Stunden, da es im Inneren strömt und rauscht, als Wäre auf dem Strom des Blutes das Eis geborsten. Das versonnene Lächeln um den ersten gelben Falter, der über Graben und Bunker hinweg in die Sonne taumelt, die scheue Zärtlichkeit, mit der harte, verkrustete Hände eine zitternde Blüte Berühren. In vaziga 2e od leta 1940., odkar je nemška oborožena sila pri Diinkirchen-u vi Franciji, vrgla-zadnjega angleškega bojevnika iz evropske celine v morje, straši predvsem v sovražnih in deloma tudi v nevtralnih državah beseda invazija. Izraz invazija pomeni toliko, kakor vpad ali naval v sovražno deželo in ga je v sedanji vojni spravila v modo Anglija, da bi s tem tolažila in slepila svoje narode in ostali svet, češ, izvršili bomo invazijo na evropski kontinent, ki je v rokah Nemčije ter oboje skupaj pomandrali. Ko se je leta 1941. zapletla še Sovjetska Unija v vojno z Nemčijo in je bila njena fronta porinjena na tisoče kilometrov globoko v sovjetsko ozemlje, je tudi Moskva začela svirati pesem o »drugi fronti«, ki bi jo naj nekje na evropski obali potom invazije otvorili Angleži proti Nemčiji, da bi jo nekoliko razbremenili Na Stalinov obup, izražen v klicih po invaziji, so Angleži odgovarjali z obljubami, da pride invazija, čim se zanjo pripravijo. ji) na francoski obali, ki je končal s popolnim angleškim porazom. Stalin je imel dokaz, da Angleži ne morejo ustvariti težko pričakovano drugo fronto. Medtem smo pa v bojih, ki so se v glavnem vršili na vzhodu, doživeli četrto vojno lelo in ves ta čas ni bilo dneva, da sovražno in nevtralno časopisje z radio-službo vred ne bi bilo pisalo in govorilo o invaziji, ki naj potolče nacional-socialistično Nemčijo Angio-Amerikanci, ki se nahajajo v Tunisu, kakih 140 km oddaljeni od največjega italijanskega otoka Sicilije, bi svoje prve manjše oddelke za naval na otok morali pripeljati z letali, iz katerih bi se potem kot padalci spuščali na zemljo. Ker bi pa Italijani take prve oddelke na suhem takoj likvidirali, bi napadalec moral skoraj istočasno prepeljati večje sile z ladjami preko Sredozemskega morja. Tak prevoz bi seveda takoj silno napadlo italijansko-nemško letalstvo in mornarica, trčil bi pa tudi na položene mine. Prišlo bi lahko do pomorske bitke, predno bi se Anglosasi približali sicilski obali, kar bi prevoz večjih sil onemogočilo ter napadalcem povzročilo ogromne izgube. V slučaju, da bi sovražne ladje neopažeuo dosegle kako točko obale in se srečno izognle položenim minam, bi jih seveda pri izkrcanju primerno dočakala italijansko-nemška obalna fronta. Poskusi izkrcanja, ki ne pridejo iznenada in so po branilcih pričakovani s topovi, jtrojnicami, pešci, letali, ročnimi granatami itd., so nad vse nevarni in se prav redko posrečijo. Da bi se Anglosasi kot padalci na otoku tako uveljavili, da bi zasedli in očistili gotov odsek otočne obale ter na dotičnem mestu svojim močnejšim oddelkom, ki so srečno prebrodili morsko ožino med Tunisem in Sicilijo, olajšali in omogočili varen dostop in sigurno izkrcanje, pa ni misliti Taki srečneži Anglosasi v svojem vojskovanju niso Sicilija in vse ostalo italijansko otočje in ozemlje celine je zelo budno in močno zastraženo. Kakor že od nekdaj, so tudi v sodobnem vojskovanju invazije na otoke in morske obale najbolj težke in nevarne bojevniške akcije, tudi če napadalec misli, da bo predhodno bombardiranje olajšalo invazijo v velikf meri. Spodn eltfaferci so Ye^no fosi^Li V spomin na 26. oblekico jniieških bojev v svetovni vojni, ko so se iz retino odlikovali spes potrebnimi količinami jajc, na katere potrošniki zastonj čakajo. Končno je sedaj tndi čas zato, da se skrbi «a jajca ca zimo, ki jih gospodinje morajo dobiti. To je pa mogoče samo tedaj, ako veleperutninarji ▼ časa najboljše sezone jajc, razen običajne oddaje, razpolagajo tudi s primernimi količinami za vlaganje v apno. * Ta dejstva morajo imeti perutninarji vedno pred ečmi Saj končno ni težko po obstoječih oddajnih načelih ndovoljiti svojim obvezam. Tudi najmanj-temn perutninarju ostane po izvršeni predpisani •ddaji toliko jajc, da lahko krije svoje domače potrebe, ne da bi s tem spravljal rentabilnost svoje reje v nevarnost. Treba je pač nekoliko misliti M to, da ima potrošnik končno tudi pravico, dobiti od shičaja do slučaja kakšno jajce, ne da bi ga moral iskati po prepovedanih potih. Zavedati se je, da je v četrtem vojnem letu treba storiti vse, da se ne oslabi našo prehranjevalno politiko. Lahko se je izogniti kazenskim ukrepom, ki jih oblasti koncem koncev morajo izdati zoper nagajive in neubogljive perutninarje. Storite vse, da se izognete neprijetnostim v obliki kaznil GOSPODARSKE VESTI_ X Nova tovarna sladkorja na Hrvatskem. Hrvatska gradi v svrho oskrbe s sladkorjem v Županji novo tovarno, katere lastnica bo tvrdka »Sladorana d. d.« v Zagrebu. X Produkcija zlata v nazadovanju. Svetovna produkcija zlata je že nad dve leti v nazadovanju. Leta 1941. so nakopali še 39,9, leta 1941. pa *e samo 36 unc finega zlata. To so posledice voj.-ne. Najprej so ameriški in kanadski rudniki zlata morali oddati svoje delavce važnejši in potrebnej-H oboroževalni industriji, čemur so pozneje sledili ie rudniki Južne Afrike, Zahodne Afrike in Avstralije. Ne ozirajoč se na to, je bila produkcija «lata v Južni Afriki, ki je pravzaprav največji center pridobivanja zlatih rud, razmeroma najmanjša. O produkciji zlata v Sovjetiji, ki je se- Prispevajte v zbirko starih tfeks&iij isn čevljev v leta 1943! Oklic ReichswiHschahsminislra Funk-a nemškemu naroda Reichswirtschaftsminister Walter Funk je naslovil na nemški narod sledeči poziv: »Nemci in Nemke! Delovni ljudje domovine so bili v teh tednih pozvani k pove. čanlm delovnim storitvam. Organizacije in podjetja, ki ne opravljajo vojno važnih del, so bila ustavljena. Na ta način se je pridobilo delovnih sil, surovin in inaterijala za oboroževanje in fronto. Za totalno vojno je pa potrebno, da se preskrbi tudi nove rezerve surovin, ki so v malem posamezniku brez koristi, združene v skupnem pa velike važnosti. Naši vojaki morajo vedno, prav posebno pa sedaj, biti svrham primerno opremljeni. Delovne sile, ki hitijo na delovna mesta, milijoni domačih delavcev in u ostale Evrope potrebujejo delovna oblačila, da si očuvajo zdravje in delovna sposob-. nost. Doslej se }e nemški narod še v vsaki fazi vojne izkazal odločnega in požrtvo- valnega. Tako bo tudi odslej v nacionalsocialistični skupnosti in s samopomočjo razbB zadnje upe našim sovražnikom na opešanje nemške odporne sile. Zopet pozivam nemški narod, da daruje iz svojih gospodinjstev vse tekstilije, cunje, stare obleke, krpe, perilo ter čevlje in škornje,"iii jih lahko pogreša, v zbirko tekstilij in čevljev za leto 1943. S to zbirko bo nemški narod, o tem sem prepričan, nemški oboroženi sili in oborožitvi v veliki meri preskrbel surovin za tekstilije in usnje. Berlin, 15. Mai 1943. Gez. Walter Funk, Reichswirtschaftsminister * Oklic Reichswirtschaftsministra bo imel gotovo najlepši odmev. Do danes so taki pozivi našli vedno hvaležen odziv. Ko je šlo za zbirko kožuhovine in volnenih stvari za naše vojake na vzhodu, so nešteti Nemci segli v svoje omare ter darovali, ne ozirajoč se pri tem na svojo lastno udobnost. Njej sledeča zbirka tekstilij in starih oblek leta 1942 je podala istotako sijajen rezultat. Izven dvoma je, da bo naš narod tudi sedaj v času povečane vpostave za vojno vse manj ali pa nevažne stare obleke, stare čevlje, preproge, klobuke, cunje itd. daroval v zbirko, da bo tudi ta rodila zadovoljiv uspeh. Po Ortsgruppah ustanovljene zbiralnice in sprejemnice bodo ljudem z nasveti na razpolago. Zbirka se vrši med 23. 5 in 12. 6. 1943. Spodnještajerci! Postavite se kakor vedno! veda tudi v tem pogledu zaprt svet za se, ni nobenih pravih številk. Akoravno vojne operacije še ne ogrožajo rudnikov zlata, je naravno, da primanjkuje tudi sovjetom izkušenih rudarjev, ki so jih gotovo tudi porazdelili med bolj važne rudnike Kakor vse kaže bo pridobivanje zlata tudi odslej nazadovalo X Italija pričakuje dobro žetev. Kmetijski tisk Italije soglasno poroča o dobri žetvi, ki jo Italija letos lahko pričakuje. V Južni in srednji Italiji bodo v nekoliko tednih že lahko začeli z žetvijo rane pšenice. Značilna je izjava, ki jo je podal korporacijski minister Cianetti. Po njegovem zatrjevanju se je letos obdelalo veliko več, kakor se je prvotno zamislilo. To bo naravno tudi dalo temu primerno večji pridelek. Dovoljenja za povijanje cen žitu, ki gredo na račun države in so v prid kmetom, so dala vzpodbudo za večjo gojitev žitaric. Za žetev bo treba preskrbeti delovnih sil. Oblasti so preskrbele da se bo žetev pravočasno spravilo. Ako ne bo dobiti delovnih moči, bodo uporabiM tudi vojaštvo. Oblasti že sedaj opozarjajo kmetovalce, da naj se pripravijo za drugo setev. X Citrone in oranže so dobro obrodile v Italiji. Razen kritja domačih potreb je šlo precej tega južnega sadja kot eksportno blago v Srednjo in Severno Evropo. X Bolgarija prideluje kavčuk in sladkorno tr-stiko. Ker so se poizkusi gojitve kavčukovih rastlin v Bolgariji obnesli, je vlada odredila povečanje nasadov. Hkrati bodo Bolgari začeli pridelovati in gojiti tudi sladkorno trstiko, kar je bilo doslej prepovedano. Spodnješiaferski peruinšnarji pozor Do kraja maja tekočega leta zapade 70 %,. to je,-tri četrine vseh v leta 1943 za oddajo predpisanih jajc. Nekateri perutninarji so s oddajo v zaostanka. Pregledajte tako) stanje vaše oddaje ter ne čakajte na opomine, katerim pri neupoštevanju na vsak sačin sledijo okrepil Qsai — naš nadležen plevel Osat je gotovo izmed vseh plevelnih rastlin, s katerimi se mora boriti poljedelec, že od nekdaj najbolj nadležen, pa tudi najbolj razširjen. Medtem, ko namreč vse druge plevelne in zajedalske rastiine omejujejo svoje »delovanje« le na poedi-ne rastline, ali pa na določene talne in podnebne razmere, je osat povsod poznan, povsod doma. Poganja tako med žitom, kakor med okopavinami, na najboljši zemlji, pa tudi na najslabši, na vlažni enako kot na suhi, na jugu tako kot na severu. 2e v najstarejših časih je bil njivski osat (Ak-kerdistel) strah in trepet kmetovalca. Zares — vsakdo, ki se sedajle v teh dneh sprehaja po lepi Spomladanski naravi, med žitnimi polji, bo videl na v>aki njivi kmečke ženske, ki globoko sklonjene, na pripekajočem soncu, zares v potu svojega obraza rujejo po njivah osat, ter ga zna-iajo na kupe. Smilijo se nam kmečke žene in dekleta, ki se leto za letom mučijo z uničevanjem osata — a osata ni zato nič manj! Pa vendar bi bilo tudi osat mogoče zatreti če bi mu vsi napovedali vojno. V naslednjem bomo obrazložili, zakaj je osat tako težko iztrebiti, in kaj bi bilo treba storiti, da bi se ga vendarle iznebili. 1. Življenjepis osata. V naravi opažamo — tako pri rastlinah, kakor pri živalih — zanimiv pojav: Bolj ko je ena ali druga vrsta živali izpostavljena zatiranju in uničevanju, tembolj trdoživa je in — tem številnejše potomstvo napravlja. To je tudi razumljivo, kajti če bi ne Jjilo tako, bi pač take vrste rastlin ali pa živali že davno izginile. Osatova rastlina je za svoj boj za obstanek, ki ga že tisočletja bije s človekom-poljedelcem, iz- redno dobro oborožena. Njena korenika namreč, ki sega zelo globoko v zemljo, je namreč tako trdoživa, da jo lahko razsekaš na drobne koščke — toda vsak košček zase oživi in požene spet novo, samostojno rastlino, ako le ima na razpolago nekoliko prsti in nekoliko vlage Tudi nadzemni deli osata so ustvarjeni »za boj«. Omenil; smo že, da so osatovi listi bodljivi. Zato jih živina ne popase in tudi človek le nerad zgrabi za osatove liste. Da se mala osatova rastlina med visokim žitom ne zaduši, požene tudi sama do enega metra visoko steblo, ki ima to lastnost, da pri rasti »drži vago« žitu, oziroma vsakokratnemu pridelku, to- je, da svojo rast uravnava po višini sosednjih rastlin. Tudi to ima svoj namen: osat ne mara vzbujati preveč pozornosti, na drugi strani pa noče biti od drugih rastlin zasenčen Tudi kar se cvetja in semena tiče, je osat vse prav modro ukrenil. Ne napravlja namreč samo ene cvetne glavice, marveč vsaka rastlina ima vse polno cvetnih glavic ali koškov, navadno 60 do 80, včasih pa tudi do 150. In v vsakem cvetnem košku je spet cela množica cvetov, povprečno po 80. Kdor je nekoliko računarja, lahko sam izračuna, da potemtakem dozori na vsaki osa tovi rastlini lahko najmanj 5000, večkrat pa tudi do 15 tisoč osatovih semen Toda vsa ta množica semena bi osatu prav nič ne koristila, ako bi popadala na tla okoli mesta, kjer je seme dozorelo. In tu se nam pokaže osat kot skrben roditelj, ki svojo deco oskrbi z vsem potrebnim za pot v življenje. Lahko bi dejali celo, da je osat v tem oziru zelo moderen, kajti vsi njegovi potomci so izvežbani padalci in dobi vsako seme svoje lastno padalo: s katerim lahko ob ugodnem vetru preleti kilometre in kilometre... 2. Kako osat navadno zatiramo — in kakšne so posledice. Osat zatira pač vsak kmečki gospodar na svojih njivah, tako skrben, kakor tudi zanikern. Le na njivah, ki ostanejo neobdelane, se osat lahko brezskrbno šopiri. Zatirati osat mora kmetovalec že zato, ker je to z zakonom ukazano. Današnji rod je to morda že pozabil, kajti zakon je bil izdan že več kot pred 50 leti in grozi onim kmetovalcem, ki bi ne zatirali osata na svojih posestvih, z visokimi denarnimi kaznimi in celo z zaporom. Rekli smo, da samo na onih njivah, ki ostanejo neobdelane, osata nihče ne zatira, Naši kmečki gospodarji sicer majejo z glavo nad malomarnim lastnikom zemlje, češ, da-li ni škoda, da zemlja ne rodi nobenega plodu! Počasi! — sosedje! Vaša misel je namreč zmotna: Vprav taka neobdelana, zapuščena njiva obrodi največ semenja, a poznala se ta žetev ne bo samo pri lastniku te njive, temveč po vsej bližnji in daljni okolici. Vprav na takih zapuščenih in neobdelanih njivah dozori namreč največ osatovega semena! in nič ne pomaga, če pri desetih gospodarjih v vasi ženske leto za letom pulijo in izkopavajo na lležni osat, ako le en sam gospodar na enem samem koščku zemlje pušča osat zoreti. Semena se namreč na tem samem koščku pridela dovolj za vse njive v vasi! Vendar se tudi med žitom, ki so ga spomladi ženske po trikrat ali še večkrat opieie, najde ob žetvi še vedno tu in tam kakšna osatova rastlina. Zanjice se navadno izogibajo s srpom bodečih osatov, kajti listi bodejo v roke pri vezanju snop-ja. Razen tega se žitno snopje, če je osat vmes, prav počasi in nerado suši, tem raje pa splesni. Pri mlačvi se osat drobi in dela neznosen prah. Vsega tega se izognemo, če osat ob žetvi puščamo stati na njivi, kot se to navadno dela. Tudi osat je tega vesel, ker lahko v miru izzori svoje seme in ga pošlje z vetrom po svetu naokoli. Naši kmetovalci pa ne zatirajo osata samo s pletvijo, marveč tudi z oranjem, in ker je pri nas navada, da se orje vedno približno enako gio-boko, se je tudi osatova korenika temu prilagodila: s plugpm ji namreč lahko mirne duše poreže-mo-vse odganjke, korenika sama bo pognala kmalu drugel Razen tega ima osat od takega oranja še drugo korist: razrezani deli korenik se namreč s plugom in brano razvlečejo po njivi sem in tja — in na ta način se lahko osat v kratkem času primerno zgosti. Naši kmečki gospodarji so na splošno prepričani, da je osat škodljiv samo na njivah, zato ga pustijo mirno rasti po cestnih jarkih, katerih nihče ne čisti; okoli plotov, gnojišč in po zvrateh ter ob potih in cestah. Osat se zoper tako mišljenje pač ne bo nikoli pritožil. Tu ima svoj mir pred plevicami in pred plugom, seme lahko PK-Kriegsberidhter Ripken (PBZ — Sch) Pausenloser Verkehr vom md'zum Kuban-Brückenkopf ta ununterbrochener Fol-je wird der Nachschub für die am Kuban-Brük-kenkopf kämpfenden Tnippen herangeschafft. Bin Fahrzeug nach dem »deren verschwindet in dem Rumpf des Fährprahms V maszmm Scherl-Bilderdienst-Autofl ex In einer deutschen Panzerschmiede langen Reihen stehen Sturmgeschütze in der riesigen Montagehalle eines deutschen Rüstungswerkes zur Fertigstellung bereit PK -Kriegsberichter Dietrich (Atl/Sch) Die tönende Sonde Hier ist der Chirurg dabei, mit der Sonde den genauen Ort und Sitz des Granatsplitters in dem bereits zur Operation rasierten Kopf des Verwundeten zu ermitteln. Hinter dem Arzt befindet sich ein Lautsprecher, der den zur Auffindung de Splitters notwendigen Ton hervorbrino* lepo dozori in — odtod ni več daleč nazaj na njivo .. . 3. A-hal Zdaj pa vemo, kako naj bi zatirali osat! Pravijo, da marsikomu še najlažje dopoveš, kako hi moral ravnati, če mu poveš, kako narobe ravna. Upajmo, da bo tudi v našem primeru tako. Iz vsega, kar 'smo povedali o navadnem — poudarjamo: nepravilnem! — načinu zatiranja osata, lahko vsak razumen kmečki gospodar sam razvidi, kako je mogoče osat zares zatreti: 1. Osat bi morali zatirati prav vsi lastniki zemlje in vsepovsod, kjer se osat pojavil Vprav to zahteva tudi že omenjeni zakon za zatiranje osata, ki še pristavlja, da je zatirati osat na občinskih zemljiščih, to je predvsem ob cestah in po cestnih jarkih, po trgih, sejmiščih itd., dolžnost občine. Če bi se predpisi za zatiranje osata od vseh lastnikov zemlje izvajali, bi ga bilo mogoče v kratkem času zatreti. 2. Dolžnost vseh, ki jim je blagostanje kmetijstva na skrbi, bi morala biti, da se nikdar in nikjer ne pušča cestnih jarkov, obcestnih robov itd., po celo leto neočiščenih — že zato, da se ne more na teh mestih naseliti osat. 3. Nadalje naj bi se strogo pazilo, da-se nobena njiva ne opusti, ne da bi se istočasno obsejala bodisi z lucerno, bodisi z esparzeto, bodisi s kako drugo deteljo, ali s travo, aii z deieljno-travnaio mešanico. Osat namreč ne prenaša goste sence in večkratne košnje, zato ga bujno rastoča in gosta detelja ali pa trava duši v rasti. Ker kosimo lucerno in dobre travnike po večkrat na leto, to osat še toliko bolj slabi in celo zatre docela. 4. Iz povedanega je razvidno tudi, da moramo sejati vse detelje dovolj gosto in enakomerno, kajti osat se razvije najraje na goiičavah, kjer je bila detelja ali kakršna koli rastlina preredko posejana. S sejalnico sejana 'žita so enakomerno gosta in trpijo od osata manj kot z roko sejana — zato je tudi uporaba sejalnice sredstvo v boju z osatoml 5. Ako si pri žetvi žita puščal osatove rastline na njivi — kar je prav —, jih ne pusti rasti, da seme dozori, marveč takoj posekaj vse osatove rastline, in če seme že dozoreva, pazi, da ga ne raztreseš po njivi, marveč znosi previdno vse osatove rastline daleč stran z njive na kup ter jih sežgil 6. Ker ima osatova rastlina globoko segajočo, trajno koreniko, se ne smeš pri pletvi zadovoljiti s tem, da izpuliš samo gornji, letošnji poganjek, marveč poskušati moraš izdreti celo koreniko iz tal. Seveda se to pri zgolj ročni plet-^ težko posreči. Po svetu imajo za pletev osata posebne nože, ki so podobni prav dolgemu dletu, nasajenemu na lesen ročaj. S tem dletom se da osatova korenika izpqdrezati globoko v tleh, nakar jo izvlečemo z roko. Ne bi škodilo, če bi si take iz-podrezevalce omislili prav vsi naši kmečki gospodarji. 7 Bodisi potom pletve, bodisi potom okopava-nja, bodisi potom oranja izpodrezane in razrezane osatove koreninske dele je treba brezpogojno izvleči iz zemlje ter takoj odstraniti z njive, kajti, če tega ne storimo, bomo imeli namesto velike posamezne osatove rastline v bodoče najmanj dve, raje pa še več I Preoravanje ali pa okopa-vanje zemlje z namenom, da bi zatrli osat, je torej popolnoma brezuspešno, ako se po tem pravilu ne teamo dosledno^ 8. Jesensko globoko oranje, ki globoko odreže vse osatove korenike in jih spravi na površje, ter temu sledeče spomladansko obdelovanje prahe s kultivatorjem. ki izvleče korenike iz razrahljane zemlje, lahko v veliki meri pripomore k zatiranju ošata. 9. Tudi takojšnje preoravanje žitnih strnišč ter setev strniščnih sadežev: ajde, repe, krmske koruze, grašice, krmskega zelja, ter vseh prekozim-nih vmesnih pridelkov: inkarnatke, zimske grašice itd., onemogoča razvoj osata, ker te rastline zemljo kmalu pokrijejo, hitro in bujno rastejo ter tako onemogočajo osatu, da bi se razvil. 10. Iz istih razlogov je priporočati pridelovanje detelje in bujno rastočih krmskih rastlin na njivah. Lahko bi se reklo, da je osata na njivah temmanj, čimbolj smotrno zna kmetovalec izkoriščati zemljo in čimbolj mnogovrsten je kolobar rastlin, katere prideluje. Najbolj zaraščene z osa-tom so pa njive, katerih gospodar ne ve drugega sejati, kot ozimno žito in oves, — vmes pa pušča nepreorano strniščel V soboto, dne 22. in v nedeljo, dne 23. maja bodo sprejemale Ortsgruppe Arch, Gurkfeld, Lichtenwald, Sawenstein in Siegersbt rg prijave radi pojasnitve članstva v organizaciji Steirischer Heimatbund in tudi radi pridobitve državljanstva Lepa spftclnfeštaferska vas Bundesfiihrer Franz Steindl je nedavno napisal za dnevnik »Marburger Zeitung« zelo tehtne besede o zunanji lepoti Spodnje Štajerske, zlasti o njenih mestnih in podeželskih zgradbah. V svojih tehtnih izvajanjih je pokazal na razne pomanjkljivosti, ki jih je smatrati kot posledice zgrešenega gradbenega sloga po mestih. Kar se pa tiče podeželja, je mesec maj po njegovem mnenju tisti mesec, ki nas že po lepoti narave nekako sili k razmišljanju o tem, kako naj uredimo naše vaša, da bodo spodobne hčerke velike matere Nemčije. Kljub vojni in kljub raznim težko-čam je namreč brez posebnih in izrednih sredstev možno olepšahje naših vasi. Mnogo bomo prispevali k tej zahtevi, ako bomo očistili hleve, dvorišča, skednje itd. S pobeljenjem umazanih sten — apna je še vedno dovolj na razpolago — bomo v marsičem olepšali kmetijska stanovanja, lope, zunanjost stanovanjskih hiš, hlevov itd. Na Spodnještajers-kem ne bi smelo biti nadalje hiše, v kateri ženska roka ne bi na oknih negovala cvetlic. Kako lepe so vendar rdeče pelargonije in slične cvetlice na oknih naših kmetskih hiš! Kjer nimajo cvetlic, bržčas tudi nimajo smisla za pesem in priprosto lepoto. Cvetlice na oknih naših kmetskih hiš so torej vidni dokaz čuvstve-nega življenja njenih prebivalcev. -Pa tudi vrtovi pred hišami, kjer gojijo kmetice sedaj v večji meri sočivje, naj bi ne bili brez cvetlic. Zlasti vrtnice, ki uspevajo pri nas tako lepo, naj bi s svojo lepoto in s svojim vonjem razveseljevale vsakega obiskovalca naših vasi. Okuliranje vrtnic naj bi bilo veliko veselje naših podeželskih fantov v toliki meri, da bi kar tekmovali, pri kateri hiši bodo imeli več takih naravnih krasotic. Tu pa prihajamo obenem do vprašanja plotov. Marsikje stoji kak nepotreben, napol podrt plot. Ker ne koristi nikomur, je najboljše, da ga odstranimo. Obstoječe potrebne plotove bomo pa po možnosti popravili. Polomljeni plotovi še niso bili nikdar zrcalo skrbnega gospodarstva. Odstranili bomo nadalje vse grde reklame, nepotrebne deske za nalepljanje lepakov, prav tako pa mora izginiti tudi vsak stari in nepotrebni kažipot. Kamenite vrtne ograje bomo popravili( v kolikor se to še da, sicer pa jih bomo prekrili z raznimi plezalj-kami (bršljan itd.). Gledali bomo tudi na zunanjo lepoto športnih igrišč naše mladine, na takozvani vaški travnik, na otroške vrtce, na zunanjost vaških uradov itd. »Lepa spodnještajerska vas» bodi torej ne samo lepo geslo, nego tudi stvarnost. Ljudje in pokrajina, kmetije in cerkve, gospodarska poslopja in njive, šege in stanovanjska kultura naj tvorijo lepo skupno harmonijo. To bodi v smislu zahtev, ki jih je Bundesfiihrer tako lepo opisal, naše splošno stremljenje. skem dnevu nemškemu narodu rodile otroka, nadalje matere, ki so izgubile v vojni svoje sinove ali može, in končno matere, čijih sinovi stojijo na bojiščih. Razen naštetih se je povsod zbralo tudi veliko drugih mater, ki so prisostvovale proslavi materinskega dne. Na vseh proslavah so govorili Ortsgruppenfuh. rer-ji, Fuhrer-ji nemške mladine ah pa žene ii dotičnih krajev e smislu prireditve materinskega dne ter dali izraza občutkom, ki ta dan navdajajo ves nemški narod. Po pevskih zborih in zvokih glasbe so •spodnještajer&kim materam izročili materinske križce. Na predvečer materinskega dne je mladina okrasila z venci hiše, v katerih stanujejo matere, ki so v teku zadnjega leta rodile otroke. Skupme otrok urada Frauen organizacij Steirischer Heimatbund so po starostnih zavetiščih in bolnišnicah obiskale matere ter jih razveselile s cvetjem in pesmimi. Tako je Spodnja Štajerska s hvaležnostjo in ponosom mislila na nemške matere ter jih počastila. Proslava materinskega dne na Sp. Štajerskem Tretjič po svoji vrnitvi v Reich Je letos proslavila Spodnja Štajerska materinski dan. Po vseh Ortsgruppah organizacije Steirischer Heimatbund so se vršile proslave, ki so bile posvečene zahvali našim materam. V okrašenih dvoranah Ortsgrupp so se zbrali častni gostje, matere s štirimi in več otrok, potem matere, ki so po zadnjem materin- 9 pravnih do!ln«sii!i staršev Ministerialrat Rietzsch iz ministrstva za pravosodje, je v časopisu »Deutsche Justiz« napisal razlago k novi kazenskopravni zaščiti zakona družine in materinstva. Tozadevna odredba 7. zakonsko močjo predvideva ječo tudi tistemu, ki nastajajoči materi brezvestno odpove pomoč, ki jo radi nosečnosti potrebuje in ji je radi poroda potrebna S tem je nastalo novo stanje. Dolžnost očeta, da nastajajočo mater ne pusti na cedilu, ni več samo moralna obveznost, temveč tudi pravna dolžnost. Pri tem seveda ni razlike, če je žena s storilcem poročena ali ne. On ima dolžnost, nastajajoči materi pomagati in ji nuditi potrebno podporo. Ona ima dobiti začasa priprav v zadnjih tednih vzdrževalnino, izdatke za porod in za vzdrževanje prvih tednov po porodu. Pri nezakonskih otrocih obstoji pomoč najmanj v zakonito predpisanih dajatvah. Dolžnost dajatev ne obstoji samo v denarju, temveč v slučaju potrebe tudi v preskrbi bivališča za porod, posebno pri nezakonskih porodih. Mater se na noben način s pomanjkanjem in zapuščenostjo ne sms spravljati v obup. Brezvestnost se seveda ne bo moglo očitati moškemu kot očetu tam, kjer je nastajajoča mati istemu prelomila zvestobo. Potrebna kazenska določila so predvidena tijdi za malomarno in popustljivo izvrševanje obveznosti napram otrokom. Bili so primeri, ko so lahkomišljeni obvezni vzgojitelji svoje otroks dalja časa prepustili samim sebi, jih dneve in noči držali zaprte, ne da bi se brigali za nje. Danes t vojnih časih v takih slučajih tudi sosedi iz usmiljenja ne morejo priskočiti, ker so živila pod gospodarstvom javnosti, kar za otroke lahko po-vzoči resne nevarnosti. Zato določa najnovejša odredba stroge kazni vsem, ki bi telesno in nravno življenje otrok ogrožali na brezvestni način, posebno s pomanjkljivim prehranjevanjem ali slabim čuvanjem in negovanjem. V kolikor je mati radi vojnih razmer prisiljena, prepuščati otrok« samemu sebi. ker je vpostavljena v delo ali pa mora od hiše radi nakupa, se ne more govoriti, da je brezvestna v vzj^oji svojih otrok. Odredba prinaša končno tudi kazenska določila zoper splav« ter namenoma povzročeno neplodovitost. Osat je torej v nekem oziru celo koristen: nastopa namreč kot očiten tožnik slabega in brezbrižnega gospodarstva z zemljo, zastarelega, ali pa površnega obdelovanja zemljel Koristen je osat sicer tudi še v toliko, da so spomladi s pletvijo pridobljene mlade osatove rastline za silo dobre kot krma za govedo, pa tudi za konje, seveda, dokler niso preuvela ali spar- jene. Vendar te dober gospodar rad odreče temu krmilu, ako so njive spomladi brez osata. Osatove korenike, ki smo jih pridobili z brana-njem in pri oranju, smemo zmetati na kompost — pa le tedaj, če kompostni kup zares večkrat n* leto prekopljemo, kakor je to potrebno. Ce na,' bomo imeli namesto kompostnega kupa, le — prostor za pridelovanje osatovega semena ... Aufnahme: IUI F- Weißensftiner, ¿gP Marburg Unter sieirische Blütenpraclit eule vrsn * Spominski predmeti bivšega 47. pespoika. Sliši se, da shranjujejo in čuvajo nekateri posamezniki in zasebniki gotove spominske slike in podobne zgodovinsko važne predmete o nekdanjem 47. pešpolku, ki je imel svoj kader v Marburg-u in so -y istem služili Spodnještajerci. Vojaške oblasti pozivajo tem potom vse tiste, ki jim je kaj znanega o teh stvareh, da v interesu vojne zgodovine Spodnještajercev nemudoma to sporočijo na naslov: Wehrmachtstandortaltester in Marburg an der Drau, Friedrich-Ludwig-Jahn-Platz 4. * Kedaj konča poklicna šolska obveznost? V naslovni zadevi je Reichserziehungsminister določil, da so učenci z najmanj tri leti učne dobe, ki so položili pomočniški ali strokovno-delavski izpit, po končanem šolskem letu oproščeni poklicne šolske obvesposti (Berufsschulpflicht). Če se pa tozadevni izpit položi v začetku prihodnjega šolskega polletja, se ta obveznost neha ob koncu predhodnega šolskega polletja. * Roparski umor v kraju Budina pri Pettau-u. V kraju Budina blizu mesta Pettau so našli 73 letnega posestnika Alois-a Zimmermann-a in njegovo Dr. F. J. Lukas: Lösung der Aufgabe: I. Karl ist fleißiger als Paul. 2. Er ist der größte Dichter der Nation. 3. Dieser Pulver ist stärker als jenes. 4. Dieses Bild ist älter als jenes Buch 5. Die Donau ist länger als die Drau 6. Der Baum ist höher als der Busch. 7. Der Hund ist meist größer als die Katze: 8. Meine Aufgabe ist weniger schwierig als deine. 9. Dies ist der eleganteste Anzugstoff des Schneiders. 10. Gold ist wertvoller als Silber 11. Ihr seid reicher als wir, aber wir sind glücklicher als ihr, 12 In Deutschland ist es kälter als in Italien. 13. öl ist leichter als Wasser. II. 1. Gold ist wertvoller als Eisen. 2. Ein Mann ist stärker als ein Knabe. 3. Ein Pferd ist größer als ein Hund. 4. Der Winter ist kälter als der Herbst. 5. Glas ist härter als Holz. 6. Der Hund ist treuer als die Katze. III. breit — breiter — am breitesten, gesund — gesünder — am gesündesten, gut — besser — am besten, lieb — lieber — am liebsten, eng — enger — am engsten, herzig — herziger am herzigsten, nieder — niederer am niedersten IV. Das große Zimmer, ein großes Zimmer, großes Zimmer, die großen Zimmer, große Zimmer; die kleine Hand, eine kleine Hand, kleine Hand, die kleinen Hände, kleine Hände; das grüne Gras, ein grünes Gras, grünes Gras, die grünen Gräser, grüne Gräser; der schöne Baum, die schönen Bäume, schöne Bäume; die 37 letno hčerko Mario Kowatsr!hstz v shrambi za vozove umorjeno. Ubita sta bila s krampom. Morilec je nato izropal mast, meso in obleke. Trupla je pokril z senom. Zenuarmerija, ki je takoj stopila v akcijo je imela uspeh. Našla je storilca v Kitzerberg-u blizu Pettau-a. Gre za 25 letnega pomožnega delavca Konrad-a Wiltschnik-a, ki je svoje grozodejstvo priznal. Izročili so ga sodišču v Marburg. Wiltschnik je bil pri umorjencema večkrat na obisku ter so mu bile razmere v hiši znane. Minulo zimo so pri Ziminerifiann-ovih s ponarejenim ključem pokiadli 600 RM in dve obleki, in do danes nikdo ni ugotovil, kdo je morilec. Wiltschnik je sdaj priznal tudi ta vlom. Tokrat je Wiltschnik-u šlo za 2000 RM, ki jih je Kowat-schetz-ova zaslužila s prevozom gramoza. Zločinec je(Damreč za vse to vedel, ni pa vedel, da je Kowatschetz-ova ta denar shranila pri svojih znancih v Pettau-u. * Obsojen na ječo, ker ni oddajal jajc. Pri deželnem sodišču v Graz-u je neki perutninar dobil tri mesece ječe in 50 RM kazni, ker v letih 1941. in 1942. ni oddal 800 komadov jajc in ker se je hkrati pregrešil zoper predpise o cenah. * Popravljalnica za hišne in kuhinjske potrebščine. V Graz-u so-uredili popravljalnico za hišno in kuhinjsko posodo, kjer se popravlja vsa poso- Ausschneiden! Izrezatil gute Mutter, eine gute Mutter, die guten Mütter, gute Mutter; der tapfere Soldat, die tapferen Soldaten, tapfere Soldaten; der schwarze Stiefel, ein schwarzer Stiefel,. schwarzer Stiefel, die schwarzen Stiefel, schwarze Stiefel; das kleine Glas, ein kleines Glas, kleines Glas, die kleinen Gläser, kleine Gläser. Pretekli deležnik. * Pravilo: Pretekli deležnik pravilnega glagola se končuje na -t in ima spredaj predpono ge- (machen — ge-macht, haben — gehabt, kaufen — gekauft). Pomni: Pomožni glagol stoji večinoma ločeno od preteklega deležnika. Pretekli deležnik stoji vedno na koncu stavka. Pomni: Vsi povratni glagoli se spregajo s pomožnim glagolom »haben«. (Ich habe mich qe-freut.) Pravilne tvorbe: machen — gemacht, lachen — gelacht, rauchen — geraucht, arbeiten — gearbeitet. (V teh primerih se mora pred -t vriniti e.) antworten — geantwortet, stellen — Gestellt. Ubungssätze: Was haben Sie gestern gemacht? Ich h^be gearbeitet. Warum haben Sie jetzt gelacht! Ich h?be nur gelacht, weil mir etwas gefällt. Er hat täglich 10 Zigaretten geraucht. Mit wem haben Sie Schach gespielt? Mit dem Lehrer des Schachkurses des Deutschen Volksbildungswerkes. Was haben Sie am Strande gesucht? Meine Sonnenbrillen. Herr Müller hat sein Haus ver- da, ki je potrebna popravila. S tem je ugodeno željam mnogih gospodinj, ki so doslej "morale mesece in mesece čakati, predno so kleparji mogli izvršiti nujna in potrebna popravila. * Gau Salzburg ima največ otrok. Najbolj plodne so kmečke družine v hribovitih predelih Salzburg-a, kakoi Pongau, Pinzgau in Lungtiu. Mnogo družin šteje po 17 otrok. V Gau-u Salzburg je bilo doslei že odlikovanih 17.620 mater s častnim križcem za materinstvo. Na letošnji materinski dan so odlikovali 540 mater * Za acioptiranje otrok so pristojni uradi Gau-adoptionssieiien. To je uvedeno s 1 aprilom 1943, ker je urad Reichsadoptionsstelle pri glavnem uradu Volkswohlfahi t svoje delovanje opustil. * Nove odredbe. Izšli sta številki 15. in 16. lista Verordnungs- und Amtsblatt des Cliafs der Zivilvei waltung in der Unteisteiermark Številka 15. vsebuje sledečih 6 točk: 1 Določbo za zaščito gozdov, barij in pustinj zopet požare 2 Določbo o izvedbi popisa1 zemlje, ki se izkorišča na Spodnjem Štajerskem. 3. Razglas o štetju rogate živine, svinj in ovac na dan 3. ju.iija 1943 4. Okrožnica o ustavi rokodelstva 5. Četrti razglas o razveljavljenju hranilnih knjižic. 6. Razglas pooblaščenca za gozdarstvo o preložitvi gozdarskega urada Laufen. V 16. številki je pa objavljeno. 1, Razglas o popisu za Reichsarbeitsdienst na Spodnjem Štajerskem. 2. Razglas o oddaji lesa. 3. Določilo o ustanovitvi podeželske straže (Land-wacht| na naseljeniškem področju A. * Ukrep, ki Je nastal iz preskrbovalnih ozirov. Vojna, ki se dogaja danes za svobodo Nemčije in celokupne Evrope, stavija med drugim tudi go- i ¿> spodarstvu s surovinami velike zahteve. Radi tega morajo biti vedno velike rezerve na razpolago. Vse te rezerve pomagajo kovati orožje, k ga potrebujejo na fronti naši vojaki, da bi laž t premagovali sovražnika in nam vsem zavarova boljšo bodočnost. Radi povečanja rezerv našea surovinskega gospodarstva, so sneli v v s Reich-u vse prekoštevilne cerkvene in privatna pa tudi rotovške zvonove. Ta ukrep, ki so g izvedli že pred 130 leti začasa osvobodilnih tu -jev in pozneje začasa nemško-francoske vojn. 1870/71 ter v prvi svetovni vojni, se izvaja s daj tudi na Spodnjem Štajerskem. Poskrbljeno i pri tem za to, da ostane vsaki občini po hajman en zvon. Prav tako bodo ohranjeni kulturnim dobrinam nemškega naroda vsi umetniško ali zgodovinsko dragoceni zvonovi. * 7,5 milijonov italijanskih žen dela za vojno. Razdeljene so po kmetijah, industriji in rokodelstvu. Pred uvedbo obvezne mobilizacije ženskih delovnih sil je število zaposlenih Italijank znašalo 5,5 milijonov kauft. Wohin haben Sie die Vase gestellt? Natürlich auf den Tisch. Ich habe die Bilder an die Wand gehängt und die Bücher in den Schrank gelegt. Ich habe Ihnen schon oft gesagt: In diesem Zimmer dürfen Sie nicht rauchen. Er hat das Wasser vom Brunnen geholt. Hat das Fräulein auf Ihren Brief schon geantwortet? Noch nicht, aber ich bin sicher, sie wird mir antworten. Nepravilna tvorba preteklega deležnika. verstehen — verstanden schreiben — geschrieben m verlieren — verloren denken — gedacht, vergessen — vergessen lesen — gelesen laufen — gelaufen kommen — gekommen stehen — gestanden sterben — gestorben marschieren — marschiert rennen — gerannt fallen — gefallen fliegen — geflogen fließen — geflossen Ubungssätze: Haben Sie mich verstanden? Nicht gut, Sie sprechen leise. Warum haben Sie mir nicht geschrieben? Der arme Kerl hat seine Geldtasche mit 50 RM verloren. Er hat schon wieder sein Geld vergessen und ich muß für ihn zahlen. Haben Sie heute den Leitartikel schon gelesen? Nein, noch nicht, aber ich werde ihn Nachmittag lesen. Warum sind Sie so gelaufen? Ich habe nicht viel Zeit mehr gehabt. Mit wem ist Karl gekommen? Mit seinen Brüdern. Ich bin leider auf der ganzen Fahrt gestanden. Mit 30 Jahren ist sein Bruder gestorben Die Soldaten sind in dieser Nacht über 30 km marschiert. Wohin ist Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 20. Stunde. • O smislu našega dela. Znani voditelj nem-škeqa gospodarstva, Krupp von Bohlen und Hal-bach, je nedavno na nekem jubileju 641 jubilarjev dela v njegovih veletovarnah v Essen-u imel govor v katerem je med drugim izjavil: »Premišljajte sledeče: Vi izgotovite in izdelate nekakšen fabrikat, ki se ga potem nekje uporablja. V ta izde'ek ste vi vložili vse vaše znanje in vase zmožnosti, vašo spretnost in izkušenost ter vse vaše energije. Nikdar ni bilo in tudi ne more biti tako delo brez koristi in brez smisla, tudi, če se vam je morda zdelo, da je neznatno. Izvajamo posledice Vsota vseh izdelkov, to mislim v splošnem tudi za vse izdelke uma, je potem vsota storitev ljudstva, na kateri sloni eksistenca m se uveljavlja. Vsak, najsi bo ročen ali duhovni delavec, ima delež in zasluge na teh uspehih in je na iste tudi lahko ponosen« * Osemdesetletnica admirala Schmidt-a. V Mun-chen-u živeči admiral Erhart Schmidt je dne 18. maja dovršil 80. leto svoje starosti. Njegovo ime je znano iz velike pomorske bitke med Nemci m Angleži pri Skagerak-u, kjer je imel gotov delež na zaslugah v vodstvu mornarice, uveljavil se je pa tudi kot vrhovni poveljnik mornariškega odreda ki je spremljal transporte od Libau-a do Oesel-a S tem je bil sodeležen sijajnih uspehov pri zasedbi otokov Oesel, Dagoe, Moen in drugih. Odlikovan je bil z redom Pour le merite ter ima tudi zasluge za razvoj nemške ladiiske art. en,e. * Zaposlitev otrok za čiščenje trgovinskih lokalov. Po zakonu o zaščiti mladine, se mladina izpod 12 let ne sme uporabljati za dela v trgovinski obrti Sedaj je glavni pooblaščenec za vpostavo v delo objasnil, da se tudi ljudsko-šolsko mladino za lahka dela po eno uro dnevno lahko zaposli in sicer za čiščenje trgovinskih lokalov. Pri tem se pa sme otroke uporabliati sa mo za dela ki jih drugače opravljajo vajenci, ne pa tudi za dela, ki so za odrasle. * Bombe na nadškofijsko palačo v Reqgi-i. Pri zadnjih anglo-ameriških bombnih napadih, so padale bombe tudi na nadškofijsko palačo mesta Reggio (Kalabrija). Pri tej priliki je bilo ubitih več oseb. Nadškof se je nahajal v tem času pravkar v stolnici, kjer je imel poutifikalno opravilo. Nadškof in verniki so ostali med napadom v * Sestanek živinozdravnlkov jugovzhodnega dela Evrope. Na nemško vzpodbudo se vrši iumja t. 1 sestanek živinozdravnikov jugovzhodnih držav Evrope, in sicer na Slovaškem. Obravnavali bodo živinozdravniške zadeve. " Stavka trgovcev rib in perutnine v New Yor-ku. V New Yorku je izbruhnila stavka trgovcev perutnine in rib, kei jim državna kontrola ne omogoča nikakšnega zaslužka. Trgovina rib m perutnine je večinoma v rokah Židov, ki so vajeni težkih dobičkov, katerim se tudi sedaj nočejo odpovedati Ker imajo židje svoje prijatelje med najvišjimi krogi, bo zadeva kmalu končana v prid židovskih trgovcev. » Sedmero otrok Je rodita neka žena severno Manile v mestu Gua-Gua. Bilo je sedem fantov, ki so pa kmalu po rojstvu umrli. * Srbi imajo na Madžarskem tri časopise. Razen dnevnika »Nova Pošta« ter nekega ilustriranega tednika izhaja v najnovejšem času tudi list »Ponadeljak« kot glasilo na Madžarskem živečih Srbov. Listi izhajajo v Ujvideku (Novem Sadu) * Poroka v Japonski cesarski hiši Docembra 1925 rojena hčerka japonskega cesarja se bo v kratkem poročila s princom Merihiro. ki se je rodil leta 1916 * Bratislava dobi vladno mestno četrt. Slovaška vlada je za svojo prestolnico razpisala natečaj za izdelavo projektov za novi mestni del, ki bo določen za vladna poslopja. Prvi tozadevni načrti so bili že predloženi. _ » Anqliia priznava izgubo podmornice. Angleška admiraliteta je priznala izgubo svoje podmornice »Splendid«, ki jo je potopila neka nemška voTna ladja dne 14. maja. Ker je prišel velik del posadke v vojno ujetništvo, se te izgube m dalo Pr«"'Pritlikave zračne ladje bodo spremljale ladijske spremljave. Po poročilih iz VVashingtona, so Amerikanci imenovali znanega zrakoplovnega strokovnjaka Rosendahla poveljnikom šole za letalsko osobje. Njegova naloga bo, «zvezbati ljudi za male pritlikave zračne ladje. Razni a"16""*1 strokovnjaki so namreč mnenja, da se bodo take ladje najbolj obnesle kot. čuvarke in spremljevalke ladijskih spremljav preko oceanov. * To so Junaki! Angleški časopis »Daily Mail« poroča, da je neka ameriška bojna ladja na svojih morskih vožnjah ponoči opazila pred seboj sovražno bojno ladjo ki ji na njene signale m reagirala. To je smatral poveljnik ladje za past ter je otvoril topovski ogenj na svojega nasprotnika Sovražnik pa seveda tudi na streljanje m odqovarjal ter se tudi ni zmenil za ameriško bojno ladjo. Amerikanci so streljali dober četrt ure in so šele potem ugotovili, da so streljali uknie v zrak. Opažene sovražne ladje, ki bi jo bih radi potopili, sploh nikjer ni bilo. Videli so pac senco svoje lastne ladje ter v svojem strahu otvonli in načeli pomorsko bitko. Se bolj se je postavila neka ameriška podmornica, ki ie na severojaponski obali obstreljevala neko čredo goveje živine, ki se je tam pasla Tudi to je bila za Amerikance lepa zmaga, Krave so se razbežale, na travniku je nastalo nekaj lukenj, druge škode pa Japonci seveda niso utrpeli. Japonske krave so se briča» smejale ameriškemu vojskovanju in junaštvu. * V Londonu so imeli v noči na ponedeljek trikrat letalski alarm. Nemški napad je povzročil v mnogih predmestjih znatno škodo * 95 sovražnih podmornic so potopile italijanske pomorske in letalske sile v Sredozemskem morju od izbruha vojne do danes. » Turški državni predsednik Izmet Inenl je sprejel te dni novega njujorškega nadškofa Spell-mann-a, ki se nahaja na študijskem potovanju p« Bližnjem vzhodu. » Bombe na Zürich. V noči na torek so angleški letalci ponovno prekršili švicarsko nevtralnost. V omenjeni noči so namreč vrgli dve bombi na periferijo mesta Zürich. Ena izmed obeh bomb je padla na neko vrtnarsko podjetje ter je napravila v okolici nekoliko škode, dočim je padla druga bomba na železniško progo Sesbach—Af-foltern, ne da bi sploh eksplodirala. Ker je b,!a noč popolnoma jasna, bi bili morali Angleži spnco mesečine vedeti, da se nahajajo nad svicarskm ozemljem. Angleži so s svojim poletom izzvali letalski alarm tudi v Baslu in drugih mestih Severne Švice V zadnjem času so vrgli Angiezi več bomb na 2enevo, Basel in Zürich. Eksplozija so zahtevale več človeških žrtev. ♦ Položaj na Aleutskih otokih. Ameriški mor-nariški minister Knox je na neki konferenci časnikarjev izjavil, da je položaj na Aleutss.h otokih izkrcanih ameriških čet ugoden. Na vprašanja podrobnosti nameravanih akcij ni reagiral, v Kanadi je pa kanadski govornik za vojaške zadeve časnikarjem izjavil, da je kanadska vlada ua ameriško željo poslala kanadske čete na za-padno Aleutsko otočje in to radi tega, ker so Japonci s svojimi napadi stalno ogrožali zahodna obalo Kanade Odpustili so ga. ker se |e slabo izrazil o ž,dih. f ... ___:lWilliam Hohn Ml- T VUUU31UI .......» .,.. T T 1_ \t; Angleškega štabnega zdravnika Will.am Hohn Mi-chell-a so angleške vojaške oblasti odpustile u službe, ker ie rekel, da ima Hitler prav ce pobija židovstvo, medtem, ko ga Churchill z rokavicam-. prijema in je zato za predsednika vlade nesposoben ♦ Poštni paketi v Turčijo. Ker so se na bolgar,- sko-turški meji nakopičile pošiljke poštnih paketov in pisemskih pošiljk v Turčijo m v ostali dežele, so začasno morali ustaviti pošiljanje pošte, namenjene v Turčijo. * 70 000 Cannkai- kovih vojakov se je preda» Japoncem. Kakor so sporočili pretekli ponedeljek iz japonskega carslrega glavnega stana, se je p e-dal general Fang ?ing Hau, vrhovni poveljnik -1 er jetzt gerannt? Er ist nach Hause gerannt, weil er seinen Schirm holen will. Der kleine Junge ist zu schnell gerannt und ist über einen Stein gefallen, abei er hat sich nicht weh getan. Sind Sie schon einmal geflogen? Ja, einmal bin ich mit einem Verkehrsflugzeug von Klagenfurt nach Graz geflogen. Seit zwei Wochen ist in diesem Bach kein Wasser mehr geflossen. Gegenwart des Zeitwortes wissen: Ich weiß —• (jaz) vem du weißt — (ti) ves er weiß — (on) ve • wir wissen — (mi) vemo ihr wißt — (vi) veste sie wissen — (oni) vedo Eisenbahn. Unsere Stadt hat zwei Bahnhöfe: Den Hauptbahnhof für den Personenverkehr und den Guterbahnhof für den Warenverkehr. Es gibt Schnellzüge! sie halten nur auf größeren Bahnhofen. Personenzüge halten auch in kleinen Stationen. Last- oder Güterzüge befördern ausschließlich Güter Befördert ein Zug Personen und Güter, so heißt er ein gemischter Zug. Wer mit dem Schnellzug fährt, muß einen Zuschlag zahlen-, bei Eilzügen zahlt man nur den halben Zuschlag Züge, die nur auf kleinen Strecken fahren, heißen Lokalzüge, sie halten in jeder kleinen Station und werden deswegen auch" Bummelzüge genannt. Fast alle Züge führen drei Klassen. Triebwagen haben im allgemeinen wie die Straßenbahn oder wie die Autobusse nur eine Klasse. Schnellzüge führen meist bei Tag einen Speisewagen und bei Nacht einen Schlafwagen. Reisende, welche mit Personenzügen fahren, können sich in der Bahnhofgastwirtschaft oder auch am Verkaufsstand etwas zum Essen oder zum Trinken kauten. In vielen Stationen bringt man auch Getränke und dergleichen zum Zug. Man hört dann eine Stimme rufen: »Bier bitte!« Oder: »Zuckerl, Schokolade, heiße Würstel, Schinkensemmel!« Em anderer Verkäufer ruft: »Zeitungen, illustrierte Zeitschriften, die neuesten Magazine! Und wiener ein anderer: »Zigarren, Zigaretten!« In jedem Ab teil befindet S'"ch eine Notbremse »Bei Gefahr Hadgriff herabziehen!« Jeder Wagen hat Abteile für Rauchei und Nichtraucher Wer in einem Nichtraucherabteil raucht, muß Strafe zahlen. F.i-i jeder Zug hat auch ein Abteil für »Mutter y-d Kind«. Reisende ohne Kinder dürfen h'-r nicht einsteigen. Hunde darf man :n nen Zug mHn~h-►men, sie müssen aber einen Beißkorb tragen und man muß sie an der Leine führen. Der Re-se-^e muß für sie eine Hundekarte lösen. Fuhrt der Zuq ein Abteil für Reisende mit Hunden, so müssen Reisende mit Hunden dort einsteigen. Jeder Reisende kann einen Koffer bis zu 30 kq Gewicht in den Waqen nehmen. An Samstagen, Sonntagen und Feiertagen sind die Züge oft überfüllt. Der Schaffner kontrolliert während der Fahrt den Zug. Reisende, die keine Karte haben, können sie beim Schaffner losen, sie müssen es ihm aber rechtzeitig sagen, sonst müssen sie Strafe zahlen. Der Schaffner gibt auch Auskünfte über Ankunft, Abfahrt, Verspätung eines Zuges urw. »Herr Schaffner, bitte muß ich in Bruck umsteigen? — »Nein, dieser Zuq fahrt direkt nach Wien, aber wenn Sie wollen, können Sie in Leoben in den Eilzug von Selztal umstei-qen Sie sind dann eine Stunde früher in Wien!« — »Gut das werde ich machen, bitte schreiben Sie mir eine Eilzugszuschlagskarte von Leoben bis Wien Siidbahnhof Wann komme ich mit dem Eilzuci nach Wien?« — »Einen Augenblick, ich werde sofort im Fahrplan nachsehen. — Sie kom- men, wenn der Zug Verspätung hat, um lo.43 nach W.en. So und hier ist die Zuschlagskarte, sie kostet mit der Schreibgebühr 1 RM In der Bahnhofshalle sind besonders -nnm.ttel-bar vor der Abfah t der Züge mmer viel Leus. Die Fahrkarten löst man an der Kasse oder w.< man auch sagt, am Schalter Es gibt einfache F .brV*rten und au. h Rückfahrkarten. Neben en Schalter hängt e:ne Tafel, auf der die Fahrpre.se n.-cb den ve sch einen Orten anyejeben suii über d e Ar" unft ur-i Abfahrt der Zuge geb-n 2 andere Tafeln Auskunft Wer Genaueres w* Sen will, erkund - t sich bei der »Auskunft De Fahrpläne sind meist an den Wänden der Bata hofshallen anschlagen. Hat man die Fahrkai oelöst, so qeht man durch die Sperre auf der Bahnsteig De, Türsteher kontrolliert und loch die Fahrkarten. Hat der Zug Verspätung so seh man sich in den Wartesaal oder m die Bata hofswirtschaft Will uns jemand zum Zug beqie ten so braucht er eine Bahnsteigkarte, die er ent weder am Schalter oder am Kartenautnm*« lösen kann, sie kostet 10 Rpf. Wörter. allgemein — splošno angeben — naznaniti, ovaditi anschlagen (angeschlagen) — nabit) ausschließlich — samo izrecno Ankunft (w) — prihod Automat (ra) — avtomat , Bahnhofsgastwirtschaft (w) - kolodvorska rectal racija Bahnhofshalle (w) — kolodvorska veza Bahnsteig (m) — peron Baumeister (m) — stavbenik befördern — napredovati, poslati Beißkorb (m) —"nagobčnik Bummelzug (m) — izletniški vlak irmadnega zbora, kl je pod direktno kontrolo maršala Cangkajžka, skupno i 70.000 vojaki. Poleg imenovanega generala se je predal tudi general Sun Tien Jing, ki je še do nedavno nadaljeval nesmiselni odpor v pokrajinah Sansi in Honan. Imenovana generala sta se izneverila mar-lalu Cangkajšku ter sta prisegla zvestobo kitaj-iki nacionalni vladi v Nankingu. • 250.000 beguncev se je vrnilo v zadnjem času t tisti del finske Karelije, ki je bila do nedavno pod sovjetsko oblastjo. V državni oskrbi je od teh beguncev samo 3885 oseb. V drugih delih Finske te čaka na vrnitev okrog 140.000 Karelijcev. • Ljudsko gibanje v Marburg-u. V prvi polovici le je izdatno spremenilo samo število pri Standes-imt-tt sklenjenih poroki teh je bilo to pot le 22 Zadnjič 39). Sicer pa je bilo Standesamt-u prijavljenih: 80 rojstev (zadnjič 88), od teh 40 dečkov Izadnjič 49) in 40 deklic (zadnjič 39); 55 smrtnih »lučajev (zadnjič 64J, od teh 3t moških (zadnjič 33) Id 24 žensk (zadnjič 31). « Smrtna kosa. V Marburg-u )e umrl znani go-■tilničar in hišni posestnik Maximilian Plautz, star 62 let. • Smrt zaslužnega spodnještajerskega zadrugar-ja in javnega delavca. V Edlingen-u je umrl star 60 let, znani zadružni organizator in javni delavec, Melchior Tschobal. Prvotno rudar, se je že v mladih letih vrgel na delovanje za interese rudarjev ter se v njihovih vrstah vidno udejstvoval. Njegova stroka je bilo zadružništvo, ki mu je v tadnjih desetletjih posvetil vse svoje moči. Kot radrugar in vodja rudarskega konzuma, je pokaral toliko delavnosti in iniciative, da so mu to priznali tudi njegovi nasprotniki, v kolikor jih je iploh imel. Kot kremenit značaj, prava spodnje-itajerska rudarska korenina, mož trdne volje in neumornega dela. si je s svojim nesebičnim delovanjem že v času. ko rudarjem še nikdo ni bil «redil socialnega položaja, v boju in prizadevanju za izboljšanje rudarskih razmer stekel zasluge, ki jih rudarstvo trifailskih revirjev nikdar ne bo pozabilo. Tschobal je bil mož dela in mož poštenjak ter vreden, da se ga obdrži v lepem spominu. » Samo vojno-važne civilno-pravne zadeve se bo reševalo. Taka določila je izdal Justizminister. Odslej bodo sodišča vse civilno-pravne zadeve, ti se ne nanašajo na vojno, odložila na poznejši čas, z izjemo slučajev, ki so res zelo nujni. Tožbe se bodo seveda sprejemale kakor doslej, rešitve bodo pa odvisne od vojne važnosti. Reševanje prizivov in tožb je s 1. junijem 1943 preneseno na višja deželna sodišča. * Zborovanje na Bachern-u. V šoli na Bachem-u je bilo zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 100 dergleichen — takšen podoben deswegen — zato direkt — naravnost, neposreden e.kundigen (sich) — poizvedovati Eilzug (m) — brzec (brzi vlak)- einfach — navaden, -a, -o ansteigen — vstopiti Ensenbahn (w) — železnica Fahrpreis (m) — vozna cena Feiertag (m) — praznik (liegen, geflogen — leteti, letel fließen, geflossen — teči (voda), tekel Geburtstag (m) — rojstni dan gefallen (gefällst) — ugajati (ugajaš) Feldtasche (w) — dcnarnica gemischt — mešano Gewinn (m) — dobitek, zadetek gewinnen — zadeti (v igri) Gut (Güter) (s) — blago, posestvo, kmetija Güterzug (ml — tovorni vlak halten (anhalten) — držati (ustaviti) Handgriff (m) — ročna kretnja Haupibahnhol (m) — glavni kolodvor herabziehen — doli potegniti herzlich — srčen, -a, -o illustriert — ilustriran jemand — nekdo Kanarienvogel (m) — kanarček Kasse (w) — blagajna Kerl (m) — dečko, možak Klasse (w) — razred klopfen — trkati kontrollieren — nadzorovati laufen — teči Leine (w) — konopec, vrv leise — tiho lochen — (pie)luknjati Lokalzug (m) — krajevni vlak oseb. Pri tem je župan Johann Bergauer v uvodnem govoru podčrtal važnost kmečkih pogovorov. Ortsbauernführer je govoril o odredbah, določbah; občinski tajnik Mechowschek pa o gospodarstvu in prehranjevanju. Šolske zadeve in popis izkori-riščane zemlje je obdelal vodja šole, Wilhelm Post. Sestanek je lepo potekel ter zborovalce vidno zadovoljil. • Nove živilske karte. Te dni se bo razdelilo nove živilske karte za 50. perijodo od 31. maja do 27. junija 1943. Bistvene spremembe so že znane. Normalni potrošniki nad 18 let dobijo sedaj tedensko 250, otroci in mladostniki od 6 do 18 let 300, ter otroci do 6 let 100 g mesa. Porcija delavcev pri dolgotrajnih, in nočnih delih znaša 450, pri težkih delih 600 in najtežjih delih 850 geamov mesa. Kakor se je že objavilo, manjkajo na teh kartah istočasno določenih mesečnih dodatnih porcil 300 g kruha in 50 g masti. To se bo zato dalo na karte 51. perijode. Dodatna dodelitev živil sledi v bt>dočih štirih dodelilnih perijo-dah tako, da se bo v 50. perijodi lahko kupilo 250 g ječmenove kaše. Isto se bo izdalo na po- Danes, ko je število ženskih delovnih sil po delavnicah, uradih itd. tako visoko, da je ves nemški narod lahko ponosen na svoje žene in dekleta, bo zanimalo slišati, kakšni delovni zaslužki in kakšne ugodnosti pripadajo omoženim zaposlenim ženam. Delovni zaslužek poročene žene ne pripada njenemu možu, temveč njej in le ona ga ima po obstoječih zakonskih predpisih pravico uveljaviti. V primerih, kjer bi zakonski mož hotel izterjati delovni zaslužek svoje žene za sebe ali pa ga iztožiti, mu mora za tak primer žena izdati predpisano pooblastilo ter mu svoje pravice odstopiti. Obratno je zopet delodajalec obvezan, da mezde ali plače poročenih žen ne izplačuje njihovim zakonskim možem, ako jih »žene niso za to pooblastile. Pravno bi se lahko zgodilo, da bi delodajalec brez pooblastila izplačani zaslužek moral ženi še enkrat plačati. Mnenje, da sta zaslužka zakonskega moža in zakonske žene smatrati kot enota, ne drži. Zaslužek moža je eno in zakonske žene drugo. Tu je mišljeno računanje plač v primeru rubežev, ki se vrši za vsakega zakonskega tovariša posebej. Do nedavno n* bilo jasno, ali pripada doklada na ločeno bivanje samo možu ali pa tudi ženi. Sedaj je pa Reichsarbeitsminister tozadevno iz-| javil, da soglaša, če so vsi predpogoji podani in lösen (eine Karte!) — kupiti vstopnico Lotterie (w) — loterija Magazin (s) (Zeitschrift!) — magacin (revija) Mai (s) — znamenje; spomenik mitnehmen — s seboj vzeti nachsehen — gledati za kom nennen, genannt — imenovati, imenovan Notbremse (w) — zasilna zavora notwendig — potreben, -a, -o perfekt — dovršen, popoln Person (w) — oseba rechtzeitig — pravočasno Reisende (m u. w) — potnik, -ca rennen, gerannt — dirjati Rückfahrkarte (w) — povrtna karta Schinkensemmel (w) — žemlja s šunko Schlafwagen (m) — spalni voz Schrank (m) — omaia setzen (sich) — vsesti (se) Sonnenbrille (w) — sončna očala Speisewagen (m) — jedilni voz Sperre (w) — zapora Station (w) — postaja stehen, ich bin gestanden — stati, jaz sem stal sterben, gestoiben — umreti, umrl Strafe (w) — kazen Strand (m) — obšla Strecke (w) — proga Tafel (w) — tabla tot — mrtev, -a, -o Triebwagen (m) —- pogonski voz Türsteher (m) — (Portier) vratar umsteigen — prestopiti unmittelbar — neposredno usw (und so weiter) — itd. (in tako dalje) Vase (w) — vrč (za cvetlice) verdunkeln — zatemniti Verkaufsstand (m) — stojnica sebno označen odrezek na karti za meso. V kolikor v trgovinah ne do ječmenove kaše, se bo lahko kupilo druga živila, samo testenine ne. Posebna dodelitev sira se bo uredila s posebnim odlokom. N Kg sladkorja za vkuhavanje bo treba naročiti. V to svrho se bo .že sedaj izdvlo karte za sladkor za 51. in 52. perijodo. Na istih je poseben naročilni odrezek, ki ga bo treba» z ostalimi naročilnimi odrezki vred oddati že prihodnji teden. * O »Vsa Italija je postala fronta.« >P o p o 1 o d' Italia« je objavil članek, ki vsebuje sledeče pomembne ugotovitve: »Vsa Italija je postala sedaj fronta, ker se bo sovražni napad po končanih bojih v Tuneziji, obrnil sedaj na kakršenkoli način proti polotoku. Pripravljeni moramo biti na tak napad, kajti od našega odpora in naše obrambe zavisi naša svoboda in naša bodočnost.« — »S t a m p a« pa pravi, da bo borba brez dvoma trda, toda naloga Angležev in Amerikancev je ze- lo težavna, ker pomenijo izkrcavanja najnesigur-nejša vojna podjetja. ni ničesar na poti, da tudi žena sprejema doklado za otroke, če je na primer njeno delovno mesto tako daleč od njenega stanovanja, da ne more dnevno domov. Po okoliščinah torej lahko zakonski mož in zakonska žena prejmeta doklado za ločeno bivanje. Tarifne odredbe določajo doklade samo za poročene žene in otroke. To je mišljeno tako, da mora mož v največji meri skrbeti za ženo in otroke. Ce pa gre za primer, da je žena skrbnica otrok, ima tudi ona pravico na doklado za otroke. To velja tedaj, če je ločena ali vdova ter skrbi za otroke. V delu stoječa zakonska žena uživa zaščitna določila delovnega reda, kar so vojne razmere seveda nekoliko zrahljale. Drugače ima pravico na dopust, ki ga določa tarif. Razen tega ima poklicno zaposlena zakonska žena, katere zakonski mož je nad tri mesece odsoten od svoje družine, v času moževega dopusta od vojakov pravico na 18 dni dopusta od dela. V poklicu stoječa zakonska žena je zavarovana zopei bolezen in nezgode ter zoper invalidnost. Zakonske žene, ki si pri svojih delodajal^h vzamejo za nujna hišna dela (pranje perila itd.) po kakšen dan službe prosto, nimajo pravice, za ta dan zahtevati kako plačilo. Verkehr (m) — promet verschieden — različen, -a, -o verstehen, verstanden — razumeti, sem razumel Wartesaal (m) — čakalnica weh tun, getan — boleti welcher, -e, -es — kateri, -a, -o wissen — vedeti Wörterbuch (s) — slovar Würstel (s) — klobasica Zeitschrift (w) — časopis Zuckerl (s) — sladkorček Züschlag (m) — doplačilo Zuschlagskarte (w) — doplačilna karta O Fantazije angleških lordov. 34 ,častnih članov angleškega Gornjega doma je sestavilo spomenico, v kateri zahtevajo: »Popolno demobilizacijo vseh nemških oboroženih sil. odstranitev nemškega vojnega potenciala, uničenje letalske industrije, uničenje težke in kemične industrije, aretacijo vodilnih nemških mož, ki naj jih sodi posebno sodišče, razpust častniškega in vzgojnega kadra, totalno zasedbo Nemčije, ustanovitev neodvisne države v Rheinland-u in OstpreuBen-u ter plača-nje vojne odškodnine«. S takimi načrti se bavi »Odboi za povojno politiko«, ki je sestavljen iz samih izbranih članov angleške Gornje zbornice. O Novi hrvatski poslaniki. Poglavnik dr Ante Pavelič je imenoval bivšega hrvatskega prosvetnega ministra dr, Stjepan Ratkoviča hrvatskim poslanikom v Berlin-u. Bivši notranji minister dr. Ante Nikšič je postal hrvatski poslanik v Rimu. Nekdanji hrvatski poslanik v Berlin-u, dr. Budak, je postal istočasno hrvatski minister zunanjih zadev, medtem ko je dosedanji poslanik pri italijanski vladi, dr. Perič, postavljen na razpoloženje. Cuje se, da bo postavljen za poslanika v Madrid-u Pravice zakonskih žen, ki so zaposlene Aufnahme: NSKK-Kriegsberichter Perner (Wb.) NSKK.-Kraftlalirzeug-Großwerkstatt im Osten Jeder ausgefallene LKW. muß sofort wieder instand gesetzt werden können, denn auf jeden LKW. kommt es an. Munition, Bomben und Treibstoff müssen immer rechtzeitig bei der kämpfenden Truppe sein. Ein NSKK.-Transportregiment hat sich nicht weit hinter der Front eine vorbildliche Großwerkstatt eingerichtet. Unser Bild: Eine der großen Montagehallen. PK-Aufnahme: Kriegsberichter Vorpahl |Wb.) Die Straßen im Donezgebiet werden durch Gelangen» für den Nachscliuh insuind gesetzt. iz CAitsm PRwoor Duša rastlin Ce vprašamo po najočitnejših razločkih med živaljo in rastlino, dobimo odgovor, da se živali gibljejo, rastline pa so zakoreninjene v zemijo in nimajo daru samostojnega gibanja. Pred nekoliko leti so predvajali film, ki je v zelo pospešenem tempu prikazoval življenje cvetlic. V bistvu je šlo za njihovo rast, vendar pa si tu opazoval tudi gibe, ki si jih moral sprejeti kot smotrena dejanja. Celo v gibanjih rasti ni manjkalo kretenj, ki so dokazovale neko določeno svojo smotrenost. Rast je zaradi zakoreninjenosti rastlin na določenem kraju glavni gibalni odraz njih življenja, a vendar je poleg nje cela vrsta gibov poedinih rastlinskih delov, ki imajo z rastjo le malo ali nič skupnega. Listi in cveti se obračajo z rednimi izmenami vsak dan proti sončni svetlobi, na večer pa se pobešajo kakor oveneli. V deževnih dneh, ko je malo luči, se ne dvignejo. Prav tako pa se pobe-sijo v spalno lego v prevročih in žarečih poldan-skih urah. Nevarni in uničujoči pripeki odtegnejo * tedaj enostavno delavnice svojega življenja, Staniče, ki vsebujejo zelenilo. Istočasno skrijejo raz-porne odprtine, iz katerih puhti voda, v zaščitene gube zloženih listov. Znanost je z napornimi raziskovanji razjasnila skrivnost, kako nastajajo ti gibi. Povzročajo jo napetostne razlike med stanicami, ki nastajajo zaradi različne količine vode v njih in majhnih diferenc v njihovi neprestani rasti. To je pa spet posledica okoliških vplivov, kemično-fizikalnih in mehaničnih dogajanj kakor pri živalskih mišičnih gibih. Vpliv vseh teh dogajanj nam pojasni najbolje poskus. Opazujmo n. pr. žareče bele kobulje zvezdnih cvetov poljske čebulice (omithogallum). Oblak priplava pod soncem in že se prično zvezdice zapirati. Dež grozi in noben cvet se ne odpre, kajti njegovi občutljivi notranji deli potrebujejo zaščite. Razpnimo črn papirnat zaslon na kdbuljoi v nekoliko minutah se cveti zapro. Zaslon naj zakrije le del kobulje; zasenčeni del se zapre, osvetljeni ostane odprt. Poskusimo z umetnim dežjem, opršimo cvete z vodo. ne bodo se ganili. Ce pa damo istočasno črn zaslon med sonce in rastlino, se cveti zapro tem hitreje. Zanimivo je opazovati kakšno plezalko. Daleč v zrak moli svoje vitice, ki tipajo s konico vse-aokrog. V manj nego eni uri zrasejo pri tem za 10 do 15 cm. Zakrivljeni vršič je zadel ob napeto nit. V trenutku se vitica zakrivi okoli niti in jo trdno, a vendar prožno ovije. Posebne bradavičke v koži vitice posredujejo občutek dotika skozi ves organ. Iz svoje moči bi se steblo rastline ne moglo dvigniti v zak, a glad po soncu in svetlohi sili rastlino kvišku. Vitice se postavljajo v službo tega pohlepa po soncu in v službo celotne rastline. Učinek dotikalnega dražljaja in notranji vzgib dru- žita posamezne rastlinske dele v nekakšno socialno enoto. Za okensko šipo stoji dražestna »sramežljiva mimoza«. Dolgi listni peclji nosijo dva do štiri od-vejane peceljčke z drobnimi lističi. Ce se dotaknemo takšnega lističa narahlo s koncem prsta, se sklopi navzgoi, pri čemer mu sledi nasprotni listič. Cim močnejši je bil dotik, tem hitreje jima sledijo sosedni lističi vzdolž glavnega peclja, ki se nagnejo drug k drugemu, in potem peclji sami, ki se hipoma skJopijo ob steblu navzdol. Dražljaj dotika se nadaljuje očitno skozi ves list in tudi skozi vso rastlino. Cez nekoliko minut se pričnejo listi vračati v prvotno lego. Kakšen pomen ima to gibanje? Morda ščiti rastlino do neke mere proti objedanju po živalih, ki se lotijo najprej pač razprostrtih listov. V svoji domovini pokriva sramežljivka širna ozemlja. Tu lahko doživimo, da povzroči dotik ene same rastline trenutno sklopitev listov vseh rastlin več kvadratnih metrov naokrog. Takšno mesto sliči potem izsušenemu goščavju samih stebel brez listov. Pri teh rastlinah so odkrili tudi živčne snope, ki prevajajo dražljaje prav tako kakor živalski živci. Ce opazujemo roječe trose nižjih rastlin pod mikroskopom, vidimo, da imajo celo sami lastne gibalne sposobnosti. Te razmnožitvene stanice so očitno pod vplivom največje spolne razburjenosti •S pomočjo tankih cilačic plešejo v vodni kapljici najčudovitejše plese, dokler ne zadenejo ob j»a-mičjo« slanico ali pa se z delitvijo v nove rastlinske individué povrnejo v mir. Tu vidimo, da spadata gibanje in čutenje med glavne lastnosti živih bitij in da nikakor ni potreben vedno kakšen zunanji povod ali dražljaj, da se gibanje sproži. Vedno pa ima gibanje neki določeni smoter, kar pomeni, da so v rastlini notranja dogajanja, ki s» skladajo s podzavestnimi pojavi v duševnem življenju živali. Seveda pa je človeku, ki se le težko odmisli izkušnjam svojega duševnega življenja, s težje zamisliti se v psihološka dogajanja rastlin. Višek smotrenega ravnanja kažejo nemara rastlina, ki so prešle k lovu živega plena iz živalskega svata* To je pojav, ki je vreden posebne obravnava. Ne smemo si pa misliti, da so rastlinski gibi samo izjemen pojav. 2e v samih rastlinskih slanicah najdemo znake čutenja in gibe, ki so odgovor na čutenje in ki koristijo prospehu stanice same, a « tem tudi prospehu vse ratline. Celo stanicam moramo tedaj priznati neko sposobnost za razlikovanje in neko vrsto presodnosti, torej pojave, ki jih imenujemo duševne. V bistvu niso rastline nič drugače ustvarjene nego živali. Drugačni so a njih pripomočki, njih orodje in način, kako na zunaj izražajo svoje duševno življenje. Lišaji Prvi socialen poskus Prve rastline, ki so prodrle na kopno, so morale biti zelo skromne v svojih zahtevah. Voda jih je prej nosila in podpirala, svojo izgradnjo so lahko naravnale samo na trdnost glede vlačnosti, voda je vsebovala okrog njihovih stanic redilne snovi in treba jim je bilo samo z vso površino vsrkavati kar je prihajalo v raztopini do njih. Ena izmed rastlinskih skupin se je navadila živeti od ostankov odmrlih tovarišic. Rastlinskega zelenila niso več pridelovale, kajti druge rastline so ga imele toliko, da so se lahko mirno hranile od tega njihovega zelenila, ko so jim mrtva telesa gnila. Malo so ta rastlinske prisklednice pač to propadanje le pospeševale. To so bile glive, iz katerih so se razvile tudi znane užitne in strupene oblike. Glive pa so rastle kot nitke v gosti mreži vsepovsod tja, kjer je bilo nekaj vlage in kjer so organske snovi razpadale. Plitka obrežja, kamot je voda naplavila vsakovrstno mrtvo in smrti posvečeno rastlinje, so bila prava jedilna shramba za glive. Njih obstoj pa je bil v nevarnosti, če je veter odvel njih trose, njih razmnožitvene stanice na kraje, kjer je bilo samo golo, neprebavljivo ka menje. Vlaga je pač zadostovala, da so ti trosi vzklili in da je raztopila rudninske soli, toda predelava teh rudninskih raztopin v hrano je bila mladim naseljencem nemogoča: manjkalo jim je za to orodje rastlinskega zelenila. Prej ali slej bi morah klijoči trosi propasti, kar se je neštetim tudi zgodilo. Toda veter je privel tudi klice alg, ki so v vlagi prav tako vzklile in se množile. Te male, oble stanice imajo namreč delce zelenila, ki v rastlinskem svetu lahko predelujejo rudninsko hranivo v sonrii svetlobi v škrob, sladkor in beljakovino. Gliva a s svojimi nitkami obkolila mlade alge, ki so ji obetale hrano, a tudi alge so se čutile varne pod plaščem vedno vlažne kolonije gliv, kojih nitke predstavljajo prave nabiralnike vode. Poleg tej a je ta voda vsebovala tudi raztopljena rudninska hraniva, ki jih je alga lahko kemično predelovala-Od predeikov so se glive spet lahko tako hranila, da jim ni bilo treba uničevati živih stanic aig. Njih trupla pa so seveda lahko prebavljaie Tako sta delovali obe rastlini vzajemno in obe sta imeli od tega svojo korist, dokler se ni to tovarištvo razvilo tako daleč, da je sodelovaho celo pri raz-množitvi. Klice alg so ostavljale ovite z nitk mi gliv materno rastlino, čeprav se je dogajala tudi še prvotna razmnožitev z ločenimi trosi obeh dru-žabnic. A pri prvi obliki razmnožitve ni odvisno več od slučaja, da-li se gliva in aiga najdeta spet k skupnemu življenju. Stalno tovarištvo obeh rastlinskih vrst v najrazličnejših razvojnih stopnjah se imenuje lišaj. Čeprav so gradbena sredstva, ki jih imajo lišaji na razpolago, zelo skromna in sestoje v bistvu 1« iz nitk in kroglic, so vendar razvili bogato števil« oblik. Na drevesih in kamnih opazimo tu kakor pike majhne pegice, tam spet kakor skrivnostna •/namenjai na tleh ležijo tu kakor sivozeleni kod usnja, ki so posuti z rumenimi, nežnimi skleddca-mi| na stepi se širi tam šima preproga majhnih grmov, ki v suhem poletnem času pod tvojim korakom pokajo, a so v deževnem vremenu mehkejši »d zameta¡ od Tej in debel dr-eves visijo dolge, sreiirno svetlikajoče se brade, včasi tenkolaae, potem spet dlak&ste in zmršenei ob vznožju štorov je polno ras in lijakov, ki imajo okrog roba na tenkih stebelcih kakor biserne glavicei tanke mreže rasejo v nadstropja druga nad diugo: skratka toliko oblik se proži tvojemu očesu poleg vseh mogočnih barv, sive, bele, zelenkaste, rjavkaste, črne. ramena, rdeče, oranžne, da obstanes prese nečem pred temi čudežnimi zgradbami malega sveta. . Danes skoraj ni kraja, kjer bi ne bilo Hšajev. Tu se ti vidi, kakor da je skala pokrita s savim prahom Udariš s kladivom po njem in zagledas zeleno liso zmekanih algnih stanic v telesu lisa]a. Celo tam, kjer je dežela zaradi stalnega mraza negostoijubna, zadostuje najtanjša plast zemlje, da irasejo lišaji: n. pr. ob robu lednikov in snežišč v visokem gorovju al ▼ večno zaledenehh tleh daljnega severa. V arktičnih tundrah živijo milijoni severnih jelenov v glavnem od lišajev, ki vsebujejo škrobno snov, iz katere se da pripraviti celo klej in v času potrebe tudi kruh in kaša za človeka. Najbolj negostoljubne kraje zasedajo hsaji. Sočna pripeka jih lahko tako posuši, da se zme-Ijejo v prah in vendar bo že prva kapljiva rose •delce obudila k novemu življenju in rasti. Gliva neprestano stiče za mokroto in solmi, neprestano kuha algna kroglica z zelenilom in svetlobo redil-no juho za oba dela. Kjer se zasidra lisaj s svojimi koreninami podobnimi pritrjevalnimi vlakni, tam se mora sčasoma zdrobiti tudi najtrša skala. Cestokrat sežejo po več centimetrov globoko v kamen in ko razpadejo, se stvori prva neznatna piast živice pod njihovo varovalno streho in daje drugim, mani skromnim rastlinicam priliko, da se naselijo. Lišajem sledijo mahi, tem pa trave, zeli in kočno grmi ter drevesa, ki dokončujejo s svojimi v globino segajočimi koreninami delo lišajev in ustvarjajo pogoje za živalsko in človeško življenje. , Prerez skozi naselbino lišajev navzdol nam po-\aže drobnonitkasto omrežje glive kot podlago vse tvorbe. Od tu gredo tenki odrastki nitk do okroglih, zelenih staničnih kroglic alg in včasih vdirajo celo v njihovo notranjost. Morda gre tu ?a ostanek prastarega zajedalskega življenja glive, moida pa gre za izkoriščanje ostanka življenja ne-Sooinin ali odmrlih algnih stanic. Največ zelenih kroglic je tam, kjer se jim proži največ sonca, gliva pa je stvoriia spodaj in zgoiaj zaščitno ko-_ živo za skupno tvorbo. Gliva prodira obenem vsepovsod v iskanju vode in redUnih soli, alga pa skrbi za njih asimilacijo, za njih kemično predelavo Na kožni plasti lišaja stoje končno proste g ivne nitke, med katerimi se stvonjo mešički, ki so napolnjeni s trosi. V vsem se nam prozi slika smotrne delitve dela, ki je v korist tovansk, celoti in s tem tudi njenim posameznim članom. vlažnost, oblačnost in padavine. To so sestavine, katerih skupnost ustvarja vreme. Izmed vseh šestih elementov za vreme najbolj odločujoč je prvi — torej zračni pritisk, danes že vsakemu šolarčku tudi na deželi poznan po tlakomeru (Barometer). Ima odločilno vlogo tudi v kakovosti podnebja (klime) nad gotovimi kraji in deželami. Ta element je v svojem učinkovanju na vreme ponaj-več odvisen od sonca oziroma od sončnih peg ali pravilneje, od vulkanov na soncu, katerih delovanje postaja čim dalje bolj živahno. Sicer pa utegne biti še preveč prilike, se še pobližje seznaniti z elementarnimi katastrofami širom zemlje. ___Ft o Dvoboj v pragozdu. Neki belgijski lovec, ki živi že dolga leta v Afriki, je nedavno na obali jezera Taganjika ¿pazoval dvoboj med levom in krokodilom. Kralja puščave, ki je nič hudega sluteč, korakal ob obali, je bliskovito napadel nek krokodil. Krokodil je s svojimi ostrimi zobmi zgrabil leva za taco, ki je zato strahovito zatiflil. Z drugo taco se ga lev sploh ni ubranil. Njegovi udarci so sicer padali po krokodilovi trdi koži, niso pa dosegli željenega uspeha. Končno je kropodil še enkrat vgriznil leva v bok ter mu je zadal s tem smrtni udarec. Lovec je nato s svojo puško posegel vmes ter kralju živali skrajšal in olajšal smrtni boj Krokodil jo je pa medtem popihal nazaj v jezero. Wp ¡vL*.''3 IV a is s ss * lir j^díSíi? .,■;:/ Sic Nasiti' fí »•:< v ^m-'-fu- v. -j H faJiiA. * * * mit s arsntierferi I rtefci *£NI«A8 run 5U q»rl (Fasanen, Rehe) gesucht. Anträge an R W. Lippitt'sc-he Gutsverwaltung. Schloß Tur-nisch bei Pettau. 365 fónecSrí per sofort gesucht. Anträge an R. W. L1p-pitt'sche Gutsverwaltung. Schloß Turnisch bei Pettau. - , 366 Belcannfanacitunci Chef der ZivUverwaltung in der Untersteierroark Graz, am 19. 5. 1943 Ausgabe von Zuckerwaren Zur Vorbereitung der Ausgabe von Zuckerwaren für Kinder und Jugendliche ist der Abschnitt N 30 der rosa Nährmittelkarten der 50. Zuteilungsperiode für Kinder und Jugendliche von 0—13 Jahren als Bestellabschnitt beim Kleinverte'er. oder bei Konditoreien bis spätestens 5. 6. 1943 abzugeben. Die Kleinverteiler und Konditoreien haben die Abschnitte zu je 100 Stück gebündelt bis spätestens 12. 6. 1943 bp m zuständigen Ernährungsamt Abt. B (Bezugscheinstelle) zum Umtausch in einen Bezugschein A einzureichen. Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft 371 Im Auftrage: Ltingershausen is m est) tlemeniame ikaía$á¡r©ie ICSeiEieB* Anzeiger Jedes Wort kostet füi Stellengesuche 6 Rpt, da« .ettgedruckte Wort 18 Rpf, für Geld-, Realitätenverkehr Briefwechsel und Heirat 13 Rpt, das fettgedruckte Wort 40 Rpf für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpf, das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben ¡e Wort. Kenn Wortgebühr bei Abholung dei Angebote 35 Rpf, bei Zusendung dun* Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft n der Verwaltung odi r Geschäftsstelle" 20 Rpf. Anzeigen-ÄnnahmeschiuS: Am Tage vor Erscheinen um 16 Uhr Klein» Anzeige« werden nur gegen Voreinsendung das Betrages (auch gültige Briefmarken» aufgenommen Mindestgebühr für eine Kleine Anzeige 1 RM und Kaufe kleineren .Besitz mit oder ohne heuriger Ernte, eventuell auch zu mieten. Zuschr. an die Verwaltung der »Marburger Zeitung« unter »Besitz«. 359-2 Xa v,«r^iai»fen Kaufe altes Harmonium, wenn auch sehr reparaturbedürftig. Angebote an Grusa Josef, Nar-vikstraße 9, Marburg. 322-4 Srečno za nami je letos prva penjoda proslu-lih »ledenih svetnikov. Le redkokdaj je od treh perijod bas prva tako ugodna, kakor je bila letošnja. Kratek odmoi 3—4 dni (od 16. do 20. maj-nika) in že stojimo na pragu druge perijode kritičnih dni Ta perijdda je še daljša; traja od 20. pa do konca majmka. Zelo rad najbolj kritičen dan je Sv. Urban (25. majmka). Ce ne že druga, pa gotovo tretja perijoda (v juniju) nas vpelje v kritično dobo takozvanih »elementarnih katastrof« — torej: velika neurja, potresi, vulkanski izbruhi, pogrez stare, porod nove zemlje (otokpv v morju), po dolinah toča, po hribih sneg in slične »dobrote« od zgoraj in spodaj j S tem smo si v glavnem že na jasnem, kaj naj si predstavljamo pod naslovom »elementarne ka- j tastrofe«. Bi pa mnogi radi še kaj več slišali o j njih Le tem naj velja sledeča kratka razlaga. ' Obe besedi sta tujkii toda tudi pri nas v splošnem že znani in tudi med priprostim ljudstvom udomačeni. Zlasti velja to o besedi katastrofa. O katastrofah govorimo pri vsaki večji nesreči ali nezgodi Tudi pri človeku govorimo: »Prišla je nadenj katastrofa« (smrt, huda nesreča itd.). Pridevek »elementarna« pa izhaja od »elementa«, to je prvina (Ur-Grundstoff). Elemente imamo i kemiji, v zemeljskem magnetizmu, v ozračju, v naravi, sploh v vesoljstvu. Za nas prihajajo v poštev meteorološki elementi; to so elementi, iz katerih dobivamo — vreme. In teh je šest: zračni pritisk, veter, toplota, Tausche ein Zinshaus, Eckhaus, auf dem schönsten Platz in Sem-lin, Kroatien, mit 10 verschiedenen Wohnungen und ein Lokal, jährliche Rente über 110.000,— kuna, gegen einen gleichwertigen Land-, Wald- oder Hausbe-sitz in Steiermark. — Anfragen bitte an die Verwaltung unter »Besitzwechsel« zu richten. 357-2 Zwei junge schöne Zug-Fahr-ochsen zu verkaufen. Schujne-niak Franz, Jahring bed Marburg. 363-3 Verkaufe eine mittelschwere trächtige Kuh, gute Melkerin, Preis 550,— RM. Lach, Nikolai Nr. 31. 360-3 Offene Spellen Selbständiger Säger wird sofort aufgenommen für Wenizialsäge. M. Sagadin, Sägewerk, Frau-heim 86 bei Marburg/Drau. 361-6 ianJle-Vet!n$ sehen 20.30 ml 22 Uhr vor den Kino Skobern« abhanden gekommen ist, machen kam. Eilzuschriften unter »Dringend« an die Außenstell« des »StajersU Gospodar« Qlli. 367-11 Ein stark« Lehrling f. Hafner- und Ofen-setzergewerb* wird beim Franc Adanitsch in Marburg, Alle»-heilig engasse 12, bei Kost rnd Wohnung aufgenommen. — Auch Hafnergfr hiltin gesucht 3644 Alterer alleinstehender Landwirt äucÜ ein ältere* Fräulein mit 4000 RM Ver-mögen, zwecki sofortigen Eha Postlagernd Pettao unter »Toni«. 362-12 - und wo« wkhHg isti die Eier können xu ¡»der Zmt> ^mbedenklkh entnommen und zugelegt werden!^ BliüG-LiCHTSPIEfE MARBURG (Breul, BURGPLAIZ 1 Martin Urtel Oliy Holzmann Hilde Sessak Oskar Sima 5000 Mark Belohnung Rätselhafter Fabrikbrand und Mord. -W0T ist der Täter? Ein überraschungsreicher Kriminalfilm der Bavaria. Für Juqendliche nicht zugelassen: 356 RAIFFEISERIKASSE MARBURG »bau HERRENGASSE FERNRUF: 24-53 SCHULCASSE Gebäude der Iriiherea Untersleiriichea Volksdarlehenskass* ist r Verzinst die Spareinlagen und Einlagen in lautender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewährt Darlehen: kurz-, mittel- und langlristig aul Bürgschalt und Intabulation, sowie Kredite in laulender Rechnung