_ SVETA ta spravnJftkl pro nafti MIT 8. Laimdale Afi OfflM «| Public« ti o« I MIT Soutt Lavrodale An, SBV1 [Moštvo angleške mornarice se uprlo znižanju plače fconomski program MmcDonaldove vlade naletel na odpor pri pomorščakih. Enajst bojnih ladij odpoklicanih 8 pomorskih manevrov. Nezadovoljno moštvo bo zaslišano pred sodiščem na obreiju. Vladni krofi alarmirani. 16,000 mož involviranih {j,**, 16. sept. — Program icDonakiove koalicijske vlado gploino znižanje izdatfcov j« iktei na odpor pri moštvu at-Bttke bojne mornarice. Včeraj e prišla alarmantna vest, da so porttaki nezadovoljni vsled Kanja svoje plače. Nezado-Hnonost med proatovoljci na ofaih ladjah je tako velika, da , je poveljstvo atlantake flote »lo revolte in radi tega so bili morski manevri suspendirani «a«j*t bojnih ladij je bilo po-ranih. naj se vrnejo v pristani-e v Ivergordonu na Skotskeml. ot poročajo, je 16,00C\ moš za-stenih. Minister mornarice Chamber-in taji, da se pomorščaki pun-tjo. Rekel je, da je moštvo le lazilo svojo pritožbo, kar ima itvico po regulacijah mornari-i, in zdaj bo zaslišano pred umaričnim sodiščem n* suni. Minister je kolikor mogoče Biilil uradno poročilo o stvari. Vse pritožbe zastopnikov mora se predlože admiralu flote. Na podlagi budgeta, ki ga je sdložil finančni minister Snow-n parlamentu, je plača nižjih istnikov znižana od $2.12 na dnevno, starejšim pomorim od $1 na 75c in navad-možera od 68c na 50c. Vilfred Tomklnson, podadmi-atlantske flote, je obvestil neuTsS^fri je suspendiral manevre ln 1, ds se bojne ladje vrnejo v. V vlednih krogih je opa-veliko skrb. Zadeva pride Mkakor na dnevni rad v parla- ntu. The London Dally Mail" polit, da je nepokoj med pomorski splošen radi znižanja pla-i. Kapitan bojne ladje "Iron toke" je poročal, da ga je po-Kila deputacija 376 mož, ki so itinoma oženjeni in možje so »testirali proti vaakemu znl-ftju plače. Pomorščaki ao imeli »testni shod v kantini ln bili > tako razkačeni, da ao pobili tat in svetilke. Isadon. 16. sept. — V angle-d ibornici se nadaljuje vroča "Uta o budgetu in "rešitvi dr-Psih financ." Liberalni vodici. ki so že od nekdaj žago-*»iki svobodne trgovine, ae fcj nagibljejo k carinskemu •frtmu konservativcev. Win-» Churchill, bivši torijski fi-minister, je zahteval, da *lija skliče svetovno konfe-| **>■ ki naj uredi problem zla-L jkkel jc, da je nedopuatno, 1 imata Amerika in Francija "•tretjini vsega zlata v svojih To mora uničiti kredit JPh dežH in če ne bo druge f^-moči, j<. treba zavreči zla-P»tluto in poiskati drugo srod-izmenjave. prr/apoHlen. da M govoril »tavkarjem ^t*hiritrton. - Predaednik A-**** delavce federadjo Wll-■ <*r*+n j<* prezaposlen, da bi ■opli na *h<>du tekstilnih atav-n Pstteraonu. Ko ga je s ■sttncmrm dirkala delegacija rrfrifv. ji je odgovoril, da ■jat ne dopušča. T*« J* prezaposlen z naato-™ 1 ^vinskimi zbornicami, 'Itn^kimi klubi, cerkvenimi ^ijami, v kolegijih In Ameriško legijo. SUvkarji » morali vprašati za nastop 1 U-t/. prsj» Vodji fašističnega paca v Avstriji prijel Dr. Pfriemer aretiran na jugoslovanski meji. Nečsk vojnega ministra todi v zaporu. Vlada bi rada razorožila fašiste in socialiste Dunaj, 16. sept. — Današnje poročilo se glasi, da je bil včeraj aretiran dr. Walter Pfriemer, vodja Štajerskega Heimwehra, ki je uprizoril iašistični puč sad-njo nedeljo. Vest pa še ni u-radno potrjena. Pfriemer ja so prijeli blizu jugoslovanske meje, ko se je Skrival na domu svojega prijatelja grofa Bertholda Stuergha, nečaka znanega avstrijskega ministrskega predaed-niks, ki je bil med vojno ustreljen. Stuergha so tudi aretirali kot pučista. Včeraj so poročali, da je dr. Pfriemer ušel v Jugoslavijo. Aretiran je bil tudi Kari Vau-goin, nečak sedanjega vojnega ministra in klerikalnega voditelja, ko se je izvedelo, da je sodeloval pri nedeljskem puču. Avatrijska vlada se zdaj bavi z vprašanjem popolne razorožitve vseh privatnih organizacij, tako fašističnega Heimwehra kakor socialističnega Schutzbun-da.2 ITj / , Vodja Heimwehra, ki je v zapo ru, je danes imenoval grofa Karla Revertero za svojega naslednika v poveljstvu avstrijskih fašističnih sil. Unija Avstriji la 0(rski aa pripravlja Sugestija je prišla v Ženevi, kjer so voditelji Lige obupali aituacljo Ženeva, 1«. sept. — V finančnem odseku svets Lige narodov so včeraj raspravljali o možnosti zdruiitvs Avstrije in Ograke ter administraciji obeh dežel po Ligi. Člani Odseks so prišli ns to misel, ko šo spoznali, ds je finančna in gospodarska rekonstrukcija Avstrije in OgrAe, kakršni stn danes, absolutne! nemogoča. Obe deftell skupaj bi pa dobro vozllt. Avstrija bi zalagala Ogn* z Industrijskimi izdelki, Ogrska pa Avstrijce z ži-tom. < Seveda bi moral U načrt premagati velike politične ovire s strani dežel male entente, ampak Francija bi lahko odstranila te ovire, če bi se izrekla vsaj za carinsko unijo. Števila žrtev 1. SŠMgBmmm Bilizn V Aagtfji h 16. m.^. — Kakor ministrstvo dela, se je P '"^»selnih delavcev v JjL ki tTejemajo d rta v no ■potnnotllo zadnji «kUpno število zna- V porušeni katoliški cerkvi ao nsšll ISO mrličev. Roparske čete plenijo rasvsline Beltze, Britskl H on d ura*. Id. sept. — Roparske čete so se vr gle kakor jate ga vranov na razvaline tukajšnjega, od orkana razdejanega mesta in plenijo vss, kar jim pride pod roko. Do-mača policija je preslsbs. ds bi mogU biti kos bsndltom, ki ss v neprestanih spopadih s rel vslnim moštvom In nesrečnimi prebivalci. Število mrtvih neprenehoma narašča; sdaj domnevajo, da naraste ns 2000. tods natančno število najbrž ne bo nikoli znano. Včeraj ao našli v rasvsli-nah neke kstoliške cerkve 150 mrliče v. katere so takoj sežgali brri <.mtmonij. Gandi presenetil delegate v Londonu Ponižni indijkki "svetnik" je U. koj položil vse karte na okrog- lo mizo. Ponudil je Angliji partneratvo Indije London, 16. aept. -1 Mahatma Gandi, drobni in auhljati 02-let-ni možiček, ki pravi, da govori v imenu mutastih in izstradanih milijonov v Indiji, ima zelo ponižno in mehko beaedo, ampak njegove besede ao včeraj izne-nadile stare angleške diplomate. Gandi ae je včeraj prvič oglaail na drugi indijski konferenci v Londonu in takoj je razplel vea svoj program. Počasi in mirno je Gandi povedal, da Indija mora imeti popolno samovlado; tudi Indijska armada, finance In zunanje zadeve morajo biti pod kontrolo indijskega ljudstva. Indija in Anglija se lahko sporazumeta, koliko dolgujeta tjruga ,oWigi — in Gandi misli, d* Anglija dolguje več kot prva. Gahdi noče podložnega dominijona, edino "purna s vara j" (popolna samovlada) more zadovoljiti vaein-dijaki kongres, ki ga on zaatopa. Ko je "sveti mož" to povedal zelo mirno ln ljubeznjivo, je nadaljeval v Istem mehkem tonu, ds Angjija, ki je danes v denarnih škripcih in na pragu ekonomskega bankrota, lahko dosti profitira od Indije, svobodne Indije. Lahko sta partnerja, ki bi ju vezala akupaj "svilena nit ljubezni," ne sila orožja. On priznava, da je Anglija v stanju držati Indijo a ailo moča, toda ali bi ne bilo bolje za prospariteto Anglije in Indije, če bi j/ vezala ljubezen namesto meča? Svobodna ln ljubeča Indija bi lahko bila Angliji zelo dobra pomol ss balsnetrsnje budgeta! W Angleški delegstje so očitno strmeli, ko jim je svetniški Gsn-dl ponudil ljubezen in flnsnčno pomoč Indije v zameno za popolno svobodo. Toda rekli niso nič. Samo čudili so se. Najbrž niso bili pripravljeni na kaj takega. Ko se je Gandi snoči peljal v avtu mimo kraljeve palače Buck-ingham, ki je vsa gorela v sijaju električnih luči, je vzkliknil: "Kakšna potratnost za vlado, ki Ima deficit v svojem proračunu!" EVROPA POSTALA AKRISKA KOLONIJA Ostala bo vjsnlka. dokler ae ne pojavi SMlaa. voditelj, da jo organizira, prati Kimmen. — Njegovo mnenje, o revoluciji, bankirjih, Rusiji In Ameriki Komisarka dela vidi slabo zimo Papai hvali Baga za po- rndhn a fašiati £vHPo a laaiau Pravi, da je selo zadovoljen a sporazumom s Musaoliaijem t i i , .. »f S/l Rim, l&'*ept. — Papež Pij je včeraj govoril s grupo romarjev, ki so odhajali v Lurd in povedal jim jo, da je selo sadovoljen s aporazumom, ki ft je iklenll z Mussollnljem. "Zahvaliti moramo Boga, ki je usllšal prošnje vernikov po vsem svetu In nam naklonil pogodbo za mir s italijansko vlado," je rekel Pij. Ottawa, Canada. — (FP) — "Evropski narodi so postali kolonije Združenih držav. Is sedenjih težkoč ae ne bodo mogli toliko časa izviti, dokler ae ne pojavi močan in (irzen voditelj, ki bo razvnel ljtidsko domišljijo in pridobil evropske narode, ds pridejo akupaj ia naalove ameriškim kapltaliatom1 noto, v kateri bodo rekli: "Ako hočete imeti vojna posojila, pridite ponje!" To je mnenje |fedo Fimmena, tajnika transportne sekcije amsterdamske strokovne interna-cionale, ki se je nš potu na Ori-ent, kjer bo organiziral asiatskl tajniški urad lnternaclonale, u-etavll vJ}ttawl. 1 "Skoraj v vseh evropskih državah ae delsvstvo boji, ds bodo rszmere fte slabše, predno se o-brne ns bolje," je nsdsljeval. "Razen Rusije ao vlade vseh držav lmpotentno pri reševanju problemov in v očeh delavatva je postala demokracija pravi (joke.' Spoznali so, da so vlade, katere so isvollli z velikim upanjem* le agencije mednarodnih bankirjev ln da so pravi vladarji ameriški bankirji. "Nemci so pripravljeni na vsak korak. Pripravljeni ao podpreti kakršenkoli,drastičen načrt, ako bi bil iponaoriran po močnem voditelju ln ako bi bili prepričani, da bi la tudi hrv*W z jekleno odločnoatjo. Ampak a^danjl voditelji atrank so brez odločnoatl ln poguma. "V Nemčiji bo strmoglavil kapitalistični sistem, ako se ne »godi čudež. Prizadevanja ameriških bankirjev, da bi ga rešili, ao povzročila le še večjo odpornost med delavstvom. "Amerika je bila dolgo časa evropska kolonija — kraj, kamor je Evropa pošiljala svoje odvečno prebivalstvo In svoj kapital, kar ji je prinašalo bogastvo ln jI pripomoglo, da je reševala svoje iocialne probleme. Izseljeni evropski delavci in kapital so pomagali zgraditi Ameriko; ampak veliko kapitala, katerega je Amerika poslala v Ev-ropO, je slutilo sa njeno podiranje. To sicer ni bila direktna krivda Amerike; smpsk ako bi bila Amerika posegla v evropske zad#ve s pravega stališča, bi mogoče ne bilo prišlo do svetovne vojne. \ "Jas sem prepričan, da kapitalizem «nl sadnja točka v evoluciji človeštva, ampak socializem, ki je njegov logični naslednik. Bolj kot kapitalizem razvije In organizira produktivne Zaslužek ss je snlšal nad tretjino.—Mnogo družin stra da še nad dve leti. — Držav no savarovanje neizogibno New York. — FP) — Načel-nlca newyorškega departmsnta sa delo, miss Francls Perklna, poroča, da ao bila izplačila mesd v državi New York sa 36% nižja v avguatu t. 1. ko iatega meseca 1. 1929, ln 36% manjša kot v letih 1925-1927, zaposlenost pa 28 ln pol odstotka. Samo v jenem letu so af Izplačila mesd znižala za 20%. In zapoalenost ter plačd Ae vedno padajo. V najboljšem slučaju, ako bi se razmere defl-ni ti v no obrnil« na bolje, bi bilo pričakovati tekom prihodnjo tirne majhen porast zaposlenosti ln malužka. Situacije bi to ne spremenilo, po mhenju Pefkln-aovc. Ona je tudi ivkla, da miloŠčln-ske oranisaclje prejemajo prošnje sa pomoč od ljudi, ki niso še nikdar v li vi jen ju iskali su-nanje podpore. Mnogo družin jt v državi, ki stradajo,žt dvt leti, po mnenju Perktnsove. Ko so jo poročevalci vprašali sa aolueljo, je rekla, da ne ve sa nobeno, tdl se jt pa, da je socialno savarovanje proti brezposelnosti neizogibno. Rekla je tudi, da je proti "dolu," ampak je še veUko bolj poniževalno za človeka, ako mora biti lačen kot pa, ako prejema podporo od države. Zapadna Avstralija ae hošt odcepiti Melbourne, 1«. sept. — PoH-tlčni krogi v Zapadni Avstraliji ao začeli kampanjo sa odee-pltev In ustanovitev samostojnega dominijona. Zdaj je vsa Avstralija en sšffl domlnljon pod Veliko Britanijo. Kolera kosi v Mssopotamijt Jeruzalem, 16, sept. Epidemija kolere se strahovito širi po vsej Mttopotamljl. Doslej je umrlo blizu 800 oseb. Na tisoče ljudi jt bolnih. Bolezen ogroža Arabijo in Palestino. Socialno zavsrevsnje sa II ■ ■ mm m v Ameriki in Evropi sile, za katere je prostor v njem, tem boljša bo prilika M prehod v novo socialno družbo potom u-stavnlh sredstev ln metod. Ker je evropsko delsvstvo občutilo vss grozote vojne, st želi lgogni-ti krvavi rtvoludjf. "Skoraj sleherni priznava, da Jt ttdanja krlsa porodila problem, ki sahteva radikalnega pre-okreta ln ne aamo malih reform. "Stojimo- na koncu epoha' Vendar Ima evropsko dtlavttvo št potrpljenje. Zaaledujejo. pa s velikim zanimanjem eksperiment v Rusiji, kateri žele /Uspeha. Odloča« bi st uprli vaakemu poskusu oborožene intervencije s strsni katerekoli evropsko vlsde In possbno šs odkar Jt Rdt-ča internsclonsls opustila stremljenje, da diktira Mednarodni federaciji strokovnih unij." SaaiaNatl v Paaal za lzrt|pa zasedanji Od goveraerja sahteva jo, da skliče legbdaturo k sssedsnju. da rešuje hreapoNelnost. Njihove konkmtne zahteve Raadlng, Pa. — .Soeialiatična državna poslanca Darllngton Hoopea ln Ulith VVilson is Kea-dings sta governerju Plnchotu poslala pismo, v katerem sahte-vata, da v svrho reševanja bres-poaelnoatl skliče legislaturo k izrednemu zasedanju. Ko att 10. februarja razpravljali pred legialaturo o brespo-selnostl", pravita aoc^llat^na poslanca v pismu, "a^t razloAUi pitUburlki in Lloydov načrt v Philadelphiji ln Ismlli mnenje, da imata ta dva ln drugI sličnl privatni odbori v državi situacija pod kontrolo ln da ni s strani leglslature potrebna nobena afetlja. "Sedaj je splošno snano, da Jš olttsburški načrt ln prlsadevan-ja drugih privatnih podjetniških odborov s etirom na pomožno akcijo in reševanje brezposelnosti popolnoma bankrotiralo. Skupna vaota, ki je bila po teh odborih rasdtljona med brespoael-nt, snaša manj kot tn odstotek izgubljene piaše. "Pred nekaj tedni ste urgtra-U .pmlHMlnlka Hooverja, naj skliče kongres k Izrednemu zasedanju, da ukrtpa o tedanji izredni situaciji' Tudi namtn tega pisma jt, da vas čim bolj ta- Vladnl biro isdal buletln, v katerem ao navedeni rasni sistemi bresposelnostnegs zavarovanja Washlng*»n. — Zvezni blroj za delavsko statistiko je isdal 400 strani velik buletln, v katerem ao opisani vsi sistemi bres-Ikiaelnoatnega zavarovanja v E-vropl in Ameriki. Razprava jt vseskozi nepristranska ln objektivna. Navedeni ao argumenti sa in proti zavarovanju s strani katerekoli skupino. • V Ameriki je v moči 79 različnih sistemov. Od teh so jih IS uvedli delodajalci. 16 Jo kolektiv-nih, namreč Jih vsdrftujtjo organizirani delavci ln delodajalci In 48 jt untjskth, t. j., da unija vtč ali manj akrbe sa brespottlne člane. SkonaJ ravno tako vtllko štt-vllo rasllčnih sistemov Jt uvedenih v Evropi. Biro pa je vseeno potegnil močno črto med ameriškimi in evropskimi sistemi. A-meriško Imenuje "podpora", t-V rt)peke pa "zavarovanje". Rasen v Industriji aa moško oblt-kt, ao "podporni" sistemi v A-merlki le boU teoretične kot realne vrtdnoatl, ktr delavcev Jt relativno le malo Število, ki prt-Jemajo podporo. Dovtt dršav v Evropi Ima o-bligatno državno savarovanje. o-sem Jih ima prostovoljno in ivl-ca ima obllgatno In prostovoljno, kar jt odvisno od krajevnih vlad. \ ; V Evropi so od vsega sačatka skupno zahtevalo to socialno ta- gotovimo o retnl iztrebi ln vaa varovanja unije ln soclalUtičnv ---------- ------------- stranke, podjetniki Injavno^ jo bila ttotl. čas pa jt prlnastl tudi spremembo javnega mnenja glade tega vprašanja, ki ja sadaj na aplošno naklonjeno socialnemu zavarovanju. Tudi mnogo podjetnikov Jo Št prišlo do prt-pričanje, da jt brtapotelnostno savarovanje potrebno. Kolikor Jt pritožb, ao naperjtnt It proti hibam administracije In nt proti savarovanju, pravi biro. Tudi glede ameriških siatt-mov, kl so le kaplja v morju, 1-ma biro tvoja mišljtnjt, O njih pravi, da Jt nemogoča ugotoviti njih uspeh. Ako podjetnik u pelje privatno savarovanje aa svoja podjetje In odslovi odvtčne delavce, imajo tisti utlušbtncl, ki ostanejo tyi plačilni listi, lahko večjo sil Vnanjšo protokeljo; na aplošno Jt pa tako savarovanje brez pomena in lahko problem brezposelnosti Is št posisb-ša, ker nudi manj prilik, da bi odslovi Je ni delavci zo|x< lak)<> planiranje, ki je v splošnem prisnavaifju edina re-med ura proti brezposelnosti." Protidelsvakl mtoftstri v Angliji, ki Ma«l>.-n»ldu .^latatljmrmu vadMelju Hoover sklical novo koaf« J Washlngton. D. C. — Pred-sednlk Hoover je v torek sklical konferenco ekspertov ts gradnjo stanovsnj- Vršila ss bo v Wsshlngtonu od 2. do 6. de-rembrs. Namen konference je, da as zdrami atavbinsks Indu-strljs, kl jt brez mslegs povsod psrslizirsaa. Nemirne volitve v Peaal Plttsburgh. Ps. — V torek so bile v rennajrlvsnljl lokalne primsrne volitve, ki ao bile spremljsns z Izgredi in Aksndali v mnogih meatlh. V PltUburg. hu js bil eden volil* obstrdjea v konfliktu med ssmorcl la H>-lokoitl. Več oseb je bilo sretl-isnih radi volUaih sleparij. Nemška letalca tzgsbl>iaa aa poletu v Ameriko New York.—Aeroplani ln psr-nlki Iščejo ob obšli severnegs Atlantik« nemško letalo "Ras" s tremi možmi, kl i ms že dvs dni zamud« ns poletu Iz Llabone v Naw Vork. Dvs nemška letales, WWy Ro 1 i 1 Glasovi iz naselbin PROSVETA v ™ * • * " V WMi "Glasov! U «l*lli/» M| fHM m) ooslfv, Ur m) mM. mi bo naš »oc. klub zoi*t »md avojo prireditev, katere podrob-\ *6lti bodo objavljene pozneje kakor tudi datum in kraj. Zato ae apelira na tukajlnje delavat-vo. da sodeluje z nami. ker le a-ko bomo delali združeno roko v roM. »em bo mogoče priti do cilja, po katerem »tremi napredno delsvstvo!—Joesph Lever. Sp&vaj, spavaj ... j «mg Inženir Hoover bo sklical novo konferenco. Enkrat prihodnjo zimo, če ne prej, po novem letu. Porok za to je pepa Grpen, ki je avetovai Hooverju, naj akliče konferenco. Konferenca ae bo tikala brezposelnosti. Papa Green je prišel na idejo-*uda©> da papa dobi ša kakšno idejo—da bi bila kampanja tehtanja za brezposelne zelo uspešna, če bl ae delila po industrijah; vsaka industrija naj dobi avojo kvoto akcije. V U namen je dobro, da inženir Skliče konferenco, na katero naj povabi voditelje vaeh industrij. Pa bo konferenca. Dobrodošla! 8aj ne bo prva. Hoover ja prvak v konferenciranju. Kadar mu prihaja vroče, pa sldtte konferenco ali imenuje komisijo. In ko je konferenca zaklju-čeaa ali komisija rszpuščena, Je sklicana nova konferenca, da konferire o konferiranju prejšnje. in ja Imenovana nova komisija, da dožene, kaj Je prejšnja dognala. - Malo manj kot pred enim letom je bila velika konferenca. Ko Je bila končana, je iitfenir Hoover naznanil, da je bil sprejet program sil-aa konstrukcije, pri kateri bo uposlenlh nsj-msnj milijon delsvcev. Ta milijon pa še vedno čaka na delo—la zraven čaka drugi milijon in drugI milijoni. Kje je ostal program? Spava! Medtem je bila cela vrata konferenc in komisij, program velike konstrukcije pa Ša vedno njim ponavlja To in ono Wls. — Glove E-lectrie 00. je ponovno znižala pleče; to je stsrs, navadna pesem, tods v tem slučaju bolj zs nlmtva, ker priča o brutalnosti dslodajalcev obenem ps o njih slepoti. , JKLJ^ Naprimer: Pri imenovsni družbi so v oddelku za topi jen je svinca zaposleni delava! s plačo 40 centov na uro. Vsakih pot mesecev ae morajo podvreči zdravniški preiskavi, ker dalje ko pet krt ne prenosa noben de-lsvec tega dela — postane žrtev svinčene bolezni (lesd poieo-), ki Je tako atrašns kot Vročina v dotični delavnici sasša neprestsno po 120 stopinj. Ko aa pokaiejo znaki bolezni, ae delavce odslovi z običajnimi frazami — žal nam je . . . Za 40 centov na uro in povrhu Še smrtonosno bolezen! AH ni suže- Druga slika — v oddelku kjer rabijo strupena ktftne (acid), porabijo delavci po4ye do tri delovna obleke na Utfa* — (lfriali-ne žgejo košo in obleko). Zadnja tedne ao tl delavci zaslužili ' delu šes čas — delali so po 11 in pol ur na dan — povprečno po 10 dol. Končaj pretekle ga tedna so Jim naznanili znižanje plače. Delavci ao ae dogovorili , da skušajo delati pod novo pfcjlilno lestvico par dni, da pokažejo družbi, koliko jim bo mogoče zaslužiti. Ps so pri 1 V/g ur-POPi delo aaalušiJi po $6.40, dasi ao delali na vso moč. Skušali so doeeti sporazum z družbo, nava-jsjoč vas težave, toda zaman. Strah prad brezposelnostjo jih je prknoval, da ao sprejeli družbi-ne pogoje. Po svoji stari navadi napadajo tukajšnji komunisti socialiste, mestne uradnike, češ, da so hlapci kapitalizma. Fana- Po drugih krsjih—posebno v Mehiki, na Por-toriki in v Centralni Mehiki—ki jih Jehova kaznuje, ksr Jih ljubi, js všasi kak bedsst «aa. ki mlati deželo ln melje hiše in ljudi, ja "act of God" ln potem je doeti dela. Tsko Bog skrbi aa avoje otroke. Toda na naš Waak-logton ja ljubi Bog popolnima poaabll ln aa pošlje niti vetričs, da bl prevrnil na trda tla inienirja ln druge mumije... Ce bl vsaj enkrat padli po stopnicsh, bl ss morda sdramill . . . Morda, kajti verjetno al Pa kaj, aaj ne bi nič pomagalo! Bila bl nova konferenca la nova komisija. Zato jo bolje, da spavajo—najbolje pa bo, kadar jih v apa-nju nekaj odnosa... < spi. Zdaj pravi inšenlr— in zs to število ae g^^mm e»krat |gN|^j^ag, X. LJu. to so napadli posebno Aerifa Ben-V Wsshingtonu, ob Potomaen, ae lepo apL I »ona, daš, da meša ravne družine Poletu dela elektrika hladno aapo In poaimi je aaeasta Izdali soposebne mimi-fcoplo. Ksko js drugod po deželi, nsj akrbe ko- ograftrane pamflete, naštevajoč mletje ia konference. Nikogar al, da bi mslo M rasne slučaje — v katerih "bo" podkuril ali vaaj podreaal s iglo. (šerif vrgel na costo te in te dru- žino. Resnica pri tem pa je, da nastopa šerif nadvse tolerantno In sa na pokorava aahtevam sod-nlj, prodno ne lgpoaluje sa vaako iagnano družino vsaj za mesec dni čaaa, medtem ko skušs naiti (potem okrajne pomoči novo sta-novanje. Takih slučajev jo na atotine. Njegova taktika Je, da pnedlott tako zadevo ponovno 1 naselbini so je svetovalo^da bi kupili S. S. Tum dvorano ki so opoaarjaio na gospodarsko krizo, katero so že takrat videli priha-atl vsi tisti, ki so videli nekoliko dalje preko ploU svojega dvorišča, toda vnaboru modrih mož ngsUU silna jeza, ko je Pro-sveU o tem pisala. Danes bi .dvorana prinašala dobiček« medtem co naša slavna loU požira polagoma še to, kar je ostalo. Toda, tako je pri nas — "narodni inte-m" gotovih ljudi so zahteval, drugače — in sedsj imajo druga-čer—SpsrUk. LOV 7* U »II.! tn : - , Naie prireditve ia naši ljudje Cleveland, O. — V nedeljo 6. ♦septembra smo imeli veselico in shod v S. D. dvorani ns E. 108 in Princa ave. pod pokroviteljstvom soc. kluba št. 28 J6Z, pri čemur so sodelovali pevski zbor "Zarja", odsek soc. klube št. 2n SZ, ksUremu vse delavsko priznanje. Skupno z "Zarjo" je nastopilo tudi 8 pevcev in 2 pevki od lokalnega zbora "Cvet", za ksr jim v imenu soc. klube izrekam ns tem mestu najlepšo hvalo. Druga skupina tega zbora se nI udeležila, radi toga zbor ni mogel nastopiti samostojno- Iz takšnega razloga se niso udeležili, bo morda poročal kdo drugi, od mojo strani naj zadostvJs to, dš se Jim vseeno lepo zahvalim. Sodelovsl je tudi soc. klub št. 27, ksUrl nam je pripomogel do nepričakovsno lepega uspeha; občinstvo -- kolikor ga je bjlo v dvorani — Je posebno ugajala e-nodejanaka komedija "Medved", delo ruskega pisaitelja Cehova. Igro so uprizorili Anton Eppich, August Komsr in Viki Poljšsk. Pokazali so, da so mojstri v svojih vlogah. In vse to so napravili >rezplačno Ur s Um pripomogli sadovoljlvemu moralnemu kakor tudi gmotnemu uspehu. Hva-a jim! Hvala gre tudi F. Barbi-čevemu kvartetu za spretno ln požrtvovalno delo. Ml Jih toplo priporočamo klubom in društvom, kakor tudi posameznikom, ker to so zares Izvrstni godbsni ki. Hvala tudi našim vrlim ku-hsrtcam A. ZsJU ln A. Hribar sJ točnost in uljudnost napram občinstvu. \ Iskrena hvala gre tudi našemu *«UUvcu in oekrbnlku D. D. Joseph Zadniku. yprašan Je bil §a pomoč pri bari ln to le za ča-Sfpfc dočim je on. zavedajoč se, da ppfnaga zaVednim , delavcem. ystrajaA>ter skrbel, da je bilo ob-^inatvo postreteno kar najboljše. H koncu tega dopiaa naj omenim Še U: Enkrat v prihodnji zi- Nomci Imajo oadsj v mestu svoj dom, ki ae imenuje DeuUehes Hsua (Nemški dom) V nsčrtu so U orgsnizscijo le poeebno, veHko palačo^ ki aai bl nudUa dom vaem aeartkt društvom. Imele ao na rsapolago še skor«> 100,000 dol. toda sU ds bl gradili, so kupili prejšnjo Bshn Frey Tumor dvorano Ss 11 cesti In Nocth sva ITuksJ je aedaj središče [ga kulturnega glbaaja. Nsmen I vodstva jo. da potom dobička od poslopj« pHfttediJo dovolj prvs Detroit, Mich. — Četudi so bili vroči dnevi in nI Izgledalo, da jih bo konec, je aedaj tudi Uh zmsnjkalo. V Uh dneh brezdelja se de-troitska kulturna društva pridno pripravljajo za prihodnjo sezono dramskih priredb. In prav je tsko! Toda z uprlzdritvami iger -v tujih dvoranah so bOe vjjelej potežkoče, katerih ne bi imeli, ako bi lastovali svoj dom. Da se U želje čimprej uresničijo, je ženski odsek Slov. nar. doma sklenil uprizoriti petdejanko "Domen" v korist SND dne 11 okt. ob 3. pop. Igra "Domen" je bolj narodni igrokaz kot drama, slika tedanjih razmer na Slovenskem, kjer graščak s teško pestjo vlada nj mu podložne kmetske vasi in ai hodi hladit svoje strasti nad vaškimi lepoticami. Nifcitfvfao, prišle ao posledic*. Kajžarskermi dekletu Meti, kateri je fraftčak ob-1 j ubijal zakon, ker niti drugače ni hotela nasesti, so Vodi nezakonski sin Domen. f*revarana in oropana svoje ljubezni in poštenja, se hoče maščevati, a nima poguma. Uda se v svojo usodo in trpi. Domen že služi pri premožnem kmetu Jurcl v vasi, kaUri Ima edino hčerko Anko. Domen jo vzljubi in Anka mu ljubezen vrača. Srečna sU in se veselita svoje mlade ljubezni, katero pazno prikrivate pred Anklnim očetom. Ali že se sbirajo temni oblaki po prvi solnčni zarji. Grsškaku je Domen nebodigatreba. I znebi t i se ga hoče, da ne bo trebs šteti dote, ksUro je iz strahu, da gs Meta ne osramoti, zapisal Dom-nu. Jurco nahujska, da Domen ln Anka "loviU slepe miši." Do-men mora proč! Urh, kmetski fant, je v fantovskih letih ljubil Meto, katero ftki je zapeljsl graščak, zapije kmetijo in se klati s cltrami po svetu, kjer skuša preboleti svojo uničeno ljuba v. A ne more. vrni se, da ie enkrat vidi avojo Meto ln da ae maščuje.nad zapeljiv-cem. Vidimo ga pri Jurcl na preji, kjer se po sUrih navadah zbi rajo dekleU, fantje, možje in sosedi, kjer vasujejo ln modrujejo ter rešujejo vaške novfcc Jurčič nam že v prvih dveh dejanjih pokazuje poezijo vaškega življenja in poda sUko raznih predsodkov, hlapčevstvo, sliko ljudskih šeg ln nkvad, ki so podedovane skozi stoletja od roda do roda, lcaUre so še danes socialno zlo slovenskega kmeU trpina.—(Dalje prihodnjič).p^H Igra "Domen" bo upriaorjena v Rad n i£ke m domu. 184S Ferry ave., dne 11. okt.—J. G. aika- Spet sem ta! Seward, N. Y__ Uri čiUUlj Pnoave! me ni več na tem pu glavo posUvijenem vem. da aem M živ in stjrav; tu kaj ae nahajam od ilovice maja. Da se nič ne oglasim je vsrok dnji napad ns znsnoat in znanstv trdi, ds je stroj kriv vse nesreče in bti svetu in da bl bil človek zadovoljne mogel pozabiti na vse izume zadnjih »to Kakor večina trditev v Škodo zna vsebuje tudi U celo "goro nesporazuma dvomno je res, da bi bili nekateri m<4j€ j ne med nami srečnejši, če bi mogli ni vati do prvotnega stenja prvih ljudi, j« 4i res, da imajo poljedelec, drvar in vodo prejšnjih časov v opisih nekih zgodovin navidezno zavidanja vredno vlogo. A vzroke riVoramo iskati v tem, fc imeli opisovalci življenja preteklih č*ho volj bistroumnosti in Izkušnje, da bi znal .ločevati med srečo in nesrečo, kakor znai danes. Sreča je relativen občutek. Ce bi gi čiUUlj, vzrasel v Umni jami med dr ljudmi, ki ao živeli isto tako v jamah i0 \se svoje življenje čebulo, ne bi imel pot, po luči in dobri hrani Iz preprostega ra ker obojega ne bi poenal. Znanost je n ls krog človeškega delovanja in zato turi veško sposobnost za občuUnje sreče in čine. ^žjžpt^ Res je, še danes lahko čiUmo, da i ^ ljudje v davno minulih čssih nsvidezn srečni ali da Jo mož — ds nsvedemo po , sen, Primer -« po dolgem pojezdu krenil stiščffe i .popival Um veselo pozno v noč nimam kaj pisati; na far-] dvignil naslednje jutro spočtf, s^del ns mm -r«Ur«U4 PicturM. Ernie Shaaf, natakar v Wren-smu, Mass., obete biU pribod-nji svetovni boksarski prvak. -Alfklfs" 1)111 Marra? jo dojel v avojo« govora as dešsvskl prašna v (lileaga. ds so baabir ji došele o4*t> veral aa oadaaje kriaa. Njegove besede niso bils bm efekta, kajti Clkašsnl as še tsgebili preko sle mttljeoov dolarjev v pro mah je vedno enako; delo gre kar po Vrsti .eno za drugim. Ker na ne vem, da bi bil ie kakšen dopia od kukaj v Prosveti, zato hočem jaz malo opisati. Slovencev je v Uj okolici precej, samo farmarji, živino in ko-košjerejci. Mleko oddajo tukaj. V Sewardu je velika tovarna farmarskih produktov in obratuje vsaki dan, petek ali svetek. Farm a rs ko mesto Seward je oddaljeno od New Yorka 280 mUj, od AJbany (glavno mesto drža-ve N. V.) pa 60 milj in 15 mrl j od Cobleskill. 'Svet je tod bolj hribovit, ampak vse obdelano, izvzemši nekaj malega, ker ima vsaka farma nekaj gozda ln pašnike. Slovenci se tukaj dobro razumejo, to se vidi> ker imajo pogosto razne piknike in veselice — vse dobro obiskane. Imajo tudi društvo 688 SNPJ, ravno tako imajo društva v bližnjih slovenskih naselbinami — Kast WoreosUr, Co-perstown in Little Falls. Iz starega kraja sem dobil pismo, da so fašisti v Novi Sušic aretirali mojega nečaka, starega 22 let ln sosedovega, ki je ster 20 let, pod tožbo, da sta ona dva obstrdlla z lovsko puško nekega fašisU. Kaikor sedaj čitam v A. S., katerega mi je poslal prijatelj, jo dotični fašist umri za dobljeno rano. Kako bo to izteklo, ne vem; ko dobim kakšno pismo, bom poročal. Kakor sem zgoraj omenil, m je prijsUlj poslal Izrezek iz A. S., kjer so to poročali, na drugI strani je pa tisto močvirnato polje g. Trunka. Tako sem imel zopet priliko enkrat še čfcati, kaj piše moj steri prijatelj g. Trunk. V dotičnem Članku je imel Cla-rence Darrovva na njegovem gostom rešetu, ki na more skozi kar ProfveU piše, da ne bl g. Trunk, 4.„pjegovimi dolgimi prsti pregledal. Kakor sem rekel takrat* kp sem dotlčne Darrovve članke čital v Prosvetl, da g. Trunk se bo malo poheheUl, pa bo Darrovva "WbH". In Uko je! Namesto da bi njemu odgovarjal, pa pika le Proeveto, katera mu je še vedno v želodcu. * Vsa čast uredništvu PnosveU, da mu ne odgovsrjs več. Se to: prijsUlj mi piše s Travnika, Mich., da so jim kobilice vse uničile, rasen sena in (se šali) da jih Bog biča, ker ne hodijo v hišo "goopudovo". Pravi tudi, da so tudi pobožnim vse snedls; nsjbrž dajo premalo cvenka v gospodov žskelj. Frank Žagar. Večetas šola Ckirago. — Večerna šola v Harrisonovi žoli prične dne 21. sept. Ta šola nudi poduk v sn-gležčlnl ss tujezemce, poleg te-gs pa nudi tudi arednjeiobtke predmete, vežbo v rokodelstvu, knjigovodstvu, trgovini ln tehniki, kakor tudi v slikarstvu ln rlssnju. elektrarstvu in strojni-*tvu. Tam učijo tudi španščino in francoščino in ss ženske ima-> Jo poseben oddelek za goepdinj-aki poduk: kuhsnje. Ai vonje itd. Tudi telovadba bo v teku zs mo-*ke Hi ženske. VpižeGsau* lshko v katerikoli oddelek Jidri zvečer (18. sept.) v Hsrriaonovl žoN rta in 24th it blvd. ČETRTEK, 17. SEPTKMP.P Znanost in sreča ga spočitega konja Ur nadaljeval svoj Vprašanje pa je, da-li jeJUkšen roma opis, ki vsekakor ustreza zahtevam star mantikov, tudi resničen! Ta opis je p na večino drugih značajev, ki bi jih bilo navesti: n. pr. na kuhinjskega vajenčk^ v tistih Časih po dvajset ur na dan pomiv sodo, na kuharja, ki so mu pozni gostje vaak trenuUk zmotili nočni počitek, in i varjs, ki ni poznsl osem urnega delavnik Nedvomno je, da neka majhna, pri rana družbena skupina v tedanjih časih znala nobenih skrbi ns svetu, razen mor tlke, s ogromno šUvilo mož, žena in ofc živelo v okoliščinah, ki bi ae nam zdele < nes naravnost neznosne. Ali so bili ti srečni? Ali je bil srečen mož, ki je pomi ranega jutra do pozne noči, posodo, ali srečnejši od svojega modernega potomc mivalca posode, ki so mu na razpolago n celo stroji? Vzgoja in znanost • sta u« človeškega duha na njegove neomejene i ne možnosti, a stroj še hi Uko izpopolnj bi napravil moža, ki mu streže, v idt f pomenu neodvisnega. Nesrečs tega sv< melji večji del na zlorabi duha in teless na dejstvu, da ju ne uporabljamo po m. možnosti. Neozdravljiv bedak je ma nesrečen. Treba nam je neke mere pam ae čutimo srečne ali nesrečne . .. V mnogih osirih nas je povedla s nedvomno do višje stopnje sreče. V I stvu umetnosti — njeni pospeševatelji preveč pripravljeni zs nfcpsde zoper znan nsjdemo, da je znanost znstno pomnožil vilo ljudi, ki ao zmožni ceniti lepoto. Le ' liko tisoč ljudi je ss Moasrtovegs živ mords ališslo genialno muzi ko ne* mi skladatelja. Ksko majhno ps je to tU primeri z milijoni, ki jo poalušajo dan« močjo radia ln gramofona! Tudi če smal da je muzika po radiu v primeri x izviri *iko msnj vredns—ali ni bolje, da jo h milijon^ljudi nego peščica privilegirano !i Poleg tega je znanost z novimi is bo instrumenti povečala izrazne možnosti i in a Upi gotovo tudi mero užitka med nj ljubitelji. Nihče ne more trditi, da ao železni inatrumenti in školjke nekdanjik a proizvajali boljšo mualko nego dana* kestri — in vendar oilUjo znanosti, ds J ,vila muziko ia primitivnega atenjs divji ' brždanih ritmov do podutovljene komi* melodije, harmonije ln meditacije — kal ao kričeče disharmonije davnih ljudstev I :muzlke! Znsnost Js pomnožils zemeljsko omogočs najvišjemu kakor nejnitjemu jj no in prijetno zabavo, veselje in pouk. 1 če, da razodeva a roko pisens in z srsU okrašena knjiga določeno, umetniško M a kaj nam daje več veaelja: rokopisna! ali izdaja tiaočlh izvodov late knjige. ■ buje Iste beaedo ln obravnavajo isto sn<*| de odgovora na to vprašsnjo psč ne m<* dvoms, ksj ti nsj bo veaelje do posesti irf* ge še Uko veliko, vendsrle se ne more pr 'Jati s veseljem, ki ga prireja tisoči® « ljem današnjih dni poljubns razmno^ knjige. A tlak je samo eden tistih im* je osrečil vse narode brez razlike. Zdravilo zs človeško nesrečo je** nego kdsj znanost, dokler ne rt* f tiovsnjs čutnih orgpnov. TrdiUv, da js vedU znanost do^Jj t ve mož in Una in s Um do njtbe^^ -izdaja površnost v mišljenju. I>» " /sužnosti nesrečnega, al moral M«MJ" nekoč svoboden, ker auianj P® roJ-^J čajno a avoje usodo nedovoljen iBd 1^ 'svobodo. Ni tlačanatve. temveč modernočs človeka čeeto n^n »h ► • Utvo je morda sveaano a trdim drk>s^jj ne a odgovornostjo la potrebo rti*—* _ CDalif m S. *oot> PK^STIT* CBTETBK. f'/* 'i. V. i i S. BRATJE Spiaal Zvoaiaiir Ki t Ob tihi vodi eem sedel in bil lalosten, kaj- ti krivico so mi storili hudobni ljudje; spoznal nem, d« ni pravice na svetu — moje srce je pa fte upalo, da pride dan keaanja in pokore sa vse ljudi, dan odreftenja, ko bo ljubezen iztrebila zlobo iz vseh človeških are in se bodo vsi ljudje objeli kakor bratje. Na gozdove sem gledal, na visoke, v obtar-je zahajajočega solnca kipeče vrhove, za katerimi se je gibal veter in valil nad njimi vedno nove oblake proti severnim goram. Večer ae je bližal. Sence gorovja so ae raztezale preko vode do samotne hiie sredi polja. Dim, valeč se iz nizkega dimnika, je črtal v sencah črno vijugo In se gubil ob vodi med vejevjem vrb in jed. t „ '.X Moje rame se je dotaknila nevidna roka. "Krivico, pravU, da so ti storili hudobni ljudjer mi je zadonel na uho znan glaa. Kraj mene pa je počenila nabuhla vreča, ob njej človek v beli obleki, človek mlad, z veselimi očmi "Z menoj pojdaft, brat, k stricu Rupertu, kateremu neaem od tAe Celestine to skromno darilce, nekaj jabolk. In okuail bol pravico, po kateri hrepeni*." Vprašal sem: _r >. . w "Ali illsi ti Remigij, ki se mi je prikazal nekoč v sanjah? Po vrlo si bodlj, pod cvetoči-ml breskvami, In se pogovarjal j lllčki. Da, ti si Remigij, po glasu te poznam." * "Prav tisti," je odgovoril beli€lov«k.1 "In ne vaš, ksfco sem vesel, da sem te našel, brat! Pri stricu Rupertu boš delslen ne samo pravice, marveč tudi prave človeška ljubezni!" Vprašal sem: "Remigij, pa ti smem verjeti? Ali mi ne pripoveduješ pravljice? Ti ne tlviš v XX. stoletju, da govoriš o ljubezni, Remigij T "Človek is XX. stoletjarie Je nasmehnil Remigij. "Ko boš stopil s menoj v zlato dobo, v kateri livlmo bratje, ne boš več ispraševal. Zlata doba ti bo odprla oči. Tvoj vek, brat moj, smo prečrtali s črnim kritem; prečrtali tiste vaše pravljice, tiste debele knjige o bojih, o junaštvu, o slavi, o časti, o premotenju in bo-gsstvu, knjige, ki Jih hranimo v muzeju. Stric Rupert, ki Je dal te muzej agradltl, mi Je pripovedoval čudovite stvsri, ki so se dogsjale nekoč na svetu. Ljudje so se vosih le s železnicami. pamlki in zrakoplovi, mesta so imeli razsvetljena s elektriko, gospodinje so kuhale s elektriko, po delavnicah Je hrumelo na tisoče raznovrstnih strojev, ki so nadomeščali delavske sile — vendar so bili ljudje še napol divji, čeprav so mislili, 4a so na vrhuncu napredka. Kil Je to Je zunanji napredek, naznotraj so bili ljudje še strašne zveri. V tistih dtvJih dobah so se streljali s puškami in topovi, se obmetavali s bombami in granatami In si sekali drug drugemu glave s meči in sabljami. Kdor Je zmagal — tega so slavili. A gorje premagancem! Sužnji so bili. Zmagovslcl pa so pisali grmade knjig, v katerih so slavili vse tiste, ki so ss bojevali najbolj divje. Videl sem v muzeju topove, puške, bombe, grsnate In še rasno drugo mori I no oroftjs ia tistih čaaov in se nisgm mogel dovolj načudlti." Rekel sem: 'Ti si se čudil, Jaa se ne čudim, ker me M obdaja duh divjega veka, ki živi v znamenju krivfte. Ali me boš kmalu rešil, Remigij ? Trudno Jt moje sroe In krvavo od ssmih ran." ^ "fte nekoliko trenutkov, brat, In tvoje srte se bo odpočilo, bo osdravljeno — tvoje hrepenenje bo utešeno. Ne več v gnusobi krivice — v zlati dobi boš tlvel, med ljudmi, ki si jih sa- njal vse življenje. Bratje te ie čakajo. To so tisti bratje, ki so izrvaJi is sebe glavno korenino vsega zla. sebičnost Nekoč Je gospodovala na avetu zloba — v zlati dobi ne poznamo zlobe, .poznamo samo ljubem." In Remigij je utihnil. V tišino, ki je naetala, se Je zssekal plosk vesel In naju obadva vzdramil. Remigij se je dvignil in pogledal po vodi navzdol. • "Sinovi strica Ruperta so. Zdaj se odpeljemo, brat" n. Blesk šestero golih, gibajočih se rok v mraku, mahi ja j i šeetero kostanj evorjavih vesel po vodi, izza visokega ločka glasovi: "Hodaj — hoor Coin je trčil ob breg. Troje mladeniče* se je dvignilo iz čolna; vsi veseli, smehljajoči. Remigij me je pppeljafr v čoln. "Bratje, ali veste, kaj sem našel tu ob vodi? Človeka is XX. stoletja. Krivico so mu storili hudobni ljudje in žalosten je bil, ko so ga zagledale moje oči." Mladeniči so rekli: *Z nami, brat, v zlato dobo! S krivico so te pojili, ti pa si hrepenel po pravici in ljubezni, zato ti bosta dodeijani pravica in ljubezen." , In dvignilo se ja šestero rok* šestero vesel Je zamahnilo. in zopet troje grl skozi mrak: "HoUj—hooi"ir- Po tihi vodi navzdol je švignil čoln. m. Stric Rupert MM je čakal v pristanišču, za dolgo vrsto jadrnic, na katerih so pod nagnjenimi jadri prepevali mornarji. 2e od da-'lsČ nss je pozdravljala Iz mesečine bela roka. Ko pa smo poskakali is čolna na kopno, se je posvetil tik pred nami obraz strica Ruperta, smehljajoč se in v mesečini belejši od mra-morja. Kdaj smo posedli v kočijo, ne vem, tudi ne, kdaj sta potegnila iskra konja, kajti vse sa js gibalo okrog mene kakor v sanjah. Pred menoj se je lesketal samo obraz strica Ruperta. ' "Pa da si mogel živeti v XX. stoletju, v veku zlobe, napuha in lakomnosti ?" se je Čudil stric Rupert ter me gledal, kakor gleda človek v knjigo s neverjetnimi pravljicami. "Čudovito, čudovito ... No, sdaj si rešen, brat" Jaz sam sem se čudil. "Gospod Rupert, povejte ml, kdaj se 'je pričels zlata doba?" "Vidi ze ti, da si prag zlate dobe komaj šele prestopil, brat," mi Je rekel stric Rupert prijazno. "Ne Imenuj me "gospoda" — te besede ml ne poznamo. Tvoj brat sem ln brat vseh ljudi. Tu ni ne gospodov, ne hlapcev. Vsi smo bratje. Brata me Imenuj! Seveda — dolga tisočletja so naju ločila--ali sčasoma se boš privadil našim običajem." Remigij Je vskliknil: "Stric Rupert jutri razkažete brstu muzej ! Danes še gleda z očmi svojega veka, jutri bo gledal ž« s našimi očmi — s očmi zlate dobe." "Muzej se fte vidi." je pokasal stric Ru-pert v daljavo. "Tam, glej, brat — tista kupola —" Vrtovi — hiše, hiše — vrtovi, v mesečini okns blesketajoča, drevje belo. V daljavi is-nad vrtov kipeča ogromna kupola, kakor pozlačen hrib. (Daljf prihodnji«.) MIlan RUDARJEVA H6l Anica ga Je skušala sočutno tolažiti. Mehko ga Je poljubila misleč, da mu bo s nežnostjo pregnala težke ln pereče misli. Ni se ji posrečilo. Dolfl Je bil ves večer nfrk in ozlovoljen. Nekega večera, ko sta s* so-pet sestala, je Dolfl takoj opazil, da ima Anica danee nekaj po-nebno važnega povedati. Pogledu! jo je od strani v obraz in dejal: "Le na dan s besedo, Anica. Kaj mi imaš povedali?" "V Ameriko pojdem!" je od-ločno dejala Anica. "V Ameriko?" "Da, v Ameriko, moj rojstni kraj. Tam si tmm prlalužlla n«ksj d« narja in nato ae povrnem k tebi ta vselej." Dolfi se ni mogel sprijazniti t r jeno namero. Ona ga je neino tolstila: "Kmalu ae bom vrnMs in potem ae bova adružlla za vmlno. Vidim, da dvomiš. Ceaa ae bojiš? Zaupaj mi. daairavno eem mlada. Ne bojim ee življenja v tu-jini! Bojevala se bom s vso «ilo proti vsemu, kar bi Imelo po. vzrrčitl najino neareto! Trd« je moja volja in se ne bo nikdar u-klonila zapeljivosti tujine T Dolfi jo je ftaloatna gledal oči so mu bife visite. Anko je bo. let njegov pogled In tolež«v je nadaljevala: "Ti boš moj vodnik in kadar ae bom nahajala v negotovosti. trpljenja la navratu. takrat al prikličem v svojo dušo tebe, tvojo ljubeaen — najino II-v I Jen je." Se ea teden eta preživela skupaj ln nato Je prišel dan odhoda. Bilo Ja krasno Jeeeneko Jutro, lasa gor Je vstajalo solnoe iitgo-rdo kakor čisto zlato v ugašajo-čl Jutranji zarji. Anica Je stopila k vlak v zadnjem momentu. Dolfi je stal na peronu in zri za njo. >11 vedel, kje ae nahaja, telesa nfofiutil, njegova duša Je splavala 1 njo. Počn-ai se je zavedel, aotze so mu takle po licih in čutH je. da ae Je od njega odtrgalo nekaj — del njegovega življenja. m. Anica Je dospela v Trat. Od tam je poalala prve poadrave Dolfu. V Trotu Je oatala tri dni, prodno ae Je uknctla na parnik. V tem času al Je ogledala meaio, katerega kličejo Msrce Slovenije". Tu In tem Je sročavaU Slovence, kateri ao jvrtfhoma šepetali v svojem materinem jeziku, boječ ae. da jih črtta srajca ob-•uml in prične preganjati. Črno-arsjčnlke je zaničevala odkar Je poznala Dotfa. On ji Je. velikokrat prlpn veda val o atrašnHi kr» v (točnostih In naailjlh, ki JSh oni iivršuejo nad našimi preprostimi ln mirnimi ljudmi. Dolfl Je bil doma Iz zssedensga «*emlja. Četrti dan ae Je okrcala na i Mimik, ki ss Je pričel poč*-ai premikati, sirene so Mtagale In tulile poelovlino, ftaioatno petem. Anica Je alonela na krovu ln aa s bolestjo v situ poelsvtj*. pra buji la od suhe semlje. Ncanano brld k* jI Je bilo pri srcu. Miallla Je na Dolfa, Jugoslavijo in Ameri ko.'' H i v, - ' • ' •;<; Vožnja «po morju aa Je vlekla aek> dolgočasna. Anka ae je o-tfbala družbe. Največkrat Je etala na ,*>bu krava ln miallla taftke. pekoče ralall. Moški, stari ln mladi, ao poželjivo pogledav* II malomsščaneko dekle, ki Ji v pričela cvestl v mladem ijnem razvoju. Mnogi ao ae jI akušall približati, toda ona Jih Je enoetavno ignorirala ter vid no pokazala, da Ji nI za to družbo Dolgo potovanje al Je lajšala s čltsnjem različnih knjig, ki jih Ja vzela s seboj. V knjtinid na parniku al je iaposodtia tudi nekaj angleških knjig ln Jih priče-la čltatl, a Je eposnsla, da je po-snbila akoraj vse. kar ee je naučila v dvfh letih, ko je pohajala šolo v Ameriki. Dvanajat dni ao ae voslli čes ocean Vožnja Je bila naporna, toda Anica je vztrajno prenesla vse napore la neprilike. Morski bolezni ae Je s vso allo uprla, vandar ae je čutila malo bolno In izmučeno. ftolnce Je posijalo z mehkim ai-Jem In obdarilo mogočne doneb-nlee. ki ponoano Strte k nebu ln MSnanjaJo svetu mogočnost d*, vate dežele. New Yorfc, ti sodobni Babilon! Udja sa ladjo sa biišs trojemu nenasitnemu žrshi. Meeto vaeh mee( kjer se steka bogastvo vseh baga.trv, kjer prevladuje revščina nad vsemi rtvščlnaml! Ko- PH08 VETA__ lilto ae piše ln govori o tvoji silni moči! fravij* da ai vladar sveta, da si nenasitni bog vseh bogov. — Kdo ti je dal tako mogočno nalogo na svetu? Tisti, ki jim za plačilo piješ kri, ki jih zaničuješ, jih stisksš v svojem objemu, dokler ne stisneš teko silno, da npginejo, kakor psi — drug za drugim, ob vsakem času, pri belem dnevu ali v gosti temi! Vsake vrnte ljudi sprejemal pod svojo atreho, od najbolj nevednega ignoranta pa do največjega učenjaka, kriminalca in po-štenjaka, milijonarja ln izmorg*-nega prototarca. Kadar ae ti zazdi, takrat ubija« grozno in ne poenaš pardona. Prevelfcokrat si krut, premalo krat usmiljen! Ali se ne bojiš, ds bo tudi nsd tebe prišel dan Sodome in Gomore? Sam ustvarjaA bogve. kateri se ti bodo enkrat uprli in te razdejali in poteptali v razvaline in prah. In takrat? . . . • Anica je pred dobrimi osmimi leti zapustila New York in le medle, nejaane slike so Ji oster le v spominu. Velikokrat Je sli-šala o čudih New Yorka. Spomnila se Je nekega umetnika, ki je bil na koallu, kjer Je ona slutila. Umetnik ja pripovedovsl o New Yorku celo uro. Vzhičeno je slikal o prvem vtisu New Yor-ka. Govoril Je: "Ko eem zazrl pred svojimi očmi New York, me je ptnd menoj ležeča panorama taka silno prevzela, da sem pozabil na obstoj ssmefa sebe » . ." « Sedaj Je ona zrla na New Yodc in se JI j«, da oni u metnik ni bU umetnik, ker vse tisto njegovo vzhlčenje ni bilo drugegs kakor neizmerno pretiravanje. ^ . Čudno, zakaj ona ne čuti vahl-čenosti ln veličine? . . . Njej se je zdel Nar York ogromen cirkus, ki človeška čustva ponižuje in ne povišuj« v sfere silne poezije kakor se ja izražal umetnik v stari domovini. Na krova poleg nje je stal mlad človek, očlvidno novinar U kaj podobnega. Pogledal je A-nici v obraz in čital iz njenega izraza presenečenja ln razočaranja, zato Jo ie vljudno nagovoril: 7 "Gospodična, rdi se mi, da so vas prevarali, ko ao vam sHkal! New York ... AH ni rss tako?" "Da", Je dihnlla Anka nalah-ko. Tujec je nato nadaljeval: "Tisti ljudje, ki spletajo glorijo New Yorku in pišejo polne strani o njegov! veličastni poeziji, so navadni sanjači. Bami ne vedo čemu se lažejp in pretiravajo... V New Yorku Je oatala nekaj dni. Silno jo je utmdU in postala je brezbrižna nasproti vsemu. Komsj je Čakala, da se odpelje Iz največjega cirkusa na svetu. Brsovlak ja drvel po deželi. Naslonila je glavo na rob okna in gledala v ta čudni, njej nepoa-nani svet. da dvsjset ur vožnje in doepels bona cilj. Pokrajina sa pokrajino se je vrstila pred njenimi očmi. Sedaj se ni več čudila bogastvu Združenih dršav, ker vMela Je dešek>, v kateri vlada edinole e-nerglja, ki ustvsrjs in ubija, a* nerglja, ki vlads despotsko milijonom ljudi, ksteri morajo ubiti svoja lastna telesa radi nje. < Peljala se je vedno bolj globo-ko prott vzhodu. Dežela je industrializirana bolj in bolj. Vlak pri vlaku, avtomobil za avtomobilom, tra verza pri traverzi, dvigalo sa dvigalom. Strašen kaoa, ki pa Je usmerjen do tisočinke milimetra. t Človek je podjarmil s svojim umom vse brss prissnsšanja, to->da koliko ljudi ai Je zlomilo vratove pri tem? — koliko JJudi je bilo ubitih prav danea in druge čaka lata usoda Jutri ... In čemu vse to? Komu y korist? Ali morda onim, ki ustvsrjajo? . . . Pogled na novi svet jo Je vedno bolj u t rojeval Monotonost dešele Jo Je oslovo)j ila. Ogromen industrijski paa. po katerem so zrle njene trudne oči. ae jI Je sdei kakor dr J svet — kakor peksl • . . ^ (Dalja prtM*jtl.) » - - m ^ KRIZA Vrtinčeve je oplsziU kriza. Za^ loge v trgovini so obtičale, računi so se večali, kredit se je manjšal in vročina je pritiskala, tista vročina, l|i je ne povzroča solnce, ampak prečute noči. Vzlic temu so znali obdržati vnanji si Jsj. Stari gospod Je bil kakor kremen, a tudi mladi gospod Hinko je bil trpežen. Medtem ko je bfl oče žilav in včasi skoro gorjanski, je bH mladi vitek, je-guljast v nastopu ln gladek. Izmed domaČih prav za prav Hinko nI nikogar posebno cenil. Oče se mu 'je zdel tiranski, mati sanjava, sestri, gospodični Veri, ki je rada govorila visoko, takole o umetnosti, politiki, filozofiji, pa se je navadno naklonil: "Gos neumna T To seveda ni bilo posebno fino, toda gospod Hinko je znal izreči na tak način, da mu ni sestra nikdar zamerila, ponovil pa je besedi tolikokrat, da jih je začelo za njim izgovarjati bitje, ki je bilo Hinku najljubše: zeleno pisana amazonska papiga. Kadarkoli je stopila gospodična Vera v sobo, se je ptica Ijubez- Univerzalno zdravilo V mjeraburški univerzitetni knjižnici hranijo znamenit rokopis receptov la čaaov Karla Velikega. Farmacija ki medicina takrat še niata bili tako visoko razviti kakor dandanašnji. Lekarn v današnjem smishi še vob-če ni bila Sicer pa bi imeli lekarnarji itak prav malo posls, ker predpisuje en sem kmed treh reeeptov wuerzburškega rokopisa tako učinkovito zdravilo, da pomaga zoper v ne bolezni, strupe in kačje pike. To zdravilo je bilo sestavljeno i* 60 različnih masti in zelišč, iz katerih si je moralo pač telo ssmo izbrati tiste, ki so mu nsjbolj pHjale. Zanimivo je, da se mnoge tistih sestavin še dandanašnji porabljajo kot zdravila, čepray ne v taki mešanici kakor nekoč. ČETRTEK, 17. SEPTEMrpa Očala brezij kako Itomplic^ nivo za»mejala in "Gos neumna." tudi prU ja ■J se poklonila: ara ni j k bolj rtinec je jegulj sato iz nje. Zaprositi Ja hotel gospodične Križajeve, ki dovolj težka, da bi bila lahko uravnovesila vse, kar se je pri Vrtinčevih majalo. Bilo Je vae pripravljeno in zadovoljno. Križajevi so se odzvsli Vrtinčevim in je bil slovesen obisk domenjen za Veliki Šmaren. Gospodična Tinca se je la s prvim korakom hotela priljubiti Vrtinčevim in si Je izbrsla toaleto po kroju in barvi na las enako Verini. Dosegla Je t njo svoj namen, kar je priznala tudi klepetava papiga. Ko je bila slovesnost na višku in je gospodična Tinca sramežljivo segla gospodu Hinku v roko, se Je papiga ljubeznivo zasmejala in na ves gks priznala: "Gos neumna!" Slovesnost je bila takoj končana. Gospodična Tinca Je omedlela, gospod Križaj Je bliskal z očmi, a Vrtinčevi so obtičali — v krizi. Hinko se je svil kakor vprašaj. Besno je meril sestro in papigo in zlspa ni vedel, na katero naj bo bolj hud. Al— Moj listen j« tLTMoit Vid te odpravijo atru>no,t p patnja na oni*o aadatropj« Uradna ur« 10 t Jutro do 8* „ AH ste ie naiečili Prmnk Mladinski list sroJcsg prii Ua ali sorodnika v domJ Te Ja edini dar trajne nT Id ga sa anl denar lakks Z U avajeem v domovia^ IZVANREDNO ZNIŽANE CENE na pamikih Cunard Line v JUGOSLAVIJO NOBEN Ugovor vač aoradaiko« v štora« kraju, da i* prodra«. Canard Liao jo imatao aaiial. eoa« vožn^u tja ia aasaj v vao kraje Evropo aa vaah svojik panuk.h i. laišaajo votla od 1. av*uata do 15. oktobra. Ta Vaai J. prilik/ ki m Va« porda no bo vet nudila. Ne iipu.UU J«! eJ^T BMd voUkaaev: AQUIJPANIA, BEBENGABIA t* mS. V«i šngtk j a t>l»iSi ia Barv*. te 1TSW T0BS4 ia mmJi Ns okapraaaik paraikik najniftja cena )e <175.00. Kiirfl $1(4 a VOŽNJI LIST ZA T1A IN NAZAJ VEUAVHI ZA DVE LBTI Za aadaliM Informacij« vprtUJt« avojet« Stoteri M N. MICHICAN ATI. ,. CHICAGO. ILL CUNARD L{NE NAPRODAJ JE dve stanovanjska hiša a besmen-tom in malo hifto na dvorišču. Oglasite se po 6. uri zvečer na: 2648 S. Hamlin Ave., Chicago, IM. (Adv.) iSCem rojaka Andreja Lah, kateri Je bival v Skidmore, Kana. Poročati mu imam, da Je še nekaj zapuščine po pokojnem John Zakraj-šeku. Rojake prosim, da ga opo-zore na ta oglas, sli pa naj ss ssm jsvi na moj naslov: Anton Pndar, P. O. Ringo, Kans. (Adv.) POŠTNA HRANILNICA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE •prejema hranilne vloge a 6% obresti ZA VLOGE JAltCl DRŽAVA Denar aa paiOJa a poštao nakasnieo -nwnsy srte." Savna taka aa mora pa poM poalati denar tudi »rtj rodbini v stari kraj. Dolarji aa samsnjajo po nrsdsia borznem tečaja brss kskrftnsgakoli odbitka. r Zahtevajte bresplačna navadila! p08tanska Stedionica BEOGRAD, JUG06LAVIA, EUROPE »f K a>i~« »-i^-s— i------ii__ doibi ZtllflM MnVJN •• «m Sa IM tmmrn* te ti«t|M4* osa m mrnm. Umšmm ia SPaBIKMASSA V TISKARSKO OBRT SPAlAHttA IELA Tiska vabila aa jmrto* is ahode, visitnioe, čjumfke, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatakem, slovaškem, feikem, nemikem, angleikem hdku.in drugih VODSTVO TISKARNI AgELfRA NA ČLANSTVO fiLNi^J. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dsjs vodstvo nnljaSo dalo prvi vrsta S. N. P. J. PRINTERY M67« Sa Lavaiala Armm CH1CAOO, nx. > š J 'I TAM 8E DOBE NA ZEUO rDDft V8A USTMENA POJASNI!^