Poštnina pavSaltnroa.
Leto IV., štev. 250	V Mubffanl, četrtek dne 25. oktobra 1923	%ena 1-50 Din
Mih«!* ob 4 z|utra|.
Stane mesečno 12-50 Din ju inozemstvo 25*-* m neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/L Telefon it 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnlStvo:
L|ubljana. Prešernovi
ul. št 64. Telef. St. 86
Podružnice:
Maribor, Barvarska uL 1
TeL št 22. Ce!|e, Aleksandrova e.
Račun pri poštn. čekof. zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 24. oktobra, tfomnja, še nedavno dežela reda, točnosti in discipline, je danes država stalnih nemirov, pobojev, krvavih neredov in splošne stiske. Separatistična akcija je zavzela take dimcn-lije, da se zdi, kakor da je pričel v krizo sploh obstoj države kot enote.
Separatizem v Bavarski in v Saški re po svoji naturi povsem razliku je od onega v Porenju. Bavarska in Saška kažeta pomanjkljivost nemške ustave, kajti ti dve zvezni državi sta zlorabili široko federalistično samostoj-nost, katero jima pušča državna ustava ter se uprli centralni državni ohladi. Odredbam berlinskih oblasti so (iilrekli pokornost v MUnchenu in v Dresdenu in to znači jako mnogo, oso-bito v sedanji velekritični situaciji. Država, v kateri so baš v kritičnih pnmontih mogoči taki slučaji, da posamezni deli odpovedo izvršitev odredb. ki jih jim nalagajo volja in interesi celokupnosti po državnih centralnih organih. To je dejstvo, ki ga ni mogoče utajiti.
Druga stvar so okolnosti, zaradi katerih so se dogodili konflikti med centralnimi in regionalnimi državnimi organi. Napačno bi bilo, ako bi jih iskali v stremljenju, odcepiti se od skupne berlinske vlade in razbiti državno nemško enoto popolnoma. Saj vidimo, da so med bavarskimi regio-nalisti izraziti nemški nacijonalci, ki ra je prav tako Deutschland tiber slles, kakor njihovim somišljenikom iz Frusijc ali Saške. Bavarci so ljubo-tumni na svoje državne privilegije, loda oni so obenem monarhisti, so re-ikcijonarjL oni ne marajo republike in črtijo socijaliste, ki so udeleženi v skupni državni vladi. In v tem je )či-ridno jedro bavarsko berlinskega konflikta; Bavarcem jo skupna državna vlada premalo rcakcijonarna in premalo monarhistična: oni ne marajo, da bi jim komandjrali »židovski* ocljalisti iz državnih central. Gospod-e v Miinchenu siceT še ne pokažejo vseh svojih kart, toda razvoj dogodkov tekom zadnjih tednov je pokazal dovolj jasno, kaj so prava gibala teh navidez le formalnih nasprotij. T e -iišče nemške države naj M se premaknilo ua nemili jug, iz Berlina v Mlin-h en.
Saška pa se je uprla Berlinu iz dru-fe?a vzroka, ki pa je v bistvu isto prirnde. Socialistično - komunistični vladi v industrijski in napredni Saški ie državna berlinska vlada — premalo republikanska, preveč naklonjena reakciji, monarhizmu, premalo ener-ri&ia v nastopu zoper naklepe nacijo-nalnih bojnih organizacij. Berlinska vlada, ki je izrazito kompromisna, predstavljajoč koalicijo jako nasprotnih si strank, velja enim za prelevi-?arsko, drugim za prereakcijonarno. In dejansko se nahaja državna vlada p tiesigurni sredini med obema glavnina smerema, ki se borita na tihem iVsa zadnja leta in se ravno sedaj Pripravljata za odločilne spopade, skrajno nezaupni druga proti drugi. V svrho pravilnega presojanja polo-«ja jo tudi potrebno, da se zavedalo, kako mislijo o državni enoti posamezne stranke. Ne lo meščanske "ranke, tudi socijalističen svet je od-očno za državno edinstvo. To se je !'sno videlo pri pripravah za ustanovitev porenske republike. Porensko ibanje je resnično pravi separatistič-"i Pojav, ki hoče odcepitev. Toda po Makih, ki morejo biti na razpolago za Presojanje razpoloženja, je podoba, -'_niti v Porenju separatisti nimajo fcčine za seboj. Tudi Francozi ne predajo šans separatistov tako ugodno, wkor bi morda kdn sodil po pristranskih emških poročilih. Izključeno si-(-r ni. da bi množice iz kakršnihkoli razlogov desavuirale svoie politike in Potegnile s separatisti, ako se resnič-10 pola-ste vlade, toda jako verjeten 'al; preobrat vendarle ni. Podoba je tedaj, da bo v Nemčiji , ®alti stopila v ospredje političnega Meresa nujnost, končati spor s Fran-jjjo radi reparacij in v zvezi s tem re-problem valute. Drugo so se-k;iKlarni po.iavi v tej zvezi, toda odirajoči strašno perspektivo notranje »orhe med sedanjo državo in reakcijo.
Glavna opasnost za Nemčiio in za »leno edinstvo torej ne leži v dr-"vopravnih konfliktih, temveč v strahovitem gospodarskem razkroju. Na in glad rcvoltirata narod in raz-"ijjita vezi nacijonalne solidarnosti sil-"".iše nego Kahri, Lossovvi in Zeig-"erii. Dogoditi v Hamburgu in v Ber-
V Nemčifi dviga toolfševiška hidra svofo glavo
BEDA IN GLAD RAZKRAJATA TEMELJE DRŽAVE. — MILIJONI DE-LAVCEV BREZ DELA IN KRUHA. — BERLIN REVOLTIRA.
Berlin, 24. oktobra, s. Gospodarska katastrofa se razvija z nezaslišano hitrostjo. Cena krulia se je danes v Berlinu dvignila na sedem In pol milijarde, in sicer z ozirom na velikansko zvišanje cene moke na včerajšnji produktnl borzi. Vendar kruha skoraj nikjer nI dobiti. Mezde nameščencev cestne železnice, Isi znašajo sedaj 500 milijonov na uro, 6e zvišajo na tri milijarde na uro. V mnogih nemških mestih je obrat ccstnih že-lcznlc ustavljen. V Berlinu namerava tramvaj uvesti plačilo v dobri valuti. Med delavstvom posameznih obratov vlada neznanska napetost. Tovarna za tovarno ustavlja obrat. Povsod se ustanavljajo akcijski odbori lz komunističnih strank. To gibanje je že tako naraslo, da se vsak čas pričakuje izbruh preko strokovnih organizacij, ki pripravljajo pro-klamacljo generalne stavke. V Frankfur-tu je prišlo danes do draglnjskih demonstracij. Policija je rabila orožje. Več oseb jc bilo mrtvih in ranjenih. Tudi boji v Hamburgu še niso končani. V predmestju Barmbeck je morala policija napasti z golim orožjem komuniste, ki so se utrdili za barikadami. Z vseh streh ln iz vseh oken so streljali na policiste. Drugo središče komunističnega odpora se nahaja v Schiffbecku, kjer so se že včeraj vršili ljuti boji. Tukaj se je približno 2000 komunistov, ki so imeli strojnice, utrdilo v strelskih jarkih. Danes sta prišla v Hamburg v pomoč policiji, ki se je dosedaj sama bojevala proti komunistom, ena krlžarka in brodovje tor-pedovk. Poroča se tudi, da so komunist! napadli jetnišnico, da osvobodijo kaznjence. V Lockbecku so vdrli v mestno hišo ter zahtevali izročitev orožja. Našli pa niso nobenega orožja. Brezposelnost v Poruhrju je vedno večja. Mali In srednji obrati so že pred dnevi ustavili delo, sedaj so jim sledili še veliki obrati.
Berlin, 2-1. oktobra, j. Vlada je ustavila glavno komunistično glasilo «Die rote Falme». Nato so vse organizacije tiskarnišluh nastavljencev napovedale za jutri gen&raini štrajk, ako se ta odredba ne prekliče takoj. Posebna delegacija je izročila notranjemu ministru dr. Gessier-ju ultimat, v katerem zahteva tudi takojšnjo odpravo izjemnega stanja. Računa-
ti se mora s tem, da bo Nemčija jutri brez listov.
Essen, 24. oktobra, j. Lastniki rudoko-pov so nocoj sprejeli usodepolni sklop, da bodo t ponedeljek zaprli vse rudokope ronsko-vestlalskoga industrijskega ozemlja ter odpustili vso delavce. Ta sklep je posledica brezuspešnih pogajanj, ki so se predvčerajšnjim vodila s francosko-belgij-sko inženjersko komisijo. V rudokopih ostane le majhno število rudarjev, da so zavarujejo naprave. Vrše se še pogajanja, ali so bo delalo v rudokopih, iz katerih se dobavlja Holandiji, Obstoji bojazen, da pride po zadnjih dogodkih do hudih nemirov. Boljševiška propaganda postaja tudi v Poruhrju vedno brezobzirnejša.
Berlin, 21. oktobra, r. Draginja jo na-rastla že tako silno, da prebivalstvo sploh no ve več, kako naj prido do ogromnih vsot potrebnih za vsakdanjo življenje. Računa so samo na milijarde. Kruh stano 7.5, koks 38, funt margarina 8.5, funt masla 1(5.7, mast 12.2 in sladkor 4 milijarde mark. Vrhutcga vlada močno pomanjkanjo živil. Med prebivalstvom vlada volilio ogorčenje nad državnim uradom za preskrbovanjo žita, ker ni ganil niti z mezincem, da bi ublažil bedo. Berlinu grozi splošna Lakota, kor ni niti približno kritja za živila, pomanjkanjo pa vedno bolj narašča.
Sinoči so izbruhnili v mostu na več krajih resni protidraginjski izgredi, ki so jih izzvali komunisti in jo morala policija ponovno intervenirati z orožjem. Nemiri so se danes dopoldne nadaljovali in so so žo rano zjutraj pomikale po ulicah veliko množico ljudstva, ki jo obmetavalo policijo s kamenjem in blatom. Dopoldno jo pričela v Bremenu splošna stavka delavstva, ki jo zasedlo poleg telefonske centrale tudi šo ladjedelnico «Vulkan».
Braurischvveig, 24. oktobra, j. Včeraj jo prišlo tu do krvavih spopadov med komunisti in policijo, ki je ponovno posegla po orožju. Aretiranih jo bilo okoli 150 komunistov.
Praga, 21. oktobra, j. Ker jo veliko število nomških državljanov radi silno draginjo v Nemčiji prekoračilo mejo brez potnih listov, jo odredila vlada strogo zastraženje nemške mejo.
Bližafoča sc odločitev o Reki
SESTANKA MED MUSSOLINIJEM IN PAŠIČEM NE BO?
Beograd, 24. oktobra, r. Danes se jo vršila seja ministrskega sveta, na kateri so se razpravljala zunanjepolitična vprašanja. Minister za zunanjo stvari dr. Ninčid jo najprej poročal o razmejitvi z Rumunijo, ki dobro napreduje ter o včeraj izvršeni izmenjavi ratificiranih konvencij z Rumunijo gledo podaljšanja zveze med obema državama. Nato jo hpodal referat o stanju reškega vprašanja. Za njim jo ohširuo govoril 1'ašič. Razvila so je obširna razprava, katero potek je ostal soveda strogo tajen, tako da se pravo stanje naših odnošajev do Italije no moro doznati. Toliko so zdi gotovo, da situacija nikakor ni zadovoljiva. Zadnja nasilja italijanske vlado proti našemu elementu v Julijski Krajini so znatno otežkočila, odloeit-vo. Vlada mora sedaj računati šo z jačjim odporom javnosti in parlamenta, ako bi hotela pristati na kompromise, ki so protivijo besedilu in smislu sklenjenih konvencij. Tudi še ni gotovo, ali se bo skušalo eventualno z obnovitvijo dela paritetno komisijo spraviti spor zopet v diskusijo. Dosedanji direktni razgovori niso rodili mnogo rezultatov. Člani vlade deman-tirajo vest o skorajšnjem sestanku Pašiča z Mussolinijem. Končno je bilo sklenjeno, da so vrši dno 20. ali 27. t. m. ministrska seja pod kraljevim predsedstvom, v kateri bodo, kakor vse kaže, padlo važno odločitve.
Pred sejo ministrskega sveta je bil zunanji minister sprejet od kralja v posebni avdijenci.
Beograd, 24. oktobra, r. Roško vprašanje jo še veilno silno zamotano. Brczupnost položaja potrjuje tudi dejstvo, da je bivši predsednik reške vlade Zanclla razpustil, odnosno od-
pustil 650 čuvarjev javnega reda, M so po vpadu fašistov zbežali na našo ozemlja ter dosodaj prejemali plačo od provizorno vlado.
ANGLIJA NAS T1RJA...
Beograd, 24. oktobra, r. Te dni je naša vlada dobila poziv angleške vlado, da plačamo Angliji predvojne in vojne dolgove. Ne ve se šc v kaki obliki se je stavila ta zahteva. Izgleda, da jc vprašanje angleških dolgov v zvezi z repara-cijskim vprašanjem.
POLITIČNA SITUACIJA.
Beograd, 24. oktobra, r. Danes popoldne je vladala v parlamentu velika živahnost. Člani glavnega odbora demokratske stranke so Imeli konferenco na kateri se je razpravljalo o nadaljnem taktičnem nastopu demokratske stranke, Posl. Božovič, ki v imenu črnogorskih postonccv vodi ljuto bnrbo proti v Beogradu sc mudečemu princu Petru Njegošu urgira odgovor vlade na svojo tozadevno interpelacijo ter bo na prihodnji seji stavil Pašiču ponovno pismeno vprašanje. Princ Peter se ni udeležil zadnjih svečanosti na dvoru ter bo baje v kratkem zapustil Beograd in kraljevino.
Na seji muslimanskega kluba je danes dr. Spaho poročal o svojih razgovorih z Davldovlčem in Koroščcm. Sklenilo se io nadaljevati akcijo za skupni taktični nastop opozicije ter je dobil dr. Spaho pooblastilo, da vodi nadaljne razgovore z Davidovičcrn.
SODNIJSKI ZAKON.
Beograd, 24. oktobra, r. Minister prav, de dr. Perič jc poslal predsedniku narodne skupščine pismen predlog, da sekcija zakonodajnega odbora takoj začne pre-i tresatl načrt zakona o organizaciji so-dišč.
M,
linu
so resnejsega pomena, nogo upor
barsko in revolta Saksonske
SEJA DRŽAVNEGA SVETA PREKLICANA.
REVIZIJO USTAVE.
Berlin, 24. oktobra, s. Po vesteh, ki so tekom današnjega dne dospele iz Pore-nja, izgleda, da so je akcija separatistov v splošnem izjalovila. V Mainzu so morali pod pritiskom prebivalstva oddati orožje ter so docela umakniti iz mosta. Tudi v Koblenzu so morali izprazniti zasedena poslopja, ravnotako v Miinchen-Glasbachu, kjer je množica jurišala mestno hišo ter pretepla voditelje separatistov. V Diisseldorfu je mestna hiša še zasedena po separatistih. V Erkelenu je množica snela zastavo separatistov z mestne hiše. V Wiesbadnu položaj še ni razjasnen. V Aachenu, kjer so imeli separatisti največ čet se jo njihova moč tudi zrušila. Francoske zasedbene oblasti so izročile v Aachenu vzdrževanjo reda in mira zopet nemški policiji. Izgleda, da Francozi z ozirom na izpre-menjen položaj nočejo nadaljnjega krvo-litja. »Matin* objavlja razgovor z voditeljem aaehenskih separatistov Decker-jom, ki jo izjavil, da bo boj zelo hud, ker ni mogočo izvesti revolucijo v enem dnevu. Separatisti so imeli uspeho v krajih, kjer so jo pričakoval hud odpor, dočim jo bil odpor v drugih krajih manjši. Decker meni, da bo osvobodilna akcija končana v osmih dneh. Program nove vlade jo predvsem priznanjo in izvršitev verzajsko mirovno pogodbe. Sicer Francija in Belgija no moreta od Porenja samega zahtevati plačila celokupno reparacijo vsote. Ako bi so pa separatistom omogočilo, da vključijo tudi Porulirjo v svojo državo, bi so mogel prevzeti zelo velik del rcparacijsko vsote.
Speyer, 24. oktobra, s. Na današnjem okrožnem zborovanju Poronske Palači jo (Rhcinpfalz) jo zastopnik porensko komisijo francoski major Louis stavil predlog, naj se z ozirom na nemimi in nevar-ni položaj v Speyru proglasi od danos naprej do nadaljnjega razvoja Palacija kot avtoi.omna država s provizorno vlado. Vso stranke, tudi socialdemokrati so soglasno odklonilo ta predlog.
Berlin, 24. oktobra, j. Ker jc WUrtcm-berška umaknila svol oredloe. da se da-
- BAVARSKA ZAHTEVA
nes vrši seja državnega sveta (Rclchs-rat), je bila seja odpovedana. Mesto nje so sc popoldne sestali ministrski predsedniki in delegati nemških dežel pri drž. kancelarju Stresemannu na konferenco, ki je trajala pozno v noč. Bavarski ministrski predsednik Knilling ni prišel ter je zastopal Bavarsko poslanik Priigcr. Na konfcrencl je prišlo do ostrih debat. Poslanik PrUger je zatrjeval, da je Bavarska sicer zvesta državi, vendar pa zahteva revizijo »centralistične. weimarske ustave. Državni kancclar dr. Stresemann je napadel bavarskega generalnega državnega komisarja Kahra kot krivca napetosti med Berlinom in Miinchenom. Radi njega da je morala državna vlada proglasiti obsedno stanje nad vso državo. — Sodajle o polnoči je bil izdan ko-munikč, ki ugotavlja da vse nemške dežele stojijo čvrsto na temelju edinstva države.
NOVA NEMŠKA REPARACIJSKA NOTA.
Pariz, 24. oktobra, j. Nemška komisija za vojna bremena je danes ob 3.30 popoldne izročila reparacijsld komisiji pričakovano noto nemške vlade, ki pravi: Ker jo nemška vlada s svojimi izjavami z dne 25. septembra 1923. pozvala prebivalstvo zasedenih ozemelj, naj opusti pasivni odpor proti zasedbenim oblastem in ker je ukinila vse tozadevno naredbe in navodila, je s tem postal neveljaven tudi njen sklep z dne 13. januarja, s katerim je ustavila reparacijske dajatve vsem okupacijskim državam. Nemška vlada je načeloma pripravljena obnoviti dajatve. Toda vsled zasedbe in odcepitve Poruhrja od Nemčije je nastala temeljita izprememba v sredstvih in dnjatvenih zmožnosti Nemčije. Radi propasti svojega gospodarstva in financ no moro prevzeti iinansi-ranja teh dajatev. Zato predlaga, da repa-racijska komisija to vprašanje prouči in nemški vladi omogoči obrazložiti svojo dajatneno zmožnosti tor sporočiti svoje namere za sanacijo proračuna ter stabilizacijo valuto.
La Co^effiFdša
Trst, 24. oktobra.
Pod tom naslovom jo stopila danes naša tržaška »Edinost, v novo nasil-niško ero. V naslovu so šo nahaja pripomba: »Z italijanskim prevodom iz slovenščine, naloženim z ukazom tržaškega prefekta od 22. oktobra 1923.» List je dvojezičen. Za vsakim člankom in za vsako notico se nahaja laški prevod. Izvzeti so lo oglasi. V tem oziru je, kakor izgleda, tržaški prefekt dopustil izjemo.
Svojim čitateljem jo napisala ob tej priliki »Edinost* uvodnik, v katerem pravi:
»Naš list dokonča z letom 1023., ako bo to dopustila volja božja in vlada, 48. leto svojega obstoja. Za uradnim listom našo pokrajino je to najstarejši tržaški list. Pisan jo bil vedno od Slovencev in za Slovence usmerjajoč se po narodnem idealu v njegovem najbolj čistem, plemenitem in človečanskem pojmovanju, la spravlja ljubezen do svojo lastno narodne stvari v sklad s spoštovanjem napram stvari drugih.
Vsled odredbe tržaškega prefekta, se mora ta naš list od danes naprej predstaviti v novi obleki, kakor jo gotovo ne samo ustanovitelji »Edinosti* no bi bili mogli predvidevati, nego šo pred kratkim časom niti največji črnogledi v vrstah naših prijateljev, no naši najhujši nasprotniki. In ko začenjamo to novo dobo svojega časnikarskega delovanja, se čutimo globoko vznemirjene. Sila jo, ki nas vznemirja . . .
Začenjamo novo dobo s trdim prepričanjem, da se boljši del italijanskega naroda ne oddvoji od tistega, kar jo v tem vprašanju sodba vsega našega naroda in bo jutri sodba vsega kulturnega sveta.*
Preganjanje slovenskih listov se jo pričelo na celi črti. »Goriška Straža* jo bila konfiscirana, ker je ukaz vi-demskega prefekta objavila s črnim robom. Včeraj dopoldne Je vdrla policija v uredniške prostore «Edinosti», kjer je izvršila natančno hišno preiskavo, ki je trajala pet in pol ur. Preiskava jo imela povsem negativen uspeh.
PmmetFsa stsvtea na Poiiskem
Krakov, 24. oktobra, j. V krakovskem in lvovskcm železniškem okrožju jo izbruhnila stavka. Izgleda, da se bo razširila tudi na proge drugih železniških ravnateljstev. Tudi poštni in .brzojavni nameščene? su nameravajo [priključiti stavki.
Prcfšš sds smrt bolan
Beograd, 24. oktobra, r. Stojan Protič jc pred dvema dnevoma hudo zbolel. Dobil je špansko bolezen in ker ima zelo slabo srce, se je bolezen komplicirala. Včeraj so mu zdravniki morali Injiciratl eter. Ponoči je bilo njegovo stanje zelo težko, čez dan se je nekoliko zboljšalo. Vendar zdravniki niso izgubili še vsega upanja. Bolnik je popolnoma apatičen.
PRINC PAVLE V ZAGREBU.
Beograd, 24. oktobra, r. Ko se princ
Pavle vrne z ženitovanjskega potovanja, se bo s soprogo stalno nastanil v Zagrebu. Posvetil se bo predvsem študiju hr-: vatske zgodovine. Princ Pavle se bo s princezinjo Olgo nastanil v dvorcu na Griču, kjer je bil nekoč dvor hrvatskih kraljev.
SLOVESNA PRISEGA ŠKOFA
KARLINA PRED KRALJEM.
Beograd, 24. oktobra, r. Novi maribot ski škof dr. Karlin se jutri ob 12. v slovesni avdijenci pokloni kralju ter položi prisego zvestobe.


Atene, 24. oktobra, v. Vodja pro tirevolucijonarnih čet general Metak-sas jo po dosedaj še nepotrjeni vesti aretiran. Plastiras je izdal na narod proglas, v katerem naznanja, da je upor žo udušen. General Pangalos jo imenovan za vojnega ministra.
semsks feorse
24. oktobra:
ČUKIH: New-York 561.25, London 25.23, Pariz 32.55; Milan 24.95; Praga 16.60; Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.65; Beograd 6.775; Sofija 5.35; Varšava 0.0005; Dunai 0.007875; avstrijsko krone 0.0079.
TKST: Zagreb 26.40 do 26.70; Duna) 0.03125 do 0.032, Praga 66.25 do 66.75; London 100.65 do 100.90; New-York 22.flT> do 22.50; Švica 308 do 402, dinarji 26.40 do 26.70; dolarji 22.30 do 22.45; avstrijske krone 0.03 do 0.031, carinski franki 86.4(1 do 86.85.
DUNAJ: Beograd 843 do 852; Berlin 1.05 do 1.25; Budimpešta 3.77 do 3.87; Bukarešta 329 do 339; London 318.700 do 319.700; Milan 3124 do 3136; Now-Yorb 70.935 do 71.185; Pariz 4107 do 4123; Praga 2100 do 2110; Sofija 683 do 637; Varšava 1.70 do 2.10; Curih 12.635 do 12.685; valute: dolarji 70.560 do 70.960; lovi 661 do 669; marke 0.90 do 1.30; funti 316.900 do 318.500; francoski franki 4060 do 4090; liro 3090 do 3110; dinarji 837 do 843; poljsko marko 1.80 do 2.20; leji 323 do 327; švicarski franki 12.520 do 12.600; češke krone 20S2 do 2093. madžarske krono 2.32 do 2. 52.
Slovenci!
Jugoslovani!
Trpljenje naših zasužnjenih bratov je prispelo na vrhunec. Kar se zadnje čase godi v Julijski Krajini, presega slutnje največjih pesimistov. Brezobzirni laški nacionalizem jo zastavil svojo sekiro na življenske žile našega rodu, pustlvšl vstran vse pomisleke in vse ozire člove-čanstva In kulturnostl. V Imenu nadutega lastnega nacionalizma sc hoče z barbarskimi sredstvi izbrisali nacionalnost našega naroda In mu iztrgati njegovo dušo.
Slovenci! Zločin bi bil, ako bi šc dalje mirno gledali to početje, s kojlin se kulturna država sama onečašča. Naj slišijo bratje onstran naših mej, naj sliši ves civilizirani svet, da se čutimo s svojimi mučenlki eno, da je njih bol naša bol in da z njimi v imenu človečanstva, svobode in kulture, pred celini svetom dvigamo platnenečo obtožbo proti tistim, ki so jim naši bedni rojaki po bridki usodi izročeni na milost in nemilost.
V ta namen so vsa narodna obrambna 'društva Slovenije sklenila, da sporazumno s političnimi strankami (SLS, JDS, SKS, NNS, NSS, NRS) in z njihovim solidarnim sodelovanjem v dnevih pctlctnice uašega osvobojenja izpod tujega jarma
po vsej Sloveniji /irirede manilcslacilc proti nasilju nad našim zatiranim narodnim življem zunaj naših državnih mej ter za njegovo narodno in kulturno svobodo.
Po vsej Sloveniji, vsekako pa po vseh mestih, trgih, večjih krajih, naj se pri-rode
v nedeljo 28. t. m.
<kupne manifestacije vseh Slovencev lil Slovenk brez razlike strank, ki naj bodo glasen, toda dostojen protest proti barbarstvu in nekulturnosti, ki se izvajata nad našimi iskreno ljubljenimi brati onstran naših meja!
Naša prcstolica Ljubljana pa bo manifestirala v pondeljek 29. t. m. ob pol sedmih zvečer v veliki dvorani hotela »Union«.
Združimo s solzami naših bratov jezo tfn ogorčenje teptane pravice!
Za vsa narodnoobrambna društva: akcijski komite: Dr. Janko Brejc, Aleks. Hudovernik, dr. I. C. Oblak, dr. VI. Ravnlhar Fr. Smodcj.
skus upltvanja na javno mnenje z ozirom na šc ne končano pravno zadevo...
Politične beiežHe
SpriževaSo naie žurnalistike
Pripomba k sodni razpravi proti »Jutru«.
Seveda sta to bila brata »Slov. Narod: In «Jutranjc Novosti«, ki z naslado poročata primo loco: »Jutro zopet obsojeno«. Naglas je na besedi »zopet«. Nočemo biti zlobni in zato ne bomo na tem mestu preiskovali, kolikokrat je v svojem dolgem življenju bil obsojen stari »Narod« radi manj častnih tiskovnih deliktov, kakor je obsodba radi čl. Vili. zakona z dne 17. decembra 1862. št. 8 ldz 1863. O «J. Nov.» pa sploh ne govorimo.
To pot pa jc štirim »Jutrovim« dosedanjim obsodbam — kateri slov. dnevnik jih ima manj? — prišla še peta. Poročali smo po končani razpravi Lovrenčič-fajdiga (izpred kočevskega okrajnega sodišča). Kakor znano, je g. Fajdiga iz So-dražice očital težke nekorektnosti županu Lovrenčiču, znanemu klerikalnemu veljaku, in je na njegovo tožbo vodil deloma dokaz dobre vere, deloma dokaz resnice. Bil je zato v 6 točkah oproščen, v 2 pa obsojen. O tej zadnji razpravi smo poročali in obenem dodaii svoje mnenje, da so sicer — ne glede na daljni potek — akti nad Lovrenčičem že sklenjeni in da še samo čakamo, da se bo zganila tudi pokr. uprava in takšnega župana odstranila.
Na Lovrenčičevo ovadbo nas je drž. pravdništvo obtožilo po zgoraj cit. zakonu, češ da smo s temi besedami »si dovolili razpravljati In postavljati domneve o izidu razprave, kar bi moglo vplivati na javno mnenje in prejudicirati izreku sodišča«. 2e sama obtožba je nesmiselna. Ce bi obveljala, bi novinstvo sploh ne smelo več poročati o izidu sodnih razprav, in o morilcu, ki jc obsojen radi umora, ali o defravdantu itd. tudi po obsodbi v prvi instanci ne bi novine ne smele povedati, da so »akti nad njim že sklenjeni«, češ, saj je prijavil vsklic ali nič-I nostno pritožijo in torej zadeva šc ni končana... Takšen opaseu prejudic sc ustvarja z nesmiselnim tolmačenjem nesmiselnega zakona, da bi morala vsa žur-nalistika kot en mož vstati proti takšnemu novemu inkvizitorskemu omejevanju novinske svobode. Povsodi bi se žurna-listika zganila drugače, — pri nas pa sta se starin in njemu sorodni takozvani radikal samo škodoželjno nasmejala: Aha, «zopet»/ In sta vsemu svetu s prstom pokazala pezdir v očesu svojega — takorekoč — kolege; bruna v lastnih očeh pa nesramneža nista hotela videti.
Pri torkovi »obsodbi« pa se jc pripetil tudi majhen malheur našemu si. sodišču, ki je j>ozabilo upoštevati zagovor in je našega odgovornega urednika obsodilo ne oziraje se na tehtne njegove argumente. No, nesreča ni prehuda, ničnostnih razlogov kar mrgoli in borbo proti členu VIII, zakona z dne 17. decembra 1862 bo baš 'Jutro» častno izvojevalo zase in za vse druge novine. Siccr se utegne še danes zgoditi 1 »Narodu« i »Jutranjim Novostim«. di ju prime državno pravdništvo po čl. VIII., ker sla — škodoželjno poročala o naši »obsodbi« In si dovolila uo-
4- K redukcijam na ljubljanski univerzi. Kaj pa to? Ob pregledovanju pro računa smo zadeli na čudne stvari. Finančni zakon naj pooblasti ministra pro-svete, da ukine medicinsko in bogoslovno fakulteto v Ljubljani. V samem proračunu se medicinska fakulteta ne uva-žuje več in bi torej s 1. januarjem 1924, če bo dotlej ta proračun sprejet, ne dobil noben profesor več plače, skratka ukinila bi se s 1. januarjem sredi semestra. Ce ima minister prosvete samo pooblastilo, da ukine, s tem ni še rečeno, da bi moral ukiniti najmanj pa bi moral to storiti sredi semestra. Zanimivo pa je, da so na drugi strani izdatki za teološko fakulteto v proračunu predvideni. Nc le to, še več. V partiji 298 poz. 3 nahajamo celo nove osebne izdatke za — teološko fakulteto. K velikemu številu sedanjih profesorjev naj prideta še po en redni in en izredni profesor in asistent. Za nobeno drugo fakulteto se nc predvideva kak nov osebni izdatek. Izgleda, da jc bil proračun delan na podlagi klerikalnih intervencij, ki so bile naklonjeno samo teologiji, in to ko jc bila SLS prijateljica vlado, finančni zakon pa se je delal, ko so temni oblaki obsenčlli sad Markovega protokola.
+ Klerikalno-radikalska tragiko, medija se nadaljuje. Medtem ko včerajšnji »Slovcuec« 7, ogorčenjem razkriva, kako po mariborski radikalski agenti poskusili obrnažiti vrlega posl. Šiftarja za njegovo skalnatotrdno prepričanje, 'lavno radikalsko kaeo pa za težke nov-;e, objavlja organ Jadranske banke pojasnilo Okrožnega odbora NRS v Maribora, da jo posl. Štiftar dne 10. oktobra Radencih v navzočnosti treh zastopnikov Okrožnega odbora NRS lastnoročno podpisal protokol, v katerem »slovesno izjavlja«: 1.) da izstopa iz SLS ter kot poslanec iz klorikalnega kluba; 2.) da vstopa v NRS tor v radikalski parlamentarni klub v Beogradu. Protokol jo vsakemu na vpogled v mariborskem tajništvu NRS. Šiftar da je potem telefonsko zahtoval, naj Be njegovo spreobrne-njo objavi «v vseli narodno-radikalnih listih«, kar so je zgodilo. Svojega podpisa g. poslanec do danes ni preklical. O fanioznem oklicu »Mojim volilcem« Okrožni odbor molči. Gospodje Pfeifer, švikaršič in Slanovcc so ga torej očividno sami sestavili. Radovedni 6mo na nadaljnji razvoj te šiftarske afero. »Slovenec« pravi, da so radikalski prvaki v 'Beogradu tako ogorčeni nad svojimi nespretnimi služabniki v Sloveniji, da jih nameravajo vse skupaj vreči iz stranko. Priznati se mora, da bi si s takim činom ladikalska stranka pridobila na Slovenskem vsaj eno zaslugo. — Esempla tra-hunt. Za veliko medstrankarsko afero Šiftar i-o sedaj pripravlja tudi mala takorekoč iodbiriska radikalska aferica a la Šiftar. Srezki radikalski odličnik Miha Koren se je dal prošlo nedoljo izvoliti za predsednika Štefanovičove radikalske partije. Včeraj pa čitamo v »Jutranjih Novostih« od Korena avtorizira-no izjavo, da on (Miha Koren) in ee nekatere veličine nimajo nobene zveze z g. štefanovičoml Istočasno smo prejeli iz Trbovelj poročilo, da se je v soboto zvečer pri Počivavšku vršil ustanovni občni zbor Štefanovičevo krajevno »radikalne« organizacije, h kateri je prestopila večina dosodaj v oficielni NRS organiziranih. V odbor te organizacije so bili izvoljeni — Miha Koren, Velkavrh, Po-čivavšek, Koleno, Strman in drugi. V nedeljo pa so imeli svoj sestanek v gostilni Volker oficielni radikali, ki so ostali zvesti Akcijskemu odboru. Sedaj bi smoli pričakovati novih razkritij — toda Štefa-novičevemu »Radikalu« je zmanjkalo sape in slovenski svot je tako oropan užitka...
-r Razkrinkani in biamirani gospod Brejc. Naše konstatacije o avtonomistič-nih zaslugah SLS in zlasti tudi njenega bivšega dež. predsednika drja Brejca so klerikalce silno zbodle. V dolgoveznih člankih, ki so podobni procesnim spisom in že radi tega Izdajajo avtorja, dokazuje »Slovenec«, da je bil dr. Brejc takorekoč že od svojega rojstva eden najodličnejšlh separatistov ter navaja v dokaz temu tudi prizor Iz one seje Narodne vlade v decembru 1918, ko jc dr. Brejc svaril pred cprcnagljenim« ujedinjenjem ter razmišljal ali bi kazalo biti za monarhijo ali republiko. Pa gospodje, ml vendar nismo nikoli skušali dokazovati, da je bil takrat dr. Breje za ujedinjenje in za unitaristič-no državo. Mj smo le navedli dejstva, ki
rerenca, o tem ni dvoma, sal je tucfl Narodna vlada bila v stvari lo medstrankarski odbor. Lepo bi bil naletel, kdor bi bil začetkom 1. 1919. klerikalcem predlagal volitve! In šc nekaj. »Jutro« je 18. oktobra povodom Prepeluhove izjave pisalo, da mu je bila Priblčevičeva namera sklicati pokrajinski zbor dobro znana. »Slovenec« pa jc celo svojo jezuitsko polemiko postavil na prosto potvoro te naše navedbe. Izgleda, da je falzifikacija integralen del pobožne morale.
+ Nulla dies... NI dneva, da bi »Slo venski Narod« kake posebne razboritosti ne potuhtal. Včasih je bil v Ljubljani znamenit iiolitik Kunčič, ki je pred občinskimi volitvami obetal, da bo barjansko meglo spravljal v »žaklje«. »Slovenski Narod« objavlja in komentira zadnji čas politične dogodke na način, da nekdanjega vrlega Kunčiča celo prekaša. Včeraj piše n. pr. da hočejo slovenski demokratje napraviti koalicijo s — klerikalci. Skoraj pol kolone je porabil siromak, da bi demokrate ostrašil pred to koalicijo. Ako bi ne znali, da je treba odpuščati onim, ki ne vedo kaj delajo, bi »Slov. Narod« opozorili, da je pred vsem njegova In njegovih kolovodij zasluga, da so se klerikalci v Sloveniji okrepili, kakor tudi nosi on medajlo zato, da so klerikalci dobili Ljubljano v svoje roke. K »Narodu« se res nobenemu človeku več ni treba hoditi učit, kako politiko na) naprednjakl delajo. Njemu se mešajo možgani...
4- Mussolir.1 hoče budno stražo na mej!. Te dni je prevzel general Starace poveljništvo VI a cono fašistovske milice v Trstu kot naslednik za generalnega tajnika fašistovskega dlrektorlja postavljenega Olunte. Ob tej priliki je izdal podrejenim četam dnevno povelje, v katerem pravi: Črne srajce! Poznam Vašo silovitost, gorečnost in samozatajevanje. Vem, da boste vedno pričujoči v uri nevarnosti; vem da znate zmagovati brez umikanja; in kot zmagovalci, vem, da se izkažete vedno milostne ln da potlačite v sebi sovraštvo in maščevanje. Častniki, vojaki! Naš ljubljeni vojvoda (Musso lini) hoče, da bdi straža na meji. Odgovoril sem mu, da bo, zato ker vera, da se lahko zanašam na vas.«
sko literature. »lls-lnsfcl« Izvaja njegov Sesteroglasnl zbor »Missa papae Mareel-li» in za tem Štiri madrigalo. Na posamezne točke sporeda se 6e povrnemo, danes le opozarjamo občinstvo na ta izredni glasbeni užitek.
Slavnostna predstava v proslavo češkega narodnega praznika, pod protok-toratom češkoslovaškega generalnega konzulata v Ljubljani. V nedoljo dno i'8. oktobra so poje v naši operi slavna češka opera »Psoglavci«, in sicer v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika, katerega praznujo colokupni češkoslovaški narod in vsi njegovi prija-tolji vsako leto 28. oktobra po vsem širnem svetu. Vse pripadnike in prijatelje češkoslovaškega naroda opozarjamo na to slavnostno predstavo, za katero so vstopnico od danes naprej v predpro-daji v dnovni oporni blagajni.
Prosvcta
Ljubljanska drama.
Cctrtelc, 25.: »Azazel«. E. Petek, 26.: »Smrt majke Jugovičev«.
Ljubljanska opera.
Četrtek, 25.: »Nikola Subic Zrlnjskl«. A. Petek, 26.: »Zaprto«.
Mariborsko gledališče,
Četrtek, 25.: »Zlatorog«. B.
•
Dramsko gledališče. Nestroj-: Danes bomo tiči! Sinoči je bilo dramsko gledar liščo nabito polno. Celo lože natlačene. Ljudjo so zvedeli, da se igra izvrstna burka s po t jem in godbo. In prišli so smoha, šal in voselih kuplejov lačni in žejni. Nada pa bo jim je izpolnila v zo-lo pičli meri. Zakaj tale Nestrojeva burka je bila že leta 1873., ko so jo uprizorili prvič na slovenskem odru v Zelez-rikarjevem prevodu, zelo krotka in plitka. Danes ima življensko upravičenost le še v originalu, v pristnem dunajskem žargonu, ki je 6am na sebi komičen, v stilu svojo dobe iu 7, igralci, ki znajo postavljati na oder originalne dunajske tipe izza prve polovice 19. veka. V slovenskem prevodu, lokalizirana na Slovensko in današnji čas, ie izgubila malone ves svoj besedni humor ter vsaj polovico svoje sit.uačne komike. Burka, v bistvu zastarela in polna neverjetnosti, s celo vrsto do sitega obrabljenih situacij in rekvizitov, je danes vodena in naivna. Vendar so bili nekateri, zlasti mladina, prav zadovoljni, da so se mogli zopet enkrat smejati in so živahno ploskali. Mi, ki se tudi zolo radi sme-jemo, pa smo si želeli duhovitejše, krep-kojše, modernejše veseloigro in burke, originalnejše v motivih in situacijah ter vsaj z nekaterimi mislimi. Zakaj ta Ne-stroyeva burka jo tako neslana in ne-začinjena, da jo menda prenašajo lahko Dunajčanje, nam pa so je upirala od začetka do konca. Niti uprizoritov nas ni zadovoljila. Gdč. Gorjupova ie nemogoča v svoji vlogi, ostalo dame pa imajo le epizodne nalogo in so z ničimer ne morejo izkazati. Izmed gospodov je bil dober g. It o g o z, ki je tudi edini ku-plot prav čedno zapel; ustrezali so gg. Kralj, Lipah in Plut. Med dejanji (S slik!) ie sviral plah salonski orkester 6 mož prav komično dolgočasno, a v najmodernejših disonaneali. Odhajajoči s predstave, smo so vpraševali: čemu nam jo treba vsega lega? Mar res no znajo
Atletiki (Celje) : Jadran (Ljubljana) 2 : 1 (1 : 1).
Nedeljska prijateljska tekma med imenovanima kluboma v Celju je končala na jako obžalovanja vreden način. Pri tekmi je pokazal vratar Jadrana Vončina izredno obrambno sposobnost, zlasti še s tem, da je ubranil dve ostro streljani onajstmetrovkl. Naravno bi bilo, da mora vsaka spretnost športnika vzbuditi priznanje tudi prj nasprotnikih, ki so v resnici športniki. Atletiki pa menda te splošno veljavne mednarodne norme nc poznajo. Izborni igri Jadrana je sledilo surovo napadanje, ki je doseglo vrhunec v tem, da je znani Diirrschmidt, ki smo ga sicer vedno čislali kot pravega športnika, tako silno sunil vratarja Jadrana v trebuh, da se je ta nezavesten zgrudil na tla. Sodnik Ochs pa ni smatral za potrebno, da bi igro prekinil ter Izključil Diirr-schmldta. Med občinstvom je vsled tega nastalo silno razburjenje, da je posegla vmes policija In napravila tekmi konec. Tudi igra Stožirja je bila izredno surova. Priporočali bi LNP, da se Intcresira za zadevo In da krivce kaznuje.
Nasprotno pa moramo konstatiratl, da jc Jadran pokazal lepo in zmlselno igro. Nadvladal je Atletike v vsakem pogledu.
Takoj v početku je Jadran oblegal vrata Atlctikov ter dosegel v 3. min. kot, ki pa je ostal neizrabljen. Atletiki so se hoteli revanžirati in diktirajo oster tempo. Jadran brani ter doseže v 12. min. po lepi kombinaciji Prlmožič-Martinak prvi gol. Takoj nato diktira sodnik neopravičeno enajstmetrovko proti Jadranu, ki jo Vončina sijajno odbije. V 15. min poda Diirrschmidt offside stoječemu desnemu krilu, ta centrira in leva zveza zabije prv| gol za Atletike. Nato se igra v ostrem tempu in delni premoči Jadrana. Takoj v dTugem polčasu po lepi kombinaciji Rapč-Primožič-Martlnak pride Jadran pred vrata Atletikov; Martinak pošlje bombo na gol, kar vratar Gajer bra-vurozno brani. Igra postane ostrejša. V 14. min. napravi Kristan pogreško; Diir-schmldt streja v razdalji 18 m drugi gol za Atletike. Jadran oblega vrata Atletikov, a vratar sijajno brani. V 24. min. diktira sodnik drugo enajstmetrovko proti Jadranu, ki zopet konča v rokah Von-čine. Igra poteče nadalje brez izpremem-be. Ta dan je ugajal od Atletikov Schal-lecker. Pri Jadranu so se izkazali Martinak, Brcar, Januš, Pečnik, Rapč in Primožič. Igro je zelo oviral močan veter.
Seja upravnega odbora LLAP. se vrši v petek dne 27. t. m. ob 20. uri v sobi Športne zveze.
Lahkoatletska sekcija S. K. Ilirije. Sestanek v soboto 27. t. m. ob 16. v garderobi. — Načelnik.
S. K. Jadran poživlja vse člane nogometne sekcije, ki so verificirani za L. N. P., da prinesejo svoje slike do 26. t. m. do 6. zvečer v trgovino Fr. Bar, Cankarjevo nabrežje 5. Kdor pa slike nima, naj se tudi zglasi v svrho skupnih posnetkov. Vsakdo jc dolžan javiti se. —• Tajnik II.
sarskl zadrugi ter predložiti vse tozader. no listine.
X Kino »Ideal« predvaja, pričenši j
čotrtkom. dran-o »Pariški vrabec« po istoimenskem romanu, v glavni vlogi Slani gledališča Sarah B mihard. Drama jo na vrhuncu eedaujega časa.
X Vpisovanje za plesno tečaje društva «Atcna» se vrši naknadno 26. in 27. oktobra od pol 6. do 7. ure zvečer v pj. sarni Športne zveze, Narodni dom j,
X Plesna šola «Bratstva» so je otvo. rila dne 22. oktobra. Pouk se vrši areni Narodnega doma vsak pondeljek od 8. do 12. uro zvečer. Ples vodi pri. znani učitolj g. Kosiček. llkovina zuai-j za nečlane 40 Din. Prijave sprejema gd& Viki Paušičeva, Wolfova ulica.
X Dobava ovsa za mestne režijske vožnje. Mestna občina ljubljanska razpi-suje dobavo 4 do B vagonov zdravega rešetanega ovsa. Blago je postaviti , vrečah franko Ljubljana. Vreče se tako; vrnojo. Ponudbam, katore je vložiti do dne 20. oktobra 1923. pri mestnem mi-gietratu je priložiti vzoric.
X Nedvlgnjeni državljanski dekreti, Imena optantov, čijih opcije so rešen« in državljanski dekreti nedvignjeni tet nevročljivi, so afiMrani na javnih de;-kali mestnega magistrata v Ljubljani in na občinski hiši v Spodnji Šiški,
najti boljšega repertoarja? Ali ni škoda dokazujejo, da klerikalci in med njimi se- truda in troškov? —
veda tudi dr. Brejc nikdar niso za avtonomijo ničesar storili takrat, kadar so mogli kaj storiti! Da imajo neprestano to besedo na jeziku (izvzemši v dobah ko sedijo pri jaslih in jim državniško dostojanstvo tega takorekoč ne dopušča), o tega nihče ne oporeka. Toda koristna je diskusija o razliki med besedami in dejanji. In prilika za dejanja je bila n. pr. ko je šlo za sklicanje slovenskega pokrajinskega zbora. »Beograjska vlada« — se branijo klerikalci — »ni pristala na sklicanje pokrajinskega zbora kot zakonodajne korporacije, temveč lc na to, da se sklicujejo posvetovalne konferenco.« Pravzaprav natančno isto, kar jc zahtevala Narodna vlada, ki je predlagala sklicanje zbora kot »posvetovalnega In kontrolnega organa^! »Slovenec« sedaj lal-
Ccljsko mestno gledališče. V petek dno 20. oktobra »Pri bolem konjičku«. Abon. A.
Koncert klavirskega virtuoza Antona Trosta z Dunaja priredi Glasbena Matica v Celju v mali dvorani hotela Union v sobc-to "dne 3. novembra. Umetnik je celjskemu občinstvu že dobro cnan.
«Llsinskl» v Ljubljani. V soboto dne 3. novembra koncertira v Ljubljani nio-šani zbor hrvatskega pjevačkega udruženja »Lisinski« iz Zagreba, ki je v Jugoslaviji splošno znan in ki je že večkrat nastopi! na našem koncertnem cdru z največjimi uspehi. Danes štejo zbor SO članov ter stoji pod artističnim vodstvom opernoga kapolnika Krošimira Baranovlča. Na koncertu so bodo izva jalo izključno le skladbe slovočega. korn-
ilicira da se je zahtevalo zakonodajni ponista Giovanni Piorluigi da Palestrine, pokrajinski zbor i ki jo umrl lela 1594. in kojega dola pri
zbor. Da jc moral tak pokraj po svoji naravi biti medstrankarska kon-
I števamo še dandanes med bisere zborov
X Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo vabi bvo-je člane in njih prijatelje na zanimivo predavanje o zavarovanju delavcev in poslov, ki ga bo imel tozadevni strokovnjak v soboto dno 27. oktobra ob 8. uri zvečer v prostorih g. Sokliča v Trnovem. Temu predavanju slede potem še druga predavanja, ki bodo zlasti za današnjo razmere volezanimiva, kot jo bilo že pred kratkim objavljeno. — Odbor.
X Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo dno 28. oktobra ob pol štirih jiopoldno komedijo »Lokalna železnica«, ki ie žela po vseh odrih mnogo priznanja in vzbudila povsod dosti smeha. Mod značajnimi dronovskimi pur-garji bo marsikdo lahko izsledil podobnost njemu znanih ljudi, ki jih vedno srečava v vsakdanjem življenju.
X Sufler H! sufleza. Uprava Narodnega kazališta u Osijeku traži dva spremna suflera (sufleze) i to t za dramu i 1 za opera i oparetu. Oforti neka se šal ju izravno na upravu kazališta.
X Za dovršltev groba in nagrobno plošče Junaka Malgaja v Št. Juriju ob j. ž. je nabral učitolj Muršec na izrednem občnem zboru »Jajčne zadruge« v Št. Juriju ob j. ž. dno 11. oktobra 170 dinarjev.
X Načalstvo zadruge mesarjev in pre-kajcvalcev v Ljubljani naznanja, da sc vrši preiskušnja mesarskih vajencev dno 8. novembra ob 8. uri dopoldne v klavnici. Priglasiti so imajo vsi vajenci, ki so uodvržeio ureisku-šnii. pravočasno me-
KRANJ. Krst prestolonaslednika sej« pri nas proslavil nad vse primerno. So. kol in Narodna čitalnica sta priredila soboto zvečer slavlje v sokolski dvorani, katero jo otvoril s patriotičnim nagovo. rom predsednik Narodne čitalnice gosp, Fock. Pevski odsek Narodne 6italni-j) pod vodstvom pevovod.je, šolskega nadzornika g. Rusa jo pridno prepeval do-morodne pesmi, za nadaljnjo zabavo, ki se jo vršila pod vodstvom ravnatelj« Slavensko banke g. Sirca ter s sodelovanjem najodnih dam, pa jo skrbel or-kestor Sokola I. iz Ljubljane. Mestni občinski odbor pa je v svoji predzadnji seji Bklenil soglasno, da naj bo park prci Narodnim domom, ki eo ima v kratkem nasaditi, imenuje po prestolonasledniku »Petrov park« ter je dovolil y to svrbt znesek 100.000 kron.
TRBOVLJE-VODE. V ilustracijo, kam dovede človeka politično pustolovstvo! Zadnjič smo pisali, da je občinsko ge-rentstvo radikalno-klerikalnega kova vrglo na cesto 3 zolo pridne uradnice. D,-o izmed teh, gdč. Kuharjevo in Pleskovi-čovo na pritisk g. župnika zaradi tega, ker sta imenovani gdč. hčerki naprednih staršev in tudi navdušeni narodni delavki pri Sokolu, CM-podružniei in prista-šinji JDS in Orjune. Povzročitelj odpovedi službe je pa v prvi vrsti član gospodarskega odseka občine v Trbovljah učitelj Velkavrh. Možakar jo bil svoje časno tajnik JDS in Sokola ter odbomili raznih narodnih dništev. Odkar pa j* umrl njegov tast, naš dični starosta Pokola Anton Počivavšek, ga je začel motiti politični demon. Prelevil se jo če! noč v komunista in prijadral potom v radikalijo. Toda zadnje čase je tudi tukaj štefanovič štreno zmošal in naš politični kameleon ima odprta vrata sedaj šo k edinozvcličavni klerikalni stranki.
SenzaciiOftaSes? samo* mor v Trstu
Tragična smrt bivšega predsednika Jadranske banke Ante Bogdanovima,
Trst, 24. oktobra.
Včeraj zjutraj je neki delavec, ki je bil namenjen v miramarski park, zapazil m morju nedaleč od grada, človeško truplu ki se jc gibalo na valovih. Obvestil i* orožnike v Mlramaru. Ti so odpluli s čolnom na označeno mesto in spravili truplo na breg. Bilo je truplo približno 5« let starega moža; neznanec je bil pol nas in ves pobit po glavi. Gre očividno za samomor. Neznanec je najbrž skočil s kake skale v morje, sc pri tem pobil na plitvem dnu in nato utonil.
Po izvidu sodne komisije je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Justn Blizu mesta, kjer jo bilo najdeno truplo, so orožniki našli med skalovjem na bregu palico s koščenim ročajem, označen« z začetnimi črkami A. B.
2c tekom dopoldneva je bilo truplo identificirano. V utopljencu so spoznali znanega tržaškega veletržca Ante Bogia-noviča, bivšega poslevodečega podpreo-sednika Jadranske banke v Trstu.
Tragična smrt splošno znanega vc.c-podjetnika je v Trstu vzbudila veliko senzacijo in v narodnih krogih tudi Iskreno sočutje. Pokojnik jc bil v tržaških krogih kot trgovski strokovnjak znana osen-uost. Sprva kot prokurist in potem kol solastnik velike uvozne in Izvozne tvri-ke M. Truden je Imel obširne kupčij zveze po vseh pokrajinah današnje Jugoslavije. Veliko a zanj usodepolno vlogf je igral pokojnik pri Jadranski banki, katere poslevodeči podpredsednik je bil, so se pri tem zavodu pričeli odigrava' znani kritični dogodki. Na tc dogodke s nadovezujejo tudi domnevanja o vzroKi Bogdanovlčevega samomora.
Mnogo zaslug si je pridobil pokojni z-narodno stvar ter je zlasti v vojnem ca su podpiral akcije stremeče za osvoco jenjem in ujedinjenjem. Bil je tudi prw sednik konzorcija tiskarne »Edinos.i član uprave beograjske Jadranske bntiK ter predsednik mednarodne transpoit'-družbe Balkan v Ljubljani.
Soproga pokojnega g. Bogdanoviča ■ nahaja tačas v Rimu ter je bila telcK« fično obveščena o tragični smrti svojcf
moža,	.
Bodi pokojniku ohranicu blag spoim>
priloga „Jutru* St. VSO, dno 2S. oktobra 1923,
Politični odmevi
Blok proti Mali antanti
Trst, 21. oktobra.
Preteklo je komaj teden dni, odkar je obiskal Italijo bolgarski zunanji minister Kalkov. Bil jo sijajno sprejet od italijanske vlade. Predsednik Mussolini ga je povabil na banket, ki so se ga udeležili mnogi člani kabineta. Razume se, da se jo na banketu napivalo Bolgarski in njeni vladi. Bolgarski zunanji minister se je revan-jiral in je priredil obod na čast Mus-soliniju, ki se je banketa tudi udeležil v spremstvu več članov svoje vlade.
Tako snubita Italija in Bolgarska druga drugo. Italija skuša na vsak način pridobiti Bolgarsko; zakaj, je lahko misliti. Bolgarska, zaničevana, pa tudi rada vidi, da jo kdo pogleda s prijaznim očesom (čeprav so ti prijazni pogledi hinavski). Italija jo vendar velesila, država, ki jo zaenkrat še mnogi respektirajo in ta sprejme člana bolgarske vlade s takim sijajem — J;omu bi to ne laskalo, predvsem pa Bolgarom, ki so bili šo pred kratkim tako ponižani v Beogradu, da nekaterih njihovih zastopnikov Pašič niti sprejeti ni hotel. Tako so vsaj pisali tukajšnji listi. Kar Jugoslavija odbija, to skuša Italija pridobiti. In to zna di[jlomatična, zvita in hinavska Italija! Bolgarski listi so v poslednjih dneh vsi navdušeni za Italijo in tudi uradni listi kažejo prav odkrito simpatije do Italije. — Današnji listi poročajo celo, da ustvarja Italija blok proti Mali antanti (predvsem proti Jugoslaviji). V tem bloku bi bile poleg Italije Turčija, Albanija in — Bol-parska. A kakor vso kaže, utegne priti zraven še Madžarska.
Te dni se je mudil v Trstu madžarski minister za šolstvo, Berzeviczy ({istokrvnost!). Prišel je snubit Italijo in sprejet je bil z vsem bl&skom. Na postaji so ga pričakovale najvišje osebnosti, bil je pozdravljen že na peronu in nato odpeljan na banket itd. Tam se je napivalo Italiji in Madžarski, da je bilo veselje.
V soboto je sprejel v hotelu de la Ville, kjer je nastanjen, nekatere žur-naliste. Med drugim jim je dejal tudi sledeče:
<Trst je, z ozirom na svojo zemljepisno lego, italijansko mesto velike intelektualne in trgovske važnosti. To mesto predstavlja najbližjo in najobčutljivejšo točko za intelektualna in politična sporazumljenja, katera hočemo skleniti z Italijo. Bil sem vedno propričan o važnosti in recipročnosti italijansko - madžarskih interesov in nikjer ne vidim ne vzroka, ne povoda za kakšno navzkrižje ili nesoglasje. Po mojem so interesi na obeh straneh in enako močni.
Med nami in Italijo leži Jugoslavija. Italija in Madžarska bi imeli koristi od sporazuma z Jugoslavijo, predvsem s pogodbami, ki bi dovolile živahne trgovske stike. Izgubili smo mnogo ozemlja, Id je bilo za nas vir ekonomskega procvitanja, vendar marsikaj lahko nudi Madžarska še danes. Na Italijo, njeno trgovsko in obrtno sposobnost gledamo s simpatijo. Med našima narodoma ne bo manjkalo zaupanja in odkritosrčnosti, ki je bilo in bo vedno potrebna podlaga politične in gospodarske stike.
Kar se tiče Reke, je naša želja ln Interes, da bi Reka ne postala jugoslovanska. Za nas bo vedno lažje skleniti sporazum z Italijo, kakor z Jugoslavijo. Končno, naše zadržanje je bilo jasno tudi v preteklosti, ko je Reka še pripadala Ogrski: priznavanje italijanskega značaja mesta in protežiranje iialijanstva proti hrvatskemu elementu.«
Tako jo govoril oficijelni zastopnik madžarske vlade v Trstu. Da ni govoril v zrak, leži na dlani.
Fašistovski tisk
Začetki fašistovskega tiska so bili zelo skromni. Edini milanski »Popolo d' Italia», ki mu je stal na čelu Mussolini, je bil odločno na stram fašizma. S porastom fašizma pa je seveda rastel tudi fašistovski tisk. Ko je prišel fašizem na vlado, jo skoraj ves italijanski tisk z majhnimi izjemami prešel v njegov tabor. Čo izvzamemo komunistične in socijalistične liste, kolikor jih je še, in pipijevskl tisk, ostajata izven fašizma lo še milanski »Corriore dolla Sera» in rimski «11 Mondo«, za katerim stojita Nitti in bivši minister za kolonije Amendola. Giolittijeva torinska »Stampa« se drži rezervirano. V pipijevskem tisku je koiaboracijonistična struja (Matteo Gentili, član bivše jugoslovonsko-ita-lijanske paritetičue komisije ravnatelj »Corriera d' Italia«) na strani fašizma, dočim jo sedanje glavno glasilo stranke (don Sturzove struje) «11 Po-polo» protifašistovski. Milanski «So-colo« plove v fašistovskih vodah. Rimski «L' Idea Nazionale», «11 Gior-nale d' Italia», «L' Epoca», «11 Mes-saggero», «La Tribuna* (poluslužbe-na) so bolj fašistovski od priznanih fašistovskih listov. Nittijanskega «11 Paese« ni več, ker so ga zasedli fašisti. Namesto njega izhaja «11 Nuovo Paose», ki jo seveda fašistovski. V provinciji je seveda danes vse faši-stovsko.
V zadnjem fašistovskem velikem svetu je bilo sklenjeno, da bodi v vsaki provinciji samo po eden list službeno glasilo fašizma. Sklep našteva potem po imenu vsa ta glasila, od katerih je 41 tednikov, 2 dvoteduika, 1 trotednik, 11 dnevnikov. Glavno glasilo fašizma pa jo milanski «11 Po-polo d' Italia», ki mu stoji sedaj na čelu brat ministrskega predsednika komendator Arnoldo Mussolini. Temu tisku sledi šest glasil fašistovske omladinske organizacije, sedem fašistovskih glasil v Inozemstvu, in sicer: »Giovinezza« v Atenah, «R Ga-gliardetto» v Berlinu, «La Nuova Italia« v Bukarešti, »Giovinezza« v Bostonu, «U Piavo» v Beiruthu, «La Squiila itaiica« v Luganu in «La Voce d' Italia® v Sofiji. Dva lista sta v kolonijah (Bengasi, Tripoli). Zveza fašistovskih strokovnih organizacij ima za glasilo «R Lavoro d' Itaiia» in končno so priznane za fašistovske še tri revije.
Zanimiva so imena posameznih fašistovskih listov zlasti v provinciji. Tako izhaja v Jakinu «La Grande Italia* (»Velika Italija«); »Giovinez-za» (»Mladost«) se ponavlja večkrat, «L' Assalto« (»Naskok«) tudi nekoli-kokart. Potem prihaja «La Nostra Ora» (»Naša Ura«), »Alal&«, «Eja!», «La Valanga« («Lavina»), «La Ve-detta» (»Straža«), «La Scure» (»Sekira«), »Audaco« («Drzovitež»), «L' In-trepido« (»Neustrašenee«), «La Santa Milizia« («Sveta Milica«), »Camicia Nera« («Crna srajca«) itd.
Prijateljstvo takoimonovanega filo-fašistovskoga tiska napram fašizmu ni posebno trdno. To se je prav posebno pokazalo pri zadnjih vodstvenih volitvah v rimsko novinarsko udruženje. Pri volitvah je dobil protifašist Ber-gamini 338 glasov, fašist Corradini pa samo 270, 58 odstotkov, večina rimskega novinarstva se je torej izjavila proti fašizmu in s tem seveda tudi proti fašizmu samemu in njegovi vladavini. Kot vzrok temu pojavu se navaja okolnost, da je Corradini edon prvih pobornikov onega začasno še neizdanega, a vendar že v javnost do-šlega vladinega odloka, ki znatno omejuje tiskovno svobodo. Gotovo pa tiči za tem odporom proti pofašišče-nju rimskega novinarskega udruženja še kak vzrok, čo ne drug, pa vsaj ta, da si novinarstvo, ki nima svobodno
volje pr! svojem poklicnem deiu, ne
da narivatl tujo tudi tam, kjer ima izključno ono samo odločevati o svojih življenjskih vprašanjih.
LIoyd George v Ameriki
(Od našega stalnega dopisnika.)
Now-York, sredi oktobra.
Dne 5. oktobra jo dospel v Ameriko angleški državnik Lloyd George. Z gotovostjo so lahko trdi, da je le malo ino-zemeov doživelo v Ameriki tako prisrčen in entuzijastičen sprejem, kakršnega jo bil deležen bivši angleški premier. Tako zna pozdraviti lo svoboden, demokratski narod zaslužnega, demokratskega moža.
Njegova pot od Battery Barka, ltjer se je izkrcal, pa do City Hali, ali mestno hiše, kjer jo bil oficijelen sprejem in kjer je bil imenovan častnim meščanom mesta Ncw-York ter do hotela WaIdorf Astoria, kjer je ložiral, jo bil en triumfalen pohod.
V mestni hiši je državnika sprejel podžupan Ilulberl, namestnik župana Ilyhuia, ki je nevarno bolan. — Poleg podžupana jo nagovoril Lloyd Georgea tudi reprezentaut predsednika Coolidgea in poklonile so se mu civilne in vojaške oblasti. Lloyd George je dal nato izraza svojemu veselju nad prisrčnim sprejemom ter dejal med drugim:
clz dna srca se zahvaljujem predsedniku to velike republike, gospodu podžupanu - kmalu bi bil rekel ,lord županu' -(veselost), predvsem pa ameriškemu narodu, ki je priliitel izmozgani in razbili Evropi ob enajsti uri na pomoč. V kritičnem trenutku sto poslali v Evropo cvet svojega naroda, najboljše svojo funte, ki so se galantno borili ramo ob rami z izmučenimi borci antante. Dovolite mi, da se zahvalim vam in Bogu, ki vam jo dal impulz, da ste prijeli za orožje, v korist zmage demokracije ln svobode. — V dveh ali treh generacijah ste stvorlli lz neštetih kozmopolitiških plemen en sam narod, ki stremi za istimi ideali in cilji, ki ljubi in spoštuje Isto zastavo, na katero so vaši
pradedje pisan a svojo Krvjo zgodovino
dežele. V dveh generacijah sto ustvarili to, česar ne moro Evropa ustvariti v tisočletjih. Sto in sto let si Evropa žo prizadeva, da prepreči pri narodih skaknnjo drug drugemu na vrat, preko rek in morij, proko visokih gora . . .»
O situaciji v Evropi Jo dejal: <TežkoSa Jo v tem, da smo bili združeni v vojni ter da smo razdvojeni v miru. Vsi hodite svojo pot, mi hodimo svojo; Francozi svojo, Italija svojo. Mi smo medsebojno lo-čoni. Videti je, da ni nikakega skupnega cilja, čo pa je. tedaj ni metod, b katerih pomočjo bi bil dosegljiv.* Daljo jo govornik dejal, da jo bil prav za prav George VVashington tisti, ki jo položil pravi temeljni kamen današnjemu angleškemu imperiju, kajti on je učil, da morajo narodi poslati demokratski. — Evropski narodi so boje drug drugega. Evropa se iz strahu oborožuje. Pojavlja so ljubosumnost iu celo sovraštvo nastaja.
O Porulirju so jo Lloyd George izrazil, da ni dobrih izgledov. Versnjska mirovna pogodba jo po njegovi sodbi dobra, toda način, kako se izvaja, ni pravilen. Če bi bil sprejet Iiughesov načrt, da bi mednarodni odbor kompetentnih državnikov in ekonomov preiskal in analiziral situacijo, bi to mnogo pripomoglo k ustni jen ju srednjeevropskih razmer. O Zvezi narodov jo rekel, da je brez Združenih držav brezpomembna.
Na vprašanjo časnikarskih poročevalcev, kaj misli o ameriški prohiblciji, koliko časa so bo šo po njegovi sodbi držal Baldivinov kabinet in kakšno je njegovo mnenje o ženskah v parlamentu, ni odgovoril ter je pripomnil, da nima več nika-kih političnih aspiracij.
Iz New-Yorka odpotujo Lloyd George v Kanado, nakar so vrne preko državo Minnesota zopet v Združene države, kjer obišče še nekatera sredujezapadna in vzhodna ameriška mesta, V začetku meseca novembra odpotuje nazaj v Anglijo. I.Ioyd Georgea spremljata njegova žena in hčerka.	A. S.
V«
• O
e
Jurij Križanič
apostol ideje slovanstva.
7.0 od davnih časov se pri slovanskih pisateljih in politikih opaža neko čustvo bratstva slovanskih narodov, tako na primer v Nestorjovi kroniki, pozneje v nekom pismu Karla IV. earu Dušanu, v proklamacijah Žižka in Taboritov. A. sistematično podprl in programatično oblikoval je slovansko idojo šele v 17. stoletju Hrvat Jurij Križanič (1617. do 1683.). Za njegovo dobo je bil ta poizkus tako smel, da so ni mogel posrečiti. Vondar pa Križaničevo prizadevanje, da dvigne Slovanstvo in zlasti Rusijo, kjer je preživel večji del svojega živijenja, zasluži reč zanimanja, kakor so mu ga je posvečalo dosloj.
Križanič jo zapustil več dol, ki pa, dokler je živel, niso izišla v tisku. Njo-govo slovnico ruskega jezika, katero je Dobro vsky prečital v rokopisu, jo izdal Bodjanskij leta 1859. Solo nekoliko pozneje jo Bozsonov začel izdajati tudi druga Križaničeva dela ter je v dveh zvezkih obelodanil njegovo »Politiko« in razpravo «De providentia«, oboje v odlomkih. Nadaljne odlomke te razprave jo leta 1912. objavil V. Waldenberg v obširnem spisu o Križaničevih nazorih glede države. O Križaničevih politično-historičnih nazorih je leta 1895. pisal Vu-jič ter so bili tozadevno objavljeni še nekateri drugi spisi — med drugimi se je obširno bavil z njim Miljukov v svojih «0čerki po istorii ruskoj kultury« — a razen njegove slovnice ni še nobeden njegovih spisov v celoti zagledal sveta. Povodom 300-letnico Križaničovega rojstva je v publikacijah Jugoslovanske akademijo Vatroslav Jagič izdal delo •Život i rad Jurja Križaniča«, v katerem jo zbral v celoto vsa tozadevna raziskovanja. Prikazal nam jo Križaniča kot vsestransko naobraženega in za svojo dobo izredno učenega človeka, ki jc mnogo videl po svetu, spoznal tudi slabo strani Slovanstva, s prstom pokazal
na njo in so trudil, da jih popravi.
Profesor V. Vondrdk jo nedavno objavil spis »Slovanski myšlenka u Križani-če a jeho soud o Slovanech vuboc«, v katerem oconja Križaničeve idojo zlasti v »Politiki«, a tudi v drugih njegovih dolih. Temeljna misol Križaničeva jo bila, da mora priti do sprava med Moskvo in Rimom. Da oži tvori to idojo, jo postal misijonar in hotol jo le v Rusijo. Obrača so do carja z besedami: »Ti, car, ti si sedaj edini, katerega nam jo dal bog, da prinese pomoč Bolgarom, Srbom, Hrvatom, Poljakom in Cehom, da spoznajo svoje robstvo in svoj Bra-moton položaj ter da vržejo nomški ja-rom s svojih pleč«. Jugoslovani — pravi nadalje — so izgubili ne lo lastno državo, marveč tudi moralno moč, tako da se ne zavedajo, kaj je narodna čaBt in dostojanstvo, in si sami ne morejo pomagati. Križanič je izrazil željo, naj ruski car pod svojim vodstvom ustvari zv2zo samostojnih slovanskih držav. V posameznostih Križanič sicer ni izdelal svojega programa, razvidno pa jo, da si je predstavljal rešitov tega vprašanja v drugačnem smislu, kakor ruski slavjano-fili 19. stoletja. Glede njegovega stališča moramo pač vpoštevati, da jo bil Križanič katoliški duhovnik, važno pa jo, da je v tej zvezi iskal rešitev in blagor vsega Slovanstva.
Svoje misli o osvoboditvi in ujedinjc nju Slovanov jo Križanič opiral na svojo poznavanje tedanjih razmer slovanskih narodov, njihovo preteklost in njihovo etično vrednost. Z lastnimi očmi je videl Rusijo in Poljsko; o ostalih so je informiral po tujih virih. Poznal je šest slovanskih narodov: Ruse, Poljako, Čehe, Bolgare, Srbo in Hrvate. Gledo drugih je bil mnenja, da so izgubljeni. Tako je sodil tudi o Slovencih. Ruse je smatral za prvo predstavnike Slovanstva, četudi ni bil slep za njihove napake. Slika, katero nam podaja Križanič o tedanji Rusiji in o Slovanstvu sploh, ima tudi temne strani. Kot največjo no-
sročo in za nevzdržen )e smatral polo*
žaj, ako narod nima svojo lastno vlada in svojega lastnoga vladarja. Zato mu jo Rusija bila ideal, ker jo imela svoje-, ga carja, dočim so Poljaki poklicali M doŽolo tujo kraljo.
Za najnevarnejšo sovražnike Slovanov) jo Križanič smatral Nomco z. njihovim iDrang nach Osten«, s katerim bo jim jfl|. posrečilo ugnezditi so v mnogih slovanskih pokrajinah, kjer so iztisnili prvotno slovansko prebivalstvo. A Križani^-ni nepravičen. On priznava dobro lasti' nosti Nemcev ter priporoča Slovanom, naj tekmujejo z njimi v marljivosti, štedljivosti in drugih krepostih. Prizna, va nemško naprednost in njihovo spretn nost, da izkoristijo vsako stvar.
Občudovanja in hvalo vredna je po-teza Križaničovega značaja: no plaši »e povedati resnico, čo jo šo tako grenka. 1'ovodal jo je v pismu celo ruskemu car-, ju. Nesporno jo Križanič edon izmed ve. likih mož Slovanstva, ki ima tudi seda. njosti marsikaj povodati.
Osuševanje skadrskega jezera
Poroča Be, da jo naša vlada poslala komisijo, ki naj preštudira položaj gledo osušenja Skadarskega jezora. Komisija jo dovršila svojo delo in bo je te dni vrnila iz Skadra v Boograd.
Dvomimo pa, da bi bilo na podlagi tega žo kmalu mogočo začeti z osuševalno akcijo. Težave no obstojajo toliko v tebi nični kakor v politični strani problema.
Kakor znano jo velika vočina Skadar-t skega jozera skrajno plitva, ob jozoru pa so širi več km na široko ravan, ki jo jezero pri nekoliko višjem vodnem stanju poplavlja. Zato jo ravan močvir-i nata in za kulturo no prihaja v poštov. Posebno veliko močvirno, poplavljena ravnine se nahaja na črnogorskem ozem-I ju*
Razumljivo jc, da so jo že zgodaj obravnavalo vprašanjo, kako preprečiti poi plave in spremeniti zamočvirjeno ravnino v rodovitno zomljo, kar bi bilo za Črnogorce tem večjega pomona, ker imajo sicer skoro sam pusti Kras. To tehnični strani bi no bilo pretožko rešiti problom osušonja. Poplave nastajajo namreč vsled toga, kor ob času večjega deževja Bojan;t, odtok jezera, na moro odvesti pravočasno proviska vode, ki so nataka iz rek v jezero. Vzrok, da odvaja Bojana premalo vode, pa ne tiči v njej sami, marveč v okolnosti, da bq izliva vanjo tile pod izstopom iz jezora roka Drimac, rokav večjo reko Drim. Ta Drimae s svojimi vodami šelo zastavi odtok Bojana in povzroči, da stopi Ska-. darsko jezero čez svojo nestalno bregove.
Regulacija Skadarskoga jezora mora tedaj regulirati Bojano od jezora do morja in pa Drimac. Kakšon načrt jo izdolala naša komisija, še ni objavljeno, gotovo pa je, da jo za vsakršno reguliranje najvažnejši del — izstop Bojane; iz jezera.
Toda ravno ta izstop Bojane ir, jezora jo ostal v okviru Albanijo, kajti šeltt nokaj km nižjo spodaj postano Bojana mejna reka med našo državo in Albanii jo. Gotovo ni treba posebnega utemeljevanja, da bo ta okolnost silno komplici-rala melijoracijska dola r skadarski ravnini. Vrhutega jo Btvar važna šo r drugom pogledu; Bojana bi se dala namreč kanalizirati, kakor eo jo dolnja No-retva, in so urediti za paroplovbo; Ska-dar in posredno tudi črnogorska Virpa-zar ter Plivnica bi mogli postati morska pristanišča, kakor n. pr. Metkovič. Daljo jo tudi ob spodnji Bojani mnogo močvirnato ravnine, ki bi so dala preurediti v najplodnejšo njivo, zlasti ko jo južno podnebjo usposablja za gojenja dragocenih južnih sadežov.
Kako se bo dala izvesti melijoracija Skadarskega jezera v obstoječih neugodnih političnih mejah, jo gotovo eden najresnejših visečih problemov med našo kraljevino in albansko državico.
rešimo
Miloš Štibler:
Polharji
(Konec.)
»Niste čuli o bergmanaelcu? Pa *am jaz povem. Moj oče je drvaril po kočevskih gozdovih. Obenem je lovil polhe, da jih je imel za hrano. Nekoč ima na palici velikoga polha in si ga pripravlja za večerjo. Naenkrat stopi grma bergmandelc: Imel je visokb Gornje, plave hlače, kozjo glavo in tdočo kapo. V desnici drži bič, levico skriva za hrbtom. »Daj polha meni!« 1'ravi očetu. »Sebi sem ga namenil za hčerjo!« pravi oče. »Daj ga meni,« Ponovi bergmandelc, »boš si drugega tamostil.* «Ne dam!« pravi oče. Takrat bergmandelc pokaže levico: držal J" palico, a na palici visi grda žaba. Zabo podrži na ogenj, da začne evreti ln od nje kapljati baš na polha. Očetu zagnjusi, pravi da takega polha ne jedel, ga vzame z ognja in vrže v *ozd. Bergnandelc s hudim smehom iz?inp v grmovju in začne z bičem tako Pokati po zraku, da so se plašili vsi Nhi. Niti oče, niti drugi polharji nsto noč niso vjeli nobenega polha. Oče mi jo vso to sam pripovedoval.«
Za svojo storijo je kaplan iz Zazida 'eveda takoj zahteval kozarec vina; 'očai Lojze mu ga ni odrekel. Toda dimnikar, izknšen polhar, se s povest-•o o bcrcmandclcu ni oonolnoma stri-
njal, nego je trdil, da imajo polhi in polharji svojega duha, ki se imenuje polšji mandelc. Ni hudoben, ako ga ne razdražiš. Razdražen pa istotako preganja in plaši polhe, kar je na škodo polharjem.
»Ampak ta, pravi polharski hudič ni doma pri nas, nego na Gorjancih,« pravi gospod Tone.
«0-ho!» zamrmra dimnikar.
«Le poslušajte, možje,« pravi gospod Tone, «pa boste videli, da imam prav. Torej tam nekje na Gorjancih se jo nekoč iz petelinjega jajca zvalil hudič. Več let je bival v hribu in jo bil spodoben ter je tudi z ljudmi rad govoril. Tako n. pr. so ljudje mrvo kosili in sušili, pa jih hudič opozori iz gozda: «Zdevajte mrvo, bom vodo puščal!« — in res čez nekaj časa nastane strašna ploha. Nekoč so zabeli Gorjanci na vrhu hriba zidati cerkev. Pride hudič in pravi, da se ne boji nič druZega, ko samo onega velikega bika, ki ga bodo pripeljali v zvonik. Mislil je namreč na zvon, česar pa Gorjanci niso razumeli. Ko je cerkev gotova in jo prvič zvonilo, jc nastal strašen vihar in vrišč in pišč na gori, da se jo zemlja tresla. Ko so zrak zopet pomiri, vidijo Gorjanci v celem gozdu nizdol po hribu na mnogo metrov čireko pomnndrano drevje. To je bila sto-.a. ki si jo je hudič napravil, ko jo bežal pre.l zvonem ali »bikom«, kakor ie rekel. Od tokrat
na Gorjancih ni več hudiča.«
»Pa kaj ima ta gorjanski hudič opraviti s polhi?« porogljivo vpraša dimnikar.
»Gorjanci so sdmi polharji,« pojasnjuje gospod Tone, »torej je pravilno, da ga imenujemo polharskega hudiča in je prav, da polharji o njem govorimo in ga spoštujemo.«
»No da! Vaš gorjanski hudič ima s polharijo ravno toliko zveze, kakor ona zgodba o dežniku in slovanskem navdušenju,« pravi drugi gosposki polhar.
»Kakšna je pa spet ta?« vpraša stric Na.nde.
»Kaj je ne poznate? Moj prijatelj pride v Trst. Tam kupi nov dežnik. Gre na morsko nabrežje in stopi ua visoko skalo. Pogled ua morje ga silno prevzame in začne z največjim navdušenjem deklamirati ono:
Buči, buči morje adrijansko, nekdaj bilo si slovansko!
Od samega navdušenja pozabi prijatelj besedilo pesmi. Lovi besedo po zraku, začne vihteti dežnik in ga z vso silo zapodi daleč tja v morje z besedami:
Buči morje adrijansko,
nekdaj bilo si slovansko,
na, pcrri še to marclo italijansko!«
»Ampak, gospod profesor,« pravi stric Nande, »ta Vaša zgodba vendai nima nič polhovskesra na sebi?»
»Ima ysaj toliko,« pravi profesor, kakor gorjanski hudič, kajti moj prijatelj z dežnikom je velik ljubitelj pečenih polhov.«
Vrsta gosposkih polharjev se je smejala, vrsta pravih pa muzala in Janez vstane ter pravi, da jo treba pregledati nastavljeno pasti. Pravi polharji vzamejo vsak po eno karbidnico. Gosposki polharji so jim pridružijo in odidejo v gozd po dva in dva, vsaka dvojica v drugo smer, da pregledajo škatlje. Lepo jo bilo gledati, kako se v pozni noči pomikajo močne svetilke po gozdu. Trajalo je kako pol ure, da so so lovci začeli vračati. Vsak prinese nekaj plena, največ Pavlin, sicer mlad, toda zelo nadarjen polhar. Polhe mečejo na kamen v bližini ognja, a gospoda seveda živalco skrbno ogledujejo in zopet tuhtajo o polšjem mesu in polšjih kožah.
Ker se opravlja delo in čas Vži, zahteva tudi želodec nagrado. Polharji odpirajo nahrbtnike in dajejo želodcu, kar je njegovega. Gospod Tone privleče vročo krompirja; dimnikar, mojster ognja, pripravi žerjavico, v katero zakoplje krompir. Jako jo spreten. Nagrabi žerjavice z velikega ogniičča, prinese nekaj kratkih, toda komatih smrekovih vej, s katerimi razpiha žerjavico, da se krompir brzo in dobro peče. Častni kufcnr — seveda iz vrste gosposkih nolharjev t-, jo medtem nod
gahrovim drevesom na dveh kamnih namestil veliko ponev in pričel pripravljati golaž, h kateremu obenem kuha velik lonec krompirja. Kajpada so polharji obeh vrsti nezaupno gledali kuharskega diletanta, a osobito jo gospod Metod venomer prihaj G ogledovat kuliarjevo početje. Resnici na ljubo bodi povedano, da so kuhar -sam lii posebno trdnega čutil v tej stroki in da mu je postajalo nekam tesno pri srcu, ko jo videl nezaupljivo obraze gospoda Metoda in vseh ostalih polharjev, pravili in gosposkih. Zato je delal in pripravljal z vso previdnostjo. Ko pa je mislil, da je vso v redu, jo po vrsti pozival polharje, da pokusijo, čo jo golaž že dober. Ker so je pri tem pokušanju golaž zdel vsakemu dober, oziroma je kuharju vsakdo vsaj rekel, da je jod dobra, so jo premeteni kuhar s tem vnaprej zavaroval zoper vsako nepovoljno kritiko. In ros je to dobro storil. Pravi polharji so siccr točno spravili dodeljene jim porcijc pod streho, a gospostvi polharji so le malce okusili, drugo pa pustili na krožnikih. Točaj Lojze je to oatanko pozneje pobral in jih odnesel svojim prašičem, češ. da oni tako hrano prav radi uživajo!
Ali je treba še posebej omeniti, da je točaj Lojze z razdavanjem pijače imel največ posla? To se pri taki družbi pač samo po sebi razume.'
Sokolstvo
Sokolstvo za zatirane pravice našega naroda
VSEM BRATOM IN SESTRAM!
Naš narod v neodrešenem delu domovine čuti vsak dan huje kruto moč novega gospodarja, ki uveljavlja proti ujemu svojo kulturo z nasiljem, z ognjem in mečem. Pretvarja njegovi deci materinsko šole v potujčevalnice, uničuje ga gospodarsko, da si ga politično podjarmi, izga-na narodno čuteče domačine, našemu jeziku jemlje pravice do samostojnosti in enakopravnosti!
Brezdušni tujec in brezsrčni tlačilec Uporablja vsa nekulturna sredstva, da pretvori naš ponosni, zavedni in svobodoljubni narod v brezpravno rajo!
Vsak sovražnikov udarec, ki zadene kateregakoli naših bratov in sester v neod-rešeni zemlji, je pripis maščevalna usode na obsodbi, ki jo dostavlja trinogom brit-ko užaljena pravica!
Sramotno poniževanje svetosti in lepoto našega materinskega jezika budi v naših dušah gnev in srd, ki se javljata v glavnem in odločnem protestu pred vsem kulturnim svetom proti toliki kršitvi najsvetejših in najprimitivnejšik pravic našega naroda!
Vse brate in sestre v svobodni domovini pozivamo, naj noč in dan mislijo na zasužnjeni del našega naroda, naj se z vsemi silami in z vsem navdušenjem posvete sokolskemu delu, naj širijo in poglabljajo sokolsko misel sirom naše zemlje do zadnje naše koče, da se vsi, ki ljubijo naš narod iu njegovo svobodo, strnejo pod sokolskim praporom in stojo pripravljeni, ko udari usodna ura osvete!
Vsem trpečim in preganjanim bratom in sestram bodi uteha in lek v duševnih in fizičnih mukah zavest, da pride dan, ko se dvigne ranjena čast narodnega ponosa v strašno moč, ki prinese tudi zarobljeni domovini maščevanje in osvobojenje.
Zdravo!
Starešinstvo Jngoslovenskega Sokolskoga Saveza.
Sklepi JSS.
»prejeti na seji odbora dno 29. septembra 1923. v Ljubljani.
I.	Neugodne naše notranje in zunanje politične razmere so povzročile, da so ustanovili v raznih delih naše države po mišljenju in udejstvovanju različne naci-jonalistične organizacije.
Napram izvensokolskim nacijonalistič-<iim organizacijam, ki niso nasprotne principom Sokolstva, je Jugoslovenski sokolski savez že ugotovil svoje stališče na svoji glavni skupščini dne 29. oktobra 1922. v Saborni dvorani v Zagrebu, poudarjajoč, da nc silimo v odbore ali k sodelovanju pri teh organizacijah nikogar naših članov, kakor tudi ne branimo nikamor vstopa v odbore ali sodelovanje, kakor ie to v skladu s sokolskimi načeli.
II.	Na temelju vidovdanske ustave So-ftolskega sabora v Novem Sadu leta 1919. se bo vršil prihodnji sokolski sabor v Zagrebu leta 1924. Čas sklicanja določita sporazumno starešinstvo Saveza in župa Zagreb.
Vavodila določajo nastopno:
1.)	Izda se takoj poziv na celokupno figoslovensko Sokolstvo, v katerem se ga opozarja na sokolski sabor. Poziv naj sestavi starešinstvo.
2.)	Vsa društva in župe se pozove, da tzrečejo svoje želje glede sabora in stavijo predloge za predmete, o katerih so naj razpravlja na saboru. Vse to mora biti izvršeno do 1. decembra 1923.
3.)	Na podlagi teh predlogov in po fastni inicijativi izdela starešinstvo načrt za delo sabora v mesecu decembru 1923. Določijo naj se odseki, ki bodo pripravili matcrijal in določijo naj se naslovi referatov.
4.)	Ves pripravljeni materijal se odpošlje župam, ki morajo v gotovem roku, ki ga določi starešinstvo, podati svoje mnenje ter določiti za vsak referat svojega župnega referenta.
Tako zbrani materijal morajo referenti Jugoslovanskega solcolskega saveza ure-
diti. Ves materijal se da v lisk ter sc odpošlje župam in društvom, da so pripravijo za sabor. Za posamezno referate so določijo odseki, v katero pošlje vsaka župa po enega referenta. Sabor sam naj bi bil zaključna manifestacija jugosloven-skega Sokolstva.
III.	Leta 1924. se bo vršil pokrajinski zlet na Vidov dan v Sarajovu ob priliki lOletnice sarajevskih dogodkov, ki so bili prava etapa jugoslovenskega ujedinjenja.
IV.	Pri Savezu naj se nastavi potrebno število potovalnih prednjakov, kl bodo poleg tehničnega nadzorstva in pouka imeli nalogo poučevati društva iu župe tudi v administrativnih poslih. V društvih naj bi imeli tudi predavanja ter obenem opozarjali na redno in pravilno vplačevanje vseh saveznih in župnih prispevkov.
V.	V svrho izboljšanja saveznega finančnega stanja naj priredijo vsa društva v mesecu decembru vsakega leta po eno prireditev, katere čisti dohodek pripada Savezu. Prireditev naj so vrši pod imenom tSavezui dan>.
VI.	Vsakemu članu in vsaki članici je zabranjeno nositi poleg sokolskega znaka kakršnekoli drugi znak.
Vsa sokolska društva so poživljajo, da proti članom in članicam, ki bi se tudi izven društvenih prostorov in telovadnic vedli nesokolsko, postopa strogo po pravilih.	_
Polaganje spominskih kamnov v Tyršovem domu
Kakor znano, je COS. kupila v Pragi na Mali strani staro Micbnovo palačo, da jo preuredi v svoje društvene namene. Poleg raznih pisarniških prostorov bo tam tudi sokolski muzej, dalje velika telovadnica, plavalnica za zimo itd. Obenem bo to reprezentančna palača češkega Sokolstva, ki bo nosila ime Tyršev dom.
Ker je Michnova palača ena najstarejših praških stavb, so zanjo pokazali posebno zanimanje zgodovinarji in prijatelji starih spomenikov. Nebroj komisij si je ogledalo med prezidavo staro stavbo in večkrat so se med zidanjem morali pre-narediti načrti, zakaj pogosto so naleteli ua stare Iresko-slike, ki imajo veliko zgodovinsko vrednost in so ee zategadelj morale ohraniti. Vnanjo fasado palačo so do podrobnosti raziskali ter so po odstranitvi vrhnjega ometa našli dragocene renesančne freske. Tako bo Tyršev dom imel veliko zgodovinsko vrednost na svoji stavbi. V pritličju srednjega in zadnjega trakta so pod debelim ometom odkrili bogato stukaturo, ki je velike zgodovinsko in umetniške vrednosti.
Dela pri stavbah novih traktov dobro napredujejo in je upali, da bodo v letošnji stavbeni sezoni pod streho. Mnogo dela provzroča stavba zimske plavalnice, ki se nahaja pod veliko telovadnico, Nad glavnim portalom je pravkar postavil kipar Bruha krasno soho treh sokolov, ki bo vnanji znak sokolske stavbe.
V nedeljo dne 28. oktobra t. 1., ko slavijo Cehi spomin osvoboditve in ustanovitve lastne republike, bo slovesno pokla-danje spominskih kamnov v Tyršev dom. Slavnosti se udeležijo člani, članice in naraščaj velike Prage v kroju, od ostalih žup bodo prisostvovali samo zastopniki. K spominskim kamnom bodo vloženi spominski spisi vseh žup, in sicer na pergamentnem papirju, ki ga je COS. poslala vsem župam. Spisi bodo obsegali ime župe, njeno ustanovno leto in sedež, nato kratko posvetilo Tyrševemu domu 6 podpisom staroste, tajnika, načelnika, načeluice in predsednika kulturnega odseka. Dalje imena vseh župnih odbornikov, imena vseh v župi včlanjenih društev in število članstva, naraščaja in dece. Poleg župnih spominskih kamnov bodo vloženi tudi kamni iz peterih znamenitih čeških gora. Določeni so že bratje, ki jih bodo položili pri slavnostnem poltladanju.
Tudi jugoslovensko Sokolstvo bo v znak najožjih stikov med njim in češkim Sokolstvom položilo v Tyršev dom svoj kamen, in sicer iz Triglava. Sokolsko društvo v Mojstrani, ki je najbližje Triglavu, je preskrbelo kamen iz triglavske-
ga gorovja. To je Kamnita socfia v izmen!
40 cm, ki nosi vdobljen napis <Trlglav>. Zastopnik jugoslovenskega Sokoltlvu, ki se udeleži slavnostnega pokladanja spominskih kamnov, bo dno 28. oktobra v imenu celokupnega jugoslovanskega Sokolstva podal slovesno tudi spominski spis, ki bo obsegal kratko podatke o sedanjem stanju našo organizacije.
Tako bo tudi ob tej priliki dokumentirana bratska vzajemnost med češkim in jugoslovanskim Sokolstvom.
XII. seja Evropske mednarodne telovadno zvezo, ki ima sicer 6voj sedež v Anversi, se vrši dne 2. novembra 1923. v Parizu ob priliki DOlotnice Unije francoskih gimnastov. Od jugoslovenskega Sokolstva se udeležita seje starosta br. doktor VI. Ravnikar in načelnik br. doktor V. Murnik. Na vzporedu seje js med drugim določitev kraja, kjer naj sc vrši prihodnja VIII. mednarodna telovadna tekma v letu 1926., kakršna je bila preteklo leto v Ljubljani na I. jugoslovonskem vsesokolskem zletu. Na tej seji se tudi odloči, nli in kako se udeležijo v Zvezi včlanjene telovadne organizacije prihodnje Olimpijade leta 1924. v Parizu. Od tega sklepa odvisi tudi udeležba jugoslovenskega Sokolstva na Olimpijadi.
Laška narodna telovadna iveza pri-
redi prtnodnje leto koncem maja ln v l neznanem x, kakor U se vsa* drug, v
začetku junija v Firencl svojo mednarod- ] nasprotju z njim z enako pravico lahko
no telovadno tekmo, ki obsega tekmo skavtov, gasilcev, vojaštva, šolarjev in akademikov. Posebej bo tekma telovadcev v obveznem telovadnem sestavu in v švedskem sestavu. K tekmi, ki bo pod pokroviteljstvom kralja in seveda tudi Mussolinija, so vabljene tudi inozemske telovadne organizacije.
201otnica sokolskega društva v Sisku, ki jo je društvo praznovalo dne 18. oktobra letos, jo vrlo dobro uspela. Slavnosti so se udeležila društva iz Zagreba, Petrmje, Gline, Karlovca, Kostajnice In Broda. Vrhutega jo posetilo slovesnost več solskih sokolskih društev, ki se nahajajo baš v okolici Gline. Proslava jc obstojala v glavnem v akademiji, pri kateri so nastopili vsi oddelki članstva, naraščaja in dece iz Siska in vrhutega še gosti z nekaterimi točkami. Predvajal se je tudi telovadni ples na barkarolo. Deca iz Bela Cemernico pa jo nastopila z dvoma igrokazoma, kjer se kaže hrvatsko kmetiško življenje. Skromno in dostojno proslavo je zaključila igranka s <Kolo>.
Ii Saveznega starošinstva je izstopil br. Slajpah Francč. Br. Slajpah je bil član organizačnega in manjšinskega odseka.
Kulturni pregled
»Znanost in veraM
(Vcdoslovna študija. Spisal dr. France Vebcr. Zbirka: Pota in cilji, zv.XV—XVI. Cena 65 Din. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani.)
Bili so v stari Avstriji časi, ko so vsi dnevniki, razni časopisi ln brošure, celo znanstvene knjige kopičile članke pod sličnimi naslovi: vera in znanost in zopet znanost in vera. Posebno se je to dogajalo takrat, če se Je vpraSanje o veri in znanosti sprožilo — v parlamentu. In dandanes? Komaj da nam je dnevnik «Jutro» naznanil, da je Vebrova knjiga izšla. Potem pa vse tiho in mirno. Ali nam Vebrova knjiga res ne prinaša nič novega, da je koinaj omembe vredna, al| pa smo sami postali gluhi in slepi, da celo topi, — za starodavne, a vedno nove in pereče probleme?
Veber Je celo knjigo, obsegajočo 254 strani, razdelil na tri dele: v prvem govori o znanstvenem mišljenju, v drugem o verskem mišljenju, v tretjem pa o medsebojnih vezeh in stiku.
Kot pristen fenomenolog (btstvoslovec) In predmetni teoretik (predmetoslovec), kot veren pristaš dveh novih disciplin, ki sta vzniknili v filozofiji. Je Veber vprašanje o medsebojnem razmerju znanosti in vere kritično analiziral, nc da bi sc spuščal količka! v razglabljanje historičnega razvoja znanosti in vere. Njemu je glavno vprašanje, kaj jc znanost, kaj vera na sebi, kaj Je njih bistvo ali kajstvo, ne pa, kako sta se znanost in vera od pamti. veka razvijali. Znanost mu je metodično urejen sestav spoznavanj, to je avtonomnih prepričani, katera spremljajo logična čuvstvovanja in stremljenja, ne pa da bi čustva in stremljenja vodila znanstveno mišljenje. Enako ostro loči Veber religijo in konfesijo, prvo kot izvor primarnega religijoznega čuvstvovanja par excellence, ki korenini v splošnem človeškem nagonu po sreči ter kaže svetost nademplričnega neznanega vesoljstva, svojsko vrednoto prve vrste, drugo pa kot sestav takih hcteronomnlh prepričani, Izvirajočih iz primarnega čustvovanja, katera prepriča nja imajo namen, edino svetovno neznanko (uganko) vsebinsko po svoje izpopolniti.
Končni Vebrovl izsledki zadevajo med-sebojnost vere in znanosti:
1.)	da mod religijo in znanostjo ni idejnega nasprotja, ker prva Ie ob vesoljni neznanki tajinstveno čuvstvujoč kaže le svetost tc neznanke, druga ob tej neznanki končno zadene ob svojo lastno mejo.
Religija in znanost priznavata važnost religijoznega čustvovanja za — nravnost (etiko).
2.)	med konfesijo in znanostjo obstoja idejno nasprotje kakor v izvoru tako v
pomenu odgovarjajočih verskih oziroma znaustvenih prepričanj. Da celo Jc konfe-sija znanosti principijclno podrejena, ker le znanost more določiti, kako logično vrednost Imajo verska prepričanja. Nadalje podčrtam, da Veber smatra umetnost kot blagodejno posredovalko med znanostjo in vero v najširšem zmlslu, ker ne nasprotuje znanosti in ne veri, kakor tudi prlnclpijclo odkaže mesto metafiziki kot znanosti v organizaciji ved. Zaključno obsoja Veber vsaki verski (konfesijski) dogmatizem, kl se pojavlja kot višek vsake znanosti, bodisi kot teologija, bodisi kot dogmatika itd. kakor tudi svobodomiselni dogmatizem, kl vidi v vsaki veri lo skupino človeških zmot v kulturnem razvoju, katerega baš vera najmogočnejc ovira. Zavrača pa Veber tudi neplodni skepticizetn, kl se zateka k misticizmu, obupavajoč tako nad znanostjo kot na veri, dasl ne pozabi primerno poudariti kulturno vrednost vere.
Veber ie presodil problem znanosti in vere z svojega vedoslovnega stališča po dobno kakor to stori n. pr. Messer v svoji noetiki. Zato upravičeno imenuje Veber svoie delo vedoslovno študijo. Vedoslovje (Wissenschaftslchre od Fichte-ja) se namreč skupno noetika (spoznavna teorija) in logika zoveta. Kot punetum sa-litens, kot osrednjo točko cele knjige je iskati v pojmu trauscendencc, to je neka posebna stran vsakega predmeta, oziroma nekaj «nad» vesolj stvom vseh pred. metov stoječega, kar Jo in ostane princi pijelno za nas neznano, kar pa moramo staviti neobhodno kot predpogoj, če hočemo ined spoznavanjem in zmoto ločiti. S tem pojmom transcendence je Veber pomete! s staro, povsod! priznano teorijo
0	evidenci ali razvidnosti, ki jo trdila, da Je spoznanje razvidna misel, dasi se v svojem »Sistemu« govori o njej kot nekem posebnem momentu na deju trditve, ki vsako miselno dojemanje dvigne na stopnjo prvorednega dojemanja. Ravno to razvidnost je smatral Veber za Achil-lovo peto Meinongovega predmetoslovja in Je to rano Meinongovc šole zacelil s tem, da istoveti razvidnost s prepričanjem ali s pristnostjo misli, ki izvira iz misli same. Imenuje take misli avtonomne hi jih loči od zmot kot heteronomnlh prepričanj. Obenenn zavrne mnenje n. pr. dr. A. Ušeničnika, da že doživetje raz
1	vidnosti zadošča za utemeljevanje te ali one misli, ne da bi bi! povedal, kaj je razvidnost v psihološkem oziru. Avtonomno prepričanie ali razvidnost je torej ona komponenta miselnega deja, ki meri na transcendenco spoznanega predmeta. Ta transcendenca pa je »načelno neznatna« Ali se ne pravi to, da se i Veber pri vprašanju o razvidnosti in s tem tudi spoznavanja samega zaloti končno pri nekem
sklicoval? Nič drugega se ne da odgovoriti, kakor da je tu postavljen »plot«, pre. ko katerega načelno ne moremo pogle. dati. Jc pač stara resnica v znanosti, fim dalje In temeijltejšc rešuješ problem, tem voč novih ugank sc razgrinja pred teboj.
Veber razkriva v tej študiji zanimive psihološke zakonitosti n. pr. gravitacijski zakon: nepristni doživljaji imajo tenden-co v sebi, preiti v pristen doživljaj in morda tudi narobe, ali pa zakon o para-lelizmu čuvstvovanja: to aH ono ugodno oziroma neugodno čuvstvo pritegne v svoje območje tudi druga ugodna o?.iro. ma neugodna čustva. Ni 11 morda to za. kon asociacij čustev? Zakon o občni človeški težnji, neznano izpTemcniti znano, je pač le znana — vedoželjnost, !;| se predvsem kaže — v otroku. Zato tudi Imenujemo stopnjo znanosti, ki hoče na cn mali najtežja vprašanja rešiti, njeno Infantllno stanje. Zakon o heteronomiji človeškega mišljenja me saj deloma spn. mlnja Schillerja, ki pravi: «Was kcin Verstand der Verstandigen sicht, das iibet in Einfalt eln kindlich Gemilt«, ali pa na pobožno željo«, ki sproži to ali ono misel.
Knjigo smatram kot važen prispevek k Vcbrovemu »Sistemu filozofije« tako glede problema spoznavanja kot glede čuvstvovanja v psihološkem oziru ter nam lasno kaže, kako se pisatelj razvija in -raste.
Pedagogične vrednosti so njegovi vrlo uspeli posnetki. Hladilno, a zdravo mora. jo učinkovati opombe, ki zadevajo naš dijaški naraščaj, kakor tudi rad priznam pisatelju, da razume zagrabiti čltatelja, ua čita delo do — konca.
Simon Dolar.
V tem se začuje iz gozda strašno evilenje, glas nepričakovano pojenja-jočega življenja. Kaj je bilo? Polharji tolmačijo, da se je polh vjel v past in da so to njegovi poslovilni glasovi od življenja. Dimnikar pa je mislil, da ni bas treba, da se je vjel v past, nego je tudi mogoče, da ga jo vlovila sova in mu končala življenje. A sova da je največji sovražnik polhov. Priloti tako neslišno, da jo nihče opaziti no more in gre potem od drevesa do drevesa ter išče žrtve, kar ji ni težko, ker dobro vidi ponoči, a. polhov j« mnogo. Sele, ko so jo do dobra nasitila, postane glasna, in sicer daje od sebe včasih take glasove, da proplaši celo starega izkušenega polharja.
Še en požirek vina si privoščijo polharji, potem pa se odpravijo, da zopet pregledajo pasti. Gospodje Metod, Ciril in Hinko so odšli, da pregledajo one pasti, ki so jih popoldne svoje-ročno namestili. Pravi polharji so se kmalu vrnili z obilnim plenom. Pavlin je seveda zopet mojster pri dolu, medtem ko so gospodje Metod, Ciril in Hiuko prinesli samo ustmeno potrdilo, da so njihove pasti še vedno prazne, oziroma da se njim namenjeni polhi še zmiraj sprehajajo po bukovju in hra-stovju. Eden od gospodov j-.1 sicer mi- h sli! 'nekaj nair.igavi'.;i, da je gotovo t kdo drugi pobral polha iz r.jetjovo pasti. toda popolnoma j.«ii»o »i takega.
sumničenja ni upal izreči.
Tako so so polharji zbrali zopet pri ognjišču. Naj povem, da tak cel'jnočui polharski ogenj uniči mnogo drv. Čeprav so jc popoldne pripravilo mnogo suhljadi, je veudar nabava novega ogrevnega materijaia kmalu postala zelo nujna. Toda ko žo polha loviš po tujem gozdu, pa boš jemal tudi tuja drva? In jih boš jemal, kljub temu da
si profesor kazenskega prava in torej veš, da se ne sme vzeti, boš jemal kljub temu, da si orožnik in imaš kot tak dolžnost, takoj postopati proti onemu, ki tuje jemlje? Bodi zabeleženo, da je to noč dvojo src bilo nekaj časa v veliki zadregi. Toda samo nekaj časa, kajti srci sta se brezdvomno pod vplivom Lojzetovega vina nekam čudno umirili in naenkrat, je bilo drv dovolj. Saj bi jih bil lahko odnesel tudi kdo drugi. Kolikokrat s« jo to žo zgodilo! Poleg tega jo Lojzetovo vino močan olajševalni razlog.
Razun točaja Lojzeta je to noč prišel zelo do veljave mojster Ladiha. Spravil se jc s svojo harmoniko pod drevje in začel je igrati s toliko vne-tostjo. da so se prav vsi polliarji spustili okoli ognja v plos. Osobito sta se odlikovala gospod Hinko in častni kuhar. pa tudi stric Nande. dasiravno ta rojica, normalno v svrho aktivnega sodelovanja pri plesu nc zahaja na plesišča. V občo slika menda ni bila
napačna: Gozd, popolnočna ura, ogenj, harmonika, ples okoli ognja. Človek se spomni nekih slik iz knjig, kjer se opisuje življenje Indijancov in zamorcev. Obilno potjo polharjev je to sliko le pravilno 3popolnjevalo.
Bilo jo žn proti jutru, ko se gosposki polharji začnejo odpravljati proti vasi. Gospod Štefan, general večera, oziroma celega lova, jo bil že hudo utrujen. Le to je storilo, da se je družba na povratku razgubila. Tu se opira eden na palico, tam se dva medsebojno podpirata in vodita, kakor slepec vodi slcp-ca. Drugi zopet kobaca nekjo med drevjem in išče gladke ceste. Najbolj junaško sta so držala šo gospod Tono in gospod orožnik. In tudi modra sta hotela biti, kar dokazuje njujin pogovor.
»Torej kazenski sodnik je tisti debeli gospod, ki se je na trebuli vlegol in v zemljo gledal, ko so prinesli one lope cepanice?« vpraša orožnik.
»Ti misliš gospoda Metoda?« vpraša gospod Anton in nadaljuje: »Ne, on ni kazenski sodnik, nego on jo profesor za kazenske paragrafe!«
»A-a-a, to je oni profesor, ki je pisal o srbskem paragrafu 104,« so začudi gospod orožnik.
»Da, da, to jc tisti,« potrjuje gospod Tutie.
»Vem zdaj,« pravi orožnik. »On je uisal o avstrijskem 5 312. in srbskem
§ 104. čital sem tisto razpravo. On je tam obadva paragrafa kombiniral in revidiral.«
»Da, in primerjal je obadva paragrafa in vse je natančno pojasnil, da se jo precej razumelo, če jo kdo hotel celo razpravo prečitati,« potrjujo gospod Tone.
Učen pogovor je prekinila gostilna točaja Lojzeta. Saj ni bilo baš potreba, ali spodobno jo, da se polharji tam v Lojzetovi gostilni zberejo in se mu zahvalijo za njegovo celonočno požrtvo-talno delovanje. In so to tudi temeljito storili ter po dveurnem zabvaljevanju odšli naprej v trg. Ko pridejo v trg, se spomnijo županove bolezni. Treba je videti, ali je revmatizem kaj_ popustil, pa ga malo tolažiti, če bi bilo potrebno. Menda jo res bilo potrebno, kajti šolo sredi predpoldneva so se polharji spravili od župana na svoje domove.
Koliko polhov so gosposki polharji ta dan uničili na domu gospoda Štefana, to jo postranska stvar. Bolj važno je dejstvo, da so jo kmalu za tem začela v deŽoli huda polšja epidemija, ki je imela za posledico, da se polšjemu lovu ni posvetilo samo vso dolenjsko prebivalstvo, nego da je neke noči bilo v ribniških gozdovih tudi pol profesorskega kolegija ljubljanske univerze.
Anton Novačan: Samosilnik. Deset povesti. V Ljubljani 1923. Založila Tis-kovna zadruga v Ljubljani. 156 strani, Cona broš. 40 Din, vez. 48 Din, po po šti 1.50 Din več. — Avtor »Našo vasi> jo zbral desot povesti, ki se odlikujejo po izredno krepkem in pristno domačem jeziku, kakršnega piše dane« malo slovenskih pisateljev. V umetniškem ii idejnem oziru bi se »Samosilnik« mop>] nazvati nadaljevanje »Naše vasi«. Povesti »Muri preganja vrane«, »Camarjeva krčma« in »Peter Kobula« so najboljše slovenske kmetske novelo, kar jih je bilo napisanih v zadnjih letih. Iz knjige puhti vonj domače zemlje. S svojo 6vežn sočnostjo in neposrednostjo si bo zbirka osvojila inteligenta kakor neukega čiti-telja. Toplo priporočamo!
H. Sienkiewlcz: Z ognjem In mečem. Povest iz davnih let. Iz poljščine pre-vel dr. R. Mole. Z ilustracijami. 10. in 11. snopič (konec). Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena dvojnemu snopiču 18 Din. Knjigotržna cena celemu romanu, ki obsega 684 strani velike osmerke in 22 ilustracij, znaSa 106 Din, vezanemu pa 120 Din, po pošti 4.50 Din več, oziroma 5.50 Din več. — Z U. snopičem jo velika izdaja Sienkiewiczevega romana Z ognjem in mečem končana. Prepričani smo, da bodo Slovenci tudi to izdajo čitali z istim zanimanjem kot so prvi dve in da zlasti ne bo nobeno knjižnice, ki bi si znamenitega romana ne nabavila. Tiskovna zadruga istočasno naznanja, da bo začol izhajati drugi veliki Sienkievviczev roman »Potop«, ki tvori nadaljevanje prvega. Ta bo izhajal v snopičih po 8 pol in bo za predplačili-ke-naročniko znatno cenojši kot pozneje v knjigotržtvu.
Vukasovič Milan: Moj gavran. (Beograd, str. 85). Eden izmed sinov lotos umrlega polkovnika Vukasoviča, Milan Vukasovič, je pisatelj. Pred vojno jo i* dal »Basne« in »Sto Basana«, izredno uspelo basni, kar je tem večja zasluga, ker je izredno težko pisati basni, ki m potrebno poučno tendenco družile podijo. V pričujoči knjižici nam g. Milan Vukasovič daje par črtic, ki se nanašajo na vojno življenje in ki imajo po prvi črtici v knjigi ime. Pisatelj naznanja, da se mu tiskajo še sledeči spi-si: »Muzika vremena«, »Kroz život«, »M tanje«, »Naša kuča«.
Eng. Gangl: Zbr. spisi VII. zv. La.st in založba Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta. Cena vez. knjigi 18 d'; narjev. Elcg. vez. 20 Din. - Priznanj mladinski pisatelj E. Gangl jo podaril mladini zopet lepo darilce. Zbral m a-dal je sedmi zvezek svojih spisov in jin izdai v bogato opremljeni izdaji. V Knjižici so zbrane basni, pripovedke a.legende, berivo, ki jo otrokom najpriljui'-lienejša snov. Knjiga se odlikuje po stem in izbranem jeziku. Posebno dobro posrečene so bogate in lope ilustracije, katerih je na 90 straneh 20. Ganglo" spisi so lepo darilce za deco ob vsaM
priliki.	.. „„
Ivan Zoreč: PomenkI (Dobi se v « ložbi Učiteljske tiskamo v Ljubljani, to knjigi 11 Din). Vsebina: V sobi Kev. 12. — Domačija ob Temenici. — Mana-_ Na polpotu. - Za doto. - Iranci^ — Njena pot. — Vsebina je zabavna, u .ie knjiga prikladna za vsako javno ljuo sko in domačo knjižnico ter nudi tun privatniku mnogo zabave.
Učiteljski koledar za t 1924. Udni-ženje jugosl. učiteljstva izda decembra svoj koledar, ki l>o obsegal polog oo čajne vsebine tudi članke najznamcmU-J šili sodobnih jugosl. pedagogov, slike biografije in popis pedagoških del, 0W aforizmo svetovnih in jugoslovensi.i. pedagogov, pedagoške Matice v na-kraljevini in dela, ki so jih izdalo; sm-sodobnih učiteljskih prosvetnih m or<" ni/ačnih delavcev, statistiko jugosoven skih šol. učiteljstva in dece v kraljevi'
lo Izven nje, nastave šolskih in prosvetnih zakonov in naredb, ki so v veljavi v posameznih pokrajinah 111 izCrpki iz onih, ki so v veljavi za vso državo, bibliografijo sodobnih jugosl. pedagoških in folskih knjig, pedagoških in mladinski!) listov, naslovi in kraji šolskih oblastov jn nadzornikov, izčrpok iz zakona o talcih itd. Koledar jo važna podlaga za bodočo jugoslovensko pedagoško enciklopedijo, za biografski leksikon jugo-fjovensldh pedagogov in za. zbiranje jugoslovenske pedagoško bibliografije. Opo i.irjamo žo danes na to dolo.
Nova knjiga. Pravkar ja izišla dr. fr. Vebra »Analitična psihologija« (Poskus sistematično goometrije duha), kot nrva publikacija Znanstvenega društva r,a humanistične vedo v Ljubljani. Založba Kleinmayr & Barnbcrg d. z o. z. Več glej današnji oglas. O vsebini sami Sc priobčimo podrobnejšo oceno.
Slovenska umetnostna razstava v Hodonlnu. Z ozirom na razna, vprašanja javlja odbor SUJOU vsem slovenskim
umetnikom, da bo ta razstava, kakor že
javljeno, vrši spomladi 1924. Natančnejša navodila bodo pravočasno priobčena v listih.
Sirokovuo udrtiženje jug. oliL umetnikov je projolo po posredovanju čofko-slovaškoga konzulata v Ljubljani več krasnih umotniških rovij v dar. Odbor so tem potom g. konzulu najlepšo zahvaljuje. Istočasno naznanja vsoin članom, da so imenovane revijo, kakor tudi Zbornik za umetnostno zgodovmo članom na razpolago v prostorih Glas-bono čitalnice (poslopje Glasb. Matice, vhod iz Gosposke ulice, II. nadstr.).
Hudožestveniki v Parizu. Od 12. oktobra daljo gostujejo moskovski Hudožestveniki v pariškom gledališču Champs-Elysečs s sledečim repertoarjem: Dosto-jovski: Bratje Koramazovi; Goldoni: T.a Locandiera; Čehov: Striček Vanja; Ib-son: Sovražnik ljudstva; Čehov: Črešnjev vrt. Dodali bodo tudi vsa dela, v katerih so na svoji inozemski turneji dosegli veliko uspehe.
ka ionska noga brez masivne muskula-ture in v tenki sviloui ali flnrasti nogavici lopa lo tedaj, ako jo drobna v glož-njih in nima preširokih stopal.
Daudanos, ko se prirejajo tekmo že v vsaki stvari, so se začelo tudi tekmo lepih ženskih nog. V Amoriki so na dnov-ncm redu, in dekleta in žene najdrobnejših gležnjov ter najbolj harmonične oblike nog uživajo volik ugled. Kajti lopa noga jc dokaz plemenitejša rase. Na Angleškem, v Gockhamu (Berkshire) so nedavno tudi priredili tako tekmo in so podelili nagrado trem damam, ki so imelo najlepšo noge, najdrobnejše glež-njo in najvišje nar^o (Hist). Tekma ]o morala biti zelo zanimiva, kor je bila trogo objektivna: skrito za zastori so sedele tekmovalko in kazalo moškim sodnikom le nožica izpod kolen. Tako na razsodbo niso mogli vplivati niti obrazi, niti pogledi, niti imena.
Iz življenja in sveta
London po vojni
Kdor je videl London pred vojno in Ka danes zopet obišče, so bo marsičemu začudil. Ogromno mesto ob Temzi — jc-li mogoče? — je danes še kolosalnejše. Povsod, kamor se oko ozre, nove zgradbe, a povsod — bodisi v City ali v okolici Piccadilly in Hydcparka — povsod tudi kričeči oglasi posredovalcev nepremičnin, ki ponujajo prazne pisarne ter moderna in luksuriozna stanovanja v najem ali v nakup.
Po dolgih imenitnih ulicah Oxford-, Old- ter Ncvvboiid-, Regent-, Piccadilly-Strect je polno najrazličnejših oglasov: «20 do 30 odstotkov popusta«, »najnižje ccne«, »zadnji tedcn», »popolna razprodaja« itd. A povsod kamor prideš, tarnanje o visokih davkih in o slabi kupčiji. Velika srednjeevropska politika ne zanima — razen poklicnih politikov — niko-car. Angleška trgovina in industrija težko pogreša kontinentalnih odjomalccv. Težko se občuti, da je kurz angleškega funta skoraj že dosegel mirovno pariteto leta 1914; visoka valuta onemogoča trgovske zveze s kontinentom in cclo s Trancijo.
Stara navada, da sc — z redkimi izjemami — v velikih hotelih nc kuri, je in ostane prava angleška posebnost. Če vprašaš po vzroku, zakaj se v hladnih me secih ne kuri, dobiš odgovor, da je An-clež utrjen ter zadovoljen z nezakurje-no sobo. Ce se pa vendar hočeš ogreti, si za en šiling lahko za par ur izposodiš malo električno peč, ki pa ne daje kaj prida gorkotc.
Kolosalni promet po več milj dolgih ulicah in cestah londonskih posredujejo semtertje švigajoči avtobusi (kratko bus) tramwayi (vsi pokriti) ter podzemska železnica. Cena za posamezne proge znaša 1 do 6 pcnnV, ki za londonske razmero lil visoka, v naši valuti (1 penny je 1.70 Din) pa vendar precej draga. Auto-taksi stane za miljo 1 šiling, torej okroglo 20 dinarjev. Kosilo stane v hotelih 3.6 do 12 šilingov, približno ravno toliko tudj gledališče. Soba z dvema posteljama, precej dobro opremljena stane 16 do 20 šilingov s prvim zajutrekom vred, torej 320 do 400 dinarjev dnevno, v prvovrstnih hotelih soba sama 21 šilingov, po 4 do S šilingov po zajutrek. Hydepark to najlepše torišče elegantnega sveta, nudi zlasti ob nedeljah čudovito lepo sliko. V drevoredu za Jahače vidiš brezskrbno živečega Angleža. Oibčno, lahko in «smart» sede flirtujoče dvojice na konjih, ki lahno dirjajo po drevoredih. Na drugi strani Hydeparka se sprehajajo množice; vidi se eleganca in draga ko-žuhovina, pretežno rujava. Pri Marblear-chu konča promenada Hydeparka. Ob vhodu, oziroma izhodu so tribune za govornike; slišijo se moralne pridige zgovornih debaterjev krščanske družbe, ki Dotekajo včasih zelo animirano.
Gledališča so povsod nabito polna. Uprizarjajo se patrijotični komadi in dobre opere. Anglež ljubi dobro glasbo in umetniki celega sveta se tukaj sestajajo. V velikih hotelih se vrše popoldne in zvečer »dancing«. Pleše se pri čaju in Pri »supperju« In sicer še vedno »shini-my» in ostali znani plesi »One step« in »Valse lente». Ni treba mnogo ceremonij. Lahko se predstaviš in plešeš z vsako plesalko.
Zanimiva je posebnost angleškega parlamenta in zbornice lordov. Debate so resne in jedrnate. Najmočnejša stranka, Labour Party jc bila povabljena na dvor v palači Buckingham. V stranki je nrišlo radi te zadeve do živahne debate. I'ei poslancev stranke le hotel, »sicer z vsom spoštovanjem do kralja«, povabilo odkloniti, češ, da kralj predstavlja kapitalizem. A delavski voditelji so se končno vabilu odzvali. Kralj, lordi in zastopniki delavstva so se razgovarjali o aktualnih vprašanjih in so se baje tudi dobro razumeli.
Prodno se poslovim od Londona, sem «i hotel nabaviti pravega angleškega sukna za havelok. 1311 sem presenečen, koliko stane blago, če preračunim ccno v našo jugoslovansko valuto. Naj sledi nekoliko primerov:
Moški čevlji 20 — 85 šilingov, ženski Čevlji 24 — 100 šilingov, moška obleka 12 — 16 iuntov, ženski kostum 12 — 18 funtov, moška srajca 8 — 28 šilingov, 'orel vse mnogo, mnogo dražje kakor na Primer v Ljubljani. Pripominjam, da mora Jueoslovan za anclcškl funt odšteti
okroglo 400 dinarjev. Ravno tako drago jc v Londonu življenje sploh, stanovanje, živila in drugo.
Končno ne smem pozabiti, da tudi Anglija težko občuti povojne neprilike. Čim boljša je lastna valuta, tem slabša jc kupčija.
V Londonu sredi oktobra.
L. D.
Karagač - Orestija
Grško-turška mirovna pogodba, ki so je pred časom podpisala v švicarskem mestecu Lausanne, je poleg drugega določila, da morajo Grki mesto Karagač, ležeče poleg Odrina, odstopiti Turčiji. To se je zgodilo. Grki so mesto pravilno predali turškim .četam. Grške oblasti so z vsem ob takih priložnostih običajnim ceremoni-jelom sprejele turške in zavezniške zastopnike, čete obeh držav so se po predpisih pozdravile, ali občinstva ni bilo od nikoder. Mesto je izgledalo, kakor bi bilo izumrlo. Turkom se je zdel čuden ta neobičajen mir. Saj ob podobnih prilikah hiti vso na ulice, da vidi iu pozdravi nove gospodarje.
Turki so začeli raziskovati vzroke tega neobičajnega miru in reda pri vkorakanju v mesto. In kaj so našli? Samo par armenskih in židovskih prebivalcev. In ti so jim zadevo pojasnili kakor sledi:
Tik preden so Turki zasedli mesto, so so vsi Grki izselili preko mejne črte. Odločili so se, da postavijo tam novo mesto, ki bo konkuriralo s Karagačem. Vse kar je bilo premičnega, so odnesli s seboj, Pa tudi vse nepremičnine niso ostale kjer so bile. Domovi grških družin so ostali v turški posesti napol porušeni, brez oken in brez vrat. Tako temeljito so opravili Grki to delo, da so njihovi bivši domovi za zimo, ki je pred durmi in ki je v Traciji precej huda, popolnoma nepo-rabnl. Po zgledu prebivalstva so postopale tudi oblasti. Odnesle so s seboj ves inventar, pisarniško opremo in vse dokumente ter celo papir. Ko so Turki zasedli mesto, niso imeli papirja, da bi nanj napisali protokol.
Posesnik velikega mlina, ki je oskrboval Karagač z mlevskimi izdelki ter oddajal mestu tudi elektriko iz svoje centrale, je demontiral vse stroje in porušil cclo napravo. Mesto je sedaj brez luči. Zastopnik turških oblasti je zahteval, da se vse to protokolira v zapisniku, a grški zastopnik mu je ugovarjal. Zavezniški delegati pa so bili v zadregi in niso vedeli, kaj bi rekli.
No, Grki so napravili vse prav zvito. Turki jih lahko gledajo čez mejo. Kmalu se bo pred njihovimi očmi začelo dvigati mesto Orestija. Kar so izgubili v Karaga-ču na stavbah, to jim bo Orestija poplačala s prostorom. V Orientu namreč niso stavbe zidane za stoletja kakor pri nas, zato se tam ljudje lažje ločijo od grude. Grki so si v novem kraju žo sezidali cerkev in sedaj kopljejo temelje za hiše, ki bodo v vsakem oziru nadkriljevale staro karagašlto šaro.
Nagrada za najlepšo žensko nogo
Včasih so smatrali kmet.jo tisto žensko nogo za najlepšo, ki jo imela naj debelejša meča, Meščanje do imeli drugačen okus: proporcija jo odločala večji ali manjši lepoti. Trajalo pa je dolgo, predno se jo sploh smelo govoriti o ženski nogi. Ker ženska noga prav za prav sploh ni obstojala. Saj je bila vedno zakrita in videl jo je redkokdo lo čisto slučajno. Ženske so nosilo krila, ki so se vlekla za njimi, obuto pa so bile v visoke čižmo in škornje, tako da nog ni bilo mogoče videti. Solo novejša doba, ki jo prinesla lepšo in lažjo obutev ter finejšo nogavice, je začela dovoljevati tudi ženskim nogam več svobodo. Koketerija z nogami jo prenehala tem bolj, čim odkriteje so smole tudi ženske kazati svojo noge. Dokler jo bila ženska noga šo tajnost, ki se jo razkrila kvečjemu za hipec le iz posebne milosti, po <nc3rečnean» naključju ali iz koketnosti o lepoti noge ni bilo dosti govora. Noga žensko jo bila takrat šo pikantna, pa naj si je bila bosa ali naj je tičala v plctonih, dokaj debelih volnenih ali bom-bažastih, navadno pisanih, barvastih ali belih nogavicah iz sukanca, Bele nogavico so bilo čosto posuto pri kmeticah še z vzboklioami (polžki), samo da sn so zdela moča šc bujnejša. Selo koncem 10, veka ia prodrla sodba, da ia vit-
drugemu pripovedovan svoje grehe. Držeč za roke so tresejo — in prosijo skupno za odpuščanje.
X Sredstvo zoper mokroto v čevljih. V starejšem spisu iz lela 1891 sem našel opisano prav priprosto sredstvo v dosego napremočiiivostl obutev. Prelsku-sll sem jc — Izborno učinkuje. Dan za
prsi debelosti visie. Pusti, da se parafln
razkroji, kar sc zgodi tekom pol dneva. Za par dinarjev parafina, — kupi sc v droKeriil ali večji prodajalni, — zadošča
za dolgo časa, stvar je io sedaj po ceni. Čevlje dobro osnaži, vestno posuši, pomešaj parailn, da postane snov mlečna. Nama/i s triih! čopičem, ščetko ali kr-
dnevom hodim po lovišču po niokrotnl,' tačico za zobovje vse sešite delo čevljev, rosni travi in zemlji; poprci nisem imel! posebno šc špranjo med gorenjim usnjem več suhih nog, če sein bil le urco v pro-! in podplati okoli in okoli, ponovno in testi naravi, zdaj ne premoči rosna vlaga meljlto, da zaniužc parafin vse šive. obutev. V manjšo, polčctrtlitrsko stekle- j Uspeh jc presenetljiv, a skrajno pozor-nico široke odprtine, ali slično posod",■ nost in previdnost priporočam pri delu, nastrgaj čistega parafina, do nad polo- i radi vnctljivostl bencina. Nc pri luči in vico posode, in zalij ga z bencinom za I ne kadeč delaj. — P. Q.
Robinzonu na Donavi
Neki donavski ribič jc obvestil beograjsko policijo, da bivajo na obali Donave sumljivi ljudje, dva moža in ena ženska, ki so prišli neznano od kod in ki so povsem dostojno oblečeni. Pripluli so s čolnom, v katerem tudi prenočujejo, hrano pa donašajo v žepih. Kuhajo na špiritu. Ko jih jc ribič srečal na obali, so sc pričeli z njim razgovarjati, nedvomno v namenu, da ga podkupijo, zato da bi molčal. 2cna govori dobro slovensko, a moža razumeta le nemški. Ponudili so ribiču na prodaj veliki čoln za 800 dinarjev. Ribič, ki je dobro vedel, da gre za slabo družbo, je izjavil, da pride z denarjem naslednjega dne in |e takoj odšel na policijo, da ovadi zadevo. Policija le poslala na Uce mesta svoje agente, ki so sumljivo ljudi aretlralL
Na policiji so se predstavili in pokazali svoje potne liste, ki so bili popolnoma v redu. Bili so učitelji iz Avstrije. Imeli so zanimivo idejo, da čim udobnejše in poceni preženejo počitnice. V začetku počitnic so pričeli graditi čoln, katerega so koncem avgusta dovršili. Hoteli so pluti po Donavi do Črnega morja in so računali, da pridejo ua morje v 45 dneh. Toda že ob nastopu potovanja so se pojavilo razne nezgode. Nihče ni mislil, kako težko je potovati od Radgone do Črnega morja. Finančne oblasti so imele potnike za tihotapce, policijske pa za ovaduhe. Aretirali so jih Madžari in Jugoslovani. Na ta način so Robinzoni preživeli več časa po zaporih nego na svežem zraku in na vodali Mure, Drave in Donave. Ko so po mukapolni vožnji dospeli v Beograd, so se spomnili, da je že 12. oktober. Šole so že pričele s poukom bi ako se v kratkem ne vrnejo, jih od-slove iz službo. Morali so zategadelj prekiniti potovanje žc v Beogradu, kjer so hoteli prodati čoln.
Na svojem potovanju niso nikdar prenočevali v hotelih temveč v čolnu. Za kosilo so kuhali konzerve in pekli ribe. Ženska je rodom Slovenka in ima v Beogradu svojega brata. Ostala pa je kljub temu zvesta svojim sklepom pri nasto pu potovanja in je živela v čolnu po dnevi in po noči, kakor da se je rodila v njem. Zaman so Robinzoni mislili, da so nezgode njih potovanja v Beogradu končane in da bodo prodali lahko čoln ter se vrnili na Dunaj. Beograjske oblasti so uvedle proti Robinzonom preiska vo, ki je končno dokazala, da so Robinzoni resnični Robinzoni in da niso niti tihotapci, niti špijonl, temveč pravi ljubitelji veslaškega športa. Spuščeni na svobodo so se vrnili odkoder so prišli — seveda ne več s čolnom, pač pa z železnico.
X Kakšno težo vzdrži človeški las? 2e narodi starega veka so dobro poznali elasticiteto in odporno silo lasu ter jo tudi praktično izrabljali. Tako so iz ženskih kit izdelovali vrvi za katapulte, t. j. velike oblegovalne stroje. Najpleme-nitejše dame so žrtvovale svoje kite v to svrho. Novejša raziskavanja francoskih statistov so dognala vzdržnost lasu posebno natančno. Po teh merilih zdrži posamezen ženski ias srednje debeline 178 g. Čo premislimo, da ic na glavi povprečno 30.000 las, prenesejo torej lasje ženske glave nič manj kot 5000 kg. Vzdržnost pa se še poveča, če lase sesukamo.
X Koliko stane smrt v Berlinu? Človek, ki hoče umreti v Berlinu, mora imeti v žepu najmanj 1 bilijon 800 milijard mark. Drugače njegovega trupla ne sežgo v krematoriju.
X Škodljivost aspirina. Med ljudstvom je splošno razširjeno naziranjc, da je aspirin popolnoma neškodljivo sred stvo proti mnogim boleznim, zlasti proti glavobolu. Toda v zadnjem času so pričeli angleški zdravniki ostro borbo proti aspirinu. Resnica je, da aspirin za kratek čas ublaži bolečine, a v prvi vrsti je po-slcdica intenzivne uporabe aspirina težka prebava. Aspirin bi se po mnenju angleških zdravnikov smel uporabljati edinole po predpisih zdravnikov.
X Čudna verska sekta. Amerika je danes najbolj dostopna za vse mogoče verske sekto. Sedaj se je tam mod Indijanci pojavil nov pokret pod imenom »pejotizem«. Pokret je dobil svoje ime od pijače peiot, ki se dobiva od neke vrste kaktusa. Glavni propagator pejo-tizma jc neki John Rawe. Vsled zavživa-nja te pijače pride človek v stanje močnega religioznega čustvovanja. Za pri padnike te verske sekte je predpisana javna spoved, ki se mora opraviti po noči. Ob imenovani pijači poslušajo pripadniki te sekte pridige in molilo, dokler ne padejo v stanje močnega religioznega čustvovania in tedaj prično iavno eden
Ljubljanska borza
Drugod v Jugoslaviji gradijo ali nameravajo graditi borze svoja lastna poslopja. Pri nas pa jc institucija borze šele v pripravljalnem stadiju ter je zgrad ba lastne palače še vprašanje bodočnosti.
Zanimalo pa ho vsakogar dosedanje stanje naše ljubljanske borze. Potrebne predpriprave so že v polnem teku ter sc bližajo svoji dovršitvl. V poslopju filharmonije na Kongresnem trgu, kjer bo poslovala naša bodoča borza, so prostori v prvem nadstropju v ta namen že adaptirani. Srednja dvorana je spremenjena v borzno dvorano in dvorano za borzno Tazsodlšče. V preddvorani bo nastanjeno knjigovodstvo ln blagajna. V tej dvorani so postavljene telefonske celice, v katere so deloma vpeljane tudi že telefonske postaic. Dogotovljcna so tudi inštalacijska dela za električno razsvetljavo, glede katere pa se delajo vodstvu iz nerazumljivih vzrokov težkoče od strani me rodajnih člnlteljev. Končana jc tudi adaptacija manjših prostorov, ki bodo služili borznemu svetu, tajništvu, komisiji za določevanje tečajev, Izvedeniški komisiji ter drugim borznim funlccijonarjcm za njihovo poslovanje. Skoro gotovo so tudi druge precc) kočljive predpriprave, kakor različne uzance za trgovanje na borzi.
Veliko zanimanje za borzo se kaže v tem, da sc jako pridno oglašajo novi člani. Želeti bi bilo, da čimprej uspe vodstvu dovršitev vseh tekočih predpriprav, in da prične ljubljanska borza čimprej svoje aktivno delovanje v korist vseli naših gospodarskih krogov ter pripomore tako k izboljšanju naših sedanjih nestalnih valutarnlh razmer.
Tržna poročila
Zagrebška blagovna borza (24. t
m.) Pšcnica: baška, 80 kg, franko postaja, blago 337.5. Tlirščica: baška, franko postaja, blago 255; baška, franko Zagreb, blago 2S5. Uvcs; slavonski, resetan, franko Zagreb, blago 255. Moka: baza «0». franko vagon Zagreb, blago 590. Tendenca nestalna.
Zagrebški tedenski sejem (24. t. m.) Mnogo bosanske živine, domače malo. Dovoz ostalega blaga obilen. Zelo mnogo kupccv. Slovenski kupci so nakupili nekaj živine za Ljubljano in Maribor. V cenah nI velikih sprememb, Ic ccno telet so nekaj znatnejše padle. Cene za kg žive teže: voli bosanski I. 11.5 — 12.5. II. 10 — 11, 111. 8 — 9, domači 1. 13.5 — 15, II. 11.25 — 12.5, 111. 10 — II, mlada živina 12.5 — 13.75, kravo I. 11.5 — 13, II. 10 — 11, III. 7 — 8, svinje domače pitane 27 — 28, II. 25 — 26, frlšllngl 22.5
—	23.5, teleta domača I. 23 — 25, II. 21.5
—	22.5. Krma: seno 87.5 — 115, otava 115 — 125, slama okrog 100 Din za 10C kilogramov.
Trg z jajci (24. t. m.) Izvoz nc uspeva radi previsokih cen, ki sc gibljejo v Jugoslaviji med 1.80 — 1.85 Din. Radi visokega tečaja dinarja na zunanjih tržiščih je pričakovati znižanje cen. S švicarskega trga javljajo veliko dovoze jajc z Bolgarske. Na pariškem in londonskem trgu jc položaj nespremenjen z nespremenjenimi cenami.
Glavna posojilnica
Ko je I. 1911. zašumelo po Sloveniji, da jc prišla Glavna posojilnica, zadruga z neomejeno obvezo, v konkurz, jc spravila ta vest mnogo ljudi v obupen položaj. Po strogem besedilu zakona o zadrugah z neomejeno obvezo 1)1 morali kriti vso izgubo zavoda zadružniki in nositi tako vse posledice poslovanja nesposobnega odbora. Število teli zadružnikov ic znašalo takrat 457. Primanjkljaja jc bilo ob pričetku konkurza brez stroškov okroglo 3,600.000 K in bi bil narastel radi cksckucij, ki bi nastale na podlagi zako na o neomejenem jamstvu, na tako ogromno vsoto, da bi jo zgoraj omenjeni nc mogli kriti.
To stanje je trajalo nad tri leta, vsi ti zadružniki so bili brez vsakega kredi ta. Razni načrti sanacije so se izjalovili. Šele ustanovitev posebne sanacijske zadruge Kreditne zadruge jc sanacijo do vedla na pravo pot, ki je rešila zadružnike iz tega obupnega položaja, obenem pa pomagala tudi upnikom do delnega kritja njih težko prisluženih novcev. Po ustanovnem načrtu naj bi izplačala zadruga upnikom 30?žtno kvoto njihovih likvidnih terjatev ter jim zajamčila dalje tudi najmanj 20%tno kvoto iz premoženja konkurzne mase, katero bi jim zadruga na željo tudi predplačilno izplačala proti tozadevni cesijl. Temu nasproti bi pa morali odstopiti upniki zadrugi vse izvršilne in iztcrjevalne pravicc, ki jim pri-stojajo po § 60. in 73. zadružnega zakona proti članom Glavne posojilnice.
V realizacijo tega načrta bi potrebovala zadruga okroglo 1,350.000 K ter bi to potrebščino krila deloma iz prostovoljnih prispevkov zadružnikov, deloma iz podpor in subvencij ter končni priman-kljaj z izposojilom, katerega bi morali po končanem konkurzu vrniti oni zadružniki, ki se vzlic pozivu nc bi odzvali k prostovoljnim prispevkom. Trajanje zadruge se je določilo za dobo desetih let in bo ta doba v kratkem dotekla. Sanacija se je izvršila točno po načrtu.
Stroški sanacije so znašali 1,340.604 K, kritje pa 1,130.604 K, ostanek v znesku 210.000 K se je kril potom izposojila, ki bo izterjan s tozadevnimi stroški od onih članov Glavne posojilnico, ki se vzlic neštetim pozivom niso odzvali k prispevkom. II kritju potrebščine so prispevali zadružniki direktno v obliki deležne glavnice, prispevkov in odpravščln 883.040 K; potom svojih gospodarjev so uplačali stalno nastavljeni v obliki enkratnih odpravščln 162.978 K; ostanek v znesku 84.586 K ie zadruga prejela na darilih in subvencijah.
Ta narodno-gospodarska nesreča se jc brez posebnih dogodkov mirno izravnala. Upniki so prejeli 52 % svojih terjatev, h katerim so prispevali zadružniki 30 %, ostanek se je pa kril iz premoženja konkurzne mase. Kreditna zadruga bo v najkrajšem času prenehala obstojati, ker je v najlepšem redu in v splošno zndo-voljnost zadostila pri ustanovitvi predpisani nalogi.
—	Revizija trgovinske pogodbe s Češkoslovaško. Naša vlada pripravlja revizijo trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško. Sedanja pogodba io v nekatorih točkah v nasprotju z našimi 7-akoni in ovira živahnejšo poslovno zvezo s češkoslovaško. Kakor so javlja, so najbrž, tudi Češkoslovaška no lr> protivila rovi-ziji. Med češkoslovaškimi privrednimi krogi vlada za revizijo ugodno razpoloženje. Zato jo upati, da bo v najkrajšem času prišlo do pogajanj o spremembi pogodbe.
= Pogajanja za zaldjučitev trgovinske pogodbe z Avstrijo. Iz Beograda poročajo, da so bodo pričela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbo z Avstrijo dno 1. novembra na Dunaju. Delegati so oglasijo spotoma v Zagrebu, kjer so bodo posvetovali s tamošnjimi privrednimi krogi. Nato pridejo tudi v Ljubljano, kjer so bo vršila enaka konferenca. lz Ljubljano odidojo naši delegati na Dunaj.
—	Prometna konfercnca v Budimpešti. Iz Budimpešto javljajo: V torek jo pričela z delom mednarodna konferenca za obnovo prometa med Madžarsko in Trstom. Konferenci so prisostvovali zastopniki Avstrijo, Italijo in Jugoslavije. Razpravljalo so jo o možnostih direktnega prometa ter o tranzitih in tarifnih vprašanjih. Zastopnik Jugoslavije io izjavil, da pomeni ta konforenca nov korak k mirni ureditvi medsebojnih odnošajev. Istotako jo izjavil, da jo vprašanje direktnega prometa Budimpešta-Trst že rešeno, dočim so o prometu mod Madžarsko in Roko pred rešitvijo reškega vprašanja no moro razpravljati. Glede uvedbo enotno mednarodno tarifo jo prišlo do načelnega sporazuma.
= Izvoz sliv jo po poročilih, ki jih dobiva ministrstvo za trgovino in industrijo, zelo velik. Kakovost blaga jo mnogo boljša nego lani. Sli carsko komisijo, ki vršijo kontrolo nad izvozom sliv, so pregledale doslej okrog fi milijonov kg sliv in 100.000 kg pokmeza tor dovolile od tega za izvoz 1,300.000 kg sliv in 60.000 kg pekineza. To strogo postopanje bo naši slivi priborilo sloves na zunanjih trgih.
= Balkanska banka v Zagrebu. V torek so jo vršila pred zagrebškim sodiščem druga razprava o prisilnem poravnanju Balkansko banke. Predloženi sta bili dva bilanci. Bilanca ravnateljstva izkazuje pasiv okrog 0 milijonov Din, dočim so upniki sestavili bilanco s pasivi v znesku 50 milijonov Din. Sodnik je odgodil razpravo na nedoločen čas.
—	Jugoslovanska trgovinska agenciji, v Milanu. Ministrstvo trgovino in industrije jo odobrilo osnovanjo jugoslovanske trgovinske agencijo v Milanu. Agencija so otvori v početku novembra.
—	Položaj na našem vinskem trgu. Zaradi pomanjkanja denarja je bila vinska kupčija v prošlom tednu slabša nego v predhodnem. Prodajala so so največ dalmatinska črna 11- do 12-odstotna vina ter banatska vina iz Vršca. V cenah ni bilo sprememb.
= Carinsko povišanje v Potiski. Z veljavo od 23. oktobra so se povišale poljske, carino za 160 odst., in sicer so morajo osnovno carine namesto kakor doslej s koeficientom 81.000 pomnožiti sedaj s koeficientom 210.000.

Moški in ženska dvigneta glavo in n!5 ni začudenja v njunih očeh, le roke jima obstanejo.
Hip nato votlo bobnenjo; potem par hipov tišina, zatem pa zopet enak udarec kakor preje, in spet eden in še eden . . .
Oba se vzravnata, izpustita krompir fn noža ter se ozreta v nasprotno sto-no, kjer je bila prislonjena velika, težka omara s kuhinjsko posodo. Ponižno s spoštovanjem in strahom v očeh čakata, 011 pa še vzklikne glasno in razločno v wilrtemberškem narečju:
»Milost gospodova jo obsijala nevrednega služabnika!*
Točno ena minuta preteče.
Tedaj so brez najmanjšega hrupa odmakne mogočna težka omara, se zavrti okoli desnega ogla, na u jenom prejšnjem mestu pa se pojavi črna praznina, nekoliko nižja in dosti ožja kakor omara. In naenkrat se odpro v ozadju nevidna in neslišna vrata, iu v črni temini se zasveti močno svetla odprtina.
Nenadoma se pojavi silhueta na beli ploskvi kakor obris človeško postave; a le za hip: vrata v ozadju se zapro in zopet zavlada tema. V sobo pa stopi mož, in omara se ueslišuo povrne v svojo prejšnjo lego.
Kmet in kmetica se globoko priklonita in pozdravita:
♦ Milost.ljivi naš gospod baron, dobrodošel uam!»
»Dober večer, Zucbt . . . Dober večer, Adelhajda . . . Kje sta sinova?*
«Na lovu, vaša milost. Priti pa morata vsak čas,* odgovori Zucht.
»Vaša milost,* pravi Adelhajda, »sta že tu.*
In res se začujejo od zunaj koraki.
V sobo stopita drug za drugim dva velika, čvrsta fantina z lovsko torbo ob pasu in s puško v roki. Ko zapazita kdo je v sobi, se globoko priklonita in pozdravita: »Milostljivi gospod baron, dobrodošel nam! . . .»
Nato se vzravnata in č.ikata ponižno kakor njun oče in mati . . .
Oblečen v črn elegantno ukrojen suknjič iz najfinejšega žameta, ostri
hlačni gubi segata prav do stopal, do nizkih čevljev iz črno damjakovine, ovratnik belo svilene košuljo jo široko zavihan preko suknjiča, rokavi suknjiča in mehke manšete ne morejo povsem utajiti bledice rob: tak je baron Glo von Warteck, gospod s Schwalz-rocka, res da morda malo prevelike in mogoče prekoščene postave, drugače pa zelo interesanten, čo . . .
Da, če bi no imel Mefistofelovc glave in lokavega, divjega in nizkotnega obraza . . .
Podolgasta koščena glava, posejana s sršastimi trdimi in zmršenimi rdečimi lasmi, ki jim brez dvoma noben glavnik ni bil kos; dolgi rdeči brki, odurni iu nerodni; glava s štrlečimj podočni-caml in lokavo fizijognomijo, strašna glava zdaj z zelenimi, zdaj z rumenimi, krutimi, mačjimi, temnimi, a vendar svetlikajočimi so očmi, pogrez njenimi globoko v očesni votlini, pod dolgimi rdečimi obrvmi: ta glava se zazdi včasih naravnost priskutna s sardonskim nasmehom tonirih in gibajočih se ustnic, in vso to grozo obraza šo stopnjuje čeljust, velika, šiljasta in zakrivljena kakor pri onih treh veščah Macbethovih.
Toda vse to ni bilo ono, česar sta so bala stari Zucht in njegova žena, pred čimer sta klonila sinova: v oče h jc bilo ono grozno in samo v očeh barona Glfi von Wartecka, gospoda s Schvvalzrocka. Mrzlo in gospodujoče so zrle to oči nanje in silna volja jc bila v njih, tako silna, da je ni bilo treba odeti v besede kakor malo preje, ko je baron vprašal:
»Kje sta sinova?*
Njegovo oči se zapičijo po vrst i na Zuchta in Adelhajdo, na sinova Franca in Bertholda in ob njih zeleuo-rume-nem soju se vsa četvorica zgrozi.
Adelhajda so prva ohrabri in odgovori s tihim glasom, napol zadušenim od groze in s sklenjenimi prosečimi rokami:
»Da! Da! milo3tljivi gospod baron! Da! . . . Mina bo pokorna. Prosili smo jo oče njen, jaz in brata, vsi smo jo prosili in rotili za božjo voljo. Iu pri
stala Jet . . . Vaši vzviSenl volji bo ugodeno. Mina pojde prostovoljno k vaši milosti... Takoj jo pokličem ...»
Baron Warteck stoji nepremično in trdo, ne meneč se za prošnje matero in grozo mož. In čudno, glej, kljub njegovi mršavosti bi mu nikdo v tem hipu ne odrekel silne, neomejene, a vendfir neprisiljeno fizične moči . . .
Adelhajda umolkne, se prikloni in steče k vratom na levi od posteljo, jih odpre ter pokliče: »Mina! Mina!*
»Ze grem, mati,* odgovori ljubek ženski glas.
Iz sosedne kašče se začujejo tihi koraki v opanko obutih nog, potem škripanje lesenih stopnic in v sobo stopi mlada deklica.
Zdi so, da je v tem hipu graščak omilil svoje grozne poglede, kajti vsi stirji: Zucht, Adelhajda, Franc in Berthold postanejo malo bolj samozavestni, vendar odseva z njih obrazov še vedno globoko spoštovanje, iu nekako s samim seboj zadovoljni se dobrodušno in bodreč nasmehljajo ljubki Mini.
Zala rdečelična deklica osemnajstih let, srednjevelike postave in okroglih udov, z velikimi, modrim,i bleščečimi očmi: to je Mina, hčerka Zuchtova. Njen obraz se zdi nežnejši in prijaznejši, kakor ga imnjo običajno baden-ska kmetska dekleta. Lase ima skrbno počesane, oblečena pa je v pestro obleko.
Mina se boječih počasnih korakov nameri h gospodu, so globoko prikloni in spregovori z mehkim, otroškim glasom s prisiljenim smehom na licu:
»Udano sem vam pokorna, milostljivi gospod baron.*
Iz oči barona G16 von Warteck šine blisk in na obraz mu plane za hip zlovešče kruto zadoščenje; stegne desnico in jo položi na dekličino glavo, kakor da ii hoče pokazati, da jo zdaj njegova, in pravi s čudno zvenečim, kovinskim glasom, iz katerega diha hlad: »Poljubi mater in očeta, daj roko bratoma, Mina! In vzemi plašč!*
Deklica se poslovi od staršev, bratov, ki so — čudno — žalostni in veseli obenem, užaljeni a vendar ponosni, prestrašeni in brezskrbni
Totem steče po plašč, si ga ogrne, da kapuco na glavo ter se udanostno
prikloni svojemu gospodarju.
«Na svidenje, zvesti moji,* pozdravi baron Zuchta in njegovo družino.
Levico položi Mini na ramo:
»Pojdi z menoj!*
In odideta skozi tajna vrata, ki se za njima brez šuma zapro.
Urno korakata po širokem in visokem prostoru v podzemlju. Nikjer lesa, nikjer zidu: sama gola, vlažna skala. Predor je moral biti že zelo star in zdelo se je, da tod ni imela človeška roka mnogo posla. Od no-davna so bile le žice pritrjene na skale na levi in na desni z električnimi žarnicami, in žlebovi vsekani v skalnata tla, da se je po njih odtakala voda, ki je neprestano kapljala s stropa in curljala s sten.
Sprva jo bil predor sličen hodniku, potem so se začela tla znatno vzpenjati, nerodne stopnice so se vrstile druga za drugo, pot ni šla več naravnost, ampak v ovinkih; nato sta prišla zopot v široke hodnike, v stene so bila vzidana vrata iz temnega lesa, okovana z žolezjem, z ogromnimi ključavnicami, zaklenjena seveda. In glej, prirodna skala prehaja ponekod žo v umetno steno, sezidano davno, bog-zna kdaj. Tudi vlage ni več, skala jo suha in ravna, obdelana. Se dalje so steno pokrito s hrastovim lesom, umetuo izrezljane in vse je snažno in bleščeče kakor v palači. Tudi navadnih žarnic po stenah ni več: izpod stropa vise lestenci iz kovanega železa 7. mnogimi žarnicami, ki se same od sebe prižgo, čim se jim barou bliža, za njim pa zopet ugašajo . . .
Mino prevladuje očividno zbeganost in strah, pomešan z občudovanjem; z negotovim korakom hiti daljo z gospodom baronom, kojega roka je ne spusti iz trdega, včasih skoro krčevitega prijema.
Naenkrat se baron ustavi.
Dospela sta v zelo velik prostor, katerega steno so bile prekrite z velikimi visečimi zavesami; na sredi je stala velika, težka miza in okoli nje visoki, bogato okrašeni stoli, na katerih so posedali svojo dni grajski gospodarji. S stropa je visel razkošen lestenc s petdeset do šestdeset žarnicami, od katerih pa so gorele le štiri.
VVarteck se z Mino ustavi pred visokim dvojnim zagrinjalom in potegne
za vrvico: zavesi se umakneta levo In
desno in prikažejo se bela -vrata s po-zlačeno kljuko.
Baron počaka za hip, potem pa stegne desnico in odpre vrata. Majhen eleganten salon s čisto belimi stenami in zlatimi okraski se jima odpre in v hipu, ko vstopita, se prižgeta dve električni svetilki in na nasprotni strani se vrata sama od sebe odpro.
Na pragu VVarteck postoji.
Če bi Mina ne bila tako zmedena, bi lahko opazila, kako so baronu trese roka. Toda reva je bila preveč zmešana in njen duh je blodil bogzna kje. Dolgo jo trajalo, predno so se njeue oči privadile na blesk, ki je vladal v tej sobi: bila je razkošno opremljena, okusno okrašena s preprogami in zavesami in slikami in kipi; na sredi je bila velika lepa postelja z baldahinom, in na vsej sobi je ležal mehak soj 1 barvanim steklom omiljene električne svetlobe; v kotu leži na nizkem di-vanu, napol zakritem z zavesami, mlada ženska v dolgi beli obleki; ko za-čuje, da se vrata odpro, se sunkoma dvigne in obrne proti vhodu, njen obraz je poln zaničevanja in odločnosti, glavo je vrgla ponosno nazaj, oči zro mrzlo na barona . . .
Glo von Wartcck potisne Mino v. sobo in glas se mu trese, ko pravi:
»Milostljiva, pripeljal sem vam deklico kakor sem obljubil.*
Nato se obrne, zapre vrata za seboj in odide skozi salon.
Hipoma se dvigne pred njim zavesa, baron izgine, in zavesa se spet zgrne,
n. Stolpič na obzidju
Nekako v istem času je zunaj, na pobočju hriba, ukazal Nyctalope: Stoj!
»Pozor, Pilou, na jarek pred nami., dva metra je širok ... Če ga poskusimo preskočiti, jo nevarnost, da povzročimo ropot.*
»Most?* vpraša kratko Pilou.
»Da.* odgovori pravtako lakonično Nyctalope.
Pilou je bil svoje čase učitelj telovadbe in ne baš slab Način življenja, ki ga je živel pri Nyctalopu, mu ni dal, da bi zrjavel.
Noč še ni bila tako temna, da bi ne videli vsaj tri metre pred seboj.
(Dalje jutri.)
DrZsvns Mm\w fcrsljenlns Srbov, Hrvstov ln Slovanm filijalng uprava humanitarnih fondov pr! !r.špskforslu državnih 2cSszn!c v Uubljaal.
filijaina uprava humanitarnih fondov za državno prometno osebje v Ljubljani razpisuje:
a)	honorarno mesto spccijalista za očesne, ušesne,	nosne in vratne bolezni,
b)	honorarno mesto zobozdravnika,
c)	honorarno	mesto rentgenologa.
Podrobni pogoji nastavitve so na vpogled pri napomitiani upravi med uradnimi urami.
5574	Upravnik: Vari s. r.
po najvišjih cenah star zlat in srebrn
staro zlatnino in srebro tndi v kosih in drage (žlahtne) kamene
zlatar in juvelir
Celje, Gosposka, nl.14
Popravila se izvršujejo točno in solidno v lastni delavnici.	2"
Zahvala.
Vsem, ki eo nam ob smrti našega preljubega očeta, moža in starega očeta, gospoda
Jožefa Dolinska
posestnika, gostilničarja, čevljarskega mojstra itd.
izrekli svoje sožalje iu prišli od blizu in daleč, da ga spremijo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potem svojo iskreno zahvalo.
Frav posebno zahvalo dolgujemo čast. duhovnikom iz Dola, gg. učiteljem iz Hrastnika in Dola, gg. orožnikom, slav. gasilnim društvom Hrastnik, Trbovlje, Trbovlje-ruduik, Dol in Loka pri Zid. mostu, g. Hoflmuorju za ganljiv govor, glasb. društvu pod vodstvom g. C.iuderja za Ipretresljivo žalostinke, stanovskim tovarišem in sploh vsem, ki so pokojnemu darovali krasne vence in mnugobrojno šopke ter ga s tako voliko ljubeznijo iu sočuvstvovanjem spremili na njegovi zadnji poti.
V Hrastniku, dne 23. oktobra 1923.
6578	A I 744/22
Prostovoljna dražba
premičnin. V soboto dne 27. oktobra 1923. ob 15. url se viši v LJubljani, GospoaveUka cesta št. 5, prostovoljna javna dražba v zapuščino po dr. Josipu Staretu spadajofib prt-mičniu, namreč: pisalne mize z devetimi predali, lestenca Iz medi s štirimi žarnicami, salonske mize (Boulle - delo I in salonske omare (Boulle-delo) s tremi predali, v sredi oglodal >,
Pod ceailno vrednostjo se ne proda. Drugi pogoji se razglasijo pred prodajo na licu mesta.
Ljubljana, dne 24. oktobra
1923' Anton Gale, notar, kot sodni komisar.
01
8 konfekcijski trgovini Fran Lukič
Ljubljani, Pred Skotijo St. 19.
Moške zimske suknje, površniki In vsakovrstna trikotaža, 5107
Ceno se proda
manjša vila
v Mariboru
8 minut od glavnega kolodvora, s tremi sta-novanji, lepo zaprto verando, vrtom, vse v najlepšem stanju. V hiši je vodovod in elektrika Stanovanje kupcu tako| na razpolago. Nasldv pove Podružnica „Jutra", Maribor. 6561

pokopališki vrtnar pri Sv. Križu pri Ljubljani
priporoča cenj. občinstvo svojo veliko zalogo lepili KEIZABTEHC v raznih barvah, kakor tudi velikocvutne krtzauteme. Prevzame popravila in popravo grobov s cvetlicami, se priporoča za izdelovanje nagrobnih vonoev, Šopkov, kakor tudi različnih aražmajav po zmernih cenah.
Naročila se sprejemajo, tudi vsak dopoldan na trgu, prva stojnloa od „Xmep&xa".	&496
z dobrim prometom in z lepim pohištvom
ss prodi u SMci,
Paja Rulundžlča ul. 28,
Izredno ugodna prilika! Dokler zaloga traja!
Kuhinjska posoda
emajlirana in aluminijasta, na debelo in drobno po izredno nizkih cenah pri tvrdki
I. Pestotnik & drug, Ljubljana,
Dunajska cesta št. 33. Skladišče „Balkan".
Telefon it. 366.	558C
M53
tovarna kož in čevljev, d. d. m prodajalna
Ljubljana, Poljanska cesta 13
Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečjega boksa v vseh bojah, govejega boksa in rjave kravine.
Solidno delo!	Znižane cene!
Kg!
m
5673
HodMna ©oHnfiak,
črtajte in razširjajte
dnevnjk

obstoječe in spalne, jedilne ter gosposke soba (pokrite z usnjem) i dr. Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 12. ter od 2. do 4. ure v skladišču „BALKAN", Dunajska Cesta 33. 6627
55» stij a šs iT S a» i s) a) & ii»
Publikacije znanstv, društva za humanistične vede v Ljubljani-
Novo! Filozofska sekcija št. 1/1, Novo I
Analitična psihologija.
Prvi poizkus sistematične geometrije duha. Napisi dr. Fr. Veber, Izr. prof. za filozofijo na unlv, v Ljubljani-
Prvi snopič.
Delo roSuje vprašanje, kakor: metoda in predmet dušeslovja, bistvo doživljanja, dispozicija, zavest in nezavest. duša, bistveno komponente na vsakom doživljanj«! načelni zakoni, ki prevevajo vse doživljanje, arhitekto-nična struktura celokupno duSevnosti itd. Prvemu spis" jo pridejana tudi pregledna risba celokupnega doživljanja-
Glavni uamou vsega dola je, pokazati, da ima tuu| duševen svet take zakone, ki so jim mora pokoriti vsako individualno žtvijenjo. Knjiga je važna za »'» duševne delavce (učitolje, profesorje, duhovuiko itu-> Drugi snopič dola je v tisku.
170 str. 48 Oin po pošti navadno 49 Din. po poŠti pr'' poroča o 61 Din. Dobi se v vseh : njioarnab ali pri » tožbi Ig. Kleinmayr & Fetl. Bamberfl, d. z o. z. v Ljubljani.
Zahtevajte gratis katalog »Modeme knjižice'*
Domače ves
*	Krajevna organizacija JDS na Bledu vabi vse svojo člano in somišlje-niko na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 28. t. m. ob 3. popoldne na Bledu.
JDS sestanki v mariborski obla-
jti. Oblastno tajništvo demokratsko jtranke za mariborsko oblast sklicuje ia prihodnji teden sledeče strankino f ostanke: 27. t. m. popoldno v Murski Soboti konferenca zastopnikov iz Prekmurja, zvečer sestanok somišljenikov iz Murske Sobote; 28. t. m. ob pol 8. zjutraj v Veržeju, ob 10. v Ljutomeru. Na vseh teh sestankih govorijo dr. Žerjav, dr. Lipold in Lovro Pctovar. Ob 10. dopoldne v Dolnji Lendavi konfereuea zaupnikov ter občni zbor krajevne organizacije za Zrkovce, Pobrežje, Tezno. Dno 4. novembra dopoldne ustanovni občni ibor krajevne organizacije JDS v št. Petru pod Sv. gorami, popoldne pa javni shod v Podsredi.
*	Odhod rumunskega kralja. V torek zvečer jo odpotoval iz Beograda rumunski kralj Ferdinand. Po njegovem odhodu je odpotovala tudi grška kraljica mati Sofija s svojima hčerkama. Na postajo jih je spremil kralj, dalje kraljica, diplomatski zbor in ge-neraliteta.
*	Svečana avdijenca portugalskega poslanika. Iz Beograda nam poročajo:
V	torek dopoldne jo bil sprejet na dvoru v svečani avdijenci portugalski poslanik v Bukarešti, ki je akreditiran tudi za našo državo. Izročil je našemu kralju najvišji portugalski red, s katerim so doslej odlikovani samo angleški in španski kralj ter predsednik francoske republike.
*	Podaljšanje zveze med Rumunijo fn Jugoslavijo. V torek jo rumunski poslanik Emandi posetil ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča. Ob tej priliki so so izvršile izmene ratifikacij-skih listin konvencije o podaljšanju iveze med Jugoslavijo iu Rumnnsko.
*	Stoletnica rojstva Ivana Filipovima. Hrvatsko učiteljstvo bo dno 9. t. m. na svečan način proslavilo stoletnico rojstva znanega pedagoga, knjižovnika in narodnega mučeuika Ivana Filipoviča. Proslava so vrši v mestni dvorani zagrebški. Svečanosti se udeleže tudi druga kulturna in humanitarna društva.
501ctnica zagrebškega vseučilišča. Prihodnjo leto poteče 50 let, odkar jo bilo po zaslugi odličnega Jugoslovana biskupa J. J. Strossmaycrja ustanovljeno v Zagrebu vseučilišče. To Strossmaverjevi inicijativi hi se imelo imenovati »jugoslovanska*, toda na pritisk višjih oblasti so ga morali imenovati »vseučilišče Franje Josipa I.». Prvotno je obsegala univerza samo filozofsko, pravno in bogoslovno fakulteto. Šele po prevratu se je izpopolnila tudi z medicinsko fakulteto. Za proslavo 501etniee so se pričele obsežne priprave.
Plače učiteljstva meščanskih Sol.
V	Beograd jo prispela predvčerajšnjim deputaeija zastopnikov učiteljstva meščanskih šol. Posetila je ministra pro-svete ter zahtevala ureditev plač meščanskega učiteljstva. V doputaciji se nahajajo: ravnatelj meščanske šole v Mariboru Humek, ravnatelj Matijak iz Šida, ravnatelj višje dekliške šolo v Novem Sadu Mita Gjorgjevio ter narodni poslanec in učitelj trgovske šole v Sarajevu I. Puškar.
*	Svečana otvoritev mornariške tojne akademije v Gružu se vrši due SI. oktobra. Prisostvovali ji bodo zastopniki vlade in parlamenta. Isti dan fe na naših vojnih ladjah svečano po-digne vojna zastava.
*	Odlikovanjo. Z redom sv. Save V. razreda sta odlikovana slovenska podporočnika kraljeve garde, Anton Sabati in Josip Hočevar.
*	Promocijo na veterinarski visoki šoli » Zagreb«. V soboto, 27. t. m., promovi-rajo za doktorje veterinarske medicine diplomirani živlnozdravnlki Ivan Poslušaj', Rudolf Plačil, Rudolf župid in Veko-slav Vernik, vsi asistenti na veterinarski
nemudoma javi mestnemu magistratu. — Istotako naj se naznani, katere živali je
, , „ . ..........napadla ta mačka. — Dne 82. t. m. je v
drugim sledc-ce napise: (Akademiki nek- Tmovskem pristanu napadel več ljudi daj ln sedaj*, Od 100 dijakov jih 80 sira-. ,uj( velik pes. Ker gre za sum stekline, te, »Inteligenca strada*, »Tuberkuloza i naj so javijo tudi vse osebCi ki bi bilo
uničuje dijaštvo j, Itd. Predsednik podpornega društva g. I'lavši6 je akademikom obrazložil namen propagando in pojasnil, kakšni koraki so bili podvzeti od strani odbora, da se izboljša bedno stanje di-jaštva.
*	Ljudsko vseučilišče v Celju. Drugo predavanje, ki so je vršilo v ponedeljek, je bilo dobro obiskano. Posebno toplo je pozdravljati, da so se ga udeležili v lepem številu nižji sloji, ki so jim poučna predavanja v prvi vrsli namenjena. Predavatelj, primarij dr. Kajšp je v poljudnih besedah pokazal kvarne posledice alkoholizma na človeški organizem ter žel za svoja izvajanja vsestransko priznanje. Prihodnje predavanje bo 5. novembra.
*	Smrtna kosa. V D. M. v Polju je preminul 28. t. m. agilni član tamknjšnjega Sokola, br. Ivan Kepa. — Na Viču jo umrla ga. Josipina Lojk, soproga bivšega občinskega tajnika g. Simona Lojka in mati marljivega sokolskega delavca gospoda Josipa Loka. Bodi jima lahka žemljica!
*	Na naslov višjega šolskega sveta. Iz profesorskih krogov prihajajo pritožbe, da so v raznih provincljalnih mesttn taksa za jesenski zrelostni izpit še do danes ni izplačala, dočim so člani komisijo na ljubljanskih srednjih šolah prejeli svoje skromne prejemke že pred 14 dnevi. Neredno so izplačuje tudi honorar za nadure, dasiravno je kritje za to. V jesenskem času, ko mora vsak činovnik računati z najmanjšo vsotico težko zasluženih prejemkov, je treba pač nekoliko več točnosti od strani višjega šolskoga sveta.
*	Izprcmemba posesti. Posestvo in gostilno <Pri zelenem travniku> v Zavodni pri Celju jo kupil le dni od g. Sime dosedanji najemnik Reberšak, ki bo vodil podjetje v istem obsegu naprej. Gostilna je staro zbirališče celjskih socijalnlh demokratov.
*	Iz socijalistično stranke. Bivši poslanec in novinar, Rudolf Golouh, je odložil tajništvo socijalističue stranke za mariborsko oblast in so preseli zopet v Ljubljano, kjer stopi v službo tamkajšnje organizacije.
*	Vromonsko poročilo. Ob močnih juž-nozapadnih vetrovih oblačno. Temperatura so je v Avstriji opoldne dvignila proti 20 stopinj. Prognoza: Ob stalnih južno-zapadnlh vetrovih večinoma oblačno, deloma dež, milo.
*	h invalidskih krogov nam pišejo: Specijalna komisija je začela s svojim delom. Pretekli teden smo bili pozvani iz cerkniško občine. Vsak jo prejel od občino objavo, po kateri ima pravico do brezplačne vožnje. Trdno uverjeni, da ne bo težkoč, smo odšli na pot. A na železniški slanici smo čuli drug glas. Uradnik pri blagajni je dejal, da objave, izdane od občine, ne more upoštovati, ker občina ni kompetentna za to. Merodajno oblast prosimo, da izda vsem organom — posebno železniškim — potrebna navodila, da ne bo nasprotstev in da se tako obvarujejo invalidi nepotrebnih stroškov in potov.
*	Smrtna nesreč« r Begunjah pri Cerknici. Dne 19. t. m. je pri kopanju peska za tamkajšnji gasilni dom ponesrečil 28-letnl gasilec Josip Urh. Podrla se je nanj gruča peska ln skalovja in ga popolnoma zmečkala. Domači gasilci, kakor tudi iz sosednjih občin, so priredili vnetemu tovarišu in vrlemu narodnjaku svečan pogreb, si roške pa jo pokril lesni trgovec g. Franc Meden, za kar se mu društvo najiskreneje zahvaljuje.
*	Smrtna nesreča v Podkorenu. V ponedeljek dopoldne so šli posestnik Franc uregori iz Fodkorena št. 40, njegova sestra in njegova nečakinja Angela Ober-snel v četrt ure oddaljeno gmajno, imenovano «Urbanko>, napravljat steljo. Vsi tri je so šli navzgor po jako strmi drči. Franc Gregori je hodil naprej, njegova sestra in nečakinja pa 10 do 12 korakov za njim. Gregori je stopil na neko trhlo korenino, na kateri je ležala 150 kg težka skala. Skala se je v trenutku prevalila in se spustila po strmini navzdol. Gregori je sestro in nečakinjo takoj opozoril na pretečo nevarnost in sta res obe skočili stran. Žalibog pa se je Angela Obersnel
visoki šoli v Zagrebu. Istega dne se vrši! ognila na napačno stran. Skala jo je za-
ugrizene od tega psa,
* Pet rodbin ua cesti. Dodatno k notici o pospeševanju stanovanjsko krizo potom glasovanja ljubljanskih občinskih očetov, vsied katerega magistrat ne da podjetju inž. Duklču stavbnega dovoljenja za novo stanovanjsko poslopje svojih uslužbencev, če?, da morajo biti vsa stanovanja z uajmanj 2 sobami, na.n pišejo prizadeti: Podjetje naui ,io lz lastno volje zidalo stanovanja in jo enonadstropna hiša, solidno zidana, z želczo-betonskimi stropi žo pod streho. Vsied odloka občinskega svota pa nam podjetjo sedaj sploh uočo — kor no sina — dati stanovanja ter oddaja prostoro v najem neki družbi v pisarniške svrhe. Kor so bila podpisanim odpovedana »bivališča«, reei »brlogi«, obstoječi iz edino »kuhinjo v vojaških in privatnih barakah, prosimo, da nam sedaj občinski svet preskrbi pot stanovanj z najmanj sobami, sicer bomo čez zimo na cesti, ali pa so preselimo v dobro zakurjeno magistralno dvorano! - Slede podpisi.
1 Afera z izseljcniškiml potnimi listi. V ministrstvu 7.1 socialno politiko so prišli na slod veliki afori s potnimi listi za izseljenike. Neki uradnik odseka je pred kratkim obdolžil svojega šefa Ncstoro-viča. kot glavnega krivca. V sporazumu šefom sta postopala šo dva druga uradnika. Ovaditelj trdi, da jo njegov šef po mesec dni naprej neki paroplovni družbi naznanjal imona vseh onih, ki bodo dobili potne list«, tako da si je družba lahko «kuplla» navedene izseljenike. Ona dva uradnika sta po hodnikih pred uradnimi prostori lovila izseljenike ter jemala po 5000 Din na račun potnega lista.
promocija dipl. živiuozdravnilta, bivšega poslanca Rajarja, za doktorja veterinarske Medicine honoris causa. Castitamo!
*	Nov odvetnik. Dr. Adolf Salberger je fol dne 18. oktobra vpisan v imenik odvetnikov s sedežem pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
*	Iz davčno službe. Davčni oficljol Matija Križan je iz Ormoža premeščen k Sv. Lenarlu v Slovenskih goricah, davčni Praktikant Romuald Hrlbarnik pa od Sv. Lenarta v Ormož — oba na lastno Prošnjo.
*	Izprcmenibe v državni službi. Imenovana sta: Josip Sliligoj in Franc Coš za sodnika za okrožje višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Višji davčni upravitelj Pri okrajnem davčnem oblastvu v Ptuju Herman Budau je na lastno prošnjo trajno upokojen. Poštna upravnica Marija Smole je iz Radeč premeščena v Loko Pri Zidanem mostu.
Dijaški dan v Zagrebu. Prebivalstvo '•igreba, ki jo imelo doslej priliko opazovati akademike le v borbi za svoje Meale kot manlfestante ali demonstrante, je imelo v torek priliko, da jih vidi tudi
kot
propagnterje. Povorkn, broječa nad
10 akademikov, jo korakala po glavnih *agrebških ulicah, noseč tablico s slikami 'n napisi, ki so ilustrirali njihov bedni ekonomski jjoložai. Tabllne ko imele med
V soboto, dne 27. oktobra 1923 ob 8. zvečer vse v Narodni dom v Mariboru
na brezplačen KONCERT C1R1L-METODOVE DRUŽBE IN SLAVLJE 25LETNICE ŽENSKE PODRUŽNICE CMD.
Dunajski eestl je ponesrečil 84letnl nla-
pec Ivan Menart iz I/jubljaue. Zdravi se v bolnici.
*	Samomor deklice radi nesrečno ljubezni. V torek zjutraj so jo v svojem stanovanju v Skednju pri Trstu zastrupila 201etua .Marija Miklavec. Izpila je. veliko količino lizola in je čez nokaj trenutkov umrla vsied zastrupljenja. Zapustila je pismo, v katerem prosi svojo domačo oproSčonja za žalostni korak, lil ga jo izvršila radi nesrečne ljubezni.
*	llopar^ki napad. Med Ajševico in Lokami na Goriškem sta v ponedeljek popoldne dva neznana zlikuvca, oborožena z revolverji, napadla Stanka in Zoro Vil-liar, ki sta se na kolesih vozila proti Kron-bergu, kjer je njuti očo šolski voditelj. Roparja sta vzela novo žensko kolo, izrabljeno moško kolo pa sta pustila, pač pa sta si prilastila tudi nekaj denarja, ki ga jo imel pri sebi Stanko Villiar. Gospodično jo eden izmed roparjev udaril z revolverjem po glavi, tako, da so ji je ulUa kri. Zllkovca sta potem izginila v gozdu Panovec.
*	Tatinska zalega. Dne 20. t. m. je bila ukradena posestniku Ludoviku Ferliču iz Novega mesta od kočije usnjata slrebn, vredna 300 Din. — Trgovcu z mešanim blagom Slavku Grašeku v Kamniku so odnesli neznani tatovi več blaga in odpeljali novo moško dvokolo. Skupna vrednost ukradenih slvarl znaša 3700 Din. — Potne listino je odnesel v Ljubljani neznan žepar Jovu Bosancu iz Grnbovljana v Bosni. — Antonu Planinšku iz Zagra-dišča pri Dobrunjah je bil odpeljan dne 22. t. m. nov voz zapravljivček. — Zupanu Alojziju Merniku na Padeškem vrhu je bilo ukradeno dne 17. t. m. več obleke in srebrna ura.
dela v prsi in jo vrgla v neko smreko tako silo, da je bila takoj mrtva.
Nesreča v rudokopu. V istrskem rudniku pri Labinju so je pripetila predvčerajšnjim grozna nesreča. Ko so delavci nabijali ekrasitno mino, je ekrasit nenadoma eksplodiral ter zrušil veliko množino kamenja in premoga. Dvajset delavcev je ostalo pod ruševino kamenja. Trinajst delavcev je smrtnonevarno poškodovanih.
*	Goveje meso po 16 in 17 Din. Poročajo nam: V soboto dne 27. oktobra se prično razprodajati na novi mestni stojnici nasproti Mayerjevi trgovini ob Ljubljanici goveje meso dobre kvalitete po 16 Din prednji del in 17 Din zadnji del.
*	Rusi so vračajo v domovino. V zadnjem času se vedno več ruskih beguncev vrača v domovino. Po statistiki, ki jo vodi naše ministrstvo notranjih zadev (oddelek za ruske begunce) je bilo izdano do 15. t. m. 2228 potnih listov za Rusijo, uajveč v seplembru in oktobru.
*	Stekel pes in mačka v Ljubljani. V petek, 19. I. m. se je pritepla v neko hišo v Kolodvorski ulici bela mačka s črnimi lisami, ki je napadla več ljudi in živali, Ker so je na mački ugotovila steklina, so občinstvo nujno poziva, da se vsak, ki je bil po knki gori navedeni podobni mački v dobi od 17. do 19. I. m. nanaden.
*	Kapitan Carller v zaporu. Ker jo
suranja, da je kapitan Carlier izvršil umor nad svojim prijateljem, iricarskim trgovcem Isellijem dovolj utemeljena, so kapitana prepeljali iz bolnico v bolniški oddelek kaznilnice. Dobil jo posebno sobo in stražita ga dva orožnika, od kato-rih govori eden nekaj nemščine, ki so jo je naučil v vojnem ujetništvu. S tem orožnikom kapitan zelo veliko govori o ,-ojni, o solunski fronti, Dardanelah in o Beogradu. Za BeogTad pravi, da se mu zelo dopade, samo žal mu je, da mu jo onemogočeno, natančno si ga ogledati. Do 6edaj jo bil Carlier vedno gladko obrit, v zaporu je pa odklonil brivca, češ da bo nosil brado in brke. Oarlicr ima tudi žo zagovornika v osebi odvetnika in poslanca g. Vaso Jovanoviča, ki je že zahteval, da se njogovega klienta izpusti iz zapora. Zahtevi pa sodišče ni udovoljilo, ker je zapor predviden po zakonu.
*	Preiskava o skrivnostnem umoru t beograjskem Palace-hoteln je prišla na mrtvo točko. Kemijski laboratorij še ni popolnoma preiskal delov telesa pokojnega Isellija in nI mogel še konštatlrati, kak je bil strup. Carlier je zahteval v zaporu francosko liste, da bi čital, kaj pišejo o njemu. Dosedaj pa njegovi želji niso ustregli.
*	Norosadski škandali. — Novosadska <Srnao», ki je bila ustanovljena samo zalo, da ovira <Orjuno> v njenem delu, prireja večkrat škandale, ki Izzivajo odločen odpor prebivalstva. Povodom presto-lonaslednllcovega krsta je bila v Novem Sadu javna razsvetljava in ker mnogi prebivalci niso bili v mestu, temveč odsotni, tudi vsa okna niso bila razsvetljena. <Srnao> je organizirala proti takim stanovanjem pravo bombardiranje s kamenjem v okna in so razbili pri tej priliki preko 20C0 šip! Celo okna velikega župana Slepčeviča, ki se je nahajal v Som-boru ter je imel svoj stan zaprt in ni mogel razsvetliti oken, so <Srnaovci> razbili. Hotela ali ne hotela je morala policija aretirati večje število cSrnnovcev», med njimi tudi predsednika novosadske lokalne <Srnao> dr. Čeremova.
*	S stradanjem hoče izsiliti prostost. V preiskovalnem zaporu celjskega okrožnega sodišča se nahaja cela vrsta oseb, ki so osumljeni soudeležbe pri zadnjem rudarskem štrajku v Trbovljah, zlasti pa pri atentatih, ki so bili naperjeni proti vodilnim osebam trboveljske preniogokopne družbe. Med njimi je tudi neki Mtbajlo Rojlovlč, ki že peti dan odklanja vsako hrano. Ne da bi želeli, da imajo taki pojavi kak vpliv na potek preiskave, je vendar v Interesu tistih, ki so eventualno nedolžni, da se preiskava kolikor mogoče hitro pospeši.
*	Raine nesrečo. Pri gradnji ceste v Borovcu pri Kočevju je težko ponesrečil delavec Blaž Šmajver. Zažigal je pri raz-streljevanju kamenja mino, katera pa je predčasno eksplodirala. Kosci kamenja so zadeli Šmajverja po celem životu in mu prizadejali zelo nevarne rane. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Pri delu pri tvrdki Lavrenčič in Comp. na
ČeSki industrijalci v Mariborn
Maribor, 24. oktobra.
Iz Maribora so si odnesli češki gostjo kar najboljše vtise v svojo domovino. Kljub pozni uri jih jc v torek po 10. zvečer pričakovalo zelo veliko število mariborskega občinstva na kolodvoru, kjer jo imel dr. PipuS pomemben govor o važnosti obiska čeških industrijcev za razvoj naših gospodarskih stikov s severnimi Slovani. Po večerji v Narodnem domu so razni govorniki iznašali misli in Zeljo o jugoslovansko - čeških stikih. Zupan Grčar jo nazdravil gostom v imenu mesta, urar Bureš za, mariborski Češki klub, dr. Reisraan v čeSčini za jugoslovansko - češkoslovaško ligo, volctrgovec Weixl za Trgovski gre-mij in brivec Novak za Slovensko obrtniško društvo. Imenom Cehov so odgovarjali predsednik Jugoslovanskega gospodarskega udruženja iz Prage gosp. Barta, redakter Havelka in tajiuk dr. Žižka v srbohrvaščini. Prijateljskega večera so jo udeležil razen mariborskih gospodarskih krogov in Cehov tudi minister n. r. dr. Kuko-vcc. Šele po polnoči se jo družba razšla.
Daues zjutraj ob osmih pa je poseben vlak zapeljal goste na Fnlo, kjer so občudovali našo ogromno iii-droolektrično contraio, ki odpira industriji v Mariboru in okolici in sploh razvoju gospodarstva Se nedopovedno krasno bodočnost ter nebroj možnosti donosnih investicij. Po povratku v Maribor so si tekstilci ogledali novo mariborsko tekstilno tovarno »Doktor in drug>, ostali pa so se podali v spremstvu mariborskega pripravljalnega odbora in drugih v vinarsko šolo, kjer jih je v jedrnatih besedah pozdravil ravnatelj Zmavc in potem razkazal naprave šole ter prekrasen razgled na mariborsko okolico in vinograde. Cehi so niso mogli dovolj nadiviti krasnim jesenskim bojam Pohorja, naših holmov iu slovenskih goric ter sploh lepe pokrajine. Pred odhodom pa so bili se vsi s pravo slovansko gostoljubnostjo pogoščeni. Izmenjane so bilo oduševljeno prijateljske besede. Posebno zastopnik poljedelske sekcije češkega gospodarskega udruženja jo izrekel odlično priznanje našim kmetijskim strokovnjakom.
Čeprav so bili Cehi žo tri tedne na potovanju in so imeli za seboj žo šest gospodarskih anket, so prišli opoldan
Narodni dom, da si še v maribor-
skem krogu povedo kot nratje Iz oči
v oči svoje težnjo in želje o praktičnih stikih v gospodarstvu in trgovini. Od Mariborčanov sta podala lepe in stvarno referato o naSem gospodarskem stanju, o možnosti razvoja in sodelovanja s Cehi generalni ravnatelj »Dravo Alojzij Križnič in veletr-govcc ftošlarič, za obrtnlko pa jih jo pozdravil gosp. Novak. Referati so napravili najugodnejši vtis in sprožili živahno debato, ki so jc nadaljevala še potem pri skupnem obedu v Grajski kloti. Za Cehe je podal podobno misli kot v Ljubljani o naših gospodarskih stikih predsednik inž. Ilarta in tekstilnik Bedn.ar. Vsakdo je dobil vtis, tla je na obeli straneh dovolj dobro volje, ki bo našo gospodarske stike s Cehi gotovo kmalu oživela. Iz-nešeno pritožbe so obljubili Cehi 1111. pristojnih mestih popraviti, Maribor-Pano pa so iskreno povabili na čimprejšnji obisk na Češko. Tu pa so naj osnuje podobna jugoslovanska - češkoslovaška gospodarska organizacija, kot jo imajo oni v Pragi.
S popoldanskim hrzovlakora so so Cehi odpeljali proti Pragi, popolnoma zadovoljni zlasti z uspehom sedmih anket, ki so jih imeli na svojem p<>-ilučnoin potovanju po Jugoslaviji. Mariborčani /1 so le težko lo\li od dragih prijateljev, ki so sicer rosni gospodarji, izšli iz trdo življenske borbo za obstanek, pa so vendar tako iskreno čuteči Slovani kakor 1111. Drago gosto so Mariborčani prenočili vs« po zasebnih stanovanjih, kot so sploh pridobitni krogi pokazali lepo in umestno pozornost ter gostoljubnost odličnim predstavnikom češkoslovaškega narodnega gospodarstva.
Domaše Iborze
24. oktol ra:
ZAGREB. Na tržišču z otekli ni bilo posebnega prometa. Praštedloua je po naglem porastu zadnjih dni zopet oslabela. Neznatno je oslabela tudi Hrvatska hipotekama. Na industrijsko papirje so uplivale vesti z Dunaja in sta fečernna Osijek in Gutmann znatno nazadovala. Nekaj je padla tudi Eksploatnoija. Od lesnih papirjev so bili oslali nekoliko čvr-slejši, vendar je bil promet Io v Slavoniji nekaj večji. Na tržišču z devizami se jo včerajšnja čvrstoča nadaljovala. Povpraše-vanjo jo bilo veliko, a blaga se jo ponujalo le malo, tako da jc morala intervenirati Narodna banka, ki pa jo nastopila lo z malimi količinami. Današnjo učvrščenjo deviznih tečajev je, kakor je podoba, delo' zagrebške špekulacijo in nima izvoza na zunanjih tržiščih. Dalje časa pa pri današnjih napetih denarnih razmerah hau-se na deviznem tržišču ne moro trajati. Notiralc so deviio: Amsterdam 3250 do 0, Dunaj 0.J1S5 do 0.1195, Budimpešta 0.44,"i do 0.45, Bukarešta 0 do 41, Italija izplačilo 371 do 375.5, Koponhagen 14GO do 1480, London izplačilo S79 do 380, London ček 378 do 379, Ne\v-York ček 8-1 ilo-84.5, Pariz 485 do 497.5, Praga 249.5 do 250, ček 248 do 249, Švica 1497.5 do 1505, čok 1487.5 do 1492.5; valute: dolar 0 dq 83.5. aK 0.1195 do 0.1205, Ieji 40 do 0, liro 370 do 371; elekli: Hrvatska cs-komptna 164.5 do 165, Kreditna Zagreb 151 do 153, Hipotekama 118 do 120, Ju-goslavenska 154 do 156, Ljubljanska kreditna 210 do 215, 1'raštediona 1095 do 1100, Slovenska 110 do 112, Eksploatacija 225 do 235, Drava 775 do 0, Dubrovačka parobrodarska 975 do 1000, Goranin 150 do 155, Šečerana Osijek 2400 do 2450, Narodna šumska 165 do 168, Našička 20(1 do 205, Gutmann 1610 do 1650, Slaveks 800 do 825, Slavonija 228 do 235, Trbovljo 900 do 940, Union 1025 do 1090, 7 odstot. investicijsko 69 do 70, 4 odstot. agrarne 0 do 32.
imo
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani. Lastnik In Izdajatel) Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovlč.
kupite najooneje pri 133 Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kral ja Petra trg: 8. — Tal. 220.
CIRKUS EDDIE-POLO pride v Ljubljano v kino «Ideal». Predvajanje se prične dne 1. novembra.
70Z0R1 Stara, pmnano solidna trgovina z oblekami 3. MAČEK so jo preselila. na Aleksandrovo oosto 12
(hita Pokojninskega zavoda), kjer pro-B.daia žo uadalia no zuatno znižanih ceuab..
01304037
tt«na|o i državnim davkom na lasarata vred do SO besedi Din 6'—, veaka nadaljnja beseda 60 par — Plača m vedno naprej (lahko tudi v znamkah). Na vpraianja odgovarja uprava le, eko Je vpraianju priložena znamko za odgovor ter manipulaoljaka pristojbina (1 Din).
(dobe)
Potnik za štajersko
kl bl poleg svoje 6troke prevzel še moko. bo Išče. — Ponudbo pod ..Potnik" na upr. „Jutra".	13221
Hlapec
«anesljlv, poSten, dobra moč, blizu Ljubljane, so sprejme takoj. Plača 500 Diu mesečno Pismene ponudbo pod šifro ».Zanesljiv hlapec" na upravo ..Jutra".	13163
Kovaškega pomočnika
ki je »možen vsakega dela, se sprejme. — Kavno tam so proda več kovaškega orodja. Košenina Anton, pos., Go-milsko.	13148
Služkinjo
ttarljivo in pošteno, veščo vseh hišnih del. ki zna vsaj nekaj kuhati, iščemo za fino malo obitelj v Splitu. Pogoji ugodni. Naslov, kjer se dobe rs a pojasnila, pove uprava „Jutra".	13271
(iščejo)
Pridno in poSteno dekle
s dobrimi spričevali, išče mosta plačilne natakarice, event. vzame gostilno v najem ali na račun, naj raj o v večjem kraju na deželi. — CenJ. dopise prosi na upravo „Jutra" pod ..Zanesljiva".
13254
Več gonilnih jermenov
malo rabljenih, prvovrstno blajo, se proda. Naslov pove uprava ,,Jutra".	13208
Decimalna tehtnica
za 600 kg, dobro ohranjena, so proda. ,,Alko", veletrgovina žganja, d. z o. z., Ljubljana, KollzeJ.	13220
Velika in mala kredenca
orehov les, poltlrano, novo, oe proda. Natančneje povo Anton Prlslan, splošno mizarstvo v Braslovčak. 13203
Fotografični aparat
s torbo in stojalom, se proda Ogleda so na Dunajski cesti št. 31, II. nadstropje, levo.
13144
Lep gozd
ob večjem kraju in žoleznlcl, so proda. Iteflcktantl naj se javijo pod šifro ..Les 26" na upravo „Jutra".	13210
Vila.
Radi odpotovanja se ugodno proda vila s 3 stanovanji in lepim vrtom 15 minut od glavne pošte. Prvo nadstropje takoj na razpolago. Ponudbe pod ..Odpotovanjo" na upr. ,,Jutra".	13215
Posestvo
10 minut oddaljeno od mesta, hiša pripravna za trgovino ali gostilno blizu drž. ceste in pri tovarni, vse v dobrem stanju, prodam radi družinskih razmer. — Ponudbe pod „Lopa prilika" na upravo „Jutra".	13165
Trboveljski premog
v vsaki množini, dobavlja Iv. T r e o (za Novim svetom) št. 6.	13238
Čevlji po 100 Din«
Radi selitve se proda partija (480 parov) ženskih ln moških čevljev, visoki ln nizki, fina kvaliteta, po samo 100 Din za par. Ponudbe Je poslati na upravo ,,Jutra" pod .,Čevlji 100". 13232
Spalna oprava
hrastova, kompletna s psibo, nova, se ceno proda. Ogleda se: Malgaj, pleskar, Kolodvorska ulica 6.	13180
Trgovski pomočnik
mlad, agilon, izurjen v metan i stroki, želi službo. Gre tudi za skladiščnika, naj raj Ae oa deželo. Vstopi lahko takoj ali 1. novembra t. 1. Naslov pove uprava „Jutra". 13028
Pohištvo
klubske garniture, žlmnice, pisarniške oprave, najceneje pri Erman in Arhar, SL Vid št. 4 nad Ljubljano. — Zahtevajte cenik!	12593
Akademik
♦ešč srbohrvaščine, francoščine ln lafičine, bl dajal in-etrukclje, tudi v matematiki. Istotako bl sprejel 6lužbo za popoldanski čas. — Dopisi se prosijo na upravo „Jutra" pod ..Marljivost". 13219
Gospodična
*e8ča slovenščino in nemščine, slovenske stenografije, strojepisja ln korespondence, želi primerno meeto v mestu ali na deželi. — Naslov pove nprava ..Jutra".	13169
Mesta družabnice
ali samostojne gospodinje, liče gospodična Iz bolj Se hiše Cenjene ponudbe na upravo »Jutra" pod ..Spelca". 13125
Službo majerja
IMe zakonski par bres otrok. Nastop takoj. — Ponudbe t pogoji prosim na: L. P. Ravne 158, Šoštanj. 13038
Trgovski pomočnik
teli vstopiti t specerljsko trgovino takoj ali s 1. novembrom t. 1. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Specerlja".	13071
Izurjena šivilja
ta obleke ln perilo, gre šivat po hišah ali pa prevzame na dom. — Na3lov pove uprava ,.Jutra". 13049
Nadure
rsak dan od poloseronajste naprej kot delo na dom,
strojno ali ročno pisano, išče pisarniška moč, verzirana vseh pisarniških delih. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ..Nadure".	13206
Volnene jopice
in zavljačke raznih barv poceni naprodaj. — Istotam so proda radi pomanjkanja prostora : lepa salonska garnitura, 4 dobro ohranjeni vinski sodi, vsebine od 12—20 hI in 2 nova brek ali lovska voza. — Glince 213. 13064
Motor «Pucb»
2 ln pol HP, s tremi prestavami v najboljšem stanju, so proda. Dopise pod šifro „Motor" na upravo „Jutra".
13060
Damsko kolo
fino ln solidno, za skoro polovično ceno, naprodaj. Pojasnila v Bohoričevi ulici 12, I. nadstr.	13277
Žična mreža
54 metrov dolga, dva metra visoka, z železnimi vrati, en meter Širokimi, naprodaj. — Nadalje se proda 16 lepo obdelanih in dobro ohranjenih hrastovih kolov. Reflektantje naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo cene na Sokol I., LJubljana, Tabor 13. 13273
Briljant
pol karata, se proda. ,,Roto-t.ip", šublčeva ulica štev. 3. dvorišče.	13261
Primerno sobo
event. s hrano ln po mogočnosti z električno lučjo, išče visokošolec. — Ponudbe pod ..Takoj 1234" na upravnlštvo „Jutra".	13274
Mlada dama
dobrodušna ln mirnega značaja, si želi smotreno korespondence a simpatičnim gospodom istih lastnosti pod šifro ..Harmonija" na upr. .,Jutra".	13117
Opremljeno sobo
a celo skrbo ali brez, 1 fi č e gospodična za takoj ali s 1. novembrom. Ponudbo se prosi na upravo ..Jutra" pod „Cela oskrba".	13269
Soba
lopo opremljena, zračna ln
svetla, se odda boljšemu, solidnemu gospodu s 1. nov. Naslov pove uprava „Jutra\ 13267
Družabnika
s kapitalom do 180.000 Din so išče za že vpeljano industrijsko podjetjo. Ponudbo pod „Dobičkanoeno" na upravo ..Jutra".	13246
Hiša z vrtom v Kranju
se proda takoj za 125.000 Din. Natančneje pove Janez Bldovc, Kranj, Gorenjsko.
12684
Čevljarji, pozor!
Prodam Čevljarsko delavnico z dvema strojema v sredini mesta Maribora. — Pojasnila daje podružnica „Jutra" v Maribora.	13240
Kot družabnik
bl pristopil v malo trgovino
ali podjetje 8 25.000 Din ln osebnim sodelovanjem. CenJ. ponudbe pod .Družabnik 25" na upravo ..Jutra". 13195
Delavnica
za Industrijsko podjetje, najmanj 200 m? ploskve v bližini Ljubljane, se išče za takoj. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro „S. J.".
13250
Moderna kavarna
novourejena, 80 odda v večjem mestu zanesljivemu, po možnosti ožonjonemu kavarnar Ju na račun. Prednost Imajo mlajšo, agilne moči, ki lahko polože nekaj kavcije Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro „ Kavarna". 13251
Prostoren lokal
iščem v okolici LJubljane. — Pristopil bi tudi v mizarsko obrt kot družabnik h tistemu, kl Ima žo prostorne lokalo. — Dopise na upravo „Jutra" pod ..Mizarska obrt". 13119
Soba
primerna za pisarno v bližini kolodvora, se išče proti visoki najemnini. Nahaja se lahko v pritličju, tudi na dvorišču. Ponudbe na upravo „Jutra" pnd šifro „St. 578".
Lepo opremljena soba
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda samo boljšemu solidnemu gospodu. — Ponudbo pod šifro ..SolidnoBt" naj se pošljejo na upravo „Jutra". 13229
Posojilo 15.000 Din
nujno Iščo posestnik ln
podjetnik proti dobrim obre-stlm. Jamči s vsem premoženjem ln zastavi blago. — Ponudbe na poštni predal 152 LJubljana, pod „Nujno posojilo".	13160
Dobro ohranjen klavir
ali planino, ee kupi. Ponudbe z opisom notranje konstr. in tvrdke, sprejme upravnlštvo ..Jutra" pod šifro „Klavir".
13212
Glasovir ali pianino
iščem na posodo za nekoliko
mesocev za učenje. Transport do stanovanja ▼ Ljubljani plačam jaz. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro ..Glasovir".	13173
Za staro škatljo
kl pod streho leži. se išče primeren pokrov. Naslov v upravi ..Jutra".	13226
Dve cvetoči vrtnici
brez trnja, ▼ zapuščenem vrtcu. iščeta marljivih ln vestnih vrtnarjev. CenJ. dopise s sliko na upravo ..Jutra" pod »Cvetoči vrtnici". 13231
Ključavničarsko in kleparsko orodje
s šestimi stroji, še malo rabljeno, se ceno proda. — Kje, pove uprava „Jutra". 13268
Trgovski uradnik
Samostojen v vseh trgovskih poslih, zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine, z večletno prakso, išče stalnega cameččenja. — Ponudbe pod ..Tržačan" na Aloma Cora-panv, Ljubljana.	13282
Moško kolo
CWa£enrad), predvojno blago, močno, lahko, nov gumi, ee proda za 5000 kron. — Vodnikov trg 2, II. nadstr., Vižnjevski (od 12—2). 13230
Kovinsko stružnico
(Leitsplndeldrehbank), Sha-ping (manjši) tn transmi-sljo 40 mm premer z ležišči, rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na: Josip S t i r n , ključavničarstvo v Kranju.	13155
2 enaki pisalni mizi
Be kupita. Ponudbe na upr. ,,Jutra" pod šifro ,,5t. 77".
12995
Rabljen skobeljnik
(Hobelbank), najraje manjšo oblike, kupim. — Ponudbe s ceno na upravo ,,Jutra" pod ..Skobeljnik".	13275
Štirje dijaki
srednje tehniške šole, Iščejo skupno sobo, oz. dve mali z vso oskrbo za takoj. — Najraje v bližini Obrtne šole. Ponudbe pod ..Goričani" na upravo Jutra",	13219
Eleg. opremljeno sobo
s posebnim vhodom pri ugledni družini, išče mlad samostojen trgovec in vele posestnik. Dopise pod šifro ..Manufaktura" na upravo „ Jutra".	13256
Neopremljeno sobo
ali dve sobi v mezanlnu. išče di6tinguiron samec za takoj ali kesneje. Posebni vbod je pogoj. Nova hiša v sredini mesta ima prednost. V primeru konvenijenco primerna stanarina. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..Udoben stan".
12506
Zagorjanke!
Dva mlada gospoda. Bi želita dopisovanja z gospodičnama od 16—20 let — Dopise pod šifro ..Upanje" na upravo „Jutra". Tajnost zajamčena.
13224
Ugodna prilika
se nudi mladeničem. Dve trgovsko izobražoni gospodični z večjim kapitalom, lepe postave, iščeta vsled pomanj kanja znanja dopisovanje boljšima mladeničema, kl posedujeta večjo posestvo ali trgovino. Ponudbe s Bliko na upravo ,,Jutra" pod ,,Savca in Dravca",	13260
Trbovljčanke!
Le ljubite tistega gosp. O . .! Toda vedite, da sa njegovo prijaznost pošljem — recept!
13225
4 i Uiti ii i
2enitna ponudba.
221etnl Inteligentni gospod, želi v Bvrho ženitve znanja z mlado gospodično iz boljše rodbine, kl govori hrvatsko, italijansko aH nemško. Mlade vdove s premoženjem niso izključene. Le resne ponudbe pod ,,Sreča št. 350" na upr.
Jutra".	13214
2enitev.
Mlad vdovec brez dece, trgovec ▼ Dalmaciji (Prlmorju), bl ae oženil z dekletom ali mlado vdovo. Ponudbe Je poslati na upravo ,,Jutra" pod šifro ,.Primorjepo možnosti s sliko. Dlekreclja zajamčena 8 častjo. 13139
Simon Klimanek
Ljubljana, Belenburgova ul. 6 Izdelujem obleke po meri ln najnovejšem kroju. Jamčim za najelegantnejšo Izdelavo. V zalogi angleško in češko blago.	214
50 % se zasluži
pri kemičnih Izdelkih: kremi, vazelinu, kolomazu, črnilu, muholovcih itd. Prodam z lokalom vred. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Kemična".	13146
Modistka
Z. Gorjanc & Co., Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. poleg hotela ..Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila baržu nastih ln filz klobukov. — Postrežba točna.	11146
Medicinsko ribje olje
sveže dospelo. — Drogerlja A. Kane, Ljubljana, židovska ulica 1.	12748
Rezanje drv
z motorno žago — Ludovik Ilešlč na Friškovcu, Vojaška ulica.	12664
TOVORNE O/ E B N E RABL3ENE
3*C©&EC
LJUBLJANA
PALAČA 13»KRED«B'
Jugoslovansko importno in eksportno podjetje
ING.
RUDOLF PEČLIN.
Stroji ia vsako Industrijo, lesno in kovinsko; poljedelski stroji la orodje; lokorao-blll ln motorji; vseh vrst stiskalnic*; veletrgovina železa za stavbene ln konstrukcijske svrhe. Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo ln kovine F. FarlS Izdeluje vse predmete lz litega železa v vsaki množini ln velikosti točno po modelih, armature is medi ln kovin za vsako potrebo.« a
MARIBOR
Trubarjeva ul. 4.
Telefon lnterorban 82.


Potrti naznanjamo vest, da nam je nenadoma umrla naša draga mati, gospa
Josipina Lojk
r 71. letu starosti.
Pogreb nepozabne se vrši v četrtok dne 26. oktobra 1923. ob 4. ari popoldne iz Rožne doline h. št. 14 na viško pokopališče.
Sv. maše zadušnico se bodo brale v cerkvi na Viču.	i»>
Na Vičn, dne 23. oktobre 1923.
Simon, soprog. — Viktor, Jote ln Bernard, Binovi. — Kristina Bosiiool, hči.

CognaG-steblenic
Kupimo
vsako množino
po na|vl4jlh cenah.
„ALK0", veletrgovina žganja, d.z o. s.
Ljubljana (KollzeJ)	un
6307
Oglas,
P 31/18/275
Pri okrajnem sodišču Brdo se bo oddalo dn« 16. novembra 1923. ob 8. ari, Boba it. S,
v zakup na javni dražbi:
1.)	gostilna, obstoječa iz veže, velike gostil-niške sobe, kuhinje, jedilne shrambe, male go-stilniške sobe, drvarnice, dimnice, dveh sob za stanovanje v I. nadstropju, vrt za zelenjavo j utico in souporabo blova, dvorišča in vodnjaka, z vsem gostilniškim inventarjem in
2.)	prodajalna, obstoječa iz prodajalni«, skladišča in treh lop, s souporabo podstrešja, kozolca, dvorišča, podstrešja in vodnjaka tei prodajalniškega inventarja.
Zakupna doba štiri leta počenši s 1. januarjem 1924.
Pogoje je vpogledati pri sodišču ob uradnih urah.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. I.,
dne 5. oktora 1923.
Knjigovodja-korespondent ali poslovodja-blagajnik
s kavcijo išče mesta v Mariboru. Cenjene ponudbe pod „Stalno" na npravo „Jutra" v Ljubljani.	6575
Odvetniško pisarno je otvoril v Ljubljani, Dalmatinova ulica 5 (skupno s pisarno odvetnika dr. Jos. Lavrenčiča)
odvetnik dr. Gregor Žerjav.
MM
■BI
mss

2 pletilna stroj"
JTaderman, Wien št. 8, dolga 36 cm, z vsemi deli in dvema kompletnima, nerabljenima iglama, sta naprodaj za 2500 Din. Okrogli za nogavico ..Miramat" št. 8 % vsemi deli, cena 1750 Din. Oba stroja skoraj nova. — Ftui, Miklošičeva ulica št. 6. I. nadstr.	13227
Lepe svetiljke
petrolejke (lustre), kupim vsako množino. Ponudbo na upravo ..Jutra' pod ..Lustri" 13264
Vsako množino fižola
kupimo. Ponudbe z vzorci na naslov: Golič & Co., Celje.
12709
Mlekarna Kos
fc Mariboru, Jenkova ulica 6 priporoča vedno sveže dobro mleko, liter po 14 kron. — Stalnim odjemalcem dobava zagotovljena.	13236
PERJE
od kokoši, puranov, gosi, rac se dobi vsako mno-ži no iz prve roke pri
E. VAJDA
izvoz perutnine, Čakovsc, Kedjimurje (Jugoslavija).
telefon 69. i. &
Krompir
Prodam vagonsko količine belesa dolenjskega krompirja Ponudbe na upravo ,.Jutra"
Hiša
o prostim stanevanjem. se proda. Vrt in sadno drevje, velika njiva. Oddaljeno 20 minut od Maribora. Informacije daje: Voblč, Koroška cesta 17.	13233
Elegantno stanovanje
sestoječe po možnosti iz dveh sob ali vsaj ene velike sobe, išče podjetnik, kl bi si to sam opremil. 2ell souporabo kopalnice. Pismene ponudbe r. natančnim opisom stanovanja prosi na upravnlštvo „Jutra" pod šifro ,.Svoboda" 12507
5000 Din nagrade
dobi, kdor ml preskrbi lepo večje stanovanje s kopalnico v novi vili ali hiši za takoj. Plača postranska stvar. CenJ. ponudbo pod ,.Zračno stanovanje" na upravo „Jutra".
13097
Bančni uradnik
mirnega značaja, se sprejme na stanovanje z elektr. razsvetljavo v sredini mesta s 1. nov. Naslov pove uprava ,,Jutra".	13223
ijana
Delniška glavnica Din 50,000.000'- irt rezerve preko Din 12,500.000'-
Dražba.
Dne 4. novembra 1923 ob 2. uri opoldne, so proda na sodni dražbi v kat. občini Biza-vik v hribu med Blzavlkom in Orlom ležeča gozdna pare. št. 713^2, kl meri 1 b. 4 a, 2 m« in pare. št. 714, ki meri 30 a. 57 m?: vzkllcna rena 23.000 K, ozlr. 7000 K. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.. dne 22. okt. 1923.
13272
Stanovanje
v sredini mesta, obstoječe Iz 3 sob, kuhinje ln prltiklin, se zamenja s 1. novembrom t. 1. za manjše, sobo, event. 2 majhno soblee ln kuhinjo, tudi na periferiji mesta, proti primerni nagradi. — Naslov: hotel štrukelj št. 9. 13218
Mesečno sobo
opremljeno, išče dlsponent banke. — Ponudbo na upravo ..Jutra" pod značko „Soba 20".	13192
&2S22
Eleg. mesečno sobo
ako mogoče s posebnim vbodom v bližini kavarno ,,Emona", Išče boljftl gospod. Cenj. ponudbo je poslati na rpravo ..Jutra" pod „E 1 c g * n t n a soba".	13123
Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Sabec, Vršac, Wien.
OSMi
«as
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice.
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
na _ _■■;
Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka
d. d., Split.
Izvršuje vse bančne posle msjkulantneje.	«o
Iliiiiiiiagiiig^^
sce
ss
BSbi
jgaii Bi.1;
«2? t!5»
esc*