Izhaja vcalc četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libcrtž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 35 lir.—
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. grf
ŠT. 319	TRST, ČETRTEK 22. SEPTEMBRA 1960, GORICA	LET. XI.
	OB ZAČETKU 15. ZASEDANJA GLAVNE SKUPŠČINE OZN	
OZN - N	{NADOMESTLJIVO SREDSTVO ZA UTRJEUAi	IJE MIRU
V organizacijo je bilo sprejetih 13 afriških držav in republika Ciper -Pomen resolucije, ki so jo predložile afriško-azijske države
V	prisotnosti 16 državnih poglavarjev ali ministrskih predsednikov in okrog 40 zunanjih ministrov se je v torek v Ne\v \or-ku pričelo 15. redno zasedanje glavne skupščine Združenih narodov. Na dnevnem redu je približno 80 točk, kar pomeni, da bodo razgovori dolgi in da bo verjetno poteklo nekaj mesecev, preden bomo lahko o njih izrekli dokončno sodbo. Ni pa nobenega dvoma, da je to zasedanje izredno važno in prav gotovo najpomembnejše od vseh dosedanjih.
Zanimiv bo že njegov začetek, saj še ta teden govorita v skupščini Eisenhovver in Hruščev, se pravi, oba glavna voditeija dveh nasprotujočih si taborov. Že iz njunih nastopov bo najbrž razvidno, kakšno smer bodo razgovori zavzeli in kakšen bo
v	glavnih obrisih njih zaključek.
Da se je vsa svetovna javnost pričela toliko zanimati za zasedanje, je v začetku tega meseca poskrbel ministrski predsednik Nikita Hruščev, ki je sklenil, da bo osebno vodil sovjetsko odposlanstvo pri Združenih narodih. Na ladjo, ki ga je pripeljala
v	New York, so se vkrcali tudi najvišji voditelji Madžarske, Bolgarije in Romunije, lako da so nekateri časnikarji upravičeno dali ladji ime »plavajoči Kremelj«. Z letalom pa sta dospela v New York Poljak Go-mulka in Ceh Novotnv; če upoštevamo še Albanca šehuja, vidimo, da so te dni v Ameriki zbrani najvišji voditelji vsega komunističnega sveta, razen Kitajske. In prav to je glavna značilnost pravkar pričetega zasedanja glavne skupščine OZN.
ZADRŽANJE ZAHODA
Pobuda, ki jo je dal Nikita Hruščev, je očitno presenetila zahodne vlade in tudi povzročila nekaj zmede. Tako so Amerikan-ci najprej izjavili, da predsednik Eisenhovver nikakor ne bo sledil zgledu Nikite Hru-ščeva in da ne bo zato govoril v glavni skupščini. Amerikanci so obenem pritiskali na zavezniške vlade, naj zavzamejo enako stališče in naj se ne udeležijo s svojimi najvišjimi predstavniki »turnirja praznih besed«, kot je sedanje zasedanje označil vodja tiskovnega urada v Beli hiši James Hagerty.
Razvoj dogodkov v Kongu in stališče, ki so ga v zvezi z zasedanjem zavzeli maršal Tito, predsednik Naser, indonezijski predsednik Sukarno in indijski prvak Pandith Nehru pa sta najbrž vplivala, da so Amerikanci pred dobrim tednom sklenili, da bo med prvimi v glavni skupščini govoril Eisenhovver.
NAPADI NA OZN
Vzporedno s težnjo ameriške diplomacije, da se čimbolj podcenjuje prisotnost Hruščeva in drugih najvišjih komunističnih voditeljev pri razpravi v Združenih narodih, so nekateri vplivni zahodni časopisi pričeli objavljati članke, v katerih so kar odkrito rušili ugled in vpliv same Organizacije Združenih narodov. Najhujši udarec pa je tej organizaciji dal francoski predsednik De Gaulle, ki se je v zadnjem govoru o njej tako podsmehljivo izražal, kot se še ni doslej noben državnik. Zakaj takšno zadržanje?
Ti krogi se namreč ne morejo sprijazniti z dejstvom, da Organizacija Združenih narodov nikakor ni več sredstvo vsaj takšne zahodne politike, kakršno smo doslej poznali. Že pred tem zasedanjem so namreč v organizacijo bile sprejete mnoge afriške in azijske države, ki sicer niso odkrito na strani komunističnega vzhoda, a jih brez dvoma tudi ne moremo prištevati med stoodstotne privržence demokratičnega zahoda. Stanje v Ozn se je pa še temeljiteje spremenilo prav zadnji torek, ko
je bilo v organizacijo sprejetih nadaljnjih 13 afriških držav in nova republika Ciper.
VPRAŠANJE AFRIŠKO-AZIJSKIH DRŽAV
S temi državami se je število članov povečalo od 82 na 96. Ce sestavo članstva danes natančneje proučimo, ugotovimo, da je v organizaciji kar 47 držav iz Azije in Afrike, devet jih je iz vzhodnega komunističnega tabora, ostale pa z zahoda in iz latinske Amerike.
Spričo takšnega stanja in zlasti glede na naj novejše dogodke v Kongu in tudi drugod po črni celini se je v nekaterih zahodnih krogih zadnje čase začelo utrjevati prepričanje, da je nadaljnje delo zahodnjakov v okviru OZN nemogoče in je zato ta organizacija pravzaprav odveč.
Večina treznih državnikov na zahodu pa odločno odklanja to stališče, ker je prepričana, da je OZN še vedno koristno in nenadomestljivo sredstvo za utrjevanje miru in za odpravo sporov med sprtima taboroma. Pri tem jih nič ne moti dejstvo, da se zlasti nove afriške države danes neposredno ne vključujejo v zahodni tabor.
Vsa pomoč Kongu samo preko OZN
Kakšno vlogo lahko igrajo omenjene države, pa nam najnazorneje pokaže dogodek, ki se je pripetil te dni, in sicer tik pred pričetkom zasedanja glavne skupščine. Afriško-azijske države so v zvezi s položajem v Kongu predlagale, naj se sprejme resolucija, katere vsebina se v marsičem ni ujemala s stališčem, ki ga je zagovarjala Sovjetska zveza. Resolucija, za katero je glasovalo kar 70 držav, medtem ko se je Sovjetska zveza z ostalimi komunističnimi državami glasovanja vzdržala, o-dobrava dosedanje delovanje glavnega tajnika Hammarskjoelda v Kongu ter, kar je najvažneje, poudarja načelo, da mora katerakoli pomoč novi afriški republiki iti preko Organizacije Združenih narodov. Posamezne velesile bi potemtakem ne mogle na lastno pest neposredno poseči v problematiko Konga, to je, zlasti vplivati, da bi prišle na oblast osebe, naklonjene temu ali drugemu taboru, tej ali oni državi.
Pri vsem tem je še najbolj značilno, da so se azijsko-afriške države postavile na stran glavnega tajnika Hammarskjoelda prav v trenutku, ko so ga Sovjetska zveza in ostale komunistične države najhuje napadale in ga obtoževale, da podpira kolonialiste. S tem je Sovjetska zveza, ki se
smatra za zaščitnico in zagovornico bivših kolonialnih narodov, očitno doživela diplomatski poraz. Dogodek pa je obenem dokazal, da Sovjeti nikakor še nimajo pri mladih temnopoltih narodih tistega vpliva, kot so jim ga nekateri pripisovali.
HRUŠČEV IN FIDEL CASTRO
V	Nevv Yorku se te dni nahaja tudi kubanski voditelj Fidel Castro, ki je, kot znano, eden najbolj odločnih in zagrizenih nasprotnikov Združenih držav. Ker se je zaradi plačila sprl z lastnikom hotela, ki mu je bil prvotno določen, se je Fidel Castro s sodelavci odpeljal v črnsko predmestje ter se nastanil v hotelu za črnce. S tem je Castro očitno hotel Amerikancem pokazati, da so le revni ameriški črnci njegovi prijatelji.
Prav enake namene je imel tudi Nikita Hruščev, ko je obiskal Fidel Castra v starem, preprostem hotelu sredi črnske četrti. In tu je tudi doživel precejšen uspeh, saj ga je množica črncev burno pozdravila.
Hruščev je s tem spet dokazal svoje igralske sposobnosti, saj je znal tudi sredi sovražno razpoložene Amerike najti prilož-(NadaUevanle na 2. strani)
Južni Tirol pred Združenimi narodi
RADIO TRST A
Nedelja, 25. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos svete maše iz stolnice Sv. Justa;
12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 15.40 Veseli Dolinski trio; 17.40 Operne arije in dueti;
19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Zbor »Jacobus Gallus«; 21.20 Koncert v jazzu; 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek, 26. septembra, ob: 13.30 Dobro zoba vo vam želijo Renato Carosone, Frankie. Jankovič in Giuseppe Anedda; 18.00 Predavanje: »Filmska zvezda Shirley Mae Laine«; 19.00 Oddaja za najmlajše: »Deček, ki je spet našel izgubljeno radost«, pravljica (Aleksander Marodič), igrajo člani RO; 20.30 Bellini: »Mesečnica«, opera v 2. dej. Orkester Italijanske radiotelevizije iz Torina. Približno ob 22. uri: »Mala literarna oddaja«.
Torek, 27. septembra, ob: 18.00 Predavanje: »Muzej nogavic v Milanu«; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 Ilustrirano predavanje — Mirko Javornik: »Balada o novem plesalcu«; 22.00 Umetnost in življenje — Pavle Merku: »Mednarodni kongres glasbenih strokovnjakov v Dubrovniku«; 22.15 Mirk: Simfonična suita.
Sreda, 28. septembra, ob: 13.30 Harmonija zvokov in glasov; 18.00 Z začarane police — Edvard Martinuzzi: »Pastirček«; 19.00 Nove afriške države
— Franc Jeza: »Tanganjika«; 21.00 »Jesenski večer«, utopistična drama (Friedrich Diirenmatt - M. Jevnikar), igrajo člani RO; 22.15 Jugoslovanske ritmične popevke.
Četrtek, 29. septembra, ob: 13.30 Parada orkestrov; 18.00 Predavanje: »O skunku, ameriškem dihurju«; 19.00 Evropa-stop! Iz popotne beležnice mladega rodu; 21.00 Obletnica tedna — Boris Mihalič: »100-letnica smrti Miloša Obrenoviča«; 21.15 V spomin Giovannija Baltistc Pergolesija: »Kruta nasprotja«, kantata za dva glasova, godala in čembalo. So listi in orkester Milanskega »Angelicum« vodi En-nio Gerelli; 22.00 Iz sodobne književnosti — Franc Jeza: »Gian Battista Angioletti in njegova knjiga
I	grandi ospiti«.
Petek, 30. septembra, ob: 19.00 Po davnih cestah
— France Orožen: »Čudež rimskih cest«; 19.20 Iz Lisztovih in Bartokovih del; 21.00 Umetnost in prireditve. v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika — Aljoša Vesel: »iDeseti mednarodni tehnični salon v Torinu«; 22.15 Koncert violinista Srečka Zalokarja, pri klavirju Jelka Suhadolnik-Zalokar — Balakirev: Romanca, Škerjanc: Dve melodiji, Tomc: Elegija, Lovec: Uspavanka.
Sobota, 1. oktobra, ob: 15.00 Koncert operne glasbe, ki ga vodita Tito Petralia in Gennaro D'AngeIo s sodelovanjem sopranistk Angele Brama, France Marghinotti, Anne Dore, Lidje Santin in Laure Lon-di, tenoristov Elia Mallattija in Lorenza Sabattucci-ja ter baritonista Giovannija Fabbrija. Igra Torinski orkester Italijanske radiotelevizije; 16.00 Znamenita dela Starega veka — Miran Pavlin: »Zelenje pragozda skriva izumrlo mesto Angkor«; 16.30 Verdi planšarji; 18.00 Žena in dom; 19.00 Slovenski književniki v pismih — Martin Jevnikar: »Matija Cop«; 20.40 Zbor »Vinko Vodopivec«; 21.00 »Neverjetno, toda res«, radijska zgodba (Cesarc Meano -Lada Mlekuž), prva slika: »Kraljestvo žensk«. Igrajo člani RO.
TEDENSKI KOLEDARČEK
25. septembra, nedelja: Klcofa, Uroš
26. septembra, ponedeljek: Justa
27. septembra, torek: Damjan
28. septembra, sreda: Venčeslav, Venko
29. septembra, četrtek: Miha, Mihael
30. septembra, petek: Jelka, Grozdana 1. oktobra, sobota: Sever, Remigij
PRISPEVKI ZA KOMELOV SPOMENIK N. N. (Štmaver) 500 lir in N. N. (Štmaver) 5C0 lir; Družina Polh (Gorica) 1C00 lir; Družina Hum?r (Gorica) 500 lir; Družina Habjan (Gorica) 1C0O lir; Družina dr. Frankova (Gorica) 2000 lir in Šk. r'j Marija (Trst) 109 lir.
Prispevke za Komelov spomenik sprejeti' ! Upra va Novega lista v Gorici in Trstu ter prof. MTfln Rijavec v ulici Orzoni št. 11, Gorica.
Poleg velikih vprašanj o miru, razorožit-
vi	in Kongu se bo na 15. zasedanju glavne skupščine OZN odločevalo o vprašanju avstrijske manjšine v Italiji. Ker pravilna ureditev odnosov med državo in manjšinskimi pripadniki zanima tudi nas, je prav, da naše bralce ponovno seznanimo s tem vprašanjem.
Vso zadevo je povzel kancler Raab, ki je pred odhodom avstrijskega odposlanstva v New Yorku po radiu raztolmačil, čemu je Avstrija predložila južnotirolsko vprašanje v presojo najvišjemu mednarodnemu zboru.
Petega septembra je minulo štirinajst let, odkar je bil podpisan v Parizu italijansko-avstrijski dogovor. Sklenjeno je bilo med Gruberjem in De Gasperijem, da bo italijanska republika dala vsej bocenski pokrajini široko samoupravo. Določili so tudi, da bodo stvarno izvedbo samouprave izvedli sporazumno z zastopniki nemške manjšine.
Prišlo pa je drugače. Ustavodajna skupščina je 27. junija brez pristanka manjšine združila pokrajino Bočen, ki je povečani nemška, s pokrajino Trident, kjer živi i
italijanska večina. Posledica je bila, da j maj o v pokrajinskem svetu večino Italijani, in sicer danes 33 proti 15. Dvotretjinska večina pa lahko pri vsakem predlogu preglasuje nemško manjšino.
Pokrajinska avtonomija Bočna in okolice je zatorej propadla. Tu je po trditvah avstrijske vlade jedro spora in vse sedanje in bodoče raznarodovalne politike glede ju-žnotirolskih Nemcev.
Zunanji minister Kreyski se je južnoti-rolskega vprašanja dotaknil že pri enem prejšnjih zasedanj Združenih narodov. Tudi vsi razgovori med obema vladama niso privedli do kakih zaključkov.
Vodja italijanske delegacije, bivši zuna nji minister Mariino je že odgovoril Raabu, da bo Italija z vso močjo zagovarjala svoje pravice v Južni Tirolski. Na mednarodno zasedanje so se odpeljali tudi zastopniki tirolske manjšine. Vprašanje manjšinskih pravic : c je toliko časa vleklo, da bodo zdaj tudi črnske države iz Afrike o njem soodločale. Tam so prej dosegli svoje pravice kot pa civilizirana manjšina v srcu i Evrope.
V Kongu fc vsak
Kakor kaže, se svetovno časopisje še dolgo ne bo moglo otresti pisanja o zmedah v Kongu.
Doslej sta se prepirala za oblast in se medsebojno odstavljala Lumumba in Ka-savubu. Nekaj časa sem je splaval na površje tudi polkovnik Mobutu, ki je imenoval za svojega zunanjega ministra Justina Bomboko. Poveril ga je še z opolnomočeno oblastjo »tehničnega komisarja« do konca tega leta.
Lumumba, ki se skuša za vsako ceno obdržati na oblasti, je od nedelje do srede Irikrat javil, kako se je sporazumel s Ka-savubom, da si bosta delila vlado v nemirnem Kongu. Prav tolikokrat je pa Ka-savubu te izjave zanikal.
Tudi Mobutu ni držal križem rok, ampak je v torek zjutraj zasedel zgradbo parlamenta in je pognal vse sebi protivne poslance in uradnike na cesto.
TRGOVINSKI ODNOSI MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Na 59. mednarodnem velesejmu v Zagrebu je italijanski minister za zunanjo trgovino Martinelli odprl v torek »dan Italije«. Italijanski paviljon, ki obsega 3500 kvadratnih metrov, je eden najlepših na sejmišču. V njem razstavlja 92 italijanskih podjetij mehanične in obrtne izdelke.
Minister Martinelli je imel pred odhodom dolg razgovor z jugoslovanskim ministrom Sergejem Kraigherjem o razvoju jugoslovansko-italijanske trgovine. Dejal je, da je Italija uvozila leta 1959 za 23 milijard jugoslovanskih proizvodov; v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa že za 34 milijard. Jugoslavija pa je iz Italije uvozila lansko leto za 21 milijard blaga; letos do konca julija pa že za 33 milijard.
Jugoslovanski uvoz naglo narašča, a ga še vedno prekaša italijanski.
dan nehal novega
Nato je sklical tiskovno konferenco, kjer je časnikarjem zagrozil z izgonom, če nc bodo objavljali poročil samo njegove tehnične komisije, se pravi nove vlade pod Bombokom.
Istočasno je tudi Lumumba sklical tuje časnikarje in jim znova potrdil, da je samo on pravi prvi minister v Kongu in da njegova vlada še obstaja.
Kongo ima zdaj kar tri vlade. Nobena pa nima toliko moči, da bi naredila red v državi. Nasprotno, v Katangi, kjer se drži na krmilu četrta vlada s Combejem kot glavarjem, je prišlo v lorek zopet do krvavih pokoljev. Orožniki, ne ve se kateri, so pobili skupino iz rodu Baluba, ki podpira Lumumbo. V odgovor je pa ta zbral lolpc Balubov, ki so vdrle v obmejne vasi Rodezije in Katangc.
OZN - nenadomestljivo sredstvo za utrjevanje miru
(Nadaljevanje s 1. strani)
nost, da mu je množica ploskala. Toda bolj kot ti zunanji dogodki in lepi govori svetovno javnost zanima, če bodo državniki res nekaj učinkovitega sklenili, da se na svetu utrdi mir in se ublaži današnje izredno napeto stanje med taboroma Razveseljiva in vzpodbudna je končno ugotovitev, kako so afriške in azijske države z zadnjo resolucijo posredno dokazale, da pri reševanju svojih najtežjih političnih problemov računajo na pomoč in podporo celotne OZN in ne posameznih držav, pa naj pripadajo temu ali drugemu taboru. Prav to pa je po našem najboljše poroštvo, da bo zasedanje glavne skupščine uspešno.
D.	L.
O prihodnjem predsedniku
Ni še niti pri kraju sedemletna doba Gronchijevega predsednikovanja, že ugibajo o imenih bodočega državnega predsednika. Fanfani je baje svetoval strankinemu tajniku Moru, da bi bil najbolj primeren mož za najvišje mesto prvak socialnih demokratov Saragat. .
Gospodarski krogi pa bi raje videli na Kvirinalu sedanjega ministra Segnija.
Minister Campilli in en del demokristjan-skih prvakov imajo raje Menichellija, bivšega guvernerja državne banke.
Tambroni in prijatelji pa se baje ogrevajo za zopetno izvolitev Gronchija.
Strahovite škode
Neurja, povodnje in usadi, ki so se v zadnjih dneh razbesneli nad zgornjo in srednjo Italijo, so povzročili velikanske žrtve in škode, človeških žrtev štejejo doslej nad štirideset. Večinoma so avtomobilisti, ki jih je zajela huda ura na cestah, 21 pa jih je v občini Paisco Loveno blizu Brescie, škode pa je po prvih poročilih že 16 milijard samo na progah, cestah in javnih zgradbah. Pretrgane so proge iz Bočna na Brcner, iz Parme v La Spezio, z Orte v Rim in obalna proga proti Grosse-tu. Na Južnem Tirolskem je reka Adiža tako narastla,' kot še nikdar od pamtiveka.
V	Tridentu in Bocnu so bili plat zvona, da so ljudi iz nižjih krajev opozorili, naj be-žc pred valovi. Vlada je že nakazala 600 milijonov lir za prvo pomoč. Spričo tolikšne katastrofe je to komaj drobtinica.
Vreme pa komaj, komaj kaže, da bi se obrnilo na bolje.
Šolski koledar
Prosvetni minister Bosco je razposlal šolskim vodstvom okrožnico glede pouka, šolsko leto bo trajalo od 1. oktobra do 15. junija; torej petnajst dni več kot letos. Razen določenih počitnic je pa dal na razpolago šolskim skrbništvom še štiri dni, katere lahko vrinejo med božične ali vehko-nočne počitnice. Zrelostni izpiti se bodo začeli 3. julija, jesenski pa 18. septembra.
Minister je uvedel še to posebnost, da se pri imenih učencev opusti očetovstvo in materinstvo.
NOVICE
Zadnjič po svetu
Blizu Tulona je neki avtomobilist povozil zelo kratkovidnega pešca. V bolnišnici so zvedeli, da je ponesrečeni Nemec Kurt Peters. Mož, ki je star 61 let, je bil delovodja v veliki papirnici. 2e dolgo časa mu je bolezen hromila očesne živce. Pred nekaj meseci mu je zdravnik povedal, da bo še v tem letu popolnoma oslepel. Peters, ki nima več družine (zasula mu jo je bomba med vojno), je spravil skupaj vse svoje imetje ter se je odpravil peš po svetu, da še enkrat užije lepote stvarstva. Prepotoval je že vso Vzhodno in Južno Azijo. Sprejet je bil celo pri Pandith Nehruju. Ko bo v Tulonu ozdravel, se bo odpravil v Italijo in v afriške dežele.
Na jugu bo videl poslednji zahod sonca in svojih oči.
Proti divjaštvu
Pravosodni minister Gonella je predložil v zbornici zakon proti tepizmu. Pod to tujo besedo misli na razbrzdano mladež obojega spola, ki v modrih hlačah in odpetih srajcah počenja divjaštva, pustoši nasade, napada dekleta »iz bahaštva, na-silstva, junačevanja, krutosti, napačne za-baveželjnosti ter vzbuja javno ogorčenje in moti javni mir«.
Teddy-boys, plavohlačniki ali kakor že take mlade bahače imenujejo, bodo postavili pred sodnika kar po nagli poti. Starejše od osemnajst let bodo po prestani kazni poslali v poboljševalnice. Za mlajše pa bodo odgovorni tudi starši.
Otok Ventotene ima svojo vodo
Marsikateri naš interniranec pozna ta otok, ki ni imel lastne vode in so jo morali dovažati iz celine v ladjah — cisternah. Odslej pa bo imel otok lastno vodo, katero pridobivajo z destiliranjem morske vode. Z vsakim kg nafte dobijo 200 litrov pitne vode, ki stane 600 lir po kubičnem metru (m:1 = 1.000 litrov). S cisterno pripeljana voda je stala 3.700 lir za m\
Poroka, ne kuta!
O belgijskem kralju Baldovinu so zadnje čase krožile vesti, da je kraljevanja sit in da pojde med menihe. Deset let so časnikarji pripisovali mlademu kralju sedaj to, potem drugo skrivno ljubezen. Kar petindvajset zaročenk so mu našli, pa so se vsakokrat všteli. Nazadnje so začeli pisati
o	samostanu.
Tedaj pa je Baldovin celo svoje ministre presenetil, ko se je zvedelo zatrdno, da je šestindvajseta ta prava. Izvoljenka je dve leti starejša španska grofica rabio-la de Mera y Aragon. Bodoča kraljica je že prišla v Belgijo na uradni obisk h kralje-
vi	družini. Zaročenca sta se predstavila tudi časnikarjem na poletnem kraljevem gradu v Ardenih. Vsi hvalijo, da je grofica Fa-biola ne samo lepa, ampak tudi skromna in vzor čednostnega dekleta.
Smola pa taka!
Pomorščaka Messine iz Genove se drži res smola. 2e v februarju je na pošti kupil listke za loterijo Agnano. Listek je stlačil v zadnji hlačni žep in popolnoma pozabil nanj. Hlače so se mu pomazale in raztiga-le in mož jih je kratkomalo zalučal v morje. Ko je prišel na kopno, je slišal o dobitkih. Petdeset milijonov lir je zadel listek I. 66662. Mornar si je bil številko zapomnil ; bil je prav njegov listek, ki ga je s hlačami vred vrgel v vodo. Poštna uradnica je tudi potrdila, da je njemu prodala srečko. Dobitka doslej tudi ni še nihče dvignil. Messinu pa nočejo izplačati milijonov, ker se mora dobitnik po pravilih izkazati s srečko. Obupani mornar je najel najboljše odvetnike in toži finančno upravo.
t DR. FRANC GABRŠČEK
V	petek, 16. septembra, je na beograjski kliniki za vedno zatisnil svoje oči odvetnik dr. Franc Gabršček. Pokojnik sc je rodil pred 80 leti v Kobaridu in je do leta 1933 izvrševal odvetniški poklic v Gorici. 2ivo se je tudi udejstvoval v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju goriških Slovencev in bil po razpadu habsburške Avstrije priznan javni delavec naše narodne manjšine, zlasti kot odbornik političnega društva Edinosti v Gorici. Bil je tudi več let predsednik našega pomembnega denarnega zavoda Centralne posojilnice v Gorici. Rad je predaval v prosvetnih društvih in zahajal na politična zborovanja v mestu in na podeželju.
Bil je dober pravnik ter spoštovan tako v krogu svojih političnih somišljenikov, ki jih je vodil njegov brat Andrej, kot v drugem političnem taboru.
Ker ga je preganjal fašistovski režim, se je leta 1933 najprej preselil v Ljubljano in nato v Beograd. V petek zjutraj je vstal vesel in zdrav ter šel v mesto. Po nekaj urah pa je bila njegova gospa Draga, ki je hči ugledne Gorjanove družine v Gorici, pozvana na kliniko, kjer je dobila že mrtvega moža. Zadela ga je kap.
Naj zvestega slovenskega moža Bog bogato nagradi za vse, kar je koristnega storil za slovenski narod v svojem dolgem življenju.
Hudo prizadeti družini in sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje.
Pogled na Nanos, ob vznožju vas Razdrto
\f T'iZfiS \ivij n _____________
Priprave na upravne volitve
Danes so župani vseh občin na Tržaškem dali razobesiti lepake, s katerimi se tazpi-sujejo volitve v pokrajinski svet. Zupani miljske, devinsko-nabrežinske, dolinske, re-pentaborske in zgoniške občine pa so odredili, naj se razobesijo tudi lepaki, s katerimi se razpisujejo volitve posameznih občinskih svetov.
Volitve pokrajinskega sveta
Glede na pokrajinske volitve je treba o-meniti, da bo ostalo število 16 volilnih o krožij nespremenjeno, čeprav ne bodo več v veljavi stari volilni predpisi. V vsalcein okrožju sc bo predstavil samo en kandidat za posamezno stranko, vendar bo vsaka stranka lahko predložila še eno listo z 8 kandidati, tako da bo v resnici lahk') posegla v boj za vsa razpoložljiva mesta (16 + 8 = 24).
Doslej so znana le imena kandidatov komunistične in socialdemokratske stranke.
Med komunističnimi kandidati je 8 Slovencev in 16 Italijanov. Demokristjani niso še objavili kandidatne liste, a je znano, da dosedanji predsednik pokrajine prof. Gregoretti ne bo več kandidiral.
Volitve v Devinu - Nabrežini
Zaradi posebnega položaja, v katerem se nahaja devinsko-nabrežinska občina, bodo tamkajšnji Slovenci po vsej verjetnosti posegli v volilni boj s samo eno listo. Volilne priprave so v polnem teku in lahko pričakujemo, da bo kandidatna lista v nekaj dneh dokončno sestavljena.
Kar zadeva Italijane, je doslej znano samo to, da bo Kršč. demokracija nastopila s svojo listo. Njen nosilec bo dr. Rinaldini, ki je ravnatelj Ustanove za tujski promet in obenem odbornik tržaške občine. V listo pa bodo postavili tudi »neodvisne« kandidate, tako da bo lista dejansko predstavljala vse Italijane.
Mavhinje:
NOVI ŽUPNI UPRAVITELJ
V nedeljo so verniki mavhinjsko župnije, ki poleg Mavhinj obšega še vasi Cerov-lje, Vižovlje in Sesljan, imeli priliko, da spoznajo svojega novega župnega upravitelja g. Cotiča. Prejšnji župnik g. Jože Žorž je postal dekan v Štandrežu.
Novemu dušnemu pastirju želimo prijetno bivanje med nami in mnogo uspehov v njegovem pastirskem delu.
Repentabor:
OBČINA BO VLOŽILA TOŽBO
V soboto se je zadnjič sestal repentabor-ski občinski svet. župan Bizjak je kratko poročal o štiriletnem delovanju občinske uprave. Med drugim je omeni!, da je neka doslej neznana ustanova dala postaviti ob cesti za Repentabor napis »Foiba di Monrupino« (Repentaborska jama). Ta napis se sicer nahaja na ozemlju tržaške občine, vendar se na Repcntabru čutijo prizadete in bo zato županstvo prijavilo zadevo sodniji.
V ostalih slovenskih občinah najbrž ne bo velikih sprememb. Povsod bosta nastopili dve listi, razen v Dolini, kjer se bo volivcem predstavila tudi italijanska lista Kršč. demokracije.
V Miljah je v veljavi proporcionalni volilni red in zato vsaka stranka nastopa z lastno listo. Nosilec komunistične liste je sedanji župan Pacco, ki vodi občino že od leta 1949. Novost letošnjih volitev je, la
jso Nennijevi socialisti sestavili svojo listo, medtem ko so doslej vselej nastopali skupno s komunisti.
Pokrajinske in občinske volitve bodo, kot smo že poročali, 6. in 7. novembra.
Sv. Ivan:
SMRT UGLEDNEGA DOMAČINA
Pred dnevi je v tržaški bolnišnici, kjer je zaman iskal zdravja, za vedno zapustil ta svet g. Franc Kralj, ki so ga poznali ne samo Svetoivančani, med katerimi je bival, temveč tudi mnogi tržaški Slovenci in Italijani. Pokojnik je bil bančni uradnik, ki so ga zaradi njegove sposobnosti, vestnosti in poštenosti vsi zelo cenili, zlasti njegovi delovni tovariši in nadrejeni.
Kruta in neozdravljiva bolezen, ki je bila posledica 15-mesečnega trpljenja v nacističnem taborišču, ga je prisilila, da je že pred 4 leti stopil v pokoj. Odtlej je iskal pomoči v mnogih zdraviliščih, a je žal ni našel.
Pogreba se je udeležila velika množica domačinov ter prijateljev in znancev iz mesta ter okolice. Telesne ostanke so položili v grob na katinarskem pokopališču.
Naj zvestemu sinu svojega naroda sveti večna luč! Hudo prizadeti ženi Karli in vsem sorodnikom izrekamo globoko obču-teneo sožalje.
Družini svojega zvestega naročnika izrekata globoko sožalje tudi uredništvo in uprava Novega lista.
—	• —
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU
priredi 16. oktobra 1960. izlet na PLATAK (Hrvaški Snežnik). Natančnejša navodila bomo sporočili prihodnjič.
■" 1* —
Pn dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi
FRANC CARLI (KRALJ)
Žalostno vest sporočajo žena Karla, brat Anton z družino, brat Karel, vnukinja Nada Alliney in družina, svaMnje in »v-ajd ter ostali sorodniki.
Pogreb je bil 20. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Katinari.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem zdravnikom, ki so pokojnika zdraviti med dolgo boleznijo, ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti.	Družina Kralj
Trst, 21. septembra 1960.
MATURA NA UČITELJIŠČU
Usposobljenostni izpit na slovenskem u-čiteljišču v Trstu so v jesenskem roku z uspehom opravili:	Birsa	Sergij, Ukmar
Marij, Corbatti Alida, Križmančič Ema,, Prašelj Marija, Prelc Helena, Batagelj Vlasta, Šušteršič Dino, Koršič Adrijan m Tomšič Jordan. Trije kandidati pa 'tiso izdelali.
VPISOVANJE V OSNOVNE SOLE
Didaktična ravnateljstva slovenskih o-snovnih šol sporočajo, da se vpisovanje za šolsko leto 1960/61 zaključi dne 26. septembra.
Učitelji so na razpolago na posameznih šolah vsak delavnik od do 12. ure. Starši otrok, ki so rojeni leta 1954, morajo ob vpisu predložiti naslednja listine, tojstni list, potrdilo o cepljenja proti kozam in davici ter potrdilo o cepljenju proti paralizi.
— 0 —
Vpisovanje v otroška vrtca pri Sv. Ivanu in na Greti se zaključi dne 30. t. m. Starši lahko otroke vpišejo vsak dan od 9. do 12. ure.
tfivneSha
IZ KLENJA
Pri nas sc je pred kratkim dogodil vandalski dogodek, ki je vznemiril vse poštene vaščane in okoliške vasi. Doslej še neznani zlikovci so namreč porezali kar 41 dobrih trt v vinogradu Angela Venutija. Kakšna bolest in škoda za vinogradnika, ki je pridno obdeloval in skrbel za svoje trte! Ne najdemo dovolj ostrih besedi, da bi ožigosali barbarstvo nepridipravov. Zato vsi želimo, da bi jih orožniki čimprej našli, ker se taki zločini morajo strogo kaznovati.
IZ MAŽEROL
Zvedeli smo, da je ministrstvo za javna dela odobrilo naši občinski upravi posojilo v znesku 4 milijonov lir, ki ga bo vračala skozi 35 let. To posojilo bo uporabila za ureditev in razširitev šolskega poslopja.
Po cesti, ki vodi iz Kanalute proti naši vasi, je postala v zadnjem času vsaka vožnja zelo težavna in skoraj nemogoča, ker je vsa razrita in polna jam. Šoferji, ki na tovornikih prevažajo razno blago v naše trgovine, se trajno pritožujejo in groze, da ne bodo več izpostavljali svojih voz'l nevarnosti, da se jim zaradi preslabe ceste prevrnejo.
Zato je nujno potrebno, da občinska u-prava še pred zimo pot pošteno popravi.
ŠEMPETER SLOVENOV
Po vseh naših dolinah so hruške letos nadvse bogato obrodile. Do zadnjega smo upali, da si bodo naši sadjarji s tem bogatim pridelkom nekoliko opomogli, a stvarnost na trgu v Čedadu in drugod je pokazala, da smo delali račune brez krčmarja. Saj je cena našim »napolenkam« in »kon-gusom« tako nizka, da se sadjarjem ne bo izplačalo izgubljati niti časa za njihovo o-biranje. Saj gredo komaj po 15-20 lir za kg, a še po tako nizki ceni jih je treba kupcem vsiljevati.
Pred več leti smo pridelali v naši domačiji tudi nad 5000 stotov hrušk, prav toliko jabolk in Še več breskev, a tedaj je
 — I__________________________
GORIŠKI MESTNI SVET
V	petek je bila seja goriškega občinskega sveta, na kateri je župan dr. Bernardis tovariše najprej obvestil, da je to zasedanje zadnje, ker se tudi našemu mestu bližajo volitve, čeprav njihov rok doslej še ni natančno določen.
Nato je župan p.oročal o dveh brzojavkah, ki ju je v imenu občine pred kratkim poslal nekaterim ministrom. V eni je protestiral proti premestitvi urada /,a načrte CRDA v Trstu, v drugi pa proti dogovoru med Italijo in Jugoslavijo, da se vrnejo Jugoslaviji kulturne dragocenosti, ki so jih Italijani odnesli iz Dalmacije in Istre za druge svetovne vojne. Obžaloval je, da sta se o tej stvari vladi skrivaj pogajali, čeprav so danes odnosi med obema državama boljši, kot so bili v preteklosti.
Župan je nadalje govoril o obnovitvi železniškega prometa med Gorico in Novo Gorico, o čemer smo že poročali.
Nato je svet z večino glasov odobril predlog svetovalca Agatija, da se del uU-ce Diaz preimenuje v trg Giordana Culia-ta. Gre za tisti del ulice, ki se nahaja pred
t/Iooetiffc«
naše sadje imelo tudi dobro ceno, da so si ljudje z izkupičkom precej pomagali, a danes je še ta vir dohodkov odpadel.	;
Sadje bi pomagalo našemu gospodarstvu le, če bi iz njega v kakih tovarnah pridelovali marmelado in sokove. Le tako bi naši ljudje zopet dobili veselje do sadjarstva in bi nasadili še žlahtnejša drevesa. Saj ima naša dežela vse pogoje za velik razmah sadjarstva. Le več pameti, podjetnosti in zadružne vneme nam je treba, Ja si v najbližji bodočnosti postavimo kako tovarno za predelovanje sadja v marmelade in sokove.
IZ VIZONTA
V	naši vasi se je več kot teden dni mudila večja skupina tržaških jamarjev.
Naša občina in občina Brdo bi se morali bolj zanimati za svoje podzemske jame, da postanejo znane ljubiteljem podzemskega sveta in njegovih lepot. Kajti le tako se bi tudi v naših krajih lahko razvil tujski promet.
IZ SOVODNJE
Na mah se je po vsej naši dolini razši-| rila vest, da so lovci predpreteklo nedeljo! na obronkih Matajurja našli ostanke č’ove-1 škega trupla in o tem obvestili orožnike na Stupici. Večja skupina lovcev je namreč odšla iz Mrsina na lov divjih koz. Po dveh urah je v nekem zakotnem kraju slučajno zagledala ostanke človeškega okostja.
Lovci so se takoj vrnili v dolino in o tem dogodku obvestili poveljnika orožnikov na Stupici. Orožniki so skupno s člani sodnega oddelka čedadske policije šli na kraj, kjer so lovci našli ostanke človeškega trupla. Zdravnik iz Podbonesca dr. Malacini je ugotovil, da je bil mrtvcc moškega spola in da je umrl že pred daljšim časom.
Telesni ostanki se sedaj nahajajo v če-dadski bolnici, kjer iih bodo temeljito preiskali. Naravno je, da organi javne varnosti, kakor tudi prebivalci sedaj mrzlično ugibajo, kdo naj bi bil mrtvec.
sedežem Mladinske italijanske zveze (AGI) in ki ji danes predseduje Agati; pri tej točki so se socialisti, komunisti in slovenski svetovalci glasovanja vzdržali.
Na tajni seji je svet podelil častno meščanstvo predsedniku upravnega sveta podgorske predilnice Antonu Tognella zaradi njegovega truda, da se je predilnica ohranila, razširila in modernizirala.
Omembe vreden je tudi sklep, da se ing. Fornazariju poveri izdelava končnega načrta za razširitev občinskega sedeža, da se izda 75.750.000 lir za ureditev umetniške šole in za ureditev ljudskih šol v Podgori ter v ulici Codelli. Svet je odobril tudi na-, kup nekaterih gradbenih parcel, ki jih občina potrebuje za podaljšanje važne ulice Roma. Končno je v zvezi s sporom s podjetjem Bozzini in Gionchetti ter občino o-dobril imenovanje razsodne komisije, ki ji bo predsedoval prof. Bettiol.
NAGRADE GOSTINSKIM PODJETNIKOM
V nedeljo dopoldne je pokrajinska uprava razdelila dva milijona 400 tisoč lir nagrad med lastnike gostinskih podjetij na Goriškem. Nagrajenci so se namreč udeležili natečaja za izboljšanje higienskih na-nrav v svojih obratih. Nagrade so znašale po 150, 100 in 50 tisoč lir.
Slovesni razdelitvi je prisostvoval tudi goriški prefekt dr. Nitri z drugimi oblastniki. Pri'ožncstni govor je imel odbornik za kmetijstvo Grigolon.
Med odlikovanci je dobila 150 tisoč lir nagrade tudi lastnica gostilne v Bukovju v Števerjanu P’aninšček; 100 tisoč lir nagrade pa so prejeli Izidor Prinčič iz Tržiča, Danilo Ožbot iz Rupe, Franc Skoraj iz Gradiške in Rudolf Mrak iz Jazbin; po 50 tisoč lir pa sta dobila Alojzij Lavrenčič iz Standreža in Doroteja Kompare iz Gorice. Za prihodnje podobno tekmovanje je pokrajinska uprava določila 1.609.000 lir
NOVA GFMNAZITA V NOVI GORICI
Predpreteklo nedeljo	so	v Novi	Gorici
slovesno	otvorili ponosno	poslopje	nove
gimnazije, ki ima doslej pet stalnih in tri nomožne	učilnice. Ko	bo	dograjeno tudi
poslopje	osemletke, ki	bo	imela 16	razre-
dov, bo šolsko središče povsem dokončano.
V	načrtu pa je tudi zgradnja novega Dijaškega in Vajeniškega doma.
IZ STANDREŽA
V nedeljo smo štandrežci doživeli zares vesel dan. Saj smo imeli prvič v svoji sredi novesja župnika in dekana gospoda Žor-ža Jožefa, ki je prišel iz Mavhinj. Njegovo) 'stoličenje za župnika in dekana v štan-drežu je opravil pq priložnostnem cerkvenem nagovoru nadškofijski kancler msar. KHnec. Zares zadovoljni smo bili, ko smo slišali prvič govor svojega novega župnika 'n dekana. Ob tei priliki se je iz naših duš dvignila k Stvarniku mo'itev, da bi ga ohranil dolgo let med nami.
Cerkev ie bila za nedeljsko slovesnost '•nres izredno okusno okrašena, za kar gre hvala naši mladini. Vsaj za nekaj časa ie pod lepoto okraskov izginila izpred naših oči umazanost cerkvenih sten, ki mora biti čimprej odstranjena. Pri tej priliki mora-
mo tudi pohvaliti globoko občuteno petje našega pevskega zbora.
Naš prejšnji župni upravitelj g. Cotič je odšel v Mavhinje.
IZ DOBERDOBA
Goriška prefektura je prejšnji teden razglasila, da je Skrbništvo za javna dela v Trstu odobrilo ureditev vodovodne mreže v naši vasi, kar bo stalo 11 milijonov 340 tisoč lir.
Verjetno bo še pred koncem septembra, najkasneje pa v začetku oktobra podjetje Barbuio začelo graditi naš novi otroški vrtec. Načrt je izdelal inženir Marcello Bal-dochi iz Gorice.
Podjetje se je obvezalo, da zgradi otroški vrtec za 2,30 odstotka manj od predlagane vsote osem in pol milijona lir. Tako bo občina prihranek zaradi znižane gradbene cene lahko uporabila v druge namene.
Prave muke pa doživljajo mnogi doVr-dobski kmetovalci zaradi neprestanih vojaških vaj, ki jim ne povzročajo samo precejšnje škode na zemljiščih, marveč tudi pretirano zgubo časa pri delu. škodo jim tu pa tam še izplačajo, čeprav zelo r.ored no in prenizko, hudo izgubo časa pri delu pa jim nihče ne poravna.
Vsej javnosti je znano, da so že nred daljšim časom razlastili na predlog vojaških oblastev mnoge kmečke parcele; razlaščencem je bilo tedaj obljubljeno plačilo, ki ga pa prizadeti kmetje do danes še niso dobili. Kar se pa tiče škode, ki jim jo danes povzročajo vojaške vaje, jih najbolj vznemirja dejstvo, da večkrat zaman iščejo naslov vojaške edinice, ki jim je škodo napravila. Kakšne težave imajo kmetovalci, preden jih najdejo, si lahko vsakdo predstavlja.
Kako natančna je bila pri tem bivša ameriška uprava, ko so se vršile pod njo vojaške vaje. Vso škodo so takoj ugotovili in odškodnino plačali, kot pač zahteva resnična demokracija, če je zgrajena na zasebni lastnini.
Zato smo v listu že večkrat pozvali pristojna oblastva, zlasti goriško prefekturo, da končno napravijo red v tej važni zadevi in prizadetim kmetom škodo čimprej primerno in pravično izplačajo. Nič huje ne ograža ljubezni in spoštovanja do države,. ki je zgrajena na temelju zasebne lastnine, kot to, da jo država sama premalo spoštuje.
S PECI
Občinski vodnjak v naši vasi zopet služi svojemu namenu, ker so pokvarjeno črpalko popravili, tako da od predzadnje sobote dalje vaščani lahko črpajo iz njega vodo.
ŠOLSKA OBVESTILA
Ravnateljstvo Nižje srednje šole (gimnazije) in Strokovne šole v Gorici sporoča, da se vpisovanje za prihodnje šolsko leto zaključi nepreklicno 25. t. m. Po tem dnevu se ne bo sprejel noben nov vpis.
Dijaki, ki so delali sprejemni izpit za gimnazijo, morajo tudi vložiti prošnjo za vpis, kajti izpit sam nc nadomešča vpisa.
Pričetek šolskecra leta ho 1'. oktobra s šolsko ma- , šo v stolnici ob 10. uri; dijaki naj ss že. ob 9.30 zberejo na šolskem dvorišču, od koder pojdejo v spremstvu gg. profesorjev v cerkev.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Več samozavesti in poguma!
Slovenci v Italiji večkrat tožimo, da se naši ljudje potujčujejo, in vidimo v tem glavno zlo in nevarnost za našo manjšino. Noben drug problem — vzeto s stališča manjšine — ni tako hud kot ta. Pri tem pa radi nekoliko pretiravamo in prikazujemo vso stvar tako, kot da so samo naši ljudje tako nezavedni in da grozi ta nevarnost nam še prav posebno oziroma kot da bi bile druge manjšine pred nevarnostjo potujčenja bolj varne. Toda to ni res. Mnoge tuje manjšine in narodnostni drobci so še v vse hujši nevarnosti kot mi, da kmalu izginejo, in malokje je toliko narodne zavednosti in odpornosti kot ravno pri nas. Tega ne zapišemo zato, da bi zmanjševali važnost tega problema, ampak zato, da povemo resnico in da damo našim ljudem s tem priznanje ter jim pokažemo, da niso med najslabšimi in najbolj cagavimi ljudmi, ampak — nasprotno — med najpogumnejšimi in najbolj zavednimi. To jih bo, upamo, le vzpodbudilo v njihovi ljubezni in zvestobi do lastne slovenske, narodnosti.
Največkrat nam stavijo za vzgled Južne Tirolce, češ ti so vse bolj učinkoviti v svojem odporu in mnogo bolj trdno zasidrani v lastni narodnosti kot mi. Lahko so nam za vzgled. Ali to drži? Predvsem moramo pomisliti, da živi južnotirolska manjšina v čisto drugačnih razmerah kot slovenska. Manjšina je postala šele leta 1919, medtem ko je b la prej dolga stoletja del večinskega, gospodujočega naroda v Avstriji, ki je vladala tudi Italijanom. Pod faš z-mom je ostala bolj ali manj pasivna. Njen odpor s~ niti oddaleč ne da primerjati z bojevitim odporom Slovencev pod Italijo, ki se niso ustrašili niti morišča. Južni Tirolci niso imeli Gortana, Bidovca in drugih junakov, ki so umrli pred puškami. Z našo manjšino so sicer sodelovali	v legalni	opozicij p	o
ti fašizmu, dokler je	bilo to	mogoče,	vendar so	se
previdno pazili, da bi se bili trdneje povezali z nami v ilegalnem in krvavem boju prot; fašizmu. Ko sta se Hitler in Mussolini pobotala, da likvidirata južnotirolsko manjšino tudi teritorialno, so se po veliki večini mirno vdali v to, pustili svojo zemljo, na kateri so živeli njihovi dedje nad tisoč let, ter se preselili v »Rajh«. To so storili tudi kmetje — čeprav so bile med njimi tudi izjeme — medtem ko se je naš kmet držal	svoje zemlje ket	klop in je	ni
prepustil sovražniku	niti v	največji	stiski. To	je
lahko našim primorskim kmetom v resn čen in tra jen ponos, tudi za bodoče rodove.
Danes delajo Avstrijci tak hrup zaradi svoje manjšine na Južnem Tirolskem prav zaradi tega, ker se boje, da je njena usoda zapečatena, če ne bodo hitro dosegli nekaj odločilnesa, pri čemer mislijo na nekako legalno pregrado, ki bi jo zavarovala pred potujčenjem. V njih ni tiste samozavesti in zaupanja v bodočnost kqt v naših ljudeh, kljub temu da so v mnogo boljšem položaju. Večja me sta na Južnem Tirolskem Imajo že italijansko večino. ali pa so na tem, da jo bodo v kratkem imela, n pri tem je Bočen precej manjši od Trsta. Kaj bi Ivlo, če bi ime'i sredi Južne Tirolske veliko mesto, kot je Trst? Pri tem so južni Tiro'ci po večini kmet
je, ki gospodarijo na svojih hribovskih kmetijah ter so mnogo manj izpostavljeni potujčevanju in italijanskim vplivom kot naši ljudje, ki žive sredi Trsta ali v predmestjih — saj je vsa tržaška okolica eno samo predmestje — ter morajo vsak dan na delo v mesto. Mnogi slovenski otroci odraščajo v čisto italijanskem okolju, kot n. pr. ponekod v Bar-kovljah, v Rojanu, pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu in drugod in vendar dozorevajo v slovenski narodni zavesti in hodijo v slovensko šolo. Mirno lahko trdimo, da je naš človek mnogo odpornejši in pogum-nejši v svojem nacionalnem čutenju in izživljanju kot Južni Tirolci. V naših ljudeh ni tistega nervoznega strahu kot v onih.
KAKO PA JE Z DRUGIMI MANJŠINAMI?
O Ladincih v Švici večkrat beremo. Te dni pa sem odkril v nekem velikem švicarskem dnevniku presenetljivo vest, da je njihovo predstavniško telo odklonilo zelo velikodušno pomoč švicarske zvezne vlade pri tiskanju šolskih knjig v njihovem jeziku. Njihova narodna zavest je že tako padla, da hoče večina rajši pošiljati otroke v tujejezične Šole.
Tudi norveški Laponci so letos poleti sprejeli na svojem zboru resolucijo, ki zahteva od norveške vlade, da naj jih ne smatra za narodno manjšino, ampak za prave Norvežane. Nočejo, da bi učili njihove otroke v šolah v laponskem jeziku, ampak hočejo zanje pouk, kot ga imajo drugi norveški otroci. Ce bo norveška vlada to zahtevo sprejela, bo kmalu konec Laponcev kot posebne narodnostne skupine. Očitno je, da je v njih prevladal kompleks manjvrednosti.
O Švedski : ranjšini na Finske n smo v našem listu že pisali. Meki švedski pisatelj, ki pripada manjšini na Finskem, je izjavil nedavno na posvetovanju švedsko-finskih p?sateljev, da po njegovem Šved ska manjšina tam sploh ne obstaja več. Drugi mu niso pritrdili, vendar pa so priznali, da se krha. Finski predsednik Paasikivi sam je svoj čas to obžaloval. Pri tem uživajo Švedi vse narodnostne pravice. Voditelj švedske manjšinske stranke je b i celo predsednik ene izmed finskih povojnih vlad.
Urbanijev obisk
Sredi septembra se je mudil v Ljubljani tržaški slavist Umberto Urbani. Povabilo ga je Društvo slovenskih književnikov, da se z njimi pogovori o poglabljanju stikov med slovenskimi in italijanskimi kulturnimi delavci.
Profesor Urbani, ki je tudi med nami dobro znan, je v zbirki Scrittori jugoslavi prevedel več slovenskih pisateljev, med temi tudi Bevkovo »Kresna noč«. Z njim se je tudi srečal in mu čestital k jubileju sedemdesetletnice.
Italijanski slavist je tudi povedal, da bi rad izdal v pasebni knjig: svoje prevode Tavčarja in Bev ka, obenem s članki o jugoslovanski slovstvih. Delo bo nosilo naslov »Le mie simpatie«.
Topi se tudi danska manjšina v nemški deželi Schlesvvig-Holstein. Te dni pa smo brali v tujem tisku celo presenetljivo vest, da se ponemčujejo celo Danci v severnem Schleswigu, ki pripada Danski. Vsi gledajo namreč rajši nemške televizijske oddaje kot danske, ker so bolj pestre in tudi več časa trajajo. To pa vodi k temu, da začenjajo tudi nemško misliti in govoriti. Prišli so močno pod nemški kulturni in s tem tudi politični vpliv. Zadeva začenja vznemirjati vso dansko javnost.
Krči se tudi nemška manjšina v Alzaciji-Loreni, ne da bi se Nemci zaradi tega posebno razburjali.
Vse to nam dokazuje, da smo tudi mi kot manjšina v nevarnosti, da bomo izginili, če ne bomo budni in odporni, da pa nam naše sedanje, narodnostne razmere ne smejo vzbujati pesimizma, ampak ponos, ker smo doslej vendarle kar krepko in pogumno vztrajali v obrambi svoje narodnosti. Naj bi bilo tako tudi v bodoče. Glavne trdnjave naše narodnosti pa so danes slovenske šole .Tam se slo venski otrok vzgaja v materinem jeziku in v ljubezni do lastnega naroda, hkrati pa tudi v spošto vanju do druge narodnosti.
B. H.
Bevkova sedemdesetletnica
Dne 17. septembra je France Eevk obhajal svojo sedemdesetletnico. Učakal jo je v polni svežini svojih sil in v še vedno plodoviti delavnost:. Prav gotovo je ob tem jubileju mlajši, kot je bil pred dvajsetimi leti. Tedaj se je vzpenjal skozi kalvarijo, svojo lastno in skozi bolest zlasti primorskega ljudstva.
Zato je tudi hotel, da se ob tem življenjskem mejniku pomudi na domači zemlji med svojimi ljudmi.
Na slavnostni večer so v dvorani goriškega gledališča v Solkanu uprizorili krstno predstavo dramatizirane, Bevkove povesti »Krivda«. Naslednji dan dopoldne so pa odposlanstva različnih primorskih In zamejskih organizacij prinesla slavljencu pozdra ve in darove. V prisrčnih besedah se je jubilan' zahvalil za pozornost in spoštovanje, katero izkazujejo posebno ožji rojaki njegovemu delu za to zemljo.
Njegov kulturni doprinos je najbolj nazorno prikazan na razstavi »Življenja in dela Franceta Bevka«. ki so jo slovesno odprli v nedeljo dopoldne v dvorani okrajne palače v Novi Gorici.
Pobudo za dovršeno urejeno razstavo je dala Studijska knjižnica.
Obiskovalec si ob razstavljenih delih ustvari sliko umetniškega razvoja Franceta Bevka od Veselega godu (dramatični prizor za Slomškovo proslavo), katerega je napisal že leta 1912, pa do zadnje mladinske knjige Luna, ki nosi zaporedno ševilko 148!
Na razstavi manjkajo nekatera dela, ki so že pošla; posebno izdaje iz prvih pisateljevih let v Gorici. Nekatere so morali nadomestiti samo s platnicami.
Te vrzeli nadomešča za sedaj Bevkova bibliografija, I. del. Izdala jo je v počastitev 70-letnice koprska založba Lipa. Sestavil jo je z izredno skrbnostjo Marijan Brecelj, lično zunanjo opremo pa ji je oskrbel Tone Kralj. Na 64 straneh, katere kra-se Bevkovi portreti in posnetki platnic, je podan pregled pisateljevih izvirnih del. Teh je naštetih, s točnimi bibliografskimi podatki 148 in štiri, ki bo do tiskana še do konca leta. Knjižnih prireditev in prevodov je označenih 29. Ob koncu pregleda je do dan še seznam 38 prevodov v tuje jezike (v srbo hrvaški, slovaški, bolgarski, italijanski, nemški, angleški, madžarski, danski in albansk1).
r. b.
NEMŠKA ZGODOVINA
Letos je dvesto let, odkar obstaja in živahno deluje nemški zgodovinski časop's »Historische Zcit-schrift«. Ob jubileju je izšla posebna številka obzornika, kjer najodličnejši sedanji znanstveniki razpravljajo o novih poteh nemškega zgodovinopisja.
Historiografija je postala mnogovrstna, poudarja zapet osebnost, ki obrača tok zgodovine ter dodaja k temu še moralni etos. Vendar se pa še vedno vidi, da prevladuje nemški duh, ne samo nemška osebnost v teoriji tega zgodovinopisja.
SLOVENEC V JAPONŠČINI
V	Tokiu na Japonskem je. izšla prva slovenska pesniška zbirka v japonskem prevodu. Spisal jo je misijonar Vlado Kos pod noslovom Dober večer in obsega 64 strani. Izkupiček je namenjen v dobrodelne namene.
Prizor Iz Jugoslovanskega filma »Vojna«, ki so ga predvajali tudi na letošnjem beneškem festivalu. Film je po Zavattinljevem scenariju zrežiral Veljko Bulajič. V glavnih vlogah sta nastopila Toni Vrdoljak in poljska igralka Eva Krzyzonovaka. Kot znano, je film doživel popoln neuspeh.
GOSPODARSTVO
Migljaji za letošnjo trgatev
Po kakovosti letošnja trgatev ne zadovoljuje. Zaradi vlažnega in prehladnega poletja nekatere sorte grozdja niso dobro dozorele in je mnogo grozdja kislega. Mnogo škode povzroča tudi gniloba.
Ne trgaj vsega v en koš!
če hočemo imeti nekaj dobrega pridelka, moramo na vsak način trgati tako, da zdravo in dobro dozorelo grozdje tržemo v eno posodo, vse nedozorelo in od gnilobe napadeno grozdje pa v drugo. Vsako partijo grozdja moramo posebej zmleti in spremeniti v mošt, posebej pustiti vreti in nikdar zalivati boljši mošt s slabšim, lahko pa narobe.
Prekislo grozdje
Kislo grozdje bo dalo premalo sladek mošt, ki pa bo imel obilo kisline. Tak mošt kaže razkisati, in sicer z dodatkom apnenega karbonata (carbonato di calcio). Tega dodamo moštu, preden začne vreti, in sicer primešamo vsakemu hi mošta po 250 gramov apnenega karbonata. Ce bi imeli kislomer, to je pripravo, s katero zmerimo kislino v moštu ali vinu, bi lahko primešali tudi več apnenega karbonata, zavedajoč se, da 67 gramov apnenega karbonata zniža kislino za eno tisočinko. Z 250 grami apnenega karbonata odvzamemo torej moštu okoli 4 tisočinke kisline, kar bi bi-
lo	v redkih letih preveč, letos pa ne.
Ker bomo vino iz nedozorelega grozdja držali za dom, lahko mošt sladkamo z navadnim sladkorjem in lahko dodamo poljubno količino sladkorja, tudi 5 in več kg sladkorja na hi. A takega vina ne smemo hraniti v kleti, kjer je vino za prodajo. Ce bi pa hoteli kisli mošt sladkati za prodajo, ga smemo sladkati samo z zgoščenim moštom (mosto concentrato), ki ga je treba seveda kupiti.
Žveplaj grozdje oziroma mošt
Mnogo grozdja je gnilega, a tudi pri zdravem grozdju je na jagodah vse polno gni-
I	lobnih glivic, le da še niso imele časa, se razviti in uničevati jagode. Mošt in pozneje vino iz gnilih jagod ima okus po gnilobi, močni plesni, vino pa redno porjavi. Vsa vina bodo letos rjavela, če ne bomo tega preprečili ob trgatvi, in sicer s tem, da bomo mošt ali še bolje grozdje žveplali.
Za žveplanje grozdja oziroma mošta uporabljamo kalijev metabisulfit ali žveplasto kislino v obliki vtekočinjenega plina,'torej čisto ali pa spojeno s fosfatom v obliki prahu ali tekočine (amonij - žveplasti fosfat). če žveplamo z metabisulfitom, ga vzamemo po 10 do 20 gramov za vsakih 100 kg grozdja:	manjšo	količino za zdravo
grozdje, večjo za bolj gnilo. Najbolj pa je danes v rabi amonij - žveplasti fosfat (sol-fofosfato ammonico) v prahu ali v tekočini. Prvega ali drugega potrebujemo po 30 gramov na 100 kg grozdja. To sredstvo je zato najbolj priporočljivo, ker razkuži grozdje in potem mošt ter obenem podpre žlahtne kipelne kvasnice, katerim nudi potrebno hrano — fosfat.
Najbolje je, če žveplamo grozdje, in sicer takoj v vinogradu, posebno v primeru, da grozdje v vinogradu tlačimo v orne in bednje (plavnike) ter ga nato vozimo domov. če komaj natrganega grozdja ne za-žveplamo že v vinogradu, to se pravi, če ga ne potrosimo z metabisulfitom ali amonij -žveplastim fosfatom, se že v vinogradu in med vožnjo domov ter med čakanjem na mletev zelo močno okuži s kislobnimi bakterijami.
Duh po gnilih jajcih
Nekateri vinogradniki se bojijo, da bo dobilo vino duh in okus po gnilih jajcih, če bodo za žveplanje grozdja oziroma mošta uporabljali metabisulfit ali amonij -žveplasti fosfat. Od teh dveh snovi nobena ne povzroča omenjenega duha ali okusa. Takšen duh pa povzroča navadno žveplo, ki pride v mošt od poznega žveplanja grozdja na trtah ali z žveplanjem sodov — posebno mokrih — z žveplenimi trakci, ki
kapljajo. Kakšenkrat nastane okus in duh po gnilih jajcih tudi zaradi drožij, ki gnijejo. Zato je važno, da vino zgodaj pretočimo, zlasti če je bilo mnogo gnilobe na grozdju. Duh po metabisulfitu oziroma a-monij - žveplastem fosfatu pustita mlademu vinu tudi neki poseben duh, ki pa izgine pri prvem pretakanju, ko vino nekoliko prezračimo: pretakamo z brenticami in ne s črpalko. Obe snovi pa ne bosta pustili nobenega duha v mladem vinu, če mošt pred nalitjem v sode nekoliko prezračimo skozi kakšno sito ali s prelivanjem.
Kipenje mošta
Metabisulfit, vtekočinjena žveplena kislina in njene spojine zaustavijo za nekaj časa kipenje, lahko tudi za nekaj dni. Toda ko mošt začne kipeti, kipi bolj zmerno — brez burnega kipenja — in večkrat kipenja niti ne opazimo. Koliko časa kipi, je odvisno od odstotka sladkorja v moštu in od toplote v prostoru. V naših razmerah ne bi smela biti toplota v vrelnem prostoru nižja od 15" C, a tudi ne višja od 20" C. Toplota naj niha med tema dvema mejama. Že tako je med kipenjem v sodu višja toplota — večkrat tudi za 6 — 8" C —, a bi nikdar ne smela presegati 26 — 27" C, ker nastopi pri višji toploti tako imenovano manitno kipenje in vino ostane sladko-gren-ko. Paziti moramo tudi, da se toplota v vrelnem prostoru prehitro ne spreminja: če bi se toplota naenkrat znižala, bi kipenje lahko prestalo in bi z vinom pozneje imeli sitnosti. Zato moramo v vrelnem prostoru imeti peč, ki jo zakurimo, če bi postalo mrzlo. V kleti je potreben toplomer.
Zelo priporočljivo je, da so kipeči sodi opremljeni s kipelnimi vehami, ki onemogočajo, da bi kipeči mošt bil v neposrednem stiku s prostim zrakom. S tem preprečimo bolezenskim klicam, predvsem kisovim bakterijam, katerih je vse polno v zraku, da bi prišle v sod.
»Bljuvanje« pri kipenju
še so pri nas — posebno v goriških Brdih — nekateri okoreli vinogradniki, ki pravijo, da se mora mošt »izbljuvati«. Zato sode napolnijo z moštom in ko ta začne kipeti, uhaja pri vehi neka sluznata tekočina. Če to tekočino nekoliko preiščemo, ugotovimo, da je sestavljena predvsem iz
(Nadaljevanje na 8. strani)
Nekega jutra so me poklicali. »Vzemi vse s seboj!« mi je dejal blokovni starešina. Pospravljanje je trajalo le pol minute. Imel sem samo dva ali tri žepne robce in rezervne nogavice. Oddati sem moral žlico in porcijo. Nato so me potisnili v vrsto k drugim, ki so bili s pospravljanjem gotovi še pred menoj. Bi-
li	so sami resnični bolniki, da so se nekateri komaj držali na nogah. Nekatere so vlekli bolj zdravi za podpazduhe. Bili pa so tudi taki, ki se sploh niso mogli držati na nogah. Ležali so na tleh. Vse je kričalo in videti je bilo, da se strašansko mudi. Tako je bilo vedno v taborišču. Navadno se je zdelo, da se čas sploh ne premika naprej, in kot da nima nobene cene, saj smo morali prebiti cele ure v topem ždenju in postajanju. Potem pa so spet nastopili hipi, ko je vse zmedeno drvelo sem in tja. Vpili so SS-ovci, vpili kapoti, vpili interniranci. Bil je velik direndaj.
Končno so potegnili iz vrst vse tiste, ki niso mogli hoditi. Ostalo nas je še kakšnih 25. Uredili so nas v kratko kolono in odkorakali smo proti železniški postaji. Druge so pripeljali s kamionom za nami. Spehali so nas v tovorni vagon in kmalu nato smo se odpeljali. Kar čudili smo sc, da je šlo tako hitro. Toda v Lindenau so nas porinili na slepi tir in čakali smo do
??!5H
Tidiinu h 'uutljo *»•
E.Z.
noči. Pobegniti pa ni bilo mogoče, ker sta bila v vagonu tudi dva SS-ovca. Uredila sta si prostor sredi vagona blizu vrat. Mi smo se morali razmestiti po kotih. Bilo nas je nad 40 in vagon je bil natlačeno poln, posebno ker sta potrebovala SS-ovca veliko prostora. Kdor jima je prišel preblizu, je dobil sunek v rebra ali brco.
Najprej smo pojedli dvojni dnevni obrok z nekaj koščki salame in koščkom margarine, kar smo dobili za popotnico Po njej smo sklepali, da se bomo vozili dva dni. Toda nihče se ni mogel upirati skušnjavi, da bi vsega takoj ne pojedel. Nato smo sede na tleh čakali, da se začne naše potovanje. Za določene potrebe je bila v vagonu običajna »kibla« — prazna pločevinasta posoda za marmelado. Da je bila vedno v rabi, niti ni treba omenjati.	V 3^
(Dalje)
ŽE.NA IN DOM
Smernice za jesensko - zimsko modo
Mnoge ženske v tem času proučujejo glavne značilnosti nove mode za bodoči jesensko - zimski čas. Modne ustvarjalce je verjetno navdihnila resna moda iz dobe charlestona, to je iz časa med leti 1925 do 1930, ker trdijo, da ima moderna žena visoko in vitko postavo, gladke lase, nagajive oči, bled obraz, skrit v ovratnik iz črne lisice, majhen klobuk pa je potisnjen prav do oči in plašč povezan ter brez gumbov. Skratka, moderna žena naj bi bila podobna zapeljivim filmskim igralkam okrog leta 1930 ali pa našim materam, ko so takrat bile na poročnem potovanju.
Važno je, da je letošnji kroj dobil poudarek preprostosti in iz tega sledi, da je kar precejšnje število športno krojenih oblek, ker vemo, da današnje življenje, terja od ženske kljub delu doma in v službi vedno lepo in dostojno oblačilo. Novost mode je tudi, da nekateri modeli, vsaj v nekaterih podrobnostih, spominjajo na španska oblačila (kratki boleri, bluze s španskimi narodnimi vzorci, dolge hlače v stilu tradicionalnih kostimov toreador-jev itd.).
V	glavnem bodo obleke in plašči imeli majhne, a visoke ovratnike, čestokrat nabrane in zaokroženo zaprte tako visoko, da skrivajo brado. Pogosti bodo tudi plašči, pri katerih se bodo ovratniki popolnoma izgubljali. Letošnji novi plašči so vsi precej široki, s širokimi in nabranimi rokavi linije kimono. Rokavi, ki nikoli ne dosegajo zapestja, so često obrobljeni s krznom in se spuščajo z ramen, ki so
širše, zaokrožene in nekoliko nagnjene oblike. Plašči se zapirajo vedno ob strani, v obliki listnice, z velikimi gumbi, ki jih bodo žene nosile ob strani, s pentljami ali pa kar navadno z roko, kar je bilo posebno v modi leta 1930.
Glavno mesto v garderobi zavzema brez dvoma kostim, ki zahteva nekoliko daljše jopice, v pasu nabrana krila in nekoliko širša ramena, predvsem pa bolj široke rokave. Obleke imajo tudi kratke in ravne jope, zapete ob straneh, brez ovratnika in pogosto so opremljene s šali. Čestokrat so mehke s komaj naznačenim pasom s pomočjo šivov ali pa z nekoliko znižanim pasom. Prednik je gladek. Zadaj so ohlapne na hrbtu do pasu. Rokavi so tričetrtinski, lahko pa tudi kratki. Ramena so okrogla in široka. Krila so bolj ravna, sproščena z lahnimi gubami ali pa komaj napihnjena na bokih. Dolžina je običajno okrog 4 cm izpod kolen. Ta j krila, odprta kot tunike od pasu proti spodnjemu robu, dopuščajo da pridejo do izraza tesna spodnja krila, često v drugačni barvi.
Zlatim čevljem in pasovom, ki so v modi že več let, se sedaj pridružujejo tudi zlate in srebrne bluze. Tudi obleke bodo lahko iz zlatega ali srebrnega lameja ali drugih volnenih tkanin, ki bodo pretkane z zlatimi in srebrnimi nitmi. V modi bodo ogrlice podobne onim, ki jih nosijo Indijke.
Žene bodo v jesensko-zimski dobi nosile bolj o-krogle čevlje, z dosti nižjo in tudi širšo pelo.
Klobuki bodo majhni in zelo visoki ter čestokrat podobni bobenčkom. Nekateri klobuki bodo pokrivali čelo, drugi pa so napravljeni tako, da puščajo odkrit dobršen del glave. Pričeske bodo seveda sledile težnji nove mode, ki hoče žensko postavo na vsak način povišati; zato bodo vse pričeske v glavnem zelo visoke.
Letošnja moda nam dopušča veliko izbiro blaga. Blago za letošnje jesenske in zimske obleke sc v glavnem ne razlikuje od blaga za plašče. Blago je volneno, ali pa je vsaj pomešano z volno, lahko pa je tudi precej debelo in kosmato. Za plašče in tailleurse priporočajo tvveed, loden in mehko volno; za dnevne obleke svetujejo jersey in zgubano volno, za večerne ali cocktail obleke, pa otomana, brokat, mnogo žameta, atlas in šenil. Za večerre obleke pridejo v poštev tudi razne svile in brokati, ki so sami na sebi že tako lepi in bogati, da je lahko obleka zelo enostavno krojena, pa bo že dovolj lepa in elegantna.
Barve so v glavnem posnete iz narave. V glavnem so bolj temne, kot pač jesenska doba zahteva; čim bliže bomo seveda zimi, tem bolj temačno in mrke bodo barve naših plaščev in oblek. V modi bodo barve trav, grmičev in jesenskega drevja. Na prvem mestu bodo vsi odtenki rjave barve, odtenki rdeče in zelene barve. Nekateri modni ustvarjalci so se odločili za kombinacije zelene in rdeče barve, kot tudi *za kombinacije raznih rumenih in močno oranžnih barv. Novost letošnje mode so tudi črtaste tkanine v sivo-rdeči in sivo-zeleni barvi. Za večerne, obleke so se ustvarjalci odločili za razne pastelne barve, pogosto vijoličaste, predvsem v češplajstem tonu, ali pa živomodrimi in roza odtenki.	(dt)
Migljaj! za letošnjo trgatev
(Nadaljevanje s 7. strani)
mošta, kipelnih kvasnic in kakšne redke jagodne lupine. Mošti v takih sodih zelo počasi pokipijo, vino pa se v poletnih mesecih redno skisa; pri vehi je namreč med kipenjem na tisoče mušic (drozofile), ki prenašajo kisove bakterije.
Med kipenjem naj ne bodo sodi nikdar polni, marveč naj bo redno prazna vsaj 1/10 prostornine.
Razsluzenje moštov
Če grozdje oziroma mošt močneje zažvep-lemo, to je, če dodamo večjo količino me-tabisulfita, čiste žveplaste kisline ali njenih spojin, ne bo kipenje nekaj dni nastopilo, mošt pa se bo učistil: vsa gošča se bo vsedla na dno, zgoraj pa bo ostal čist mošt. Najboljša vina bi dobili, če bi mošt odtočili. Vse to opravilo se imenuje razsluzenje moštov, ki žal pri nas ni v navadi — marsikod drugod je —, a bi bilo nujno potrebno posebno v letih, ko je mnogo gnilega grozdja ali pa vsaj v primeru, ko pripravljamo vino samo iz gnilega. Čistemu moštu v tem primeru dodamo selekcioniranih kipelnih kvasnic, če hočemo, da kmalu pokipi. Brez kvasnic pa bo tudi mošt začel kipeti.
RADO BKDNARIK
v s o im c nji in senci
(Umodm Habsburžanov)
»Nič posebnega,« je zamahnil z roko in vrnil kukalo princu Gallesu. Tu pa se je nasmehnil, ker je dobro vedel, da je Rudolf dekle že od pomladi poznal. Mary je bila vanj zaljubljena z vsem žarom južnjaške krvi.
Saj je bila hči lepe Helene Baltazzi, po rodu Grkinje in dedinje bogatega bankirja. Poleg lepote in bogastva je grška Helena želela vsaj majhen plemiški naslov. Njeni prijatelji na Dunaju — med njimi je bilo tudi precej nadvojvod — so ji našli za moža srednjevrste diplomata. Mož žalostne postave je bil poslaniški tajnik baron Albin von Vetsera. .
Ker bi utegnil biti svoji ženi in njenim prijateljem nadvojvodom nekoliko nadležen, ga je zunanji minister pošiljal na diplomatska potovanja v tujino. Lepa Helena je po neki taki velevažni Albinovi misiji v Petrograd, ki je trajala enajst mesecev, rodila temnopolto in živovko Mary. Niti najmanjše očetove poteze ni imela. Pa saj so na dvorni ukaz Baltazzija povišali in ga poslali spet zastopat Avstrijo v inozemstvo.
Mary je rastla in se razcvetla v bohotno rožo, polno soka in krvi podedovane po neznanem očetu.
Krik krvi je tudi njo klical na pot za materjo.
Lepa baronica, ki je štela komaj sedemnajst pomladi, se je zagledala v cesarjeviča, ki je imel že trideset let. Na poti pa ni bila samo ta ovira. Vezala ga je tudi poroka z nadvojvodinjo Štefanijo. Zene, ki je on ni ljubil, niti ga ona ni razumela, se je skušal otresti z razporoko. Pošiljal je v Vatikan svoje zaupnike, da bi dosegel svoj namen. Cesar Franc Jožef, čeprav je v o-sebni morali sodil, da je kronanim glavam marsikaj dopuščeno kar navadnim smrtnikom ni, se je krčevito držal splošnih moralnih naukov. Bal se je hrupa, če bi se njegov sin ločil od žene. Rudolf pa je še bolj skakal preko zakonskih ojnic. Zaljubil se je v meščanko Mici Kasperjevo. Prav v tistih mesecih mu je prišla pred oči še Mary Vetsera.
Po arhivskih zapiskih sodeč se ni prvo srečanje dogodilo v dvornem gledališču, marveč že nekaj mesecev prej. Njena mati Helena Baltazzi je vedela za stranpota j sedemnajstletne hčere. Groza jo je spreletela, ko je pomislila na posledice.
Zato je Mary poslala na počitnice v Anglijo. O tem pa je hčerka pisala neki svoji prijateljici: »Ne misli tudi Ti, da se jim je posrečilo, da ga pozabim; ljubim ga še bolj kot prej.« Kdo je tisti »ga?«
Morda je bil še kdo v krogu njenih častilcev. Celo nekoliko nerodni don Miguel Braganza portugalski sc je potegoval za njene čare in se je z njo zaročil. Ko je jeseni 1888. leta začelo njeno na pol javno znanje s prestolonaslednikom, je bila mlada lepotica na glasu, da sc kaj rada kieta v krogu oboževalcev.
Klic krvi, ki jo je podedovala po materi, jo je gnal dalje po usodni poti. Pomagala , ji je do tajnih sestankov tudi grofica La-! risch, druga Rudolfova sestrična. V dnevniku baronice Vetsere je zapisan 13. ja-! nuar 1889 kot dan ljubavnega sestanka z Rudolfom.
Sedemnajst dni pred usodno nočjo v Maverlingu!
(Dalje)
Končni obračun rimskih olimpijskih iger
NA SVIDENJE V TOKIU!
Prizor z olimpijskih regat v Neaplju
Sedemnajste olimpijske igre, ena izmed dosedanjih najboljših prireditev v znamenju petih krogov, so že prešle v zgodovino. Odlična organizacija in izredni dosežki na vseh tekmovališčih so skupno z rekordno udeležbo 85 držav z več kot 5900 športniki z vseh petih celin dali temu svečanemu in miroljubnemu srečanju mladine poseben pečal. Čeprav so se vsi športniki zagrizeno bojevali, da bi izvoje.vali čimveč zmag za svojo državo, niso pozabili olimpijskega gesla, da prav te igre pospešu jejo prijateljstvo in slogo med narodi. Zato upravičeno lahko trdimo, da je olimpijska misel tudi v Rimu doživela popolno zmago.
Olimpijske igre so izreden dogodek, nepozabno doživetje, ki se prepleta s skoraj že nadčloveškimi dosežki in vznemirljivimi športnimi tragedijami, tako da je zares težko izbrati nekaj, kar bi lahko označili s številko 1, ko so bila tekmovanja včasih na taki višini, da si kaj popolnejšega ni mogoče več zamisliti. Ali more človek izmed tolikih prvakov izluščiti enega in ga proglasiti za najboljšega in največjega? Nekatere športnike je najbolj prevzela zmaga Nemca Haryja ali Italijana Berru-tija, druge pa zmagoslavni tek črnca O. Davisa na 400 m ali njegove rojakinje VVilme Rudolphove na 100 m. Nekateri proglašajo za izredne dogodke: maratonski tek Abesinca Abeba Bekile, zmago Rusa Savlakadzeja, prvo mesto Jugoslavije v nogometu in 'Italije v vaterpolu, uspehe Gaiardonija v kolesarstvu in Nemčije v veslanju, zmago Rusa Vlasova v dviganju uteži ali zaporedne uspehe ruskega telovadca šakljina itd. Na zmagovalne stopnice XVII. o-limpijskih iger se je povzpelo na stotine športnikov iz 43 držav (42 držav pa je ostalo brez medalj). Podobno kot v Melbournu je največ medalj med posamezniki osvojil ruski telovadec Šakljin, in sicer 4 zlate, 2 srebrni in 1 bronasto; med ženskami pa tclovadkinja Latinina (3 zlate, 2 srebrni in 1 bronasto). Sledijo japonski telovadec Ono (3-1-2), arne riška plavalka Von Saltza (3-1-0) in Američanka Ru-dolph (3-0-0).
Osemnajstdnevni boji so pokazali, da še ni konec človeških zmogljivosti, čeprav smo se v marsikaterih športnih panogah približali skrajnim mejam. Za-
lo	so marš kateri preimenovali te igre v olimpiado viškov. Nikdar prej še ni bilo zbranih toliko odličnih tekmovalcev v vseh zvrsteh, nikdar se vabilu prirediteljev ni odzvalo tolikšno število držav in tolikšno število športnikov. Leta 1896 je v Atenah bilo prisotnih 13 držav (285 tekmovalcev), v Parizu leta 1900 20 držav (1.066), v Antverpnu leta 1920 29 držav (2.606), v Amsterdamu leta 1928 46 držav (3.015) in v Berlinu leta 1936 49 držav s 4.069 tekmovalci; v povojnih olimpiadah so največ tekmovalcev zbrale igre. iz leta 1952. V Helsinkih je bilo kar 4.925 tekmovalcev iz 69 držav. V Melbournu je bilo 67 držav in 3.539 športnikov. Letos pa so dosegli višek, in sicer: 85 držav ter 5.960 tekmovalcev. Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brun-
dage meni, da se bo moralo udeležiti prihodnjih olimpijskih iger kar 100 držav.
V	Runu rekordov ni manjkalo; skoraj ni bilo prireditve brez njih. Zavedati pa se je treba, da je tak razvoj povsem naraven. V štrih letih, kolikor j 'h je minilo od zadnjega takega slav ja, ic je namreč v svetu marsikaj spremen 'lo in ni čudno, da je močno napredoval tudi šport, ki so se ga v zadnjem času skoraj na vseh celinah oprijeli z znanstveno smotrnostjo. Olimpijski viški so torej naravna posledica tega napredka. Ob teh igrah in izjemnih dogodkih na njih se da torej ugotoviti, -da gre športni razvoj strmo navzgor. Primerov za to bi lahko našteli nič koliko. Športniki sveta se razmeroma malokdaj srečujejo na skupnih tekmovanjih, saj posameznih meddržavnih dvobojev v tej ali oni obliki nikakor ne moremo primerjali z veliko olimpijsko konkurenco. Zato je prav tekmovanje enakovrednih tekmecev tisto, kar vliva olimpijcem še posebno voljo in moč, da presegajo že tako visoke, izide.
Ostra tekma med ZDA in SZ
Od začetka olimpijskih iger (18%) pa do danes so tekmovalci ZDA osvojili nič manj kot 469 zlatih, 328 srebrnih in 281 bronastih kolajn. Na drugem mestu so predstavniki Velike Britanije (130-173-142); sledijo Švedi (115-115-145), Francozi (111-109-111), Ru si (102-91-84), Nemci (98-127-118), Italijani (98-81-72), Finci (76-67-90), Madžari (76-60-72) in Avstralci (44-36-44). Rusi so vse svetinje osvojili na treh zadnjih olimpiadah, ker prej niso nastopali (razen leta 1908 in 1912, ko so osvojili 4 srebrne in 3 bronaste kolajne).
Z naše lestvice uspehov je razvidno, da so najbolj napredovali prav predstavniki SZ. Ti so v Helsinkih osvojili samo 22 zlatih kolajn, v Rimu pa so nabrali kar 43. Rusi so napredovali v lahki atletiki (2 kolajni v Helsinkih, 5 v Melbournu in kar
11	v Rimu), v veslanju (1-4-5), v dviganju uteži (3-3-5), v sabljanju (0-0-3), v streljanju (1-3-2), v telovadbi (9-11-10) in v boksu (0-3-1), čeprav so v primeri z melbournskimi zmagami nazadovali; nazadovali pa so le v rokoborbi (6-6-3), v modernem peteroboju (0 1-0) in v nogometu (0-10). Letos so Rusi zmagali tudi v kolesarstvu (0 0-1), jahanju (0-0-1) in jadranju (0-0-1). Niso pa osvojili niti ene zlate kolajne v naslednjih športih: plavanju, hokeju na travi, vaterpolu in košarki, čeprav so v zadnjih dveh disciplinah osvojili srebrno kolajno. V treh olimpiadah so Rusi nabrali 102 zlati (ZDA 106) kolajni.
Američani so v Rimu nabrali 6 zlatih kolajn manj kot v Helsinkih (34:40), in to zaradi tega, ker so nazadovali v lahki atletiki (15-16-12), v boksu (5-2-3), jadranju (2-1-1), veslanju (3-3-1) in dviganju
uteži (4-4-1), napredovali pa so samo v plavanju (8-5-11) in rokoborbi (1-0-3), v streljanju (1-0-1) in košarki (1-1-1) so pa ostali na prejšnji ravni.
Če bo razvoj šel po tej poti, bodo Rusi v Tokiu gospodarili skoraj v vseh športih, in sicer prav na račun Američanov, ki niso osvojili niti ene kolajne (vedno mislimo na obdobje zadnjih treh olimpijskih iger) v sabljanju, telovadbi, kolesarstvu, jahanju, modernem peteroboju, hokeju na travi, vaterpolu in nogometu.
Velik napredek so pokazali Nemci (10. mesto v Helsinkih in 3. v Rimu), in sicer v naslednjih športih: streljanju (0 0-1), sabljanju (0-0-1), rokoborbi (0-0-1), plavanju (0-1-2), lahki atletiki (0-0-2) in posebno v veslanju (0-0-4). Močni so tudi v telovadbi (0-1-0), jahanju (0-2-1) in boksu (0-1-0). Po naši lestvici pa so napredovali Italijani (ki so letos tekmovali na domačih poljih), Poljaki, Turki in deloma tudi Japonci.
Občutno so nazadovali Švedi (109 točk v Helsinkih, v Rimu pa samo 14 točk), Francozi (54 točk v Helsinkih in 9 točk v Rimu, kjer niso osvojili niti ene zlate kolajne), Finci, Madžari, Avstralci, Romuni in predstavniki Vel. Britanije.
Preko idealov
Organizacija olimpijskih iger je bila odlična, vendar so bili stroški pretirani (80 milijard lir) in so priprave zaradi svoje veličine in sijaja šle preko olimpijskih idealov. Brundage je pripomnil, da bi morali tako dimenzije kot tudi finančni proračun zmanjšati, a razne zveze se temu protivijo. Japonci pa so s svoje strani že izrecno poudarili, da bo njihova organizacija boljša kot v Rimu. Japoncem ne bo potrebno zgraditi raznih športnih objektov, ker so bili ti že zgrajeni pred dvema letoma zaradi Azijskih tekem.
Potrebno bi bilo zmanjšati obseg tekmovanja, in sicer tako, da bi v telovadbi podelili samo 4 kolajne (2 za posameznike in 2 za moške in ženske ekipe) namesto dosedanjih 14. Odpraviti bi morali: hojo na 20 km, vse tekme v kanujih, 2 strelski disciplini (karabinka in malokalibrska karabina), tekme jadrnic F. D. ter 4 kolesarske discipline (1 km na kronometer, 100 km' na kronometer, dirka dvojic in zasledovalna vožnja ekipe). Uvesti pa bi morali-tek-movanje v odbojki in kolesarko disciplino zasledovanja. Nogometne ekipe pa bi morale biti sestavljene iz igralcev izpod 21 let.
D. T.
/fp/t«/ bitivh
POSEBNA RDEČICA
—	če je koga sram, si rekla, mamica, da zardi po vsem obrazu.
—	Da, dragec moj!
Zakaj pa je strica sram samo po nosu?
IZ UUBAVNEGA PISMA
«Predraga! Ti si moje vse. Zate bi šel skozi ogenj»,
PS: Jutri popoldne pridem k tebi, če ne dežuje.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477
PREGLED USPEHOV POSAMEZNIH DRŽAV NA OLIMPIJSKIH IGRAH
Država
ZDA
Sovjetska zveza
Madžarska
švedska
Italija
Francija
Finska
Češkoslovaška
Avstralija
Nemčija
Vel. Britanija
Japonska
Romunija
Poljska
Turčija
Jugoslavija
Lestvice po točkah			Osvojene kol.	(zlata-srebrna bronasta)	
1952	1956	1960	1952	1956	1960
273 ( 1.)	252 ( 2.)	249 ( 2.)	40—19—16	32-25-17	34-21-16
166 ( 2.)	304 ( 1.)	331 ( 1.)	22—29—19	37—29—32	43—28—32
126 ( 3.)	82 ( 4.)	61 ( 6.)	16—10—16	9-10— 7	6-8—7
109 ( 4.)	61 ( 8.)	14 ( —)	12—13—10	8—5—6	1— 2— 3
71 ( 5.)	73 ( 6.)	108 ( 4.)	8-9-4	8— 8— 9	13-10-13
54 ( 6.)	32 (-)	9 ( -)	6— 6— 6	4—4—0	0—2—3
52 ( 7.)	29 (-)	11 ( -)	6- 3-13	3— 1—11	1— 1— 3
•47 ( 8.)	13 ( -)	24 ( -)	7—3—3	0-4—1	3—2—3
39 ( 9.)	103 ( 3.)	70 ( 5.)	6—2—3	13— 8—14	8— 8— 6
38 (10.)	75 ( 5.)	128 ( 3.)	0— 7—17	6—13— 6	12—19—11
19 ( -)	62 ( 7.)	42 ( 9.)	1— 2— 8	6— 7—11	2— 7—11
25 ( —)	55 ( 9.)	48 ( 8.)	1—6—2	4—10— 5	4—7—7
5 ( —)	45 (10.)	24 ( -)	0-1-2	5—3—5	3— 1— 6
12 ( -)	14 ( -)	49 ( 7.)	1- 2- 1	1- 2— 3	4— 6-11
11 ( —)	23 ( -)	41 (10.)	2— 0— 1	3- 2- 2	7— 2— 0
11 ( -)	9 ( -)	8 ( -)	1— 2— 0	0— 3— 0	1- 1- 1
Neuradne lestvice po točkah so sestavljene takole: in bronasta 1 točko.
zlata kolajna 5 točk, srebrna 3 točke
118 |
\	tiri.it> <
/	11	)
I	«	(
1
(	m
I
)	n	I
S	•	S
f
s
e
P
O
f
v i
)
n
e
1 z 1 | rt |
1 a \ n j
I ° |
j Samuel j j Scowill j
( H )
; Miki | ! Muster |
j
l l
148.	Ko je profesor Grey videl, da so njegovi prijatelji pogumno prenesli brodolom in dn jih ni minila volja do potovanja, jim je v kratkih besedah razložil položaj: »Do .Poti sužnjev' imamo še 300 kilometrov poti. Ce pa se obrnemo v drugo smer, imamo krajšo pot do reke Amazonke. Tam bi se utaborili in prva ladja bi nas odpeljala proti domu.«
149.	»Toda če gremo proti Amazonki, izgubimo tedne in tedne časa. Propadla bi naša odprava, ne bi našli jezera Inkov, pa tudi grmovke ne! Vsa dosedanja pot bi bila zaman!« je vzkliknila Peggy. »Profesor, če bi se zaradi mene radi vrnili, niti besede več o vrnitvi. Pojdimo naprej!« Z njo vred so se vsi odločili za nadaljevanje poti.
150.	»In zdaj nehajmo govoriti,« je menil praktični Hen. »Vsi smo mokri in lačni. Pojdimo na primeren kraj, zakurimo in ozrimo se, kje bomo našli kaj za pod zobe.« Popotniki so ubogali Henov nasvet in se začeli vzpenjati v strmi skalnati breg. Utaborili so se in začeli nabirati suhljadi, Hen in Jim pa sta s kresili zanetila ogenj.
151.	Ko je ogenj že veselo plapolal, sta Hen in Jim odšla v goščavo. Hen se je zaustavil pod visoko palmo in spletel iz treh lian močno vrv. Ovil jo je okrog debla in nato še sebi okrog pasu. Z obema rokama je. prijel vrv in začel z njeno pomočjo hitro plezati proti visoki krošnji. V vrhu palme je viselo precej plodov, velikih kot otroška glava.
152.	Hen jih je trgal in jih previdno spuščal na tla. Ko je natrgal za dve naročji sadežev, se je. spustil z drevesa. Oba sta se obložena z njimi vrnila k tovarišem. Po Henovih nasvetih je Peggy plodove odprla, izrezala iz njih mehke kose in jih opražila nad ognjem. Večerja je vsem izvrstno teknila. Stric Tom je pripomnil, da ga spominja na puding.
153.	Postal je Židane volje in je pirjetno zabaval vso družbo. Končno je potrepljal He-na po plečih in dejal: »Cc nama bo Peggy dobro kuhala in če nama boste vsi pomagali, nam ne bo treba peš nadaljevati poti skozi pragozd. S Henom bova naredila novo mon-tarijo, boljšo od prejšnje! V mladih letih sem stesal nešteto čolnov, pa bom še zdaj enega!«
 ____
. -, '///■-//—
154.	Zadovoljni s predlogom in z novim upanjem na uspešno nadaljevanje poti so tovariši zaspali. Le TPeggy ni mogla premagati strahu pred temo in zvermi, ki jih je slutila v bližini. Zato je naslednje jutro potožila: »Vso noč so v gozdu okoli nas zavijale zveri. Le hitro naredite nov čoln, sicer nas bodo napadle. Brez orožja se jih ne ubranimo!«
155.	»Brez orožja?« se je samozavestno zasmejal Hen in zavihtel težko mačeto. »Mislim, da ga ni boljšega orožja od moje sabljice!« Stric Tom ni hotel zaostajati. Z roko je pokazal proti kakih petdeset metrov oddaljenemu drevesu, na katerem so viseli za dve pesti veliki plodovi. »Oglej si tistega na najvišji veji, Hen,« je dejal in nameril samokres.
156.	Sprožil je in sadež je padel na tla. Hen je pohvalno prikimal. »Tako dobrega strelca še nisem videl!« je dejal. Jim ni rekel ničesar. Odpel je svojo indijansko sekirico, se razkoračil, jo zavihtel nad glavo in jo zalučal proti drevesu. Sekirica je zabrenčala kot velika čebela, presekala pecelj drugega sadeža in obtičala globoko v deblu.