POtTNMA PLAČANA V C0TOVN
UPRAVA . VtČERNTKA" V LJUBLJANI SPREJEMA DO 1». URE TUDI OGLASE E* MARIBORSKI
-VtČERNIK*. KI BODO ODJAVLJENI
^„„JjANSKEM .VEČERNIKU- SPREJEMA
K^T V^U^L JAN^EK^ Aij^^RlBOF^KE^	ZATO	NAJ^SE R0K0^iSl'0^^0^LJAJO
SAMO NA ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO -VEČERNIKA LJUBLJ>^1 AIJ V MARIBORU • LIST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAK
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČERNIK
LETO II.
Urec!niS‘vo in uprava v Frančiškanski ulici St. 6 Telefon 41-77
LJUBLJANA, 13. januarja 1940
NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z maribor« kim stane mesečno 16’— din
ŠTEV.10
Sovjeti grozijo Finski z nemškim napadom
Skrbi Moskve zaradi velikih neuspehov na finskem bojišču
STOCHOLM, 13. jan. Havas. Bitka okoli Saale, o kateri oficielni komunikeji še molče, je v ospredju pozornosti švedskih političnih krogov. Kusi imajo na tem odseku pripravljenih	tako
poročajo švedski dopisniki	okrog
40.000 mož dobro opremljenih čet. Švedska poročila govore tudi o tem, da so pri Saali Finci obkolili rusko divizijo, vendar vse kaže, da hoče sovjetsko poveljstvo popraviti neuspeh pri Suomo-salmiju za vsako ceno na saalski fronti.
Ruski radio, ki razvija zadnje čase silovito propagando proti Finski, je razglasil ultimat, v katerem se poziva finski narod, naj položi orožje v 48 urah, ker bo sicer nemška vojska skupno z rusko Finsko uničila.
LONDON, 13. januarja. AA. Havas. Sovjeti so poslali na baltiško bojišče nove bombnike znamke »Junkers«, obenem pa so na tem odseku imenovali nove po-ga veljnika letalstva. Londonski »Times«
smatra to za nov dokaz nezadovoljstva, ki vlada v Moskvi zaradi dogodkov na fronti. Po vesteh iz Stockholma se Stalin dnevno pogovarja po telefonu z generali, ki so na bojišču in jim daje navodila in ukaze za vojaške operacije. V poslednjih dneh je bilo odpoklicanih veliko število častnikov in političnih komisarjev. Politični komisarji moskovske proletarske divizije so prejeli ukaz, da odpotujejo na bojišče.
O NOVI JAPONSKI VLADI
TOKIO, 13. januarja. AA. DNB. Čeprav pričakujejo v nedeljo ostavko Abe-jeve vlade, kaže da še ni odločeno, kdo bo v novi vladi. Po sporočilu agencije Domej je knez Konoje odklonil sestavo nove vlade. Vsi' dosedanji načrti in predlogi o sestavi vlade niso našli razumevanja v vojaških krogih. V političnih krogih pričakujejo, da bo knez Sajondži že danes začel sestavljati novo vlado, druge vesti pa pravijo, da bo imenovan novi predsednik vlade šele v ponedeljek.
Posledice hude zime v Nemčiji
LONDON, 13. januarja. Reuter. Angleški radio poroča o velikih težavah, ki jih povzroča pomanjkanje premoga tako upravi nemških železnic kakor civilnemu prebivalstvu, ki beži iz svojih ledeno mrzlih stanovanj; na ceste in išče toplih prostorov. Mnogi javni lokali, restavracije in kavarne so morali ustaviti obratovanje, ker manjka goriva. Dovoz premoga onemogoča tudi dezorganizaci-ja nemških železnic — znane so številne
železniške katastrofe iz zadnjega časa. Dovažanje iz Rusije je zaradi tega in zaradi zaledenelih rek zelo težavno, poleg tega pa potrebuje Rusija kurivo sama. Zaradi te obupne situacije je bila sklicana konferenca vojaških in železniških strokovnjakov, ki je razpravljala o najnujnejših ukrepih. V načrtu so velike avtostrade preko poljskega teritorija, ki naj pospešijo promet s Sovjetsko Rusijo.
Vojaki iz Endije in požrtvovalnost indijskih veljakov
Nemške gradbe v zasedenem ozemlju
PARIZ, 13. januarja. AA. Havas. Posebni poročevalec, ki ga je poslala agencija na oddelek fronte, kjer je nameščena angleška vojska, je obiskal novi oddelek indijske vojske, ki je nedavno prispel v Francijo. Vsi vojaki so mohame-danci in pripadajo bojevitim plemenom severnozapadne Indije in afriškim plemenom Patansov in Vazirov. Indija je tudi na drug način prispevala k vojni, pri čemer so se zlasti odlikovali indijski princi. Nizan iz Hajderabada, katerega sin se je oženil s hčerko zadnjega kali-
fa, je daroval 100.000 funtov štcrlingov za sestavo lovske eskadrilc, razen tega pa bo plačeval mesečno po 10.000 funtov za njeno vzdrževanje. Maharadže iz Patiale, Dikanore in Kašmira so darovali nad 500.000 funtov za vojne potrebe Velike Britanije. Nepalski radža je poslal v Veliko Britanijo 8000 svojih znamenitih Gurkov, izredno divjih vojakov, ki so oboroženi s težkimi noži in ki so znani po svoji krvoločnosti in vzdržljivosti.
AMSTERDAM, 13. januarja. Havas. Granja avtostrad po Nemčiji im novo-osvojenem ozemlju je v polnem teku. Kmalu po osvojitvi poljskega ozemlja so začeli Nemci z deli za podaljšanje avtostrade Berlin—Breslau do Krakova in Varšave. Avtostrada Berlin—Konigsberg preko poljskega koridorja je že skoro dograjena. Vendar imajo nemške oblasti še vse važnejše načrte. Tako nameravajo podaljšati avtostrado Berlin— Frankfurt ob Odri do Poznanja in Lod-za. V načrtu je velika cesta, ki bi vodila od Gdinje do Dunaja preko Poznanja in Breslavc. Te ceste naj bi v prvi vrsti skrbele za prevoz potrebnih vojnih do-
bav in naj bi nadomestile pomanjkljivo železniško omrežje na Poljskem. Zlasti gre za to, da se olajša dobava surovin iz sovjetske Rusije, odkoder prihajajo sedaj z velikimi zamudami, kar povzroča nemškim vojaškim krogom velike skrbi.
KRAKOV, 13. januarja. AA. DNB. V ponedeljek bo predan prometu most čez Vislo pri Lublinu. Z otvoritvijo mostu bo omogočen železniški promet na pro-gi Radon—Didle. To je tretji most, ki so ga bili Poljaki porušili na reki Visli in ki je bil v kratkem času popravljen navzlic neugodnemu letnemu času.
ZAMRZLO DANSKO OBREŽJE
KODANJ, 13. januarja. DNB. Zamr-zla danska obrežja so prisilila danske wblajti, tla so odstranile nekatera morska znamenja. Možno je, da bodo odstra njena tudi znamenja, ki kažejo pas danskih minskih polj.
MRAZ V ŠPANIJI
MADRID, 13. jan. AA. DNB: Mraz vlada še vedno v vsej Španiji. V Avilli je bilo včeraj 10 stopinj pod ničlo. Na hribih okoli Aville leži do tri metre snega. Ob Sredozemskem morju besnijo viharji. Obala pri Valenciji je stalno poplavljena. Več ribičev je utonilo.
POTRES
LOS ANGELOS, 13. januarja. AA. Havas. Davi so v Los Angelesu občutili močan potres. Ljudje so bežali iz hiš na ulice. Škode ni bilo nobene.
RUDARJI SO MRTVI...
BARCLEY, 13. januarja. Havas. Moštvo, ki rešuje zasute rudarje v rudniku Barcley v državi Virginia, je zgubilo vsako upanje, da bi rešilo 97 rudarjev iz rova, kjer je eksplodiral plin. Prepričani so, da so vsi že mrtvi. Rudniška uprava je v tem smislu dala izjavo, češ, da so sc rudarji prav gotovo že zadušili zaradi pomanjkanja zraka.
Italija računa na dolgo vojno
"Poročilo is jParisza
RIM, 13. januarja. AA. DNB. Ministrstvo za korporacije je pozvalo tekstilno industrijo, da pripravi enotne čevlje in perilo, da se manj premožnim da prilika nabaviti potrebno obleko in obutev po zmernih cenah. Gornji ukrep hoče
tudi onemogočiti brezvestno trgovino in zagotoviti stabilizacijo cen. Kakor je bilo že prej regulirano nakupovanje živil z nabavnicami, tako naj slednji ukrep služi racionalizaciji, ker je treba računati na dolgo vojno.
Nemško poročilo
BERLIN, 13. januarja. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Na zahodu ni bilo posebnih dogodkov. Letalstvo je 12. januarja nadaljevalo ogledniške polete nad vzhodno Francijo in nad Severnim morjem, pri čemer so bili doseženi pomembni rezultati. Tri letala so bila napadena od sovražnih lovskih letal. Napad ni uspel. Razen nočnih poletov, ki so delno ponovno kršili nizozemsko nevtralnost, so 12. januarja angleški letalci
izvedli polete nad Nemčijo. Po kratkem boju so Nemci sestrelili letalo, ki je nameravalo preko meje. Letalo je padlo na francosko ozemlje. V nemškem zalivu je 8 angleških bombnikov poskusilo napasti nemške rušilce. Dva sta vrgla bombe, ki pa niso povzročile škode. En bombnik je bil sestreljen, drugi poškodovan. Ostalih 6 letal se je umaknilo zaradi hudega ognja protiletalskih baterij.
NESREČA NA MORJU STOCKHOLM, 13. jan. AA. DNB. Estonski parnik »Kaspar« (1200 ton) je včeraj nasedel pri Ost\varcnu južno od Holea. Petnajst članov posadke se je rešilo, pogrešajo pa jih 10. O njih usodi se ne ve ničesar.
ANGLEŠKI LETALSKI POLETI
LONDON, 13. jan. AA. Reuter. Le-talsko ministrstvo sporoča: Naše letal-ske edinice so uspešno izvršile ogledne polete nad Avstrijo, Češko in severno-zahodno Nemčijo. Druge letalske enote so to noč izvršile pomembne polete nad
vzhodno Nemčijo in nad Helgolandom. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila v svoja izhodišča.
IRSKI TERORISTI
BELFAST, 13. jan. AA. Reuter. Vojaški straži se je še pravočasno posrečilo preprečiti sabotažno dejanje, s katerim so neznanci poskusili presekati pomorske brzojavne kable med severno Irsko in Škotsko. Straža je neznance presenetila pri delu blizu nekega kraja v grofiji Down. Teroristi so pobegnili. Straža je dobila pomoč in je ves prostor obkolila.
Pariz, začetek januarja.
I.
Nevtralna dežela smo, varujemo svoje
— tujega ne iščemo. — Da si tako stališče zagotovimo, nam je potreben pogled na vse strani okrog sebe. Moramo se seznaniti z inozemstvom, z bližnjimi daljnimi soseskami. Treba nam je vedeti za njihovo mneje in njih načrte.
Oglejmo si v bežnem obrisu položaj Francije in kar je po njeni sodbi s tem položajem in njenim stališčem v zvezi.
Francija sc je predvsem bala nenadnega, bliskovitega napada iz zraka in na kopnem. Udarec je prestregla Poljska. Ta zastoj so izkoristili zavezniki, ki spočetka niso bili dovolj pripravljeni, za utrditev lastnih bojnih linij. Po njihovi sodbi je Nemčija pogrešila, da se ni takoj in z vso silo vrgla na glavnega nasprotnika. Sedaj je to že prepozno. Brutalna vojna ne bi imela uspeha, a bila bi nepopularna tudi v Nemčiji sami, ki je bila doslej vajena hitrih pridobitev za razmeroma majhne žrtve. Zaveznikom gre torej zato, da Nemčijo utrudijo
— z »imolilno« vojno. Taka vojna gre najbolj v račun za sigurno Maginotovo črto. Zavezniki imajo doma, ali si pa brez težav dobavljajo od drugod vsega česar jim je treba za civilno in vojaško vzdrževanje lastnega ozemlja. Za Maginotovo črto je vojna industrija danes dodobra organizirana. Mora se tudi objektivno priznati, da v Franciji življenje poteka normalno. Dežela je s hrano
in industrijskimi izdelki založena tako kakor v polnem miru. Nikjer pomanjkanja. Tudi cene so primerne in zaslužka za ljudi je dovolj.
Seveda si pa nihče ne dela iluzij, da bi šla ta imolilna vojna v nedogled. — Priprave za obračun so ogromne. Vsi so prepričani, da je letošnje leto leto od-očitve.
Francoska industrija sc je v novem položaju po vojni hitro znašla in organizirala. Tovarne delajo na celem ozemlju in tik za bojnimi linijami. Septembra meseca ni nihče mislil, da bi bilo to mogoče. Maginot in avijacija danes to ozemlju uspešno branita. V francoskih rudnikih je 248,000 rudarjev nakopalo povprečno 4,200.000 ton premoga na mesec. Dasi je zaradi mobilizacije število teh delavcev padlo na 207.000, se produkcija premoga ni zmanjšala. Tudi železnice sc bile postavljene — in so še — pred izredno težke naloge. Septembra meseca so francoski železničarji v enem tednu morali odpravljati po 400 vlakov nad normalno število.
Ta vojna je po raznih plateh res ku-riozum. Tako pravijo v Franciji, da je v prejšnji svetovni vojni res bila cenzura v vojnih državah stroga. A nevtralci so prinašali vesti po mili volji in neovirano. Sedaj je pa cenzura v nevtralnih deželah strožja nego za samo bojno črto. Seveda pripisujejo to dejstvo pritisku nekaterih evropskih sil, ki da si razlagajo nevtralnost tako, da jo priznajo samo tedaj, če gre njim v korist.
Stran 2.
»V e č e r n i k«
V	Ljubljani, 13. januarja 1940.
žaduvzniHvb, scunoft&mol mcdefy& Uweka
Lani je šla v konkurz samo ena zadruga
Lep napredek je lani beležilo naše za-
družništvo. Ustanovile so se številne nove zadruge, saj je naš mali članek končno le spoznal, da je njegova rešitev le v samopomoči. Posebno lepo se razvija zadružništvo med kmetskim, pa tudi delavskim ljudstvom in državnimi ter privatnimi nameščenci. Na podeželju se največ ustanavljajo strojne, živinorejske in mlekarske zadruge, v mestih pa konzumne.
Črna kronika je bila lani prizanesljiva, saj je morala napovedati konkurz samo ena zadruga: Ljubljanski oblačilni bazar. Je to naj lepši dokaz, kako solidno sc razvija naše zadružništvo, ki se je znalo otresti raznih špekulantov.
Več primerov pa je, da so se zadružniki sami odločili, da likvidirajo zadrugo, bodisi da je izpolnila svoj namen ali pa jim denarna sredstva niso dopuščala
stopilo 12 zadrug, 9 pa jih je bilo iz zadružnega registra izbrisanih, ker je bila končana njihova likvidacija. Na novo pa je bilo registriranih 29 zadrug.
Lanskoletni uspeh in dvig našega zadružništva, mora vse zadružnike opogumiti, da se bodo v bodoče še bolj posvetili zadružni misli. Naš mali človek pa ji bo ostal še vnaprej zvest, ker se zaveda, da je v zadružništvu njegova
nadaljnjega poslovanja. V likvidacijo je j rešitev.
Maske za novo leto
Te dni so bili državni in banovinski uradniki nemalo presenečeni. Časopisna božična vest, da bo vlada takoj po katoliškem božiču sklepala o zvišanju plač, se je izkazala kot neresnična. O povišku plač ni več duha in sluha in je prišla v prid le trgovini. Uradništvo si je v upanju na zvišek privoščilo nekaj božičnih dobrot, in je sedaj vprašanje, kako- za-dovoliti trgovca glede plačila. Ko so minuli še pravoslavni prazniki in se je skujal še pravoslavni božič, so hodili vsi državni nameščenci povešenih glav v službo in iz nje. Potegavščina gotovo ni bila na mestu v teh resnih časih.
Novo leto je državnemu uradništvu prineslo še hujše razočaranje.
Bata se je obvezal dobaviti 100.000 mask za državno uradništvo. Sedaj pa jih že ima na razpolago in bo te dni vnovčil znesek 16,500.000 dinarjev, en kos je po 165 dinarjev. Uradništvo pa ne kaže nobene volje za nakup in tovarna je gotovo tudi nevoljna, saj jo produkcija gotovo obremeni brez zaslužka za svojih osem, morda celo deset milijonov dinarjev. Tvrdka pa bo sedaj le prišla do svojega denarja in še nekaj zaslužka.
Uradništvo je namreč dobilo nalog, da ima do 10. februarja t. 1. predložiti svojim predstojnikom Batino potrdilo, da si je masko nabavilo. Če uradnik tega potrdila ne predloži, se mu z marcem odtegne znesek kupnine od plače.
Jasno je torej, da bo Batina trgovina dosegla od 1. do 15. februarja rekorden obisk, kakor še doslej nobena trgovina. Posekala bo rekord ameriških vojnih do-bavljačev Angliji, Franciji in še Finski povrh.
Uradniki pa ugibajo, kako bodo nakup utemeljili družinskim članom; ali ne bo rekla žena in otroci: tako, ti imaš masko, da si jo ob plinskem napadu natakneš in dočakaš našega konca. On se bo izgovarjal: Ni tako, jaz jo moram imeti po ukazu, vam je ni treba, ker ni zaklonišč mi tudi maska ne bo mnogo hasnila. Zadolžil se bom in vam kupi! čevlje.
NAŠI CARINSKI DOHODKI
BEOGRAD, 13. jan. AA. V tretji desetini decembra 1939. so imele osrednje carinske blagajne 30,715.350 din dohodkov, lani v istem času pa 27,645.318 din in je bilo torej letos za 3,070.032 din ali
11.11% več dohodkov. Od 1. aprila do 10. decembra 1939. so blagajne ubrale 740,890,440 din, dočim je proračun pred-videval 777,633.750 din in znaša torej primanjkljaj 36,743.310 din.
jubilej »beograjskega* Slovenca
V	prestolnici živi lepo število slovenskih rojakov in sc je ta slovenska naselbina v Beogradu že nekajkrat izkazala s svojimi društvenimi in prosvetnimi podvigi. Tudi v pestri zgodovini našega časopisja so beograjski Slovenci zabeleženi z izdajo dveh tednikov, ki sta po dolgosti svojega življenja prekosila nekaj domačih vrstnikov, ter z raznimi publikacijami za kulturne prireditve.
Kakor je bilo in bo — je aktivnost družbe vedno odvisna od vneme in delavnosti posameznikov. S tako delavnostjo in vnemo pa se vzorno odlikuje g. Gustav Kobe, zastopnik ugledne ljubljanske tvrdke Jelačin & Comp, ki praz-
BKE premagal Ilirijo 11: 2
Madžarski prvak v hokeju na ledu je zmagal zasluženo
Ljubljana, 13. jan.
Snoči je bila v Ljubljani otvorjena sezona v hokeju na ledu z gostovanjem madžarskega prvaka BKE iz Budimpešte. Ilirija kot jugoslovanski državni prvak je stala pred težko nalogo, zastopati najmlajšo našo športno panogo v srečanju z renomiranim nasprotnikom, ki goji ta šport že dolgo vrsto let. Sicer se je s svojim nasprotnikom srečala že dvakrat v Beogradu in obakrat izgubila z 8 : 1 in 3 : 1 in bi bilo na podlagi tega soditi, da se bo doma odrezala bolje. Začetek je bil v resnici mnogo obetajoč. Komaj je sodnik Vodišek vrgel ploščo v igro, že jo je imel pri palici Žitnik, najboljši igralec domačih in jo bliskovito popeljal do nasprotnega gola: sodnik pri golu je dal znak, Ilirija je vodila 1 : 0. Gostje so se nato hitro znašli in njihov srednji napadalec, dr. Mikloš, eden najboljših v tej stroki v Evropi, jc kakor strela švignil mimo vseh Iliri-janov in izenačil. Vrstile so se lepe kombinacije, ki jim domači niso bili kos. Do konca prve tretjine je plošča še dvakrat našla pot v ilirijansko svetišče.
V odmoru je nato državna prvakinja v umetnem drsanju, gdč. Silva Palme-tova pokazala, da je od lani ogromno napredovala in je žela za svoj spored zasluženo otlobravanje.
V drugi tretjini je bila premoč BKE še bolj očitna. Z naglimi potezami so
Budimpeštanci, ki so igrali ves čas izredno fair, z lahkoto preigrali vrste domačih in zabili 4 gole. Dva ima nekoliko na vesti domači vratar, ker je brez potrebe zapustil vrata. V odmoru jc spet sledila produkcija Palmetove, za njo pa državnega prvaka Thumc. Z rezultatom 7 : 1 se je začela zadnja tretjina. Igra je postala odprta, gostje pa so le bili boljši, ker so domači igralci slabo pokrivali in tudi oddajanje ni bilo točno. Madžari ves čas igre niso izmenjali dr. Mikloša, dočim so domači redno menjavali po 4 igralec. V tem delu igre se je zlasti odlikoval dr. Margo na desnem krilu, ki jc s svojimi strclovitimi prodori neprestano ogrožal domači gol. — Kmalu jc bil rezultat 9:1. Po velikih naporih je nato Ilirija po Pavletiču znižala na 9 : 2, kar je bil Madžarom znak za generalni juriš. Šele zdaj so pokazali, da bi lahko dosegli še dosti višji izid, če bi se bolj potrudili. Dobesedno igraje so dosegli še dva gola in postavili končni rezultat 11 : 2.
Rezultat vsekako ustreza razmerju moči. BKE je pokazal neprimerno zrelejšo igro in je tudi v drsalnem pogledu znatno prekašal Ilirijo. Njegova igra je pokazala sistem, dočim pri domačih tega ni bilo opaziti. V kombinacijski igri so doslej pokazali največ, kar smo imeli gostov v Ljubljani. O domačih je težko izreči sodbo, ker jim gostje niso dali prilike, da bi se uveljavili.
nuje zdaj pri tej tvrdki 20 letnico svojega vestnega službovanja, a ima z njim zvezane tudi velike in pomembne zasluge za povzdigo ugleda našega življa v Beogradu. Mnogo rojakov prihaja v Beograd že z adreso dobrodušnega in uslužnega rojaka: Grašaninova 3, drugi pa ne bodo mogli nikdar pozabiti lepih uslug, ki jih je dajal Gustl Kobe rojakom v Beogradu in drugje po nagibu svojega dobrega srca.
Cjublfanslce vesti
I. Naredba upravnika policije. Na
osnovi zakona o notranji upravi predpisujem z ozirom na pomanjkanje tekočih goriv za področje uprave policije v Ljubljani do nadaljnega tele omejitve v prodaji bencina in nafte: Prodaja bencina in nafte potrošnikom je dovoljena le na podlagi izkaznic, ki jih izdaja uprava policije v Ljubljani. Uprava policije izdaja začasne nakaznice za dobavo bencina ali nafte na pismeno prošnjo interesentov in po izkazani potrebi, upoštevajoč prvenstveno interesente, ki rabijo tekoča goriva za izvrševanje svoje obrti, če je ta obrt njihov edini in glavni zaslužek. Prekupčevanje s tekočimi gorivi med potrošniki jc zabranjeno. Proti odločbam uprave policije je dovoljena v roku 3 dni pritožba na bansko upravo. Kršitve te naredbe se kaznujejo po čl. 69. zak. o notr. upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 din ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku z zaporom 1 do 10 dni. Naredba stopi v veljavo 15. t. m. in velja do nadaljnega.
1. Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev Jugoslavije. Oblastna uprava za Slovenijo v Ljubljani* sklicuje v nedeljo, 21. t. m., ob 9. dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice ustanovno skupščino po novih pravilih z dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdrav predsednika. 2. Pozdrav gostov iz Hrvatske in Srbije. 3. Poročilo začasne uprave. 4. Volitev oblastne uprave in nadzorstva. 5. Samostojni predlogi in resolucije. Na skupščini bodo podana poročila o pokojninskem zavarovanju strojnikov z izpiti, o predstojeeem višjem strojniškem tečaju, o delavnih in plačilnih razmerah strojnega osebja, nadalje o kontroli tega osebja pri parnih napravah, ter o pravilniku za polaganje izpitov za strojnike in kurjače.
1. Pri natečaju za kopališče v Koleziji,
ki ga je razpisala mestna občina ljubljanska, je razsodišče včeraj priznalo naslednje nagrade: 1. nagrado 7000 din ing. arh. Marijanu Tepini, II. nagrado 4000 din ing. arh. Edvardu Ravnikarju, dve
III.	nagradi po 2000 din, namreč prvo ing. arh. Otonu Gaspariju in ing. arh. Tomažu Štruklju, drugo III- nagrado pa ing. arh. Gustavu Ogrinu, nadalje je pa sklenilo še dva odkupa po 1500 din za projekta z geslima »12.345« in »80.841«. Vseh idejnih osnutkov za veliko ljudsko kopališče v Koleziji jc prišlo 11 ter bodo razstavljeni, a podatke o času in kraju razstave objavimo o pravem času.
I. Samo nekaj dni še bo odprta razstava Karle Bulovčeve v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo, 14. t. m. ob 11. bo imel vodstvo po razstavi Bulovičin mož, dramatik Ivan Mrak. Ob tej priliki bodo imeli prost vstop na razstavo tudi vsi oni, ki jo bodo obiskali tekom današnjega dne. Posebej še pripominjamo, da so razstavni prostori stalno kurjeni. Razstava je odprta od 9. do 18.
1. Rezervni častniki naj pridejo na predavanje, ki ga bo imel v ponedeljek, 15. t. m., ob 20. v veliki dvorani »Zvezde« divizijski general Lev Rupnik o važni in zelo zanimivi temi narodne obrambe. Vstop dovoljen proti oficirski legitimaciji. Udeležba je za vse rezervne častnike obvezna.
1. Reprezentančni ples gradbenikov. Akademski klub gradbenikov na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra 1. bo priredil svoj »Reprezentančni tehniški ples« 27. t. m. na 1 aboru, na kar že danes opozarjamo vse cenjene obiskovalce že tradicionalnih tehni škili plesov. Podrobnosti bomo še objavili.
i. Jadralna sekcija Aero-kluba v Ljubljani
vabi vse jadralce, ki se udeležujejo letenja v avto-vleku, da pridejo na sestanek v Aeroklub, Gledališka 10, dne 15. januarja 1940. ob 18. Sestanek je obvezen tudi za vse one, ki so napravili kak izpit v jadralni šoli na Blokah, pa imajo namen leteti v Ljubljani v avto-vleku. — Za vse »C«, zvanične »C« pilote in tiste, ki imajo že tečaj v aero-vleku, pa je sestanek dne 16. januarja 1940. ob 18* istotam. — Na teh sestankih se bo sestavil program gradnje in letenja v letu 1940., zato je za vse navedene strogo obvezen.
1. Prijave za znižanje dopolnilnega davka k zemljarini. Davčni zavezanci, ki imajo pogoje za znižanje dopolnilnega davka k zemljarini, morajo vložiti do 31. januarja 1940. pri pristojnih občinah, v Ljubljani pri Mestnem poglavarstvu, prijave za znižanje dopolnilnega davka k zemljarini. Predpisane tiskovine se dobi istotam. Pravico do znižanja imajo le kmetovalci, ki imajo v skupnem hišnem gospodarustvu več kot 5 članov, ter dopolnilni davek ne presega 5000 din. Podrobneje je razvidno iz razglasa pri občini, mestnemu poglavarstvu in davčni upravi.
1. Železniška uprava je že opozorila potujoče občinstvo na težkoče, ki jih povzroča hud mraz, ki zlasti močno ovira uspešno ogrevanje potniških vlakov. Toda izkušnje kažejo, da bi se dalo s tesnejšim sodelovanjem potnikov in železniškega osebja marsikje doseči mnogo uspešnejše ogretje, ako bi potniki upoštevali opozoritve službujočih železniških činiteljev, zlasti na večjih postajah. Opaža se celo, da se marsikateri potnik na opomine sprevodnikov niti ne zmeni, temveč celo nalašč noče izvršiti onega, kar mu je bilo v obliki prošnje povedano. Ni dovolj, če večina potnikov zapira in odpira okna in vrata le v skrajni potrebi, ko pa se najdejo posamezniki, ki menijo, da smejo neovirano puščati odprta vrata, sc pogovarjati skozi odprta okna itd. Njihovo postopanje je nepravilno, ker povzročajo s svojim ravnanjem močno ohlajanje vozov in s tem nevoljo so-potujočih. Železniška uprava ponovno naproša potujoče občinstvo, da naj v lastno korist postopa po navodilih železniških uslužbencev, ako želi, da bodo vlaki uspešno pregreti v hudem mrazu. Sicer bo ostal vsak trud zastonj. Gotovo jc, da bo vzajemno vplivanje in sodelovanje potnikov tudi pripomoglo k uspehu.
1. Za pol milijona koles je bilo ukradenih lani v Ljubljani. Ljubljana ima 20.000 koles in zato ni nič čudnega, če ima! tudi nemalo kolesarskih tatov. Policijska kronika ve povedati, da so v preteklem letu sodili na sodišču 19 kolesarskih tatov, ki so imeli smolo, da so jih pri njihovem nečednem poslu zalotili. Kako tatvine koles v Ljubljani res lepo uspevajo, dokazuje najlepše velikansko število lani ukradenih koles. Svojega lastnika je namreč neprostovoljno menjalo 446 koles, da-Ije en inotocikcl in 1 avtomobil. Skupna vrednost teh vozil znaša okrog 430.000 din.
1. Mestno zdravniško dežuno službo bo
opravljal v soboto od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15/1 L, telefon štc. 32-84.
Cfublfanslco gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 13. jan.: »Profesor Klepec«. Krstna predstava. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 14. jan., ob 15.: »Kozarec vode«. Izven. Znižane cene. Ob 20.: »Kupčija s smrtjo«. Izven. Znižane cene.
OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 13. jan.: »Traviata«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungje-nac in Antona Dermote, člana dunajske drž. opere. Nedelja, 14. jan., ob 15.: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. Ob 20.: »Frasquita«. Izven. Gostovanje Zlate Gjun-gjenac. Ponedeljek, 15. jan.: Zaprto.
BIOSKOPI
KINO MATICA: V vrtincu strasti. KINO SLOGA: Vstani in bori sel KINO UNION: Glej, da se ne zaljubiš. KINO MOSTE: Varšavska Citadela i Žena na razpotju.
DEŽURNE LEKARNE Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vie-Tržaška cesta.
Vremenska napoved za nedeljo, 14. t. m.:
Hud mraz po vsej državi. Povsod bo deln° pooblačeno, le na vzhodu bo pretežno oblačno.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Telefon št 41-77. — Poštni čekovni račun št, 11.409.
Oglasi po ceniku. — Rokopisov ne vračamo.