IZDAJA CP-GORENJSKI TISK« . UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, PONEDELJEK, 19. FEBRUARJA 1962 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA §X. 20 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN ZA GORENJSKO Nadaljnje razvijanje sistema delitve po delu embna naloga Iskanje novih oblik planiranja skem in družbenem razvoju okra- j jeni prav v izpopolnjevanje na- in najustreznejšega načina usmer janja našega gospodarstva je v zadnjem času pokazalo določen korak naprej. Trenutno sicer še ne moremo trditi, da so sedanje rešitve popolnoma pravilne, ker nam bo to potrdila šele praksa. Toda ne glede na to smo določen napredek nedvomno dosegli tudi na tem področju. Okrajni ljudski odbor Kranj namreč vprihodnjih dneh ne bo sprejel perspektivne gcsoodartfke in družbe".? orientacije v dcsedanj' klasični obliki, temveč bo določil le osnovne ja Kranj. Dokaj močan porast se činov delitve po delu. Trenutno predvideva v letošnjem letu za vezi med osebnimi dohodki in elektroindustrijo in za kovinsko proizvodnjo oziroma poslovanjem industrijo. Spričo rekonstrukcije podjetja še niso trdne. Osebni naj bi imela letos tudi tekstilna industrija večji porast. Predvideno povečanje je za gospodarstvo nedvomno težka naloga in zato bi njena realizacija^prav gotovo pomenila pomemben uspeh. V letošnjem letu naj bi bila ena izmed osnovnih nalog nadaljnje razvijanje in izpopolnjevanje sistema delitve dohodka po delu. V sedanjih sistemih delitve mernice nadaljnjega gospodar- I osebnega dohodka po delu je še Jeseniška železniška postaja: Pomenek na »visoki ravni« rskega in družbenega razvoja. — Nekako v tej smeri, čeprav nekoliko konkretneje, bo predvidoma okrajni ljudski odbor sprejel tudi resolucijo o gospodarskem razvoju v letošnjem letu. Prav tako bo pristojni okrajni organ tudi občinskim ljudskim odborom po temeljiti proučitvi njihovih predlogov družbenega plana za letošnje leto dostavil morebitne predloge in dopolnitve v zvezi z njihovimi plani. Na ta način bi nekako vskladili V6e občinske družbene plane in jih prilagodili stvarnim razmeram in potrebam. Dosedanje priprave in proučevanja kažejo, da bo v letošnjem letu startalo celotno gospodarstvo kranjSkega okraja na približno 10 procentno povečanje družbenega proizvoda oziroma narodnega dohodka. Te postavke so v skladu s trenutno še ne sprejeto resolucijo o perspektivnem gospodar- precej pomanjkljivosti in še vedno preveč subjektivnih teženj. — Tega seveda končno ne moremo ocenjevati kot nekaj izredno kritičnega, ker so sistemi za dosledno delitev po delu še v razvoju in je prav zato razumljivo, da še ne morejo biti popolni. Zato pa i v ustreznem morajo biti letošnji napori usmer- | dobju. — P. dohodki in poslovanje podjetij morajo priti v tako tesno povezavo, da bodo relativno nizko osebni dohodki pokazatelj slabega gospodarjenja posamezne gospodarske organizacije. Ekonomski položaj sam bo nedvomno že v letošnjem letu prisilil marsikatera podjetja, da ne bodo mogla več dvigati osebne dohodke, in to predvsem tista podjetja, ki so jih dvigala v neodvisnosti od proizvodnje. Gospodarske organizacije so to že v pretežni večini spoznale, kakor so tudi spoznale, da ekstenzivno zaposlovanje ne vodi k napredku. Tako smo imeli letos januarja na Gorenjskem v industriji nekoliko nižji stalež kakor lanskoletnem ob- Pred skupščino Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju Nesreč je preveč vtopromet o združitvi transportnih podjetij na Gorenjskem Sredi preteklega meseca smo poročali o združitvi transportnih podjetij na Gorenjskem. V soboto, 17. februarja, pa je o tem razpravljal tudi delavski svet podjetja »Avtopromet« na izredni seji, ki je bila sklicana na pobudo Občinskega sindikalnega sveta Kranj, Slo je predvsem za ugotovitev možnosti in problemov, ki jih prinaša združitev podjetij »Avtopromet« Kranj, »-Transturist« Skofja Loka in »-Avtoservis« Jesenice. Razgovorov se je udeležil tudi predsednik ObLO Kranj Jože Mihelič. Smrtne nesreče v industriji zahtevajo nad 34 milijonov dinarjev stroškov — V jeseniški komuni največje število nesreč Danes dopoldne bo v sejni dvorani OLO Kranj XVIII. zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju. — Na skupščini bodo razpravljali predvsem o nesrečah in o predlogu finančnega načrta za leto 1962. Pričakovati je, da bo najbolj živahna razprava glede števila nesreč, ki se že nekaj let bistveno ne zmanjšuje. To potrjuje tudi analiza, ki je pripravljena za skupščino. Analiza kljub temu, da je sestavljena na osnovi podatkov za prvih devet mesecev leta 1961, pokaže, da je bilo 7,32 odstotka nesreč na stalež zaposlenih ali 4073 ponesrečencev; od tega 10 smrtnih primerov. Okrajni zavod za socialno zavarovanje je imel zaradi tega 86.199.154 din stroškov (samo ena smrtna nesreča v industriji zahteva nad 34 milijonov dinarjev, medtem ko stane v gradbeništvu nad 15 milijonov dinarjev). Glede pogostnosti nesreč je najbolje v kranjski občini, kjer je 29,7 nesreč na en milijon delovnih ur ali 5,01 odstotka na stalež zaposlenosti. Pri tem ima industrija sama nekoliko nižjo pogostnost kot ostale panoge. Kranjski podružnici sledi po najnižjem številu pogostnosti nesreč tržiška občina, kjer je bilo v devetih mesecih preteklega leta 321 nesreč ali 6.87 odstotka na stalež zaposlenih. Tudi v tržišfci industriji je pogostnost nesreč nižia od povprečja. V primerjavi z omenjenima ko-munnma je najslabše v jeseniški občini. Pogostnost nesreč v industriji je tam kar trikrat večja kot v kranjski industriji. Kljub temu, da so v jeseniški industriji I precej težji delovni pogoji, pa je to stanje nevzdržno, saj je kar 14,45 odstotka ponesrečencev na stalež zaposlenih. Posebnost jeseniške občine glede tega je tudi v tem, da je pogostnost razen v Železarni zelo visoka tudi v ostali industriji. V LIO in lesni galanteriji se ponesreči skoraj vsak tretji delavec. Skofja Loka je edina podružnica, ki v omenjenem obdobju ni imela smrtnih nesreč, čeprav je tevilo zaposlenih za 64 odstotkov večje kot v Tržiču z eno smrtno nesrečo in le za 13,5 odstotka manjše kot v Radovljici, kjer sta bili kar dve smrtni nesreči. Kljub temu pa je po številu nesreč radovljiška komuna takoj za jeseniško, saj je bilo 8,28 odstotka nesreč na stalež zaposlenih. Radovljiška podjetja imajo ma- lenkostno večjo pogostnost nesreč pri delu kot tržiška podjetja. — Značilno za Radovljico pa je, da je relativno število nesreč večje v industriji kot v ostalih panogah gospodarstva, kar je edini primer še v jeseniški občini. Značilno za vse občine je. da je pogostnost nesreč največja v gozdarstvu in gradbeniški dejavnosti, čeprav z delno izjemo kranjske občine, nikjer ne moremo govoriti o bistvenem zmanjšanju števila nesreč v primerjavi s preteklimi leti. Prav to pa zahteva, da se resneje lotimo vsesplošne zaščite delavcev pri delu, torej uspešnejše varnostne službe v I zitivne'strani, ki"jih obeta" zdru- Koristi, ki jih obeta združitev treh podjetij v močno transport no organizacijo s trdno investicijsko bazo, so povsem na dlani. -Takšno podjetje bi bilo v prilagajanju k potrebam razvijajočega se potniškega in tovornega prometa neprimerno prožnejše kot manjša podjetja z razdrobljenimi prevoznimi zmogljivostmi. S tem osnovnim konceptom 6e tudi delavski svet podjetja »Avtopromet« povsem strinja. Ima pa nekatere pripombe. Predvsem naj bi bila vsa tri prevozna podjetja enakopravni partnerji z enakimi pravicami in obveznostmi, ne glede na obseg posamezne organizacije. — Združitvi pa bo delavski svet naklonjen le v primeru, če bodo udeležena vsa tri transportna podjetja. Na priporočilo OLO Kranj so prizadete gospodarske organizacije sestavile posebne komisije, ki bodo proučile ekonomski položaj podjetij in hkrati pretehtale po- podjetjih. Zaščita pri delu bi morala biti prav tako pomemben činitelj v proizvodnji, kot sta organizacija dela in tehnološki proces. žitev. Ko bo delo opravljeno, se bodo zbrale k skupnemu posvetu. Takrat bo prišlo tudi do končnega mnenja: za združitev ali proti njej! Ob tej priložnosti se je delavski svet pogovoril tudi o nabavi novih avtomobilov in o servisni službi za avtomobile TAM. Sklenili so, da bo začel novi servis z delom 1. marca letos. - S. Delovni kolektivi in družbeni standard 323 stanovanj za delavce PETLETNI PLAN STANO-VANJSKE IZGRADNJE V TR2IŠKI BPT Delavski svet Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču je pred dnevi posebno razpravljal o investicijah za družbene in stanovanjske gradnje. Sprejeli so predlog petletnega plana stanovanjske gradnje, v katerem predvidevajo v tem času okrog 160 milijonov dinarjev za te namene, s čemer bodo 123 članom kolektiva zgradili stanovanja oziroma samske sobe. To je zelo velik načrt teg« kolektiva. Okroglo 81 milijonov dinarjev bodo v toku prihodnjih štirih let dali za gradnjo stanovanj v 14-nadstropni stolpnici, v kateri bodo zagotovili 10 trosobnih, 15 dvosobnih in 9 enosobndh stanovanj ter tudi 9 udobnih sob za samce. Približno 79 milijonov dinarjev pa so namenili za gradnjo treh posebnih stanovanjskih blokov t teh prihodnjih letih .Tudi v teh blokih bodo zagotovili 50 dvosobnih in 10 trosobnih stanovanj in tudi 20 samskih sob z vsemi pritekli nam i in udobnostmi. To podjetje že vsa povojna leta gradi stanovanja za svoje delavce v skladu z danimi možnostmi. Tako ima podjetje že skupno 570 svojih stanovanj v katerih so člani njihovega kolektiva. Toda potrebe so še zmeraj velike in trenutno imajo 200 prošenj za stanovanja .Posamezni delavci si pomagajo tudi z lastno gradnjo, zakaj kolektiv je tudi takim zagotovil v pomoč milijon dinarjev, M. S čim se bo letos ukvarjal Zavod za napredek gospodinjstva Prezrte koristi šE BOLJ RAZŠIRITI STROKOVNO POMOČ OBRATOM DRUŽBENE PREHRANE O stvareh, ki so na dnevnem redu Gozdovi, denar in razprave V zadnjem času je bilo več posvetovanj in razprav o gozdovih v raznih organizacijah — bodisi v okrajnem ali v občinskem merilu. Večletne razprave okrog gospodarjenja z gozdovi in smotrni perspektivi te dejavnosti prihajajo prav zdaj, to je ob uveljavljanju novega zakona, v zaključno obdobje. Nekatere izmed teh razprav 60 bile zelo razgibane in živahne, nekatere pa celo »vroče« in ne glede na različna stališča in tendence tudi poučne in koristne. Ekskurzija jeseniških izumiteljev V soboto je bila skupina 45 izumiteljev, racionalizatorjev in avtorjev tehnični izboljšav iz jeseniške Železarne na strokovni ekskurziji v Ljubljani. Obiskali so I. republiško razstavo iznajdb in tehničnih iznajdb in »Litostroj«. Jeseniški izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav so si z zanimanjem ogledovali razstavljene eksponate. Omenimo naj, da je to ekskurzijo omogočila uprava Železarne, saj je dala na razpolago svoj avtobus, vsem udeležencem ekskurzije pa plačan delovni dan. — St Kljub temu, da pri nas na Gorenjskem močno prevladuje iz-venkmečko prebivalstvo z več kot 80 odstotki, pa je vendar nad polovico celotne površine (65 odstotkov) pokrito z gozdovi, kar pomeni okrog 117.000 hektarjev. Se bolj značilno pa je, da je med temi gozdovi okroglo 57 odstotkov v privatnih rokah. Skupna vsakoletni prirast gozdov znaša okrog 423.000 kubičnih metrov. Seveda ne posekamo vsega, marveč le kakih 327.000 kub. metrov. To dokazuje, da so gozdovi naše veliko bogastvo in dajejo tudi velike dohodke ob vsakoletni rednd sečnji. Zato so gozdovi služili za reševanje naših splošnih težav po osvoboditvi in po 1948. letu. Tudi v sedanjih težavah, dokler ne bodo naše gospodarske organizacije našle novih, širših poti na mednarodni trg, bodo verjetno morali gozdovi znova prispevati svoj de- lež pri trenutnem reševanju stvari. Dohodki iz gozdarstva pa so hkrati izravnavali tudi marsikatere »luknje« krajevnega, občinskega in okrajnega merila. Zlasti pa so znatna sredstva šla v kmetijstvo. DECENTRALIZACIJA ALI OBRATNO? Z gozdovi splošnega ljudskega premoženja gospodarita v glavnem dve organizaciji: Gozdno gospodarstvo na Bledu in v Kranju. Hkrati pa je tu še vseh 13 kmetijskih zadrug s svojimi gozdarskimi odseki, preko katerih opravljajo pospeševalno službo privatnih gozdov. Ob sedanjih razpravah so se izoblikovala različna stališča glede tepa, kakšna naj bodo gozdna območja oziroma kje naj bodo sedeži teh gospodarstev. V Tržiču, na Jesenicah in delno tudi v Skofji Loki so močna nagibanja k decentralizaciji sedanjih gozdnih gospodarstev. Zagovorniki nasprotnih stališč pa tolmačijo potrebo širše oziroma sedanje oblike gospodarjenja, češ da šele taka območja lahko omogočajo racionalno gospodarjenje. Hkrati pa se še bolj zaostrujejo posamezni razgovori o tem, kdo in kakšna organizacija naj prevzame gospodarjenje z gozdovi. Pri tem pa se počutijo zlasti prizadete posamezne kmetijske zadruge, In sicer zaradi pripomb, naj bi se ukvarjale zgolj s kmetijstvom, medtem ko naj bi gozdove prevzela zgolj gozdna gospodarstva. (Nadaljevanje na 2. str.) OBRAZI IN POJAVI Okrajni zavod za napredek gospodinjstva v Kranju bo letošnjo pomlad začel že sedmo leto svojega obstoja. Njegova dejavnost se je od izobraževanja, ki je prevladovalo v prvih letih zavodo-vega obstoja, postopoma razširila že na druga področja, ki predstavljajo razne oblike pomoči družinam. Zavod je bil do lanskega leta proračunska ustanova in — čeprav 60 bila sredstva večkrat preskopo odmerjena - zavod , ni imel večjih finančnih težav. Te so se v večji meri pojavile potem, ko je Zavod za napredek gospodinjstva dobil status zavoda s samostojnim finansiranjem — z delno dotacijo OLO. Sedaj bi moral vso svojo pomoč zaračunavati, pri tem pa seveda nastaja vrsta težav. S svojim delom se zavod doslej še ni toliko uveljavil, da bi dobil zadostna naročila za svoje usluge. Seveda krivda za to ne leži na zavodu samem, ampak ne dejavnosti, medtem ko vse, kar prinaša posredne koristi — pa naj bodo te še tako velike — radi prezremo. V lanskem letu je zavodu z raznimi tečaji in nekaterimi drugimi oblikami strokovne pomoči uspelo zbrati poldrugi milijon dinarjev. Predračun zavoda za letošnje leto dosega 8 milijonov dinarjev; 3 milijone 800 tisoč dinarjev si bo moral zavod zagotoviti sam. Najvažnejša naloga v letošnjem programu dela je — razširiti usluge po obratih družbene prehrane. Stanje v teh obratih je še vedno vse prej kot zadovoljivo. Delovni pogoji so slabi, prav tako ni najboljša organizacija dela. Kljub temu, da je delovni napor zelo visok, je učinek dela majhen. — Razumljivo je, da zato ta zaposlitev ni privlačna. Posledica vsega tega je, da je v obratih družbene prehrane veliko nekvalificirane (Nadaljevanje na 2. strani) jo lahko iščemo predvsem v ugotovitvi, da 60 pri nas še vedno upoštevane predvsem pridobi tve- iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiN^ miiiiiiiiiniiiuiiiifli „Se zahvaljujem..." ni bistveno. Stvar se je razvijala lastnika, naj spravi tista drva z »Mahni mulca, mahni!« Tako je vpila postavna žena iz ffornjega nadstropja in bodrila svojega sina, ki je zamahoval m]ajšim deokom. Otroci so se namreč igrali na dvorišču. Ker dohodkah in izdatkih, o popravilu in končala drugje, Nekatere ženske so že tisto popoldne prišle pritožit in se hudo-vale nad ščuvanjem otrok in pretepanjem, zmerjanjem itd. In že tisti dan so tudi obljubile, da bodo o tem razpravljale na občnem zboru stanovalcev tiste hiše. Tako je tudi bilo. Ondan, ko so se zbrali in poslušali poročilo o drugega igrišča in možnosti za bave niso našli, so iz kupa drv zbrali primerne »»sablje« in se ŠJi viteze. Ženska, lastnica drv, je to opa- strehe in prostovoljnem delu za urejevanje skupnega dvorišča, je dvorišča in prepreči stalne prepire. Potem pa je vstala obtoženka. »Ce ima lahko oni tam avto, Se si je ta napravil garažo in podobno, potem imam tudi jaz lahko na dvorišču svoja drva,« je dejala odločno. Predsedujoči je bil vse bolj nervozen. S prsti je bobnal po mizi in mehanično dajal besedo tistim, ki so dvigali roke. Njegov avto aivuiMrcg» uviKiOT, je . —■ '— a izmed žena vstala. Povedala Je namreč zmeraj na dvorišču in prav tako večkrat celo v spotiko. Ko ni bilo več povornikov, ko je, da ima Katarina (tako naj bo tisti ženski ime) drva že vse leto na dvorišču, da je bilo zaradi ti- -» "T "T, eovorniKov, ko žila. Vpila je nad otroki, da naj stih drv že veliko besed in pre- »° vs| *lc<1*U,v delovno predsed- se ne dotikajo tistega, kar ni pjrov in da je prišlo celo do gr- st™ in Pričakovali zaključek ce- njihovo da ne bo za njimi po- dega hujskanja in pretepanja lotne razprave ko so pričakovali spravljala, da je drva morala ona otrok( ki so se poslužili teh drv obsodbo tega dejanja, pa je pred- Plačati itd. za igrače. sedujoči mirno in hladno preletel No delno se ji je jeza ohladila, Prizadeta Katarina je bila še "avf°če « Pogledom in dejal: »Ima ko s; je vrnil sin in povedal, ka- kar tiho. Tudi kazalo ji ni dru- s« ™° ^ Ce ne, se zahvalju- ko je »prebutal« tega in onega. gače. Drugi udeleženci na zboru Jem...« Seveda le bil pri igri med prvi- so kar po vrsti vstajali, dvigali In tako se je vse končalo. - mi. ki je raznašal drva. Toda to roke ln zahtevali, naj bi prisilili K. M. Illii! I!IIMI!I!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIM^^ iilUiliilUlIlllllUlliUlUiUiUI Gozdovi, denar in razprave (Nadaljevanj« s 1. strani) Različna stališča posameznih občinskih organov in drugih organizacij se šele zbirajo in urejajo. Končno bo o njih razpravljal OLO. Katera pot je pravilna v ekonomskem pogledu, bodo dokazali strokovnjaki na osnovi dosedanje prakse in ciljev. Toda že sedaj se vendar vsiljujejo nekatere splošne misli, ki jih je bilo slišati v teh razpravah. Težnja po decentralizaciji sedanjih gozdnih gospodarjev, kot je soditi, je posledica dosedanjega dokaj -trdnega« poslovanja teh cije. Ob taki perspektivi bodo morda kolektivi čez čas celo ugotovili, da jim niti dva GG (kot je sedaj republiški predlog) ne bosta potrebna, zakaj meje bodo lahko samo ovira. GG ali KZ? Tudi posamezne razprave med predstavniki kmetijskih zadrug-in gozdnih gospodarstev o tem, kdo je bolj pristojen in poklican za prevzem gozdov, bodo verjetno kaj kmalu odveč. V obliki specializacije, v obliki pogodbenega sodelovanja bodo morda tudi kme- organizacij. ob katerem delovni j tijske zadruge lahko našle svoje mesto v sklopu celotne mreže te dejavnosti. To bodo ponekod verjetno narekovale specifičnosti privatnih gozdov. Stvar je pač odvisna od kraja, razmer in pogojev. Seveda bi kazalo tudi pri KZ razmejiti čist: dohodek iz rente in ostale dehodke v poslovanju. Sedanje poslovanje ZK s prikrivanjem stvarnih cen in ekonomskega stanja v kmetijstvu na račun gozdarstva v perspektivi nikakor ni vzdržno. To so nekatere misli. Razprave še niso končane in želeli bi, da bi tudi preko tiska prišli do veljave razni pogledi, da bi o njih razpravljali ne le na občinskih in okrajnih forumih, marveč predvsem v prizadetih delovnih kolektivih. - K. Makuc kolektivi po posameznih območjih niso imeli prave besede niti v glavnih stvareh. Decentralizacija tega poslovanja na ekonomske ♦note z morebitnimi specializacijami itd., bi prav gotovo pozitivno vplivala na delovne kolektive. Zlasti posamezni kolektivi hočejo »čiste račune«, da bi namreč lahko sami razpravljali o njihovih dohodkih, o delitvi teh dohodkov in tako dalje. Seveda bi morda kazalo ločiti samo rento od sredstev, ki pa so plod neposrednega dela. Prvi vir dohodkov ni zasluga kolektiva in je prav, da se uravna v Širšem obsegu. — Toda vedno ob jasnih računih, da delavci vedo - koliko in kam. Z drugim delom - dohodkom iz neposrednega dela in gospodarjenja pa bi morali delavci svobodno razpolagati po ekonomskih enotah. To pa delavci tudi v glavnem hočejo. Vloga gozdnega gospodarstva bi torej bila bolj organizacija te dejavnosti po 'eko-nomekih enotah in ne centralno poslovanje v smislu neke direk- NUftiMiMUUMtfti.... ■ .i .i,..!;iiiii.i!Uiai!!u;:!:ii!M!i:ii;:ii.i:,;;:i!!llinwililHlinilllli ■judje in dogodki V največjem hotelu znanega skopimi uradnimi izjavami takšen, kot so si ga vnaprej predstavljali: po peturnem razgeyt> ru in vmesnem skupnem kosilu i zabDdnonemškega zdravilišča sla oba Ravnika odpotovala vsak po svoje, general de Ganile z letalom v Pariz, kancler Aden-auer pa s posebnim vlakom v Bonn. Izbira prometnih sredstev za vrnitev izpoveduje smisel njihovih razprav. Oba sta se zavzemala za hitro in pospešeno združevanje zahodnih držav v Baden-Badena, ki je razen zdravilnih kopeli in Igralnic znan po tradicionalnih srečanjih med francoskim predsednikom generalom de Gaullom !n bonnskim kanclerjem Adenauerjem, sta se sredi tedna sešla največja apostola evropskega kopna. Pred kosilom so televizijski snemalci hoteli napraviti posrečen posnetek, da bi se dva državnika rokovala. Na presenečenje nobeden izmed niih ni napravil poteze, ki bi pripeljala do stiska rok. Tako so bili snemalci pri- politično zvezo, vendar so bile krajšanj z vsiljevanjem filmskih med njima le občutne razlike, llllllilllilllllll druge, v AizacIJi in Loreni so tovarniiki dimniki pokvarili »kmečki zrak«, saj je francoska proizvodnja jekla dosegla takšno raven, ki spominja na ponovitev nemškega gospodarskega čudeža. S tem še nismo našteli vseh značilnih Črt zahodnoevropskega gospodarskega vzpona. V Italiji govorijo o »italijanskem gospodarskem čudežu«, ki je enak nemškemu, zakaj lansko leto je italijanska državna bla- :iiiimiiw* zagovarja svoj predlog o rahli konfederaciji med šestimi državami Skupnega trga, ki bi pod francoskim vplivom postala politično in vojaško neodvisna od Vzhoda in Zahoda. Ta generalova zamisel, da bi s skupnimi prispevki in vključevanjem Šestih držav Skupnega tržišča postavil na noge novo »tretjo silo, ki bi ostala sestavni del Atlantske vojaške skupnosti, vendar bi razpolagala s svojim lastnim KOPEL V SLATINI scen. Presenečeni .le bilo v ba-denbadenski politični kadi več. Sestanek so pripravili v neverjetni narfin. Se dan pred srečanjem v Bonnu niso za gotovo vedeli, Gaulle ki jih Adenauerju najbrž ni uspelo zbližati. Na rezultate Adenauerjeve spretnosti bo treba počakati do danarnrega sestanka Fouchetove^a odbora. — gajna vknjlžila čez tri milijarde dolarjev denarnih viškov. Razen vseh teh dobrih znamenj je v gospodarskih krogih v zahodnoevropskih državah veliko siranu in nes^jrlasij. Vsak se boji, da bi kaj izgubil, vsak nuklearnim orožjem, Je naletela na krepko nasprotovanje veČine držav. Tudi zahodnonemškemu kanclerju Adenauerju odtujevanje od Amerike ni pogodu. Nizozemci so od vseh najbolj nasprotovali načrtom o takšni KDOR NE CELA - NAJ PLACA Na občnem zboru stanovalcev velikega bloka pri Vodovodnem stolpu v Kranju so dali novemu hišnemu svetu navodilo, naj bodo pri letošnjih pomladanskih prostovoljnih delih za urejevanje okolice doslednejše zahteve, kot so bile doslej. Tisti, ki se ne bodo udeležili dela, naj plačajo ustrezno vsoto, ki jo bo določil hišni svet. Seveda bodo to zahtevali samo od mladih, zdravih in sposobnih stanovalcev, ki se takih 6kupnih akcij izogibljejo. - če se bo ireneral de Kaj sta imela pravzaprav oba z nezaupanjem in nevoščijivostjo obliki političnega združevanja, odzval konclerjevemu državnika v Baden-Badenu za gleda na drugega. Mere, ki so zakaj Nizozemci se bojijo, da povabilu, ki je v Pariz r*risnelo bregom? jih do sedaj podvzeli t medse- načrt daje preveč pravic voli-že pred tremi tedni. Bonnskl Zahodnoevropske države na bojnim zniževanjem carin in po- kim državam, ki bi najbrž" ve«, prvak ie takrat predlagal nujen čelu s Francijo in Zah. Nemčijo vezovan;em gospodarstva, nare- kokrat same odločale o skopni sestanek, da bi ocenila berlinsko so doživele v zadnjih letih ne- kujejo tudi popolnejše oblike politiki in da takšne oblike krizo in nemško vprašanie ter verjeten gospodarski napredek, načela politično stran zahodno- Gospodarska moč Zahodne Ev-evropskega združevanja. — De rope dobiva svoje mesto v sve-Gaulle je najbrž zahteval teme- tu in v gospodarskem tekmova-ljite varnostne ukrepe, saj je v nju dobiva »stari svet« ugledno nemško zdravilišče pri*lo z eno mesto, saj na vsak način želi samo nalogo najmani 300 poseb- pokazati svojo »poslovno gibčno izurjenih možakarjev pod nost«. V Porurju se tovarne ved-orožjem. Tudi konec je bil s no bolj stiskajo druga zraven političnega združevanja. Glede litičnega združevanja lahko pred-političncga združevanja 6 držav stavlja zadržek «a pristop V«U- Skupnega trsa pa so zelo različna gledanja in predlogi. Zamisel politične zveze šestih držav je bila torej osnovna tema badenbadenskih razgovorov. — Adenauer je hotel od generala de GauIIa izvedeti, če še vedno ke Britanije k tej skupnosti. — Prihodnji teden bo prinesel verjetno Ze osvetlitev v tem pogledu in pokazal, koliko je »zdraviliška kopel« vplivala na zagladitev razlik. Zdravko TomažeJ «nuiiiiiiiit»iiiui.....!Kitini!i!!iiiiiinniii!uii!iiiiiiiiiii;uiiiiM iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiinninniiiiiiiiiiiimniiiiiniin Z občnega zbora AMD Kranj Težave z gradnjo doma V soboto zvečer je bil v prostorih OLO redni letni občni zbor Avto-moto društva Kranj, ki so se ga med drugimi udeležili tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL Kranj Martin Košir, predsednik Okrajnega odbora Ljudske tehnike Kranj Tone Marčan, člana predsedstva AMZ Slovenije Franc Cvetan in Hinko Kapun ter drugi. Iz poročila UO je bilo razvidno uspešno delo zlasti šolske komisije in težave komisije za gradnje v minulem obdobju. Mimogrede nekaj številk: V začetku 1961. leta je štelo društvo 1265 članov, v začetku letošnjega Prezrte koristi (Nadaljevanje treba tudi za Javni promet in I boljšati komunalne naprave. • tem v zvezi naj omenim dopolr. tev mreže bencinskih črpalk |j servisnih postaj ter gradnjo žičr. in vlečnic. Za izgradnjo turističV šoortnih naprav bi bilo potrebi vložiti v tem planskem obdoS. 3.420 milijonov dinarjev sredstev Nedvomno pa bo treba odslej fesi prizadeto skrbeti za vzgojo tuf stičnih delavcev in za vzgojo |«l izpopolnjevanje gorskih reševali oziroma gorske reševalne in ob* šcevalne službe. V naporih za povečan turistični promet naj zdržijo svoje sile tudi potova" agencije, avtoprevozniška pod;V ja, turistične organizacije in d< gi organi. Pri vsem tem pa Je V ba okrepiti Se turistično infor^ tivno službo. - P. mali oglasi ♦ mali oglasi prodam »Delikatesa«, Kranj, proda v gostilni »Majolka« Šenčur razni inventar, ki je ostal po preureditvi gostilne. Kolikor do 28. t. m. ne bo kupcev iz socialističnega sektorja, nudimo predmete privatnikom. 690 Ugodno prodam motorno kolo »Roller*. Naslov v oglasnem odd. 691 Prodam 1,25 ha gozda pod Sen-tufsko goro. Naslov v oglasnem oddelku 692 Prodam lep sadovnjak (tudi v manjših parcelah). — Ješe, Križe 693 Prodam kravo, ki bo čez 2 meseca teletila. - Kokrica 61 694 ostalo Obžalujem dejanje, ki sem ga izvršil proti tov. Stanetu Jeranu in se mu zahvaljujem za odstop od tožbe. — F. B. 696 Iščem sobo v Kranju. Plačam dobro. Ponudbe pod »Novinar« oddati v oglasni oddelek Potrošniki VELIKA POSEZONSKA RAZPRODAJA VOLNENIH TKANIN VSEH VRST PO globoko ZNIŽANIH CENAH. BLAGO SI LAHKO OGLEDA-TE IN NABAVITE V POSLOVALNICI »MIC A« (zraven hotela Evropa) Veletrgovina »KOKRA« KRANJ TVD »Partizan« Stražišče prireja dne 24. II. 1962 tradicionalno maškarado Najboljše maske bodo nagrajene. — Rezervirane vstopnice, se dvignejo do 22. II. 1962 v gostilni »Benedik«, telefon 21-51. Za ples bodo igrali »ZADOVOLJNI KRANJCI« s pevcema Branko Strgar in Stojanom Venetom. Zabaval pa Vas bo tudi »Lipe Revše« iz Kranja. Zaradi vojaščine prodam »Fle-ksaret«, fleš z dvema reflektorjema in kinokamero »Eumik« 8 mm Naslov v oglasnem oddelku 697 Dva novoporočenca iščeta začasno, za 2 do 3 mesece, opremljeno ali prazno sobo. Naslov v oglasnem oddelku 698 PrekUcujem neresnične besedo, ki sem jih izrekla o Ani Kopač iz Kranja, Gorenjesavsika 51. -Katarina Kocijančič, Kranj 699 Najditelja žepne ure, izgubljene na Smarjetni gori, prosim proti nagradi vrniti na naslov v oglasnem oddelku 700 Šivalni stroj vam hitro in strokovno očisti in popravi v delavnici Ivan Omejc, C. I. Slavca 2, Jelenov klane, Kranj 701 V ponedeljek, 12. februarja ob 7.05 uri zjutraj, sem izgubila prstan z modrim kamnom in belimi kamenčki, nekie od Pokojninskega doma do Trgovskega podjetja »Kokra«, Kranj. — Ker ni moja i last, naprošam poštenega najditelja, da ga vrne proti nagradi v trgovino »Kokra«, Kranj 702 Kupim acetilenski razvijalec za avtogeno varjenje (aparat za šva-sanje). - Naslov v oglasnem odd. 695 »Žrtve« karantene v zve« z u $tpo i nu-J.r trne . j v g___no, i........ „.u.„u, t^ustui. lva^a Slika kaže »pripornike« iz Tupailč, ko so po več dneh smeli zapustiti karanteno. Hkrati So ukinili tudi karanteno v Mlekarski šoli v Cirčah v Kranju S popustom 5-9% vrši razprodajo vsega elektrotehničnega in radijskega materiala in aparatov Elektrotehnično podjetje Kranj NOVO POSLOVANJE PRAVNE POSLOVALNICE ZSZ JESENICE Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj, podružnica na Jesenicah, obvešča zavarovance, da pravna posvetovalnica o zadevah socialnega zavarovanja na Jesenicah ne posluje več v torkih, pač pa v sredah od 14. do 17. ure v sobi .številka 14 Zavoda za socialno zavarovanje, Cesta maršala Tita 75. Ob tej priliki ponovno obveščamo zavarovance, da stranke sprejemamo le v ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure ter v sredah od 14. do 17. ure. Izven navedenega časa strank, razen v nujnih primerih, ne bomo sprejemali. gibanje prebivalstva V KRANJU Poročili so sc: Ivan Tresket kovat in Marija Potočnik uslužbenka; Boštjan Fink kmetovalec in Katarina Markelj uslužbenka; Peter Gašperlin tovarniški delavec in Neža Sink šivilja. Rodile so: Ana Cankar — dečka, Matilda Alie — dečka, Ana' Flor-jan&iČ — dečka. Frančiška Vidic — deklico, Frančiška Uranič — dečka, Marta 'Primožič — deklico, Ana Košir — deklico, Ana Jane — deklico, Silvestra Copi - dečka, Zofija Kopušar — deklico, Iva^a Mravlja — deklico, Darinka Blatnik — dečka, Ogla Simonetič — deklico, Frančiška Subic - deklico. Marija Saljanin — dečka, Ah-gela Skrbinek - dečka in deklico, Marija Bertoncelj — deklico, Kristina Golob — deklico, Cirila Sušnik — deklico, Milena Ravnik -dečka, Ana Gros — deklico. Umrli sta: Uršula Gluk 6tara 76 let; Karolina Grohan — stara 66 let. Drobne iz Cerkelj 9 Razne politične in družbene organizacije že dlje časa pogrešajo primerno manjšo dvorano, ki bi jo bilo mogoče uporabljati ob najrazličnejših priložnostih — za seje, sestanke, posvete in morda tudi za zbore volivcev in podobno. Dvorana Prosvetnega drušiva je kar prevelika za take namene. Zdaj kaže, da bodo Cerkljani tako dvorano le dobili. V Zadružnem domu bodo združili dva velika prostora. Poi-ušili bodo vmesno steno. £ Lani so prekrili Suhi graben, potok, ki teče skozi Cerklje. Dela so veljala okrog 800.030 dinarjev. Zdaj pa je tamkajšnji krajevni odbor v stiski, ker nima denarja za kritje stroškov. Nadejajo se, da bo ObLO Kranj prispeval 400.000 dinarjev (tako je bilo namreč obljubljeno!), ostalo polovico dolga pa bodo krila podjetja in društva s svojimi prispevki. $ Avto moto društvo v Cerkljah je v zadnjih letih opravilo lepo delo. Tudi za prihodnje ne manj- Doslej največje žre Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Dobitki so lahko vaši, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinarjev). Seveda pa bodo tud' tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer: — kdor plača za pol leta, bo imel en glas, — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo Imel 4 glasove, — kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. ZA NAŠE NAGRADNO ŽREBANJE SO DOSLEJ PRISPEVALA TALE PODJETJA: 1. Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« Kranj 2. Iskra, Kranj 3. Kurivo, Kranj 4. Gorenjska obiačilnica, Kranj 5. KRASOPREMA, Dutovlje 6. železarna, Jesenice 7. Trgovsko podjetje »Murka«, Lesce 8. Tovarna finega pohištva »Sora«, Medvode 9. Tovarna Iskra ka načrtov. Predvsem nameravajo kupiti avtomobil Zastava 600 D, in motorno kolo Puch-TomoS, ki bosta služila za šolanje tečajnikov. q Cerkljanska mladina je našla prav primerno razvedrilo — redno prireja nedeljske plesne tečaje v Zadružnem domu. Da je obisk tečaja lep. menda ni treba posebej poudarjati. sj Igralska družina Prosvetnega društva je z novonaštudirano GorjanoVb dramo »Vihar pred zoro-« tudi gostovala. V zadnjem času je obiskala Križe in Gorice. V obeh krajih je bil obisk zelo dober. Igralska družina namerava v letošnji sezoni naštudirati še eno odrsko delo — tokrat komedijo. O Lutkovni krožek, ki deluje v Cerkljah že tri leta, je pritegnil mnogo mladih gledalcev. Za delo in uspehe krožka imajo največ zaslug cerkljanski prosvetni delavci. tržni pregled V KRANJU Fižol 120 do 160 din, ajdova moka 120 do 160 din, ješprenj 90 do 140 din. kaša 120 do 150 din, krma za kokoši 50 din, koruza 50 din, proso 60 din, oves 30 din, krhlji 90 do 100 din, čebulček 300 dinarjev za liter; peteršilj 20 do 30 din za šopek; motovileč 50 din, smetana 18 din za merico; korenček 40 do 50 din, sir 150 do 160 dinarjev, maslo 640 do 720 din, čebula 120 do 140 din, krompir 28 do 30 din, sladko zelje 50 do 70 dinarjev, kielo zelje 70 do 80 din, oh rov t 50 din, pesa 40 do 70 din, kisla repa 50 din, sladka repa 20 dinarjev, redkev 40 din, jabolka 40 do 70 din, suho meso 550 din za kg; por 10 do 15 diirt, česen 10 do 20 din, jajca 23 do 28 din, kokoš 600 din za kos. ..i.i1|,i,iii.....;il,i;ii).u,iilil,iii;iilll: O LAS v vsako hišo Sinji #:. »Kaj s« vas to tiče?- Je vzrojil Jorgensen. »Nič,* je odgovoril pohabljenec s svojim značilnim zvitim nasmehom. »Zanimam oe za to, drugega nič. Vi ste kot pes, ki nezaupno varuje svojo kost. Zakopali ste jo, vendar se bojite, da bi prišel kakšen drug psiček in jo izkopal. Celo gospodično Sommens ste izpraSevali.« JoTgensen je molčal. Opazoval je Dahlerja z nenavadno napeto pozornostjo. V eni majhnih mišic nj&govo spodnje čeljusitl je trznil živec... »Toda jaz Sem ji dejal, naj vam ničesar ne pripoveduje,« je Dahler Se dodal. »Od kdaj ste vi njen zaščitnik?« je vprašal Jorgensen posmehljivo. »Bil sem prijatelj njenega očeta,- mi j« Odvrnil. »Na srečo niste iz nje - prav tako kot ne iz majorja Wrighta — ničesar izvlekli.« Smehljal se je. »Seveda niste vedeli, da vrata moje kabino niso popolnoma zaprta, ali ne?« Obrnil se je k meni. »Gospod Gansert, preden se pogovorite z njim o njegovih posebnih predlogih, bi morali, se mi zdi, najprej zvedeti, kaj vse ve o Georgeu Farnellu.« Jorgensonovl členki so pobelili, tako trdno je prijel za krmilno kolo. »Zakaj se tako zanimate za Farnella?« je vprašal Dahlerja. Pohabljenec se je skuhal ujeti v zibanju ladj* in se je naslonil na streho navigacijske kabine. »Bernt Olsen nas je spravil iz Fense.« Nenadoma je iztegnil glavo. »On mi je tudi povedal, kdo je Neme« pripravil do tega. da so tisto noč oropali mojo hišo. Gotovo niste vedeli, da mi je to znano, aH ne?« »Vašo hišo so oropali- ker ste mnogo preveč govorili o tem, kar ste baje delali.« »Mueller ,vaš zastopnik v Bergenu, gotovo ni imel s tem nič opraviti?« »Ce je imel, odslužuje zdaj to s Šestimi leti ječe zaradi sodelovanja z Nemci.« »Za to, kar ste mu vi ukazali storiti.« »Det er logn.« V svojem razburjenju je začel Jorgensen govoriti pO norveško .Njegov obraz je zardel od jeze. »To ni laž,« je odgovoril Dahler. \ • »Potem to dokažite.« »Dokažem?« se je smehljal Dahler. »Zaradi tega razloga sem vendar tukaj, Knut. Dokazati hočem, da bi moraH tistih šest let, ki so jih dogodili Muellerju, vi presedeti. In ko bom našel Farnella -.« »Farnell je mrtev,« ga je prekinil Jorgensen in njegov glas je bil oster in obvladan. Dahler ni na to ničesar odgovoril. Ze zgolj izjava, da je Farnell mrtev, ga jo očitno hudo prizadela. Obrnil se je in umaknil proti stopnicam. Vendar se je še enkrat ustavil in se ozrl. »Preden privolite v njegove predloge, gospod Gansert,« je dejal mirno, »mislite na to, da je on, preden se je zadeva obrnifa, prav tako trdo garal za Nemce kot kasneje za Angleže.« S temi besedami je odšel po stopnicah. Nenadoma se je oglasil Dlck: »pazite na kurz!« Res smo z ladjo zašli iz kurza in jadra So glasno plapolala. Jorgensen je zopet popravil krmilo, potem pa je vzdihnil: »Poglejte, gospod Gansert, «je'dejal mirno, »takšne stvari se dogajajo v deželi, ki je bila okupirana.* Ker nisem več ničesar dejal, je po nekaj trenutkih nadaljeval: »Pred vojno sva z Janom Dahler jem poslovno sodelovala. Njegovi tankerji 6o oskrbovali moje tovarne kovin. In zdaj -« Zmignil je z rameni. Prav neumno je napravil vse skupaj. Pomagal je nekaj angleškim agentom, potem pa je tekal naokrog ter v javnosti mnogo preveč govoril o tem. in ker je bil Mueller za Nemce in ga je naznanil, očita zdaj to meni. Razen tega ne smet* pozabiti na njegov pobeg iz Finse. ..« Pogledal me je. »Neki nemški častnik je priznal, da se Je odikupil z neko informacijo, ki 60 jo Nemci hoteli imeti. Tikala se je novih tipov mornariških letal, ki so jih konstruirali moji inženirji. Ti načrti so se izgubili, ko so Nemci zasedli Norveško. Toda Dahler j^ vse to vedel, kajti obljuSil sem mu, da bom zapodil njegove tankerje, preden bom prevzel kakršenkoli drug nalog. In - tako se j» pac pokazala nekje špranja in načrte so nam odvzeli.« »Ali je zakrivil to Dahler?« Sem vprašal. »Dokazov nimamo — razen tistega nemškega častnika, ki je med zaslišanjem pri naši obveščevalni službi vse priznal. Toda Nemci 60 zahtevali načrte neposredno po Dahlerjevem begu • iz Finse. In to je razlog, zakaj ga oblasti na Norveškem ne želijo ponovno videti.- »Kaj pa je počel tam zgoraj v Finse?« sem vprašal. »Bil je na prisilnem delu,« je odgovoril. »Nemci so si izmislili fantastičen načrt za gradnjo letališča na ledu ledenika Jokulen.« vzel si je cigareto in jo prižgal. »Takšne so vidite, gospod Gansert, stvari. Da bi zda jsarnega sebe kril, 6i mora izmisliti nasprotno verzijo. In -« tukaj je pomolčal »— človek v mojem položaju je bil med okupacijo prav gotovo v neprijetnem položaju. Da bi lahko delal za osvoboditev svoje domovine, sem moral nadaljevati s svojim poslom, zato sem se v javnosti kazal Nemcem prijazen. Kakor hitro mi ne bi več verjeli, bi ne mogel več koristiti. Mnogi ljudje, ki ne vedo, kaj vse 6em skrivaj storil, so seveda pripravljeni misliti, da sem bil za Nemce. Zaradi tega me tudi vedno razjezi, če nekdo, kot tale Dahler, pripoveduje takšne izmišljene obtožbe. Prav dobro se zavedam, v kakšen neprijeten položaj me je takšno moje delovanje spravilo.« Nekoliko otožno se je nasmehnil. »Zdelo se mi je bolje, da poznate te stvari,« je dejal in zaključil: »Torej, kaj menite, kako bi bilo, če bi zapluli naravnost v Bergen in dosegli sporazum?« Vzdržal sem se. Se dve stvari ml nista šli iz miali. Najprej sporočilo, da je bil Farnell nekoč med vojno zgoraj v Finse, potem pa še dejstvo, da Jorgensen ne more več diktirati D. M. & I. poslovnih pogojev, temveč išče zveze z njimi. Poskušal sem najti opravičilo, da bi prekinil ta pogovor, zato sem glerlal naprej. Dick je pravkar dvigal prvo jadro, ki se mu je zataknilo. »Počakaj trenutek,« sem mu zaklical. »Zgoraj nisi odvezal vrvi. Pozneje se bova natančneje pogovorila,« sem dejal Jorgensenu in stekel naprej, da bi tam pomagal. Takoj ko je bilo jadro zopet v redu, sem poslal svojo stražo v kabino kosit. Potreboval sem nekaj čr»sa, da bi razmislil o opre-monjenem Jorgensenovem stališču.« Ko smo prišli v kabino, je Dahler že sedel tam. Iz kuhinje je pokazala glavo Jill. »Ali je že štiri?« Je vprašala. Prikimal sem in pogledal Dahlerja. Tako kot se je zibala ladja, se je tudi on rahlo zibal sem in tja. »Ali niste bili nekoliko trdi i Jorgensenom?« sem ga vprašal. DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI 72 BELA NEVARNOST Tako je bila bitka v Dražgošah končana, pijani Nem- f j i d pa so se razkropili po vasi. Sneg je bil od pogorišč t !kmalu ves počrnel, kajti veter je raznašal saje in pepel $ daleč naokoli. Goreli so stoletni žulji pridnih hribovcev. J Ko se je v nedeljo zvečer skupina Pavleta Kavčiča ^ spet pritihotapila v Dražgoše, partizanov ni bilo več tam. t Po vasi so šarili Nemci in le čudno je bilo, da jih niso } opazili. Morda so mislili, da so tudi oni njihovi »kame- t radi«, ker so prihajali iz doline, kamor so šli pred dnevi J na oglede. A kmalu zatem se je na Jelovici zgodilo še nekaj, kar sodi k znamenitim dražgoškim dogodkom. 2al je bilo tako, kot bi človeku, ki že nosi nahrbtnik, dodal \ še enega. Ji To je bilo na Mošenski planini. ) (j Po tem umiku so Cankarjevci začeli doživljati svoj ( najtežji čas: poleg Nemcev jih je preganjal mraz, nego- t tovost, lakota in sneg. Nekaj podobnega je v tem času doživljala tudi Prva proletarska brigada, ki je od sredine januarja do 22. februarja 1942 zašla v II. sovražno ofenzivo. Vendar pa so tudi na ta način pomagali razbijati sovražnikove načrte, kajti tako so na Gorenjsko J pritegnili občutne okupatorske sile. Čeprav je proti njim i prižvižgalo na tone nemških granat in min, čeravno je } proti njim prižvižgalo deset tisoč krogel, čeravno jih je f napadalo okoli 8000 vojakov in policistov, so v treh dneh * izgubili le osem tovarišev, ranjenih pa je bilo deset. Pri i vsem tem pa so Nemci utrpeli velike izgube, tako da so ) j i vrgli iz stroja najmanj 500 njihovih mož; bili so mrtvi, j <> ali ranjeni. Borci so komaj verjeli, da so iz tega pekla ^ prišli živi. In to tedaj, ko so bili Nemci na Gorenjskem t tako močni, da so lahko v nekaj urah obkolili vsako t področje. t Zdaj so bile bajte in hlevi na Kališniku vredne več ^ kot v drugačnih okoliščinah razkošni hoteli. Okoli og- i njev, ki so jih zakurili po kočah, je bila gneča, kajti $ } vsak je bil potreben toplote. In zdaj je bilo treba misliti t tudi na hrano. Nekaj kolektiva so res prinesli s seboj. J Toda kaj je to za dve sto lačnih želodcev. Vsi so se zdaj f spominjali polnih kašč v vasi, ki je gorela. Zdaj pa se t je vsak moral zadovoljiti le z nekaj žlicami nekakšne J polente. Se posebej pa so bili v stiski kadilci. Pomagali J « ŠBORT • ŠPORT • ŠPORT • SPORT \RT Srednješolsko republiško prvenstvo v smučanju Gorenjci najuspešnejši Kranjska gora, 18. februarja — Danes je bilo v Kranjski gori in Podkorenu letošnje republiško srednješolsko prvenstvo v smučanju v vseh treh disciplinah. Nastopilo je okoli 150 tekmovalcev in tekmovalk iz kranjskega, ljubljanskega, mariborskega, celjskega, novomeškega in goriškega okraja. V vsaki disciplini je nastopilo po 5 najboljših iz okrajnega prvenstva. Po pričakovanju so imeli največ uspeha gorenjski smučarji, ki so pobrali skoro vsa prva mesta. — Snežne razmere so bile ugodne, zato so bili doseženi dobri rezultati. Rezultati: veleslalom — mladinci (27): Boškin (K) 1:17,9, Guček 1:19,9, Zmagej (M) 1:21,5; mladinke (27): Klofutar (K) 1:12,3, Jam-nik (L) 1:14,2, Ravtar (K) 1:16,0. Teki — mladinci (24) — 6 km: Republiško prvenstvo v kegljanju Triglav prvak Kranj, 18. februarja — Danes je bilo zaključeno republiško ekipno prvenstvo moških ekip. Kranjski Triglav, ki je bil pred zadnjim kolom največji favorit za naslov prvaka, je nastopil na Jese-"nicah in v Kranju. Martelančeva četa je v zadnjih nastopih odlično zaigrala in na obeh kegljiščih postavila najboljše rezultate letošnjega prvenstva, kar jim je tudi prineslo prvo mesto. so si tako, da so nabirali s smrek mah in ga zvijali v ^ koščke pomečkanega papirja. Zato jih je še bolj jezilo, i da so se spodaj v vasi podivjani Nemci nalivali z dobrim J in slovečim češnjevim žganjem, se basali z mesnino in \ drugimi dobrotami. t Poveljstvo pa je iska^ izhod. Nemci niso dosegli } tistega, kar so nameravali. Zato je bilo treba računati f J na njihovo nadaljnje prodiranje. Odredili so, da je na } J Mošensko planino odšel najprej Pečnikov vod, kmalu i j zatem Da še Bičkov, ki bi naj ga zamenjal. To so storili f I iz dveh razlogov: na Kališniku za vse ni bilo prostora in \ { razen tega ni bilo dobro imeti ves bataljon na enem § ) kraju. Drugi vzrok je bil še tehtnejši: z zadrževanjem ^ a na Mošenski planini, kjer je stala prijazna koča, bi po f } potrebi odbijali moreb'tne nemške napade iz radovlji- J £ ške strani. Zato 8č je Pečnikov vod kmalu napotil proti }. J Mošenski. Sneg je bil debel do dva metra, v kotanjah pa ( Sga je bilo še več. { To pa niso bile edine skrbi. Ivan Bertoncelj se tega spominja takole: J »Kaj ukreniti v bližnji prihodnosti — to so bile naše } skrbi. Ne glede na uničenje vasi in na naš umik, je bil t uspeh bataljona v Dražgošah silno velik. Tako velik, da J J ga trenutno nismo mogli niti pravilno oceniti. Nemško t I premoč smo pripravili do tega, da so proti nam poslali Q l ogromno vojsko. Ker pa nas še niso dobili v pest, najbrž \ Tudi Jeseničani so v Kranju po slabem začetku odlično zaigrali in največ po zaslugi odličnega Sli-barja prehiteli Ljubljano. Doma jim ni šlo najbolje, kljub temu pa so ob koncu zasedli tretje mesto. Rezultati — v Kranju: Triglav i 6663 (Martelanc 872), Jesenice 6591 (Slibar 927), Ljutomer 6523 (Stržaj 882), Izola 6172 (Pečenko 822). Na Jesenicah — Triglav 6693 (Martelanc 892), Ljutomer 6513 (Stržaj 878), Jesenice 6420 (Slibar 861), Izola 6144 (Novak 856) — L. S. Republiško prvenstvo v sankanju Najboljši Jeseničani Jesenice, 18. februarja — Na sankaški progi Pod Golico so bile včeraj in danes sankaške tekme za republiško prvenstvo. Udeležilo se jih je 83 tekmovalcev iz Bohinja, Begunj, Tržiča, Mojstrane, Žirovnice, Kranja, Idrije in Jesenic. Proga, ki je bila dolga 1000 m, jc imela 9 % padca. Marjon (Lj) 16:32, Prem (Lj) 17:20, Vončina (Lj) 17:32; mladinke (23) — 3 km: Ivanka Tolar (Kr) 11:40; Marija Tolar (Kr) 11:50, Repinc (Kr) 12:00. Skoki (26): Smolej (Kr) 207,8 (31, 32), Bizjak (Celje) 174 (28,5, 29,5), Kunšič (Kr) 171,8 (27, 29,5), Toporš (Kr) 171,3 (31, 31,5), Čolnar (Maribor) 155 (25,5, 22,5). Ekipno: veleslalom — mladinci: Ljubljana 181, Kranj 178, Maribor 176; mladinke: Kranj 187, Maribor 175, Ljubljana 173; teki — mladinci: Ljubljana 192, Kranj 177, Celje 162; mladinke: Kranj 195, Ljubljana 171, Celje 166; skoki: Kranj 190, Ljubljana 170, Maribor 161. Končni vrstni red: Kranj 210, Ljubljana 180, Maribor 145, Celje Kegljanje na ledu Na Jesenicah je bilo danes dopoldne (18. februarja) VI. mednarodno kegljanje na ledu med kegljaškimi ekipami Jugoslavije, Avstrije in Italije. Pomerilo se je 17 ekip, in sicer 5 z Jesenic, 1 z Bleda, 8 iz Avstrije in 3 iz Italije. Rezultati: 1. mesto SS Veldert — Avstrija 22 točk; 2. mesto Rapid Bricksen — Italija 21 točk; 3. mesto Polisch Ferlach — Avstrija 21 točk. — Ekipa z Jesenic je zasedla 6. mesto. — U. MEDŠOLSKO TEKMOVANJE V KOŠARKI i V soboto popoldne je bilo v telovadnici Osnovne šole Tone čufar na Jesenicah I. kolo gorenjske srednješolske lige v košarki. Tekmovanje je bilo v izvedbi odbora za košarko pri Okrajni zvezi za telesno vzgojo Kranj. Rezultati: Gimnazija skofja Loka : Gimnazija Jesenice 58 : 49 (31 : : 20), Gimnazija Jesenice : TTS Kranj 98 : 57 (40 :16), Gimnazija Skofja Loka: TTS Kranj 125:65 (45 : 24). Vrstni red po prvem kolu: 135, Novo mesto 40, Nova Gorica j Gimnazija Skofja Loka, 2. Gim-35. — J. Javornik I nazija Jesenice, 3. TTS Kranj; —JU. Prvenstvo Kranja v šahu Rezultati: enosedi — člani: če- n (Tržič) 8:12,9, Vesel (Jesenice) 8:14,2, Hrovat (Jesenice) 8:18,9; članice: Pšenica (Jesenice) 9:03,5, Lupša (Tržič) 9:07,1, Hodnik (Bohinj) 9:33,9; mladinke: Bohinc (Kranj) 9:27,9, Ahačič (Begunje) Resman - Zupan (Begunje) 4:11,2 9:58,8; mladinci: Konig (Jesenice) Enosedi so progo prevozili štiri 3:49,8, Zupan (Begunje) 9:18,5. krat, dvosedi pa dvakrat. — U. Dvosedi — člani: Pšenica — Pšenica (Jesenice) 4:06,5, Ulčar — Ul-čar (Jesenice) 4:06,8, Vesel — Hrovat (Jesenice) 4:07,7; mladinci: Konig — Novak (Jesenice) 4:10,5; Na šahovskem prvenstvu posameznikov mesta Kranja za leto 1962 so bili v četrtem in petem kolu doseženi naslednji rezultati: 4. kolo: Engelman — Gavrič odložena; Podgornik — Udir remi; Bertoncelj — Skrab remi; Longer — Bukovec odložena; Kajič — Braniselj 0:1; Drev — Pogačnik remi; 5. kolo: Pogačnik — Engelman 1 :0; Braniselj — Drev odložena; Bukovec — Kajič 1:0; Skrab — Longer odložena; Gavrič — Podgornik odložena in iz II. kola Podgornik — Bukovec ponovno prekinjena v 46. potezi. Po petem kolu je vrstni red naslednji : Pogačnik 4 točke, Braniselj 3,5, Drev, Udir, Skrab po 2,5 točke in Bukovec 2,5 točke in 2 prekinjene, Bertoncelj 2 točki, Kajič 1 točko, Podgornik 0,5 točke, Gavrič, Longer, Engelman brez točke. Borbe na tem turnirju so vedno zanimivejše, saj je mladinec Kajič proti dvema favoritoma Bukovcu in Branislju bil v dobljenem položaju in spregledal potezo in nato izgubil partijo. Zimska republiška rokometna liga na GR in Dve zmagi in en remi f še ne bo miru. DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! Razgovor o aktualnih vprašanjih telesne kulture Se tesnejše sodelovanje Ljubljana, 17. februarja — Včeraj popoldne je bil v Klubu ljudskih poslancev interni razgovor o aktualnih vprašanjih naše telesne Kulture. Na vprašanja slovenskih športnih novinarjev je odgovarjal predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije Janez Zemljarič. : Na razgovoru so novinarji kritizirali, češ da se nekaterim očita, da »stojijo« posamezne redakcije za tem ali onim klubom, kar se- veda ni v skladu z razvojem naše te'esne kultura ^omenili so se tudi o pisanju, ki naj bi bilo še bolj objektivno, kot je bilo doslej (gre zlasti za poročanje z raznih športnih prireditev). Na tem razgovoru so se tudi pomenili, kakšno naj bo v prihodnje sodelovanje med športnimi redakcijami slovenskih dnevnih in periodičnih listov in Zvezo za telesno kulturo Slovcniie. Ljubljana, 19. februarja. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je v petek nadaljevalo tekmovanje v zimski republiški rokometni ligi. Kranjska Mladost je v drugem kolu tega prvenstva nastopila proti jesenskemu republiškemu prvaku Krimu iz Ljubljane in na presenečenje zmagala po dobri igri z 18 : 17. Ta dan so prvič nastopile tudi rokometašice Mladosti in so zaradi štednje s finančnimi sredstvi odigrale kar dve tekmi. Naiprej so premagale Partizana iz Šiške in nato igrale neodločeno s Slovanom. Prvenstvo se bo nadaljevalo še ta torek, 20. februarja. Moška ekipa Mladosti se bo srečala s Svobodo, a ženska z Olimpijo iz Ljubljane. Moški — MLADOST : KRIM 18:17 (10:8) V tej tekmi so Kranjčani spet lepo zaigrali in kljub pomanjkljivemu treningu z lepo igro premagali ljubljanski Krim, ki je nastopil v svoji najmočnejši postavi. — Zmaga Mladosti pa je še toliko bolj pomembna, saj še vedno ni nastopila v najmočnejši sestavi, pa je brez posebnih težav odpravila slovito ekipo Krima. Ta tekma je pokazala, da se pri Mladosti že kristalizira zelo dobra ekipa, ki bo sedaj, ko so se vrnili iz JLA skoraj vsi igralci, lahko pod skrbnim vodstvom spet zablestela na naših igriščih. Mladost je nastopila v naslednji postavi: CebuIJ, Petrič (5), Sotel-šek (7), St.Bregar (1), J.Bregar, Po državnem prvenstvu v skokih za mladince Tudi tretjič: Lavoriki za Smoleja in Dolžana Vsa najpomembnejša domača tekmovanja (gorenjsko, slovensko in državno prvenstvo) so naši skakalci že absolvirali po lepo začrtanem planu. Prejšnjo nedeljo je bilo na sporedu še republiško pTcnstvo v skokih za člane v Planici in državno prvenstvo za mladince v Delnicah v Gorskem Kotorju. V prijaznem mestu v Delnicah so se zbrali številni mladinci iz SlovenHe in Hrvatske. k~i so se GođafU) ansambel s'ovensHh solistov, ki ga sestavijo člani orkestrov Slovenci *™ LJubljana ln študenti Akademije za glasbo, bo koncertiral 20. februarja t Tržiču, 22. februarja pa t Kranju. Ansambel vodi prof. Karel Rupel potegovali za naslov državnih prvakov. Vsega skupaj je nastopilo blizu 40 tekmovalcev, od tega več kot polovica z Gorenjske. Smolej in Dolžan sta tudi tretjič zmagala, prvi v 6kupini starejših, drugi pa v skupini mlajših mladincev. Bila sta najboljša v daljavah in v slogu. Hkrati pa moramo poudariti, da je razen njiju vrsta zelo dobrih skakalcev, ki bodo lahko šli ob večji pozornosti po stopinjah Jemca, Slibarja, Pečarja in drugih. — Pri tem moramo omeniti zlasti naše najmlajše mladince Mateja Struclja, Krznarica in Stefančiiča, ki bodo že prihodnjo zimo nedvomno zapisani na najvidnejših mestih. Tekmovanje je bilo na 65 m skakalnici, ki je bila zlasti za mlajše mladince, zlasti še, ker je bila slabo pripravljena, odločno pretežka in je zato bdlo precej težjih padcev. Rezultati — starejši mladinci: 1. Smolej (Javornik) 219,5 (53 fh 55 m); 2. BTzjak (Velenje) 291,7; 3. Bantan (Zagorje) 196,0; 4. Sorl (Jesenice) 154,6; 5. Pečnik (Mežica); 6. Podlipmik (Sk. Loka); 7. Selan (Blejska Dobrava); 8. Križaj (Enotnost): 9. Krušič (Mojstrana); 10. Giaeomelli (Triglav) itd. — mlajši mladinci: 1. Dolžan (Moistrana) 214,0; 2. Jerman (E) 193.8: 3. Rozina (Kisovec) 137,7; 4. Malej (Javornik); 5. Strucelj (Crna); 6. Peternel (Mojstrana); 8. Krznarič (Mojsitrana); 9. Podlipn'k (Skofja Loka); 10. Razpor (Triglav); 14. Stefančič (Triglav) itd. — J. Javornik Krampelj (3), Čolnar (2), Ankele, Bevk, Sumi in Zavrl. ženske: MLADOST: PARTIZAN 11:7 (6:4) V prvi tekmi zimske lige Kranj-čanke niso najbolje zaigrale, vendar so kljub temu z lahkoto odpravile zelo perspektivno ekipo Partizana iz Šiške 11:7. Mladosti se je poznalo, da je ekipa še slabo vigrana zaradi pomanjkljivega treninga in so igralke najbolj grešile v obrambi. Pa tudi mnogo prepočasi so igrale in s prikazano igro v tej tekmi ne moremo biti zadovoljni. Ostalim ekipam se pozna, da v zimski sezoni mnogo bolj vadijo, pri Mladosti pa zaradi objektivnih težav ni mogoče, saj imajo telovadnico Partizana v Stražišču le enkrat na teden na voljo. Ekipa Mladosti je nastopila v naslednji postavi: Udovč, Kolman (2), Anka Ankele (6), Jankovič, Marija Tolar (2), Ivanka Tolar (1), Kristan, Rajgelj, Dobaj in Cesnlk. Ženske: MLADOST: SLOVAN 13:13 (6 :10) V zelo razburljivi igri dveh glavnih favoritov za prvo mesto se je srečanje po obojestranski enakovredni igri končalo neodločeno 13 :13. Kranjčanke so v začetku tako slabo zaigrale, da je Slovan vodil že 10: 4. še pred odmorom je uspelo Mladosti znižati razliko na 10:6, v nadaljevanju pa so zaigrale tako, kot smo jih bili vajeni v jesenskem prvenstvu in so povsem prevladovale na igrišču. Popravile so se zlasti v obrambi, tako da je Slovanu uspelo šele v zadnjih minutah dati v vsem drugem polčasu le tri gole, medtem ko so jih Kranjčanke kar sedem. Tik pred zaključkom je Mladost še vodila, vendar se je tekma končala le neodločeno. Mladost je nastooila v naslednji sestavi: Udovč, Kolman (5), A. Ankele (4), Jankovič (3), Ivanka Tolar (1), Marija Tolar, Kristan, Rajgelj, Dobaj, Cesnlk. — J. Javornik V ponedeljek, 19. februarja, bo šesto kolo v kavarni hotela Evropa ob 16.30. — F. S. PRVENSTVO GOZDARJEV V BOHINJU Včeraj in predvčerajšnjim je bilo v Bohinju tretje republiško prvenstvo gozdarjev, lesnoindustrijskih delavcev in lovcev, katerega so se udeležili zastopniki številnih gozdnih gospodarstev in lesnoindustrijskih podjetij v Sloveniji. Prvi dan so bili teki v Uka-nih, v nedeljo pa je bil na sporedu veleslalom na Ravnah. V teku na 10 kilometrov je zmagal Viktor Brezovšek iz Ljubljane, drugi pa je bil Pavel Kobilica z Bleda. Med ženskami je bila najboljša Rozmanova z Bleda. Ekipni zmagovalec v tekih pa je vrsta Gozdnega gospodarstva z Bleda. Včeraj so nastopili v veleslalomu. Na 1000 metrov dolgi progi pri moških je zmagal Cvenkelj (Elan) 1:27,8 pred štefetom (Kozorog Kamnik) 1:29,8, Primožičem (DIT Kranj) 1:30,0, Jakopičem (GG Bled) 1:30,2, Mulejem (Kozorog Kamnik) 1:30,3. Pri ženskah je bila na 300 m dolgi progi prva Rozmanova (LIP Bled) 31,2 pred Dobidovo (Elan) 36,2. — Z. T. ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA Kranj, 18. februarja — V telovadnici Tekstilne šole v Kranju je bil danes prvi del zimskega košarkarskega prvenstva Gorenjske za člane, na katerem sodeluje pet ekip. Rezultati — Triglav I: Javornik 111 : 44 (59 : 22), Jesenice : Sk. Loka 65:42 (26:24), Triglav II: Javornik 82:37 (39:20), Triglav I: šk. Loka 82 : 51 (42 : 30). Triglav T : Triglav II 77 : 72 (39 : 39) - L. S. KRANJSKA GORA PRVAK II. ZVEZNE LIGE V HOKEJU NA LEDU V petek in soboto je bilo na Jesenicah prvenstvo II. zvezne lige v hokeju na ledu. Pomerila so se hokejska moštva Segesta iz Siska, Papirničar Vevče in Kranjska gora. Turnir je bil zanimiv predvsem zato, ker se je zmagovalce kvalificiral v I. zvezno ligo. R—"iltati posameznih tekem: Pa-mmičr-: Segesta 9:3 (3:2, 2:1. 4:0); Kranjska gora : Segesta 10:1 (3:1, 5:0, 2:0); Kranjska gora : : Papirničar 14 : 1, (5:0,5: 1, 4:0). V skupnem je dala Kranjska gora 24, Papirničar 10 in Segesta 4 gole. Kraniska gora, ki je bila zmagovalec TT. zvezne line, si je s tem priborila vstop v I. zvezno ligo. — U. S plenuma okrajnega rokometnega odbora tft^rsiTir ROKOMETNO ORGANIZACIJO I. inj, 18. februarja — Sinoči je bil redni letni plenum odbora za rokomet pri OZTK Kranj. Delo tega okrajnega odbora je bilo v lanskem letu dovolj plodno glede na razpoložljiva finančna sredstva. Plenuma se je udeležil tudi predstavnik RZS tovariš Pejovič. Osrednja naloga v prihodnjem letu pa naj bi bila po mnenju zborovalcev — organizacijska utr-dilev rokometne organizacije v vseh gorenisklh komunah in foi> miran je občinskih lig. Večjo pozornost bo treba posvetiti razvoju ženskeca rokometa in za to bodo pri odboru formirali posebno komisijo. Prav tako bo treba misliti tudi na gradnjo rokometnih objektov. Ob koncu so izvolili 7-član-ski sekretariat, ki mu bo natelo-val Nikica Božinovič. — J-J- Okrajno prvenstvo pionirjev Na Jesenicah je bil odigran vče-9 : 0; Jesenice : Mladost 9:1; Tn raj dopoldne drugi del pionirskega prvenstva okraja Kranj v namiznem tenisu med pionirji Jesenic, Triglava I, Triglava II in Mladosti iz Kranja. Rezultati: Jesenice : Triglav II glav I: Mladost 9 : 4; Mladost: Triglav II 9:4; Jesenice : Triglav I 9 :4. Plasirali so se takole: 1. mesto Jesenice, 2. mesto Triglav I, 3. mesto Mladost, 4. mesto ln-glav II. — U.