Posamezna Številka 12 vinarjev.
Stev. 264.
ii ljubimi, v som, ne 17. mim m.
Leto XLV.
===■ Velja po pošti: s sa celo leto napre).. K 30-za cn mesec „ . .„ 2-50 xa Hemčljo osloletno. „ 34"— za ostalo inozemstvo. „ 40--~
V LJubljani na dom:
Za oelo loto naprej.. K 28*— n ea mesec „ .. K 2*90 l spravi pr^joman mesečun „ f»v
a=s Sobotna izdaje: se
Za oeio lete.....E 7'—
ca Nemčijo oeloleino. „ 9-— aaMtaleinozemstvo. „
Inserati: : - ■ -Enoatolpna petltvrata (72 mm široka la 3 mm visoka ali nje
prostor) n enkrat . . . . po 30 t za dva- ln večkrat . „ 23 „ pri večjih naročilih primeren popnst po do?ovoru.
Enoatolpna petltvrata po 60 v
Iabaja vsak dan IzvzemSl nedelje in praznike, ob 3. nri pop.
Redna letna priloga vozni red.
mi- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Stev. MB. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sms sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 74, =		Političen Ust za slovenski narod	o	DpravRiitvo Je v Kopitarjevi nllol St. 6. — Račnn poStno hranilni oe avstrijske St. 24.797, ogrske 28.511, lmt^-herfl. št. 7533. — UpravniSkega telefona it 188.
Izvršilni odbor S. L. S.
sejo v četrtek, dne 22. novembra f	ob 2. uri popoldne
W Ljubljani, deželni dvorec, II. nadstropje.
Gospodi člani se tem potom vabijo k polnoštevilni udeležbi. — Važni predmeti!
Dr. Ivan šusteršič, 1. r. t. č. načelnik stranke.
mik S. L. S. dr. Ivon So-sleršio in poslanec laki izstopilo iz .Jugoslovfloskeofl klolia".
Načelnik S. L, S. je pisal načelniku 'Jugoslovanskega kluba naslednje pismo:
P, n. načelstvu Jugoslovanskega kluba v poslanski zbornici državnega zbora
Dunaj,
Prijavljam svoj izstop iz Jugoslovanskega kluba, ker sem izgubil do raznih klubovih članov in zlasti tudi do načelnika politično in osebno zaupanje v taki meri, <da je zaupljivo sodelovanje v ozki klubovi zvezi postalo nemogoče.
Da pa se zapreči vsako nesporazum-1 jen je, izjavljam točno, da bom tudi izven kluba deloval po svojih močeh za realizi-, ranje deklaracijskega programa z dne 30. maja L L ln da mi bo v Odkrito Zadoščenje, če se bom našel s klubom na eni in isti poti.
Sprejmi p. n. načelstvo izraz mojega gosebnega spoštovanja.
Dunaj, 15. novembra 1917. 'V,	Dr. Ivan Šusteršič.
1	XXX
Državni poslanec Jaklič je odposlal načelniku Jugoslovanskega kluba naslednje pismo:
P. n. načelstvo Jugoslovanskega kluba v poslanski zbornici državnega zbora na Dunaju.
Naznanjam svoj izstop iz kluba. Pridružujem se v celem obsegu izjavi načelnika S. L. S. Obenem dajem vse svoje od-sekove mandate klubu na razpolago.
S spoštovanjem	Franc Jaklič.
Dunaj, 15. novembra 1917.
X < X
Eden naših urednikov je intervival načelnika S. L. S. o podrobnih konkretnih razlogih njegovega izstopa. Dr. Šusteršič je odgovoril:
Dane! sni čas o tem govoriti. Razlogi za moj korak so seveda nadvse tehtni in so narekovani po vitalnem interesu hrvat-sko-slovenskega ljudstva in Slov. Ljudske Stranke. Podrobnosti bom obelodanil, ko pride čas za to,
S. L. S.
Načelnik S. L. S. dr. Ivan Šusteršič je pisal kranjskim poslancem S. L. S. naslednje pismo: Gg. državnim poslancem kranjske . S. L. S.
Dunaj.
Pri volitvi kranjskega delegata se je po pretežni večini poslancev kranjske S. L. S. kršil sklep strankinega vodstva in tako popolnoma porušila strankina disciplina.
Odgovornost za vse posledice zadene vsakega posameznika, ki si je dovolil upornost proti najvišji strankini instanci, upornost, kakršna se še ni dogodila, odkar obstoji S. L. S.
Zgodilo se je to v eklatantnem protislovju s strankinimi pravili in z vodstvenim sklepom, ki je bil. storjen temeljem pravil v navzočnosti večine strankinih državnih poslancev, ne da bi bil kdo ugovarjal ali mogel ugovarjati zoper pravilnost sklepa.
Izvršil se je udarec zoper ustroj S. L. S. v kričečem nasprotstvu z moralnimi dolžnostmi, ki jih nalagajo vestnemu možu naravni zakoni napram stranki. ki mu je v dobri veri zaupala častni mandat. In zgodilo se je to ob času, ko jeedinost ftranke bolj potrebna kot kdaj poprej.
Z največjim obžalovanjem konsta-tujem to dejstvo, katero v imenu cele stranke najostreje obsojam, s pristav-kom, da bo stvar Izvršilnega odbora, izvajati primarne konsekvence.
D u n a i , dne 14. novembra 1917.
šusteršič 1. r.
t. č. načelnik stranke.
Dvoto) v armad:
Z velikim zadoščenjem in radostjo je pozdravila vsa katoliška javnost povelje našega cesarja Karla, s katerim se odpravlja dvoboj iz armade. Cesar pravi: »Moja oborožena moč je prevzela dvoboj in ga ohranila kot tradicijonelno uredbo. Toda vztrajanje pri tej tradiciji ne more iti tako daleč, da bi proti svojemu boljšemu spoznanjo, proti božji zapovedi in proti zakonu izročali poravnavo razžaljenj ča-
sti tudi v bodoče spretnosti v rabi orožja in s tem slepemu slučaju. — Kdor postavlja v dvoboju na kocko svoje življenje, ne greši samo proti božji zapovedi in zakonu, ampak tudi proti svoji domovini. — Zato prepovedujem dvoboj vsem pripadnikom moje oborožene sile, kakor tudi vsako udeležbo pri dvoboju.«
Koliko zlorabe so povzročali dvoboj-ni slučaji. Pojm o časti, o zadoščenju. Brutalne narave, ki niso imele ničesar izgubiti, so rade iskale takih pustolovskih do-
Sodkov, s katerimi je bil tesno spojen voboj kot posledica. Ves človeški razum se mora upreti naziranju, da mora odločiti v tem slučaju orožje. Vojna nam je jasno pokazala, da je sila vse prej kot pravica in da ni nikjer pisano, da mora ravno oni, ki ima prav, zmagati. Večkrat ravno nasprotno. Dvoboj pa je vojna v najmanjši obliki. Kolikokrat se je zgodilo, da je ravno oni, ki je iskal z orožjem v dvoboju zadoščenja užaljeni časti, ali da je hotel z orožjem maščevati krivice, podlegel nasprotniku, od katerega je bil razžaljen, po katerem je trpel krivico. Ves pametni svet je uvidel, da je dvoboj velikanska nesmisel, in vendar so ga trpeli v armadi, mnogokrat celo oboževali kot sveto tradicijo, katere se ne sme dotakniti. Koliko častnikov se je raje odreklo svojemu činu, kot da bi iskali na tako nespameten način zadoščenja svoji časti na podlagi tako brutalnega sredstva kot je dvoboj.
Bog prepoveduje v peti božji zapovedi .človeku vsako oblast nad lastnim in tujim življenjem. »Ne ubijaj!« Torej tudi dvoboj! Cerkev je izobčila iz svoje srede vse one, ki so se dvobojevali ali prisostvovali dvoboju. Ona je bila prva med vsemi, ki je vodila dosledno boj proti tej nekulturni in nespametni takozvani tradiciji.
Zakon prepoveduje umor in uboj. Torej tudi dvoboj. Naš kazenski zakon navaja v §§ 158. do 165. k. z. dvoboj v poglavju o zločinu in določa kazen za stranke, v vsakem slučaju šest mesecev do enega leta. Če pa je bil v dvoboju kdo ranjen, od enega, do pet let; če je bil trajno pohabljen, težka ječa od pet do deset let; če je bil pa kdo usmrčen, od 10 do 20 let težke ječe. Sorazmerno so tudi povzročitelji in priče kaznovani po našem kazenskem zakonu od šest mesecev do pet let.
Tako zakon. Toda čisto drugače vojaška oblast v slepem pojmovanju o časti. Civilni kazenski zakon nastopa proti zločinu, vojaška oblast pa zločin ne le trpi, ampak celo priporoča in ga celo sankcijo-nira. Tak način pojmovanja ne more človek z zdravo pametjo razumeti. Zločin je zločin, naj se izvrši v vojaški suknji ali pa kje drugod.. Čisto vseeno.
Na vrioltesli in iriil goriški
Onemel sem, obstal sem; oko je za-strmelo v to grozno opustošenje, v to grozno ruševino, podrtijo, grobljo. Kaj je ostalo od nekdanjega blagostanja Gornje in Dolnje Vrtojbe? Miti ene hiše ni cele, niti ena hiša vredna popravljanja, niti en zid ni cel, niti ena streha ne stoji; vse je uničeno, vse je končano; kjer je bila cvetoča Vrtojba, je groblja . . .
* A *
Grd, deževen dan je bil, ko smo stopili v Prvačini iz vlaka na sveta goriška tla, Solnca, tistega nebeškega, razkošnega goriškega solnca ni hotelo biti tc dni. Cesta je bila kakor velika grapa; sama brluz-ga, blato, a v tej brozgi so švigali semintja avtomobili, da je blato brizgalo na vse strani. Videli smo, da bo težavna pot, zatorej smo rajši krenili na progo vipavske železnice in šli po njej proti cilju, proti Gorici, proti Vrtojbi.
Prvaška postaja je cela, gospod načelnik Žemlja je že na svojem mestu, ampak ">!egov »štab« ni še kompleten, še listkov
se ne more kupiti v njegovi »botegi«, mora jih dati gospodična ali gospa konduk-terka v vlaku. Prvaške hiše so še precej cele, ni videti bogve kake poškodbe, hiše so seveda odprte, brez oken, vrat in brez pravega gospodarja; v njih gospodarijo zdaj vojaki in si kuhajo na zapuščenih ognjiščih. Cerkev veselo pozdravlja izza prijaznega griča, SokolaUi dom še stoji, istotako nasproti njega Mozetičeva gostilna.
Izogibališče »Gradiscutta« je izginilo in za v prihodnje naj poskrbe Gradiškovci, da se bo imenovalo to ogibališče ali postaja »Gradišče« in nič drugače. Uboga vas Gradišče je videti od daleč vsa po-mandrana.
Na Dobravi pred mostom v Volčji Dragi so še sledovi izza strahovite eksplozije pri našem umiku iz Gorice. Razbiti vagoni, kolesa, razni stroji leže tu okrog.
Postaja Volčjadraga je podrtija, vse razbito, kakor tudi bližnje hiše, a na kolodvorskem prostoru je vse živo, polno vojakov, ujetnikov, kateri razkladajo polne vagone materijala. Ujetniki so večinoma Italijani. Železničarjev še ni tutkaj. — Do tu je tir oziroma proga v redu; od tu naprej pa zmerom slabše, ker je bila v območju bobnečega ognja.
Oba mostova sta razstreljena, hiše razdejane, kjer je bilo Kemperlišče, je samo kup razvalin. Proga zmerom slabša, tu I pa tam kar zmanjka pragov in tračnic, vse
je razkopano. Ob progi v vrtojbenskih hribih je polno kavern, kritij za vojake in »Jurje 30.5«,
Od Kemperlišča naprej zmerom še slabše, vse drevje okleščeno, zlomljeno, vse golo, vse uničeno, najhujše pri križišču železnic v Šenpetru, kjer so bili strelski jarki; tu se vidi prava grozota vojske.
Stara gora popolnoma gola, sama rdeča ilovica, ni več onih lepih, mogočnih ikostanjev-maronov, ki so zagrinjali cel Sv, Mark in sploh Staro goro. Cel Šenpeter uničen, same razvaline. Kjer je bila Mer-vielova hiša, grofovska krčma, Černičeva hiša in gostilna, same groblje, prav nobenega znamenja kakšne hiše. Nekdanji gro-fovski park okleščen, grad pokončan, žup-nišče, šola, sploh okoli cerkve je vse do tal podrto. Pred cerkvijo, katere zvonik je več ka'kor pol manjši, vse polno žičnih in drugih ovir in utrdb; cesta v Vrtojbo ozka steza, ob kateri navzdolž gre italijanski strelski jarek.
Z žalostnim srcem sem šel proti Vrtojbi med temi ovirami, med dežjem in po groznem blatu.
Povsod enako grozna slika. Pri Fi-geljnu na dvorišču vse polno nagromadene žice, lesa, tehničnega orodja. Pri vrtu ob poti k postaji, katera je pokončana, vse polno raket, bomb, granat, čelad, pušk itd.
Tu srečam Gustina Murušič iz Dol. Vrtojbe, ki je ravno prihajal iz Vrtojbe; odsvetoval mi je iti v Vrtojbo, ker ne bi
Veliki pacifist in eden največjih strokovnjakov na pravnem polju, bivši profesor na dunajskem vseučilišču, znani pro-. fesor Lammasch je vedno dosledno povsod pobijal dvoboj. In ne samo dvoboj, ampak tudi takozvano študentovsko men-zuro, katero je hotel podvreči pod kazejv-ski zakon. Zahteval je tozadevno pre-osnovo zakona. On je bil med prvoboritejji proti dvoboju v Avstriji, vsled prizadeva-nju kojih se je osnovala v Avstriji 1. 1902. splošna antiduelna liga. Tej se je pridružila leta 1905. dijaška antiduelna liga, osnovana na dunajskem vseučilišču.
Težak je bil boj proti tej zlorabi tradicije v obliki dvoboja. Toda težak je bil tudi boj proti noši kit pri Evropejcih in Kitajcih. Toda sedaj je prišel moderni* katoliško misleči vladar in je z enim mahom odsekal to kito in odpravil — upamo^ za vedno dvoboj iz armade. Toda ne samo iz armade, tudi drugod bo ta zloraba pojmovanja o časti izgubila tal.
Hvaležni smo našemu cesarju, da je tako kakor drugod odpravil z vso odločnostjo to zlorabo in nezakonitost iz naše armade, ki je bila v obraz — še hujše kakor vojna sama — moderni dobi časa.
„Lo dim lnariire..•
(Poročilo posebnega poročevalca »Slovencu«-!
Gorica, novembra 1917.
V mračnih, deževnih dneh mislim tvojo usodo, Gorica. Skozi razrušeno ostrešje curlja dež, podgane cvilijo pod oknom, • ceste prihaja klicanje vojakov, ki gazijo blato do člena.
Oči mi zastre čarobna slika: v majskem popoldnevu leži Gorica, z razkošnim solncem oblita, z gorkjm življenjem prepojena, ko je nenadoma pridrvelo vse ono strašno gorje vojne nanjo, ko je val krvi zabrizgal ob njenih gričih, ki io tesno objemajo, v plamenih do neba. Cel narod je vstal, v pijanem navdušenju, v blazni radosti, ki ni poznala mej, je poslal najboljši cvet svoje krvi, da te ugrabi, Gorica, da tc nam iztrga, ti čudežna roža, simbol našega vstajenja.
Na gričih in hribovih okolu tebe, kjer je drhtela še dozorela pomlad, sc je vzpel živ zid človeških teles, Živ, železen, ne-prodiren zid. Ozrl se je nate, Gorica, ta zid, videl tvojo lepoto in ljubezen, s katero si ga dojila, in — ni se umaknil, ni omahoval niti trenutek. Tisoči so se dokopali do tega zidu, padale množice kot trava pod koso ob njem, in umirali v lastni krvi, ko so te zagledali, Gorica, in poljubili z umirajočim pogledom.
imel kam položiti glave — in bi! bi žrtev podgan.
Ubogal sem ga in sem šel proti Gorici.
• • *
Hitro od šempeterc&e cerkve scnh došel dva civilista, slučajno oba Vrtojbenca, eden iz Dol. Vrtojbe, drugi pa. iz Gor. Vrtojbe, in sicer France čučič, po domače Polačar, oba po poklicu palirja (cestarja). Razveselili smo se snidenja. Ko sem povedal svoj namen in posel, mi jc France Pa-iačarjev takoj ponudil svoje prenočišče, ki da je v celem Podturnu najboljše, najbolj suho, najbolj varno pred dežjem, ampak seveda podgane cla so tudi pri njih, povsod dugje da je slabše.
In tako sem preživel eno noč med »palirji«, noč, katera mi ne pojeta iz spomina.
Okrog in okrog vse v razvalinah. Med temi razvalinami hiša še s streho in z velikim hlevom (š mm). V ta hlev sta me peljala polirja. I' velikih hlevskih vratih je bila. mala punOha, prva, katero sem srečal v Gorici, Milka po imenu, sirota po zidarskem mojstru Mozetiču iz Mirenske ceste. Bila je polirjema, in sicer oddelku v tem hlevu, postrežnica. Kakor da bi bili stari znanci, mi je hitro orinesla kar veHk lonec kave, prav dobre k-ivc, da sem se kar ustrašil, kam spravim vse to. Za večerjo jim je skuhal vrlo izučeni kuhar neke bele »njoke«, za zdrav želodec morda
Odkod ta brezmejna ljubezen branilcev, odkod ta brezmejna strast onih, ki so te hoteli ugrabiti, ki jc ni pogasila reka krvi, ni zadušil razbesneli ogenj topov? Kdo reši to skrivnost, ki jo oklepaš? Ves svet je preletelo tvoje ime, milijoni so trepetali od najrazličnejših čuvstev ob spominu nate, o Gorica!
In prišel je dan, ko smo te izgubili, Gorica, ko se je čuječa veriga pretrgala in je planil vate tat, zavriskal italijanski narod, ki se ie polastil preko tisočev grobov svojih najboljših sinov »svetega mesta«.
Pozabi, tisti dan, Gorica, pozabi!
• * • *
A nismo te izgubili! Izpred oči nikdar! Živi objem naših teles je slonel nad teboj, zakopal se v skalovje, v krtine, v rovih se je ugnezdil — ni te mogel pozabiti, ni te hotel odtrgati očem, ki so venomer počivale na tebi, Gorica, venomer božale in pile moč iz tvojih razvalin.
Izginjale so lepe vasi pred tvojim pragom, opustošenje je leglo na cvetočo goriško ravan, ognjen vihar je bičal preko skalnatih pobočij Svete Gore in Škabri-jela, plameneča stena te je zakrila našim očem za hip — a smrt in razdejanje nista zamogla pregnati nas s tvojih višin. S Čim si nas zadala, Gorica?
In zopet je prišel dan, ko je zaječala bolest v naših srcih: Sveta Gora. Blagoslovljen hrib naše Matere, naše Pomoč-nice — ni ga več v naših trdih, a ljubečih rokah! Toda obupali nismo, ne, še silneje je zažarela naša ljubezen do tebe, Gorica, še trdneje smo se oklenili razruvanega skalovja ob Sv. Gabrijelu, še močneje- smo se zarili vanj. Kako naj te pustimo izpred oči. Gorica?
Kdo nam zleči rane, kdo nam poplača vse grozote, ki jih razum ne pojmi, kdo povrne vse trpljenje z radostjo, kdo oživi vse one, ki so umirali zate, Gorica? Zakaj ro stotisoČi umrli smehljaje le s tvojim
imenom na ustnah? Zakaj, zakaj vse to? * * «■
Tragedija celega naroda se je odigravala ob tebi in zate, Gorica. Tragedija italijanskega ljudstva, ki je na pozoriščih Kal-varije, Oslavja in Snbotina žrtvovalo sto-tisoče življenj, da te osvoji, in na hribovju Svete Gore, Sv. Gabrijela, Panovca in Sv. Marka stotisoče, da te obdrži — zaman! Zaman vse gorje, zaman vse ogromne žrtve, zaman reke krvi in solza — zaman.
'Gorica, mučeriiško mesto, je praznovala1 odrešenja dan!
Ob vmešScnjra poljskega rečenisketta Sveta v Varšavi.
"O'
Mažsri ie Slovan1.
'Pod tem naslovom piše praški »Ven-kov«. sledeče: Mažari so izdali parolo, da se $ avstrijskem parlamentu ne sme go-vofiti o pridružitvi Slovakov Češki. Mažari Bfhtevajo, da naj dunajska vlada ostro nastopi proti vsakemu, ki bi propagiral misel osvoboditve slovaških bratov izpod mažarskega jarma, a ogrski ministrski predsednik je omenil tudi neke obljube, ki jih je dobil na odločilnih mestih. To bi pomenilo, da bi morala Seidlerjeva vlada napovedati boj v imenu mažarske hegemonije slovanskim poslancem. To bi bila zelo poučna stvar za vojsko in zelo zanimiva za ves svet, če bi prišlo tako daleč. sKdor ima smisla za pravico, mora soglašati z nami, da tlačenje nemažarskih narodov — med njimi so tudi Nemci — ne sme trajati naprej in da morajo narodnosti tudi na Ogrskem dobiti pravico sa-moodločevanja,« je rekel poslanec Stanjek
v parlamentu. Rešitev teh vprašanj je v tesni zveži z odstranitvijo dualizma »Na Ogrskem utelesuje dualizem idejo narod-co-političnega barbarstva je karaktezi-ral Stanjek to državno formo in želel, da bi slišali ta glas na vseh mestih. Da dr. Seidler ne posluša rad podobnih stvari, o tem ni dvoma. Dr. Seidler je zelo prijateljsko naklonjen ogrskemu ministrskemu predsedniku in se ž njim dogovarja o tem, kaj je treba storiti za »notranji mir«. Ali bo poslušal dr. Seidler mažarske nasvete? Še v letih, ko se je govorilo o udej-stitvi dualizma v tej državi, je izrekel dr. Rieger sledeče proroške besede: »Prišel bo čas, ko bodo avstrijske vlade popolnoma v oblasti Mažarov. Ne bodo se ozirali niti na to, da trpe na Ogrskem tudi njihovi lastni krvni rojaki in delali bodo na podjarmljenju nemažarskih narodov . na Ogrskem, a k temu nam bodo še pre-j povedali se za njih zavzemati. Njihova i protislovanska politika bo oslabila njiho-I vo lastno moč in jih izročila v roke Mažarov.«
Ravno tako so delali Nemci leta in leta. In še ni temu konec. Mažarska vlada nam daje spoznati, da se sme mešati v naše zadeve, ali Avstrija se ne sme nikoli mešati v ogrske. Slovani se bodo temu najodločnejše uprli. In čeprav bi poslušal Seidler nasvete Mažarov, vse to mu ne bo nič pomagalo: mi se pod nobenim pogojem ae odrečemo svojih tlačenih bratov. Nasprotno hočemo delati tudi vnaprej z vso močjo za njihove pravice kakor tudi za svoje lastne,
irvM sa&or.
Zagreb, 15. nov. 1917.
Začetek današnje seje ob pol 12. uri. Navzoča ie cela vlada.
Prvi govori ban Mihalovich, ki izjavi, da po dovolitvi Njegovega Veličanstva predlaga saboru v razpravo zakonski načrt o volilni reformi. Na predlog predsednika izroče načrt volilne reforme odboru 15 oseb.
Nato so sledili odgovori na napade različnih poslancev, Prihodnja seja v petek z dnevnim redom: nadaljevanje idem-nitetne razprave, poročilo o kazenskem zaračunavanju zločinov in poročilo imunitetnega odbora.
C«« nov; mož v Franciji..
Pariz, 15. nov. (K. u.) Agence H&-vas: Po najverojetnejših poročilih se je sestavila nova francoska vlada tako-le: predsedstvo in vojska: Clemenceau, senator Jeannenet ' državni podtajnik; notranje ministrstvo Pams; zunanje
dobre, meni jih hvala Bogu ni hotel dotični kuhar dati, za kar sem mu še zdaj hvaležen, ker drugače ne vem, kako bi prebavil tisti cement.
Bili so še neki drugi polirji in pogovarjali in pripovedovali smo si to in ono. Zavidal sem jih, ker so tako z malim zadovoljni in srečni. Ah, koliko poezije tiči med vami, polirji, delavci . . .
Potem je. Pol^čar ukazal razvrstiti zo-fe, blazine itd., takega je v izobilju na cesti, in legli smo spat. Razen mene ie bilo še pet polirjev, Milkica in dva vola — podgan pa nebroj in ena mačka, katera se je pa podgan menda bala. Petroleka brez cilindra nam jc svetila in se kadila, da so bile drugi dan nosnice kakor dimrik, zunaj je pa dež kapal, kapal in prikapal tudi na postelje, tako da smo morali nositi postelje iz kota v kot, kakor mačka mlade.
Podgare so pa uganjale svoje burke po posteljah, odejah, obrazih naših in cvi-lilc, kakor da bi jih kdo za ušesa vlekel. Hitro po polnoči so prišli šc nekateri Hrvatje blizu našega hleva in začeli svoje zanimive razgovore na glas, kakor da bi bili v krčmi, še >>moro« cla bi kdo igral, pa bi »teater« bil popoln.
Na vse zgodaj so vstali pallrji in jaz tudi, popii hvaležno mi podano kavo — hvala Niikicu in Polačav! — in se poslovil od dragih in prijaznih palirjev. Opriil sem Svoj nahrbtnik, — ali, o joj, nahrbtnik raz-jed-in, kruh pojeden, — no, boljše, da sta
postala nahrbtnik in kruh žrtev podgan, kakor pa ;az.
Mahnil sem jo skozi Podturen. Povsod poškodbe in povsod utrdbe; vsaki seženj je v zidu lina za puško, vse je polno žičnih ovir, vsa stanovanja opustošena, prazna, samo ena soba je bila polna velikih granat. V ulici. Vogel hiše Že precej dobre, ravno tako Rabatišče, Heinricheva lekarna deluje vedno še. Pred veliko cerkvijo so ravno zbirali italijanske ujetnike. Tu je ravno čakal g. Erkar na avtomobil, pa mu je menda odšel.
Raštelj ni bogve kako poškodovan, ampak trgovine uničene, tudi Vugova konfekcija, na Travniku vse polno avtomobilov, vse polno vojakov, pred glavarstvom je bil v pogovoru z nekim stotnikom sedanji. kranjski deželni predsednik grof At-tems, kateri je menda na potu v Benečijo, kot guverner za zasedeno ozemlje,
Jezuitska cerkev na zunaj dobra, celo ura v stolpu kaže pravilno, znotraj pa podrtija. Gimnazija poškodovana, kjer je bila knjižnica in fizijski kabinet, je vse razbito od granat. Na dvorišču gimnazije vojaški tabor, kjer so kuhali, prali... !z učiteljišča so gledali neki italijan-I ski ujetniki in žvižgali ter zrli proti Bene-| čiji. Skozi veliko odprtino v zidu dvorišča velikega semenišča sem videl, kako so ravno prišli Rusi z lopatami in krampi, da pojdejo na delo. Na Travniku sem srečal gospo Draščekovo, ki ie nesla vodo. Pra-
stvari Pichon; pravosodno ministrstvo Penet; finance Lebrun ali Klotz; trgovina Clememet; kolonije Augagneux; !; poljedelstvo Dauria; javen pouk Laf-j ferš; prehrana Loueheus; javna dela Cl.aveille; letalstvo Jonnart.
XXX
Clemenceau je star 75 let; a živahen in bojevit je kakor kak mladenič. Novi mož je radikalen do skrajnosti: tak pristaš vojske, da ga nihče ne prekosi. O njem je znano, da je strmoglavil že veliko vlad. Ko je postal sam minister, se ni oziral na hitro rešitev poslov, gledal je samo na to, da si obdrži moč. Njegovo moč tvori brezobzirna predrznost, Bil je prijatelj angleškega kralja Edvarda VII.
Clemenceau je po poklicu zdravnik. Izborno govori in je v svojih polemikah krepak in zloben. Zapleten je bil svoj Čas tudi v panamski škandal in je takrat nekaj časa miroval. V Dreyfus-sovem škandalu je zopet prilezel na površje.
Id! cilji Bolgarije.
Sofija, 16. nov. V seji sobranja dne 10. t. m. je ministrski predsednik Ra-doslavov dejal o vojnih ciljih Bolgarije, da obstoje v združenju vsega naroda v natančno določenih mejah, v popravi meje proti Srbiji, v odstopitvi Morave in Macedonije Bolgariji. Te zahteve so bile podane na Dunaju, v Berlinu in Carigradu. Zato je gotovo, da bukare-štanški mir ne obstoji več. Je samo še ena sporna točka in sicer glede stare rumunske Dobrudže. O tem ni nobene konvencije, ali diplomatičnim potom naj bi Bolgarija dobila celo Dobrudžo. Bolgarski vojni cilji so jasni.
z Mmm žiro.
Dunaj, 16. nov. (K. u.) Današnja seja je trajala pozno v noč. Po volitvi delegata za Istro se je oglasil k besedi ministrski predsednik dr. pl. Seidler. Poudarjal je: Vlada je pripravljena izplačati brez odloga 70 milijonov kron za doklade ljudskošolskim in meščanskim učiteljem. Da se zadeva ne bo zavlekla, naj deželne uprave predlože tozadevne skiepe potom naučnega ministrstva cesarju v odobritev. Vlada upa, da je vse storila, da odpomore bedi učlteljstva. Nato prične zbornica razpravljati o omejitvi jetike in spolnih bolezni.
Nemška kršč. soc. polanca Jerza-bek in Miklus predložita predlog, v katerem poživljata vlado, naj poojstri v
svrho omejitve spolnih bolezni tozadevne kazenske odločbe glede razširjanja nemoralnih slik in spisov in naj gleda na to, da bodo odgovorni činitelji bolj pazili na moralo v državi in družbi.
Posl. dr. Jankovič (Jugoslov. klub) priporoča ustanovitev tečajev o higijeni jetike in izdajanje posebnih le-takov za pobijanje te tako razširjene bolezni. ,
V	imenu posl. Stema stavi predlog, naj se pusti v i*a?nih krajih monarhije raztresene begunce v njegovih sedanjih bivališčih do konca 1. 1918., obenem naj se jim begunska podpora ne odtegne. Medtem pa naj se ukrene vse potrebno, da bodo domovi v domačih krajih zopet vpostavljeni in urejeni po vseh pravilih hlgijene. (Odobravanje pri Jugoslovanih.)
Sklepno besedo govori mesto poročevalca dr. Michla predsednik zdravstvenega odseka dr. Schacherl. Poudarja, kako strašno divja med vojaki in civilnim prebivalstvom morilka jeti-i ka. Priznati je treba, da je preskrbljeno za jetične bolnike z 31 bolnišnicamL Toda primanjkuje zdravnikov in strežnic. Glede razširjanja spolnih bolezni izvaja: Te strašne nesreče sedanjega časa ne bomo odstranili samo s policijskimi predpisi. Če ne dobimo dovolj denarnih sredstev za pobijanje teh bolezni, preti po vojni pogibel ljudstva,
Nato se sprejme zakon v drugem in tretjem branju.
Nato je odobrila zbornica poročilo pravnega odseka.
Poročilo finančnega odseka glede zakonskega načrta o stavah se na predlog dr. Kurande vrne zopet odseku. Predlog je sprejet s 66 glasovi proti 54.
Nato sprejme zbornica v drugem in tretjem branju poročilo prehranjevalnega, odseka glede zakonskega načrta o skrbstvu za civilne vojne poškodovance, za njihove člane in potomce.
Posl. prof. dr. Hofmann pl. Wellen-hof poroča nato o sklepu obrtnega odseka, naj se dovoli 100 milijonov kredita v svrhe ustanovitve kreditnega in pomožnega zaklada za obrtnike. Predlog se sprejme z dodatnimi predlogi poslanca Teufla in tovarišev.
Nato uvede poročevalec dr. Schop-fer razpravo o poročilu ustavnega odseka glede ustanovitve ministrstva za socialno skrbstvo.
Nato se razprava prekine in seja zaključi. Prihodnja seja zbornice v torek dne 20. novembra. Dnevni red: Nadaljevanje razprave o poročilih odsekov, med temi tudi odseka državnih nastavljencev o draginjski dokladi državnim uradnikom. Dalje rehabilita-je ..bivših častnikov, o poročilu komisije za nadzorstvo državnih dolgov.
Delegat za Istro dr. Laginja.
Dunaj, 16. nov. 1917.
V	današnji seji zbornice je bil izvoljen kot delegat za Istro član Jugoslovanskega kluba dr. Matko Laginja, namestnik pa V e k o s 1 a v Spinčič. Jugoslovani imamo v sedanjih delegacijah tako štiri zastopnike: dr. Korošec, F o n, dr Laginja, dr. Č i n g r i j a.
Jugoslovani in Čehi.
Praga, 16. nov. Kakor poroča časopisje, je sklenjen med Jugoslovanskim klubom in med Češkim svazom dogovor, naj bodo seje predsedstev obeh klubov skupne, da bo nastop v parlamentu vedno enoten in da bodo odnošaji med Jugoslovani in Čehi tem prisrčnejši.
vila mi je, kako so pri odhodu Italijani ji grozili s smrtjo, da mora oditi, ampak se je skrila. Imela je veliko zalogo buteljk vina, sveč itd., — vse so pobrali, tožila mi je s solzami v očeh. Ona je od začetka vojske tam.
Mimo mestnega vrta, kjer je polno ostankov vojske, a zdaj naši avtomobili tam puhajo in smrdijo, mimo Trgovskega doma, kateremu je odbita kupola, po Kor-zu, kjer je vse čisto pometeno in polno vojaštva, mimo grozno razdejane kapucinske cerkve, v katere bližini, v oni z visokim zidom ograjeni njivi se nahaja, tisoče križev, lesenih in tudi umetniških kamnitih, spomenikov pokopanih italijanskih junakov, sem prišel zopet na razvaline Šempetra in iz teh razvalin navzdolž italijanskega strelskega jarka sem jo mahnil med vednim dežjem in po groznem blatu, zine-šanim z granatami, bombami, raketami, in s^ približal razvalinam Vrtojbe.
V neki čudni omotici se mi je zdelo da sem bil, ko sem šel proti Vrtojbi. Vsi naši hribi, vinogradi razkopani, razriti, vse trte, fige, črešnjc, hruške, jabolka, murve okleščene, polomljene.
Na Lažeh ni več poti, ki je peljala mimo Šperevcntove njive k Vrtojbici in potem na Cnnfovo, katero jc postalo imenitno radi Šobra, t. j. hribčka, kjer je ne-kdai stanoval duhovnik S bet. za niim
znani vegetarijanci ali »Kitajci«, kakor smo jih mi imenovali. Cela pot je razko-pana in prerita kot dovodni strelski jarek morda do Canfovega. Pravi jarek na Can-fovo oziroma do Šoberja gre iz Gor. Vrtojbe pri Gušteljnovi (Gironcollijevi) vili. Ob Špereventovi njivi leži vse polno velikanskih bomb. Kakšne so hiše, ne bom posebej našteval; nobene ni mogoče popraviti, vse morajo biti na novo zidane.
Pri vili Gusteljna Gironcoli vse polno jarkov in naprav, kakor »Al Sober 4«* »Camminamento al Sober 4«, »Cammina-mento a Vertoiba superiore«. Vse prepleteno z žicami. Vodnjak je še dober, samo rob je malo okrušen. »Trieštino žardin« uničen, palača uničena, Žofonovo, Routar-jevo, Živčevo —■ vse, sploh vse uničeno.
Pred Giroucollijevo palačo polno, dvorišče Italianov, kateri so zbirali materijal in municijo, palača seveda uničena. Pred Žepjotovo hišo, prav pred vratmi je pokopanih osem Italijanov in imajo svoje križe. Dovščekova hiša uničena in sploh vseokoli.
Zvonik skoraj do temelja odbit, menda je padel cel v vestibul, kjer je glavni oltar, kajti cel ta vestibil je zasut s kamenjem in opeko. Zidovi cerkve še stoje, tudi kor, samo streha je uničena vsa. Na levem oltarju je podzemska oziroma pod-oliarska kaverna, obložena z vrečami peska, pred to kaverno ob zidu stoji kip Matere boži« in Srca Jezusovega, kateremu
Kriza v češki socialno demokratični stranki.
Praga, 16. nov. Dr. Šmeral( prireja sedaj shode po Češkem, kjer napada vodstvo Češkega svaza, ki podpira radikalno krilo v čež?ki socialno demokratični stranki.
Ukrajinci v najstrožji opoziciji.
Ukrajinski narodni svet je sklenil stopiti v najstrožjo opozicijo nasproti vladi v parlamentu in delegacijah. Tozadevno bo izdal narodni svet poseben manifest na ukrajinski narod.
Imunitetni odsek.
Dunaj, 16. nov. V današnji seji imunitetnega odseka je bila na dnevnem redu volitev poročevalcev za zbornico o sklepih glede mandatov pomiloščenih poslancev.
Dr. S t r a n s k y (Cesky svaz, državnopravni klub) izjavi, da odklanja mesto porqčevalca v plenumu zbornice, ker je bila večina njegovih predlogov v odseku odklonjena. Istotako odklanja posl. dr. Waldner (nemški nac.) mesto poročevalca o slučaju Burival.
O slučaju Burival se izvoli za poročevalca posl. dr. Stranskv, v slučaju da ne sprejme izvolitve pa dr. vitez On-ciul (Rumun). Kot poročevalec za druge slučaje je izvoljen nemškonacional-ni poslanec dr. pl. Lodgmann.
Pravni odsek.
Dunaj, 16. nov. Pravni odsek je nadaljeval razpravo o uvedbi novega zavarovalnega reda. Razprava se jutri nadaljuje.
Poljsko kolo.
V zadnji seji Poljskega kola je stavil posl. Dembski predlog, naj se izključi posl. dr. vitez Javrorski iz kola. Predlog je bil odklonjen s 35 glasovi proti 15. Ža predlog so glasovali samo Vsepo-ljaki in nekateri člani poljske ljudske stranke.
Dunaj, 16. nov. Včeraj in sredo so se vršila važna posvetovanja Poljskega kola z ministrskim presednikom, kjer je bilo navzočih več ministrov in pa zastopniki gališke uprave. Posvetovanja se bodo prihodnji teden nadaljevala. Izvoljen bo tozadeven poseben informativen odsek, ki bo stal v stalnem stiku s vlado.
Moravski deželni zbor sklican?
Dunaj, 16. nov. Tekom decembra bo najbrže sklican moravski deželni zbor na kratko zasedanje, da reši nekatere najnujnejše zadeve.
Dorniie za dr. Krekov spenU!
Darovi naj se pošiljajo na naslov: Odbor za dr. Krekov spomenik, Ljubljana
Državljanska vojska v 1
Premirje in pogajanja za kompromis,
Nastop zveze železničarjev za kompromis med bojujočimi se strankami in ustanovitev enotne socialistične vlade je imel večji uspeh, nego bi bilo sredi divjega meteža državljanske vojne pričakovati, Kakor je posneti iz raznih poročil, so sklenili kratko premirje ter se začeli pogajati, Železničarji so za čas pogajanj od-godili štrajk. Vendar se po deželi vrše boji dalje; tako poročajo o težkih bojih v Kijevu in Kaledin je prodrl že do Harkova. Kdo je gospodar v Petrogradu in Moskvi, še danes n ijasno; ena poročila pravijo, da boljševiki, drugi trdijo, da Kerenskij.
f 'I
C H E S	IT?«
\Mannheim	Pil;*-
f r^
Murichen
Mailano
vJnnsbruct
o S T ERR.- UNG.
4 «<# Udim.\iš;
t -teti*
§ t ti!sna n dri A , /	mM^.
B^^^fvon ftenu a^j
ZOO	500 <*00
fprertz	S

Francosko-ilalijanske železniško zvoze. Kaj predlagajo železničarji.	Kerenskij pred P«irogradom.
London, 15. nov, Reuter poroča: 13. novembra so prejeli list*, iz Petrograda naslednjo brzojavko: Za čas pogajanj o ustanovitvi socialistične vlade se je že-lezničarslci štrajk odgodil. Socialisti so stavili boljševikom naslednje pogoje: 1, » Rdeča garda« se razoroži; 2. petrograjska posadka se postavi pod nadzorstvo občinske uprave; 3, ako se te pogoji sprejmejo, se vojaške operacije ustavijo; 4. absolutno jamstvo, da Kerenskega čete na pohodu v Petrograd ne sprožijo niti enega strela; 5. biti ne sme nobenih hišnih preiskav in aretacij. Če se pod temi pogoji sklene premirje, bi se začela pogajanja za ustanovitev vlade, v kateri bi bile zastopane vse socialistične stranke izvzemši boljševike, Boljševiki pa zahtevajo razen zastopstva v novi vladi, tudi odgovornost vlade nasproti novemu izvršilnemu centralnemu odboru sovjetskih poslancev.
Zveza boljševikov s socialisti?
Stockholm, 15. nov. »Aftonbladet« poroča izzanesljivega vira, da so se boljševiki združili z ostalimi socialističnimi strankami, da rešijo revolucijo pred Ke-renskim, Kornilovom in Kaledinom, Nova vlada bo v kratkem predložila nov program s podrobnim mirovnim predlogom.
London, 15. not embra. Reuter poroča: Glasom nekega poročila iz Petrograda dne 14." novembra stoje Kerenskijeve bojne moči tik pred Petrogradorn. Kerenskij je razglasil, da hoče vreči bolS^vike in vrniti oblast demokratični organizaciji, to je predhodnemu par'., rvjentu in odboru za varstjro dežele in revolucije. Ne bo pa iz- j vaja! nikakega maščevanja, ako se soc*a< iktične stranke % njim pogodijo.
Stockholm« 15. novembri. Semkaj do- . šli potniki trdijo, da gospoduj:. Kerenski) i nad Gačino in Petrogradorn :> pomočjo ! svojega izvrstnega oklopnega vluka, De- ! la-vcc so šiloma gonili proti Kerenskemu, 1 pjavc.
Borze so zelo, zelo občutljive za politično vreme. Na vseh borzah pa zdaj zelo poka. Najbolj padajo cene popirjem na newyorški borzi. Če vprašamo, zakaj, odgovarjajo borzijanci v Amsterdamu: Konec vojske se bliža. Padajo popirji bank, železne in rudarske industrije, spioh popirji tistih podjetij, ki so molzla vsled vojske, tako na starem kakor tudi na novem svetu. Najhujše gre ta reč v Newyorku: vojni popirji so tam padli do polovice svoje vrednosti. Porazi Italijanov, preobrat v Rusiji: vse to vpliva na borze, ki pričakujejo, da sc bo vojska kmalu končala.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. novembrt. Uradno: Pri izlivu Piave, pred beneškimi lagunami, ho honvedski oddelki pri vztrajnem očiščevalnem dela iztrgali sovražniku kemije, pri čemur so uflra-biii nad 1000 ujetnikov-
V dciiai Brente so se avstrijske čete polastile kraja Cksmna. in višin, ki sa dvigajo na obeh slr&aoh. Tudi sove.ro-vzhodno cd Asiaga so Stalijjani zopet Izgubili nekaj irriovratno bra«jealh gorskih postojank.
Dunaj, 16. nov. zvečer. VMso od Breu?« prodiramo dalje.
Načelnik ;,|en»-'\ihu:£a štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO. BeiHa, 16. nov. Veliki glavni stan: , V ^Pi^-^taj« severovzhodno od GraSlio lai na oiJtfh Mranefc doline Bren-te s© n«t5e fitsite v*«?.« ye(i viftinsklh po> stojank Italijanov, f-ismon je v naši prOOStt.
Ob *ipodnl|<rcn lok«. .Hrv* se je arli-IjerijsMi;* boj »JaiiL fillzn morja so na zopadni breg vdsrii odrski houvedski oddelki hi ufati WW
BeicMm, 16. nov. sve-c-:. Novi napa" dalni ffispeiiil v h med Bnmto ln
a zaman. Boljševiki so po cestah napravili žične ovire in barikade ter v bližini Petrograda razdrli želoznične tire. V soboto da ie Kerenskij razpolagal s tremi ( avmadnimi zbori. Mnogo vojaških oddel-| kov se je izjavilo proti boljševikom.
Petrograd gori?
V Petrogradu.
Boljševiki?
Iz Stockholma, 15. nov. Zadnja poročila zopet govore za zmago boljševikov v Petrogradu. Glasom neke brzojavke iz Haparande je izdal načelnik petrograjske obrambe, podpolkovnik Muravjev naznanilo, da ni res, da bi bila petrograjska posadka prestopila na stran Kerenskega, marveč so čete svobodnega ruskega ljudstva izpraznile Gačino samo zato, da se prepreči prelivanje krvi ter so zavzele primerno postojanko izven Petrograda. V Petrogradu da je mir.
Ob Nikolajevem mostu v Petrogradu so usidrane križarke »Aurora«, »Zarja« in »Svoboda«, dalje šolska ladja »Afrika« in šest torpedovk, ki morejo v danem slučaju obstreljevati celi Petrograd.
Tudi finski listi poročajo, da je Kerenskij v bitki pri Petrogradu propadel in da je izgubil svojo popularnost.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Cesar na ironij.
Gorita, 15. no>. (K. u.) Ccšar se je mudil včeraj pri poveljstvu prve soške armade. Danes se je odpeljal v stqij poveljnika fronte nadvojvode Evgcna. Z nadvoj-
Stockholm, 15. novembia. Listi pri- j vodo Evgcnom se jc odpeljal nato v ožje našajo samo poročila iz Haparande, k? se operacijsko ozemlje, kjer sc jc s
pa opirajo zgolj nit. pripovedovanja potnikov in segajo do torka. Po teh vesteh je Petrograd v plamenu.
V	Moskvi.
Stockholm, 15. nov. V Moskvi so se
i vršili vroči boji; samo v torek je bilo 2000 mrtvih. Končno so se zedinili tako, da sc ustanovi koalicijsko ministrstvo iz vseh socialističnih strank. Premirje v Moskvi je poteklo 14, nov.
V	Kijevu
se glasom Reuterjevega poročila dne 14. t. m. vrše ogorčeni boji, o čemer se obe sovražni stranki poslužujejta letal.
Tudi drugod po deželi se vrše krvavi
boji.
Kaledin.
Stockholm, 15. nov. »Svenska Dag-bladet« javlja, da je kozaški general Kaledin dospel že v višino Harbova. Nad den-skim ozemljem je proglasil obsedno stanje.
Movl osieli iefi Br«!? i
je roka odbita, v sredi med obema tema je Kristus iz misijonskega križa, v desnem oltarju sta kipa iz glavnega oltarja. Na zvoniku (vsega je še menda 5 do 6 metrov visoko) je tabla: »A Ciprianisce«. V cerkvi je bilo polno Italijanov, kateri so zbirali materijal in kadili.
Od šole je nekaj pročelja, tudi napis je, samo ena črka manjka, farovž žalostno razbit, pokopališče razkopano od granat, dosti nagrobnih spomenikov ni več. Mojega očeta grob je granata raznesla, samo kamen sem še našel par metrov v stran. Ubogi moj oče!... Tu sta tudi dva slovenska vojaka pokopana, in sicer Josip Stožir in Alojzij Jesih, njihov spomenik je cel, in dva nemška vojaka, vsi iz 1. 1915.
Celih kamenitih spomenikov je samo devet ali deset, drugo je vse razdejano.
Velika črešnja zraven pokopališča je s koreninami vred izruta, ciprese razkosane.
Doljna Vrtojba je enako ali šc bolj uničena. Od Fegonclja proti Biljani še ceste ni več. Most čez Vrtojbico je bil razbit, a je že zopet popravljen, ampak ceste ni več, samo lijaki, žične ovire in strelski jarki, ker tu so bili strelski jarki na cesti in ob cesti. Nekje sporedno s cesto, nekje zopet prekrižano čez cesto, in sicer naši in italijanski, tako da ni mogoče iti tam. Zato sem prekoračil žične ovire in šel čez hribe v D. Vrtojbi, ravnotam kjer smo hodili enkrat v Bilje, da se je prišlo
pri pokopališču ven na cesto. Posrečilo se mi je najti nekdanjo pot, katera je v prav dobrem stanju. Kakor sem videl, so po njej donašali živila, v strelske jarke, ker je iz nje vse polno jarkov v prave strelske jarke. Zdaj pa ta pot, katera pelje mimo Saunigovega in Perčevega vinograda, ne pride pri nekdanji Silvestrovi hiši na cesto, ampak nasproti Majerje-
vega.
Silvestrova, Pesicova
sploh vse
prve hiše so uničene do tal, Majerjeva (to je Saunigova palača) je tudi grozno poškodovana, ravno stara Saunigova hiša, Fornazaričeva, Voukova, na kateri je šc par okenc ali »polken«. Občinska hiša razbita, ravno tako Nemčeva, — ampak o Biljah se lahko reče, da razen prvih hiš v začetku Bilj od Mirna sem, da so hiše še po koncu. Hitra pomoč bi dosti rešila, dosti pomagala. Popravila bi se streha in zabila ali zaprla vrata, vsaj do spomladi, na spomlad bi se pa delalo. Ako se pa tako pusti, bo dež vse uničil in ako je še kje kaj ostalo, bo vse odnešeno.
To velja za Bilje, Volčjodrago, Renče, Prvačino, — za Vrtojbo je vse eno, tam ne pomaga nobena pomoč nič več ...
Mimoidoči avtomobil me je vzel in me premetaval do Prvačine. tako kakor
Francoski ministrski predsednik Pain-leve je, preden je izginil s političnega po-zoriča, Italijanom obetal pomoč in jih opo-gumgval. Do zdaj je prišel general Foch s 50.0C0 vojaki do črte Brescia-Verona; 5-ledile bodo drttgc čete. Italijani so pa izgubili do zdaj vsaj 350.000 do 400.000 mož in do 2800 topov, ki jih seveda ni mogoče kar čez noč nadomestiti. Nastopili na bo-jišču žc niso nc Francozi in ne Angleži. Naši voji pa pritiskajo vedno bolj na Laha lako ob spodnjem teku reke Piave kakor tudi od Feltre in Asiago, Slcupna črta armad Conrada, Krobatina, Belowa in Boroeviča se je strnila. V obliki polkroga gre od Asiago čez Cisnon. Vtdor in ob reki Piave do morja. Ogroženo je levo krilo
r.	, , . . sestal s po-
veljnikom vojne ivkupme generalnim .polkovnikov. baronom Boroevičem. Cesar se je popoldne vmil v svoje bivališče.
Novi uspehi naših vojev.
Di;naj, 16. nov. (K. u.) Vojni tiskovni stan: V slabem, mestoma viharnem vremenu so žilavo napredujoče čete maršala barona pl. Conrada zdaj vzele z naskom tudi Monte Meletta di Gailio, ki leži,zahodno od včeraj vzete gore Castell Gom-borto; vrgle so sovražnika, ki se je še držal na višinah severnovzhodno od Gailio in mu vzele približno 1000 ujetnikov. V dolini Brente so zopet pridobile na prostora pri Cismanu. Dva dni že gospodarimo zahodno od tega kraja 1131 metrov visoki gori Col Tondor.
Desna krilna skupina Be!owove armade gorske čete generala pehote Krau-sa, katerih napadalnega poguma dozdaj ni mogla zrušiti nobena težava ozemlja, noben šc tako žilav sovražni odpor, so si že tudi vzhodno od doline Brente priborile višinsko pobočje Monte Cismona, ki se razteza proti jugu; naše čete so ujele 25 Častnikov in več sto alpincev z gorskimi ! lopovi. V izlivnem ozemlju Piave so prekoračili kraljevi ogrski bonvedi že pred dnevi vzhodno rečno ozemlje v delti. Ko smo čistili rečni kot jugovzhodno od San Dona di Piave, smo tam ujeli dozdaj 25 častnikov in do 1100 mož; med njimi se nahajajo tudi italijanski pomorščaki. Na ravaini je jasno.
Italijansko uradno poročilo.
14. novembra. Včeraj zjutraj je poizkusil sovražnik po kratki, a besni pripravi s topovi besen presenetljiv napad na naše postojanke pri jezeru Ladro. Na hrabrem odporu naših vojakov se je napad izjalovil; sovražnik se je moral umakniti. Ponoči na 13. so se naše čete na visoki planoti Asiago, ko so zasedle prednje postojanke, in Monte Longara, in odbile tam
Italijanov po prodiranju naših čet na obeh j znatne sovražne napade, umaknile v svo-
bregovih Brente; sovražnik jc v nevarnosti, da mu naši morebiti zopet prebijejo glavno črto. Vse zavisi od načrtov naših vojskovodij: če in kdaj da bodo nadaljevali napad. Njih reč je, kje da bodo zopet nastopili s četami, ki so preostale, ker se je
je prejšnje postojanke. Sovražnik je napadel včeraj popoldne z višin južno od Caliio Monte Sisemo1, a smo ga odbili. V odseku Asiago in v Suganski dolini so sc naše prednje straže živahno borile s sovražnikom na fronti Marchesina - Mcnte
naša bojna črta tako skrčila že zdaj, na Lisser. Več oddelkov naših kritij je klju-
severu, na vzhodu ali kje drugod?
Če bodo ojačbe, ki jih je obetal Pain-leve, morebiti nastopile le še prej, preden pride Conradova armada iz gora, bodo najbrž izkušale rešiti položaj na levem krilu italijanske bojne črte, ki ji grozi nevarnost, da io Conrad razbije s severa.
nekdanja naša »kareta«, ko je peljala po ; Ako sovražnik ne more zabraniti prebitja razorani njivi, tako da sem prišel v Prva- v smeri Bassano-Vincenca, se morajo Ita-čino duševno in telesno ubit..»	j lijani umakniti za AHižo. Položaj se mora
kmalu zjasniti.
bovalo sovražniku pri Tez/:c in na Cima di Lan. Pri Piave sc močnejše bore; obe sovražni topništvi sta živahno streljali. Z zelo težkimi izgubami za sovražnika smo odbili razne sovražne poizkuse, da bi prekoračili reko med Quero in Fcnerjem in pri San Dona. Borba se pri Zensonu živahno nadaljuje. Tam se je fi:'r-la naša protioienaivu, a posrečilo fir ia.u še ni, da bi bili sovražnika popul ■ ;n.i pregnali.
1 Podnevi smo ujeli 121 mož in zaplenili nc-
nistrski predsednik Orlando je govoril približno tako kakor v zbornici. Predsednik senata Manfredi je nato pozval cel narod, nuj se združi »kolu vlade in nastavi vse sile za obnovbo države. Senator Tittoni je izrazil tople simpatije zaveznikom in zahvalo. Tittoni in drugi senatorji so na to predlagali, kar je senat tudi odobril, da neomajljivo zaupajo armadi in zaveznikom.
Sveti oče Benedikt XV. italijanskim vojnim ujetnikom.
Inomost, 15. nov. Sv. oče Benedikt XV. je poslal vojnim ujetnikom na Tirolskem po. kardinalu državnemu tajniku Ga-sparriju 12 ovojev: 1244 knjig s sledečim pismom: >Z rnaterielnim darom zveže sv, oče očetovsko željo, da dobe ujetniki pri čitanju veliko dušno hrano in moč ob svojem nezakrivljenem udarcu usode. Vsim, ki se v nesebičnem krščanskem duhu posvetijo delu usmiljenja v Inomostu, zasluženo zahvalo in pogum za novo delo. Vse naj blagoslovi skupni oče, katere je zadela usoda in njih usmiljene samaritane, ki se trudijo, da njih usodo olajšajo, kot oja-čujoče jamstvo nebeških milosti.
fj
«
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin,, j6. nov. Veliki glavni stan:
Streljanje se je zgodaj zjutraj na Flanderskem bojišču, ob Aillette in na vzhodnem bregu Moze povišalo. Francoske oddelke, ki so v jutranji megii čez Aillette vdrli v naše postojanke, smo s protisun-kom vrgli nazaj. čer dan so se pri vseh armadah le malo bojevali: zvečer so boji pri Dismuide oživeli.
XXX
Od 9. novembra so naši sovražniki v zračnik bojih in vsled obrambnega ognja izgubili 24 letal. Podnarednik Buckler je pribori! svojo 26., poročnik Bongartz svojo 23. zračno zmago.
Berlin, 16. nov. zvečer. Pri Dis-muido so močnejše streljal!.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francija in sveta stolica.
Rim, 15. nov. Škof v Meauxen jc ob zaslišbi svetega očeta prosil blagoslova Franciji. Sv. oče je daroval škofu svojo fotografijo s sledečim lastnoročnim posvetilom: Oče ne pozabi svoje hčere; daj Bog, da hči ne pozabi očeta.'
Pariz, 15. nov. V raznih francoskih škofijah podpisujejo vlogo, ki zahteva, naj se zopet uvedejo diplomatske zveze francoske vlade s sveto stolico. ki so že 13 let prekinjene.
svetujejo o nadaljnih korakih nasproti S tozadevnemu sklepu.
Amerika nc napove Avstriji vojske.
Rotterdam, 16. nov. «New-York-Herald« zopet izjavlja, da je ameriški vladni svet odklonil zdaj Avstriji napovedati vo-sko.
Sporazum kliče Združene države na pomoč.
Rotterdam, 16. nov. Angleški, francoski, italijanski in ruski veleposlanik so nastopili skupno v Washingtonu. Na posvetu z Lansingom so izjavili, da je postal položaj sporazuma obupen radi vojaškega poloma Italije, ker je Rusija popolnoma izločena in da pričakujejo popolno odrezanje Anglije vsled podmorske vojske. V vojaškem in gospodarskem oziru mora Amerika zelo hitro iznova orientirati svejo politiko; Anglija in Francija sami ne moreta pozimi ali bodočo spomlad zadržati grozečega napredovanja osrednjih velesil.
Sestanek severnih kraljev.
Stockholm, 16. nov. (K. u.) Na predlog kralja Gustava se bosta sešla norveški in švedski kralj v Kristijaniji. Kralj Gustav bo prišel v Kristijanijo dne 28. t. m., spremljal ga bo ministrski predsednik in zunanji minister. Danski kralj Kristijan je za iste dni napovedal svoj obisk pri kralju Haa-konu. Tudi njega bosta spremljala ministrski predsednik in zunanji minister.
m j
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. novembra. Uradno:
Zahodno od Ohridskega jezera so naše čete zasedle črie, ki so jih Francozi izpraznili.
Načelnik generalnega šfaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. nov. Veliki glavni stan:
Zapadno od Ohridskega jezera smo zasedli cd Francozov izpraznjene postojanke.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Angleži se umaknili »uri Bagdadu.
London, 15 .nov. (K. u.) Naše čete so ostale po zelo uspešnih borbah od 6. na 8. novembra v Tekritu. Proti njim so nastopile vse turške bojne sile. Ko so naše Čete izpraznile bojišče in uničilo vse, kar je bilo ka j vredno, so se vrnile po načrtu v svoje prvotno postojanke.
»Dom in Svet«. Izšla je nova številka »Dom in Sveta«. Vsebina jc sledeča: Kronika gospoda Urbana (F. S. Finžgar). — Podobe iz sanj (Ivan Cankar). — Katastrofa (Ivan Pregelj). — V ruskem Turkestanu (Dr. Ivan Knific).
—	Legende o sv. Frančišku (Ksaver Meško). — Literarna tradicija v »Evangelijih in listih« (Dr. A. Breznik). — Rimska satira (Fr. Omerza). — Obtožnica (Ivan Dornik). — Pesmi: Dante Alighieri: La Divina Commedia (Pre-vel in razložil J. D.). — Idile (Ivan Pregelj). — Duh zemlje (Joža Lovrenčič).
—	Daritev v šumi (Silvin Sardenko). — Književnost: Joža Lovrenčič: Deveta dežela (Izidor Cankar). — To in ono: Franc Leveč. Nekrolog (Dr. Janko Re-zjak). — N&strižno kumstvo (F A). — Drobiž: Pisma (Narte Velikonja). — Listnica uredništva. — Naznanilo o Krekovi smrti. — Naše slike: Dr. Janez Ev. Krek. — Moški portret (G. Moroni).
—	Ženski portret (Gojmir A. Kos). — Portret, starca (Fr. Kralj). — Posebno dobro je zadeta Pregljeva enodejanka »Katastrofa«, ki je posvečena imenu moža, ki bo iz slovenskega gledališča v Ljubljani izgnal amerikansko iznajdbo. »Dom in Svet« slane letno 10 K, za dijake 7 K.
Učiteljski žepni zapisnik za 1917/18, ta prepotrebna knjižica za učiteljstvo in šolska oblastva, se v nekoliko izvodih še dobi v Katoliški Bukvami. Kdor jo želi dobiti, naj hitil Prijatelji šolstva naročite; brez ali s katalogom.
Dr. B. Stopar: »Kvaternik, Starčevič in Strossmayer o jugoslovanskem problemu.« S citati iz govorov, s katerimi sta 1. 1861, Kvaternik in Starčevič razložila svoj posebni predlog o ustavi kraljevine Hrvatske in kateri so temelj pravaštva, ! opisuje pisatelj, kaj je pravzaprav čisto j pravaško stališče z ozirom na jugoslov, problem in kako se imena teh velikih lju-dij danes zlorabijo, da se napravi za pra-vaštvo nekaj, kar v resnici ni. Knjižica stane 1 K. Naroča se pri dr. Stoparju, Zagreb, Marovska ul. 24.
U m mesloe apromile 10. nevernim 1917.
kaj strojnih pušk. Naša letala so zopet ži- ' vahno obstreljevala.
15.	novembra. Sovražnik je okrepil i svoj nastop proti naši bojni črti v gorah od ! odseka Asiago do doline Piave. Ponoči od j 13. na 14. novembra je napadel odsek Monte Sisemol-Meletta, kjer smo uspešno se branili. Uspešno smo nadaljevali včeraj našo akcijo, da vržemo z delnimi in protinapadi sovražne oddelke, ki so se pričeli boriti z nekaterimi našimi prednjimi oddelki in poizkušali, da su ustalijo v naši postojanki. Sovražnik je napadel včeraj zjutraj bolj severno od tam v odseku Meletta - Monte Fiara-Monte Castelgom-berto; odbili smo ga, a svoj poizkus je z večjimi silami ponovil zvečer; nastopil je besnejše, a smo ga zopet odbili. Naš topovski ogenj jc obstreljeval in zadržal krdela, ki so z Lisserja v obliki pahljače napredovala proti bojni črti Frizzone, kjer se iztekati Brenta in Cisrnon. Mnogobroj-ne sile so napadle naše prednje postojanke med Cismonom in Piave. Na Monte Roncone smo sovražnika odbili, na Monte Tomatico so se umaknile naše prednje čete po dobri obrambi v pripravljene postojanke v smeri soteske Quero. Sovražni napad smo zadržali. Na ravani se borba nadaljuje. Zaman so bili novi sovražni poizkusi, da bi prekoračili Piave. Oddelke, ki so prejšnje dni prekoračili reko, smo potisnili proti reki in v poplavljeni odsek med Piave in staro strugo Piave. Tam smo na nje otvorili protinapad, naše in topništvo kraljeve mornarice je otvorilo ogenj na nje. Naša letala so obstreljevala
z dobrim učinkom mostove čez Livenzo in Monticanom, Izpustila so sc nekaj sto metrov in obstreljevala trene in čete r>a ravani s strojnimi puškami.
16.	novembra. Na gorski bojni črti Asiaške planote do Piave so se razvile borbe, ki so se bile ves dan. Sovražnik je močno obstreljeval naše postojanke in je krepko napadal. S podporo topništva so se naše čete zelo hrabro branile, med pro-tiofenzivo sa zadale sovražniku izgube in ujele može. Vse postojanke smo držali. Z običajno hrabrostjo se je borila brigada Regina (9. in 10. polk) v utrdbi Meletta in pri Monte Fiara. Na Monte Fontarecca je odbil bataljon alpincev tri napade; bataljon je tam pokazal svojo trdnost. Pri zaporah San Marino v dolini Brenie smo odbili sovražne oddelke z velikimi izgubami za sovražnika. Na Monte Brassola smo ojačili oddelek, ki čc je bil umaknil na Monte Roncone; izvedel je protinapad in je sovražnika vrgel. Brigada Como se je zmagovito branila od opoldne do polnoči na Monte Cornello. Naši letalci so obstreljevali sovražna zbiranja severno cd Asiago in v šumi Taglio. Na ravani sc je nadaljevalo močno obstreljevanje s topovi čez Piave. Od prelaza Stiiiser clo Astico so precej močno streljali. Krajni nastopi pehote v dolinah Judikarija in Ledro. Včeraj in ponoči so naša letala in vodljivi zrakoplovi obstreljevali iznova sovražne čete ob rekah in na cestah.
Italijanski plen zaveznikov.
Berlin, 15. nov. Wolff: Strašen poraz italijanske enotne fronte postaja vedno najsilovitejša nesreča cele vojske. V treh tednih so bili popolnoma uničeni vsi načrti sporazuma za leto 1918. blaga, ki so ga izgubile Anglija, Francija, Amerika in Italija koncem oktobra in začetkom novembra, je toliko, da ga morejo nadomestiti šele tekom mescev na resno* škodo .ostalih front. Velikanska izguba 2500 topov, presega število topov Italije v mirnih časih; zavezniki so pridobili velik prirastek težkih topov in streliva. Za priprego teh silovitih množic topov potrebujejo nad 20.000 konj in nad 30,000 topničarjev. Povprečno so vredni topovi, če se nizko ceni, nad četrt miljarde. Niti približno ni mogoče ceniti velikanskih izgubljenih množin 6lreliva, ki jih je bil nagromadil Cadorna za dvanajsto soško bitko. Prišteti se morajo še velikanske množine strojnih pušk, metalcev min, krink proti plinom, bagaž, avtomobilnih krdelov, pušk in drugega Vojnega blaga,
I* Proti dezerterjem t Italiji.
f ' Lugano, 16. nov. (K, u.) Iz Rima se poroča: Kraljev namestnik je s posebno odredbo zagrozil, da bo vsak, ki bo pomagal dezerterjem, kaznovan z zaporom
od 3 do 15 let.
" ; j
Proti pesimističnim vojnim poročilom v S..	Italiji.
Lugano, 16. nov, (K. u.) Milanski pre-fekt je z lepaki opozoril na kazenska določila proti razširievalcem pesimističnih .vojnih poročil.
Cadorna zasebnik.
Genf, 16. nov. JuŽnofrancoški listi poročajo, cla jc Cadorna odklonil vsako aktivno udeležbo pri vojski in izrazil željo, da sc umakne v zasebno življenje.
Iz italijanskega senata.
Lugano, 16. nov. (K. u.) »Agenzia Štefani« poroča o včerajšnji seji senata. Mi-
Razna poročile.
Bodoči poljski ministrski predsednik,
Varšava, 16, nov. K. u.) >Kuryer War-5zawski« poroča, da jc sklenil regentski svet predlagati okupacijskim oblastim Ivana Ruchaczc ivskega za poljskega ministrskega predsednika.
Kompenzacijo za Poljsko Nemčiji in Ogrski.
Dunajski poročevalec »Narodnih Listov« poroča, da se bo rešilo avstrij-sko-poljsko vprašanje v zvezi s kompenzacijami za Nemčijo in Ogrsko. Ogrska. dobi Bukovino, Bosno in Hercegovino ter najbrže severno Srbijo.
Spor med nemškimi in češkimi vele-indnstrijalci.
Praga, 16. nov. Avstrijski industrijalci so sklonili na zadnjem zborovanju, naj se uvede jo narodna okrožja, ki dobe samoupravo pod nadzorstvom države. Ta skiep je vzbudil v krogih čeških veleipdustrijalcev veliko razburjenje. Češki člani avstrijske zveze industrijalcev se ses t a ne j o t e dni. da se po-
Pretekli teden je predsednik aprovi-začnega odseka dr. Triller interveniral o raznih zadevah splošne prehrane na Dunaju, in sicer v ministrstvu za javna dela, v ministrstvu za ljudsko prehrano in v centrali žitno - prometnega zavoda. V apro-vizačnem odseku poroča predsednik o uspehu svojih intervencij in jc iz poročila povzeti: Ministra za javna dela je predsednik opozoril na strašno kalamiteto, ki preti Ljubljani glede preskrbe s premogom. Vlada ne more dati nobenih zagotovil, da bi se dovoz premoga izboljšal. Iz premogokopov je absolutno nemogoče, da bi se dobilo kaj več premoga. Če se je tudi število delavstva zvečalo, produkcija z vsakim dnem pada. Mestni občini ljubljanski je bil sicer obljubljen ugoden kontingent, vendar si ninče ne sme napravljati iluzij, ker toliko premoga čisto gotovo nc bo. Glede krompirja se je ministru za ljudsko prehrano povedalo, da je rekvizi-cija na KranjsUem popolnoma odpovedala in mesto danes ni niti najmanj preskrbljeno s tem važnim živilom, akoravno je zima pred durmi. Minister Hofer je zagotavljal, da je nedvomno na Kranjskem še toliko krompirja, da bo Ljubljana lahko
preskrbljena in obljubil, da se bo za naprej rekvizicijo najstrožje izvajalo in preskrbelo Ljubljani vsaj 300 vagonov, tako da bo odpadlo ija posamezno osebo 60 kg krompirja. Moke primanjkuje in bati se je resnega pomanjkanja. Mislilo se je,- da je letošnji pridelek mnogo večji, kakor je v resnici. Pšenične moke bo premalo in pričakovati je r. vlaki m dnem, da pride zopet žalostna doba koruze. Predsednik aprovi-začnega odseka je prosil, da se nakaže posebej vsaj nekaj bele moke, katero bi se razdeljevalo otrokom, bolnikom in starčkom. Toda tudi takega nakazila ni bilo mogoče doseči, ker tudi druga mesta ne bodo dobila v to svrho moko. Končno se niti malo ni nadejati, da bi mestna aprovizacija lahko dobila z Dunaja še drugih živil po ugodnih cenah. Aprovizacija bo navezana izključno le sama na se in si bo morala preskrbeti potrebnih stvari, kakor si jih bo vedela in znala.
Na močne karte se prihodnji krušni teden razdeli po 1 kg pšenične m o -k e. S to razdelitvijo bo popolnoma izčrpana zaloga moke za kuho pri mestni aprovizaciji. Nova razdelitev moke za kuho bo mogoča, šele potem, če. pridejo zo-petne pošiljatve.
Moke za peko kruha ima mestna aprovizcija na razpolago tako za peke kot za svojo pekarno le za 4 dni. Aprovizacija dobiva moko le za sproti in je vodstvo vedno v neprijetnem položaju, da mu lahko čez noč moke zmanjka. Aprovizacija se zelo trudi, da bi mogla dobiti moke vsaj za 14 dni naprfcj, da ne bi bila Ljubljana v večni nevarnosti, da bi vsled eventuel-nih transportnih težkoč prihodnji dan ne imela kruha.,
Odsek sklene, da se prične prihodnji teden znova z razdeljevanjem krompirja in odpade na vsako osebo po 5 kg. S to množino mora biti prebivalstvo po uradno določeni kvr 'i preskrbljeno do 20. decembra. Gotovo je, da nihče v Ljubljani ne more shajati le s krompirjem, ki ga prejme pri mestni aprovizaciji. Toda kaj se hoče, če krompirja ni, ga pa pač ni. Aprovizacija je storila vse, da bi bila Ljubljana v polni meri preskrbljena s krompirjem.
Svežega zelja je nakupila do sedaj mestna oprovizacija 30 vagonov. Od množine se jc zelja 10 vagonov že razprodalo na drobno, dočim se je drugih 20 vagonov dalo kisati. Kislo zelje bo aprovizacija pričela prodajati, ko bo enkrat zmanjkalo repe. Sedaj si lahko prebivalstvo pomaga deloma s svežim zeljem, katerega je že prejelo, delomd pa s kislo repo, s katero si je za enkrat vsakdo lahko preskr-bel. Zelja ima v resnici aprovizacija še vedno premalo na zalogi, in bo treba obstoječe zaloge še vsekakor dopolniti, da bo mesto preskrbljeno.
Kostanja je do danes na drobno prodala aprovizacija čez 2 in pol vagona. Povpraševanje po kostanju je še veliko. Posebnih množin kostanja ne bo mogoče več prejeti, ker smo s sezijo pri koncu.
Raznega sadja je razdelila aprovizacija med prebivalstvo več kot 16 vagonov. Povpraševanje po sadju je še danes zelo živahno, Aprovizacija se je nameravala s sadjem kar najbolj založiti. To je pa bilo nemogoče, ker je bilo kljub največjim prizadevanjem nemogoče dobiti za shranitev sadja primernih prostorov. Danes je po deželi že skoraj pokupljeno vse sadje, kar ga ,je na razpolago, se pa zahteva mnogo višje cene, kot so pa uradno določene za sadje.
Špeha je pridobila mestna aproviza-zacija toliko, da ga morda že koncem pri-hodnejga tedna pričela z novim turnusom razdeljevati po 1 kg na osebo. Prav lahko se reče, da je letos za 50 odstotkov slabša produkcija špeha. Vsled pomanjkanja krme so prašiči v splošnem zelo slabo re-jeni in nimajo skoraj nič špeha. Le dejstvu, da ima letos v Ljubljani vse prevzemanje in razdeljevanje izključno le aprovizacija v svojih rokah, se je zahvaliti, da ne gre prav nič pridobljenega špeha v izgubo in izven mesta ter dobi prebivalstvo vse, kar je mestu namenjenega. Če bi ostal v veljavi lanski način prodaje špeha, b iga gotovo do danes v splošnem ne dobilo prebivalstvo prav nič. Založeni bi bili le nekateri, dočim bi se velike množine špeha izvozilo iz mesta s špekulativnimi nameni.
Sveže repe je do danes aprovizacija. razdelila prebivalstvu do 30 vagonov. S tem je za nekaj časa precej pokrita potrebščina ljubljanskega mesta. Vsakdo naj bi si pa že sedaj nakupil večje množine repe za pozneje. Priporočati je tudi, da fce družine založe z repo, posebno ker krompirja ne bo.
Petroleja navzlic ponovnim intervencijam mestna občina še do danes ni mogla toliko prejeti, da bi se vsaj deloma zadostilo velikemu pomanjkanju.
Prašičjega mesa ima danes aprovizacija nasoljenega, oziroma eleloma že prekajenega, pruibližno tri vagone. Meso se bo šo nadalje prekajevalo, le če bo dovolj prašičev na razpolago. Aprovizacija si hoče zagotoviti večjo zalogo prašičjega mesa za one čase, ko bo v Ljubljani nastalo splošno nomanikanic
mesa. Takrat nam ne bo treba kupovati slabo in drago prekajeno meso izven Kranjske, ampak bomo imeli doma na razpolago primerno ceno dobro blago. S prekalevanjem svinjskega mesa bo kolikor toliko pomagano ppmanjkanju masti.
Dnevne novice.
-f Boroevičevo slovo prebivalstvu postojnskega okraja. Postojnski okr. glavar je sporočil o priliki odhoda poveljnika vojne skupine generalnega polkovnika S v e-tozarja Boroeviča pl. Bojna na celokupno prebivalstvo postojnskega okr sledeč oklic: Njegova ekscelenca, proslavljeni branilec jugozahodne Avstrije, c. in kr. generalni polkovnik Svetozar Boroevič pl. Bojna je zap"stil danes Postojno in Kranjsko, da gre za svojimi zmagoslavnimi armadami in jih vodi na laških tleh z božjo pomočjo do novih uspehov, Njeg. ekscelenca se je izrazil ob slovesu izredno pohvalno in laskavo o zadržanju prebivalstva, ki je s priznanja vredno požrtvovalnostjo prenašalo težke vojne žrtve in posebno one, ki so bile v zvezi z neprestanim zbtramem čet v času več kot dveletnega bivanja njegove ekscelence v Postojni. Istotako je izjavil njegova ekscelenca posebno zadovoljstvo p popolno korekt-nenr in lojalnem zadržanju prečastite duhovščine, uradništva, učitelistva, avtonomnih korporacij in sploh vseh javnih uradov in nameščencev, O tem obveščam globoko ginjen vse kroge. Bog naj podeli njegovi ekscelenci tudi v nadalje železno voljo in uspehe v korist in blagor najvišje dinastije, v slavo Avstrije. — Postojna, 5. nov. 1917, — C, kr. okr, glavar: dr. Pilshofer,
+ Vsem pretjanianim, obsojenim, interniranim in konfinlranim naznanjamo, da prične na Dunaju poslovati posebna preiskovalna komisija, ki bo sestavljena iz zastopnikov vlado, vojaštva in poslanske zbornice. »Jugoslovanski klub« potrebuje nuuio materijala, zato prosimo vse prizadete naj pošljejo čimprej e svoje točne in stvarne podatke na »Jugoslovanski klub« na Dunaj I., Parlament.
-1- Prepoved dvoboja v armadi, Z ozirom na prepoved dvoboja v armadi je izšla posebna odredba, ki ureja častno postopanje.
Starešina Danice zdravnik dr, Karel Perničič v Trstu umrl, Iz Trsta nam je do-šla vest, da je umrl na legarju starešina Danice, tržaški slovenski zdravnik dr. Karel Perničič. Njegova izguba je nenadomestljiva. Pogreb se vrši danes v soboto. Pokojnikovi rodbini, soprogi z nedolet-nim otrokom naše sožalje! A duši blagega, globokovernega pokojnika svetila večna luč! — »Edinost« piše o priliki njegove smrti: Zadnji je bil, in še on je odšel. Trst nima nobenega slovenskega zdravnika več. Vzela nam jih je vojna, raztreseni so bogvc kje po vseh mogočih bojiščih in vojaških bolnišnicah, ostal nam je edino on, naš dobri, blagi dr. Perničič. Poleg napornega dela v umobolnici je bil društveni zdravnik obeh naših slovenskih bolniških blagajen: »Delavskega podpornega dru-društva« in »Tržaškega podpornega in bralnega društva«, imel pa je ob sedanjem velikem pomanjkanju zdravnikov tudi raz-sežno privatno prakso. Od zgodnjega jutra do poznega večera je bil neumorno na delu, in to delo ga je ubilo. Do skrajnosti vesten, z vso dušo vdan svojemu poklicu, je storil vse, kar je bilo le v njegovih močeh, da bi rešil, kar je bilo še mogoče rešiti, in v tem delu ga je vkljub vsej opreznosti zajela smrt. Legar, oni nesrečni tržaški vojni legar, katerega jih je rešil toliko in toliko, ga je vrgel na bolniško posteljo, in končno je podlegel. Za obe naši podporni društvi, za naše delavstvo, po-menja njegova smrt najhujši udarec. Že za njegove kratke bolezni mu ni bilo mogoče dobiti namestnika; in kaj sedaj?
In zopet eden. Katoliško akademično društvo »Danica« je zadel zopet hud udarec. Umrl je v vojni bolnici v Gradcu za grižo enoletni prostovoljec g. Konrad Theuerschuh, slušatelj modroslovja na dunajskem vseučilišču. Pokojnik se je rodil leta 1894. v Tržiču kot sin g. Vin-kota Theuerschuh, ključavničarja in posestnika. Bil je vseskozi izvrsten dijak, nekaj časa gojenec knezoškofijskih zavodov v Št. Vidu. Vseskozi skromnega, mirnega in finega nastopa je bil priljubljen povsod. Svojemu zvestemu prijatelju in rojaku, poročniku Vinkotu Tavčarju je sledil tudi on po nekaj mesecih v boljšo večnost. Naj mu sveti nebeška luč!
—	»Slovenski Siraži« je daroval okrajni odbor Šmarje pri Jelšah 120 K. In clrugi?
—	Z Strežnice smo prejeli dne 24. oktobra znesek 50 K za spomenik + dr. Kreku (poslal ga nam jo veleč, gospod župnik Lavrič). Znesek smo oddali dne 5. nov. g. odborovemu blagajniku, ki ga je objavil v svojem II. izkazu dne 10. novembra v našem dnevniku. Toliko »Slov. Narodu« na uho, da ne bo v skrbeh.
Čebelarska podružnica v Kamniku i ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 25. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilni Wivoda v Kamniku,
Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani naznanja tem potom naročnikom sladkorja za čebele, da je tovarna oddala sladkor na železnico že 16. oktobra- da pa vsled vlada'očih razmer še do danes ni dospel v Ljubljano, Ko društvo sladkor dobi, ga tudi takoj razdeli in pošlje naročnikom. — Obenem se tudi naznanja, da društvo novih naročil za sladkor pod nobenim pogojem ne more sprejeti več, ker je že ves oddan,
LiuDijflnsfte novce.
lj Zahvalna služba božja za srečno rešitev cesarja iz smrtne nevarnosti na ljubljanskih ljudskih šolah. Ljubljanske ljudske šole imajo jutri, v nedeljo dne 18.
t. m. zahvalno službo božjo za srečno rešitev cesarja iz smrtne nevarnosti. Po maši se zapoje zahvalna in cesarska pesem.
lj UPizabotine konferenco imajo jutri ob 5. uri popoldne zborovanje v kn. šk. palači in v ponedeljek v Križankah ob pol 7. uri skupno sv. mašo, na kar še enkrat omzariapno.
lj V Šentjakobskem posvet sa dru-i j ° *V- nede!'°< 18- novembra nadaljeval dr. Vinko Šarabon popis jugorlovan-ske zemlje. Njene znamenitosti bomo gledali v skioptičnih slikah. Začetek ob 6. uri zvečer,
lj V jntrišajem konccrtu Glasbene ."Tatice nastopi kot pevka, solistinja, umetnica in koncertna in operna pevka gdč, C i -ri la Medvedova iz Gorice, Ta'naša mlada, simpatična pevka je od narave obdarovana z lepim, zvočnim mezzosopra-nom, ki je izborno izšolan. Izobraževala se je začetkoma v Gorici, potem pa ekozi štiri 1- ta ra Dunaju na c. kr. g'asbeni akademiji pri profesorju Forstenu. Letos je akademijo kot koncertna in operna pevka z odliko dovršila. Nastopila je že v Ljubljani s priznano lep'm uspehom. Vece^mo se njereča r.asiopa in delovanja pri Slovencih. Njenemu glacu se krasno pr:1egajo Firtije iz eper »Wcrther«, »Mtčnon«, »Čar-r-en« »Djamileh«, Asuzena itd. V Matičnem kc::ccrtu bo pela Marssnotovo ari-io iz op:;e »Werther«, rpev iz opere »Migne n« in Seguidillo iz opere »Car~.cn«, • bo tudi šopek clovenskih izvirnih pesmi, Pavčiča pesem »Da sem jaz ptička«, Adamičevo pesem. »Na lioici zeleni« in krasno Ipavčevo pesem Ciganka Marja. — V kcnccrlu bedo sodelovale, kar s po-rocom lahko poudarjamo, zgolj slovanske umetniške moči kot izvajajoči m r.etvarjajoči naši umetniki. V prvi vrsti Pa smemo ponosni biti na izborna dela naših skladateljev Lajovica, Adamiča, Premrla, Schwaba, Pavčiča, kiavca itd.
lj Jutrišnji koncert Glasbene Matic® je — izvzemši stojišča — razprodani Koncert se bo na željo občinstva najbrž v sredo 21. novembra ponovil. Priglasi za drugi koncert se od danes nanrej sprejemajo v trafiki v Prešernovi ulici 54.
lj Koncert komornega virluoza na gla-sovirju Viljema Backhausa v LjubPani. Z Dunaja je prišlo naslednje poročilo: Dne l3-.1 m- je tu koncertiral komorni virtuoz Viljem Backhaus in je občinstvo uprav za-divil. Tako bo, kakor povsod, brez dvoma tudi v Ljubljani. — Koncert komornega virluoza Viljema Backhausa se vrši v Ljubljani v ponedeljek, na kar še enkrat opozarjamo, Vstopnice se prodajajo pri blagajni v deželnem gledališču jutri od 10. do 12. dopoldne in v ponedeljek od 3. naprej.
lj Umrl je vpokojeni višji revident .južne železnice g. Ivan S v e t e k. Naj v miru počiva.
lj Prodaja moke za stranke se vrši od ponedeljka 19. novembra do vštete sobote 24. nov. Na vsako izkaznico se dobi 1 kg moke in sicer v I, do VI, okraju 1 kg moke št. 0 kg po 1 K 18 vin., v VII. do X. okraju moka št. 1, kg po 98 vin. Ostanek moke je napovedati zanesljivo v ponedeljek 26. novembra.
lj Na sladkorne izkaznice št. 73 se dobi sladkor v trgovini g. Ivana Morassi, Gradišče št. 7 (prednja filijalka g. Elberta.)
lj Krompir za I. okraj, Stranke I. okraja prejmejo krompir v ponedeljek, dne 19. t. m. in v torek, dne 20. t. m. v skladišču pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V ponedeljek, dne 19. t. ra. dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 150, od 9. do 10. ure št. 151 do 300, od 10. do 11. ure št, 301 do 450, popoldne od 2. do 3. ure št. 401 do 600, od 3. do 4. ure št. 601 do 750, od 4. do 5. ure št. 751 do 900. V torek dne 20. novembra dopoldne od 8. do 9. ure št. 901 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg, kg stane 30 vin.
lj Sveža repa na rumene izkaznice C št. 1921 do 2169. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1921 do 2160 prejmejo svežo repo v ponedeljek dne 19. t. m. popoldne na Poljanski cesti 15. Dolouen jo tahj red: Od 2. do 3. uro št. 1921 do 2000, od 3. do i. ure št. 2001 do 2080, od A. do 5. ure SI. 2081 uo 21 o ' ka ose
vm ' P™da,alci sladkorja v HI., VIL, Vili. m IX. OKraju se vabijo, da se zgl^se v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lil-legu, kjer dobe nakazilo za sladkor.
Ij Prodaja kavine mešanice. S prodajo .tavine mešanice se prične takoj, kakor hitro dobi trgovec sladkor. Prodajati se sme le po onem redu, ki je bil že objavljen v listih. Za pravilno oddajo kavine mešanice so trgovci osebno odgovorni.
lj Meso na rumene izkaznice C štev. 1 do 1400. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1 do 1400 prejmejo meso v ponedeljek, dne 19. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od pol 2 do 2. ure štev. 1 do 200, od 2. do pol 3 ure štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. ure štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. ure štev. 601 do 800, od pol 4. ure do 4. ure štev. 801 do 1000, od 4. do pol 5. ure štev. 1001 do 1200. od pol 5, ure do 5. ure štev 1201 do 1400. Ena oseba dobi en četrt kilograma, dve osebi pol ki'ograma, 3 in 4 osebe tri četrt kilograma, 5 in 6 oseb 1 kilogram, 7 in 8 oseb 1 in četrt kilograma, več kot osem oseb 1 in pol kilograma. Kilogram stane 2kroni.
lj Doličaa oseba, ki je vzela v četrtek suknjo na sv, Jakoba nabrežju, naj jo takoj prinese nazaj. Oseba je znana in se bo ž njo sodnijsko postopalo.
mešane m manufakturne stroke izdana, zeii nastop u £iu>b0. msiov pove uprava pod št. 2976.
Proda sq ge dobro ohranjeno
moško kolo
s staro pnevmatiko. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 2973.
Jf nrIVi n i ccIkve ob zcl° Prometni cesti f^i(*n p i» pr0ste rokc ™di Preselitve las Polzv° »o v pisarn, dr. Perjaaa, v tjab-Jjnni, Duna;8Ua casla 38.
vnr mmrns se sterelSI -sss
Bolnici ženskam pomaga naravna
»Franz-Josef« grenčica do dobrega teka, pravilne prebave, Iihkega odvajanja in je zaradi tega izvrstno zdravilo zoper bolni organizem.
Naprodaj je l'/j leta staro
pri Ivanu Pezdirju na Brezovici 27 pri Ljubljani.
W TE te >Mlia
krasno opremljen slovenski
»p™ IteSedar
z naslovom	2073
9»J<
Sestavil in založil Jan. N. Jeni.č.
Neobhodno potrebna knjižica za vsakega slovenskega vojaka.
Slovenski vojaki, s-rgajte po svojem koledarju, prvem te vrsto na Kraniskcra; soproge, sestre, hPere, re pozabite za svoje drago omisliti knjižico, ki jo vsak vojak nujno potrebuje.
lefa stmmm$ m toilai
Dobiva se v §Ša$03. BjlESDarili v Ljubljani. Cer.a s poštnino vred 1 K 20 v.
za gnšči-o GORICA, imeti mora dobre z -/-'-s in se razumeti na razpošiljanje sadja. 5000 K kavcije se zahteva. Pobližje pod šifro „POŠTE-NJAK" 2984 na upravo „Slovenča"
ircraiL' -.-.----— T^33cxE3SHBBGBraBS» samesar,
iZ-ui Lttfc*
Oblastveno Oblastveno
SE-SISESCLSESC 3£3BaC
zavarovan kem. prepar. patent, in zdravniško preizkušeni to-bc.čni nadomestek.

99 ■_ _________
g...	IhSBIdiigHCE
prodaja danes vsak boljši trgovec
HO n. zav. K 50 (na drobno K —-50 vin) 110 sred.....100......!•_ „ '
To izdelek je bil v sejah zdravniških izvedencev v Budimpešti in na Dunaju preizkušen in označen kot najboljši in na;zdravejši tobačni nadomestek Pri večjih naročilih velik popust.
V. Jam, tovarnar, Praga.
Naročila sprejema:
Rudolf Cottč, zastopnik,
Vfhnilsa.
Vzorcev se radi vel. naročil in pomanjkanja osobja ne razpošilja. Zahtevajte cenik drugih predmetov.
ij35aE3E3E^3CšZ!33CaCj*0
krznar 2961
l>'0\m, Sy.PeMali.iO
kupuje vseh vrst
gJlDlagllie
lis;c, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah.
iiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiMimniiiMii
Bolj s solzami kakor z besedami obveščamo vse prijatelje in znance, da nas je nebeški Oče ločil od naše najdražje

Radi svojih 60 let bi bila 3icer lahko še živela, toda dolgotrajno trpljenje ter živa vera ji je napravila smrt lahko. Do vstajenja, ko hrepenimo v svetem upanju po večni združitvi z njo, smo jo položili v blagoslovljeno zemljo tukajšnjega pokopališča.
S tem ob\estilom prosimo vse prijatelje in znance, da nam pomagate moliti za pokojno.
Podzemelj na Belokranjskem, 15. novembra 1917.
1 H
2071
ba dobi 10 kr;. Kilogram si. ^avilo vreče.
:.v v. Pri-
registrovana zadruga z neomejeno zaveso
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6, za frančiškansko cerkvijo, ________ sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Vloge v »Ljudski posojilnici«	_ . _ .
so popolnoma varno nalo-	ji| 1 | © [
žene, ker posojilnica daje	dlA [ m j m.
denar na varna posestva na	™ 1 / V deželi in v mestih.
brez	odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike,
tako,	da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
»Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice Sprejema tudi vloge na tekoči račun cer daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebna kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hrani nih vlog je bilo koncem teta 1916 okroglo 26 milijonov kron.

išče službe, najraje pri luksus-vožnji. Poizve se pri Juršiču v Št. Petra pri Gradcu 181.
Kupim malo
v ••
ozir. zeaiSJiSfe, ki je pripravno za vrt, v mestu ozir. v predmestju Ljubljane. Ponudbe s ceno na upravništvo lista pocl štev. 15 000.
Nc. I 307/17.
K nekomu v tem sodnijskem okraju se je zatekel kaki 2 leti star junec.
Lastnik se naj zglasi pri tem sodišču.
C. kr. okr. sodnija v Vina vi odd. L,
dne 12. novembra 1917.
na Kranjskem
ne daleč od Trsta, Opatije, Gorice
v polnem obratu, sredi velike garnizije, se proda. Glasom preizkušenj izvedencev more preskrbovati z elektriko vso okolico. Cena 100.000 K vključno z solidno zidano hišo za mlinarja. Gradbeni stroški bi bili sedaj mnogo višji kot cena. Solventni kupci poiz-vedo podrobnosti pod Mlin 2965.
dobro izurjena v trgovini z mešanim blagom želi službe. Vstop lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod št. 2963.
Trgovci, o&rlii; uradniki, posestnih!. unoHojsnci!
Vsi, ki hočejo pokazati svoj e patrijotično mišljenje, naj blagovolijo poslati svoje prijave za sprejem posredovalca pri podpisovanju vojnega posojilnega zavarovanja, Kranjski deželni podružnici nižje avstr. deželne življenske in rentne zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije«. 12.-IL Potrebne tiskovine in pojasnila takoj pošljemo. Za trud posebej odškodujemo.
Konjski
na prodaj pri Iv. Treo, Cesta n« Rudolfovo ie!. 6, Ljubljana.
Sprejme se gOSpOdlCUa
hrano in stanovanje.
Kje, pove upravništvo »Slovenca* pod št. 2972.
kupujem še vedno po najvišji ceni. &aŠaE3lfisZ!t9 prSsŽHS OZOTCS O 4aS? '/.t kfl Hit lahko »sa?* Ras pušljefe pa poi»zef|u zaeska «0 kroi«. Obenem s pošiijatvijo ml
po dopisnici naznanite množino gob in	1
ceno za 1 kilogram. Bodite uverjeni, da ne bodete nikjer bolje postrežem kot pri
odštevši 1/2% bonifikacije K—'50 povrnjene obresti za 1 mcsec .....„—
K — 96
odštevši t/2% bonifikacije netto
in dajejo radevolje vsa tozadevna pojasnila.
Ilirska banka.
Podružnica c. k r. priv.
avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani.
Češka industrijalna banka
podružnica v Ljubljani.
Ljubljanska
kreditna baroka.
Jadranska banka
podružnica v Ljubljani.
C. kr. priv, splošna prometna banka
podružnica v Ljubljani.
M. 264»
SLOVENEC, Sne ti. novembru MU),
Sli. T
Zadnji »Disk.
K. S.
Kolikokrat sem ga iskal, a malokrat ' našel. Pri Gospodarski sem spraševal: 1 »Kje je g. dr. Krek?« »Odšel je na Dunaj, Zagreb itd,« Drugič sem se oglasil na domu, pa ga spet ni bilo. Zadnjič sem zopet poskusil, morda bo pa danes, in resi na verandi je sedel pri običajni mizi, pu-iil in bil zelo dobre volje. Vzradostil sera se — zopet se bom malo olajšal. Saj smo hodili k njemu pred vsakim novim delom, predno smo ga začeli. Nove misli nam je dajal, a predno se je realizirala, je bilo treba iti k dr. Kreku, kako on misli še to in ono. Če smo si sami kaj zamislili no-iftga, predno je šla misel v življenje, v delo, morala je prej na poizkušnjo k dr. Kreku. Potem pa kadar sva se sešla, pogovor le o delu, »Kako gre, hočeš kaj pomoti, drži se!« Malo besedi, a znal jih je povedati, da so človeku vlile naenkr it no- j vih močjj. »Kako gre lesna zadruga? Prav imaš, da si se tega lotil, to polje je pri nas skoro nenačeto in vendar kaj bi se yae dalo napraviti. Dobite si trg, da ne bo naš le redil toliko in toliko inozemcev.
Kako gre lončarska zadruga? Kako hočeš lepše okrepiti domačo obrt kot z organizacijo.« — Če je človeka hotela napasti malodušnost, če so se zdele ovire le prehude — v kratkem pogovoru je vse razpršil, ker spoznal se je na vse, povsod je bil takoj doma.
Na verandi je sedel, pogovor se je pa sukal o zadnjih dunajskih "dogodkih v parlamenta.
»Veš, nekaj se mi je pa primerilo v zadnjem zasedanju, sem mislil, da me ne bo več na Kranjsko, Imeli smo sejo v begunskem odseku. Predlagal sem podporo., Navzoč je bil tudi minister. Eni so se upi-, ralL Mene je pa zgrabilo, oem pa zrojil,! da tem revežem beguncem, ki ne po last-i ni krivdi trpe toliko gorja, ne dajo podpore, da se teh ne spozna za državljane. Zrojil sem! Naenkrat pa začutim pri srcu bolečine, temno mi je začelo postajati, sem že lezel k tlom, sem že mislil, da sc onesvestim, pa k sreči dobim stol, nisem maral, da bi tovariši opazili .— počasi mi je odleglo. No, pa kaj hočete, prodrl sern pa le in revčkom se vsaj malo olajša njih gorje ...« .
Nikoli ni tožil o kaki telesni težavi, kar gledal sem ga, da je še to priznal.
Pa le za par trenotkpv. — »No, kaj pa Ti? Kaj pa kočevski Slovenci t~.aH se kdo kaj pobriga zanje?« Ljubil sem ▼elikega moža, ki je imel tako gorko srce za naš revni narod, a najbolj mi je bil blizu takrat, kadar je spraševal po kočevskih Slovencih. Saj ta del našega naroda kako silno n^alo dobi vpoštevanja v slovenski javnosti. Včasih sc oglasi kdo, tre-notno se zainteresira del slovenske javnosti, pa le majhen del in šc ta tako hitro utihne in življenje gre naprej — slovenska javnost rešuje spodnještajcrske, koroške, hrvaške, češke probleme, poglobimo se celo v te in one službene pragmatike, a kočevski Slovenec, kot da jc to kolonija, ki je nam mnogo bolj tuja nego čistokrvni Kočevci sami. Bil sem priča — sprožilo se je to vprašanje — govoril je človek, ki je živel med tem delom našega narodnega telesa, govoril iz srca — a ne masa, ne inteligenca ni imela ne časa ne srca, da bi sprejela, da bi hotela razumeti klic kočevskih Slovencev. Vse nas je pozabilo.
Dr, Krekova duša je imela vedno in vedno ognja tudi za revne kočevske Slovence, Mislil in delal je za ves naš narod in sosede, a vendar ni izločil revnega deteta, ki tudi kliče Slovenijo za mater — kočevske Slovence!
Pa sem mu govoril vesel — objel bi ga bil iz hvaležnosti že za vprašanje — kako sem baš pred eno uro prosil deželnega predsednika, naj se usmili ubogih Kotarjev v Dragi in trem vasem dovoli lastno aprovizacijo, da ne bodo v silnih zametih in mrazu, v burji in noči po skalah hodili po 2 in pol uri daleč vsak posameznik po par kilogramov moke, kot hodijo ž,e dve leti — popisoval sem mu, kje vasi leže, geografične razmere, kje leži Podplanina, kje Stari in Novi Kot
---. Poslušal me je, bral sem mu na
očeh, kako čuti s trpečim narodom, ko sem mu pa risal lego vasi Stari Kot se mi pa zasmeje, »Zakaj se pa smeješ, g. doktor?« »Kaj se ne bi, ko mi govoriš kje leži Stari Kot, saj sem tam že kislo mleko jedel. Vse sem že tam prehodil.«
»Oj, duša draga, ti si imel še toliko časa, da si osebno obiskal te reveže,«
»Le skrbi za nje, le trudi se, saj se bliža čas — no, se kaj zanimaš za deklaracijo?« Pri zadnjih besedah se mu je zjasnil obraz kot da duh njegov že gleda zarjo novega dne — — —.
»No, kaj pa vi, prijatelj,«, obrne se za mano. Pogledam, slal jc revež brez roke za njim, stara reva. Vedel sem, ne bo ga pustil čakati; vstal sem in podala sva si roki. »G. doktor, povej no, kedaj bi te
Izza hudih dni v Gorici. — Stanovanje v kleti.
H dobi! keda« boš
i
flonii / « f\Jqc:nofttl
MUl.MU I -- J. IMuill Vj»»l
se je: »Veš, sempatja kak dan, pa gotovega ni nič,* Nenavadno dolgo mi je obdržal roko v svoji desnjjci, »Le oglasi se, ka-
dar prideš spet v Ljubljano,« Zadnja beseda pri zadnjem obisku.
Kdo bi bil mislil, da se bom tako kmalu oglasil pri tvoji krsti in tvojem grobu!
o f dr. K
Poslanec dr. Melko Čingrija piše v »Hrvatski Njivi«;
O Božiču 1916 bio sam u Beču. Govorilo se onda o sazivu parlamenta. Krek je shvatio usudan čas, shvatio jc odgovornost, koju imadu pred historijom ljudi iz-loženi, a osobito poštedjeni, pa je bio u Beču, da vidi, da čuje, da se dogovara. Bio je na biljezi.
Došao je k meni. Jos ga vidim do sebe za stolom. Živa, hitra, duboka, ozbiljna u nekoj nestašnosti,, s eigarom u usfcima gleda preda se kroz naočare i pita, sluša, da onda odjedared ko strojnom puškom saspe: da., da, da ,.. i razlaže. Razlaže o potrebi, da se prikupimo, da zajednički istupimo; o velikom času, o malim ljudi-ma; o sitnome, što nas rastavlja, o velikom, što nas spaja. On razlaže, a ti osje-čaš, da je zanesen veličinom slavenske duše u velikoj svojoj duši.
Dva sata razgovora približala nas je i bliže nego deset godina dnevnog dmgo-vanja. Kako su ljudi bl:zu, kad im je težnja, kad im je cilj jednak! To nas je ponaj-bolje ovaj rat naučio, a n<uičio nas je još nešto, što nikad žaboraviti ne smijemo, biva da u svakoj stranci ima de zlih i poganih, i u svakoj dobrih i poštenih. Nema stranke, što može zahtijevati monopol domoljubja, poštenja i čovještva. Može biti samo boljih i gorih. Koja sreda po narode, po čovječanstvo, kad bi se iz svih strana-ka mogle napraviti samo dvije po gornjem kriteriju!
Kao stari znanci rastadosmo se te večeri ja i kolega Smcdlaka od dra, Kreka. Sva smo trojica, držim, to osječali i ako ništa kazivali nijesmo. Kad ga ispra-tismo do vrata i na pozdrav stiskasmo ru-ke, on če nam: vi ste stradali a ja nijesam, pa me gotovo stid ... te natisnuvši na po glave sešir, odbijajuči dim iz cigare poti rza niz stube i nestade ga.
Kad se parlamenat otvorio, bili smo gotovo svaki dan skupa, te sam iraao prilike, da pratem i da se divim njegovoj agtl-nosti, radinosfci, svestranosti. Bio je prožet uvjerenjem, da našem jednom narodu Slo-venaea, Srba. i Hrvata samo u jedinslvu leži spas, a za to je vidio podesan i zgo-dan ovoj čas, pa je bio neprijatelj etapa, j Razumio je politiku, što se vodi, i tako je shvatio vrijednost parlamenta.
O čem je govorio i za što je radio, o tom je bio uvjeren, pa je baš snaga njegova uvjerenja privlačila. Iz jakosti vjere u ono, što hoče, izbijalo je njegovo pouzda-nje. Pouzdanje je uslov svakog uspjeha, i zato je imao uspjeha, a okolinu je svoju podizao, u noseč i u nju onaj razumni opti-mizam, što je tako priljepčiv kao i bez-razložni pesitoizam, samo dok ovaj truje i ruši, a onaj diže i gradi. O, kad bi to naši ljudi shvatili i u srce usadili, te se pra-ma tome vladali, pa otresavši se zloguko-sti vjeroin u dobro pouzdano dalje kročili. Tom vjerom, pouzdanjem i optimizmom podizao je i krijepio, a to je ono, zbog čega Danilo Dimovič u sažalnici Gospodarskoj sveži lijepo i zgodno veli: »Nakon svakog razgovora s velikim pokojnikom otišao sam jači u nadama i čvršči u vjeri u našu narodnu budučnost«.
Po duši svojoj bio je pjesnik, idealista. Kako se je zanosio našom naroanom pjesmom, kako ga je Shakespeare osva-jao! Po dubokom umu bio je realista, po-litičar obziran i predvidljiv. Ta smjesa u ravnotežju davala jc velikog čovjeka. Da capo u politici, dok sila vlada, treba snage, i on jc zna o. da jc .bogastvo snaga, te za to nj.egov rad u politici kroči uporedo sa radom na gospodarskom polju. Maleni se jačaju jcclino ckupljanjem in on okup-
111 r\rrftn'i7 nip Pr>Tnn litirli i Tnn 7.n <Stn .,»., ....._ ------- — i ----, -t.-, -i-
su podobni, gd^e mogu da koriste, pa ih
porazmješta prema lwne i i njima raspo- ;
laže, a oni mu »e dragovoljuo podvrgava- 1
ju, jer ga štuju. Borac je, i u borbi ne-umoljiv, jer je na djelu odluean, ali borba mu je. f a i r. Pamtim razgovor, u kome se povela riječ o nebiranju sredstava u poli-tičkoj borbi, a on ističe, da ne če tim pu-tom, to se samo osvečuje, A drugi: ne, nijesam tako malen, reče mi, ja uvijek mislim pri činu, kako če se moj čin suditi iza 20 godina. Koja veličina leži u tom, da upravljaš svoj rad prosudjujoči ga uz d i -s t a n c u od dvadeset godina!
U velikim idejama, koje se kroz ovaj slom i klanje do pobjede probijaju, rasla su n\u krila. Kao da ih je njegova ideologija gradila, D e m o k r a t i z a m ; a on demokrata pameču, osječajem, životom; razoružanje: a on čovjek i krščanin u srcu; samoodredjenje, slobo-da malih naroda: a on čedo najma-njega ne pozna ulara.
Neumoran je bio u radu. Fizična mu sa snaga činila neiscrpl-jiva, a sam se osje-čao jakim i zdravim. Još se sječam, kad ga, nema tomu tri mjeseca, zatekoh u klupskoj dvorani, gdje veseo i krepak but siječe, lulu pali i piše u hitnji, a ja se kao utučcn sa mlijekom u želucu vukao; na motu zavidnu primjedbu odvrati mi: do-ista sam čvrst i zdrav! Cijele noči puto-važe, da osvanc jutrom čil i da u klubu raspravlja i da u odboru radi i ji plenumu govori, da ide 112 dogovore, vodi pregovore in pohodi sasianke, a onda opet da putitje. Kao govornik bio je jak; isticao se osobito ožeto^ču,. temperamentom i sna-fjom argumenta. Na sastanclma je bio, da ih šalom i dorje4!:Tn oživi, a kad treba da ih ozb«Hnočču podrgne; pa do/jovorima, da sluša i stidjelrajc, Kad bi cbOjnija ras-prava dozrijev^la, zagledao bi sc preda se, cigara bi mu nemirno u ustima zadrh-tala i baš "e vidio, gdie rrri se mjsli gla-vom .križaju, roje, safetru, redaju, te ustaje da izbaci svoj sud: sabtto, pravo, odlučno.
Nestade nam toga radnika u času, kad smo ga s vi njegovi kolege kao i ci-jeli naš narod Slovenaca, Srba i Hrvata najviše trebali. Nestade ga ta.ko napre-čac, da gotovo još u to ne vjerujemo i gotovo bi sebe di varamo, da se nekud dao na put, po običaju, i cla če iznebuha med ju nas pasti. Nažalost nije tako. Njega više nema i grelna praznina pred nama zija. Ali njegova če misao i njegova uspo-mena da živi, dok nas i našeg naroda bude.	Dr. Melko Čingrija.
Bilo j'e brni meseca avgusta. Vedeli smo, da nam ttidi Rurmmija zahrbtno napove vojsko. Zato je bil v naglici postavljen fcjvanredin bataljon v Radgoni z najboljšim moštvom, da pokaže Avstrija Rumunom, kaj zmoremo in to so bili Slovenci s hrabrim poveljnikom na čelu stotnikpm Lochbichlerjem.
Že tretjega sefptembra, smo se odpe-ljxili proti lepi Sedmograški. Sovražnik, M je bil udri globoko v deželo, ga je bilo treba zopet vreči ven. Delo ni bilo lahko. Zgodnja zima, ki se je pokazala že. precej občutno, nas je nekoliko ovirala, vendar pa so se premagale vse težave in Rumu«i so bili povsod vrženi nazaj z velikimi izgubami.
Bataljon je operiral vzhodno od Sedmograške in iz voj oval veliko uspe-kov. Ker je pa sovražniku pretila od vseh strani velika nevarnost, se je hitro pomikal nazaj, pustivši veliko ujetnikov in vojnega roaterijala; da celo šc na pol pečene prešiče, race in gosi ni imel časa pojesti. Našli smo veliko takih »pečenk« na cesti. — Spominjamo se tudi mesta Gyorgo-»Szt. Miklos, ki leži v lepi ravnini ob roki Maroš. Mesto jc bilo skoro prazno in oropano. Kdo bi si bil pa mislil, da v tem oddaljenem kraju bije slovensko srce — naša Minka, gospa ondotnega župana Dežo Orla. Kakor je znano, jc bil župan, ko »o Rumu-ni vdrli v mesto prijet in odveden v
niili /Irvfnlrt in T*invwln rv-> y>H'/cwlr>vaYiiu
• ■ j ■ * . ^v«-' >	r -" t' • • • — - - - ■ — - - .1
nafo^ja. mmisinskega generala zopet iz-puaRm na evobod<,\ Ko so JvosBe čete po isgnanj-u Hu.cai.mav zasedlo mesto, jc
prišel naza j in prevzel zopet posle Imenovanega mesta. Tembolj smo čutili usmiljenje do naših rojakov in če s tokrat smo bili pri domačem ognjišču, naše preljube Miinke in soproge Dežo Orla. Čutili smo se prav domače. In še danes, ako je komu lo prilika dana, obišče to plemenito slovensko rodhino.
Torej že več kot leto dni buta sovražnik ob ta močni zid Slovencev in kljub temu stvojimo še danes krepko, cla celo še bolj, kot nekdaj. Dolga zima in hud mraz, ki je tu v navadi, nas ne moti, pa tudi ne divjaštvo Rumunov, ki so, vedoč svojega pogina morili naše onemogle ranjene vojake, jih zabadali in jim celo izrvali oči. Skoro vsak vojak tega hrabrega bataljona nosi odlikovanje in to je naš ponos.
Ob tej priliki se spominjamo tudi naših padlih tovarišev. Omenim posebno Slovenca in praporščaka Franca Pavlina, doma iz Kremence pri Begunjah nad Cerknico, ki je umrl na polja slave. Za njegovo hrabrost je dobil najvišje pohvalno priznanje od kornega poveljstva. Bodi mu lahka zemlja junaku in vsem tovarišem, ki so se morali ločiti od nas.
Pri hrabrem bataljonu se Se danea nahajajo sledeči slov. častniki: porotniki: Sterle Franc, Slavko CrnigoJ, Slavko Dujc in praporščak Ukmar, ter vojni kurat Josip Barnik. Zroči v lepo bodočnost, izročajo vsem Slovencem naj iskrene j še pozdrave.
IM pozivi.
Pozdrave pošiljajo: Poddeset Htm doklin Franc iz St. Jerneja; strelci: AL Sever iz Šmartna pod Šmarno goro, Arnež Albin, Cerklje rpi Kranju, Avg, Ropret, Tomaževo, Sirhan Vencel iz Budimpešte, Jakopin Fpranc, Trnovo, Ur* bančič Karel, Kočevje, Baraga Stanko, Bled, Železnik Franc, Vič; četovodja, Albert Lovšin, Ljubljana; nadlovec Koh rin Martin, Krško; nadlovec Miha Bizo-i vičar, ŠiSka; četovodja Majcen Ferdinand, Krško; nadlovec Gartner Josip; podlovec Plešner Janez, Idrija; kadetoi aspirant Klobučar Herman, Krško, od-t likovan s srebrno hrabrostno svetinjo
I.	razreda; podlovec Jenič Jos., Metlika, odlikovan z malo hrabrostno svetinjo
II.	razreda. — Tonček Kastelic, Mirica, Bergant Benjamin, Podsmrečje-Blago-vica, Uran Valentin, Aržiše-Cemšenik.
—	Desetnik Ivan Kleč, Retelnje; Aloj* Petrič, Sv. Trojica; Franc Pirman, Raka, Vidali Franc, Mengeš, Lužar Jožef, Gradec, Zevnik Jožef, Praše, Jaklič Matija, Bučka, Blaškovič Anton, Istra, Nemarne Anton, Lokvica, Ulčar Alojz i% Gozda, Zepio Anton, Križe pri Tržiču, Kodrič Anton, Rahenberg, Mlakar Matevž, Viševek, Alojz Mihel, Rihenberg, Ambroželi Franc, Dornbcrg, Petrič Iv., Suhor. — Jos. Trdoslavič, čet. iz Pulja; desetnika Jan. Glavan in Martin Pe-trinčič; poddesetniki: Ivan Jerenec, Mart. Vavpotič, Andrej Škcrl, Ivan Slabe; Jos. Metelko, Fr. Nikler, Fr. Pilko, Anton Frank, Mart. Mencingar, Mart. Jan, Jos. Benčič. — Četovodja Ludvik Anton iz Hrpelj; četovodja Martinufi Ernest iz Renč"; desetnika Gorjan Fran iz Bilj in Selan Franc, Poljvin pri Tolminu; Boltar Avgust iz Goreajegapolja pri Kanalu, Kante Franc, Šmarje pri Ajdovščini, Kandus Anton iz Vrt o vina, Jelen Andrej, Dobrdob, Mrak Marija^ Sv. Lucija. — Ivan Frančič, Franc Bor-san, Ivan Golob, Ivan Bregar, Ivan Jerman, Ivan Pcletič, Franc Zagorc, Jožef Kos, Franc Zalolcar, Jožef Turk, Anton Zelnik, Franc Mesojec, Anton Krac, Iv. Šimec, Franc Calarič. — Golmajer Metod, čast. sluga; Kregar Franc; Aljančič Lambert, enol. prost.; poddes. Anton Bremic; poddes. Pavel Lorenci; Franc Jamnik, ord,; Ambrožič Alojzij Rogelj Franc, lic Alojzij, Lozar Josip, Maruš 16 Karel, četovodja) Žagar Peter. — Deset* nik Ant. Matalan, Šmarje^ p. Sežana; Mihael Arbaiter, p. Sv. Barbara pri Ptujem; prcdstrelec Ant. Križman, Vel. Repen, p. Opčina; topničarji Matej Poznifi, Gradišče, p. Lukovi ca; Anton Krebelj, Ostrožno brdo; Ivan Filipčič, Florjan Šušmel iz Trsta; Franc Bizant, Preska; Franc Paulin, Zabukovje; Martin Sed-lašek, Maribor. — Joško Obranovič, Janez Stefanič, Franc Lampelj, Joško Ba-juk, Joško Dolar, Janez Plut. — Ivan Cerne, Vcrtojba; Volavšelc Franc, Jožof Meglič, Stampl Valentin, Krečič Alojz.
—	Peter Komjč, Št. Florjan; poddeset. Ferd. Ferlan, Tržič; Cigo.j Maks, Malov-še pri Ajdovščini; Ivan Petrič, Osolnik.
—	Poddes. Ivan Pesjak, naclstrežnik; Franc Oblak. — Jožef Bravhar iz Vodic; Cej Anton, Ravnica pri Gorici.
•		
	v	

■t
d »v
.. (IM !•<
Strun B."*
eromnrc, SM n. am**** wn.
81. 264.
lfaSa korist:
ako froCemo soural-nlfca prisiliti k mira
je Vaša
podpisujte ssdmo oolno posoflloS
PremfsRmo, računajmo! Na jugu in
severu se odigravajo mogočni dogodki, ki nam bude nado na skorajšen srečen in časten mir. Sedaj, ko se nam v dalji že prikazujejo obrisi pristanišča miru, moramo zbrati še enkrat vse svoje sile, da krepko in srečno preplovemo še zadnji kos vojnega oceana in moremo svojo ladjo ponosno in nerazrušeno zasidrati v mirovnem pristanu. Da, ponosno in v polni moči moramo dočakati mirovnih pogajanj da bi nam končno ne vzele obrežne čeri tega, kar nam niso mogli vsi silni viharji sredi širokega vojnega morja .,. Država potrebuje denarja in je razpisala 7. vojno po- j sojilo, ki bo, tako upajmo, zadnje. Sedaj gre za odločitev in veliko je na tem, kako izpade 7. vojno posojilo. Saj se ni bati, da bi država ne dobila, kolikor nujno po-trebuie, a treba storiti več, svetu treba 'dokazati, da smo tudi ob koncu še sveži in krepki, polni volje do življenja in novega razcvita. Zato naj vsak napravi natančen račun, koliko more podpisati vojnega posojila, ako še ni nič podpisal, koliko more še podpisati, ako je že podpisal. Vsak naj tudi med prijatelji in znanci agitira za 7. vojno posojilo. Odločitev nam samim in delo med prijatelji ne bo težko, temmanj ker nihče ne nudi tolike varnosti in tako visokih koristi za naložbo denarja, kakor država s svojimi vojnimi posojili.	_
liazoo novice.
Ogrski korespondenčni urad so prevzeli budimpeštanski dnevniki, V to svrho je bila ustanovljena akcijska družba, ki bo s kapitalom pol milijona financirala to dopisno podjetje. Seveda ostane korespvn-denčnemu uradu tudi še nadalje oficijozni značaj. Za glavnega urednika urada bo imenovan sekcijski svetnik dr. Nemeth.
Tragična smrt ogrskega poslanca He-gedusa. Budimpeštanski poslanec Ivan He-gediis, starec 87 let, je padel na ulici tako nesrečno, da mu je prihajajoči tramvaj zdrobil glavo. Hegediis je ostal mrtev na mestu. Pokojnik je bil med najbolj znanimi poslanci in si je stekel mnogo zaslug na zdravstvenem polju.
Ukradena gledališka blagajna. Ponoči od 10. na 11. november so vdrli tatovi v pisarno mariborskega nemškega gledališča, odkoder so odnesli težko železno kaseto. Morali so biti jako razočarani, kajti gledališka blagajna je bila, kakor se zatrjuje, popolnoma prazna.
Kontrola poštnih paketov v Zagrebu. Ker se iz Hrvatske vtihotapi v poštnih paketih mnogo živil, je zagrebška policija odredila kontrolo poštnih zavojev. To kontrolo izvršujejo člani »gradjanskega zbora«, ki na posameznih poštah odpirajo pakete. Pri nas je podobna kontrola poštnih pošiljatev nezakonita in nedopustna.
Prisilno rekviriranje žita na Ogrskem. Ker se ogrski veliki posestniki branijo izročiti vladi žito za občo prehrano, je odredila ogrska vlada, da se naj izvede re-kviriranje, ako potreba, tudi z brahijalno silo. Določen je rok, do katerega se ima izročiti žito in določene so kazni za vsakega, kdor se ne bo ravnal po tej določbi.
Iz tužne Slovaške. »Narodnie Noviny« pišejo z ozirom na nameravano volilno preosnovo; »Gospodarji politične moči ne bodo svoje smeri izpremenili. Namesto da bi govorili o ravnopravnosti narodov danes, ko Slovaki na bojnih poljanah izpri-Cujejo svojo vdanost, govore o madžarski nadvladi in da so Madžari edini živelj, ki tvori in zdržujc državo, katerih nadvlada j mora bili tudi po novem volilnem pravu zasigurana, da se more cilj po enotni madžarski dr/nvi uresničiti. Če že danes tako govore, kako bodo šele po vojski, dokler ne pojde vse zopet p" starih kolefcflicah. Ali nv.>rc človek še i iti, da sc naš ideal narocinc makopravn i kdaj izpolni? Ali in-r-mo varovati v šo bodočnost? Va-zs"n«j{ji t'.cm«Ufn^fu, ki rt« jo odobrila Acpoayi La \Yec.ksrle, je ravno taka dekla
dosedanjega osrednjega vladarstva, kakršno je bilo Tiszovo junkerstvo. Stojmo na straži in če predlog zakona ne izpolni naših pravičnih zahtev, bomo nastopili z vso silo zoper njega, da se bo naS glas kljub grmenju topo* in kljub politični cenzuri čul.« In o madžarski odredbi, da naj v obmejnih ogrskih krajih nemadžarska tla preidejo v madžarske roke na prusovski način pri poznanjskih Poljakih, pravi zgoraj navedeni list: »Na Poznanjskem no tekom vojske take reči prenehale, ali na Ogrskem »e ženejo ravno zdaj s polno paro za tem ciljem.«
Rakova pot dunajske univerze. Odsto-pivši rektor prof. Reisch je podal zanimivo poročilo o odnošajih na dunajskem vseučilišču, na katerem je lahko presoditi silno nazadovanje dunajske univerze v sedanji vojski. Proti lanskemu letu je padlo število slušateljev za 500, sploh je pa danes na rečenem vseučilišču za 7000 slušateljev irar>j kakor v prslovnem semestru pred vojske. Število slušateljev in sluša-teljic je prdlo v voisCci na petino števila p-ed vojsko. Pri <—tp ji oa še število slu-šateljic rarartlo ?.•>. 140'). tako da ima dunajska rai-em izmpd vsih rniverz največ študentk) Na ;nodrrslovni in zdravniški fakulteti rT?r-;a danes skoraj večino ženske. Senat ie Hdelal nekatera predloge za zvišanje števila slušateljev po vojski, na primer posebni tečaji, da ae olajša pojavljanje študija itd.
Cei^roi rr^c fo rk^i.vv. V noči dne 9, r.ovenbra co ukradli dosedaj neznani zlikovci v rfeki vasi pri Araovžu cerkveni zvon, ki j« bil preišnji snet iz zvonika v svrho oddaje zi kovinsko zbirko. Zvon tehta 299 kg. Navzlic ripaznejšercc izsle-dovanju ne n.cre orožništvo dognati, kam je zvon izginil. Domr?e :ajo, so ga odpeljali ob^narji ter ga najbrž zakopali.
Jetika v Avstriji. »Tuberkulosen Fiir-corgeblatt« prinaša zanimivo statistiko o uaraščanju jetike od 1895. leta dalje. Do leta 1905 je bolezen rastla, do leta 1913 pa je padla, I.ctos je v prvi polovici umrlo t olik p ljudi za jetiko, kolikor v vseh prej označenih mirnih letih skupno. To je raj-boljši i^nak za grozovite posledice vojnega časa.
irloo fpjš mm ifpllisl
Mesca cktcbr?. ie pri mestnem magistratu priglasilo 2S, "dglasilo pa 6 strank svoje obrti. Priglasili so; Ani Kapus, Sp. Šiška 235, prodaja sadja, slaščic, papirja in razglednic. Msuija Uhlir. Scdna ulica 5, zaloga in prodaja umetniških razglednic in 'kipov. Alojzij Vrabec, Hran;lnični cesta 6, kleparski obrt. Ivana Jeglič, Sv. Petra cesta 6, trgovina z vinom, Marija Mežnar,-Kolodvorska ulic? 41, trgovina z mešanim blagom izimši v § 35.-5 obrtnega reda omenjeno blago. Valentin Urbančič, trgovina z mešanim blagom na debelo izimši živila in krmila. Pavla Skabrne-Mejač (tvrdka Gričar in Mejač), Prešernova ulica št. 9, trgovina z izdelano obleko in perilom. Marija Vidic, Sp. Šiška 32, prodaja sadja, zelenjave in flaščic. Ivan Emerš'č, Karolinška zemlja 15, snaženie oken in stanovanj. Marija Dermastija, Poljanska cesta št. 27, prodaja sadja, zelenjave, slaščic, papirja, razglednic in galanterijskega blaga. Štefan Primožič, 7^arije Terezije cesta 13, trgovina s poljskimi pridelki in lesom, Franca Bizovičar, Sp. Šiška 40. prodaja sadja in slaščic. Fran Derenda, Sodra ulica 2, trgovina z mešanim blagem izimši živila in krmila. Gizela Grum, Stari trg 15, prodaja sadja, zelenjave, slaščic, papirja, razglednic in galanterijskega blaga. Rudolf Bodenrrtuller, Stari trg 8, trgovina z uniformami, potrebščinami za uniforme, oblekami za gospode, vojaškimi potrebščinami blagom za obleke in galanterijskim blagom. Stanko Jesenko, Stari trg 11, trgovina z mešenami blagom na debelo. Edvard Škopek, Prešernova ulica 1, urarski obrt. Marija Gregorič, Jernnova ulica 20. bra-ni?rija. .Tosipina Kovič, Sp. Šiška 94, prodaja sadia in slaščic. Marija Škerianec, Sp, Šiška 117, prodaja sadja, slaščic in sedavi-ce v zaprtih steklenicah. Ivana Gračner, Cesta na južno železnico 1, prodaja sadja in slaščic. Uršula Gollevšck, Prisoina ulica 3, prodaja sadja in zelenjave, Fe'-'ks Potočnik, Gradišče 7, kroiašld obrt. Marija Brišček, Sv. Petra cesta 29, trgovina z manufakturnim in drobnim blagom ter perilom. Alojzij Berger, Marije Terezije cesta 13. trgovska agentura. Fran Ravbar, Marija Terezije cest& 6, ključavničarski obrt. Terezija Rovšek, Marije Terezije cesta 12, prodaja živil, sadja in slaščic ter piva, vina in sodavice v zaprtih steklenicah, ter Andrej Pavič;č, Kopitarieva ulica 1, brivski in frlzers!"' obrt. Ooglasili so: Ivan Zorman in Fran afar, Prečna ulica 4, mizarski obrt. Josip ! #avic, Židovska ul. 4, trgovina z mešanim blagom. Marija Ar-te, Sp, Šižka 159, trgovina z mešanim blagom izimši v § 38-5 o. r, omenjeno blago. Franja Meršol, Mestni trg 18, kramarija z drobnim blagom. Ivan Malenšek, prodaja gaianteritskejja blaga na Mestnem trgu št. 18, ter Terezija Seden, Spodnia fci&ka 165, trgovina z mlekom, /
Vojno psojilno zavarovanje.
Vsi stanovi brez razlike dobijo na najboljši in najcenejši način vojno posojilo potom vojno posojilnega zavarovanja pri nižjeavstrijski deželni življenjski in rentni zavarovalnici na Dunaju.
Nižjeavstrijska deželna iivljenska in rentna zavarovalnica si je pridobila zaslugo, da je prva izmed vseh zavarovalnih zavodov vpeljala vojno posojilno zavarovanje in sicer že pri V. vojnem posojilu. Sedaj sprejema tudi VIL vojno posojilna zavarovanja in sicer po predrugača-nem, posebno ugodnem načinu plačevanja.
Ker podpisuje ljudstvo v .izpolnjevanju svoje patrijotične dolžnosti vojno posojilo, priporočamo vsakomur najtopleje, da združi s podpisom vojnega posojila ceneno življensko zavarovanje pri %iižjeav-strijski življenski in rentni zavarovalnici.
Vsaka zdrava oseba v starosti od 15, do 55. leta lahko podpiše vojno posojilo do zneska K 4000.— brez zdravniške preiskave potom življenskega zavarovanja na 15 letno dobo in četrtletno plačevanje obrokov. Prvi obrok znaša K 32,— od K 1000.—- in 59četrtletnih obrekov po 12 kron, Ako zavarovanec doživi, dobi podpisano in zavarovano vojno posojilo po 15. letih, ako pa preje umrje kadarkoli v takti 15, let zaradi bolezni, nezgod, vojne ali samoumora, preneha takoj vsako daljno plačevanje obrokov in njegovi svojci dobijo takoj zavarovano vojno posojilo.
Večje svote se sprejemajo z zdravniško preiskavo.
Priglase in vprašanja reštije točno Kranjska deželna podružnica nižjeavstrij-ske deželne žlvljenske in rentne zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesfci štev. 12, II. nadstropje.
Pridna 1:1 poStena
Kupim dobro poautane, snaZna In zdravo
jabolk In hruiek
olupke
p. i k, preSertine Krr.r
bem vremenu na podih 1, t. d. sušiti) pa po 80 v kg. Cenjeni ponudbo, s navedbo množine in vzorci, se prosi na tvrdko FRAN Koa, Lju-tiljans, Sodna ulica 7.
Rnpf]o se po visokih cenah
Ponudbe naj sc pošljejo pod šifro: RoZc na upravo »Slovenca* — 2936.
nerognte, bele barve,
se ml
Pismene ponudbe naj se oddajajo na Sv. Petra nasipu 59, L
Kožuhovina
vsake vrste se želi kupiti. Ponudbe pod „KOŽ UHO VINA" št 2960 na upravništvo „Slovenca".
50 kron nagrade onemu, ki preskrbi
mešane in manuhskturne stroke išče siažCo v mestu ali pa kje na dežel' in sicer najraje s hrano v hiši. Poizve se v trgovini »Žlberi* Prešernova ulica.
m m aw
in Ml
Kje, pove upravniStve Slovenci pod št. 2824.
Poizve se pri pri šentpeterskem g. kaplanu Ed. sinmicu.
močni, skoro novi zIigbsM Čew5j8 za 121etnega dečka in za 6!etno deklico, bela s^ji-gsrsiftlKra za 2—4'e!no deklico, zfSHS&a SHŠm-a za 121etnega dečka in bela OiraSfea pOS8ei|Žca. Kje, pove uprava »Slevcnca« pod: 2832.
W
v sredini mesta z 2—3 sobami in kuhinjo za takoj ali febr. termin. Naslovi riaj se pošljejo na upravo «Slov.» pod Šifro: Tabo} 24.
2891
Finski kamen,
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Koleno, Celje.	1864 (1)
se želi kupiti. Ponudbe pod klsj številka 2359 na upravo lista.
Do 1. decembra ali takoj se išče priden, spreten, trezen in skušen
Biti mora ne pod 32 letni starosti in oženjen, in zmožen zraven svojega dela nadzorovati tudi drugo vinograde. Daijša spričevala se naj pošiljajo na upravništvo
Jos, 'A. Kienreicbs
Anzeigenvermittlung, Graz, Sacksstr. 6,
pod »Tiiohtig L 56«.
Naprodaj fe večji
nove in stare $£ygJ3 vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana
ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
Naprodaj Je radi pomanjkanja krme
2952
I!
Več pove lastnik Ljubljana, Prule 8.
V Asi v avl
se kupi za 6—8 konjskih sil. Naslov pove uprava ^Slovenca« 2S39.
trdi polomljene, kupuje
za primerne cene Fran Zeman>
st°oiedvpodhpoi- Selo-Moste,št.29,
nirn jamstvom.	2839
za gostilno ali večjo družino.
Poizve se
Kolodvorska hlfe* 28.
is
co o*
dobavlja naglo is pi'*ti nizki proviziii
8. V.
BedakAviiina (UmKi^Sml,
Zaloge v Ljubljani: R. žerabon in dulius SKJfo««*-,
fl Bfoi«»BWt rnzrn&one Gortoe ln različne ras*
gledn ce podrte Gorice. Velika zaloga umen.išUlh kart za 16—18 ln 20 K za 100 komadov. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PFuTOT, Gradec, Hoseg(,cri»aus
Nad 1,QQCM30O mojih 3590
rodnih šioalnlh sil
v rabil Praktično orodje m vsakogar za Šivanje usnjenih predmetov, oprem, jermenov, čevljev, mehov, jaiier, vreč, plaht. — Vasno za vojake. — Razprodajalcem popust. Cena kompl. Situ pri predplačilu K 4 50 in pri povzetju K 180, na bo-jiSče le proti predplačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX., Mosergasse 3, odd. 116.
Volna Zw!38S'£B2 ura
natančno re^ul in re-fula Nikoi ali jekio H 12 — io - 20'— z raan »vetiln kuzališčem K 10 — 20 - K 24 — Tsro brnuin o k rovu K ib — L4 - K 2H -, b ratiij evot. ka*al K .10 — 30-— srebrna ^apestn/nra aa elant. K 30 — 30*—. 40*— ti kar. elata zape.stna ura na eiast K 100 — K 120 - K 140 - 3 letno pismeno iara-•fcvo Pošilja po pov«et|u. Nikak riziko I 7.- 'neno dovoljeni* ali denar nasai
Prva tovarna ur Jan Konrad
o. in kx uvornj ^fiiu^iuk Bril* tit. i,if3 .Cenilo. Na željo ■« T«ah mar tastom poslio rnot giavm conik.

e e
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
t.
graver in tadelovatelj kavčnk - štambilijov
Ljublfa^a, Dvorni trg St. 1.
z dobrimi travniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savin^ki dolini) in prosim ponudbo s podrobnim opisom. — Naslov pove „Uprava Slovenca'1 pod št. 2922.
Eupi se dobro ohranjen
. m
rai
Kje, pove uprava lista pod št. 2934.
(četudi invalid)
se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji pri
l^ranlskt aproolzacilslti družil! ljnli3|&nl.
Ponudniki naj se predstavijo a pžsaris] E1I9 OraifiSSu St. ta, 2. nadslropfc. — 2943
) &..........
vseh pisarniških poslov vešč, se SaiiOj 3pX2jl?i2 za tukajšnjo veletrgovino. — Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje event tudi istotam. — Ponudbe pod: Frva Sno£t 2042 na upravo «Slov.»
-poni
je naprodaj v STRAZlŠCU št. 51 pri KRANJU. | 2947
suknene odrezke stare
in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žakljevino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
vsake vrste, suhe gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma:
J. KUSLAN, KRANJ, Gorenjsko.
2089
Bencin motor
6-8 HP v popolnem dobrem stanu proda Fran škafar, R rnska cesta 16, Ljubljana.
Ravno tam se sprejme več
mizarjev.
Sfbecfco, Bišale
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-G0, ve-'iki K 3 — porcija za rodbino K 9-—. Za loga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri ;»a!em olenu Ljubljana Marijin trg. 1520
m&mmmčm^mm
Slav. občinstvu ln gosp. trgovcem priporočam
slamnate tmlje {solne'}
in slamnato podplate katere sem začel izdelovati, lahko vsaki zahtevi. Ker tako draga, bode ta za osebe, v sobah, prav dobro doAla. FRANC CERAH, lovarna b. poŠta Domžale pri
/a v čevlja tako da ustreženi je druga obutev ki Imajo opravilo Naj vsak poskusi 1 .amnlkov v Slobu, Ljubi,a ni. 1622
a
da sc brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki
Milan Hočevar
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 30.
Istotam dobivate krtače za ribanje.
1917
Ponudite na metercent: i.osianjcv les — hmcij* anntficPtfe« e sit<3 droge (starej. — 'hrastov les — smrekovo Naved le skrajno ceno, naloženo na sSsorjjo (lubje). — Na kubične metre: ©kroga; les želeniSki postaji in rok oddaje! smrekov, borov, hoje v. — S.ss r.a je>me (Grubeaholz). Takojšnje izplačilo proti duplikatom
tovornih listov!	VSnkOVa&iC, votržcc,Žalec, Južnoštajerska.
povsod hvaljen! in | priljubljeni
Najboljši in najpopolnejši so le V® 0*1 63
~3
:—csa
CM SC^S
povsod
hvaijeai in priljubljeni
- S
| specialna trgovina s šivaln. stroji, kolesi ter zraven spa-'os | dajočimi deli Ljubljana, Sodna uL 7, poleg justične palače.
si	5ESj,
;;	-t=
S	5=5' i •
i sš m
š as-
3 13' a
= ^ -cz* eu
Us^anovEjeno E. 1893,
lilstanovSieno I. 1393.
lIlP
m j-' -e a
W <&
ura M
ui. iiiillif lil UUIIU
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
136
		
		
rsgistrovana zadruga z ©snejenllm lacnstvom
Dovolfufe članom	proti
poroštvu, zailavi živSienf$kih polic, ^jedRogt^if? pspsrjeu ali zaznambi na sSažtoens prelemlia,
VraSajo se posojila v 7Va, HS esli 22lu ležih v cd. seklh ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor Sol! pojojSla, p»aj se obrne na pisarno v Kongresni trej ii. ISfc, ki daje wsa poSrabna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne
vloge lin jih obrestuje po 4%.
SruSSveno lastno prefaoSsnje »nai® kcncesa :e':a 131S S19.e4a-4«) kron« DsSsž-.ilkov je bi o kancem 151S 1924 s 1S.615 deleža, ki roprezen*Su.ejo jamstvene glasnice za S»08S.aS5> kron.

. su mflm0 jrlaio poselilo po IM
odštevši K 0'50 bonifikacije in K 0'1G enomeseč nnffn ni Ef Pi^Cil nih obresti, torej...........IloliU {IJ A BI 04
S!, m, 1. m. 18 pofFiiifs nMm p 104*50
odštevši K 0'50 bonifikacije, torej......lilij pO ii 14 ~~
sprfišesisa

K
M
li'Vi
R
K
ZMm
imzz
lil^iii^ial*
■UM
K K
X ^
E 9
^ ^a? ^ ^E^ "ra* T-p Hi^ "Vi® ""vrJ3 ^^ ^^	1" SaP 5C	3EC
u be fcTr »»'ia «rii i/i' ef a e/e aa liTi iPa t*s i<a aa ^ barv sna una ira ii« ivia s?£ eru sili eia (f ■
_____________________________________________________________________________'iMaBMMjJBHBMBBBMBMBM
1
%
L 5 7* 7« aMorMzadIsko firSsoao pnsofflo po K 92*—,
odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo torej po K 91-5-5;
[I. sv o eSac l. aogasta 1921 pgaraCllloI držaonozakLiilul 2is3i po K 94*
Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto
' -<, v..... a. ..i
»' mi »1»ii'	vidmuiakMMamimm I—
' ■wwi»«aMj')t!jftuaMatja.iuMiittjiui1.'unjiMUMuiEuamii-mn'"^' tvimMIT»ii^tar^^^r^m-itc.-reaiBM^iro'.'^««^^	' 'H1*1
J^ranjska deželna banka v £]ubl|ani.
tmRHMBFmm
m u
■aiseeRaaBB ^assre j
Stran 10.	SLOVENEC, dne T7, n<wemfrrm. tWL	St. 264.
sedmo 5 V20
7 mm
sko v«
♦ <*•
'lil
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100—:
prosto V h 7j aniortlzaciisko državno posojilo K 911"54. □□□□ II. flavKa proste ni ta t avgusta 1920 mfln \¥nm ii
MT Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejmejo v torejtpSac«© shrambo in upravo.
il>8 K<>? iiiiibtl m.
vsaOM_
m rjazpošiiSEsitla
Moška in žonska dvokoltsa še a staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroji, gramoloM, električna žepno svetilke, - Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. 17T5 Mehanična delavnica na Starem trga 11
i; vin lastnega pridelka destiliran, pii slabostih vsled starosti" in tcžkoCah v žclodci\ že vek stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenju. Razpošilja 12 iet starega 4 polllterske slekle-nice franjo po pošti za 60 kron, miadega triletnega, Čudovito učinltujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, Francovo žganje, 1 polliterske steklenice za 48 la-ort. Vino od 56 litrov naprej. Bell rizling in rdeči burguudec po K 460 liter.
Benedikt Hertl,
graščak, grad Gollče, Konjice, Stajer.
n»	Električna.luč s pritiskom
^fc	roke, nikaka baterija, ne
B JJ	more odpovedati, dolgo
V Jf	let uporabljiva. S poieg-
V	Ijejem male rinčicc sc ja-
me premikati dinamo, ki da električni tok za sve-tilko in naredi lepo belo š^lS^^S^jj^MMmBL luč. Cenejša kot vsaka dniga žepnajsvetilka, ker odpade nadomeščanje baterij. Poljubno dolgo Jj^^jfe^^^^^rtral sveti brez prestanka.
Cena komad« K 30—.
j ?o5Uja c Dunaja proti vposla^vi ft zneska poleg K 1'50 za lavcj Ln
"i^JTtr*"" -----------' i'vjj poitnino^ iranko po celi Avstro-
/ j I j ^ \	Ogrski in na bojno polje glarna
Max BShnel, Dunaj, EV. Margareihanstr. 27/32
Ceniki proti ypo«!«tvi K l"—.	2456
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.

Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, spioh vseh v najhio stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.	isu
cerkveno orod*e, celotno eerkven« ——oprave it j. ============
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko,
Tehnična pisarna	2780
«a izvrSitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup m prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
L|u.bl jasna, Miklošičeva cesta št. 6,
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Isrvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in fcupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Pre vzemarn tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
£3 m>. vi rSžit^ra^^^^i
i.jMUtt'?:'; 'ijiaaHBHBiKaira
JSie puš&ajte otrok samih, da se požari omejijo I
nudi slavnemu občinstvu najugodnejšo priliko za
Z rt,varovanja eprpjoma proti požarnim Skopam i l. rasriovrstna izdelane stavbe, kakor tudi htavbe cned *asom agraitb«; 2. vae premično blago, moblllje, poljsko orodju, stroje, fcivino, avonova la enako5 3. vso poljske pridelke, žita ln krmo; 4. isvonove proti prelomu; 5, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe aa deželno nižjeavetrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in ndnlce, ki so araašale 1. J.812, 873.3S8 kiroa 17 vin., so poskočila koncem, !eta 1913. saa 735447 kron 17 vin. Tedaj filmvečje zanimanje za ta edini slova»«M zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudba in pojasaiia da ravnateljstvo, glavno paverje-nlštvo v Celja žn ca Poseku, kakor "tudi i*o vssfc iasah nastavljeni poverjerlkJL
Cone primerne, idtra cenitev in takojSnje IzpIaBlIo.	11»
■liriMSM^IIII^^
pušžajte otirok samiti, da se požari omejijo T
združeno z življenjskim zavarovanjem.
Vsaka zdrava oseba v starosti od 15.—55. leta lahko podpiše VH, vojno posojilo do 4000 E brez zdravniške preiskave z najmanjšimi stroški, ki znašajo za 1000 K vojnega posojila četrtletno po 12 K in pri sprejemu enkrat za vselej 20 E.
Po 15. letih se izda zavarovancu samemu vojno posojijo, oziroma, ako preje umrje, takoj po smrti njegovim svojcem brez daljnega plačevanja.
Zavarovanje velja od dne plačila 1. roka tudi za slučaj smrti v vojni.
Prospekti zastonj in poštnine prosto,
SELENBURGOVA ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSjJE BRNČN.E TRANSAKCIJE MAJKBI
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE
DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ
VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%, a VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.
. ■ • __ „