Leto XIV. 1916. Št. 9. September. Koledar za september 1916. Namen apostolstva molitve, določen od sv. Očeta: Katoliška mladeniSka društva. Dnevi Godovi Posebni nameni moii ve za vsak dan so vsi važni dogodki, potrebe in stiske, ki bi se pripetile češčenje presv. Rešnj. Teiesa ljublj. »kol. tavam, skoi 1 2 Petek Sobota Egid opat Štefan kralj Ugodno vreme, srečen konec vojne Katoliška Cerkev na Ogrskem Besnica Sv. Jakob, Lj. Sv Florijan Žetale 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Evfemija Rozalija Lavrencij jus. Pelagij Bonislava Rojst. BI. O. M. Peter Klaver Starši in vzgojitelji otrok Domače pobožnosti Sotrudniki Bogoljuba Zedinjenje razkol, in krivovercev Skriti odpadniki od sv. Cerkve Marijine družbe Zamorci Čermošnice Slavine Vreme Kranjska gora Mokronog Cerknica Homec Sv. Rok v P. Stoprce J Vuzenica Trbovlje J- Ribnica 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nikolaj Tol. Prot in Hijac. Ime Marijino Notburga Poviš. križa 7 žal. BI. D. M. Ljudmila Bogoslovci in bogoslovske vede Stanovitnost v dobrem Ponižanje sovražnikov sv. Cerkve Hlapci in dekle Češčenje znamenja sv. križa Vsi častivci BI. D. Marije Mir in soglasje v kršč. družinah Polšnik Primskovo Lašče Boštanj Križevo p. K. Šmarje Polhovgradec Sv. Anton P. Vuhred . Sv. Primož | Zavrč Sv. Barbara Leskovec 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Rana sv. Fr. Jožef Kuprt. Januarij Evstahij Matevž ap. Mavricij Lin papež Redovi sv. Frančiška Voljno prenašanje križev in težav Spozn. sleparij m praviti čudežev Zaupanje v previdnost božjo Poklic božji v duh. in red, stan Vojaki in orožniki, voj. dušni past. Sv. Oče in kat. Cerkev na Laškem Št. Lambert Sv. Planina Križ p.Tržiču Svibno Brusnica Hrasti je Koprivnik Sv. Trojica Sv. Vid p. P. j. Škale Sv. Martin Sv. Janž Št. llj 24 25 26 27 28 29 30 Medel] a Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota B D M. r. uj. Kleofa Justina Koz. in Dam. Vaclav Mihael ndgl. Hieronim Ujeti vojaki in naši begunci Misijoni med neverniki Pohujšljivci in pohujšani Naši zdravniki in bolniki (ranjenci) Čehi Zmaga sv. Cerkve Bratje Hrvatje, vsi v sept. umrli Repnje red. Vinica Bevke Krka Zatična Poljane Trzin j- Sv. Mihael Gor. Ponikva Bele vode Sv. Križ Zavodnje Laško Odpustki za mesec september 1916. 1. Petek, prvi v mescu. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki prejmejo sv. zakramente (spravno sv. obhajilo), nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca Jezusovega in molijo po namenu sv. očeta; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; c) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi. 2. Sobota, prva v mescu. Popolni odpustek vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast brezmadežni Materi božji, da nekoliko zadoste za razžaljenja, storjena Materi božji, in molijo po namenu sv. očeta. 3. Nedelja, prva v mescu. Udom rožnovenške bratovščine trije popolni odpustki: 1. če v bratovski kapeli molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. — Popolni odpustek: a) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega. 4. Ponedeljek. Sv, Roza Viterb-s k a. Popolni odpustek tretjerednikom v redovni cerkvi; kjer te ni, pa v farni, 7. Četrtek, prvi v mescu. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 1, dan. 8. Petek. Rojstvo Marije Device. Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 1. dan; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; spovednik more mesto obiska v bratovski cerkvi določiti drugo dobro delo; c) udom bratovščine naše ljube Gospe v bratovski cerkvi; d) udom rožnovenške bratovščine v katerikoli cerkvi; e) udom bratovščine preč. Srca Marijinega; f) onim, ki nosijo beli, Rešimo, kar največ moremo! Vpeljujte in vpisujte se v bratovščino za umirajoče! Odkar traja vojska, vam »Bogoljub« kliče: Molite za umirajoče! Pa tudi ne vemo, kaj bi bilo v tem času velikega umiranja treba nujnejše priporočati. Moliti za mir, moliti za zmago, to je kajpada nujno potrebno; in to tudi delamo. Toda ravno tako nujno je moliti še za nekaj drugega; za tiste neštete, ki jih iz vojske nikoli več nazaj ne bo: in na to pre-radi pozabljamo. Mi smo zelo površni in kratkih misli. Brigamo se za vojsko jako veliko — kar je sicer razumljivo in naravno — beremo časnike, študiramo karte, zasledujemo z največjo natančnostjo, kje so naši sovražniki in kje mi. Vse prav in deloma tudi potrebno. Toda pri tem ostajamo vedno le na površini, vprašujemo le, kaj se godi vrhu zemlje; kaj se pa medtem vrši — recimo — pod zemljo, na onem svetu, v večnosti, to nam napravlja bolj malo skrbi. Ko bi medtem, ko beremo dan na dan časnike od prve do zadnje črke z veliko natančnostjo, zmolili en očenaš za tiste, ki so v vojski padli, in enega za tiste, ki še bodo padli, bi več koristili,., Kakor vse na svetu, moramo tudi vojsko gledati ne samo v luči tega sveta, marveč v luči večnosti . . Vojska je čas velikega umiranja. Pa ne samo vojska. Vsak dan umre 140.000 (stoštirideset tisoč) ljudi; vsako uro 5800; vsako minuto 97; vsako sekundo več kot eden. Velikanski proces se vrši dan za dnem in uro za uro med tem in onim svetom; proces, ki je važnejši kakor vse, kar se na svetu godi. Ali kaj mislimo na to? Medtem ko se mi tukaj ženemo in prepiramo za malenkosti, ko se brezskrbno sprehajamo, zabavamo, smejemo .,, ali se kdaj spomnimo, kaj velikega se godi v tem trenotku na pragu med svetom in večnostjo? .,. Duše, s smrtjo učlovečenega Boga odkupljene, gredo trumoma v večno življenje ali v — pogubljenje ... Morebiti so mnoge na vagi, na ostrini noža — kakor pravimo, — morebiti se utegnejo še zadnji trenotek presukati in prevagati ali na desno ali na levo ... Ali bi ne mogli mi pri tej usodni odločitvi vmes skočiti in pomagati? ... Morda kateri pomoremo, da se prevaga na desno? . . . Morebiti celo mnogim? . . . Oh, kako potrebno je moliti za umirajoče! Duše v vicah so revice, veliko trpe; treba je zanje moliti. A te duše so vendar na varnem; ne more jim več spodleteti. Nebesa so njihova, če ne prej, pa pozneje. — Ali duše, ki so še tostran vrat večnosti! ... V koliki nevarnosti so! Kako potrebne so vse naše brige, skrbi, pomoči! Za duše v vicah mčlimo precej, dasi še vedno premalo. Na duše umirajočih pa skoro popolnoma pozabljamo! — Za vse pobožnosti in potrebe imamo bratovščine; za rešitev umirajočih je ne poznamo, In vendar kako potrebna bi bila organizirana armada molilcev za umira- 17 joče; družba prostovoljnih gasilcev, reševalno društvo, ki bi si vzelo za nalogo, reševati duše iz ognja ne le vic, ampak tudi >— pekla ... " Taka bratovščina je bila — šele zdaj smo izvedeli — ustanovljena pred ' nekaj leti v Rimu pri cerkvi sv. Jožefa; cerkvi, ki je bila sezidana ob zlati maši Pija X. Pri nas nam je bila ta bratovščina popolnoma neznana. Če kdaj, je zdaj v teku tega velikega umiranja, te svetovne vojske — katere konec se še vedno ne vidi — primeren čas, da se s to bratovščino seznanimo, da jo vpeljemo in se vanjo vpišemo ter po njenih namenih molimo in duše rešujemo. Bratovščina za umirajoče ima tale Pravila: 1. Namen bratovščine. Namen bratovščine je: skrbeti za zveličanje umirajočih. Nje udje molijo in delajo dan za dnem za to, da se rešijo duše, ki se imajo ločiti s sveta. Posebe molijo še na te-le namene: a) da bi se vsi verni kristjani kar najbolje mogoče pripravili na smrt; b) da bi Bog umirajočim celega sveta, tudi drugover-cem, podelil milost popolnega kesanja; c) da bi onih, ki niso v milosti božji, ne klical nenadoma s sveta; č) da bi si trpeči in stiskani ne končavali šiloma življenja. 2. Sedež bratovščine. Bratovščina se lahko ustanovi pri vsaki cerkvi ali javni kapeli, pri kateri deluje kak duhovnik. Kjer pa ni kanonično ustanovljena, sme zapisovati ude vsak duhovnik in vsak vernik, samo da vsako leto mesca julija pošlje imena sprejetih vodniku kake kanonično ustanovljene bratovščine, da jih ta vpiše v bratovsko knjigo. 3. Udje bratovščine. Ud bratovščine postane lahko vsak verni kristjan. Vsak ud dobi pri sprejemu podobo križanega Zveličarja z nadpisom »Še danes boš z menoj v raju« in podpisom »Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služab- nikom, katere si odrešil s svojo drago krvjo!« Na sprejemnici naj so tiskana tudi pravila bratovščine in (z odpustkom 100 dni vsakokrat obdarjena) molitev za umirajoče: »O premili Jezus, ljubitelj duš, rotim te pri smrtnih stiskah tvojega presvetega Srca in pri bolečinah tvoje brezmadežne Matere, operi v svoji krvi grešnike celega sveta, ki so zdajle v smrtnem boju in bodo danes umrli. — Srce Jezusovo, ki si samo prestalo smrtne bridkosti, usmili se umirajočih!« 4. Dolžnosti in pobožne vaje udov. Udje molijo vsak dan vsaj enkrat molitev »O premili Jezus ...«, ali če tega ne znajo, vsak dan vsaj eno češčenamarijo za umirajoče. Ena teh dveh molitev je druž-bina dolžnost, vendar tako, da ne veže pod grehom. Razen tega pa se udom priporoča: a) Da se večkrat spominjajo, koliko ljudi vsak dan in vsak trenotek leži v smrtnem boju. Zato naj večkrat prosijo in zdi-hujejo zanje k umirajočemu Zveliča r j u. Za to so najpripravnejši zdihljaji: »Srce Jezusovo, usmili se umirajočih!« ali »Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, katere si odrešil s svojo drago krvjo!« Kličejo naj na pomoč tudi Žalostno Mater božjo, sv. Jožefa in druge svetnike. Prav posebno naj pa časte sv. D i z m a , desnega razbojnika na križu, ki je po milosti umirajočega Zveličarja rešil svojo dušo v zadnjih trenotkih življenja. b) Priporoča se, naj molijo molitev »O premili Jezus. ..« ne le enkrat ampak trikrat na dan, za kar je obljubljen enkrat na mesec popolni odpustek; ah če tega ne znajo, večkrat na dan kako češčenamarijo; ali naj pri vsakem udarcu ure vzdihnejo »Srce Jezusovo, usmili se umirajočih!« Če ponoči spati ne morejo, naj se obrnejo k Bogu za pomoč umirajočim! c) Razen tega se jim priporoča, da za umirajoče radi darujejo sv. maše in sv. obhajila; molijo križev pot, rožni venec in druge molitve, ali pri teh molitvah vsaj mislijo tudi na one, ki so v smrtni nevarnosti in smrtnem boju. Posebno naj to store ob petkih ob treh popoldne pri spominu na Jezusovo smrt. — Obilne odpustke, ki jih pri tem dobe, naj obrnejo vse za duše v vicah, da te ne bodo na škodi zaradi molitev za umirajoče ampak le na dobičku. d) Dalje naj darujejo Bogu za umirajoče tudi vsa svoja dela in težave. Morebiti si nalože zanje kako prostovoljno pokoro ali dado kako miloščino, ali imajo pri miloščini vsaj ta dobri namen. e) Razen molitve naj udje, kolikor imajo prilike, bolnikom in umirajočim tudi z dejanjem pomagajo k srečni smrti in tako kolikor mogoče mnogo duš rešijo. V ta namen naj radi bolnike obiskujejo in naj po potrebi in možnosti skrbe za to, da se dobro pripravijo na smrt: skrbe, da so pravočasno in večkrat prevideni; pomagajo jim obujati popolni kes in druge pobožne čine (vere, upanja, ljubezni, vdanosti v voljo božjo) in se pogostokrat duhovno obhajati. Govorijo ali berejo jim kaj vspodbudnega ali jim dado kaj takega brati (knjige za bolnike). Preskrbe bolnikom, v potrebi pa tudi zdravim izredna sredstva, s katerimi se bolje zavarujejo pred dušnimi nevarnostmi, si naberejo več zasluženja in pridobe več odpustkov, kakor: škapulirje, čudodelne svetinje, štaci-jonske križe in križe za umirajoče, s •i oA' 5. Praznik bratovščine. Praznik bratovščine je praznik pre-svete Krvi Jezusove, ki je vsako leto 1. ju- lija; ali pa v nedeljo po tem godu, to je 1. nedeljo v juliju. Na to nedeljo naj se udje potrde v svojem sklepu, da hočejo to sveto delo ljubezni z gorečnostjo in vztrajnostjo nadaljevati. — Upati smejo, če si bodo tudi sami prizadevali za krščansko življenje, da bo Bog tudi njim naklonil neprecenljivo milost srečne smrti. To so torej pravila. Kako široko polje, kako bogata žetev, kako sadonosno delo se obeta onim, ki se hočejo tega oprijeti! Ljubezen Kristusova nas žene, da vsak dan kolikor največ mogoče storimo za umirajoče, da jih kar največ mogoče rešimo! Doslej je bratovščina — z dovoljenjem presvetlega knezoškofa ljubljanskega — ustanovljena na Homcu pri Kamniku. Kdor se nima drugam obrniti, se obrne lahko tja, da se vpiše. Želeti pa je, da se vpelje tudi po mnogih drugih župnijah po vseh škofijah slovenskih; zlasti še tudi pri kaki cerkvi v Ljubljani, ki je naše središče. Slovenskih sprejemnic doslej še ni, treba bo zanje malo počakati, pa se bodo že dobile. Naj bo ta bratovščina duhoven spomenik na veliko svetovno vojsko, v kateri se je toliko ljudi preselilo v večnost! Rešimo duš, kar največ moremo! Srce Jezusovo, usmili se umirajočih! Ubogim beguncem — usmiljenje, pomoč, tolažbo! Ko so po več kot enoletnem silnem naskakovanju Italijani udrli v Gorico in nekaj sosednih krajev, v Solkan, Štandrež i. dr,, so prebivalci tudi teh nesrečnih krajev morali pribežati na Kranjsko in Šta-jarsko. Kakor pa takrat, ko so Goričani prvikrat pribežali k nam, tako se slišijo tudi zdaj pritožbe, da domači prebivalci begunce po strani gledajo in naprej gonijo, češ, vi nam delate draginjo! — Ta pritožba pač ne bo splošno upravičena. Kajti kar vprek se našim ljudem nikakor ne more ©eitati, da s© neusmiljeni, Naspr©tn©: splošno naši ljudje radi pomagaj© pemofii potrebnim, fit le nierejo, Popolnoma brez vsreka in brez p©d= lage pa ta pritožba vendfer ne bo; drugače bi §e ne dišala, Mera le biti nekaj sebif-nežev — zlasti pe mestih =■ ki sebi beli privoščijo pečeno piško kakor revežu trdo skorjo kruha. Begunci delajo draginj© in žato proč ž njimi! Ali je t© očitanje krščansko? Ne krščansko in ne človeško! Kam n&j pa re* veži gredo, kajti draginja je povsod? D« se izognejo draginji, bi mOrali iti le p©d zemljo! — Kako je oponašanje draginji grdo, m mogoče isreči, Torej ti hoče! živeti, dobro in zraVeri še pocehi živeti, ubogi begunec pa niti drago ne sme živeti, — pogine naj! AH ni gorja dovolj, da so marali dom pustiti, de. jim je bilo vse imetja uničeno; še kamer se v tej sili žatečejo, jih naprej pehajo in jim malo solnca he privolijo! Kako jih mora to boleti!... Drugače je seveda? ee je kak begunee hudoben, brerverec, pohujšljivec, Pošsrt&mo kraji kjel; se je vtepel neki begunee ih ho-tfel zivfeti sredi vernega ljudstva v divjem zakonu ter nekaj časa tudi živel, v cerkev pa menda fiik&li «i iti. Kaka težava je bila, preden so se ga ižnebili! — Take pa le pregafljajte, kakor ščurke iz njih Zatilja, pripišejo naj si sami! Splošno pa begunei niso taki, ampak m m stme potrebni, marveč tudi vredni usmiljenju. Nasproti takim velja beseda sv, Jakoba; Kaj pomaga, ako kdo pravi, da im« ver©, del pa nima, ali ga more ta vera »ve-li^ati? Ak© je brat nag ali sestra iti nimata kruha, pa jima kd© izmed vas reče: Pejdita v miru, ©grdita »t in nasitita! n jima ne pedeli, kar je potrebne, kaj to pomaga?« (Jak, 2, 14—16,) T© ni krščanske, Krščansko pa je tole; dekler imam en kot kruha, ga delim t, lažnim; in doklsr imam en plašč, ga po agledu iv, Martina dam en kes tistemu, ki nima nebenega; in dekler imam maio streha nad glave, jo privoščim tistemu, ki nima *veje, ake me prosi zanje. Ce mu pa ne morem dali ne strehe, ne plašča, ne kruha, mu pa priveščim vsaj lepo besede, mu po= vem, kake mi je hud©, ker mu pemagati ne morem in kake zelo de srca mi gre njegova nesreča, Karkoli hočete, da vam drugi store, eteriit tudi vi njim} česar p& sami himate radi, tega tudi vi drugim ne storite, Kajti s kakršno mere beste merili, s take se vam bo na^aj merilo, Te je nauk krščanski v tem ©žiru, Ta nauk sami tepolnujte in ga povsod ozna-nujte! Na tem namreč je blagoslov božji) na umasani sebičnosti pa boiia jeza in pre-klettitvs. Pomagajmo ubogim beguncem, kar največ moremo utrpeti! Mesec september posvečen v čast Žalostni Materi božji. V sedanjih hudih časih je pOeebno pri merna pobožnost v- čast Žalostni Materi božji, »Bogoljub« je že v postnem čaSU 86= znanil svoje čitatelje s primerno molitvijo -=. rožnim ventem v čast Žalostni Materi. Sanes vam hote to molitev in sploh češče--nje Žalostne Matere bolje ianova priporočiti-. Ona Mati žalosti, bo znala najboli tolažiti Usoee potrtih sre naših slovenskih mater* Gfeaeenje Žalostne Matere božje je združeno s premnogimi odpustki. V na- stertnjdfn vam hočemo našteti vsaj najvažnejše, Kdor počasti mesca septembra Žalostno Mater vsak dan, dobi vsakikrat 300 dni odpustka. (Pij IX., 3. aprila 1S57.1) Popoten odpustek pa poljuben dan tega mesca, ali 1 Beringer: Ablass« enega prvih osem dni mesca oktobra, ako je ve* mesee dan na dan častil Žalostno Mnfer božjo, Pogoj: prejem sv. zakramentov, (Leon XHI„ 27, januarja 1888.) Kdof nt utegne moliti daljle molitve v čast Žalost-ni Materi Mariji, jo lahko počasti na sle-deči kratek način- Sedemkrat moli češče-»ttmarijo in vsakikrat pristavi naslednjo kitico: Sveta Mati, tp te prosim, rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih sree! 300 dni enkrat na dan, — Popolen odpustek enkrat v mescu poljuben dan, ako vse dni eelega mesea opravil to molitev, prejme š »v, zakramente in molil po namenu svetega očeta, (Pij VIL, 1, decembra 181S, potrdil P« IX,, 18, junija 1876,) Popolni odpustek lahko zadobil tudi katerikoli dan leta, ako ©pravil molitveno uro v čast Žalostni Materi božji, prerailljtf-ieš trpljenje njenega Srea ter prejme! isti dan sv, zakramente, (Klemen XII,, 4- februarja 1736J Najbolj priljubljena je pa molitev sv., rožnega venca v čast žalostni Materi božji-(G'ei Bogoljub*, maree 19164 Vpeljali in razširili so jo pobožni redovniki, »§e*viti<« imenovani, že od 13, stoletja dalje, Leta i/. ii s« je združilo sedem pobožnih mož v mestu Florenci na Laškem. Šli so v samoto na ooro Senarijo pri Florenci ter tam živeli v spokornosti, molitvi in v premišljevanju Marijinih sedem žalosti. Blažena Bevtea ge iim je sama prikazala, jim v.elela, naj nosijo črno obleko ter jim še dala navodila., kako naj služijo njenemu žalostnemu materinemu Srcu, Dobro je, ako pred mokte^o obudiš prav srčen kes nad svojimi grehi in pamen, da se hočeš udeležiti V_seh odpustkov, ki jih je sv. stolica podelila tej molitvi. Po končanem rožnem v^nm damješ Žalostni Materi božji svojo pobožnost 'm # priporočiš svoje posebne bridkost 'm težav« (sina, moža, očeta v vojski), ali karte ss|b«>lj teži. Za ta rožni venec s,© dali papeži mnoge velike odpustke, in «j£ Oj Ti, ki ni Ti bila fuja na svetu niti bol najhuja, vlij v srce mi koprneče le žarek sladke svoje sreče .. . In pred Teboj bo luč vzžarela in v dnevih vseh bo plamenela; spoznalo bo resnico sveto srce, ki bilo je oteto ...« Lublin, — Vinko B, Radoš. Pismo z bojišča. 26. aprila 1916. Predragi čitatelji »Bogoljuba«! Vam sem se namenil par vrstic napisati. Čeravno si osebno nepoznani, vendar smo si gotovo vseeno odkriti prijatelji, kajti vez, katera nas veže, je eniinisti smoter, namreč: poglobitev krščanskegaživljenja med nami, da potem dosežemo časno in večno Erečo. Vem, da bralci »Bogoljuba« so — zlasti v tem vojnem času — večinoma ženske, dekleta. Pa naj tudi v mirnem času ni bilo dosti bolje, kajti moški smo bili vedno bolj za politiko, in sicer takšno, katera je vzrok sedanje strašne vojske. Seveda marsikatera že vzklika: »O, moj se s politiko ni nikdar pečal, zato gotovo ni te nesreče kriv!« Da pa temu ni tako, se bodemo ob drugi priliki obširneje pomenili. Za danes rečem le to: Vsi smo se s politiko, na-lavnost ali posredno, pečali in pečali se bodemo, hočeš nočeš — moraš do zadnjega diha. Izbirali so bodemo le, v kakšnem smislu se bodemo pečali. Toda mi, bralci »Bogoljuba«, si pravzaprav ne bodemo izbirali, v katerem smislu naj se s politiko pečamo in kako naj vplivamo, da nas podobno gorje več ne zadene, kajti pot, na kateri smo, in pripomočki, katerih se poslužujemo, so pogoj časne in večne sreče. Zakaj pa nismo potemtakem že deležni zaenkrat vsaj te časne sreče, ako smo res na pravi poti in ako so pripomočki, katerih se poslužujemo, res pravi? — Poglejmo vzrok! Zadnjič je urednik sporočil med drugim tudi to veselo novico, da ima »Bogoljub« 30 tisoč naročnikov. Vsekakor častno število! Recimo, da je bralcev »Bogoljuba« še enkrat toliko, kateri niso manj goreči od naročnikov, dobimo že število 60 tisoč. K temu pridajmo še kakih 40 tisoč nenaročnikov in nebralcev »Bogoljuba«, ki pa so vseeno goreči katoličani, kot naročniki in bralci drugih nabožnih listov in so udje raznih drugih bratovščin in redov. Vsega skupaj bi nas torej bilo okoli stotisoč. Lepo število je že in — recimo, da bi ne bil račun pogrešen in bi se s tem komu krivica ne ■jodila, da nas je dvestotisoč, bo vseeno neko Irugo število še »častnejše«! Prijatelji! Slovenski narod šteje blizu dva milijona duš, potemtakem ostaja med nami in okrog nas 18 stotisoč mlačnih in mrzlih katoličanov! In pri vsej tej gorostasni razliki velja naš narod za najbolj katoliški narod v Avstriji! Ako pa so drugi narodi še manj katoliško-goreči od našega, potem si lahko mislimo in presodimo, v koliko jc Avstrija vredna naslova »katoliška država»! Ako pa je Avstrija tako malo katoliška, kaj naj potem rečemo o Angleški, Francoski, Nemčiji in o drugih državah sploh? Vredna posledica tega je — sedanja vojska! Mnogo se o sedanji vojski, njenih vzrokih in posledicah piše, toda vse to večinoma v - Bogoljuba:- ne spada in za marsikaj bode pri- mernejši čas po vojski, ako nas Bog živi Samo še nekaj bralcem v razvedrilo. Sem tako srečen, da > Bogoljuba« vedno dobivam in se ž njim — krepčam Si ne morete misliti, kako milo je pri srcu, ko se bere o raznih vaših pobožnostih, katere doma opravljate. Kako hrepeni srce zopet po tistih časih, ko bo moglo zopet biti tako srečno! ... Že nekaj časa se nahajam med drugim narodom v prijaznem trgu. Drugi kraji, drug narod, toda nekaj je tukaj, kar ni drugo, in to je: Zveličar v taber-naklju in pobožnosti pred njim. Prve tri dni velikega tedna je bila štiri-deseturna pobožnost pred izpostavljenim; vsak dan približno 14 ur, t. j. od 5. ure zjutraj do 7, ure in pol zvečer. Kakor povsod, zlasti v tem času, ko so moški na vojski, so opravljale pobožnost večinoma žene, dekleta in otroci. Častilci so bili čč. oo. frančiškani iz bližnjega samostana, tretjeredniki, šolska mladina pod zglednim nadzorstvom učiteljskega osobja, gojenci raznih zavodov in številna dekliška Marijina družba. Zlasti ko je ta nastopila (od 11. do 12. dopoldne), je bil prav nebeški prizor. Kakor vsi drugi častilci, se je tudi Marijina družba zbrala ob določeni uri v bližnji frančiškanski cerkvi, odkoder je, ko se je približala njej določena ura, podala v procesiji, z gorečimi svečami v rokah, na glavah bele rute, glasno moleč in primerne psalme pevajoč, v farno cerkev pred prestol ljubezni in miru. Prva jutranja in zadnja večerna ura je bila za splošno ljudstvo. Z eno besedo: pobožnost se je vršila zgledno in vzorno, da si lepšega skoro ni mogoče želeti. — Imel sem srečo tudi pred vojsko se podobnih pobožnosti udeleževati, toda ne s takšnimi občutki kakor tukaj. Drugačen je bil čas pred vojsko in drugačen je sedaj. Poprej — vsaj tako se je zdelo — nismo toliko potrebovali, zato tudi niso bile naše prošnje in občutki tako prisrčni. Sedaj pa v teh dnevih viharjev, nesreče, greha, gorja in solza se vse drugače občuti pred njim, ki more vsemu temu zapovedati, da utihne in se umiri. — In še nekaj drugega je bilo, kar je budilo mile občutke. Danes, ko še vedno diplomati in državniki vojujočih se narodov in držav z vso trmo in strastjo naglašajo nadaljevanje vojske, kleči ta narod tukaj, kakor vi doma in vsi drugi po širnem svetu in mi med njimi raztreseni, pred Vladarjem vladarjev in skupno usmiljenja prosimo, mu po svoje zadostujemo in — ga uživamo ... O, Cerkev katoliška, razširi sel Objemi vse množice različnih narodov in druži jih v lomljenju kruha. To bode šele pravi pogoj trajnega miru. O, ko bi diplomati in državniki klečali pred Kraljem miru, kakor goreče krščanske duše, bi ne bilo samo vojske takoj konec, temveč bi sploh nikdar ne bila zadiv- jala. — Gotovo bode poprej nastopil mir, nego si mnogi državniki mislijo, Nikakor pa naj s tem ne poneha naša gorečnost. Sicer je videti ravno vsled vojske, da bede vera mnogo izgubila, t. j. polno spačenosti nam je vojska prinesla; kar pa naj nas nič ne moti in poguma ne jemlje. Prvič se zavedajmo, da vse to slabo je bilo že pred vojsko in razlika je le ta, da kar se je poprej nekako skrivalo in se tako-rekoč samo sebe sramovalo, je zdaj v vsej svoji grdobi in gnusobi butnilo na dan, kakor bi vraga z verige spustil. Drugič pa se zavedajmo, da je med nami tisti in ostane pri nas do konca sveta, kateremu 60 poleg morja in vetrov bili pokorni tudi — hudiči. -— Kakor v začetku povedano, nas statistika kaže res majhno število, toda v svetem pismu stoji, da ko je Bog hotel svoje ljudstvo od sovražnikov osvoboditi in rešiti, je to dokazal vsakikrat brez ozira na število in premoč, torej: kvišku srca! Oprostite, še nečesa se moram dotakniti. Zlasti pa mi ne štejte v zlo, ker pri tem se nekoliko pohvalim »z močmi svoje slabosti«. Zadnjič je urednik »Bogoljuba« prav izvrstno omenil med drugim potrebo zdržnosti opojnih pijač in praktičen pomen tega. Koliko se jih je temu pozivu odzvalo, bodem že iz »Bogoljuba« zvedel Povem pa že naprej da me prav malo iznenadi ali osupne pičlo številce priglašenih. Sam sem popoln abstinent že od dobe »Piščalke«, Ker premnogi niti ne veste, kdaj je to bilo, vam povem, da pred 12 leti Menda je omenjeni list izhajal kot prvo protialkoholno glasilo in po njega zaslugi sem se odpovedal za celo življenje alkoholnim pijačam, kar še danes zvesto in s ponosom držim. Koj pa izjavim, da se nisem oprijel zdržnosti iz bogo-Ijubnih ozirov, čeravno sem se zavedal, da mi ne bode treba več se, kakor poprej skoro pri vsaki spovedi, obtoževati: »Pil sem čez mero, bii sem pijan« itd. Kratko rečeno: v abstinenco so me vrgli, kakor tudi moje tovariše, le bolj posvetni oziri. Da bi v vseh teh letih napravil pred Bogom kakšno posebno zavezo ali sklep, se ne vem spominjati. Ko sem torej zadnjič čital v »Bogoljubu« poziv, naj bi se zlasti na veliki petek to napravilo, sem si mislil: No, ta moja zdržnost je sicer že nekaj starega, ker pa drugega primernejšega ravno nimam, hočem to Zveličarju pokloniti v zadoščenje. Imel sem priliko biti na veliki petek do treh popoldne pred božjim grobom, torej zelo pripraven čas za takšno darovanje. Pričel sem zbirati besede in zdihljaje, pa čutil sem nekak notranji glas, ki mi govori nekako takole: »Prijatelj! Kaj pa hočeš trpečemu Odrešeniku darovati? Ali svojo abstinenco? Ali ti je to kaj težkega, ko jo vendar stokrat lažje prenašaš nego poprej pitjef Ali imaš od nje kakšno škodo in zanjo morda doprinašaš kakšno žrtev? Saj imaš vendar od nje le dobiček, časni in večni!« — Ko smo nekoč koj ob začetku naše abstinence bili med seboj v debati abstinentje in pivci, je neki moj tovariš soabstinent zaklical trdovratnim pivcem, kateri so kljub jasnim dokazom ie svojo trobili: »Prijatelji! Z dokazi in z zgledom vas menda zato ne moremo pridobiti, ker to je posebna milost božja, katera edina vas more v to pripraviti, in boste veseli, ako jo kdaj dosežete.« Ko sem se na to debato spomnil, mi res ni ostalo drugega, nego se Zve-ličarju za to izredno milost zahvaliti in ga prav iz srca poprositi, naj tudi drugim isto dodeli. Tukaj je vinorodna dežela in ljudje zelo prijazni in gostoljubni. Kar pa je tukaj slabega, oziroma kar časno in večno dobro spod-kopuje, je — pitje! Neka gospodinja mi je hotela postreči, z vinom seveda. Ko prijazno odklonim, se čudi in hoče vedeti vzrok. Na kratko ji pojasnim in pristavim, da na Slovenskem nas je par tisoč takšnih ljudi. In nato 3e je še bolj začudila, kajti o tem tukaj niso menda še nikoli slišali. Vzrok je, da postajam, čeravno malo o tem govorim, zelo znana, osebnost. Šepetajo si; »Glejte, ta je tisti, ki ne pije« itd. Pri tem mi prihajajo na misel besede dr. Kreka, ki je svoj čas na nekem protialkohol-nem shodu rekel: Naša agitacija je tudi lahko mutasta. Že s tem, da smo abstinentje, vzbujamo zanimanje in povpraševanje ter se o nas govori. Ker imam priliko, hodim nekaj dni vsak dan k sv. obhajilu. V cerkvi pristopi neka go- spa (Italijanka) m me nemško vpraša; »Ste Vi Nemec7« Odgovorim: »Nel Slovenec sem.« Pravi: »Kako ste pridnil« Nisem zapisal tega zato, da bi se pred kom hvalil, temveč zato, da »poznate, kako se povsod dobe »orodne duše. Posebno me je pri tem veselilo to, da sem mogel reči gostoljubni gospodinji: »Na Slovenskem nas je par tisoč« •— gospej v cerkvi pa: »Slovenec sem.« Četudi le pred dvema ženskima osebama, se mi je zdelo to nekako zadoščenje, oziroma maščevanje in nekaka pljuska v obraz nemškemu pisatelju Mullerju, ki je o Slovencih zapisa), da so degeneriran narod. Ve pa, slovenska dekleta, članice Marijinih družb, nikar ne mislite, da je del, katerega ste si izvolile, tako neznaten in izpolnjevanje družbenih pravil za javnost malo ali brezpomembno. Nikar ne mislite, da ste le za parado v cerkvi in pri procesiji. Zavedajte se, da so fudi drugorodna dekleta združena v Marijinih družbah z istimi pravili, istimi dolžnostmi in pobožnostmi. Vse pa ste kvas med svojim narodom, kateri ima prekvasiti celo človeško družbo k pravemu, doslednemu krščanstvu. — Danes si še državniki tudi za po vojski žugajo z raznimi bojkoti, in močnejši narodi si že v naprej določajo posebne predpravice, kar gotovo ne vodi k trajnemu miru, za katerega — pravijo — se bojujejo. Dolžnost katoličanov vseh narodov bo, da strnemo naše vrste in kof taki postanemo vplivni zaščitniki miru. Za danes samo še pozdrav vsem skupaj, Prihodnjič pa nekaj drugega. A. S., vojak. f Korporal Jožei OreL Dne 18. marca je umrl v cvetju svojega življenja Jožef Orel, 26 let star kmečki fant, na domu svojih staršev, v Žikovcu, župnije Mozirje. Bojeval se je od meseca decembra leta 1914. na raznih bojiščih v hudih bitkah, zlasti pri zavzetju Srbije in Črnegore. Ni bil ranjen, pač pa si je nakopal hudo prehlajenje, da je bolezni podlegel. Vedno si je želel, da bi počiva! v domači zemlji in njegova želja se mu je izpolnila, da v zemlji domači zdaj truplo leži. Bil je vedno vesel fn korajžen fant, iz njegovega grla je vedno donela vesela pesmica. Bil je tudi velik prijatelj slovenskih listov. Kako je bil priljubljen med vsemi, je pričal njegov pogreb. Za njim žalujejo že priletni starši, dve sestri in dva brata-vojaka. Ti pa, dragi Joško, počivaj mirno in veseli se v družbi izvoljenih na veke, in pričakuj nas nad zvezdami ! Težka bila je ločitev, a tem veselejša bo združitev! f Matevž VkHc. 17, junija 1916 je bil Matevž Vidic ranjen od šrapnela in je nato drugi dan rnnrl častne smrti za domovino. Bil je v 21. letu svoje starosti, iz župnije "Mavčiče. Boril se je nad eno leto proti sovražniku. Stotnija je z njim izgubila enega izmed najboljših in naihrabrejših borilcev. Bil je jako trezen, tih in'ljubezniv, nikdar ni zahajal v nobeno druščina. NairajŠe je bil pri svojih domačih, katere je tako prisrčno ljubil. Ves prosti čas je porabil za brc nje dobrih knjig in časopisov. Bil je zvest nsroč-nik »Slovenca« in »Domoljuba«, najdražji pa mu je bil »Bogoljub«, katerega je vedno do zadnje črkice natančno prebral. Rad je molil sv. rožni venec, katerega je vedno nosil g seboj' in kateri ga je spremil ftidi v črri grob. Počivaj v mirn! Padli in umrli kongreganisti. ABITURIJENT1 IN KONGREGANIST MIRKO VIDER. Padlemu junaku in prijatelju t spomin. V južnotirolskih gorah, v bližini gore Cima Dodici, katere skale so oškropljene s slovensko krvjo, spi trdo in nevzdramno spanje tudi c. in kr. rezervni kadet in abiturijent Mirko Vider, ki je padel dne 9. julija 1916 na polju slave, zvest dani prisegi: Tudi življenje za domovino. Žalostno vest je prvi sporočil brat pokojnika, ki je tudi v bojni črti kot računski podčastnik, z besedami: S krvavečim srcem Vam moram sporočiti, da je padel dne 9. julija 1916, zadet v vrat, naš vročeljubljeni Mirko. Revček je kmalu umrl. Preden so ga položili v skalnati grob, božal sem ga po licih in kropil s solzami. Brezmejno težko mi je bilo slovo od ljubeznivega obličja mojega edinega bratca. Grob so lepo uredili in zasadili nanj križ z vžganim napisom. Jaz pa sem zasadil na grob bele pla-ninke, modri encijan in rdeči rododendron. Dokler me bode vodila pot mimo groba, ga bo-dem gojil zelo skrbno. Naš polkovnik me je tolažil z besedami: Vaš brat Mirko je bil pravi junak in je kot tak tudi umrl. Njegovo ime ostane zapisano z zlatimi črkami v zgodovini našega polka. O junaški smrti smo zvedeli še sledeče: V postojankah je bil komaj par dni. Ko se je ločil od svojega brata, je izražal trdno upanje, da se še vidita zdrava in vesela. V dno duše je bil namreč prepričan, da se povrne v domovino zmagoslavno, deležen veselja in slave zmagovalcev. Dne 9. julija pa se je vnel krvav boj, pravo mesarsko klanje. Tako kratkega in vročega boja še ne pomnijo. Na voj, ki je imel zasedene zemlje približno 200 korakov, je prodiralo tri bataljone alpinov. Bojevati so se torej morali proti veliki premoči, vendar so hrabro odbili sovražni napad. Nič manj kot 500 mrtvih Italijanov je obležalo pred oddelkom, v katerem je služil pokojni Mirko. Ko je dobil 1 Abiturijent je dijak, ki je ravno dovršil gim- nazijo. ukaz, da napreduje, ga je zadela sovražna krogla v vrat in kmalu je mirno zaspal smrtno spanje. Tovariši in moštvo, ki je bilo njemu podrejeno, so jokali ob njegovem truplu. Pod-ložnikom je bil namreč vedno dober; če je iz službenih ozirov včasih moral biti strog, je to strogost skušal pozneje izravnati na primeren način z dobroto in ljubeznijo, ker je dobro vedel, da na ta način doseže večjo vdanost in pokorščino. Dnevno povelje je dan po Mirkovi smrti konstatiralo, da je bil to eden največjih porazov italijanskih alpinov. Dve in pol kom-paniji sta vrgli nazaj štiri italijanske bataljone. Polkovnik je pisal: Dan 9. julija 1916 bo časten dan v vojni zgodovini 17. pešpolka, krasen spomin za večne čase, ki bo pričal, kakšni so bili junaki drugega bataljona. Mrtvih junakov se hočemo spominjati v vedni ljubezni in neomejenem spoštovanju. V tuji zemlji naj počivajo v miru. Dalje imenuje to povelje Mir-kota Vider za kadeta v rezervi za njegov junaški nastop pred sovražnikom. Pokopan je bil Mirko dne 10. julija v skalnatem grobu, ki leži 2000 metrov visoko v planinah. Ž njim skupaj sta bila pokopana še dva kadeta in en poročnik. Skupaj so prišli v postojanke, skupaj so padli, skupaj so tudi pokopani ter čakajo vstajenja in plačila. Mirko Vider je bil rojen Ljubljančan. Poznal sem ga od rojstva in moram reči, da sem ga vzljubil že kot ljubkega otroka in je bil tudi on meni vdan z vso svojo otroško dušo, zlasti pa še od trenutka, ko sem mu vezal birmo. Neizrečeno me veseli, da sva si v duhovnem sorodstvu, mi je rekel večkrat. Ostala sva si prava prijatelja do preranega groba. Že kot učenec ljudske šole ni ljubil velike družbe razposajenih součencev, kajti bil je tihega in mirnega, a obenem veselega značaja. Za vsako storjeno uslugo in za vsak dar se je zahvalil s prikupljivim nasmehom. Že kot dečka ga je vedno zalezovala nesreča. Enkrat je padel tako nesrečno na kamenite stopnice, da se je močno pobil po glavi, nekaj let pozneje mu je pa njegov součenec pri neki igri po nesreči zagnal velik, oster kamen s tako Mirko Vider. Matevž Vidic. silo v glavo, da je priletel domov ves oblit s krvjo in z veliko zevajočo rano. Moral je iskati zdravniške pomoči in okreval je šele po več mescih. Ko je vstopil na drugo državno gimnazijo, je ves svoj prosti čas pretičal pri knjigah. Ni se učil namreč samo tega, kar mu je velevala šola, nego proučeval je vse to, kar se mu je zdelo, da bode potreboval za poznejše življenje. Če mu je pa kaj časa ostajalo, porabil ga je za okrepitev svojega rahlega zdravja; bolehal je namreč vedno za boleznimi v grlu in v vratu. — Sovražna krogla ga je zadela tudi v vrat in mu prestrigla nit življenja v najlepši mladeniški dobi. — Strogo je pa grajal vedno pohajkovanje dijakov po ljubljanskih ulicah. Med počitnicami je rad delal daljše izlete, in izletov, in je bil kot tak vnet Marijin častilec. Med počitnicami je vsak torek in četrtek zahajal k sv. maši v prijazno Marijino svetišče na Rožnik, ob nedeljah pa mnogokrat na Šmarno goro. Z velikim veseljem je tudi obiskoval vsa večja Marijina božja pota. Zelo je pospeševal abstinenčno gibanje med dijaki in je bil zadnji čas predsednik dijaškega abstinenčnega odseka. Predaval je o tej tvarini večkrat svojim tovarišem. Ginljiva je bila njegova ljubezen do staršev, brata in sester. Večkrat je izjavil, da greni njegovo sicer tako lepo mlado življenje edino zavest, ko vidi, koliko se morajo truditi zanj že precej priletni starši, in kako željno hrepeni po trenutku, ko jim bode mogel katere je napravil v moji družbi, ne bom pozabil nikdar. V lepoti narave je videl vedno le vsemogočnost božjo, razvijal nazore za svoje bodoče življenje in se veselil mladega, brezskrbnega življenja. Spoznaval sem vedno bolj njegovo plemenito, za vse dobro vneto in še popolnoma nepokvarjeno dušo. Ker je moral 15. aprila 1915 odriniti k vojakom, je napravil predčasno maturo, in sicer z odliko. Odlikoval se je tudi po svojem globokem verskem prepričanju. Pred začetkom vsakega šolskega leta in pred vsakim važnim dogodkom svojega življenja je opravil spoved in prejel sv, obhajilo in tako tudi na dan, ko je moral odriniti k vojakom. Že kot drugošolec je vstopil v dijaško Marijino družbo materijelno pomagati. Ravno teden dni, preden je daroval svoje življenje za domovino, je obhajala njegova mati god. In da bi se čestitka ne zamudila, pisal ji je že deset dni prej in nato vsak dan in vedno s pripombo: »Da Vam tudi dejansko pokažem, kako zelo Vas ljubim in da sem zlasti te dni v duhu vedno le pri Vas.« Tudi v vseh ostalih pismih vedno poudarja, kako srčno vse ljubi in kako željno pričakuje trenutka, ko bodo zopet vsi skupaj živeli v miru in sreči. Žalibog, da se Ti ni izpolnila ta Tvoja vroča želja in da Ti ni bilo usojeno še enkrat videti Tvojih dragih na tem svetu! Pozabiti tudi ne smem omeniti njegove potrpežljivosti in vdanosti v voljo božjo. Ko je moral k vojakom, je rekel: Če bodo prestali drugi, bom prestal z božjo pomočjo tudi jaz. Pisal je večkrat, da vojaški stan sicer ni njegov poklic, vendar se ne more pritožiti, da bi se mu godilo dosedaj zelo hudo. Jadikoval celo ni, ko je moral v strelske jarke, ampak sporočil mi je to z besedami: Prišla je tudi zame usodepolna ura, ko moram odriniti v bojni grom; vendar ne vem, kako bi se zahvalil dovolj Bogu, ker je moja duša tako mirna. V zadnji dopisnici pa pravi, da je njegova edina zabava v postojankah, kadar si v duhu predstavlja, kako lepo, novo življenje se bode pričelo zanj, ako se vrne nepohabljen v Ljubljano med svojce. Živeli bodemo potem zopet v miru, saj sem trdno prepričan, da je ta vojska zadnja. Dragi Mirko! Uganil si. Bila je to res zadnja vojska za Te. Kajti angel smrti z lavo-rovim vencem in palmovo vejico v roki se je približal tudi Tebi na bojišču in Te je poljubil v trenutku, ko si navduševal z mladeniškim ognjem hrabre junake slavnega kranjskega peš-polka proti zahrbtnemu sovražniku domovine in katoliške Cerkve, govoreč: »Fantje, naprej in pogum, Italijani se že umikajo!« ter je odpeljal Tvojo nedolžno, plemenito dušo nazaj k Bogu Stvarniku v res novo, veselejše življenje. Nam pa, ki nam je Tvoj nepričakovani odhod globoko ranil srce, je v tej neizmerni boli edina tolažba križ, postavljen na Tvojem svežem, junaškem grobu, ki nam kaže proti nebu in govori: Na svidenje — nad zvezdami! Albin, f Franc Bolta. Dne 3. julija 1916 je padel na laškem bojišču v Jamiano pri Tržiču naš zgleden in ljubljen član Šentpeterske moške Marijine družbe Franc Bolta iz Obrij. Padel je za domovino junaške smrti na bojišču, odkoder ga je smrt presadila v boljšo, nebeško domovino. Dobro in blago ženo in petero ljubljenih otrok naj tolaži dobri Bog z upanjem na srečno svidenje v nebesih, kjer ni solza ne ločitve. Upamo, da njegova blaga duša uživa večno veselje, saj se je od začetka vojske, ko je bil vpoklican, do današnjega dne brala zanj vsak dan sv. maša. Dobri Bog tolaži žalujočo ženo in otroke! f Martin Kovačič, rojen v Artičah leta 1885., je padel v Galiciji 4. maja 1915, Bil je vzgleden mladenič in Marijin družbenik, komaj par let v zakonu, — je padel kot mučenik za drago domovino. Kako težko smo se sprijaznili z novico, da te ni več med živimi! Po tebi žalujemo vsi, posebno pa tvoja te ljubeča žena, ki je ostala sama z dvema otročičema na posestvu. Globoko izgubo občutimo tudi bratje in vsi sorodniki, pa ukloniti se moramo volji Vsemogočnega. On, ki te je ljubil še bolj, te je poklical iz doline solz v boljše življenje. Dragi Martin, časten ti spomin! f Viktor Antolorič. Bi! je jako priden in pobožen mladenič, zgleden ud Marijine družbe in tretjega reda sv. Frančiška. Rad je prepeval Marijine pesmi. Posvetnjaki so ga postrani gledali, ker se ni hotel ž njimi družiti. Molil je jako rad. Srčno je želel priti k svoji materi nazaj, pa ni mu bila želja izpolnjena. Umrl je v bolnici v Beljaku. Na svoj rojstni dan, komaj 21 let star, je ležal na mrtvaškem odru. f Jakob Šare, Homec. Svoje mlado življenje za domovino je dal dne 3. julija t. 1. na gališkem bojišču Jakob Šare, član tukajšnje Marijine družbe. Ker sva bila celo leto neločljiva prijatelja, vedno in povsod skupaj, zato sem ga poznal v vseh ozirih prav dobro. Bil je pošten in miren fant. Večkrat sem se zbai zanj, da ga slabi tovariši zapeljejo na slaba pota. A moj strah je bil nepotreben. Ostal je stanoviten in zvest obljubam, danim svoji zemeljski in nebeški materi. Niti enkrat nisem slišal iz njegovih ust kake kletvine ali nespodobne besede. Pač pa je večkrat molil ali pa bral »Krščanskega vojaka« in »Bogoljuba«. Kadar je imel priliko, se je udeležil sv. maše in opravil tudi velikonočno sv. spoved. Tudi kot vojak se je obnašal na laški fronti kot v Galiciji vedno hrabro in junaško, Zato slava njegovemu spominu; žalujoče starše in sestro pa naj ob tako bridki izgubi tolaži On, pri katerem uživa njihov Jakec blaženi mir in rajsko srečo, A. P. f Franc Golobic. Za ranami, dobljenimi v boju, je izdihnil svojo dušo v bolnišnici na Dunaju zgleden član stopiške Marijine družbe Franc Golobic z Vrhov, Malokateri otrok ljubi svoje starše tako, kot je ljubil svoje on. Njegova obširna, lepa pisma so polna otroške ljubezni in tolažbe žalostnemu očetu, materi in sestram: »Nikar ne žalujte in ne jokajte, preljubi starši, da ne zbolite. Skrbite za svoje zdravje, prosim Vas, da se še kedaj snidemo. Vi morda mislite, da se meni hudo godi in ste žalostni. Ne, preljubi moji! Tukaj je vse veselo in kratki so dnevi. Godi se mi do zdaj še precej dobro. Zadovoljen sem in popolnoma vdan v voljo božjo. Tudi Vi bodite veseli! Marija naj Vas tolaži, ki je sama veliko trpela in ve, kaj se pravi ločiti se od edinega sina. Ločitev vsaka je bridka, a enkrat mora priti. Čez 50 let ne bo najbrž nobenega izmed nas več na svetu. Pa da bi se le vsi srečno sešli tam gori, kjer ne bo nobene ločitve več! Denarja prav nič ne potrebujem, pač pa molitve. Molite, molite veliko, ljubljeni starši in sestre, — če je božja volja — da se še kdaj tukaj vidimo. Jaz sem vedno pripravljen na vse, naj pride kar hoče. Tudi smrti se ne bojim. Bojim se le za Vaše zdravje, ako bi se meni kaj zgodilo. Dolgo časa je že, kar sem Vas zapustil, zato sem se pa tudi zelo izpre-menil. Ne ustrašite se in ne jokajte! Nočem Vam nič prikrivati, ker Vas ljubim. Trpel sem kot še nikdar v življenju in mislil, da omagam, pa sem vendarle še — hvala Bogu — zdrav in živ. A posušil sem se pa tako, da bi me Vi ne poznali drugače kot po glasu. Sama kost in koža me je. Ali boste kaj hudo jokali vsled tega? Prosim Vas lepo, nikar! Naj se zgodi volja božja! Da bi le zdrave kosti in celo kožo domov prinesel! Presveto Srce Jezusovo je moja najslajša tolažba in Devica Marija, katero sem vedno rad častil. Pred desetimi leti sem jo prosil, naj me sprejme za sina. Njej sem se posvetil, njej popolnoma izročil. Zvest sem ji ostal cel čas, zvest je hočem biti do smrti. Znak njen sem rad nosil na svojih prsih k družbenim shodom, nosim ga zdaj po krvavih bojnih poljanah, nesti ga želim v črno zemljo. Njen otrok sem jaz, ona moja ljuba Mati. Vselej, kadar vzamem v svoje suhe roke njeno milo podobo in zdihu-jem k Njej, mi je tako mehko pri srcu. Zdi se mi, da sem presrečen. Tudi Vi, predragi starši in sestre, prosite preblaženo Devico zame. Jaz molim za vse. Ako se še kdaj povrnem, hvaležen ji hočem biti na veke. Sicer pa naj se vrši bolja božja.« Volja božja se je izvršila. Dobrega mladeniča ne bo več na Vrhe. Daleč tam na tujem njega je gomila, Mati nikdar nanjo solz ne bode lila. f Alojzij Golobic. Alojzij Golobic, zgleden družbenik mla-deniške Marijine družbe v Semiču, je padel dne 3. julija 1916. (Pesmica, njemu v spomin poslana, pa ni za natisk.) Dekleta — bodit Sedaj se bliža čas metve, ko hodijo ob /ečerih sosedje eden drugemu pomagat proso met. In to traja do polnoči, pa tudi le delj. Dosedaj nismo hodile, oziroma je bilo to dekletom iz Marijine družbe prepovedano, ali letos, ko ni moških, bomo to morale tudi me storiti. Pa žalibog, koliko grdega govorjenja in slabih razvad je razširjenih pri tem delu, kakor se sploh v naši fari dogaja, ali vem, da drugod ni nič bolj- resne in previdne! še. Posebno pa še sedaj, ko pridejo vojaki na dopust. Če pride vojak s fronte, je že; ampak če pride iz kakega mesta, je rad preveč razposajen. Zatorej, dekleta, vsaj tiste, ki ste v Marijini družbi, bodite resne in odločne, zabranite nespodobno govorjenje, ker to se lahko stori, in povejte takemu, kar inu gre, da bo lahko molčal. Ne kličite nad sebe in nad vse druge še večje šibe kot je vojska, M, E,, prednica. Po svetu. Mladinska slavnost v Rimu, Pozivi! sv. očeta Benedikta, naj se nedolžni otroci dne 30. julija zberejo k skupnemu sv. obhajilu, se je odzvala v nenavadno velikem številu zlasti mladina v Rimu. 3000 leh obhajancev, ki so darovali sv. obhajilo na papežev namen, za mir in spravo med narodi, je papež sprejel v posebni avdijenci ter jih blagoslovil zastopnike ogromne mladinske armade, ki je po vsem katoliškem svetu la dan proseče klečala pred Kraljem miru ter ga prejela v nedolžno srce s priprošnjo, da bi se skoraj končali dnevi trde poskušnje. Za begunce. Papež Benedikt XV. je zopet daroval 13.800 K za nesrečne Ukrajince, ki so morali bežati vsled ruske ofenzive iz vzhodne Galicije. Vemo, da v sedanji stiski Petrov novčič le skromno kaplja, a sv. oče žrtvuje kot ljubeči poglavar svete Cerkve nepristransko vsem, ki so najbolj prizadeti po vojnih strahotah, kolikor pač more. Vedno enaki. Sovražniki sv. Cerkve se v svojem nasprotstvu do sv. očeta nič ne spremene; naj stori, naj ukrene papež karkoli, vse jim je odveč, vse skušajo ali ovreči, ali pa spraviti ob veljavo. Ker je parež Benedikt XV. nevtralen, mu očitajo, da gre v tem predaleč, in zahtevajo, da bi se moral postaviti ob stran entente. Ker zahtevajo pošteni katoličani, da se mora tudi papež povabiti k prihodnjemu mirovnemu pogajanju, so se takoj zopet ogla- Cerkve. O Božiču se bodo baje razdelili prvi izvodi. To delo največjega učenjaštva bo za katoliško Cerkev velikega pomena. V skrbi za ranjence so se v Inomostu posebno odlikovali in se še odlikujejo jezuitje, ker imajo v svojem zavodu odlične patre, ki umevajo ne le nemški, marveč tudi druge jezike. Vojake po bolnišnicah so obiskali čez 40.000krat ter delili sv. zakramente osobito nenemškim vojakom. Razdelili so med vojake čez 100.000 številk raznih časopisov ter 130 tisoč knjig in knjižic. Slovencem so razdelili čez 8000 časopisov in 2000 knjig; Hrvatom 7000 časopisov in 3000 knjig. — Inomoška jezuitska hiša je oskrbela tudi na železniški postaji takozvani »postajni misijon« ter delila vojakom istotako dobre knjige in časopise. Ljubezen do zvonov. V Worglu (blizu Kuf-steina na Tirolskem) so znesli posestniki vse kravje in kozje zvonce skupaj, da bi rešili sili protivniki, ki ne marajo o tem nič slišati ter papežu podtikajo, da hoče le nazaj izgubljeno krono rimskega kralja ... Toda preverjeni naj bodo, da je in ostane edino le papež tisti, ki prinaša trajen in pravičen mir. V katoliško Cerkev je bil sprejet znani Irec Casement, ki je bil udeležen pri zadnji vstaji Ircev ter so ga radi tega obsodili na smrt. Bil je protestant. Dan pred smrtjo je zaprosil, da bi ga sprejeli v katoliško Cerkev, kar se mu je seveda ustreglo. Ko je prejel sv. popotnico, je umrl z besedami: »Umrjem za svojo domovino. Irska naj živil« Novi katoliški cerkveni zakonik. Veliki zakonik rimske cerkve, ki vsebuje vse cerkveno pravo v vseh podrobnostih, je po poročilu lista »Italie« dogotovljen. To veliko delo, ki se je pričelo pod papežem Leonom XIII., je sedaj dovršil kardinal Gaspari. Veljalo bo odsedaj naprej kot zakonik rimske cerkvene zvonove, ki jih je zahtevala vojaška uprava. Namera se je obnesla; zvonove so jim pustili. Glavni predstojnik dominikanskega reda (general) je postal o. Ludovik Theissling, doma iz Nizozemske. V katoliško Cerkev. Pariški katoliški list »La Croix« poroča iz angleških virov, da se med angleško armado v Flandriji zelo množe prestopi iz anglikanske v katoliško Cerkev. Veliko je število vojakov, ki se spreobrnejo na fronti, mnogo se jih tudi v bolnišnicah in redki niso oni, ki že doma pred odhodom na bojišče postanejo katoličani. Omenjeni list pravi, da k temu mnogo pripomore dober zgled flan-drijskih katoličanov, kakor tudi že nekaj let sem trajajoča težnja boljših Angležev, vrniti se v naročje sv. Cerkve. Moč in potrebo katoliške vere pač dobro poznajo in globoko čutijo zlasti vojaki na fronti. Franc Golobic. Marlin Kovačič. iz Amerike. V nobeni deželi se v zadnjih letih ni povrnilo v katoliško Cerkev tako veliko odličnih oseb, kakor v ameriških Zjedi-nj' iih državah. Število konvertitov znaša na le povprečno 30.000. Največ je takih, ki uži-v; nižjo ali srednjo izobrazbo. Vendar pa je tu dosti slučajev onih, ki po globokem večletnem učenju, odkritosrčnem iskanju resnice in z vztrajno molitvijo najdejo luč katoliške vere. Mnogo teh konvertitov izhaja iz raznih strank protestantske duhovščine, iz krogov odvetnikov, uradnikov, profesorjev, časnikarjev, bankirjev in trgovcev. Znano je, da uživa katoliška Cerkev v teh krajih splošno isto prostost, kot druga verstva, samo da je brez vsake državne pomoči. Navezana sama nase pro-speva vsled svoje notranje moči v tekmi z drugimi verstvi in dosega zmagoslavja tudi v tem lovem svetu. Število vsakoletnih spreobrnjenj !o potrjuje. Ni čuda, saj je božja ustanova! Po domovini. Ljubljanski grad bo zaslovel zlasti po Ita-iji. kajti laški ujetniki bodo vedeli doma marsikaj zanimivega povedati o svojem lepem bivališču na ljubljanski višini. V verskem oziru so ti ujetniki preskrbljeni, ker imajo v prenovljeni kapeli sv. Jurija možnost, da so pri sv. maši in da prejemajo sv. zakramente. Na sv. Ane dan je pa bila na grajskem prostoru v logu za »šancami« blagoslovljena nova kapelica s krasnim kipom Matere božje. Ta lična kapelica bo tudi za vse Ljubljančane nekak, vojni spomin, pa tudi spomin na vrlega majorja viteza Kern, ki oskrbuje ujetniško taborišče na gradu. Proti kleivini. Skupno pastirsko pismo proti kletvini so izdali škofje hrvatskih pokrajin Podpisanih je 17 škofov. Odlikovanja. Cesar je odlikoval gimnazijskega ravnatelja in rektorja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu pri Ljubljani g. dr. Iv. Gni-dovec s tem, da mu je podelil viteški križec Franc Jožefovega reda na traku vojne dekoracije Dr. Gnidovec se ves čas sedanje vojske nesebično in neumorno žrtvuje za ranjence v ondotni bolnišnici ter uspešno opravlja med njimi dušnopastirsko službo. — Za knezoško-liiskega duhovnega svetnika je bil imenovan velesovski župnik č. g. Josip Brešar o priliki 251etnega mašniškega jubileja, ki so ga praznovali v velesovski cerkvi njegovi gg. tova-riši-sošolci. — Cesar je podelil bivšemu župniku v Kostanjevici č. g. Damijanu Pavlič zlat zaslužni križec s krono. Spremembe. Premeščeni so bili naslednji čč. gg. ljubljanske škofije; Josip Bresan, administrator v Kolovratu, na Sv. Planino; Jos. Ši- menec, prefekt v zavodu sv, Stanislava v Št, Vidu, kot kaplan v Predoslje; Jos. Verce, kaplan v Predosljih, v Trnovo v Ljubljano; Ivan Pečkaj, kaplan v Senožečah, za prefekta v zavod sv. Stanislava; kaplan Fr. Rupnik iz Radeč pri Zidanem mostu, v Hrenovice; Fr. Ho-nigman iz Hrenovic v Radeče. — V vojno službo je poklica« g. Iv. Gogala, kaplan v Trnovem v Ljubljani. 401e:nico mašništva je obhajal tinjski prost č. g. Gregor Einspieler, in župnik Janez Vo-lavčnik. Župnik šentruprtski Fr. Treiber je praznoval 301etnico mašništva, 25letnico pa gg. J. Drdlik, Fr. Holec in J. Kindlman. V stalni pokoj je stopil č. g. Blaž Grča, župnik v Šempasu pri Gorici. Bil je zelo delaven in dalj časa tudi deželni poslanec. Kot narodni prvoboritelj je znan daleč naokrog ne le po Goriškem, marveč tudi po Kranjskem, kjer mu je tekla zibelka, — Pokoj je dovoljen tudi č. g. Alfonzu Poljšaku, vikarju v Štomažu. Umrl je 9. avgusta enoletni prostovoljec Franc Jenčič, gojenec-sedmošolec iz škofovih zavodov v Št. Vidu. Pokojni France se je odlikoval po izredni nadarjenosti, pridnosti, pa tudi pobožnosti. Naj mu sveti večna luč! Smrtna kosa. Umrl je 12. avgusta da Slapu pri Vipavi 701etni duhovnik g. Jakob Ferjan-čič, bivši župnik v Zavratcu. Nedavno je bival rajni še v Ljubljani. P. v m ! Umeščen je bil na župnijo Šmarjeto pri Novem mestu č. g. Janez Perko, ki je služboval ondi že 12 let kot kaplan. Verniki so mu priredili o priliki slovesnega umeščenja dostojno počeščenje. — Na župnijo Goio pri Idriji je umeščen č. g. Peter Likar. Brezje. Marsikateremu vernemu Slovencu je še v živem spominu cerkveno in patriotično slavje, ki se je vršilo lani 15, avgusta na Brezjah. Podobna slovesnost, seveda v manjšem obsegu, je bila na Brezjah tudi letos 16. avgusta. Slovesnost, h kateri je prihitelo precejšnje število Marijinih častilcev in častilk z Gorenjskega, je opravil presvetli knez in škof ljubljanski dr. Anton Bon. Jeglič. V cerkvenem govoru je omenjal vzroke sedanje strašne svetovne vojske ter poudarjal, da naše dosedanje molitve niso bile zaman. Vzpodbudil nas je, naj tudi v bodoče goreče molimo za našega sivolasega vladarja, za širjo in ožjo domovino. Po molitvi za vojne namene in za mir je sledila sv. maša, ki jo je opravil prevzvišeni knez in škof za dušni mir naših padlih vojakov, za blagor domovine in za naše može in fante na bojiščih, po bolnišnicah in v ujetništvu. Zadovoljni z lepo slovesnostjo smo pohiteli zopet na svoje domove, prevzeti prepričanja, da nas bo Marija, kraljica našega milega naroda, tudi vbodoče varovala. Marijine družbe. Poslednje vesti iz goriške Marijine družbe. Drage sosestrel Vem, da pričakujete s hrepe-nečo nestrpnostjo septemberske številke »Bogoljuba«. Nepričakovana usoda našega ljubega mesta je s tužno močjo obrnila Vašo pozornost na nas, ki smo bile v njem z Vami vred nekdaj tako srečne in smo z gotovostjo pričakovale dneva, ko oživi Marijin Dom in Vas radostno pozdravimo v osvobojeni in zmagoslavni Gorici. Toda, oj prevaral Našemu solnčnemu mestu je ugasnilo žarko solnce Avstrije in nad njegovimi razvalinami so se zgrnili temni oblaki zemljelačne poželjivosti. — In kaj je z Marijino družbo? Vztrajala je do konca! Razen decemberskega ni izostal ne eden mesečni shod. Polnoštevilno smo se udeležile velikonočne procesije in procesije sv. Rešnjega Telesa. Skupno smo se zbirale v cvetočem maju k šmarnicam, ki gotovo niso nikjer tako globoko segale v dušo kakor pri nas, ki smo v neposredni bližini vojske imeli najočitnejše na-zorilo duhovnega boja. Mesec maj smo zaključile z ljubko slovesnostjo, ki se je vršila v Marijinem Domu. Na sporedu je bil govor, dekla-macija in petje. Čast. g. voditelj nam je z živo besedo pokazal, kako nas Marijin mesec po Mariji privede k Srcu Jezusovemu. Zasnoval nam je lep načrt, po katerem naj se ravnamo v mesecu juniju. To je bil drugi sestanek v letošnjem letu in nihče ni najmanje slutil, da gleda zadnjikrat ljubljene prostore Marijinega doma. Pri junijskem shodu je bil oznanjen sprejem, ki naj bi se vršil 15. avgusta. Mesfo toga nas je našel 15. avgust že na prežalostni poti begunstva. Ko smo 8. avgusta popoldne odhajali zadnji begunci iz mesta, je naša družbena kapelica še stala. Žgoče je šinila vrsta nesrečnih let mimo naše duše in zaplakaii smo takor dete, ki se loči od matere. Po južnem lelu mesta pa so že pokale puške bližajočih se sovražnih oddelkov. Tako je ugasnilo s propadom Gorice prisrčno in lepo življenje goriške Mar. družbe. In — čudno naključje — ugasnilo je s skupnim sv. obhajilom, katero smo prejele dne 30. julija kot duhovno darilo našemu preblagemu družbinemu voditelju, ki je dne 31. julija obhajal svoj god. Takrat smo bile v zadnje polnoštevilno zbrana družina Marije. Hvaležnost, katera nam je ta dan prevevala dušo za vse duhovne dobrote, ki nam jih je naklonilo nebo potom neumornega č. g. voditelja, nas bo spremljala v tujino, nam bo omilila tujino, njegovi nauki pa nas bodo krepili, da ostanemo tudi na tujem, kar smo bili v Gorici in si tudi tam ustvarimo tako življenje, kakršnega smo imele v Gorici. Bog Vam plaJaj, prečastiti g. voditelj in daj, da se zdravi snidemo v begunskih taborih! Ve, drage so-sestre, pa molite, da bi kmalu zasijala zarja miru in vztrajajte do konca pod zastavo Marije, kakor smo vztrajale me v Gorici do konca. Bog z Vami! Vaša prednica. Horjul). V dekliški Marijini družbi sta se osnovala dva odseka; evharistični ima 31 članov (veliko premalo), treznostni (abstinenčni) pa 35, in sicer je 22 abstinentinj, 63 pa v II. stopnji. Sčasoma upamo, da se bosta ustanovila že dobrodelni in misijonski (apostolat sv. Cirila in Metoda). — Na praznik sv. Petra, ko je bila tu sv. birma, so popoldne prevzvišeni knezoškof po litaniiah drage volje blagoslovili nov kip lurške Matere božje. Med pritrkovanjem zvonov so nesle kip dekleta Marijine družbe v posebnem, lepo s cvetlicami ozaljšanem nosilu iz mežna-rije, kjer imata obe Marijini družbi svoje shode, v cerkev. Pred blagoslovom kipa so Presvetli imeli lep nagovor na dekleta Marijine družbe, ▼ katerem so jih na raznih lepih zgledih vzpodbujali za goreče češčenje Marije v njeni družbi. Po končanem blagoslovu so nesle dekleta kip zopet nazaj, spremljane od cele dekliške družbe, kjer jim je vodnik izpre-govoril še par besed v spodbudo, Idrija. Treznostni odsek tukajšnje dekliške Marijine družbe šteje: v prvi stopnji 7 članic, v drugi stopnji 22 članic. Res malo število proti številu članic, ki so vpisane v Marijini družbi. Bilo jih je večje število, a smo jih črtale, katere niso izpolnjevale pravil treznostnega odseka. Obljubimo, da v tem letu skrbimo, da se število pomnoži. (Bi bilo prav, daf Ur.) Iz Škocijana pri Mokronogu. Ker imamo v naši dekliški Marijini družbi tudi abstinenčni odsek, smo na kresno nedeljo obnovile zavezo za eno leto. Pristopile so v I. stopnjo 4 članice, v II. stopnjo pa 32. Majhno šievilo nas je. Manjka poguma; odločiti se, pa ni tako težko, samo začeti je treba. In ravno & tem uekatere pokažejo, da ne ljubijo samo kozarček ampak tudi frakeljček, ker se jim zdi pretežko premagati, ko jih drugi silijo piti. Saj ravno takrat se je treba ustaviti, kadar ga imaš, ne pa, kadar ga ni; to lahko stori vsak, naj je abstinent aii ae. Dekleta, več poguma, kadar se je treba odločiti za dobro stvari Drage sosestre, odločite se za abstinenco! To vam bo pomagalo spiob k čeanostnemu življenju. Iz Šmarjete. Kot bi bil poseben praznik Marijine družbe, tako se nam >e zdelo 6. avgusta, ko je vlč. g. Ivan Perko obhajal slovesen vhod kot novi župnik. Dvanajst let je že delal v naši žari kot kaplan, in zdaj nam ga je Bog nakloni!, da ostane pri nas še naprej kot župnik. Bil je zlasti goreč delavec na polju Marijinih organizacij. Vneto je vodil in še vodi dekliško Marijino družbo, ki jo je ustanovil rajni g. župnik Andrej Zaman. Sam pa je ustanovil Marijin vrtec, vedoč, kolike važnosti je, da se še čista in nedolžna srca posvetijo Brezmadežni in tako rastejo kot nedolžna družina Matere Marije. Ravnotako je on ustanovil tantovsko Marijino družbo in zbral pod zastavo nebeške Gospe vse mladeniče, ki hočejo biti res pošteni fantje in se ne bojijo biti sinovi nebeške Matere. In zdaj v času vojskine sile je zbral okrog Tolažnice žalostnih še žene, matere, ki hočejo zveličati sebe in svoje družine Zato smo iz srca veseli, da delavni gospod ostane še nadalje pri nas ia mu želimo istega blagoslova, s katerim je Gospod blagoslavljal delo njegovih kaplanskih let, še zana-prej in mu obljubimo, da hočemo biti zvesta čreda njegova, ki pozna glas svojega pastirja ter mu veselo kličemo: Marija, kraljica in družbe Gospa, naj Sinovega blagoslova Ti da! Sv Križ pri Rog. Slatini. Tudi v naši nad-župniji lepo cvete dekliška Marijina družba. Lepo število šteje: okoli 400 članic In še niso vse sprejete. Mladenke, ki so zapisane in so na poskušnji, nekatere že dve leti, že srčno želijo in hrepenijo, kdai bode ta blaženi dan, da bodo sprejete v Marijino družbo. Na Sv. Rešnjega Telesa dan so nekatere milo gledale od strani, ker bi rade bile z nami v procesiji, pa še nimajo lepih družbenih svetinj. Upanje pa imajo, da jih kmalu dobijo. — Vsakdanje sv. obhajilo pa imamo zelo dobro vpeljano, da malokje tako. Tudi za »Bogoljuba« smo zelo vnete, da že komaj čakamo, da poroma k nam. Je zelo prijetno in tolažbe polno branje v njem. Le prosimo goreče Marijo Devico, Kraljico miru in presv. Srce Jezusovo za skorajšnjo zmago in tako zaželjeni mir. Nemška Loka pr« Kočevju. Sicer že pozno, a vendar se je tudi v naši župniji ustanovila Marijina družba za dekleta (slovenska), in sicer je pri ustanovitvi dne 11. julija 1915 sprejel prvikrat 15 slovenskih deklet v družbo g. Janez Kalan, škofijski voditelj Marijinih družb Pozneje sta bili še dve po končani ponavljavni šoli sprejeti v družbo, od katerih je pa ena (Terezija Bukov ac) umrla dne U, junija 1916. Družbenice so ji oskrbele zares krasen pogreb, pa tudi med dolgotrajno boleznijo so jo pridno obiskavale. Sedaj imamo zopet tri kandidatinje za družbo, katere so bile doslej v Marijinem vrtcu. Marijina vrtca imamo pa kar dva, enega za slovenske in enega za nemške otroke, za katere je redno vsak mesec shod kakor pri Marijini družbi. Le otroci so — po krivdi staršev — zelo neredni glede udeležbe pri mesečnih shodih, nekateri so se pa celo izneverili in sploh ne prihajajo k shodom. Da se ne bo kdo čudil, zakaj je tako malo deklet v družbi, je treba pripomniti, da župnija šteje komaj 600 prebivalcev, od katerih je skoraj polovico Koče-varjev, ki so pa za napredek in poglobitev verskega življenja veliko manj dovzetni kakor Slovenci. Ne čudite se torej, če izdam skrivnost, da smo imeli samo 2000 obhajancev v letu 1915. Poznavalci razmer pravijo, da jih preje še nikoli ni bilo toliko. Kakor kaže, bomo letos nekoliko napredovali, a to gotovo po zaslugi Marijine družbe in Marijinih vrtcev. Sv. Jurij ob jnž. žel. V petek, dne 14. julija smo spremljali na zadnji poti pridno Marijino hčerko in tretjerednico Marijo Sajko. Bila je vzor slovenske mladenke in zato jo je Vsemogočni v najlepši mladosti (roj. 7./I. 1894; umrla 12./VII. 1916) poklical k sebi, da ji bogato poplača njeno čednostno življenje. Bolehala je že dalj časa — skoraj celo življenje, a posebno hudo jo je bolezen mučila zadnji dve leti, ko je bila večinoma primorana ostati v postelji. Vse bolečine in trpljenje pa je prenašala z res občudovanja vredno potrpežljivostjo in zato ji je ljubi Jezus naklonil posebno milost, da ga je prejela še četrt ure pred smrtjo. Pogreba so se udeležile večinoma vse članice Marijine družbe in obilo drugega ljudstva; saj je vsakdo spoštoval tiho in pridno Marijino hčerko. Čadram, Kdor je v nedeljo 6. t. m. pred drugim opravilom prišel k nam, je videl nekaj posebnega, kakor se enake slavnosti nihče ne spominja: 120 belo oblečenih deklet je spremljalo eno svojih najboljših tovarišic, Marjeto Oblovšek, z doma v cerkev, pa ne k poroki ampak k pokopu in po opravilu nepretrgana vrsta društvenic Marijinih in drugih vernikov v slovesnem sprevodu med veselim pritrkova-njem našega krasnega zvonenja na pokopališče, kjer je prečastni moasignor župnik množici pri odprtem 'robu razložil občutek veselja in ra-radosti. pa tudi žalosti, katera nas vse navdaja. Mi se vsi vc;elmo, ker je naša sosestra po svojih čednostih srečno premagala svet, in dasi navadne človeške starosti 30 let ni doživela, dosegla je pravo starost v popolnosti, zato je pa tudi uživala pri svojih tovarišicah veliko ljubezen. Žalost pa nas navdaja, ker smo za ta svet izgubili tovarišico, ki je bila vsikdar veselo staršem v pomoč, vsakemu revežu v podporo in nam vsem v najlepši zgled z gorečim obiskovanjem božje službe in prejemanjem sv. zakramentov. V znamenje prave lju- bežni je tudi nad 100 tovarišic za njen dušni darovalo sv. obhajilo. Za nevenljivo krono, katero si je ona gotovo zaslužila, se moramo tudi mi po njenem zgledu vojskovati. V lavantinski škofiji so se 7. avgusta začeli zvonovi za vojne potrebe snemati, kateri niso zavoljo starosti ali zgodovinske znamenitosti ohranjenja vredni, in sicer dve tretjini vse teže. Zvonovi petih čadram-skih cerkva tehtajo nad 100 meterskih stotov. Knezoškofijstvu in c. kr. konservatoriju v Gradcu pa se je poročalo, da je nova cerkev do izjavi c. kr. inženerja znamenita umetnina in ima silno lepo harmonično-melodično ubrano zvonenje šestih zvonov, koje se sliši 2—3 ure daleč in tudi novo uro za 3000 K, koja bije na tri velike zvonove. Želeti je tedaj, da se to zvonenje, koje je gotovo eno najlepših v celi škofiji, kakor tudi ono zgodovinsko znamenite podružnice sv. Barbare, ki je cela zidana iz sklesanega kamenja in ima štiri krasne oltarje, ohrani. Kakor smo prosili, bili smo uslišani: 5 zvonov z 20 met. stoti se bo snelo, 11 z 80 met. stoti nam pa ostane. Prevalje, Koroško, Tudi pri nas se je 8, decembra 1915 ustanovila Marijina družba. Priprava na ustanovitev se je vršila šest mesecev. V družbo je bilo sprejetih 74 deklet. To število samo na sebi je precejšno. Toda če se primerja to število s številom deklet v celi župniji, je prav majhno. Zato se pričakuje, da se bode odločilo še več deklet vstopiti pod posebno varstvo Marije Device. — Družbenice res pridno obiskujejo shode in vestno izpol-nujejo družbena pravila. Seveda so tudi nekatere, ki povsod bolj zadaj cincajo. Splošno pa vztrajno in pogumno sledijo lepemu zgledu prednice, tajnice in blagajničarke. -— Do sedaj je družba obhajala štiri skupna sv. obhajila in priredila tri slovesne shode. Dne 9. julija je družba priredila mirovno romanje k Sv. Križu, sloveči božji poti na Spod. Koroškem in imela tam obenem svoj mesečni shod. — Družba ima že tudi nekatere odseke, kakor časniški odsek, ki razširja v družbi - Bogoljuba« in druge nabožne časopise. Odtod tudi lepo število »Bogoljubovih« naročnikov, namreč 68. Nadalje obstoja evharistični odsek. Ob delavnikih radi obilnega dela ne more mnogo deklet redno prejemati sv. obhajila, zato jih pa ob nedeljah in praznikih prihaja lepo, prav lepo število k mizi Gospodovi. Največjo težkočo dela abstinenčni odsek. Naš kraj rodi precej sadja, sadje rodi mošt, mošt je pa vtihotapil navado ali razvado, da se daje za malico, seveda tudi dekletom. Odtod, da abstinenčni odsek ne more do prave veljave in se jih je dosedaj le nekaj ojunačllo in se odpovedalo uživanju mošta. V tolažbo pa se mora priznati, da so zmerne in so se žganju odločno in popolnoma odpovedale, razun če bi ga rabile kot zdravilo! Na zimo upamo bo boljše, ko bode odpadel vzrok: je vroče. — Začetek imamo in upamo, da bode Marija naše prizadevanje blagoslovila tako, da v nekaterih letih v naši župniji ne bo poštenega dekleta, ki bi se ne pridružila Marijini družbi. Še; sveta vojska za dekleta. Dekleta, kako lepo piše »Bogoljub« in prosi za družbo abstinence. Kako malo vredne se skažemo me, če še te male žrtve nočemo skazati Jezusu Kristusu! On je hotel pa za naše grehe trpeti, svojo kri preliti in umreti na lesu sv. križa. Zato ne recimo Jezusu: preveč zahtevaš, ampak izpolnimo in podarimo mu to malo žrtev! Dekleta, stopimo na plan, nikar ne spimo, kakor spijo nekatere prednice, ki se prav nič ne zanimajo za to. Res se je treba malo premagovati, pa storimo to v čast božjo! Pogum, pa bo šlo! SPOMINJAJTE SE UMRLIH ! Jožefa Črne, Teharje. Tožefa Vrhovšek, Teharje. Frančiška Tolar, Martinvrh. Angela Hvastja, Ježica. V MOLITEV SE PRIPOROČAJO: Neki mladenič, da bi premagal hude skušnjave zoper čistost. — Marijina hči za vredno prejemanje sv. zakramentov ter da bi zadobila dušni mir. — A. D., da bi zadobila dušni mir in za stanovitnost v dobrem. — Dve osebi za gorečnost v molitvi in stanovitnost v dobrem. — Štiri bratje; eden v Ameriki, eden v ruskem ' ujetništvu. — Dve družini. — Brat-vojak. — Neka družina. — Več oseb. — Neki mladenič, vdan hudim strastem. — Pijančevanju vdane osebe. — I, F. R. za pravo razsvetljenje in blagoslov božji pri učenju. — Marijina hči za ?mago hudih skušnjav, dušni mir, vredno prejemanje sv. zakramentov in za dosego aeke posebne milosti, — M. T. svojega pogrešanega sina-vojaka in za vdanost v božjo voljo. — Vse še ne uslišane prošnje. ZAHVALE. F. B. Materi božji, sv. Ani, ov. Jožefu, sv. Frančišku, sv. Antonu in Anton Martinu Slomšku za uslišano molitev. — M. E. presv. Srcu Jezusovemu, Materi božji in sv. Jožefu za pomoč v važni zadevi. — Ana Resnik presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, sv. Frančišku, sv. Antonu ter angelu varihu za ozdravljenje. — A. Z., sestra Rdečega križa, lurški Mariji v Rajhenburgu za uslišano prošnjo. — Tončka Kovačič presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Pomočnici, sv. Jožefu, sv. Petru Klaverju in čast. Janezu Bosku za očitno pomoč v mnogih dušnih potrebah in drugih važnih zadevah. — A. K, presv. Srcu Jezusovemu in Materi božji za vrnjeno zdravje. — T. G. Materi božji, sv. Frančišku Seraf,, sv. Antonu Pad. in sv. Tereziji za zdravje. — I. F. R. presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za večkratno pomoč v hudih zadevah. — Frančiška Repič presv. Srcu Jezusovemu, svetogorski Materi božji, sv. Jožefu in sv. Antonu za uslišano prošnjo v dveh važnih zadevah. — Erna Primožič presv. Srcu Jezusovemu in Materi božji za srečno prestani dve operaciji. — Ciril Faganel, vojak, Materi božji za vrnjeno zdravje po opravljeni devetdnevni«. — V. D. presv. Srcu Jezusovemu in sv. Antonu Pad. za vrnitev ukradene obleke. — Marija Dolenc presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za uslišano prošnjo, da je njen brat ozdravel v laškem ujetništvu. — A. L. iz Železnikov presv. Srcu Jezusovemu, Materi božji, sv Jožefu in sv. Antonu Pad. za čudovito var- Franc Bolta. - Viktor Antolovič. stvo moža v vojski. — Redovnica, ki je trpela hude bolečine, radi katerih je le težko opravljala svoje dolžnosti, se zahvaljuje lurški Materi božji, da so bolečine — po opravljeni de-vetdnevnici v družbi z nekaterimi sosestrami in vporabi lurške vode — kmalu nato ponehale in le malo sled pustile. Darovi. Prispevki za bratovščino presv. Rešnjega Telesa od 2. januarja do 2. julija 1916. (Dalje.) Slavina 52 K; Hinje 42 K; Javor p. Ljub. 24 K 40 v; Št. Vid p. Zat. 101 K 30 v; Breznica 102 K; Zaplana 65 K 60 v; Št. Jošt p. Kranju 17 K 40 v; Zagorje, Notr., 40 K; Rudnik 50 K; Blagovica 40 K; Sava 17 K; Kresnice 70 K; Prežganj 80 K; Podlipa 55 K 30 v; Preloka 25 K 60 v; Horjul 102 K; Ustje 15 K 33 v; Janče 78 K; Duplje 30 K; Orehek 40 K; Motnik 60 K; Gora p. Sodr. 13 K; Poljanice 33 K; Mavčiče 15 K; Vače 44 K; Radovljica 256 K; Motnik 60 K; Dol 75 K; Domžale 140 K; Vrhnika 224 K; Sv. Jakob ob Savi 73 K 70 v; Bučka 30 K; Sela p. Kamniku 91 K 40 v; Suhor 76 K 86 v; Vrhpolje p. Vipavi 38 K; Zagorje ob Savi 70 IC 6 v; Škocijan p. T. 53 K; Krašnja 39 K; Šmartin p. Kr. 72 K; Stari Log 80 K; Špitalič 78 K; Preska 26 K; Reteče p. Škofji Loki 72 K; Voglje 50 K 6 v; Gor. Logatec 20 K; Lozice 50 K; Brusnice 27 K; Brdo 50 K; Ska-ručna 10 K; Slap 17 K 20 v; Zaratec 20 K; Črni Vrh n. Polh. Grad. 69 K 71 v; Podlipa II. 4 K 71 v; Sava 17 K; Stara Cerkev 67 K 10 v; Kopanj 68 K; Kovor 20 K 40 v; Dobrniče 168 K SO v; Št. Jurij p. Šm. 88 K 26 v; Sv. Helena 50 K; Črni Vrh n. J. 80 K; Koroška Bela 32 K; Mirna peč 81 K 70 v; Podraga 80 K; Rakitna 68 K 56 v; Fara p. K. 43 K 40 v; Dol, Logatec 68 K; Čemšenik 111 K; Preserje 65 K; Vič 80 K; Mengeš 236 K; Št. Peter na Krasu 110 K; Raka 91 K 10 v; Ribno 54 K; Kolovrat 45 K 77 v; Bled 52 K; Slap 17 K 20 v; Št. Jošt n. V. 56 K; Homec 137 K; Moravče 195 K; Zgornji Tuhinj 40 K; Peče 21 K 30 v; Grahovo 50 K; Borovec 14 K 80 v; Št. Jernej 2 K 50 v; Sv. Trojica p. C. 37 Kj Kamna Gorica 72 K 6 v; Šmartin p. Šmar. goro 80 K; Št. Gotard 38 K 50 v; Št. Vid p. V. 35 K; Trebelno 27 K; Adle-šiči 44 K; Št. Jurij p. Kr. 90 K; Vipava 63 K 50 v; Sinji vrh 20 K; Mekinje 50 K; Spodnja Idrija 90 K; Idrija 100 K; Črnomelj 87 K; Do brepolje 109 K; Poljana p. Škofji Loki 75 K, Babno polje 17 K 20 v; Grčarice 12 K; gg. bogoslovci v Ljubljani 38 K 70 v; Lašče II. 150 K; Dovje 37 K; Polom 25 K; Godovič 21 K; Gora n. Id. 17 K 40 v; Suhorija 38 K 50 v; Dragatuš 42 K 50 v; Boštanj 36 K; Tunice 70 kron; Dob 208 K 90 v; Ribnica (1914, 1915) 900 K; Struge 72 K; Št. Lenart n. Šk. L. 50 K; Kokra 14 K; Št. Vid n. Cirk. 11 K 55 v; Lučine 72 K; Ovsiše 30 K 34 v; Vel. Poljane 22 K; Št. Peter v Ljubljani 75 K 50 v; Stara cerkev II. 7 K 60 v; družina Fabijanova 20 K; Minka Rotar 20 K; v vojski padli M. M. 200 K; neimenovana 500 K; delavke v tobačni tovarni 17 K 10 v; Završan Reza 2 K; Frančiška Pucihar 2 K; Frančiška Grčar 2 K; Ana Šmalc 2 K; Kregar 4 K; Helena Ujc 2 K; Averjeva 2 K; Pollakova 2 K; Rovšek 2 K; Klein 2 K; Logar Aleksandrina 2 K; Katarina Resnik 20 kron; neimenovana 10 K; po č. g. Zupancu 70 kron, delavke v tobačni tovarni II. 26 K; III. Marijina kongregacija pri Uršulinkah 20 K; Eberl Frančiška 2 K; Klein Jer. 5 K; Mar. Stu-par 2 K; Frančiška 1 K; po čč. gg. uršulinkah 102 K 24 v; Polica 97 K; Sv. Križ nad Jesen. 20 K; Trstenik 52 K 52 v; Ljubno 50 K; Goriče 70 K; Sorica 115 K 58 v; Kropa 36 K; Lozice 50 K; Dobrova 150 K; Rateče p. B. peči 30 K 10 v; Vinica 55 K 16 v; Stopiče 64 K; Rova 25 K; Stara Oselica 52 K; Boh. Bistrica 64 K; Bloke 40 K; Črnuče 77 K 10 v; Pograd 18 K 70 v; g. Skala 2 K; č. g. Sitar, župnik, Št Go-tard, 100 kron. »»Dobrodelnost44« Dobrodelna pisarna v Ljubljani je pričela svoje delovanje dne 1. avgusta. Na to se opozarjajo vsi, ki žele potom nje kakega sveta ali pomoči iskati. Pisarna ima svoj prostor v Kolodvorski ulici št. 35. Pisarna daje pojasnila v vseh dobrodelnih zadevah, zlasti: 1. piše pisma vojnim ujetnikom; 2. poizveduje po pogrešanih vojakih; 3. daje invalidom nasvete ter jim dela prošnje v zadevah preskrbnin; 4. dela prošnje svojcem vpoklicanih vojakov za podpore; 5. vdovam in sirotam padlih vojakov daje istotako nasvete in dela prošnje; 6. kdor želi oddati kako siroto patro-natu sv, Vincencija, naj se tudi oglasi v pisarni; 7. posreduje službe vsake vrste; 8. ljudje- ki se selijo iz kraja v kraj, se lahko obrnejo za potrebne nasvete in navodila. Vsa ta dela izvršuje dobrodelna pisarna brezplačno. Le če se hoče kdo hvaležnega izkazati za storjeno uslugo s kakim darom, se dar sprejme. Opozarjajo se torej vsi, ki v navedenih zadevah potrebujejo kake pomoči, naj se obrnejo na dobrodelno pisarno, — ako namreč nimajo nikogar drugega, ki bi jim hotel v tem oziru pomagati. Pletarska šola. S 1. oktobrom 1916 otvori društvo »Dobrodelnost« od države odobreno in podpirano pletarsko šolo, pred vsem za invalide. Prosilci, ki jih veseli pletarska obrt in ki hočejo pozneje pri tej obrti ostati, naj se prijavijo na Dobrodelno pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35. Priporoča se vam torej: 1. da se v potrebi obračate na dobrodelno pisarno sami in svetujete to tudi drugim, ki so take pomoči potrebni, 2. da društvo »Dobrodelnost« tudi gmotno podpirate; kajti čim več bo prejelo podpore, tem več je bo moglo potrebnim nakloniti. — Marijina družba pri sv, Jakobu v Ljubljani je pristopila k društvu »Dobrodelnost« kot ustanovni član (vplačala 100 kron). To se priporoča v posnemo tudi drugim Marijinim družbam. Dobrodelnost je v teh časih najbolj času primerna čednost. 3. da stvari, ki jih ima v zalogi prodajalna »pri Domoljubu«, ki je v zvezi z »Dobrodelnostjo«, Icupujete v tej prodajalni, ker s tem podpirate dobrodelnost. Za sedaj se prodajajo slamniki, krtače, nogavice, rokavice .,, Pozneje se vpeljejo tudi drugi predmeti. LISTNICA. Prednici s K. Pri Vas se govori, da hočejo dekleta opustiti družbene svetinje in trakove ter si omisliti verižice in male moderne svetinje. Odgovor na to: Pri nekem velikem shodu družbenih vodnikov smo sklenili — in ta sklep še vedno velja — da naj nobena družba ne išče kakih posebnosti in ne vpeljuje verižic! Kakšne so pa »moderne« svetinje, to pa sploh ni znano. Premišljujte rajši, kako bi spremenile svoje srce po duhu Marijinem, ne pa svojih svetinj po modernem (posvetnem) duhu! — Č. g. M. »Apostolstvo molitve« je v Ljubljani pri oo. jezuitih. — Glede abstinence vemo, zakai sempatje ne rocre nikamor naprej. Kaj hočemo! Zaenkrat treba potrpeti, če ne gre drugače. Vsaka dobra stvar ima zapreke. Upamo pa, da se bodo megle alkoholizma vedno bolj razpršile in bo svet vedno bolj prišel do spoznanja, da je pijanost »neumnost in zoper božjo voljo«, ne pa zdržnost, — V času teh vojnih zmed je kaj lahko mogoče, da se kako pismo kam zgubi. To je morda tudi vzrok, ako kake poslane stvari v »Bogoljubu« ne dobite. »Družinska Pratika« za 1917 je že izšla. Sprejemajo se samo pravilno in čedno pisani spisi. Urejuje: Janez Ev. Kalan. ali rjavi, ali črni, ali višnjevi škapulir; udom bratovščine žalostne Matere božje je treba poleg drugega moliti 7 očenašev in 7 češčena-marij za duše v vicah; g) udom Marijine družbe; h) udom družbe krščanskih družin; i) udom bratovščine svete Družine; j) udom bratovščine za duše v vicah; k) udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje; 1) tretjerednikom kakor 4. dan. — Tretjerednikom vesoljna odveza. 10. Nedelja. V Avstriji dobe z ozirom na praznik Marijinega imena, ki se obhaja 12. septembra, popolni odpustek vsi verniki, ki danes ali ta teden do vštete prihodnje nedelje prejmejo sv. zakramente, so pri sv. maši in molijo po namenu sv. očeta. Kdor torej hoče v nedeljo zadobiti odpustek, mora biti pri dveh sv. mašah, ker pri eni mora že itak biti. 13. Sreda. Sv. Veronika. Popolni odpustek tretjerednikom kakor 4. dan. 14. Četrtek. Povišanje sv. križa. Popolni odpustek: a) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; b) udom bratovščine sv. Družine. 15. Petek. Mati božja sedem žalosti. Popolni odpustek vsem vernikom toli-krat, kolikorkrat po prejemu sv. zakramentov obiščejo cerkev, v kateri je ustanovljena bratovščina žalostne Matere božje, ter v njej molijo po namenu sv. očeta. Kjer se zunanja slovesnost tega praznika obhaja naslednjo nedeljo, tam se ti odpustki zadobe 17. t. m. — Popolni odpustek udom bratovščine sv. Družine. 17. Nedelja. Glej 15. dan t. m. 18. Ponedeljek. Sv. Jožef Ku-pertinski. Popolni odpustek tretjerednikom kakor 4. dan. 24. Nedelja, zadnja v mescu. Sv. Pacifik. Popolni odpustek: a) vsem, ki trikrat na teden skupaj molijo sv. rožni venec; b) tretjerednikom kakor 4, dan. 27. S r e d a. S v. E 1 z e a r i j. Popolni odpustek tretjerednikom kakor 4. dan. 29. Petek. S v. M i h a e 1. Popolni odpustek: a) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; b) udom bratovščine za duše v vicah; c) udom bratovščine sv. Družine; d) tretjerednikom kakor 4. dan. Darovi. Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda: Župnija Kropa 10 K 50 v.; Homec 48 K; M. Sajo-vic in M. Kavčič 1 K; župnija Predoslje 64 K; Voglje 6 K 6 v.; neimenovan po g. kaplanu Primarju 200 K; Hrenovice (Marijina družba) 35 K; Ljubno 32 K; Sela pri Kamniku 14 K 76 v.; Ovsiše 2 K; Prečina 40 K; Ambrus 260 K; Reteče 34 K; Črni vrh nad Polhovim Gradcem 20 K 77 v.; Radomlje 12 K 4 v.; Mekinje 5 K; Trnovo 98 K; Javor 13 K 88 v.; ga. Antonija Goričan zbrala 36 K 30 v. (venec); Pod-, lipa 7 K 40 v.; Boštanj 50 K; Štanga 17 K; Gorenji Logatec 13 K 74 v.; Dol 18 K; Komenda 92 K; župni urad Begunje pri Cerknici 81 K; Mihael Saje, župnik v pok., Skaručina, 5 K. Za dobre namene. Frančiška Vidrih, Št. Vid pri Vipavi, 2 K; Marija Trost, Podraga, 2 K; Frančiška Vode 50 K; Mihael Saje, župnik v pok., Skaručina, 5 K. Za vojaško-misijonske namene. Neimenovani 16 K; Saje Mihael, župnik v pok., Skaručina, 25 K. Za bolgarske misijone. I. Lančič, Gor. Radgona (volilo po f Tomažu Josovnig), 20 K. Za najpotrebnejše misijone. Neimenovana oseba iz Smlednika 20 K; neimenovani 2 K; Saje Mihael, župnik v pok., Skaručina, 10 K; Lizika Dijak, Ljutomer, 3 K. Za novomašnike v Bosni. Jos. Gunčer, župnik, Šmihel nad Mozirjem, 8 K. Za odkup zamorčka z imenom Marijan. Neimenovani 30 K. Za »Dejanje sv. Detinstva«. Mihael Saje, župnik v pok., Skaručina, 3 K. Za »Patronat sv. Vincencija«. Mihael Saje, župnik v pok., Skaručina, 2 K. Izborso se je oDneslo za vojake v vojaki in avMfc M vsakega kot najboljte bol oblažajoče mazanje pil fnbl&jerija, renni&tizraa, gin ta, Uritanel, prsni, vratni in bolesti v kiMa Ur Kicoter-Ja Sidro-Linimenhr ""T"" Sidro-Pain-Expoller. Steklenica tla. —'M. l'M, »-—* DablTt s# T latama* »H tlrektso T Dr. Rletatar-1* lekarni .Prt zlatem lev«*, Praga, I., Elizabetna cesta Dnevna raspoilljsnje. 470 Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Ria-Balsam. SSJ2V mom K l>/2, 3 lončki K , 6 lončkov K S'/2. Stotine zahvalnic in priznalnic. Potenje nog, rok odpravi Ita-praSek. Cena l'/2 K, 3 škatlje 3'/a K. KEMENY, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/852, Ogrsko. TTTTTTTTTTUTTTTTT 111" 5 vinarjev (za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. — Prva tovarna ur JAN KONRAD, c. fn kr. dvor. založnik Brux št. 1556 (Češko.) Xikel ali jeklene ure na sidro K (S—, 7 —, 8 —. Vojno-spominske nikeln. ali jeklene ure K 11—, K 12* —: armadne radij, ure iz niklja ali jekla K 12 — Masivne srebrne Roskopl remont, ure s sidrom K 19 — K 20'—. Budilke, stenske in ure na stojalo v veliki izberi po nizkih cenah. 3letno pismeno jamstvo Pošilja po povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazai Tauhaam Bogata zaloga 546 šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 17. Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak p" •s: delavnik dopoldne od 8—1 in jih obrestuje po 4Vz°/o brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. Vloge v ,,Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo okroglo K 800.000'—. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem 1. 1915 23 milijonov kron. ^»■iitiimitji iii>ir*!iitifi;iiittitiMiiii)i iiiriiirtiiiiiiiiittitiTtiti»iiiti»ititiiiiiii(iiiiitiif iitiiitf i iii*>)iiriiii>i*t*r«iJtt»iiitig |jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiii!H Dnevnik: I .Slovenec h stane po pošti prejeman: celoletno K 26-— J polletno „ 13-— | četrtletno „ 6-50 | mesečno „ 2-20 | Sobotna izdaja celoletno 7 kron. ^iijiiiiiii!titiiiii)if i»iiiiiri»iii(ittiti>t»i)iiiiif ii»iii>tiiiii>i»tiiitii)»jtiiitiif tii>rii)iii)ti>iitiiiiiiitititiiiii»)iiii)tni*itiiirp; ( KATOLIŠKA TISKHRHJI f I V LJUBLJANI | sprejema v natisk vsakojake tiskovine od preproste do = najfinejše izvršitve. = ^IIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII!!IIIMIMIIIIMIMIIIIIIillllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIMIIIIIIlK