AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 217
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 14TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Potek XV. konvencije J. S. K. J.
Seja v soboto dopoldne se je začela točno ob 9. uri. Glavni »lagajnik je razdelil med delegacijo vstopnice za Veliko jezersko razstavo. Nujen predlog nekega delegata je bil, da se v soboto dopoldne zboruje brez odmora. Podlog je dobil samo št»"i glasove.
Zapisnika od seje v petek do-poldne in popoldne sta bila točno sprejeta. Takoj potem se je v»ela zopet precejšnja nevihta ^'ede starostne zavarovalnine aH podpore. Dotičnim delegatom se je pojasnilo, da morajo naj prvo porušiti predlog, sprejet dan prej, da se tako ne zavlačuje konvencijo. Predlog za Porušen je je dobil samo osem glasov. Konvenciji pa je bilo vzetih 35 minut časa.
delegacija je vpeljala novo posmrtninsko polico za vsoto $3000.00, da se tako laglje kom-Petira z zavarovalnimi družbami- Sprejeta je bila tudi točka, da se posmrtnina lahko zapusti bratrancu ali sestrični ali zaro-eencu ali zaročenki.
Za pogreb ne sme noben član zapustiti več kot $250.00. Izjema je le v državah, kjer državne postave clotične države ne dopuščajo tako visoke vsote za po-
grebne stroške, kot na primer v državi Illinois, kjer zavarovanec! ne sme zapustiti več kot $200 za pogrebne stroške.
Nova točka je, da oni, ki storijo samomor dve leti potem, kO| so postali člani Jednote, niso i upravičeni do posmrtni ne, pač pa se dedičem vrne le vsota, ki je bila vplačana za asesmente in to brez obresti. Dosedaj se je glasila tozadevna točka, da se zavarovalnina ne izplača eno leto po pristopu v Jednoto v slučaju samomora.
Silno delo ima odbor za pritožbe in prizive. Odbor se je zbral k zasedanju že zadnji torek in preteklo soboto opoldne še ni bil gotov s številnimi pritožbami. Odbor ima v resnici ogromno delo pred seboj.
Odpravi se odškodninski sklad in se bo tozadevni asesment za-naprej plačeval v bolniški sklad, iz katerega se plačujejo odškodnine.
In zopet je prišla na vrsto, zadeva glede ustanovitve starostne podpore. Po daljši debati je šel proti predlog za ustanovitev sklada za starostno podporo na glasovanje. Za sklad starostne podpore je glasovalo 59 delegatov, proti pa 54.
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev
Z izidom manjšina ni bila zadovoljna. Nastalo je vprašanje, če so vsi člani, ki dosežejo starost 70 let. upravičeni, da Jed-nota plačum/zanje asesment. V to svrfio je bilo predlagano, da se vzame mesečno 3c iz upravnega sklada in se ta isvota naklada v starostni skad.
Pri tem se je nekdo spomnil, da je 12 članov odbora za pritožbe odsotnih, in da bi mnrali tudi ti glasovati. Podpirano in sprejeto. Odbor za pritožbe pride vdvorano in ko gl. tajnik pojasni, da če se vzame iz stroškovnega sklada 3c mesečno za starostni fond, bo nastal primanjkljaj v stroškovnem skladu v nekaj letih najmanj $18,-000.
Konvenčni predsednik je dal ponovno na glasovanje predlog, da se ustanovi starostni sklad, v.katerega naj se vzame mesečno 3c od člana iz stroškovnega sklada. Za ta predlog je bilo oddanih 23 glasov, proti pa 89, torej ostane zadeva po starem, kot je bila dosedaj.
Po čitanju mnogih brzojavk je konvenčni predsednik zaključil sejo ob 12.10 popoldne v soboto.
S konvencije JSKJ
V .soboto popoldne se je dala konvencija J. S. K. Jednote slikati v krasnem parkU pri Umetniškem muzeju. Na prostor se •le Pripeljala konvencija v 52 avtomobilih, katere so darovali na-»i ljudje za delegate in katere je Preskrbel Mr. A. Grdina, za kar bila delegacija zelo hvaležna. V&a motorna kavalkada je bila Pod varstvom policije, ki je zadržala ves drugi promet na cestah, kjer se je vozila delegacija. Po slikanju so se delegati vozili po mestu in si ogledali razne zanimivosti, nakar so obiskali Veliko jezersko razstavo. ^ soboto večer so angleško potujoča društva priredila prijetno veselico v S. N. Domu. Nedelja je bila prosta za delegate, so obiskovali svoje številne Prijatelje v Clevelandu in okoli-C1- V Clevelandu se nahaja tudi Več sto slovenskih gostov iz raz-nih krajev Amerike.
Težko je povedati, kdaj bo konvencija završila svoje delo. Janes bodo.skoro gotovo na vr-Rt_i ves dan pravila in mogoče tudi jutri. Potem pa bo poročal odbor za pritožbe. Odbor je zbo-rovai štiri dni. Imel je nad 200 Pritožb. Tudi konvencijo bo vze-r en dan, da zasliši poročilo te-«a odbora. Potem so še drugi P°sii, ki čakajo rešitve in tudi volitve vzamejo navadno 6 do ur. če bo delegacija zelo hite-a> bo mogoče zvršila svoje delo v sredo večer.
Sneg v Afriki
Cape Town, Južna Afrika, 12i] septembra. V
mnogih pokrajinah Južne Afrike je včeraj zapadel sneg, katerega ne pomnijo v ondotnih krajih že zadnjih 90 let. Mesto Springdok v Transvaalu ki je poznano kot eno najbolj vročih mest v Južni Afriki, je bilo pokrito s prece j debelim plaščem snega. Toplomer je kazal 32 stopinj.
-o-
Coughlin je zopet smešil Roosevelta
New York, 12. septembra. Pred člani Narodne unije za socialno pravico je imel Rev. Coughlin včeraj govor, v katerem je smešil delovanje novega deala. Coughlina so predstavili kot moža, "iz katerega govori — Bog!" Coughlin sam je dejal: "Noiben kandidat za predsednika vam ne more trditi, da imamo nov deal, dokler prevladujejo sedanje ekonomske razmere. Tu ni kontesta med kandidati, pač pa kontest med kardinalnimi doktrinami kristijanstva in med doktrinami starega paganizma. Rooseveltova vlada bi bila sijajna, če bi si znal poiskati ljudi, ki bi uspešno delovali v pravih smernicah."
-o-
Veto župana
Landon obljubuje zelo vročo kampanjo. Predsednik Roosevelt zahteva, da se znižajo cene elektriki in ustvari več dela
Washington, 12. septembra. Predsednik Roosevelt je včeraj povedal, da v slučaju, zopetne' izvolitve bo šla vlada na delo, da j dobi sleherna hiša električno si- ' lo in da se cene elektriki znatno znižajo.
žigosal je "hudobne kroge," ki računajo visoke cene elektriki, kar je glavni vzrok, da je danes še milijone ameriških domov brez elektrike. S ponosom je kazal na vladne jezove in reser-vcire, ki so prva sila za vpeljavo ceneje elektrike po vsej deželi.
"Ako nimamo dovolj reser-voirjev in jezov, tedaj bomo šli na delo in ustvarili nove. Ameriški narod ne more biti še v nadalje predmet izkoriščevanja hudobnih krogov, ki kontrolirajo cene elektrike.
Medtem se pa nahaja republikanski kandidat Landon v državi Maine, kjer se d:ines vršijo
-n
V Aurora, Minn., je preminul rojak Frank šibenik star 54 let. Zapušča sina, dve hčeri, sestro v Clevelandu in štiri brate v stari domovini.
V	Butte, Mont., se je pri delu ponesrečil rojak John Kočevar.1 Nesreča ga je dohitela tretji dan! potem ko je začel delati. Zme-1 čkalo mu je palec na nogi.
Kdo ve kaj o Franku Vidmarju, ki je doma iz Artiže vasi, pošta Št. Vid pri Stični? Bil le dalj časa v Clevelandu, pred1 tremi leti je pa odšel v Mehiko.! Njegova mati prosi vsakogar, ki kaj ve o tem rojaku, naj ji sporoči, zakar mu bo zelo hvaležna. Naslov matere je: Jožefa Vidmar, Artiža vas, p. št. Vid pri Stični, Dravska banovina, Jugoslavija.
V	Lloydell, Pa., sta nedavno tega obhajala zlato poroko Mr. in Mrs. G. A. Jakopin. Slavnost se je po maši v cerkvi vršila v Slovenski dvorani. Zakonca sta stara skupaj 142 iet.
V	Ely, Minn., je preminul rojak Frank Škrjanc, star 43 let in iz šenturške fare na Gorenjskem. V Ameriki se je nahajal 23 let. Tam zapušča soprogo, enega sina, dve hčerki in enega brata.
Vrnitev s potovanja
.. Mr- Mickey Lah, ki je s svo-Jnn spremljevalcem v avtomobilu prepotoval skoro vso Ameriko in poslal tozadevno par ja-«o zanimivih dopisov v naš list, Se je v soboto dopoldne vrnil zdrav nazaj v Cleveland. Misli-ii smo, da je prišel kje iz črne £°re, tako je zagorel.
Zadušnica
V torek 15. septembra se bo brala v cerkvi Marije Vnebovze-t 10 J 8:3° sv. maša za pokojnim Johnom (Beck) Bijek. Prijate-1J1 m sorodniki so vabljeni.
Zanimiva debata
Norman Thomas, kandidat socialistične stranke za predsednika, je pozval Lemketa ali pa Coughlina na javno debato, ki bi se vršila v Clevelandu 29. oktobra. To bi bila na vsak način zanimiva debata.
Ponarejevalci denarja Tajna zvezna policija je te dni aretirala 19 ponarejevalcev denarja v Clevelandu. Te dni se bodo morali zagovarjati na zvezni sodni j i.
Selitev tajnika Mr. Frank Končan, tajnik društva Clev. Slovenci št. 14 S. D. Z. se je preselil na 6512 Bonna Ave., kar naj članstvo upo števa.
Pretekli teden je mestna zbornica v Clevelandu sprejela postavo, glasom katere se naroča kontrolrfkmu odboru mestne vlade, da izbriše dolg v svoti $1,-500, katero dolguje organizacija kulturnih vrtov mestni vladi kot najemnino ob priliki, ko je mesto dalo na razpolago mestno dvorano, da je organizacija kulturnih vrtov lahko priredila več oper v dvorani, župan Burton je pa sedaj vetiral to postavo, češ, da enake postave dajo slab zgled za bodočnost, in da je mesto imelo s prireditvijo v resnici $1,478.00 stroškov. Organizacija kulturnih vrtov pa trdi, da ne bo plačala dolžne svote. Udeležba pri operah je bila sicer ogromna, toda dobička se ni naredilo, ker je bila vstopnina malenkostna. Mestna zbornica bo danes najbrž še enkrat od-glascvala o tej zadevi in pobila županov veto.
--o—-
Potniki se vračajo
Urad A. Kollandra je dobil brzojavno sporočilo, da dospe danes v New York francoski par-nik Normandie, na katerem se nahajajo sledeči izletniki iz Jugoslavije namenjeni v Cleveland: Mrs. Mary Sedej, Mrs. Mary Berke, Mrs. Antonija Vo-Iglesh, Mrs. Rotija Strniša in Mrs. Mary Skraba. Pozdravljeni in dobrodošli!
Slike za delegate
Danes večer bodo v konvenčni dvorani S. N. Doma poleg petja mladinskih zborov pokazane tudi filmske slike. V ta namen je Mr. A. Grdina izbral posebno zanimivo serijo slik, ki bodo ostale delegatom in gostom v dobrem spominu. Delegati in dru gi, ne zamudite te lepe prilike! |
Važna seja
članice društva Kraljica Miru št. 24 S. D. Z. imajo jutri večer 15. septembra važno sejo. Vse članice naj pridejo gotovo, ker bodo slišale nekaj zanimivega.
Apel Mihelicha
John L. Mihelich, slovenski odvetnik in kandidat za kongresmana v 20. okraju, je včeraj naslovil na vse demokratske kandidate v Cuyahoga county apel, v katerem jih opominja, da volijo proti Sweeneyu s tem, da volijo za Roosevelta. "Nikakor ne moreni verjeti," piše Mr. Mihelich, "kako je mogoče glasovati za Sweeneya in za Roosevelta. Sweeney je izjavil, da je Roosevelt izdajalec, in kako morejo vpričo takega položaja demokrat, kandidati glasovati za Sweeneya in za Roosevelta, je nemogoče zapopasti. Swee-neyeva zadeva ni več zadeva spora v notranjosti demokratske stranke, pač pa je norodna zadeva. Jaz sem prevzel kandidaturo v 20. okraju le iz vzroka, da imajo državljani 20. kongresnega okraja priliko glasovati za kandidata, ki bo podpiral predsednika F. D. Roosevelta v njegovem delovanju.
-o--
/
Poročilo iz tržnice
Proti koncu preteklega tedna se je cena čebuli v Clevelandu precej znižala. Vzrok je ogromen pridelek čebule v državi Ohio. Jako vilsoko vso se pa dvignile cene solati, ki prihaja iz Californije ali države Texas. Solata še nikdar ni bila tako draga kot je danes. Cene krompirju so nekoliko padle, ko so prišla poročila, da bo letošnji pridelek nekoliko boljši kot lanski, kar se tiče države Ohio. Tudi cene breskvam so se znižale, ker prihaja mnogo tega sadja na trg.
Prestavljena policista
Policist Mr. Anton Plute je bil prestavljen iz 15. precinkta v sedmi precinkt, da bo tako lahko bližje-svojega doma, kjer ima bolno ženo. Iz 7. precinkta je pa bil poslan v 15. precinkt policist Mr. John Jerič.
Naši novi državljani
Pretekli petek se je na zvezni sodniji vršilo zaslišanje za podelitev ameriške državljanske pravice. Sledeči naši ljudje so dobili ameriško državljanstvo: Anton Valenčič, J. Delost, Louis Lisjak, Mary Štrancar, Jos. Gorenc, Joseph Kruljac, Rade Riga, Ana Jalovec, Ed. Russ, Silvia Mataich, Catherine Simonovich, Anton Mullec, Ignac Fink, A. Klein, Jennie Femec, Nick Matesich, skupaj 17 novih ameriških državljanov. Zadnjič izkazanih 269, danes 17, skupaj 286 novih ameriških državljanov v letošnjem letu v Clevelandu. Vsem novim ameriškim državljanom naše iskrene čestitke!
-o- '
Otrok utonil
Preteklo sredo popoldne je šel mladi Frank Tratnik, star 7 let in pol s tremi svojimi sestricami proti jezeru v bližini 47. ceste. Z mrežo je lovil male ribice v vodi, ko mu je spodrsnilo in je padel v vodo. Trupla niso mogli takoj najti in šele v soboto se jim je posrečilo, da so ga potegnili na površje. Pokojni zapušča tu starše, sedem sester in enega brata. Pogreb se vrši danes zjutraj ob 9. uri iz hiše : žalosti na 1533 E, 32nd St. pod vodstvom Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda. Naše odkrito sožalje staršem.
Hvala, Mr. Grdina!
V imenu naselbine se tem potom zahvaljujemo Mr. Antonu Grdini, ki se je zavzel in preskrbel dovolj avtomobilov za delegacijo JSKJ v soboto, da smo ji razkazali našo metropolo. Seveda, zahvala velja tudi vsem onim, ki so dali svoje avtomobile v soboto na razpolago cenjeni delegaciji. Lepo je, da se naselbina v tal: i h slučajih tako lepo pokaže v zavednosti do svojih gostov.
Važen sestanek
Nocoj večer ob 8. uri se vrši
volitve za kongres. Landon je prihitel v državo Maine, da s svojim nastopom če mogoče pomaga k zmagi republikanskemu tiketu.
Landon je govoril spotoma v raznih mestih s platforme svojega posebnega vlaka. Povsod je povedal, da želimo vlado, ki bo poštena in pravična. Republikanski kandidat je obljubil svojim poslušalcem, da bo vodil neizprosno in vročo kampanjo, tako da dobi narod zopet vrnjeno vlado.
"Ako želimo dobiti tako vlado, o kateri danes govorimo," je rekel Landon, "sedaj moramo v jeseni izvoliti republikanski tiket."
Landon je v mnogih mestih ostro zanikal govorice, ki so se zadnje dneve razširile in v katerih se trdi, da bo Landon v slučaju izvolitve' odpravil ves re-lif. "Mi bomo dajali relif," je rekel, "toda pri tem ne bomo zapravljali denarja." o----
atroski kampanje
Washington, 12. septembra. Demokratska stranka je potrošila letos že $1,520,000, da ponovno izvoli predsednika Roosevelta. V blagajni demokratske stranke se nahaja še $372,000, Republikanska stranka je pa potrošila letos že $2,544,919 za Landona in stranka ima v blagajni nekako pol milijona dolarjev. Tekom junija, julija in avgusta so razni državljani prispevali v demokratsko blagajno $1,-100,000, a republikanci so pa prispevali $2,300,000. Union stranka, katero vodi kandidat Lemke, je dobila dosedaj $26,-220, potrošila je pa $23,000.
-o--—
Smrtna kosa Po štirimesečni bolezni je preminula v nedeljo v St. Luke's bolnici Ana Primožič, rojena Ja-komin. Stara je bila šele 39 let. Doma je bila iz vasi Kobet pri Kopru na Primorskem, odkoder je dospela v Ameriko pred 8. leti. Poleg žalujočega soproga Johna zapušča tudi sina Ed~ warda in hčerko Amalijo, v starem kraju pa tri brate, Petra, Floriana in Ivana ter strica Vin-cenca. Pogreb ranjke se vrši v sredo zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 9113 Cambridge Ave. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja. Naše globoko sožalje preostali družini!
Roparsko dekle
Sodnik McMahon je včeraj obsodil 18-letno Mary Berry, 2791 E. 68th St. na tri leta zapora, ker je vabila moške v svoje stanovanje v nemoralne svrhe, a v resnici jih je izropala, ko so se nahajali v njeni sobi.
Uradne ure za brivce Občinstvo naj upošteva sledeče uradne ure za brivnice: Ob delovnikih od 8 zjutraj do 6:30 zvečer. Ob sobotah in pred prazniki od 8 zjutraj do 8 zvečer. Merodajne oblasti strogo pazijo, da se brivci drže teh ur, zato naj občinstvo to upošteva. Pijani vozniki Toliko pijanih voznikov avtomobilov se nahaja na cleveland-skih .ulicah, da je bila policija prisiljena imenovati 25 nadalj-nih prometnih policistov, ki naj pazijo na enake voznike, jih primejo in izročijo sodniji.
Žid je se poslužujejo boljševizma za svoje mahinacije
Neuremberg, Nemčija, 12. septembra. "Boljševizem se mora izkoreniti, ako Evropa želi, da ostane živa," se je izjavil včeraj nemški minister za propagando Paul Goebbels na nacij-skem kongresu, ki se vrši v tem mestu.
"Vsak kompromis z redčkarji je nemogoč," je nadaljeval minister Goebbels v skrajno ostrem napadu na boljševizem. "Vprašanje boljševizma je vprašanje življenja in smrti Evrope.
"Glede tega vprašanja se mora sleherni postaviti na odločno stališče: da ali ne. Boljševizem ni druzega kot dobro pripravljen načrt Židov, da dobijo kontrolo nad vsemi narodi. Naš boj proti Židom je torej boj proti boljševizmu. Boj se je pričel na nemški zemlji in se bo zanesel 7 vse dežele sveta."
"Boljševizem je patologična kriminalna blaznost, ustvarjena po Židih, ki nameravajo uničiti civilizirane narode Evrope in ustanoviti mednarodno gospod-i-tvo Židov. Le v židovskih možganih se je mogel poroditi boljševizem. Boljševizem ni druzega kot diktatorstvo inferiornih ljudi.
Goebbels je nadalje povdarjal grozote, ki so na dnevnem redu v Rusiji, na grozote, ki se danes vršijo v Španiji, kjer se vzpenja navzgor boljševizem in kazal na Nemčijo kot mirno in napredujočo deželo, ker je zatrla v svojih mejah boljševizem.
-o-
Človeški mesar
Poročali smo že, da so dobili v zapuščeni dolini v Clevelandu, ki se zove Kingsbury Run. tekom zadnjih mesecev kar šest razmesarjenih človeških trupel, moških in ženskih. Osebam so bile odrezane glave, roke in noge, in vsak odrezan del trupla je bil zakopan kje drugje. Dosedaj policija ni mogla identificirati nobenega trupla, ker ne morejo najti glav ali pa ostalih delov trupla. Državni mrliški ogledo-alec dr. Pearse se je izjavil, da povzročuje te zločine neki sadist, ki je moral biti svoječasno iz-učen na medicinski fakulteti ali pa je izurjen mesar. Dognalo se je toliko ,da so se umori pripetili kje drugje kot so pa dobili nakopane dele raznih človeških trupel. Kingsbury Run je ena najbolj samotnih okolic v Clevelandu.
-o- t
Zaroka
Miss Frances Srakar, hčerka uglednega gostilničarja John Srakar j a, 449 E. 157th St., se ! je zaročila z Mr. Ed. Maroltom, 114511 Thames ave. Naše čestitke!
zelo važna seja za vse one delavce in delavke, ki so pomagali pri zadnjem bazarju fare sv. Vida.
"Slavčki"
Redna mesečna seja staršev mlad. zbora "Slavčki" se vrši v torek ob 7:30 v navadnih prostorih. Bodite gotovo navzoči. — Tajnica.
V bolnici
V Woman's bolnico je bil odpeljan poznani rojak Mihael Klemenčič, 5806 Proser Ave. Želimo, da se mu zdravje čimprej povrne.
Zadušnica
Danes zjutraj ob 7. uri se je za pokojnim Antonom Gačnikom brala sv. maša ob priliki pete obletnice njegove smrti.
Iz Kanade
Iz Sault Ste Marie, Kanada, pošilja prijazne pozdrave naš prijatelj in trgovec Mr. Frank Gorenc.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMIRICAII HOM9 - BEOXBNIAH DUCT IflWSPAf«
»11 M. OMx At*.	Ohio
Pabllahn« daily bm» Bnndwi mfl Holiday
NAROČNINA:
ta Ameriko ln Kanado, na leto «5.50. Za Olereland, po poitl. celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta M-60 Za, Cleveland, po raznaialclh: celo leto, »5.60. pol leta, »3.00. Za »vropo. celo leto. »8.00, Poearaesna »tevllka, I cenU
verni, če ne bodo imeli zaslom-be nas mater in očetov in pa navdušenih borcev za sv. vero.
SUBSCRIPTION RATES: O. B, and Canada, «».60 per year; Cleveland, bj mall, »7.0« per year. 0. B. and Canada »3.00 tor « month«; Cleveland, bj mall, »3.80 lor • month* Cleveland and Buelld by earriew, ISM per year, MM for « month«. Single coplM S cent«. Buropean nburtptton. «8.00 per year._
JAMBS DBBBVBC and LOUIS J. PIRO, Bdltort and Publisher*
Entered aa «econd clasa matter January 6th, 1B0«, at the Post Office M Cleveland. Ohio, under the Act ol March 3d, 1«7». ________
No. 217, Mon., Sept. 14, 1936
Andreju Kobalu v pojasnilo
Neki Andrej Kobal iz New Yorka je poslal ljubljanskemu "Slovencu" daljše poročilo, ki nosi naslov: "Politično življenje Slovencev v Združenih državah."
Ne poznamo tega mojstra, Andreja Kobala, toda po vsebini tega političnega dopisa v staro domovino bi sodili, da se je šele ta mesec vpisal v prvi razred ljudske šole.(
Grozno politično podkovani g. Kobal jako dobro "pozna" politično življenje ameriških Slovencev. Menda ja! Politiko kar iz rokava stresa. Kakopak! Mi bomo tukaj navedli samo, kar g. Kobal "pozna" o političnih udejstvo-vanjih clevelandskih Slovencev.
Mr. Kobal namreč piše o Clevelandu sledeče:
"Po vojni so se osnovali (v Clevelandu) razni republikanski in demokratski klubi, ki so ne samo delovali z ameriškimi, temveč so v svojih okrožjih igrali tudi vodilno vlogo. Do slovenskega mestnega zastopstva ali do državnih političnih mest pa so se ti klubi vendar težko povzpeli. So četrti v mestu Clevelandu, kjer bi Slovenci ne glede na geografske razpodelitve dosledno lahko izvojevali občinska mesta, toda imenovano trojno strankarstvo jih preveč cepi."
In pomislite, ta dopis je bil poslan iz New Yorka v Ljubljano avgusta meseca 1936 po Kr.
Da bo drugič g. Kobal pošiljal v domovino bolj informativna in bolj stvarna poročila, naj mu nekoliko razbistri-mo njegovo politično pojmovanje o clevelandskih Slovencih.
Danes, to je v letu 1936 po Kr. imamo clevelandski Slovenci v mestnem zastopstvu štiri slovenske in enega hrvatskega mestnega odbornika. Torej pet naših mestnih očetov. Pri tem naj g. Kobal blagohotno upošteva, da je Cleveland milijonsko mesto, da ima 33' okrajev, iz vsakega okraja (varde) po enega zastopnika. Slovencev in Hrvatov je v Clevelandu nekako 55,000. Torej če imamo pet svojih ljudi v mestnem zastopstvu v milijonskem mestu, se moramo že nekaj udejstvovati v politiki bi rekli. In vseh teh pet mestnih odbornikov je demokratov!
Dalje. Na mestni sodniji je sodnik-Slovenec, g. Frank J. Lausche, ki letos kandidira za okrajnega sodnika in bo tudi izvoljen, vsaj vse tako kaže. Torej v milijonskem mestu je Slovenec 'mestni sodnik, ki jih je vseh skupaj samo petnajst.
Dalje. V državni postavodaji v Columbusu imamo enega Slovenca (Josip 'Ogrina) in enega Hrvata (Wiljem Boiča). Država Ohio šteje nekaj na šest milijonov prebivalcev !
Dalje. Governer Davev (demokrat) je imenoval za okrajnega inženirja g. Louis Drašlerja, ki načeljuje štirim okrajem (county) in pod čigar oblastjo dela do 15,000 delavcev. Pod njegovim nadorstvom se je izgotovil pred kratkim most na Lorain Ave., v Clevelandu, kateri most je dobit prvo priznanje kot najboljši jekleni most v Zed. državah.
Dalje. V uradu okrajnega pravdnika je Mr. John J. Princ, v uradu mestnega pravdnika pa Mr. Wiljem Vidmar, ki sta'asistenta pravdnikom.
Na demokratsko narodno konvencijo v Philadelpnijo smo letos poslali Mr. John Mihelicha, ki je bil delegat demokratske stranke, ki je nominirala predsednika Roosevelta za ponovnega kandidata. Prvič v zgodovini Slovencev je
imel Slovenec to čast!
Dalje. Isti Mr. John L. Mihelich letos kandidira v 20. okraju za kongresnika v poslansko zbornico Zed. držav. Volitve bodo v novembru in vse kaže na njegovo zmago.
In če bi hoteli naštevati še razne politične službe, jako dobre službe, ki jih imajo naši ljudje po raznih mestnih in okrajnih uradih. Tudi teh ni malo in vse to se je priborilo našim ljudem vsled udejstvovanja v politiki.
Mr. Kobala prosimo, naj v bodoče pošilja v domovino fakta, ne pa kakšne površne informacije. Naj vedo naši časopisi in njih čitatelji v domovini, da smo ameriški Slovenci nekaj dosegli v tujini in to s svojo lastno močjo. Če ne veste pravega in resničnega položaja, potem raje molčite.
Časopise v domovini pa opozarjamo, naj ne priobčuje-
jo enakih dopisov od ljudi, o katerih niso prepričani, da so
zanesljivi v svojih poročilih.
----o--
Radi tega smo hvaležne našim zmožnim voditeljem in zagovornikom, ki se javno in neustrašeno bojujejo na temelju Resnic za edino pravi nauk, v katerem smo bili vzgojeni mi in po katerem upamo in pričakujemo srečnejše življenje po smrti. Kdorkoli že hoče živeti v tem, kar nam je velika čast živeti, namreč biti katoličan, katoličanka, naj stori sam, kar mu je drago, toda naj se ne spodtiče v časopisju nad drugimi in naj nikar tam ne raztresa svojega protiver-skega strupa. Komur ni zato, da bi sam živel po veri, naj molči in pusti drugim svobodno verovati ali neverovati. Čudimo se, zakaj vendar si toliko prizadevajo verski odpadniki, da vse poiščejo, kar se le more uporabiti in vse tako zaob-račajo, da bi katoliško Cerkev napravili manj veljavno, ji iz-podbili vpliv. V dosego tega jih ni sram krivično natolceva-ti in namigavati, pa pisati samo to, kar pišejo veri nasprotni časopisi.
bo že časopis, knjiga, društvo ali organizacija.
R. V.
-o---
Javni apel!
Cleveland, O. — Tem potom apeliram na našega državnega poslanca, Mr. Josip Ogrina, na gl. predsednika SDZ, Mr. Fr. Černeta, na gl. tajnika SDZ, Mr. John Gornika, na Franka Viranta, predsednika društva Ribnica št. 12 SDZ in sicer radi tega,
da bo Mr. Ogrin zastopal Novo mesto, Mr. Cerne in Mr. Gornik bi zastopala Žužemberk, Mr. Virant bi zastopal Ribnico, in sicer
na 19. septembra 1936 v gornji dvorani Slovenskega narodnega doma.
Fantje, domovina vas kliče in pa tisti šmihelski veliki zvon.
Joe P ograj c. i--
lago. Res, za vse posetnike, to vam garantirajo naše poznane slovenske Makabejke. Naj se kdo pismeno oglasi, če ni bil na vseh naših prireditvah pošteno postrežen. In na Martinovo nedeljo je pa res vsakdo rad vesel življenja. Torej Makabejke tega društva ,isto cle-velandske Makabejke št. 493, sedaj poznane tudi kot Red Jackets Team in ves moški di-vizion 1288, ne prezrite tega vabila. Vsi dragi Slovenci, ki ste radi dobre volje, zglasite se na našem banketu na Martinovo nedeljo zvečer. Kjer je volja, je tudi pot, izgovori za enkrat ne bodo upoštevani.
Vsem gori omenjenim vab-ljencem pa kličem: kdor še nima lista Ameriška Domovina, naj le seže po njem, je zdrav list, četudi drži s poštenimi katoliškimi načeli.
Josephine Praust. --o-
Za cerkev pri sv. Gregorju
Takega početja mi katoličani, osobito pa me ženske ne maramo trpeti. Mnogo truda nas je stalo, da smo vcepile me matere v srca svojih otrok resnice sv. vere v namenu, da bo to zanje enkrat največji zaklad. Mi se namreč zavedamo, da človek brez vere, je nesrečen in take nesreče nikakor ne želimo našim otrokom, ki so nam vse na svetu. V ta namen smo pripravljeni nastopiti borbo, če treba tudi javno in zagovarjati naše svetinje, ki so jih vsadile v naša srca naše matere. Dokler nam je kaj na tem, da se imenujemo katoličanke, nam je tudi na tem, da to dejansko pokažemo.
Hvaležne smo g. kaplanu M. Jagru za tako jasne in prepričevalne odgovore in zagovore. S tem se od srca strinjamo in še prosimo, da bi nadaljeval v tej smeri. Kar groza nas spreletava, ko čitamo, kaj da počenjajo rdeči ljudje tam v Španiji in drugod. To so prav takega kalibra možje, ki so zašli tako daleč v svoji zaslepljenosti, da jih niti umor lastnega brata več ne zadržuje v njih podivjanosti. Oh, kam pride človek, ki je zapustil Boga! Človek ni več človek, ampak grozne j ši kot okrutna žival. Žival umori" drugo žival ali Človeka iz potrebe hrane, ker je pač žival, ki nima razuma. Toda človek, ta pa dela taka dejanja iz sovraštva do Boga. Tak človek s slastjo ubija nedolžne žrtve, duhovnike in usmiljene sestre, ki so obljubili služiti Bogu vse svoje žive dni do smrti in pomagati revnim in nevednim iz usmiljenja do svojega bližnjega. Toda podivjani in od vere odpadli človek s slastjo mori te ljudi. Pa št pravijo, da so človekoljubi. Ne, ne, nikdar ne! Krvoločni mesarji so samo radi tega, ker bi radi iztrebili vsak verski čut iz človeškega rodu.
Tako se godi danes očitno po svetu. In to počenja človek, ki je ustvarjen kot naš brat in otrok istega Stvarnika, ki je obljubil in zažugal s plačilom in kaznijo za njihova dela. Od svojih otrok, dobrih in slabih, bo zahteval odgovor.
Tako je in bo ostalo. Tako verujemo in za to vero smo pripravljene žene in matere, če treba, umreti. Radi tega ne bomo molčale na take napade in ne bomo pustile, da bi se v naselbini še nadalje sramotilo vse ono, kar nam je sveto.
V hiše poštenih, dobro mislečih družin, ki se smatramo za katoličane, tako pisarenje ne sme in je sramota za hišo, ki protiversko pisarenje trpi pod svojo streho! Proč z brezver-skimi časopisi! Proč z vsem, kar je proti veri in kar je proti nam katoličanom! Pa naj
Priznanje borcu!
Cleveland, O. — Ko čitam zadnje čase raznovrstne dopise, ki so le strankarski boj za dosego pravic katoliško mislečim Slovencem, se mi vzbuja čut spoštovanja do neustrašenega borca, katerega ima fara sv. Vida v osebi č. g. kaplana Jagra. Da, njegova dolžnost, kot bi naj bila dolžnost vsakega posameznika, je vneto braniti, kar par prenapetežev tako tepta. Nikdar se ne bo, kljub vsemu prizadevanju verskih odpadnikov, posrečilo ugonobiti katolicizma. Pregloboko so vkoreninjene med Slovenci /ezi vere naših mater, očetov in davnih pradedov. Vsa pro-tiverska gonja ne bo dosegla nikdar svojega cilja, zato pa gg. dopisniki: škoda časa in papirja v enake svrhe!
Ljudem, ki so voditelji naroda, pokladam ponižno prošnjo, naj potom časopisja učijo priprosto slovensko ljudstvo koristnih stvari za življenje, kako izboljšati težki položaj za vsakdanji obstoj in narod bo gin j en hvaležnosti, saj naše dobro ljudstvo je dovzetno za vsako stvar, kjer se mu vidi napredek. Pustimo to večno zbadanje, ki nam ni prav nič v ponos.
Na današnji dopis: Trije na en dan, pa pošiljam cenjenim čitateljem dokaz, da tudi tu v Collinwoodu (172. cesta) živi spoštovan par, Mr. in Mrs. James Prelogar, ki vzgaja tri ljubljence v družini. Starejša hčerka Helena ima 14 let, njena sestra Anica 11, in sinko Bobby šteje 9 let. Vsi so bili rojeni na 28. julija, kar je res izreden dogodek. Slavijencem enakega slučaja želim, da bi vile rojenice bile izredno darežljive z usodo svetnih dobrot.
Pričela se je zopet šola v neizmerno veselje nadebudne mladine, vsaj prve dni'. Kodro-lasa Joyce Dawnes pa milo gledajoč za veselo družbo, sameva že skoro 7 tednov v posteljici, kjer premišljuje svoj bridki položaj. Brezvestni mlad voznik avtomobila ji je zlomil nogo, močno ranil hrbtenico in zadal globoko rano na glavi, ko je v družbi dveh mladih deklet podil kot za stavo po naši ulici. Koliko gorja in bolečin povzročajo pač ti lahkomiselni pobalini! Po mojem mneju naj bi se naredilo veljavno postavo, da kdor nima toliko da bi v slučaju nesreče lahko vsaj kril škodo prizadetemu, tudi avtomobila ne bi smel imeti. Zapor ne izbriše težkih ran ubogim staršem.
Kot iskreno prošnjo pa navajam sledeče. Društvo col-linwoodskih Makabejk, št. 283 LOTM se pripravlja z vso vnemo na izredno proslavo dvajsetletnice društvenega obstoja. Na slavno Martinovo nedeljo 15. novembra, bo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd., vseh svetnih dobrot za vse posetnike na razpo-
Mi smo z vami, g. Jager!
Cleveland, O. — Naj ta dopis znači, da se popolnoma strinjamo z odgovori in zagovori Rev. Matije Jagra napram onim, kateri v veri nasprotnemu listu Enakopravnosti pisarijo napram Bogu in s tem žalijo tudi nas katoličane.
Če že moški ne morejo trpeti teh napadov in odgovarjajo nanje, kaj naj me ženske molčimo? Če že ne znamo s peresom odgovarjati, kot bi se pričakovalo, pa odgovorimo čiT sto navadno, priprčsto, kakor da si povemo iz oči v oči.
Če je katerega katoličana
dolžnost, da zagovarja vero in njene nauke, tedaj je to dolžnost nas mater, katere smo dolžne skrbeti za pravo vzgojo svojih otrok. To je naša težka naloga. Če bi živeli v mirnih dnevih, ko se napram veri ničesar ne ustvarja, je še večja težava v teh razburkanih časih ohraniti naše otroke verne in dobre. Če je to težko sedaj, kaj bo šele po naši smrti, ko nas več ne bo in bi otroci zašli med take ljudi, kakršni danes oznanjajo nauk odpadanja od vere in od Boga. Kak5 bodo mogli naši otroci ostati
Pred par meseci sem dobil od brata Antona iz stare domovine pismo, v katerem mi med drugim sporoča, da bodo letos dobili električno .omrežje po vseh Gregorskih vaseh in me prosi, če bi mogel med tukajšnjimi rojaki nabrati kaj prispevkov za električno razsvetljavo verkve, kar bo, seve, precej stalo. Šel sem nemudoma na delo in pomagali so tudi: Mr. John Adamič, Joe Adamič in Tony Perovšek. Rojaki so se radevolje odzvali in tako smo zbrali skupaj lepo vsoto $111.00. Od tega sem odposlal še 17. julija $110.00 (5,100 din) in v pismu sem pa obenem z imeni darovalcev poslal en dolar.
Prispevali so: Louis Oblak $10, po $5: John Adamič, John Petrič, Tony Adamič (Kanada), Joe Zgajnar, Fr. Klaus.
Po $3: Joe Adamič, Tony Marolt, George Kovačič, Joe Petrič, Mary Cimperman.
Po $2: Tony Perovšek, Louis Skoda, Frank Matjašič, Frank Godič, Tom Pestotnik, Frances Modic, Theresa Žeie, Geo. Skiljan, Margareta Klaus, L. Levstek, Frances Skulj, Frances Milavec, Jakob Petric, Joe Perovšek (Lorain), Mary Mar-sich.
Po $1: Steve Pirnat, Joe Levstik, Lucija Skrbeč, Marjana Zakrajšek, Frank Pirnat, Louis Malnar, John Perovšek, John Brinšek, Joe Mihelich, Frances Petrič, John Levstik, Anton
šev in brez vseh sredstev, prišla v Beograd, kjer je našla službo služkinje pri neki premožni družini. Na svojo nesrečo se je seznanila z mladim bosadžijo (prodajalcem osvežil) Časimom Elezovičem iz vasi Čeram pri Tetovem. Časim se ji je predstavil kot bogat človek, mlada Slovenka mu je verjela in ko ji je Časim predlagal, naj bi se vzela, je zapustila svojo službo ter odšla v Tetovo. Iz Tetova pa sta nadaljevala pot v vas Čaram. — Takoj drugega dne pa je Amalija doživela veliko razočaranje. Dve ženski sta ji s silo nataknili na glavo fedžero — (muslimansko pokrivalo za žene), Časim pa ji je ukazal, da ne sme zapustiti sobe. Ves dan je uboga Slovenka preživela v sobi tiho plakajoč. Amalija je morala prestopiti iz katoli-čanstva v muslimanstvo in nekega dne jo je Časim odvedel v Tetovo, kjer sta se v neki džamiji ali muslimanski molil-nici poročila. Amalija je postala Fatima. Po poroki se je nova Fatima na ulici pred džamijo sprla z možem ter se ni hotela vrniti v vas Čaram. Časim jo je pretepel ter ji tudi povedal, da še daleč ni tako bogat, kot se ji je predstavljal.
Za nesrečno Amalijo so nastali težki dnevi, meseci in leta. Amalija je komaj čakala trenutka, da bi mogla pobegniti.
Nedavno se je Amaliji posrečilo pobegniti na polje, kjelse je skrila ter se preživljala nekaj časa z nedozorelo koruzo. Nato je odšla skrivaj v Tetovo, da bi tam o vsem obvestila oblasti. Po poti pa je došla nekega mladega muslimana iz Tetova, Šefka Eljubb-viča, kateremu je povedala o svojem trpljenju in ga prosila, naj jo odvede k sodišču. Elju-bovič je bil ganjen nad tem trpljenjem ter jo je odvedel domov, kjer ji je dal jesti, njegova žena pa ji je podarila nekaj svojega perila.
Nato je odvedel Amalijo k šerijatskemu sodišču v Tetovo. Ko sta pa čakala na hodniku sodišča na obravnavo, se je tam naenkrat znašel tudi Ča-s.im. Naglo je stopil k ženi, jo zgrabil za roko in ukazal, naj gre ž njim. Amalija pa je vzkliknila: "Ne bom se vrnila, samo mrtvo me še spraviš odtod!" •
Časim pa ji je odgovoril: — "Spravil te bom, pa čeprav
starši, temveč vsi oni, ki so ga poznali. Bil je znan kot dober, priden in pošten fant, priljubljen pri ljudeh, posebno pri sovrstnikih. Ravnokar je končal predpisano učno dobo pri nekem krojaškem mojstru in je imel namen v najkrajšem času otvoriti lastno obrt. Zverinski miličniki, ki so izvršili zločin nad nedolžnim fantom, so si s tem svojim dejanjem še povečali nenaklonjenost in sovraštvo pri naših ljudeh, med katerimi je dogodek izzval splošno ogorčenje, zlasti, ker še niso pozabili, kako je pred leti isto tako po nedolžnem postala žrtev miličniških pušk mlada mati Ivanka Bevk. Mnenje ljudstva je, da je bil sum tihotapstva samo pretveza in da je bil mladenič namenoma napaden. Tako se je število žrtev, ki jih je fašizem tekom let zahteval od našega naroda, spet povečalo s tem zverinskim dogodkom.
—Aretacija radi žalitve javnega organa. Trst, avg. 1936. V Divači so aretirali pred kratkim nekega 26 letnega mladeniča dcma iz Ležeč, male vasice pri Divači. Po domače pravijo pri hiši "pri žnidarjevih." Aretirani je vpričo brigadirja žalil javne organe, pošebno pa njega in sicer javno v neki gostilni ter bil takoj aretiran in odpeljan v zapore. Sedaj se nahaja menda v Trstu, šlo je radi nekega javnega plesa, za katerega si je aretirani moral že preje urediti neke formalnosti, a je odlašal. Sicer pa je znan kot zelo agresiven in nagel fant. Kazen za take ža-litvd je precej stroga in ga čaka gotovo čez leto zapora.
—Aretacija občinskega uslužbenca v Ilirski Bistrici. Reka, avgusta 1936. — V reške zapore je bil pred kratkim pripeljan 35-letni Krpan Srečko, zidarski mojster, doma iz Renč pri Gorici, uslužben pri ilirsko-bistrički občini. Ob neki priliki je v gostilni izrazil svoje mnenje, ki ni v skladu s cilji, ki jih fašizem zasleduje. Bil je aretiran in' odveden v bistriške zapore, kjer je bil zaslišan, nato pa odpeljan v Reko, kjer čaka na obsodbo.
te verjamete ar pa ne
Korošec, Steve Marolt, Frances Zakrajšek, John Levstek, Anton Ogrinc, Joe Perovšek, John Debel j ak, John Pozelnik, Math Hochevar, John Lunder, Johana Lužar, Louis Srpan, Joe Drobnič, Frank Jurečič, Louis Spehek, Mary Gornik, Mary Hudolin, Alice Dežman, Louis Prijatelj.
Po 50c: John Prijatelj, Joe Centa, Joe Prijatelj.
Skupaj $111.00. V imenu Gregorske fare srčna hvala vsem skupaj.
Louis Oblak, 6303 Glass ave., Cleveland, Ohio.
mrtvo!" Ves razsrjen je potegnil nož ter napadel svojo ženo. Medtem pa je priskočil Elju-bovič ter mu izbil nož iz rok. Časim je moral s sodišča, toda še med potjo je grozil Amaliji, da jo bo že še poiskal in ubil. -o-
IZ PRIMORJA
Žaloigra mlade Slovenke v Južni Srbiji
Beograjsko "Vreme" poroča iz Tetova v Južni Srbiji to-le zgodbo nesrečne Slovenke, ki bodi za vse Slovenke resen opomin.
V soboto dopoldne bi v Te-tovu, večjem naselju v Južni Srbiji, na šerijatskem sodišču (verskem sodišču za muslimane) kmalu prišlo do krvave družinske drame, ki bi zaključila nenavadni roman med Ar-nautom s Šar-planine in pa 20 letno Slovenko. K sreči so bili na hodniku neki ljudje, ki so posredovali, sicer bi razsrjeni Arnaut razsekal svojo ženo, Amalijo Černoglavnikovo.
Pred tremi leti je 17 letna Amalija, ki je bila brez star-
—Devetnajstleten m 1 a d^nič žrtev podivjanih miličnikov. Gorica, avgusta 1936. — V začetku tega meseca so na poti proti vasi Leg pri Novakih na Cerkljanskem miličniki ustavili 19-letnega Karla Selaka, doma iz Planine pri Cerknem. Ker v obmejnih krajih na Cerkljanskem stalno zalezujejo in lovijo tiho tapce tobaka, so pod to pretvezo izvršili pri njem osebno pre iskavo in dobili večji znesek denarja, katerega so mu takoj za plenili. Nato so ga napadli z raznimi psovkami, kar jim pa ni zadostovalo, temveč so ga začeli še pretepati s puškimi kopiti toliko časa, da se je onesvečen zgrudi! na tla. Prebili so mu lobanjo in je po nekaj dnevih umrl na posledicami. Vsa zloba ter strahotna nezakonitost, ki jo morajo naši ljudje trpeti pa je razvidna iz uradnega komisijskega pregleda, pri katerem je zdravnik ugotovil, da je nesrečni podlegel "možganski kapi" samo da ostanejo zverinski zločinci nekaznovani za svoje nečloveško postopanje. Mladega Selaka so 7. t. m. pokopali. Za njim žalujejo ne samo bratje, sestre in
V Seabright, N. J., je neka ženska našla na pločniku bankovec za $10,000. Sveta resnica! Nesla ga je na banko, ker ni mogla verjeti, da je bankovec pristen. Tam so rekli, da je okej. Vprašali so na policiji, če je kdo prijavil izgubljeni bankovec. Rekli so, da nihče. Če se ne bo nihče priglasil za bankovec, ostane srečni najditeljici.
Torej prosim cenjene čita-telje, če ga je kdo izmed vas izgubil, naj se hitro prijavi. Meni je strašno hudo, ker ga ni lastnik prišel izgubit pred naš ofic. Sakramiš bi se to pilo!
A
Špela vzdihuje proti svoji sosedi čez i'enc:
'Uh, ta moj dedec! Saj sama ne vem, kaj bi počela ž njim! Veš, da je ta mrha tak, da ga res ni pod božjim soncem njemu enakega.
Pomisli! Kadar ne fila dobro, se napije šnopsa in kadar se napije šnopsa, pa ne fila dobro! Saj bom zdivjala!"
DEKLETA IN ŽENE!
Ker se blago draži, zalo vam svetujem, da si izberete fino, moderno in čisto volneno "Sterling" suknjo ali Fur Coal, prej ko mogoče, direktno iz tovarne in to po veliko nižji ceni, kakor kje drugje.
Prosim, oglasite se, ali telefonirajte, da vas peljem naravnost v tovarno, kjer si lahko izberete fino in trpežno suknjo po vaši volji in ceni.
Če naročite suknjo, plačate nekoliko takoj in drugo pozneje. Se vam priporoča
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd.
ENdicott 3426
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemškem izvirniku K. Mar« i —...........................
Bil sem si na jasnem, našel sem storilca, sam se mi je izdal. Lahko bi ga bil takoj prijel, pa dal sem mu priliko, da se je izdal tudi drugim. Pokazal sem s prstom nanj: •Tale je! Primite ga!"
aj sem povedal te besede, je že Šinil z dolgim skokom v grmovje in izginil. Skočili so za njim. "Stojte!" sem jim zaklical. Emir, ušel nam bo!" se je »al mirza.
"Ne bo! Moj hrt ga bo kmalu prijel."
Pokazal sem Dojanu za beguncem :
"Do j an, primi!" Hrt je že komaj čakal na povelje. Planil je v grmovje.
Prestrašen krik je zadonel, Pes je zalajal. ^Halef, pripelji ga nazaj!" ^ zadovoljnim obrazom je odšel.
"Ampak, emir," se je čudil mirza, "kako si po nožih spoznal storilca?"
"Cisto lahko. Ploščato rezilo reže čisto drugače kakor pa trioglato. Preiskal sem rezne ploskve na suknu, na njem se Posebno dobro vidijo. Tule Poglej, kako je rezilo ploskev izgnalo. Tenek, ploščat nož takega ureza nikdar ne naredi, tole sukno je prerezalo le široko, oglato rezilo.
In poglej sem! Rezna ploskev na urezu ni gladka, raztrgana je In zavihana. Rezilo je bilo torej Precej močno skrhano.
Po vsem je torej tale urez naredilo oglato bodalo, ki je vidno skrhano. Le dva tvojih ljudi imata trioglato bodalo in tole bodalo, glej, ki je last ubeglega tvojega služabnika, je edino, ki
•ie skrhano!" Mirza se je silno čudil. "Emir, tvoja modrost je ne-
dosežna!"
Te hvale nisem vreden, mir-za • Skušnja me je naučila, da Je treba v takih slučajih preuda-nti vsako, tudi najneznatnejšo malenkost. Ne modrost, ampak izkušnja in navada sta mi pomagali najti storilca. In vsak, ki je količkaj previden, se lahko tega nauči."
"Toda kako si vedel, da bo ušel?"
"Ker sem videl, da je prebledi in dvignil peto. Tudi pri tem nii je pomagala izkušnja in opazovanje. Vsak zločinec ima slabo vest in je ne more prikriti. Ni prvikrat, da sem preiskoval take prerezane vezi! Ali boš zločinca kaznoval?" "Seveda! Izdal nas je. Smrt si je zaslužil!"
"Tcda zadišati ga moraš prej!"
"Zakaj? Njegov zločin je do-, kazan. čemu ga še zasliševati?" j Pri nas vsakega zločinca za-preden ga kaznujejo, da se cložene njegova krivda."
Pa ga zasliši! Tebi se vsaj nejjo mogel nalagati."
Dobro! Pa tvoji ljudje naj '.'e 0tlstranijo, da ga ne bo sram m da bo laže priznal. Daj jim
n°ze nazaj!"
( boš kar tule zasliševal?" Da. pa zasliševanje prevza-me® samc. z enim pogojem." "S katerim?" Da smem tudi sodbo izreči in ee mi obljubiš, da izvršitvi sodbe ne boš nasprotoval." "Dobro!"
Njegovi ljudje so se oddaljali, midva pa sva sedla na sodne stote, kar na golo trato.
Halef je v tem prišel z beguncem. Ves prepadel je bil. . Mignil sem Halefu in pripekal ga je pred naju. Nekaj časa
sem mu astro gledal v oči, pa dejal:
"Na tebi je, kaka bo tvoja usoda, če priznaš svoj prestopek, te bomo morebiti milostno sodili, če pa boš lagal, se pri-
pravi na džehenno!"
Skesano je odgovoril:
"Gospod, vse bom povedal! Pa prosim te, odpOkliči psa!"
"Stal bo pred teboj, dokler ne bova gotova, če boš lagal ali pa skušal pobegniti, te bo raztrgal.
Povej torej odkrito, ali si ti Saduka osvobodil?"
"Da."
"Zakaj?"
"Ker sem mu prisegel."
"Kaj si mu prisegel?"
"Da mu bom v vsaki sili pomagal."
"Kedaj si prisegel?"
"Preden smo odpotovali."
"Dolgo prej?"
"Ne. Ko smo se že pripravljali."
"Pa kako si mu mogel priseči, kako sta se vobče dogovorila, ko pa je Saduk nem in ni mogel govoriti s teboj!"
"Gospod, pismen sem!" je povedal ponosno.
"Ah —! Torej ti je pisal pismo —?"
"Da."
"Pripoveduj!"
"Sama sva nekoč sedela na dvorišču. Pa mi je napisal na pergament, ali ga imam rad. Odgovoril sem mu, da ga imam. Kaj bi tudi naj bil odgovoril? Vsakemu se je smilil, ker so mu jezik odrezali, tudi meni se je smilil.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
19.—Pevski	zbor "Cvet" priredi "Confetti Dance" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
20.—Proslava	5-letnice, ples in splošna zabava, podružnice št. 49' SŽZ.
27.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. priredi proslavo 20-letnice svojega obstanka v S. N. Domu na St. Clair Ave.
OKTOBER
3.—Podružnica št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
3.—Društvo	Brooklynske Slovenke št. 53 SDZ priredi veselico v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave.
4.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
10.—Klub O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
10.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Skupna	društva Slovenske Dobrodelne Zveze v Lo-rainu priredijo koncert v S. N. Domu v Lorainu.
11.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave.
16.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. D.
17.—Slovenske	Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma.
17.—Zabavni večer in ples priredijo Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
Spet mi je napisal, da ima tudi on mene rad in če bi hotel biti njegov krvni brat. Odgovoril sem mu, da bi že bil, iin nato. sva si pri Allahu in koranu prisegla, da si bcva zvesta brata in prijatelja, da drug drugega ne bova zapustila in da si bova pomagala v vsaki sili in stiski." "Je res, kar praviš?" "Da, emir! Lahko ti dokažem."
"Kako boš to dokazal?" "Shranil sem listek, ki sva nanj napisala najino prisego." "Ga imaš pri sebi?" "Da. Ga hočeš videti?" "Pokaži!"
Dal mi je pergament. Ves zamazan je bil seve in zmečkan, pa pisava je bila še čitljiva. Res sta si na njem obljubila in prisegla večno prijateljstvo in zvestobo.
Pokazal sem list Perzu, pogledal ga je in prikimal.
"Zelo nepreviden si bil!" sem dejal mož«. "Kako moreš priseči komu prijateljstvo in zvestobo, ne da bi se prej prepričal, ali je tvojega prijateljstva vreden, in ne da bi preudaril, ali bi ti utegnila morebiti prisega kedaj škodovati!"
"Gospod, vsi, ki smo ga poznali, smo bili prepričani, da je po-j šten človek, ki nikomur nič žale-ga ne more storiti." "Pripoveduj dalje!" "Tudi jaz nisem verjel, da bi bil hudoben človek, smilil se mi! je, ko sem ga videl zvezanega. Spomnil sem se na svojo prisego, da mu bom pomagal v vsaki stiski, in bal sem se, da me bo Alah kaznoval, če prisege ne izpolnim. In zato sem počakal na ugoden trenutek in ko so vsi odšli, sem mu prerezal vezi." "Je govoril s teboj ?" "Saj ne more govoriti!"
"Mislim reči, ali ti je dajal znamenja ali pa ti kaj napisal?"
"Ne. Ko sem mu prerezal vezi, je vstal, se stezal, mi dal roko in skočil v grmovje." "Kam?" "Tjale!"
Pokazal je po pobočju navzgor. Saduk je torej pobegnil v nasprotno smer od reke. Če-■mu —? Saj bi bilo enostavneje,
24.—Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Slovenska	zadružna zveza priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo Združene Slovenke št. 23 SDZ priredi proslavo 15-letnice obstankk; slavnostna večerja in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
31.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
NOVEMBER
8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma.
8.—Pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
15.—Collinwood	Hive 283, T. M., banket ob priliki 20-letnice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
15.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
21.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.-—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnicp, obstanka s
proslavo v Slovenskem Delav- i skem Domu na Waterloo Rd.
25.—Interlodge liga, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
29.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avdi-j toriju S. N. Doma.
DECEMBER
20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma.
20.—Novi pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
JANUAR
2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND.
9.—Interlodge	League, ples v avditoriju S. N. Doma.
10.	— Koncert mladinskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
13,—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo	Soča št. 26 j SDZ, veselica v Sachsenheim
gornji in spodnji dvorani.
31.—Društvo	Carniola Tent št. 1288 T. M. priredi proslavo 25-letnice v Slovenskem narodnem domu.
FEBRUAR
6.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v 'avditoriju SND. | 7.—Dramsko društvo Ivan j Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
MARC
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
4.—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo.
"■ I. i U 1 i, uy i '
venskega Doma na Holmes Ave.
IZ DOMOVINE
DNEVNE VESTI
Boulder jez v Nevadi, ki je sedaj v pro metu. Obratovati je začela tukaj elektrarna, odkoder bo dobival elektriko tudi Los Angeles, ki j (t oddaljen 270 milj.
če bi bil bežal k reki, kjer so taborili njegovi zavezniki —.
Nisem si znal odgovoriti na to vprašanje.
Dejal sem možu:
(Dalje prihodnjič.)
—Kmečki fantje pri kralju v Bistrici. Prebivalstvo bistriške doline je doletela čast, da je moglo v svoji sredi pozdraviti mladega kralja Petra II., ki je prišel za par dni na prijeten oddih v kraljevski lovski dvorec v Kamniško Bistrico. Dež, ki je pričel padati, pa je onemogočil kralju izlet v planine. Odpeljal se je v Kamnik, kjer si je ogledal zbirko zgodovinskih zanimivosti v muzeju g. inšpektorja Sadnikarja, nato pa se je spet vrnil v Kamniško Bistrico.
V spremstvu mladega kralja so bili njegov adjutant polkovnik Tonči Kokalj, angleški učitelj g. Cecil Parrott, minister dvora Milan Antič in direktor dvornih lovišč, inženjer Ciril Dimnik. Minister dvora g. Milan Antič je bil tudi na lovu na gamze.
Zvečer so na povabilo prišli v Kamniško Bistrico fantje iz Stahovice, Stranj in Bistrice, da bi mlademu kralju zapeli par slovenskih fantovskih pesmi. Kralj je prišel s spremstvom iz dvorca in je sedel na klopi, fantje so pa zapeli 17 naših lepih domačih pesmi, ki sta jih Prodnikova Viktor in Peter spremljala z mandolino in kitaro, 15-letni Balantičev Peter pa je igral na harmoniko. Kralj je pazljivo poslušal petje, ki ga je očividno radova-lo in je po vsaki pesmi s ploskanjem izrazil svoje zadovoljstvo in pohvalo, dve pesmi, — pred vsem otožna "Ko so fantje proti vasi šli," pa sta mu bili tako všeč, da so ju pevci morali ponavljati. Ob odhodu se je kralj ljubeznivo pogovarjal s fanti, dal vsakemu roko in jih nagradil.
—100 let stari Slovenec. — V torek 18. avgusta je praznoval 100-letnico svojega rojstva v A j bi na Goriškem stara slovenska korenina Mihael Škod-nik, po domače "Kmetov stric."
Kljub svoji visoki starosti je še danes zdrav, čil in vedrega duha. Udeležil se je z devetim lovskim- bataljonom vojske proti Italiji 1. 1859 in 1866, kjer si je pridobil več odlikovanj. Še danes se natančno spominja vseh teh vojnih pohodov in rad pripoveduje, kako so se vojskovali s "Pijamon-tezarji," kako so ga leta 1866 vjeli in odgnali na italijansko-francosko mejo v ujetništvo, odkoder se je povrnil na svoj dom šele dolgo po sklenitvi miru. Rad se spominja, kako se je postavil v svoji uniformi "veteranov," katerih član je bil, s svojimi vojnimi kolajnami, ki jih je za take parade prav posebno skrbno osnažil.
Vse njegovo življenje je bilo posvečeno delu in molitvi. •— Njegovo edino razvedrilo je bilo, da se je'po končanem delu ali v nedeljo po večernicah vsedel v senco pred svoj čebelnjak in opazoval svoje čebele in čital "Primorski list" in Mohorjeve knjige.
Dočakal je, da je moral preživeti še tretjo vojno proti Italiji. Ob začetku vojne so ga j Italijani leta 1915 internirali ob stari avstrijski meji, kjer pa se mu ni godilo slabo; takoj ko so stari italijanski Častniki zvedeli, da je veteran iz let 1859 in 1866, so mu dnevno] prinašali cigar in tobaka.
Preživel je vse svoje brate j in sestre. Izmed njegovih nečakov žive trije v Italiji, dva in ena nečakinja pa v Jugoslaviji kot jugoslovanski državljani. On je danes najstarejši fant v celi goriški nadškof i j i.
—Dr. Cankar poslanik v Buenos Airesu. Za jugoslovanskega poslanika v Buenos Airesu je imenovan dr. Izidor Cankar, vseučiliški profesor za umetnostno zgodovino v Ljubljani.
Mrs. Hauptmann bila zavrnjena po Kanadi
Cantic, Quebec, 12. septembra. Mrs. Anna Hauptmann, vdova po Bruno Hauptmannu, ki je moral umreti na električnem stb-lu radi umcra Lindbergh otroka, je bila danes zavrnjena iz Kanade. Kanadske oblasti so jo pregnale iz Kanade, ker ni mogla dokazati svojega ameriškega državljanstva. Naiselniške oblasti so izjavile, da je Mrs. Hauptmann bila v spremstvu nekega moškega, ki je trdil, da je njen odvetnik. Mrs. Hauptmann je bila na potu v Montreal, Kanada, da dožene koliko je resnice o nekaterih vesteh, ki naj dokažejo nedolžnost njenega moža. Vdova je še vedno prepričana, da njen mož ni bil morilec Lindbergh otroka.
-o-
Vodja jeklarskih delavcev je bil vržen iz dela
Chicago, 12. septembra. George Patterson, ki je poznani vodja za organiziranje jeklarskih delavcev v So. Chicagu v tovarni Carnegie-Illinois Steel Co., je bil včeraj odpuščen od delra potem ko je kompanija izjavila, da je zaporedoma odsoten od dela. Patterson je šel sinoči v Pittsburgh, da prisostvuje zborovanju, katerega naloga je bila boriti se za večje plače jeklarskih delavcev. V tovarni so mu rekli, da ga potrebujejo pri delu in da mora ostati doma. Patterson je vseeno odpotoval v Cleveland. Patterson je izjavil, da je to samo izgovor kompanije, ki ne želi več unijskega agitatorja v vrstah svojih uslužbencev.
Buick tovarna^naznanja znatno povečanje
Flint, Mich., 12. septembra. The Buick Motor Co. bo tekom prihodnjega leta potrošila nič manj kot $14,500,000, da poveča svoje tovarne in delavnice in inštalira nove stroje. Kompanija je pripravljena postaviti na trg najfinejše 1937 avtomobile po cehi, ki bo zadovoljiva vsem. Obenem pričakuje kompanija, da bo lahko zaposlila nadaljnih 1500 delavcev nad onimi, ki so sedaj v njeni službi. Pet novih ogromnih tovaren bo postavljenih, in 2000 gradbenih delavcev bo imelo tekom celega leta zaslužek pri gradnji novih delavnic.
Roosevelt odobren
Chicago, 12. septembra. Tu je včeraj odglasovala Liga vseh progresivnih klubov Amerike, da bo podpirala predsednika Roose-velta v kampanji in delovala za njegovo ponovno izvolitev. Na konvenciji je bilo povdarjano, da bo ameriški srednji stan in enako tudi delavstvo strahovito udarjeno, ako bo izvoljen republikanski kandidat Landon. Vse, kar so delavci tekom administracije Roosevelta pridobili, znajo izgubiti, ako bo izvoljen republikanec Landon.
MALI OGLASI
Slavni Bonneville jez, kjer bo vlada Zed. držav zgradila veliko elektrarno. Ta jez svi je ogledalo preko 3,000 delegatov od 50 razni,h držav iz vseh delov šteta, ki so se zbrali v Washing tonu h, konferenci in razpravljali o vodnih silah.
Naprodaj je
hiša, ima 7 sob na 70. cesti. Cena samo $1,750.00. Dve hiši na Hecker Ave., blizu 71. ceste, cena $4,600.00. Farma, ima dva akra in hišo z 10 sobami, velik hlev, blizu Chase Brass Co. Cena $8,500.00. Nekaj malega plačate takoj. Vprašajte pri A. J. Tisovec, 1366 Marquette Rd.,
blizu St. Clair in 55. ceste. (217)
Delo dobi
dekle za hišna opravila. Vprašajte na 756 E. 185th St. (217) i ______________________________
j	Stanovanje
I se odda, 3 sobe, kopališče, spoli daj, spredaj. Vprašajte na 1090 E. 66th St.
Priletna ženska
dobi delo za hišna opravila in ki se malo razume tudi na kuho. Naslov pove uprava tega lista,
(218)
1936 SEPT. 1936
lis®®®®!«!
□□fflEMjffijJ ■ ifflfiiffiiiMi
13 14 15;|16; Jli jl8 19
mmmmmmm
«»1 jn
žarke, pa ni mogel do njih.
Pred njim je šumel potok, ob katerem je raslo grmovje. Na obeh straneh so bili zeleni travniki. Torres je videl skozi odprtino v skali rodovitno dolino, do katere pa ni mogel. Ob vodi so se pasle črede krav in volov, med njimi tudi nekaj ovac. To je bila živina Izgubljenih duš. Torres bi bil rad videl kako krave pijo, da bi bil taka vsaj deloma potolažil neznosno žejo. Nespametne krave! Zakaj ne pijo, dasi imajo čisto studenčnico takoj pred nosom? Kako navdušeno bi jo pil on, če bi le mogel do nje!
(Dalje prihodnjič.)
Jack London:
ROMAN TREH SRC
Tudi sluge niso slišali, ko so se jim tiho in oprezno približale Izgubljene duše. In napad na vsiljive tujce je bil tako nepričakovan, da niso imeli časa misliti na obrambo.
Na razdalji desetih korakov so puščice smrtonosne, posebno če imajo strelci čas dobro meriti. Dve tretjini iskalcev zaklada sta podlegli takoj po prvem napadu.
Vicento je stal za Torresom. y njegovo telo se je zapičilo pet puščic in dvoje kopij. Peščica nepoškodovanih tujcev je komaj pograbila puške in se obrnila, ko so že naletele nanjo Izgubljene duše s palicami. Rafael in Ignacio — orožnika, ki sta se udeležila Torresove ekspedicije — sta se takoj zgrudila z razbitimi glavami. In zopet so bile tu ženske divjega plemena, ki so ranjence navdušeno pobijale.
Torresovo in poglavarjevo življenje je viselo na nitki in gotovo bi bila ubita, če bi tisti hip ne zabobnela gora nad jezerom, odkoder se je vsulo kamenje. Izgubljene duše so se
razkropile na vse strani. Poskrile so se v grmovje in boj je bil končan. Poglavar in Torres sta se ozrla tja, kjer je nastala v gori odprtina, in opazila sta, da sta stopila iz gore Henry Morgan in carica.
— Vi vzemite na muho carico, — je zamrmral poglavar, — jaz pa posvetim Morganu. To bo menda zadnje dejanje komedije, ki ne bo dolgo trajalo.
Oba sta istočasno pomerila in sprožila. Torres, ki nikoli ni bil dober strelec, je zadel carico naravnost v prsa. Poglavar pa, ki je bil mojster v streljanju, je izgrešil svoj cilj. jV naslednjem trenutku ga je zadela Henry jeva krogla v zapestje. Razmesarila mu je roko in del komolca. Puška mu je padla iz rok in poglavar se je zavedal, da njegova roka nikoli več ne bo mogla držati puške.
Henry tisti hip ni dobro streljal. Dolgo je čepel v temnem podzemlju, zato se njegove oči niso mogle tako hitro privaditi, sončnim žarkom. Njegov prvi strel je zadel samo slučajno. Vsi drugi streli so zgrešili cilj. Ta čas sta jo Torres in poglavar ubirala že
proti bližnji gošči.
*
Čez deset minut je Torres opazil žensko iz plemena Izgubljenih duš, ki je skočila izza drevesa in udarila poglavarja z debelim kamnom po glavi, da se je zgrudil mrtev na tla. Torres je dvignil puško in ustrelil, nato je ves prestrašen preskočil poglavarjevo truplo in planil naprej. Nekje daleč za seboj je slišal Henry j ev in Solanov glas. Bili so mu za petami. Spomnil se je prizora svoje smrti, ki ga je mimogrede videl v Ogledalu Sveta. Že takrat se je tega prizora tako ustrašil, da se je ves tresel.
Toda pokrajina se mu je zdela tuja. Na prizoru v Ogledalu Sveta ni bilo nobenih rastlin. Bile so same skale, sončni žarki in živalske kosti. In novo upanje se je porodilo v Tor-resovem srcu. Morda pa smrti še ne bo ta dan? Morda še tudi to leto ne? Kdo ve? Morda bo živel še dvajset let? — ■ Kaj če bi mu bila smrt res prizanesla in če bi bilo laž vse, kar je govorilo Ogledalo Sveta? Življenje je tako lepo, svet tako veličasten. Nič ne de, da je moral zapustiti zaklad ob jezeru. Saj se lahko
V bližini Silbee, Texas, se je vnel. oljni vrelec, ki je go-gorel z vso silo, da so plameni švigali visoko proti nebu Slika je bila povzeta, ko je vrelec gorel neprestano že deset dni.
Jesenska moda letos, kot jo kaze film-ska igralka Pat Pater s on.
V Ames, la. so pričeli z nekakimi zadružnimi ledenicami za farmerje. Vsak farmer lahko najame eno tako shrambo v ogromni ledenici, kjer spravi meso od živine, ki jo je zaklal. Računajo mu od te shrambe po 2c od funta mesa za eno leto.
čistimo in likamo vsako> vrstne obleke
Pridemo iskat
ROGEL DRY CLEANING
6526 St. Clair Ave.
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
ZDRAVO, IZVRSTNO
DOMAČE VINO
po zmernih cenah dobite
vsak čas pri
JERNEJ KNAUS
1052 E. 62nd ST.
Floyd B. Olson, umrli governer dr\žave Minneso^ te, je bil silno priljubljen pi\i ljudeh in ustanovitelj farmersko - delavske stranke. Bil je velik simpatičar predsednika Roosevelta.
Precej v modi je že postalo, da govorijo ljudem kan-didatje kar z vlaka, ki se ustavi v kakem mestu za krajši čas. Tako vidite na* levi predsednika Roosevelta, na desni pa kandidata Landona, ki nabirata glasove po deželi.
Republikanskega kandidata Landona v Conneaut-ville, Pa. je pozdravil F. G. Flyn, ki je služil v prodajalni, kjer' je Landon še kot deček kupoval candy. Kot se vidi na obrazih, ni Landon nič ostal dolžan na bonbonih.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo In vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HFndorion 2978
znova vrne v dolino Izgubljenih duš s celo armado in pobije te divjake, ki itak ne potrebujejo zaklada.
Stopil je iz džungle in zagledal pred seboj planoto, pokrito z debelo plastjo ugasle lave. Tu se noge sploh niso udirale. Hitel je dalje in zopet je prišel v pragozd. Zdaj se mu ni bilo treba bati smrti. Glasovi preganjalcev so utihnili, vse je bilo mirno, daleč naokrog ni bilo slišati žive duše. Torres je bil prepričan, da je rojen pod srečno zvezdo, ki mu tudi to pot priskoči na pomoč.
Načrt za rešitov je bil kmalu sestavljen. Tu si poišče skrivališče in počaka noči. Nato se splazi nazaj k jezeru, kjer šumi vrtinec. Tam ga ne bo mogel nihče ovirati. V skrajnem slučaju skoči v vrtinec tudi brez draguljev. Pot po podzemni reki mu ni bila strašna, ker jo je že poznal. In v duhu je spet zagledal slikovite bregove reke Gualace, ki vali svoje mogočne valove v morje. Poleg tega se je pa spomnil, da ima v žepu dva ogromna rubina in dva smaragda, ki sta se lesketala v očesnih duplinah boginje in boga. Ti dragulji so predstavljali neizmerno bogastvo. Kaj zato, da ne more odnesti zaklada plemena Maya in postati najbogatejši človek na svetu? Bil je zadovoljen tudi s štirimi dragulji. Želel si je samo, da bi se čim prej stemnilo, da bi lahko neopaže-no skočil v podzemni potok, od tod pa čez skale v reko Gu-alaco, ki bi mu pomagala priti iz te začarane doline.
Prizor bega in rešitve si je naslikal v domišljiji tako jasno, da ni opazil, kam gre. Naenkrat mu je zmanjkalo tal pod nogami in strmoglavil je v globok prepad. Ni mu bilo sojeno plavati znova po podzemni reki. Padel je namreč z glavo naprej v brezno. Poševna skala, po kateri je drsel, je bila tako gladka in mokra, da se ni mogel ustaviti. Lovil se je z rokami in nogami, toda ves trud je bil zaman.
Končno je padel na dno. Nekaj časa se ni mogel ganiti. Ko si je od strahu nekoliko opomogel, je začutil pod roko nekaj neobičajnega. Prisegel bi bil, da so zobje. Ves prestrašen je pogledal, kaj je in takoj se je pomiril. Res so bili zobje — bila je preperela čeljust, — toda poznalo se ji je na prvi pogled, da ni človeška. Torres jo je pobral in ogledal od vseh strani. Prepričal se je, da ima opraviti s svinjsko čeljustjo. Okrog njega in pod nogami so se valjale druge kosti, ostanki svinjskih in drugih živalskih okostnjakov.
Kje neki je že videl tak kup kosti? Začel je razmišljati in naenkrat se je spomnil velikega zlatega keliha v caričinem domu. Ozrl se je okrog. Križ božji! Isti prizor, ki ga je videl v Ogledalu Sveta! Slika v zlatem kelihu in ta strašna jama sta si do pičice podobni. Celih dvesto čevljev ga je ločilo od zemeljske površine. Stene te globoke kotline so bile gladke in strme, tako da je bila vsaka misel na rešitev zaman. Pot nazaj, odkoder je zdrsnil v jamo, mu je bila zaprta.
Naenkrat mu je šinila v glavo strašna misel. Skočil je pokonci in se začel prestrašeno ozirati naokrog. Spomnil se je, kako delajo podobne kotline neke vrste pajki, ki sede potem na dnu in čakajo, da pade žrtev sama v nastavljeno past. Pa tudi zdaj mu je bujna domišljija šepetala, da preži tu nekje na dnu ogromen pajek, ki se že plazi k njemu, da mu izpije kri. Toda dno kotline je bilo prazno. Pokrito je bilo z raznimi živalskimi kostmi, ki so segale najbrž zelo globoko. Vsaj Torresu se je zdelo, da stoji na ogromnem kupu živalskih okostnjakov, če-
mu neki je izkopalo pleme Maya to grozno kotlino? Na to si Torres ni znal odgovoriti. Bil je namreč trdno prepričan, da jama ni naravna.
Predno se je stemnilo, se je skušal Torres najmanj desetkrat skobacati iz jame, toda ves trud je bil zaman. Po vsakem poizkusu se je umaknil tja, kamor je padala njegova senoa, ki je postajala vedno večja. Tu je ležal in sopihal, zakaj v kotlini je vladala neznosna vročina. Ta jama je bila prava peč in Torres je čutil, da ga polagoma zapuščajo moči. Pot mu je lil curkoma po vsem telesu. Nastala je noč in Torres je zatisnil oči. Komaj ga je objel spanec, je planil zopet pokonci in začel je razmišljati, kako bi se rešil. Zavest, da leži tu v jami živ pokopan, mu ni dala miru. Edina pot je bila navzgor, toda njegovi i možgani si niso mogli izmisliti nobenega načina, kako priti strmim stenam do živega. Poleg tega ga je obhajala groza pri misli, da bo kmalu zopet dan. Vedel je namreč, da sonce podnevi tako razbeli stene in dno, da mora v neznosni vročini vsako živo bitje poginiti. Predno nastane naslednja noč, bo njegovo telo tako prepečeno in izsušeno, da se spremeni v mumi-1 jo. Noč je bila strašna, še veliko strašnejši bo pa dan.
Ko se je začelo daniti, je obšla Torresa nepopisna groza. — Bližala se je neizogibna smrt in v pričakovanju njenega prihoda, je postal Torres iznajdljiv. Smrti se beji vsako živo bitje, kaj šele človek. Vso noč je zaman razmišljal, kako bi se rešil in šele zjutraj mu je šinila v glavo srečna misel, če ne more splezati iz jame po, stenah, mu pač ne preostane drugega kot pot navzdol. — Pa sem res tepec, da nisem mislil takoj na to, — je mrmral sam pri sebi. Saj bi lahko kopal vso noč, ko je bilo še hladno — zdaj bo pa treba kopati pod pri peka jpčimi sončnimi žarki. In začel je na vso moč razkopavati in razmetavati pre-perele kosti. Saj ni mogoče, da bi pod kostmi ne bilo izhoda. V jamo se je stekala po vsakem nalivu voda in če bi na dnu ne bilo nobene kotline, bi bila jama že polna vode. Eh, moja glava, moja trda butica!
Torres je začel kopati na eni strani in metati kosti na drugo. Delal je tako obupno, da si je polomil vse nohte in si odrgnil kožo na prstih do krvi. Toda hrepenenje po' življenju je bilo tako veliko, da bolečin sploh ni čutil. Poleg tega se je pa zavedal, da tekmuje v hitrosti s soncem in da je njegovo življenje odvisno od izida te tekme.
Čez dobre tri ure, ko je bila vročina že neznosna, je naletel na odkopani steni na prve črke nekega napisa, ki ga je moral nekdo napraviti z nožem. In takoj se je znova oglasilo upanje na rešitev. S podvojeno silo je začel kopati in odmetavati gramoz na vse strani. Del kosti in
zdrobljene prsti je padal nazaj, večji del pa je znova zasul jamo okrog njegovih nog. Toda Torres je bil tako zaverovan v svoje delo., da ni opazil te nevarnosti. Tako je kopal v potu svojega obraza že štiri ure, pa se ni poglobil niti do pasu.
Naposled je bil napis odko-pan, tako da ga je lahko preči-tal. Glasil se je:
"Peter McGill, 'iz Glasgoioa, 12. marca 1820. Rešil sem se iz peklenske jame skozi ta rov, ki sem ga kopal z rokami dotlej, dokler nisem našel izhoda."
Rov! Izhod! Pod napisom mora biti rov! In Torres se je znova lotil dela. Ves blaten in prašen je bil podoben ogromni kroti. Prah mu je silil v oči, v nosnice in sapnik tako, da je komaj dihal. Opetovano je moral zlesti iz jame, da si odkašlja. Dvakrat je celo omedlel, toda sonce, ki se je bližalo zenitu, ga je priganjalo k delu.
Naposled je zagledal tik pred seboj špranjo. Odprtina je bila za silo dovolj velika, da je vtaknil skozi njo glavo in zagledal pred seboj drugo jamo, kjer ni bilo sonca. Na svežem, hladnem zraku mu, je takoj odleglo, toda reakcija radosti je bila tako velika, da je znova omedlel. Ko se je zavedel, je začel hvaliti Stvarnika za čudovito rešitev. Plazil se je po rovu dalje in je kmalu spoznal, da je zašel v jamo, kamor je metalo pleme Maya mrhovino in drugo nesnago. Kosti so škripale in pokale pod njegovimi nogami in Torres je čutil, da ga zapuščajo moči. — Končno je zagledal dnevno svetlobo. čim bolj se je bližal izhodu iz podzemlja, tem bolj so se mu šibila kolena. Vedel je, da to ni fizična utrujenost niti posledica lakote, temveč hude
žeje. Voda, par kapljic, to je bilo vse, kar je potreboval, da si opomore. Toda o vodi ni bilo nikjer duha ne sluha.
Pač pa se je dnevna svetloba vedno bolj bližala. Naposled je Torres opazil, da postaja dno rova vedno ožje. Pa tudi ves rov se je zožil ter postal podoben mišelovki. Sam Torres je bil kakor miš, ki leze v nastavljeno past. Bal se je, da postane rov preozek, še preden pride iz njega. In ta strah je bil utemeljen. Konec rova je bil tako ozek, da Torres kljub vsemu prizadevanju ni mogel spraviti glave skozi odprtino. Videl je sončne
Gladys Swarthout, pevka v Holyivoodu, kaže tukaj lepo jesensko modo.