‘ZaScuJfkL TEDNIK TRBOVLJE, 9. januarja 1964 ŠTEVILKA 2 _______LETO XVI V DANAŠNJI ŠTEVILKI • DANES NA 16. STRANEH • GOZDOVI VZDOLŽ TRASE NOVE ZASAVSKE CESTE RAZGLAŠENI ZA VAROVALNE — poročilo, stran 2 • PRIPRAVE NA NOVI ZAKON O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU — komentar, stran 4 » IZ STAREGA V NOVO LETO — novoletna reportaža, stran 6 Novoletna poslanica predsednika TITA V novo, 1964. leto stopamo z upravičenimi upi v nadaljnji napredek krepitve miru na svetu in sporazumevanj a med narodi. Narodi vseh celin so zaskrbljeni za svojo prihodnost in zato svet še nikoli ni bil toliko enoten kakor zdaj, ko gre za vprašanje vojne ali miru. Narode sta že izmučila hladna vojna in stalno trepetanje za svojo usodo, kar hromi normalno življenje in razvoj na svetu, onemogoča ustvarjalno pobudo ljudi in poraja negotovost glede prihodnosti. Toda peščica tistih, ki zavoljo svojih egoističnih smotrov zastrupljajo mednarodno ozračje In si žele vojne, ne more preprečiti milijonskim množicam na svetu, da se ne bi združevale v doslej nevidnem gibanju za mir, za boljše in pravičnejše odnose med državami in narodi. Socialistična Jugoslavija se bojuje v prvih vrstah miroljubnega sveta za nove, boljše in pravičnejše odnose med narodi, za mir in miroljubno urejanje spornih problemov, za mednarodno sodelovanje in pomoč državam v razvoju, za razorožitev in druge podobne smotre ... Ko stopamo v novo, 1964. leto, menim, da ni vzroka, da bi bili zaskrbljeni nad mednarodnim položajem niti nad našim notranjim razvojem. Prepričan sem, da bomo v prihodnjem letu dosegli še večje rezultate na vseh področjih dejavnosti naše socialistične skupnosti. Ce bi že morali biti nad nečim zaskrbljeni, potem naj bo to nad napakami, ki jih še vedno precej delajo naši ljudje, zlasti posamezni vodilni, kar povzroča ogorčenje naših občanov. O tem smo doslej že veliko govorili na plenumih CK ZKJ, SZDLJ in drugod. Glede na te napake moramo ostati budni tudi v prihodnje in onemogočiti, da bi takšni pojavi škodili skupnosti. Državljani in državljanke, tovarišice in tovariši, popri-mimo še krepkeje, še vztrajneje in enotne je v ustvarjanju naše srečne in velike prihodnosti. Našim graditeljem socializma, delovnim kolektivom v tovarnah in podjetjih, našim kmetijskim proizvajalcem, naši mladini in pionirjem, kulturnim in znanstvenim delavcem, pripadnikom naše ljudske armade in varnostne službe, našim pomorcem, vsem državljanom in državljankam socialistične Jugoslavije želim srečno novo 1964. leto! SEKRETAR CENTRALNEGA KOMITEJA ZK SLOVENIJE, TOVARIŠ MIHA MARINKO NA OBISKU V TRBOVLJAH TRBOVLJE — Zadnjo soboto v decembru je obiskal Trbovlje sekretar CK Zveze komunistov Slovenije tovariš Miha Marinko in skupaj z organizacijskim sekretarjem OK ZK Ljubljana Rudijem Bregarjem in podpredsednikom Skupščine okraja Ljubljana Tonetom Koprivnikarjem ter s političnim aktivom zasavskih občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija razpravljal o nekaterih Rudarji z _rudnikov rjavega premoga Trbovlje -Hrastnik in Zagorja so v lanskem letu nakopali kaj delovnih organizacijah, pa še tam iz povsem so rudarji Rudnika rjavega premoga Trbovlje -Hrastnik planske obveznosti presegli za 46.000 ton, so zagorski rudarji nakopali 51.000 ton premoga manj, kot je predvideval plan Celotno gospodarstvo Zasavja je v pretečenem letu doseglo izredno zadovoljive rezultate, saj le v nekaj delovnih organizacijah pa še tam iz povsem objektivnih razlogov — niso izpolnili predvidevanj. — O izpolnjevanju planskih nalog večjih kolektivov pišemo na 5. strani. gospodarskih vprašanjih zasavskih občin s posebnim ozirom na stanje rudarstva. Poudarjeno je bilo, da ja treba čimprej izdelati potrebne analize in načrte za modernizacijo proizvodnje v rudarstvu ter pripraviti tudi vse potrebne pogoje za prehod na koncentrirano odkopavanje na taka področja, kjer bo zagotovljena rentabilnost odkopavanja. V razpravi je bilo še poudarjeno, da je treba tudi v ostalem gospodarstvu težiti za nadaljnjo modernizacije proizvodnje, za večje poslovno sodelovanje in za dviganje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Vrsto problemov, ki se pojavljajo zdaj v gospodarstvu in v zvezi z njegovim nadaljnjim razvojem pa bo tnogoče — po ugotovitvah s posvetovanja — rešiti po dograditvi nove Zasavske ceste, ki bo po zgraditvi tudi sicer vplivala na večji razmah gospodar-I stva in celotnega življenja v f Zasavju. Sekretar CK ZKS, tovariš * Miha Marinko je na razgovo-) ru v Trbovljah poudaril, da je treba neposredne proizva-I jalce nenehno seznanjati s perspektivami našega nadalj-| njega razvoja in z doseženi-- mi uspehi, hkrati pa jih se-| znanjati tudi s problemi, ki I se • porajajo in prikazati, ka-Fko jih je mogoče reševati. >: r- - ' Tudi lani ob koncu decembra je dedek Mraz razveselil številne malčke in odrasle v Zasavju. Na sliki: dedek Mraz v eni od vzgojno-varstvenih ustanov v Trhovitah •> ZASAVSKA CESTA DO LETA 1965! TRBOVLJE — Na skupni seji republiškega In gospodarskega zbora Skupščine SRS, ki je bila 25. decembra in na kateri je bil sprejet republiški družbeni plan za leto 1964, je predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SRS Alojz Zokalj odgovoril poslancu Skupščine SRS iz Hrastnika, Jožetu Grebenu, na vprašanje o gradnji nove Zasavske ceste takole: »Že v letu 1963 je bilo predvideno nadaljevanje gradbenih del ha Zasavski cesti. Toda zaradi tega, ker enote Jugoslovanske armade niso .mogle sodelovati in ker so bile vse proste gradbene ope-rative prepeljane na odsek Naklo — Ljubelj, so bila dela na Zasavski cesti odložena. Zaradi prekinitve del na tej cesti pa je nastala že doslej na njej precejšnja škoda zaradi vode in plazov, ki drse z bregov na cesto. Še večja škoda pa je nastala zaradi sečnje lesa nad cesto in spuščanja le-tega po drčah navzdol. Izvršni svet Slovenije je sklenil, da se cesta Zagorje — Ljubljana zgradi do konca leta 1965. V letu 1964 bi dokončno zgradili odseka Zagorje — Litija in Dolsko — Hotič v skupni dolžini 33 km in v vrednosti 3,2 milijarde dinarjev. V letu 1965 pa bi zgradili še odsek med Hotičem in Litijo in preostali del ceste proti Ljubljani.« • Kot smo bili naknadno ob- • veščenl, obstojijo realne. • možnosti, da bi bila nova • Zasavska cesta zgrajena • do konca leta 1965 na od- • seku od Ljubljane do • Hrastnika! SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV VZAGORJU (ma) ZAGORJE OB SAVI Ker je Skupščina občine mite ZKS na petkovi seji — Na petkovi seji je občinski Zagorje ob Savi na seji 28. razrešil dolžnosti sekretarja komite ZKS v Zagorju ob decembra 1963 imenovala do- ObK ZK, za norega sekretar-Savi obravnaval nekatera sedanjega sekretarja ObK Ja ObK ZK Zagorje ob Savi vprašanja iz dela ideološke ZKS Inž. Branka Hočevarja pa imenoval Bogdana Anžur-komisije pri ObK ZKS. So- za novega glavnega direktor- ja, dosedanjega uslužbenca v glašal je s predlogom, da se ja Rudnika rjavega premoga upravi Skupščine občine Za-13. januarja pripravi celo- Zagorje, ga je občinski ko- gorje ob Savi. dnevni seminar za novoizvo- ljene sekretarje osnovnih organizacij ZK, na katerem bi med drugim obravnavali tudi nekatera vprašanja v zvezi _ z vlogo ZKJ, z ideološkimi in NA DNEVNEM REDU SEJE ObK ZK HRASTNIK: DELO KOMISIJ (ik) HRASTNIK — Tik bo ideološka komisija poglab-idejnimi vprašanji, kadrov- pred novim 1964. letom je ob- ljala predvsem v delo polisa o politiko, tehniko sklice- činsld komite ZK v Hrastni- tične šole, statute In stalno var,ja in vodenja sestankov ku obranaval delo pomisij in spremljanje procesov v med-ter vlogo sekretaritov 00 sprejel program za delo ko- narodnem delavskem giba-ZK. Na predlog ideološke ko- misij v naslednjem obdobju, nju; kadrovska komisija bo misiie pa je občinski komi- v razpravi je bilo pozitivno zraven razporejanja kadrov s te ZK Zagorje ob Savi tudi ocenjeno zlasti delo kadrov- politične Sede pripravila tudi sklenil, da se organizira le- ske, ideološke ln revizijske krajši seminar o problemih tos Politična šola za uspo- komisije. Ugotovljeno Je bilo, kadrovske politike v drugih sabljanje neposrednih proiz- da so vse komisije delovale družbeno-političnih organiza-vaialcev. ki bi imela največ skladno z delom ObK ZK, da cUah; organizacijska komlsi-okrog 25 slušateljev, v str- so v preteklosti pripravile šte- Ja bo ocenila uveljavljanje njeni obliki; v šoli pa bi ob- vllne materiale za obravnavo novih metod po OO ZK in tu-ravnavala bistvena vprašanja g elan, xK in da se je vsebi- di izvrševanje sklepov posa-v zvezi z družbeno-politično na njihovega dela v marši- mcz™h organizacij ZK; revi-in družbeno ekonomsko ure- čem izboljšala rijska komisi5a pa bo poleg ditvijo SFRJ. J že ustaljene kontrole Izvršila __________________ Delovni programi komlsii, še nekatere druge naloge, ki sprejeti za meseca januar in spadajo v njeno delovno pod-Javna tribuna o osnutku februar< Pa dokazujejo, da se račje, novega občinskega V LITIJI V PRIPRAVAH NA VIII. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE statuta v Zagorju (m) ZAGORJE OB SAVI — Komisija za izdelavo novega statuta občine Zagorje ob Savi je skupaj z občinskim odborom SZDL Zagorje ob Savi (ma) LITIJA — Na občinskem komiteju ZK v Litiji smo izvedeli, da bodo za začetek priprav na , . _ , VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije že ob ?”P^Lr koncu meseca januarja začeli z razpravami po akti- vih članov ZK, po posameznih področjih in po osnovnih organizacijah ZK, in sicer o metodah dela članov ZK in sedanjih nalogah. Celotno akcijo bo vodil posebni 27-članski politični aktiv; z njo pa želijo proučiti, v kolikšni meri člani Zveze komunistov razumejo naloge v sedanjem času, poseben poudarek ja, tretjo javno tribuno o osnutku novega statuta občine Zagorje ob Savi, ln sicer o vprašanjih s področja prosvete, kulture, tehnične vzgoje, športa, rekreacije, telesne vzgoje, zaposlovanja hbčanov pa bodo dali tudi izvajanju določil nove Ustave. Pri vsem in pravni pomoti. Pred tem so v Zagorju ob Savi pripravili že uspeli javni tribuni o šolstvu ter komunalni dejavnosti. tem gre namreč za okrepitev samoupravnega sistema in za okrepitev dela družbeno-političnih organizacij. V razprave bodo v Litiji vključili vse člane ZK, ker želijo Izvedeti za mnenje prav vseh članov o teh aktualnih vprašanjih. GOZDOVI VZDOLŽ TRASE NOVE ZASAVSKE CESTE RAZGLAŠENI ZAVAROVALNE Občinski skupščini Litija In Zagorje ob Savi sta sprcjeB sklepe, s katerimi se razglašajo gozdovi vzdolž trase nove Zasavske ceste za varovalne, kar je bilo potrebno za varovanje terena pred rušenjem na strmih obronkih korita reke Save pred škodljivim delovanjem erozije in plazov. Občinska skupščina Litija Občinska skupščina Zagorje s sklepom razglasila za je ob Savi pa je razglasila varovalne gozdove vzdolž tra- za varovalne gozdove na par-se nove Zasavske ceste na- celah v k. o. Konjščica: 332/1, slednje gozdove, ki leže v 332/2, 332/3,9, 334. 333/1, 333/2. k. o. Konjščica 226/5, 226/13, ________________________ 5Rn/i' tah- Vo,lvci bodo 03 zborih razpravljali o prediogu drui-224/3, 226/12, 228, 367, 368/1, lenega plana in proračuna; 341 m 312; v k. o. Polšmk občine Litija za leto 1964 ter gozdovi na parcelah: 1212, volili nove ČIane šolskih 1193/1 m v k. o. Konj gozd borov. , na parceli; 1180/Z Pred zbori volivcev se je —^.——_ zadnjo soboto sestal tudi ak-,, - tiv, ki bo pomagal pri bved- V nedeljo so začeli bi zborov volivcev. V Litiji v Litiji z zbori volivcev bodo z zbori volivcev predla) LITUA — S prvimi Vidoma zaključili 19. januar-zbori v Kresnicah, Jevnici in ja, računajo pa, da bo po 20. Ribčah so zadnjo nedeljo za- januarju 1964 Skupščina obče'.: na področju litijske ob- čine Litija že sprejela druž-čme z zbori volivcev, ki bodo beni plan in občine zdaj po vseh 27 volilnih eno- Litija za letošnje lete. | PRIZNANJE REŠEVALNIM EKIPAM TRBOVELJSKO - HRASTNIŠKIH IN ZAGORSKIH RUDARJEV j- Predsednik SFR Jugoslavije JOSIP BROZ — TITO je odlikoval vrsto delovnih organizacij in posameznikov za posebne zasluge ln delež v organiziranju pomoči ter reševanju prebivalcev Skopja ob katastrofalnem potresu. — Med drugimi so bile od- — Ilkovane tudi nekatere de- — lovne organizacije iz Slo- — venije. Z redom bratstva — ln enotnosti z zlatim ven- — cem sta bili odlikovani tu- — dl reševalni ekipi Rudnika — rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik in Rudnika rja- — vega premoga Zagorje. Med odlikovanci z redom dela z zlatim vencem pa so tudi nekateri strokovnjaki ln delavci iz Zasavja, ki so sodelovali nrt obnovi in izgradnji Skopja. 'ZcJcuJfhi TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik. Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni -n odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK — Ureja uredniški odoor — Uredništvo in uprava Trbovlje, Trg revolucije 11 /II. telefon 80-191 — Račun pri NB Trbovlje 600-13-608-1 — Posamezna številka 20 din — Naročnina: mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Zasavski revirji v letu 1941 piše L°ize Požun Zagorske aretirance so v dopoldanskih urah strpali v orožniško postajo, kjer sta jih med drugim zasliševala tudi zagorski župan dr. Leo Schcichcnbauer in njegov pajdaš Suscba. Po zasliševanjih so se dolgo in burno posvetovali. Zupan je bil za eksemplarično kazen in so jetnike žc vodili za zid topliške šole. Sledili so grozotni prizori. Nekaj žena se je pred krvniki v obupu valjalo po tleh, nekatere so na kolenih z dvignjenimi rokami prosile milosti za svoje može. Končno so se Nemci odločili za milejšo kazen in odgnali prijete po štiri v vrsti in z rokami ga tilnikom na železniško postajo. Preko trboveljskih in celjskih zaporov so jih večji del poslali v Mauthausen, od koder se večina nd več vrnila. Rudarja Alojza Sredcnška, ki so mu ob aretaciji zlomili čeljust, so iz trboveljskega zapora 12. avgusta spravili v bolnišnico, kjer je že čez eno uro skočil iz drugega nadstropja skozi oitno b kmalu nato podlegel poškodbam. Dne 24. in 25. avgusta 194! so nacisti za represalijo za ubitega orožnika Otta Tharro in ga dva padla v Ribnici na Pohorje ustrelili v Mariboru 13 talcev, med njimi narodne heroje Slavka Šlandra, Slavo Klavora in Franca Vrunča ter od revircev Branka Babiča in Poldeta Grahka. Po vrnitvi iz Zagorja je četa pri šentlenartu dva dni čakala na povratek svojega kurirja Poldeta Kneza iz Ljubljane, kamor so ga bili poslali poleg drugega zaradi nabave orožja. Prav ko je 12. avgusta prispel do glavnine čete, ki se npotpjd bu RiAOjajarji* ud ep2A3?jpez af k Šentlenartu in sporočil, da je Glavno poveljstvo odobrilo nabavo orožja na Dolenjskem, sc je zaseda desetih borcev pred cerkvijo pri Sent-lenartu že spopadla z nemško policijo. V tem spopadu je bil ranjen v roko Pavk Baloh, Lojze Vresk pa v nogo. Medtem ko je soborec Joško Menih pozneje spremil Baloha do Tineta Zago-lena na žrebljev hrib, da je odšel na zdravljenje na Dolenjsko, so spravili Vreska do prvega kmeta blizu Krvavičnikove domačije, kjer so bili v drugi zasedi Lojze Ribič, Ivo Soro, Milan Majcen ia Johan Strojin. Glavnina čete sc je medtem že umaknila na severno pobočje Cemšeniške planine, od kodei je del čete (8—10 borcev) pod vodstvom komandirja Cirila Groznika odšel naprej da bi z Dolenjskega prinesel obljubljeno orožje, večji del na se ie ood vodstvom Loiza Hohkrauta v velikem loku prebil preko Marijo Reke in Mrzlice na Kal nad Hrastnikom. Kar jih je bno v zasedah, so hiteli za glavnino ln jo iskali na Cemšeniški planini, nato okrog Scntknarta in Smiklavža ter se ji končno priključili na Kalu, Pred spopadom so se tili namreč dogovorili, da bodo odšli proti Trojanam. V trenutni zmedi, ki je nastala po spopadu z Nemci pri Šentlenartu, se je nekaj borcev izven glavnine ali zased razkropilo. Nekaj časa so brez uspeha iskali zvezo z ostalimi soborci na območ ju Scntlenarta in Cemšeniške planine, nato pa so sc deloma prebili čez Savo na Dolenjske stran, deloma pa so odšli na domove, odkoder so preko terenskih organizacij poskušali najti zvezo * svojo četo. Prav tako so storili tudi ne kateri borci iz Groznikove skupine, ki so na ita lijansko-ncmški meji zaman čakali na njegove vrnitev z Dolenjskega, kamor se je bil sam prebil. Nekatere od teh so Nemci kaj kmalu zajeli ali odkrili in jih kot na primer Aloiza žaubija, Alojza Avsca, Jožeta Peršeta in Jožeta Radeja ustrelili že 4. septembra 1941 v celjskem Starem piskru, ker jih jc izdal dezerter Franci Hrovat Dne 24. avgusta 194! so v Mariboru ustrelili Branka Babiča in Poldeta Grahka iz Zagorja Investicijske naložbe Skupščina občine Hrastnik je na skupni seji obeh zbo- Steklarne Hrastnik. Ostala rov 28. decembra 1963 razpravljala o predosnutku družbene- sredstva pa bod'an fizičnega obsega pa so s proizvodnjo 285,942.000 za dviganje bremen za 12 odstotkov; Predilnica UtUa: v letu 1963 je bila dosežena rekordna proizvodnja preje, in sicer 4.006 ton, s čimer je bil plan oresežen za 4 odstotke; Industrija usnta Šmartno: proizvodnja ie bila za 26;89 odstotka večia, kot je določal plan, plan izvoza pa je IT minulem letu smo zabeležili v naši državi po-y membne uspehe na vseh področjih družbene dejavnosti. Proizvodnja naše industrije se je sve-čala glede na 1962. leto za približno 15 odstotkov, produktivnosti dela pa za 10 odstotkov, kar pomeni velik uspeh naših delovnih kolektivov. Znatno zvečan Izvoz industrijskega blaga ln opreme bomo lahko v prihodnjih letih še bolj povečali, če bomo storili vse ukrepe, ki so potrebni, da bi lahko uspešno plasirali svoje proizvode in konkurirali na tujih tržiščih. Naš sedemletni plan mora biti usklajen z našimi možnostmi, pa tudi z našimi potrebami. To bomo dosegli samo tako, če se bomo strogo ravnali po pravilu, da Investiramo v graditev takih podjetij, ki bodo najbolj rentabilna in ki bodo najhitreje dala proizvode, zlasti tiste za Izvoz. Integracija v gospodarstvu je že stekla in dala dobre rezultate v republikah, med republikami pa še zmeraj poteka zelo počasi. V tem procesu cr> nekatere napake, ki jih povzročajo zlasti monopolistične težnje večjih podjetij. Taksne in druge pomanjkljivosti ji treba učinkoviteje onemogočati in odpravljati. Iz novoletne poslanice predsednika republike Josipa Broza — Tita Deset uspešnih let Svečane seje delavskega sveta ob 10-letnici obstoja obrt* nega podjetja »Me talij e« iz Trbovelj so se mimo vseh članov kolektiva udeležili tudi predstavniki družbenega ln poli tič* nega življenja občine, med njimi tudi predsednik Skupščino občine Trbovlje Ado Naglav. Svečana seja je bila 28. 12. lan* skega leta. »S posebnim zadovoljstvom jal predsednik Skupščine ob* bil dosežen s 110.5 odstotka; gledamo na dosežene uspehe čine Trbovlje, Ado Naglav. Lesna Industrija Litija: de- - ..... --- >- —=—-- ->~ , vašega kolektiva in vam iz- Iovna organizacija te za 4.58 rekam posebno priznanje. Ve- sssrsssf sr s; ?-■.** <*»t«y* im. 111.14 otootta. furnir- J= Pol«1””- «<* » ski obrat 101,79 odstotka, mi- sc8*' ta*5° ,m vldne rf' zars-kl obrat 104.02 odstotka; zultate, Podčrtati moram, da Kresniška Industrita anna mi vsi z naj večjim optimiz-Kresnlce: nlan .proizvodnje mom gledamo na vas nadalj- annu (38 000 ton) so presedi nji razvoj. Skupno se mora-za 15 odstotka, plan proiz- mo truditi, da bomo še po-vodnje gramoza (20.000 ton) večali standard naših delov-pa za 20 odstotkov. J. L 1964 je minulo deset let, ko je začelo delovati obrtno podjetje »Metalija«, ki ja bilo 1953 namensko ustanovljeno za obrtne usluge, predvsem takratnim gradbenim kolektivom. Prvo leto je podjetje pestovalo v kletnih prostorih bivše občine. V seda* nje prostore v Globušaku, ki pa so občutno premajhni, so nih ljudi«, je med drugim de- se preselili leta 1955. Medtem ko je v letu 1953 ustvarilo 15 zaposlenih 17,989.000 dinarjev, se je realizacija v minulem letu povečala na nekaj manj kot 200,000.000 dinarjev. Lani je bilo zaposlenih 74 ljudi. Toda kljub temu, da je v lanskem letu odpadlo na enega zaposlenega približno 3 TEDNIKOVi POMENKI] Tonetu ZUPANČIČU, zna- vodnje pa bomo prodali nemu družbenemu delavcu iz domačem tržišču. Radeč in direktorju »Pete« In načrti? _ . ■ iz Radeč smo zastavili troje — Naš namen je, da letos milijone din realizacije, je le-vprašanj: povečamo proizvodnjo — v ta še občutno pod repubii- Trenutnn nalvečil nroblem Primerjavi z letom 1963 — za škim povprečjem. Glavni »Peter? 3 3 problem okrQg 30% RabiK bi okrog vzrok za to so neprimerni in E V LITIJI POTEKA ODLIČNO AKCIJA š VPISOVANJA POSOJILA ZA OBNOVO f SKOPJA (ma) LITIJA — Po podatkih, ki jih je Služba druž- t benega knjigovodstva v Litiji posredovala občinskemu £ sindikalnemu svetu v Litiji, na področju občine Litija odlično poteka akcija za vpisovanje ljudskega posojila \ Za obnovo Skopja. Od vpisanih 30,497.000 din posojila , so delovne organizacije in posamezniki do 25. XII. 63. Vplačali že 18,139.000 din posojila oziroma skoro 60*/» — Delovne organizacije so vplačale iz skladov 7,690.000 j din (vpisano 12,765.000 din), delavci in uslužbenci i 8,894.000 din, (vpisano 15,079.000 din), kmetje 617.000 din j (vpisano 1,246.000 din) in ostali vpisniki 859500 din s (vpisano 1568:000 din). i — Sicer je bito v preteklosti problemov več, vendar p smo jih usoeli v zadnjem ča- < su precej že rešiti. Trenutno se ubadamo predvsem s problemi okrog žaganja lesa, ki je naša osnovna surovina. Predlagano je, da bi formirali močan žagarski obrat v Sevnici, ki bi kril ootrebe širšega podmčia. Osebno pa sem prepričan, da bi zlasti v »Peti«, Id ima lasten Žagarski obrat, predlagana rešitev močno povečala proizvodne stroške. Kako je z Izvozom? premajhni delovni prostori. Ko je predsednik DS Vlado Sčurk govoril o težavah in uspehih kolektiva je podčrtal, da bo potrebno žc v tem in naslednjem letu zagotoviti potrebna finančna sredstva za rekonstrukcijo sedanjih delovnih prostorov, ki ne odgovarjajo več dejanskim potrebam in so glavna ovira za še večji napredek in dosego večjih delovnih uspehov. Na koncu slavnostne seje DS pa je Vlado ščurk v imenu .celotnega kolektiva izročil nagrade in čestitke Šestim tovarišem, ki so delali v ko-' 100 milQooov din posojila za rekonstrukcijo, predvsem za — V letu 1963 strto dosegli izgradnjo novih proizvodnih , izvoz v višini 55.000 dolarjev, hal. Se nadalje bomo tudi lektivu od njegove ustanovit-In sicer v Združene države urejali vprašanje Okrog oseb- J* P* Nagrajeni so to. Amerike in v Veliko Britani- nih dohodkov. V lanskem le- Kary . rP*E’ Miro Flor-jo. Za letos pa imamo urefl- tu so se povprečni osebni do- Janc- Alojz Ričko, Ludvik viden izvoz v višini 70.000 hodkl povečali za 25 % oz. od Dolanc. Tgnac Persogiio in dolariev- 30 do 40 ‘i. nrnlr- 19.000 na 23.000 din. -v- Oskar Fr«, —si , lz STAREGA V novo LETO Ne samo Trboveljčani, temveč tudi drugi Zasavčani, so pokupili za 87 milijonov, samo v Veleblagovnici pa za 45 milijonov dinarjev. Ko smo srečali zadnjega poštarja, se je pridušil: — To je pa ...!« Kaj se tudi ne bi. Na trboveljski pošti so zabeležili od 24. do 31. decembra: — 47.000 prejete pošte Kljub temu pa na Silvestrovo in novoletni dan v Trbovljah ni bilo prometnih nesreč, pa tudi organom LM ni bilo potrebno posredovati. RADEČE: Dedek Mraz obdaril 599 šolarjev Starega leta dan. Zadnji v tristopetinšestdesetih se je nagibal h kraju. Po ulicah in cestah zasavskih krajev je bilo, kot nekaj dni popreje nenavadno živahno. Hiteli smo v trgovine, mesnice, kupovali darila in novoletne »priboljške«, si segali v roke, ga »srknili« za vse najboljše v novem letu. Dobre volje ni manjkalo nikjer. Ko je dan zamenjal večer, smo srečavali prve, ki so se odpravljali na silvestrovanja. In ko je bila ura osem, so se novoletna praznovanja, pa naj bo to doma ali v lokalih, skorajda pričela s »polno paro«. * Bolj ko se je kazalec na uri približeval dvanajsti, bolj dobre volje smo bili. Za trenutek sta urna kazalca na številčnici obstala na dvanajsti. »Srečno 1964!« Koliko stiskov rok, koliko poljubov, koliko želja? In novo leto je steklo po novi tristošestinšestdeset dni dolgi poti. »Srečno pot!« HRASTNIK: Precej dela, precej veselja Povsod si čutil Silvestrovo. V trgovinah, na cesti, na delovnih mestih. Lokali, kjer so silvestrovali Hrastničani, so bili polni. Na upravi gostinskega podjetja »Jelka« v Hrastniku so nam povedali, da so Hrastničani pojedli in popili na Silvestrovo za skoraj dva milijona dinarjev. praznike je v vseh poslovalnicah veljal 10% popust za manufakturno blago, galanterijo in okraske za novoletno jelko. TRBOVLJE: Prvi Zasavčan 5,20 kg Zadnjič leto 1963. Tudi v Trbovljah ni manjkalo živahnosti. Trgovine so bile polne, dokler so bile odprte. Promet pri trgovskem podjetju »Prvi junij« je v novoletnih dneh precej porastel. — 46.000 odposlane pošte. Najbolj so »trpeli« poštarji 25. decembra, ko so morali raznositi 6.300 čestitk, odposlati pa skoraj 9.000. Precej Trboveljčanov je zadnje dni odpotovalo. Precej-nje gneče so bile na železniški postaji, pa tudi avtobusi so bili nabiti. — Na starega leta je bil .naval na naše avtobuse precejšen, kljub temu, da smo vključili v promet dva dodatna avtobusa, medtem ko na novoletni dan niti polovico voženj ni bilo polno izkoriščenih, so povedali na poslovalnici SAP v Trbovljah. Prijetno silvestrovanje je precej Trboveljčanov preživelo v Delavskem domu. Partizanu, Svobodi II in drugje. Ko je bila večina Trboveljčanov že v postelji, je na porodniškem oddelku trboveljske Bolnišnice zavekal prvi Zasavčan. Ob 6,10 je Ljudmila Štraus iz Gaberskega v Trbovljah podarila življenje sinu Janezku, ki je tehtal nič manj kot 5 kg in 20 dkg. Trboveljčani se za novoletne praznike niso izkazali kot slabi pivci-. V treh dneh so pustili v gostiščih gostinskega podjetja »Rudar« preko sedem milijonov dinarjev. Kot vsako leto, so bile tudi letos Radeče že nekaj dni pred Novim letom v prazničnem razpoloženju. Za to so poskrbeli predvsem pionirji, ki jih je že nekaj dni pred koncem leta obiskal Dedek Mraz in ob tej priložnosti obdaril 559 šoloobveznih otrok, šolarji so si brezplačno ogledali še filmske predstave; dramski krožek osnovne šole »Marij gna Nemca« pa je štirikrat uprizoril igrico »Vifinček z Lune«. Delovni kolektiv Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče je posebej obdaril radeško šolo »Marijana Nemca« z darili v vrednosti okrog 100.000 din. Obdarjene pa so bile tudi šole Svibno, Jagnenica in Vrhovo. Delovni kolektivi Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče, »Pete«, železniške postaje Zidani most in drugi pa so pripravili pogostitve in tovariška srečanja članov kolektivov. Starejši Radečanj so pričakali Novo leto 1964 v domu TVD Partizan v Radečah, v domu Svobode v Zidanem mostu, v kulturnem domu na Vrhovem, v šoli na Svibnem in v številnih gostilnah v okolici Radeč. Poznavalci razmer ocenjujejo, da je več ko^ 800 Radečanov in okoličanov pričakalo Novo leto 1964 v Radečah in njeni okolici; nekaj .Tiste dni smo srečavali hrastniške poštarje, natovorjene s številnimi čestitkami in pozdravi za novo leto. Pa tudi drugače so imeli na hrastniški pošti več kot dovolj dela. Od 24. pa do 31. decembra so poštarji raznosili skorajda 20.000 čestitk in pisem, Hrastničani pa so jih napisali blizu 15.000. Na matičnem uradu hrastniške občinske skupščine so v torek zaključili s statistiko za leto 1963: — 84 porok — 14 rojstev — 63 smrti Novoletna noč je bila mirna. — Prometnih nesreč ni bilo, izgredov tudi ne, so nam povedali na postaji Ljudske milice v Hrastniku. V zadnjih dneh starega leta so Hrastničani nakupili pri Splošnem trgovskem podjetju za preko 24 milijonov raznega blaga. Kot so nam poročali z uprave trgovskega podjetja so bili z blagom dobro založeni, primanjkovalo pa jim je le televizorjev. Za novoletne Pred Novim letom je Rudnik rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik v Trbovljah in Hrastniku pripravil sprejeme ln pogostitve za tiste člane kolektiva, i' ^ v zadnjem času odšli v pokoj. Na sliki: * sprejema v Trbovljah. več kot sto pa jih je odšlo na silvestrovanje v Rimske toplice, Hrastnik, Laško in Sevnico. Postaja LM Radeče ni imela dela, v silvestrski noči pa v Radečah niso zabeležili tudi nobene prometne nesreče. ZAGORJE OB SAVI: Nad 35.000 novoietn h čestitk Precej Zagorjanov je dočakalo novo leto v Delavskem domu, hotelu »Kum« in drugih lokalih, Kisovčani v dvorani »Svobode«, številni Zagorjani, Trboveljčani in drugi gostje pa v »Medijskih toplicah«. Kljub dobri Volji in razpoloženju tudi v zagorski občini za Silvestrovo niso zabeležili nobene prometne nesreče m drugih neredov. Na matičnem uradu občinske skupščine Zagorje so do 31. decembra zabeležili: — 104 poroke — 15 rojstev na domu — 99 smrti Obilo dela za novoletne praznike so imeli tudi zagorski poštarji, saj so morali raznositi od 24. do 31. 12. 1963 preko 30.000 čestitk in odpo slati nad 35.000 čestitk in pisem. — Razen v lokalnem prometu smo zadnji dan zabeležili precejšen naval tudi na na progi Zagorjc-Trojane in Zagorje-Moravče, kjer so vozili tudi dodatni avtobusi, so povedali na poslovalnici SAP v Zagorju. V dneh od 25. do 31. decembra so pri trgovskem podjetju »Potrošnja« ugotovili 30 milijonov 300.000 din prometa LITIJA: »Olimpijsko silve- strovanje« Lilijani želijo biti večkrat izvirni. Ce je to bilo res, bi vam lahko povedali očividci, ki so se udeležili »Olimpijske ga silvestrovanja« v sindikalni dvorani na Stavbah, kjer je igral »Atomski jazz«, režija pa je bila v rokah nogometašev Litije. Precej Litijanov je silvestrovalo v restavraciji »Pošta« in drugih lokalih, mnogo pa jih je zadnji dan v letu odpotovalo silvestrovat tudi drugam, predvsem na znane okoliške izletniške točke. Silvester je tudi v litijski občini potekel v miru, brez prometnih nesreč in neredov Na litijskem matičnem uradu pa so ob koncu leta ugotovili: — 79 porok — 9 rojstev na domu — 37 smrti Litijski lovci pa so 1. in 2 januarja odšli na lov. Tekst: (pb), (ik), (M.U.) g # Zasavski tednik • št. 2 # 9. januarja 19*4 m TEDNIK mladih Mladina in družbeni plani PREHODNA ZASTAVICA ZA AKTIV KOP HRASTNIK Občinski komite ZMS Hrastnik je v času priprav na konference aktivov ZMS, ki so bile temeljite priprave na občinsko konferenco organizacije ZMS, med drugim tudi razpisal tekmovanje za prehodno zastavico med aktivi ZMS. Postavljene pogoje & tekmovanje je v celoti Izpolnil aktiv ZMS v Komunalno obrtnem podjetju Hrastnik, ki je na občinski mladinski konferenci prejel prehodno zastavico ObK ZMS Hrastnik. Omeniti velja, da ni bil aktiv ZMS v KOP Hrastnik delaven samo v času priprav na konferenco aktiva bi občinsko mladinsko konferenco, pač pa skozi vse leto, kar je pohvalno, zlasti še ob upoštevanju pogojev za delo, saj so člani ZMS z ozirom na dejavnost podjetja razmeščeni na različnih delovnih področjih. , S.N. V razpravo okrog družbenih planov skušamo zajeti čim širši krog občanov. Vendar med njimi čestokrat pogrešamo mlade ljudi. Mladinska vodstva se vse premalo angažirajo v tej vsakoletni pomembni nalogi, ki začrtuje enoletni gospodarski razvoj posameznih komun. Vključitev mladih v razpravo o družbenih planih delovnih organizacij In občine naj bi bila osnovna naloga mladinskih vodstev. Ta ne gre za pavšalno razpravo, temveč načrtno In organizirano, Iz katere naj bi mladinci dobili jasno podobo enoletnega razvoja svojega podjetja In občine In v kateri naj bi mladinci predložili svoje predloge In mnenja. Že doslej so se aktivi ln mladinska vodstva ponekje prizadevali, da na terenu, na zborih volivcev, kjer je govora o družbenih planih, ne bi bili samo »opazovalci«, temveč aktivni sodelavci. Vendar to ne bi smela biti samo trenutna akcija mladinskih vodstev, temveč stalna akcija, posebej še zato, ker s. na številnih sestankih, sejah in konferencah srečuje- mo s problemi, ki niso zgolj mladinskega, temveč splošno družbenega značaja. Vendar mnoge Izmed njih počasi rešujemo včasih prav zategadelj, ker jih nismo znali na pravem kraju in ob pravem času sprožiti. Kolikokrat na raznih sestankih in konferencah slišimo o pomanjkanju samskih stanovanj, prepočasnem ustanavljanju raznih uslužnostnih servisov, o prema Ihnem razumevanju za ureditev prostorov za mladino, dotacijah, slabi politiki štipendiranja Itd. Prav zdaj, ko bomo na terenu razpravljali o predlogu družbenega plana, je nujno, da mladi občani v skladu • splošnimi smernicami sedme-e ga kongresa Zveze mladine Jugoslavije dajejo konkretne predloge, zlasti v tistih delih družbenega plana, ki sc nanaša na delo, Izobraževanje in , , , _ , , ,_____. družbeno življenje mladega O tel temi je govoril predsednik ObK ZMS Hrastnik na strokovnimi kadri in'z neka • Delegati so na konferenci .. . _ . . konferenci občinske organizacije Zveze mladine v Hrastniku, terimi izboljšavami lehnolo- e navd"8®”0 gpre^c predlog • Id so se le poleg delegatov udeležiti še druibcno-polltlčnl in škega procesa proizvodnje • republiškega poslanca Jo- clji, ti bodo plod številnih gospodarski delavci Iz občine, med gosti pa tudi republiški dvigniti storilnost in poveča- • žeta Grebena o for. re- mnenj ln predlogov aktivov, poslanec Jože Greben ln član predsedstva CK ZMS Emil ti proizvodnjo. Mladi pro:z- # pubtiške mladinske delov- članov mladinske organizaci- *»*■ 5 ffSSUi -TSS: * - Referat in razprave so po- delkov in na Rudniku bi bilo vijajo, seveda ob večji stro- • ske ceste. Mladi Hrastnl- se je potrebno zanje tudi Sekale v znamenju konk^ mogoče z boljšo tehnologijo kovnosti in sodelovanju vseh • « dati^prcdlog v odločno zavzemat,, iti. razmer sodelovanja mla- proizvodnje, s sposobnejšimi prodajalcev. proučitev CK ZMS. lih na različnih področjih spravljanja. Ugotoviti so eamreč, da je organizacija nladih v občini storila v preteklem obdobju znaten ko-lak naprej v pogledu novih netod in oblik dela v Zvezi nladine, kar pogojuje, da so *$ med letom lotevali najrazličnejših aktualnih vpra- Nekateri gospodarsko-politični problemi in položaj mladih AKTIVNA MLADINA V ORGANIH SAMOUPRAVLJANJA VLITIJI Občinska konferenca Zveze mladine litijske občine, ti je zdaj izdela programe izo- večjem sodelovanj« mladin-blia 29. decembra lani, je obravnavala predvsem aktualne braževanja. Le ob večjem stih komitejev zasavskih ob-naloge razvoja gospodarstva v občini. znanju in večji sposobnosti čin. AG lahko pričakujemo, da bo Mladina na področju pro- no vključiti v razpravo več mladina lahko odigrala svojo —————————— učevania in dela v gospodar- mlade tehnične inteligence, \Iogo. stvu ni bila najbolj aktivna. Nova Ustava ** statuti dl> M,adina v delovnih organl- proizvodnje in gospodarstva r občini kot celote. Zraven ega pa ugotavljajo, da bo fanj, še posebej problemov Vnrfc)v, .... lovnih organizacij postavlja- zacijah se mora zavzemati za ------------ Vodsl'a mladinskih aktivov jo medsebojne odnose, perspektivni razvoj svoje de- niso bila vedno pripravljena y zvezi s tem pa se postavlja lovne organizacije, l&er se le __________________„„ dajati mladini odgovore na pred mladino vprašanje, kako z večanjem materialne osnove IKitrebno v prihodnje še na- vsa vprašanja, ki jih je le-ta zagotoviti čim večjo zainte- veča tudi družbeni in osebni irtneje usposabljati mlade postavlja. Mladina pa često- resiranost mladih za vpraša- standard proizvajalcev, proizvajalce za konkretno de- krat tudi ne čuti pravilnega nja, ki jih bodo obravnavali Delegati na konferenci so b, predvsem v smeri vkiju- odnosa do dela v proizvodnji, m vsebovati predvsem statu- toplo sprejeli tudi predlog, tevanja mladih v raziskova- čeprav je v gospodarstvu za- ti delovnih organizacij. To pa da bi mladina sodelovala pri --------------------- poslenih preko 400 mladih zahteva od mladine, da si že gradnji Zasavske ceste ln o ljudi, kar predstavlja 65% Dopisujte v »TEDNIK MLADIH« ije in analiziranje različnih problemov v delovnih orga-tacijah, kot tudi odnosov tnotraj organizacije Zveze nladine. Zategadelj bo mo- članstva. Pomembna naloga mladine Delovni načrt in interes mladine ralo novo občinsko mladin- v prihodnjem obdobju pa bo iko vodstvo v tej smeri na-laljevati delo. Omembe je vredno, da so te mladinci in mladinke res-•eje zavzemati za enoten kon- vsekakor uresničitev določb, ki jih nakazuje nova Ustava, nadalje krepitev nadaljnega razvoja samoupravljanja v gospodarstvu in notranjih od- \"a zadnji konferenci mladine Trbovelj so delegati v za njeno splošno družbeno razpravi poudarili potrebo po načrtnem delu ln Iskanju ekonomsko^izobraževanje in Interesnih oblik za delo. „ ..... Nekaten zmotno mislijo, ko Ne moremo reči, da mla- seganja v reševanje določenih govorimo o interesnih oblikah ezBrm eeSU Fe eh SErr bebe|| sgESffg BSrSS r* "j? . Y,janja‘ VS^ i a- obdobju aktivna v organih v. njem priložnostnega, pre- predvsem del aktivnosti or- v njegovi delovni organizaciji , . Sl mlaclma samoupravljanja, čeprav re- malo pa se držimo svojih ganizacije usmeriti po intere- uspešno izvrševali vse obvez- ^ ’ 1 .. .Pnzadcva. s™e' zultati niso biti toliko vidni, programov, le-teh pa nckatc- sih mladine. nosti in pri tem tudi uredili vrniJ" vL,.ra^0ja Jas, Vendar se je ob tem pojavila ri aktivi sploh nimajo. Vendar moramo pri plani- probleme okoli delitve dobo* »s-k-ikor Kar JC ponvamo slabost, da razprave in delo Pri nenačrtnem dela se kaj ranju našega dela, če postav- ka, izgradnje stanovanj, pt> mladih v organih samouprav- lahko zgodi, da gremo mimo Ijamo na prvo mesto interes memo urijenih klubskih pro- ljanja čestokrat ni bilo naj- pomembnih vprašanj, ker se mladine, biti tudi dobri ak- štorov, kjer bo na kulturea boljše. Prav bi bilo, da bi sc preprosto ne spomnimo na- tivisti v pravem ,omenu be- način našel svoj del razvedri- mladinci pred pomembne i- nje ali ne ločimo aktualnej- sede Razvijati moramo ak- la in zabave.To pa so tudi širni sejami samoupravnih ših in pomembnejših od osta- tivnost organizacije tudi na tisti njegovi interesu ki SO organov večkrat sestali in do- tih. To nekje kaže tudi na drugih področjih, do katerih najbolj identični družbenim govorjali o skupni in enotni dejstvo, da je v našem delu mladina ne kaže dovolj za- potrebam, akciji. Razen tega bo potreb- tudi precej kampanjskega po- nimanja. ki pa so pomembna Ciril Urek Mladi Hrastničani so na konferenci obravnavali tuoi »prašanje produktivnosti dela, ker ugotavljajo, da so na tem področju še številne neizkoriščene možnosti. V Steklarni, Tovarni kemičnih iz- KAJ PRIČAKUJETE enkrat osvojili prvo in se tako znebili večno dragega mesta. Že glede na tradicijo bi bilo potrebno končno »zaja- MUka KONCILJA, uslužbenka, Trbovlje: »MALO VEC H KUPČKU!« »Upam in želim, da bo tako kot kaže: da se bodo nekoliko zvišali osebni prejemki in da bi ostale cene vsaj na dosedanji ravni. Kaj pričakujem v. tem letu? Kar precej. Mislim, da bova letos lahko z možem primaknila malo več h kupčku za najino dolgoletno željo: avtomobil. — Nova tovarna polprevodnikov bo v korist nam vsem in zlasti ženam, ki se bodo lahko tu zaposlile. Hkrati bo narastel tudi narodni dohodek. Menim, da je pričakovati in to tudi sama pričakujem, zadovoljive rezultate tako v notranji kot v zunanji politiki. Povedat; pa moram, da smo lahko vesele vse tiste, ki smo poročene in imamo še žive-starše, da nam le-ti popazijo na otroke in se res lahko posvetimo svojemu poklicu. Podčrtati pa moram, da je pri nas v Trbovljah premalo vzgojno varstvenih ustanov in da se nekatere mlade — bodoče mamice že sedaj ubadajo z vprašanjem: kako bo, ko bom imela otroka?« Miro ZAVOLOVŠEK, urar, Trbovlje: »DA BI OSVOJILI 1. MESTO ...« »Začel bom kar pri osebnih željah. V svojem poklicu si želim, da bi imel dovolj potrebnih urarskih nadomestnih delov, predvsem takih, ki jih je bilo doslej skoraj nemogoče dobiti. — V nogometu bi si želel, da bi nogometaši Rudarja vendarle že drati« v vode II. zvezne nogometne lige, kar pa v sedanjih okoliščinah ni pričakovati, zaradi objektivnih vzrokov. No, kot družinski oče želim in pričakujem, da bosta hčerki tako pridni in ubogljivi kot doslej in da bosta pri učenju ravno tako vestni in marljivi kot vseskozi doslej. Kot državljan želim, da bi se življenjski standard še povečal in da bi vsi državniki spoznali, da je mir želja vsega človeštva. No in nazadnje pričakujem, da bo v novi tovarni polprevodnikov, ki jo gradijo v Gabrskem, našla zaposlitev večina nezaposlenih žena.« Mili KOLENC, šivilja, Hrastnik: »NEKAJ LEPIH ©BLEK...« »V tem letu si želim kupiti nekaj lepih oblek. Skoraj neverjetno je, kakšne želje se človeku vzbudijo, ko dela vsak dan lepe in sodobne obleke za druge. Torej, zakaj si jih ne bi privoščila tudi jaz? Pričakujem pa, da bova v letošnjem letu zaslužila malo bolje oba z možem, saj veste kako je ...? Mladina? Precej problemov. Zdi se mi, da bi moral ObK ZMS Hrastnik posvetiti malo več skrbi oziroma pozornosti problemom mladine in nekaj ukreniti, da bi bilo malo bolj pestro in živahno družbeno življenje. Edino raz- vedrilo je kino — in nič več! Zdi se mi tudi, da bi lahko bila založenost naših trgovskih poslovalnic malo boljša in da so cene v primerjavi s trgovinami oziroma cenami drugod pri nas malo previsoke. Po uspehih in nadvse zadovoljivih rezultatih v lanskem letu pričakujem, da se bo osebni standard v letošnjem letu še povišal in da se bodo, tako kot lani, ko smo se priključili k trgovskemu podjetju, še zvišali osebni prejemki. No, to pa že prav- , J zaprav ni več želja, ampak resnia^i: kmalu se bomo preselili v nove delovne prosto- Pavla KURNIK, re ’ ’ •* prodajalka, Trbovlje: trebam. Moja velika želja je tudi, da bi nekdo le poskrbel za peš pot od Podlesnika do Katarine. Dobro bi tudi bilo, če bi ObK ZMS Trbovlje posvetil malo več pozornosti delu in problemom posameznih aktivov, ter da bi bilo malo več izletov, bodisi v naše delovne kolektive izven Zasavja. Moja največja letošnja želja je pa, da bi si nekako prihranila toliko denarja in si kupila moped za vožnjo na delo in domov in bi si tako močno olajšala vsakdanjo naporno pot. Za domači krog. Branko KLEMEN, vodja rešilne postaje, Hrastnik: »BREZ POSEBNIH ŽELJA...« »Za letos nimam nobenih posebnih osebnih želja in pričakovanj. Zadovoljen bom, če bo življenje tako, kot je bilo lansko leto. Za otroka, eden II! l! Evgen BRVAR, prometnik, Zagorje: »OPREMA STANOVANJA!« »Torej na začetku: čim več denarja za opremo stanovanja. Zadovoljen bom pa tudi, če bo tako, kot je bilo lani. Želim si tudi ficka — toda denar? Pričakujem tudi vse dobro v službi. Kot občan — da bi delali tako, kot doslej. Želim pa, da bi letos malo bolje uredili Izlake. Kot državljan pa pričakujem, da se bo standard še dvignil, v zunanji politiki, da bi bila tako uspešna kot doslej!« »ŽELIM SI MOPED!« »Kot prebivalka Čeč si želim, da bi letos končno le dogradili naš prepotreben zadružni dom. Tu bi bil tudi eden izmed pogojev, da bi malo bolje razvili in okrepili dokaj zamrlo kulturo in- družabno življenje v naši vasi. Sicer pa opažam, da smo se kar sredi zime »zbudili iz zimskega spanja« in da bo, kot vse kaže, kaj kmalu zaživelo kulturno življenje tudi pri nas. — Kot prodajalka v »Varteksovi« prodajalnici pa si želim, da bi v letošnjem letu le dobili nov lokal, kajti sedanji je veliko premajhen in ne odgovarja več po- je v srednji, drugi pa v višji šoli, želim, da bi jima šlo vse po. sreči. Takole, moja največja »poklicna« želja je, da bi končno letos le dobili nov zdravstveni dom, kjer bi dobili ustrezne prostore tudi mi in da bo teklo delo tako kot je potrebno, se pravi brez . „„ , . večjih težav in problemov. . * ’ ™aJe n sest^e p.a SI Za sedanje potrebe imamo želim, da bi bili vsi zdravi ce- kar zadovoljivo število rešil-lo leto.« nih avtomobilov, 20. decem- skega džipa, tako da je sedaj tudi neoviran promet iz hribovitih predelov. želim, da bi se v letošnjem letu posvetila večja skrb ureditvi stranskih cest, ki so obupne. In še to: mislim, da bi bilo umestno, če bi se centra Hrastnika zgradili oziroma v eni stavbi pa vil jonskega tipa uredili poslovalnico, kjer bi lahko dobili vse važnejše življenjske potrebščine in nam ne bi bilo potrebno letati v ta ali oni konec Hrastnika po solato ali meso ali pa kruh. V letošnjem letu pričakujem enake, če ne boljše gospodarske uspehe naš občine. Za zunanjo in notranjo politiko naše države pa lahko rečem, da je odraz prepričanja vseh naših državljanov.« Robert KRAVOGEL, študent, Trbovlje: »DA BI OPRAVIL DIPLOMO!« »Moja na j več ja želja je, da uspešno dokončam študij, da bi v prvih mesecih naslednjega leta uspešno diplomiral. Sicer pa pričakujem, da ne bom imel nobenih težav pri rednem študiju, to si želim kot študent. Kot aktiven športnik, nogometaš, pa si želim, da bi Bratstvo iz Hrast- Janez PISTOTNIK, sprevodnik, Zagorje: »OSEBNI AVTOMOBIL!« »Pričakujem, da bom v službi tako vesten kot doslej m in da bom imel malo več prostega časa. Največja želja: da bi zbral toliko denarja kot je potrebno za nakup vsaj rabljenega avtomobila. Kot občan: da bi uredili nekatere stranske ceste. Kot Zagorjan pa pričakujem, da bodo letos dogradili bencin- nika (Kravogel je bil v mi- ’’ nuli športni sezoni najboljši nogometaš Bratstva — op. p.) prišlo v slovensko nogometno ligo, saj imamo vse pogoje za uresničitev te želje. Na športnem področju pa še želim, da bi prišli rokometaši trboveljskega Rudarja v I. zvezno ligo. Kot Trboveljčan pa si želim in pričakujem, da bodo odgovorni činitelji poskrbeli, da bo imela mladina vsaj malo zabave in da bi sc končno le nehale dolgoletne sko črpalko, no in nazadnje kritike, da’mladina samo po- tudi, da se mi bodo nekoli-seda po gostinskih lokalih.* ko zvišali osebni prijemki.« V'TE M LETU? Pred letnimi konferencami sindikalnih organizacij v Zagorju ob Savi ter o nekaterih ganizacijskih vprašanjih. Delo občinskega sodišča v Trbovljah e Kot osnovno specifičnost dela Občinskega sodišča v Tr- je bilo v letu 1962 sodišče po pravno pomoč državljanom, • bovljah, ki deluje za območje treh zasavskih občin Tr- ekspeditivnosti na prvem me- ki je brezplačna. Na območju • bovlJe' Hrastnik In Zagorje ob Savi, lahko navedemo stu v SR Sloveniji. To pa sodišča je samo en pravnik, ,k) ZAGOrjE OB SAVI - • u,radno »ceno, da je bilo v letu 1962 na prvem mestu : d ■ , . tako da ne preostane drugi (k) ZAGORJE OB SAVI • glede storilnosti. Ekspeditlvnost dela pa je ozko povezana P°vmeni>. da ™Z®OS?ank<™ v stranki nič dragega kot to p» sklepu razširjenega plenu- • s sodniškim kadrom, ki ga na trboveljskem občinskem ^sevanju predložen,h zadev. dg k ^ T^avnonomoč ma občinskega Sand,kalnega S sodišču zelo primanjkuje. v enem mesecu rešijo nad 40 .... xV-F ■. , -F k sveta v Zagorju ob Savi bodo odstotkov zadev, v 3 mesecih "brtila za norn^ k samostoi letne konference sindikalnih Druga specifičnost: močna fluktuacljasodniškega kadra, nadaljnih 30% zadev, preosta- nemu pravmku. Mimo tega Medtem ko je bilo v letu 1960 na trboveljskem sodišču kar le zadeve pa v času od 3 me- D- nilna urejene Dravne J ’,n vt t bruarJU. Na 5 sodnikov, so bili lani samo še trije. In vzroki fluktuacl- secev do enega leta. Ce je pa ^oči nitiohTnll!bllznjlh,- konferencah bodo Je: ni stalnega sodniškega kadra. Večina sodnikov se vozi v postopek reševanja zadev n.. Za n ; ifi TrhnvliJiv. razprav),al1 ° ocen, dela or-službo v Trbovlje iz Ljubljane. Povsem razumljivo je, da se daljši od enega leta, so vzro- nrav ‘je bil lani snreiet skico ?.an?v dclavskega samouprav-kmalu utrudijo in sl poiščejo službo kje bliže domu ozlro- ki subjektivni in ne nedejav- 0 urcdi,vi službe pravne pl bfTpotS^delT zv^f z Iz’ ma tam, kjer tudi dobijo stanovanja. nost sodmkov. mdči za državljane"pri Sku?- d^^^esn^kov LmTT <£ t » * • . . . n ^ Čeprav se mora Občinsko ščini občine Trbovlje. Pravno lovnih oreanizacii o noslova- 1Z, >3 ,nJt? PnTd" nujnejši izhod v s,h. Druge sodišče Trbovlje ubadati s pomoč za državljane ima le nju deloraih organizadj v le- vsem zagotoviti potrebna sta- perspektive rešitve tega vpra- precejšnjimi kadrovskimi pro- Skupščina občine Hrastnik, tu 1963 novanja. Po drugi strani je šanja? Sodišče si prizadeva blemi, mimo tega nudi še pa tudi jasno, da samo Ob- pritegniti k delu na sodišču tinsko sodišče Trbovlje ne domače pravnike. Toda tudi zmore zagotoviti potrebna fi- tu so težave, kajti v Zasavju LANSKOLETNE AKCIJE SO POKAZALE VISOKO ZAVEST nančna sredstva za nakup sta- je občutno pomanjkanje prav- {VRCAMflV HRASTNIK A novanj. Vprašanje je pa tudi, nikov. UDLANUV UKASINIKA S? “ TiJnit°vnih organizacij liško in zvezno skupščino, po ber 1963. Omeniti velja, da je njihove sekcije. ZB NOV Laško in Hrastnik, vnesejo določila, da se žago-V središču razgibane raz- tovi možnost za prekvalifika- ^ Skopju in številne dru-prave so bila zlasti vprašar cijo borcev in aktivistov ^ akcije, katerih organ 1 za-n ja v zvezi z zdravljenjem NOB. *or Je kila organizacija SZDL borcev in njihovo oskrbo in . . „ . so pokazale visoko stopnjo pri tem kritiziran tog odnos ,čn* zbor je, upoštevaje zavesti' občanov Hrastnika, komisij, ki se ubadajo z re- razgibano razpravo in izčrp- Da bi lahko organizacije Sevanjem teh vprašanj. Bor- no poročilo predsednika Fer- SZDL kar najbolj učinkovito ci so razpravljali še o pro- čija Milerja, vsestransko delovale, je pripravil občinski bdematiki okrog priznavanja uspel. odbor SZDL Hrastnik pose- LITIJSKA DEKLETA HOČEJO BITI TUDI DOBRE KUHARICE Pogojne kazni za „črni fond" v IGM Zagorje LJUBLJANA — Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je v torek, 7. januarja, pretresal in tudi izrekel kazni sedmim bivšim in tudi nekaterim sedanjim uslužbencem in delavcem Industrije gradbenega materiala iz Zagorja iz Savi. Obtožnica jih Je bremenila kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja iz koristoljubja in ponarejanja uradnih listin. Od omenjene sedmorice je bila oproščena le Helena FORTE. Na enotno 8 mesečno zaporno kazen je bil obsojen bivši direktor IGM Leon POTOKAR, na 6 mesečno zaporno kazen komercialist Leon JUHTMAN in bivši računovodja IGM Viktor MUROVIč, na 3 mesečno zaporno kazen Jože ZUPANČIČ, Milena KNEZ, uslužbenka v IGM ln delavec v IGM Alojz LISEC. Vsem omenjenim je bila izrečena pogojna zaporna kazen za dobo 2 let. redu, Zupančič, ki je najprej raztrgal več neoštevilčenih računov, kasneje jih je pa začel na pobudo znanca shranjevati. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo dosedanjo nekaznovanost im neoporečnost obdolžencev. Udeleženke kuharskega tečaja iz Litije OBČNI ZBOR KO ZB NOB RADEČE OBČINSKI ODBOR RK ZAGORJE OB SAVI čestita vsem krvodajalcem In krvodajalkam srečno in uspehov polno novo leto 1964, posebej še tistim, ki so pokazali visoko zavest pri prijavah za prostovoljno oddajo krvi za Skopje. (jž) LITIJA - Star pregovor pravi: ljubezen gre skozi želodec! Dekleta iz Litije in okolice pa vedo, da zahteva šolanje in izpopolnitev tudi sodobna kuharica, gospodinja, žena in mati. Prav rade in v velikem številu so se vpisale v tečaj, ki ga je pripravil občinski odbor RK v Litiji, vodila pa ga je tov. Frelihova iz Ljubljane. Mnogo lepega in koristnega so se naučile v enomesečnem tečaju, kar vse smo lahko videli ob zaključku. De- kleta in žene so izrekle za- Občinski odbor RK iz Liti-hvalo tov. Frelihovi in vsem, je je priredil doslej že več ki so jim omogočili tečaj. podobnih tečajev. Podjetje v Zasavju nujno potrebuje SAMOSTOJNEGA, LAHKO TUDI HONORARNEGA KNJIGOVODJO z večletno prakso Nastop čimprej. — Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek Zasavskega tednika pod »Praksa«. Obtožnica je bremenila obsojene, (Potokarja, Juhtma-na, Muroviča), da so v letu 1960 na pobudo bivšega računovodje Muroviča ustanovili »črni sklad«, iz katerega so plačevali razne usluge, s tem pa niso odvajali družbi predpisana sredstva. Iz obtožnice je bilo razvidno, da je bilo v »črnem skladu« 368.749 din. Mimo tega je pa Potokarja obtožnica bremenila, da je za lastne potrebe, ko je gradil hišo, odpeljal 75 m3 peska. Pesek si je pa na Potokarjevo dovoljenje, in sicer 50 m3, odpeljala tudi Knezova. Medtem, ko so vsi obtoženi dejanje in krivdo priznali ter tudi, kdaj in kako je deloval »črni sklad«, se je skušal Murovič zagovarjati, da dolgo časa sploh ni vedel, da le-ta obstoja! Na razpravi so obsojeni naglasili, da se niso osebno okoriščali s sredstvi sklada, temveč da so na ta način skušali pomagati delovni organizaciji, ki ji takrat ni šlo tako, kot je bilo želeti. Sredstva za »črni sklad« pa so se stekala tako, da niso na račune za apno vpisovali tekočih blagajniških številk. Prvi je opazil, da ni nekaj v Seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK v Hrastniku (ik) HRASTNIK — Pred dnevi je organiziral ObK ZK Hrastnik celodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij in tovarniških komitejev ZK, na katerem so obravnavali naloge članov ZK v zvezi z realizacijo družbenega plana hrastniške občine za leto 1964. Mimo tega pa so seketarji obravnavali na zadnjem seminarju še oceno kaznovalne politike ZK v preteklem letu; v zaključnem delu seminarja pa so se pogovarjali o nekaterih problemih organizacijskega značaja ter o metodah dela organizacij ZK v občini. 8 • Zasavsk| tednik # fit. 2 • 9. Januarja 1964 • Letošnja zbirka Prešernove družbe S Sest knjig letošnje redne zbirke Prečen • nove družbe znova potrjuje smotrno ® uredniško zasnovo te naše množične edi- # cije. Poljudnoznanstvena in priročniška * plat ima na drugi strani protiutež v ® dobrem branju, kjer je domači književ- # nosti odmerjen večji delež. KOLEDAR * Jakopičevo sliko »Delo« kot opremo je v uvodnem delu več strani posvetil nedavni obletnici — praznovanju IL zasedanja AVNOJ. Jože Smole piše o moskovskem sporazumu, umetnostni zgodovinar France Zupan pa se na dostopen način ukvarja s problemom Umetnost in ljudje. Obletnici primorske vstaje je nekaj strani namenil France Bevk, pisatelj Miško Kranjec pa je svojevrstni prispevek Kam greš, •as posvetil problemom treh prekmurskih vasi. Po Južni Aziji nas z bogatim ilustrativnim gradivom popelje Božidar Pahor, Igor Prešern pa piše o skopski tragediji. Zapiski raznih avtorjev iz sedmih prestolnic so živahno branje, sledi pa Serafimova humoreska, medtem ko piše Bogdan Pogačnik o Slovenskem oktetu. Anton Ingolič je prispeval Sobotni sprehod, Z. Kozinc piše o popevkah, J. Stular e daljnem Jemenu, S. Fu-gina pa o modemih olimpijskih Igrah. Koledar zaključujejo nasveti za vsakdanjo rabo. FRANCE BEVK je v leposlovnem delu zastopan s povestjo za mladino IZ ISKRE POŽAR. Naš priljubljeni mladinski pisatelj se je v njej s klesano besedo lotil znanega tolminskega punta, te znamenite svobodoljubne epizode v življenju tlačanega slovenskega človeka. Knjiga sodi med tisto vrsto literature, ki po našem mnenju mladim bralcem močno ugaja. Lepo jo je opremil Tone Kralj. Domačo književnost zastopa še klasik IVAN TAVČAR e znanim delom V ZALI. Menda ni treba posebej pozdraviti zamisli, da so v to poljudno zbirko uvrstili tudi enega naših starejših pisateljev. Umetniška oprema Inž. arh. Kobeta daje vsebinsko dopolnitev k delu. Tretji leposlovni prispevek je zanimivo delo ruskega pisatelja VIKTORJA NEKRA-SOVA: V RODNEM MESTU. Gre za delo o ljudeh, ki se vračajo iz vojne, pa se ne znajdejo v novem okolju in šele po dolgem in težavnem iskanju najdejo pot v življenje. Prevod je oskrbela Vera Brnčičeva. DR. FRANJO SMERDU je avtor knjiga NAS ZDRAVNIK, zdravstvenega priročnika, poljudno pisanega in vsebinsko vsekakor prepotrebnega spremljevalca našega vsakdanjega življenja. Pisec se je lotil najrazličnejših bolezni, jih opisal in ob vseh postregel tudi z nasveti za zdravljenje. Za domače zdravljenje je opisal tudi mnogo zdravilnih rastlin. Knjiga ima več poglavij, tako o nesrečah, o dietah in drugem, je preglo-dna in sodi na priročno polico sleherne slovenske družine. FRANCE PLANINA daie v vodiču SLO-VENIJA IN NJENI KRAJI zaokroženo podobo naše ožje domovine — kolikor je pač v takšnem obsegu mogoče. Iz knjige je čutiti prizadevnost strokovnjaka, ki že dolgo opravlja na Slovenskem prepotrebno nalogo informatorja o naših gospodarskih, kulturnih in drugih znamenitostih in dosežkih. Posrečeno knjigo spremljajo številne fotografije. Nizka cena in dober izbor bosta zbirko nedvomno pripeljala med bralce v takem obsegu, ki ga po svojem poslanstvu zasluži. V tem pa Prešernova družba že napoveduje prihodnjo zbirko. Naslovi niso nič manj zanimivi. —a. KAKŠNA NAJ BO KULTURNA POLITIKA V LITIJI Na zadnjem občnem zboru občinskega sveta Zveze Svobod v Litiji so spregovorili o nekaterih aktualnih vprašanjih kulturne politike v občini. Pri oblikovanju kulturne politike smo tedaj upoštevali, je dejal v svojem poročilu predsednik občinskega sveta, vse izobraževalne in kulturne dejavnosti, ne glede na to, ali so te amaterske ali profesionalne. Kulturo nam nudijo danes množična posredovalna sredstva. Naloga nas vseh je skrbeti za usklajen razvoj in organsko rast vsega družbenega življenja in je izraz kulturne dejavnosti. Temeljno vprašanje je težava, s katero imajo opraviti vse kulturne dejavnosti, namreč kako zadovoljiti resnične potrebe naših delovnih ljudi, hkrati pa zainteresirati za izobraževanje tudi tiste, ki svoje potrebe po tem ne občutilo, Potrebe pa so tako različne in pestre, da obstoja nevarnost, pri tako širokem programu izobraževanja, za kvaliteto. Marsikdo se še vpraša, kaj predstavlja svet Svobod to meni, da mora le-ta skrbeti za različne metode izobraže-' vanja in kulturnega razne-j drila. To je organ, ki združuje v sebi vsa prosvetna društva in usmerjevalno vpliva na politiko to tempo izobraževanja. Vsako kulturno društvo je pri svojem detaf samostojno. Svet skuša slap beti tudi za določena materialna sredstva, vendar me vseh potreb ni mogoče reali1 zirati. Usmerjevanje in programiranje bo moralo biti i prihodnje enotnejše, to s4 pravi, da bo moral biti pro gram, ki ga potrdi pristojni organ pri občinski skupščini, pripravljen s svetom Svobod in prosvetnih društev. Ideja po enotnih telesih še ni ugasnila, samo oblika teh nam morda še ni znana, pa čeprav jo že čas sam potrebuje in išče. Kadar bodo ta kulturna telesa enotna v organizaciji, takrat bo enoten tudi program, enotno vrednotenje dela na kulturno prosvetnem področju,1 -pb- NAČRTI RADEŠKIH GLEDALIŠČNIKOV (lk) RADEČE — Ivan Pešec, znan kulturni delavec h Radeč, Je povedal, da bodo radeškl gledališčniki predvidoma le ob koncu Januarja naštudirali komedijo »Mlšolovkac, za mesec marec pa pripravljajo že novo dramsko uprizoritev. Ce bo na voljo dovolj igralcev In sredstev, bodo poleti upri zorill na proste* »Desetega brata«.Ob taki dejavnosti bo* radešld gledališčniki v letošnji sezoni prav gotovo zadovolji U ljubitelje dramske umetnosti. • <©> mm *m*m Delovni kolektiv TOVARNE DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU čestita vsem Radečanom in vsem delovnim ljudem širom po Jugoslaviji za novo leto 1964 ter jim želi še nadaljnjih delovnih uspehov. DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR čestitajo vsem borcem ln borkam NOB za novo leto 1964 SREČNO NOVO LETO 1964 želi vsem odjemalcem kolektiv »FERROMOTO« MARIBOR ELEKTRARNA BRESTANICA Čestita vsem borcem in borkam za novo leto 1964 Kdor ždi pristno štajersko vino naj zaideva povsod in ob vsakem času rc-nomirana odprta in vste- kieničena vina, ki jih dobavlja: »VINAG« Maribor, Trg Svobode 3 med njimi visokokvalitetni:. Pekrčan — Ritoznojčan — Rumeni muškat — Grajski biser — Senator —.Grand cabcrnet LILET — Tovarna obutve Maribor želi srečno novo leto 1964 ln priporoča svoje Izdelke, ki so Iskani tu ln v Inozemstvu! PRIMAT MARIBOR Tovarna kovinske opreme Maribor, projektira ln proizvaja opremo za mehanizacijo Industrijskega transporta. Delovni kolektiv podjetja so priporoča za uslugo. Vsem odjemalcem želi SREČNO NOVO LETO 1964 Ko se odločate za nakup vin, Imejte pred očmi vina »SLO VIN« M vam jih nudi podjetje »SLOVENIJAVINO« Ljubljana, Frankopanska 11 • Naša vina, kot »En starček« In »Grajska črnina« so «1 pridobila veliko potrošnikov, za mnoge pa so ta vina že pojem kvalitete. ® Med vrsto visoko kvalitetnih vin so zlasti ocenjena vina: Laški rizling. Tramince, Šipon, Rantna, Muškatni silvanec, Merlot ln Caber-net. S Izvoz vina v 36 tujih držav potrjuje, da posluie podjetje solidno hi uspešno S ZADOVOLJSTVO KUPCEV NAŠIH VIN »SLOVIN« nam bo največje priznanje. SLOVENIJA AVTO Ljubljana, Prešernova 40 Trgovina na debelo in drobno z motornimi vozili vseh vrst, skladišča in trgovske poslovalnice z avto-rezervnimi deli, avto in moto gumami, splošnim in električnim avto-mate-riaiom, bicikll in gradbenimi stroji domače proizvodnje. Sodobno urejena servisna in remontna dejavnost. PIVOVARNA LAŠKO proizvaja svetla in temna piva v sodih in steklenicah, ln sicer: # »Zlatorog« svetlo 12* pivo * »Laški Golding« 13* svetlo pivo 9 »Termalni desert« 15* temno pivo 9 »Novoletnlk« 19* svetlo pivo Svoje kvalitetne proizvode priporočamo vsem ljubiteljem dobrih pivi 10 * Tj*—M • »rtuUt M št ž * 9. lamiarla 1964 ® Kmalu sva prispela v Ka-strup. Torej, še nekaj minut naju loči od tega, da bova segla v roke najinim prijateljem. Na srečo sva že na prvem križišču naletela na ulico Nordmarksvej, kjer so stanovali najini gostitelji. Malce nervozna sva postala takoj, ko nama je neka gospa, ki je znala angleško in živi že od mladosti v tej ulici, povedala, da za ime, ki ga iščeva, res ne ve ... Avto sva parkirala na nekem napol praznem parkirnem prostoru in se peš napotila igrat vlogo modernega stezosledca. Kmalu se nama je sreča nasmehnila. Možu na bencinski črpalki so se kar zasvetile oči, ko je začel z veliko vnemo pripovedovati, da pozna gospoda Fogelstroema. Narisal nama je skico ulice, kjer stanuje najin danski prijatelj- Ko nama je izročal papirček z nakrecljanimi ulicami, drevoredi in križišči, je stal_ skoraj mimo in s tako spoštljivim dostojanstvom govoril o tistem, ki sva ga iskala, da bi človek lahko mislil, da je morda bratranec danskega kralja, ali kak pomemben vodilni uslužbenec davčne uprave. Ko sva prispela na kraj, kamor naju je poslal lastnik bencinske črpalke, sva takoj opazila, da to ni pravo mesto. Ime, ki se je blestelo na fasadi neke tovarne, je bilo res pravo, priimek pa ne. Spet sva bila »na cesti« in začelo se je pravo šerlokholmsko iskanaje sledi. To ni bilo lahko. Cesta Nordmarksvej je okoli tri kilometre dolga. Na južnem predelu prevladujejo veliki stanovanjski bloki, proti severu je pa teren bolj angleškega tipa: vile, hišice in hiše, vsaka poSebej zavita v velike ali majhne vrtove. Tu skoraj ni bilo žive duše. Mesto je bilo kakor izumrlo. Od časa do časa sva srečala kakšno preplašeno ščene in pa kakšnega osamljenega kolesarja. Za if&beno zaveso se ni pokazal obris kakšnega radovednega domačina; dozdevalo se mi je, da so prebivalci cele ulice odšli na sindikalni dopust. Končno sva na nekem vrtu zagledala dekle, ki je barvali) vrata. V petih jezikih sva ji skušala dopovedati, kaj bi rada, toda ona se je samo smehljala, ker ji je bilo vse skupaj po vsem videzu kar zabavno. Sele v neki mehanični delavnici se je zadeva razčistila. Sef tega obrata je po telefonu takoj zvedel za najinega prijatelja in že sva imela pravi naslov. Predno sta se najina danska znanca vrnila iz službe, je preteklo še nekoliko ur. Med tem časom sva šla' še malo na sprehod. Res je, da desettisoč brutoregistrskih za raznovrstna doživetja teen-ton. Najpomembnejšo vlogo agerjev ali pa odraslih zaigra v tej branši privatna stopnikov različnih dežel. Pia-svetovno znana tvrdka Bur- volase nordijke so bile veči« meister. noma v družbi južnjaških ti- V arhitektonskem pogledu pov. Atmosfera je bila borne je navdušil dvorec Rosen- hemska; bradati mladeniči so borg, ki je monumentalna molče sedeli in s filozofskim zgradba gotskih elementov, izrazom na-obrazu razmišlja-pomešanih z renesančnimi li o lepih oblikah svojih pri-oblikami. Pozni barok je naj- jateljic, oblečenih v dolge pu-lepše zastopan v mestni če- loverje in tesne elastične hlasta nam onadva v kratkem kakor v Milanu. Od celotne- z7sl??n>' ^e' ,.fe b°lj kot pogled na E—sEB EggEB novanja In da je vse na naji- strehe. Ker je bilo lepo sonč- v a p.^'ed .je ^dl c^k da so okrašeni s kra- V tem modernem industrij- sem seveda moral dodati tudi se spomnil, da se reče dan- jj^vo krono. Sploh je na vsak skem podjetju se poslužujejo svojega, skini sendvičem »smerebre- korak videti veliko teh kra- bavarskih metod varjenja; Naslednji dan — bila je ne-de« in pivu »ol«, za število ]jevih simbolov. Najbolj mecenska žilica lastnikov te- delja — smo se odpeljali v smo si pa pomagali s prsti smešno se mi je zdelo, ko 8a ogromnega objekta je pa Kronborg. Ves čas smo se na rokah. Kratka, toda zani- sem nad napisom pekarne vi- osnovala Ton d-Carlsberg, v vozili ob obali, za katero miva konverzacija. Vsa čast dgj veliko rumeno presto, na katerem se zbira celotni pre- lahko trdimo, da je danska danskim obloženim kruhkom! kateri je čepela skoraj rav- seže.k dohodkov za pospeše- riviera. Dan je bil precej Tako okusne stvari še nisem no tako velika zlata krona. vanJe umetnosti in znanosti, mračen in deževen in barva nikoli jedel! Kar se teh tiče, parkrat smo morali dati »Sosednja« pivovarna, ki je morja je bila srebmo-rjava. so Danci veliki strokovnjaki prednost gasilskim avtomobi- s‘cer mlajša od Carlberške se Kljub slabemu vremenu je in tudi Angleži jim v tem še jom ki so tulili skozi mesto 'menuie Toborg. Ustanovi je- bilo na cesti polno avtomobi-zdaleč niso kos. Na stotine fud- nekaj prometnih nesreč na Je bi*a *eta lg73 in je po- lov. Ko smo se pedjali skozi različnih variacij poznajo in smo vide]i Zanimivo je da stala v teku stoIetja ena iz- četrt danskih bogatašev, mi en sendvič je bolj okusen pretežna večina ,judi ,akšnim mcd najpomembnejših in naj- je Erik pokazal palačo naj- kot drug,. Imajo gostinske dogodkom ne p0Sveča veli. modernejših pivovarn v Ev- bogatejšega Danca. Ta ima obrate, kjer servirajo samo ke * : videl sem k,lm ropi- toliko kapitala, da si lahko razne vrste obloženih kru- reševalci nolacnli na nosi Vsako leto jo obišče preko sam določa davek. Država hov. ,a° |fs,o k™vega čtoveka" stotisoč obiskovalcev iz vseh mu vedno popusti, ker ji dru- Najina danska prijatelja Res je, da sc je nabrala Pa^no°or ImB, StV°je f0zi' da “ bo z ™era Erik in Karina sta bila sni- okrog majhna kopica rado- 1?*° danska prijatelja Res je rEmtCH BS sHS-S sissrtiraž; SHS 2* dolgo in vzdušie ie j i »« j . . . , Razumljivo je, da imata obe speli v Helsingoer. Na desni sEESHH sa SStoffXZ,"1 i" ■*;*“ fc-M*». ki Meni n<^hnrx el* °\r M. .^OŠare- ^rete^n^ večina penhagnu precej utrudila, sta Halsingborga. Na rahlo pravzaprav ni všeč kiTJ v ks‘je,v.je. znamke Mercedes, smo potrebovali nekoliko po- razburkani morski gladini ie na zvedel di slane m Ys?k l?ksi im? tudl radl°od- čitka. Ustavili smo se v enem bilo polno raznovrstnih ladij. Skem steklenica L o"f3,'"0 ?PreJcm”° Postajo, najbolj znanih eksistenciona- Peljali smo se mimo pristani« oslmdeset kron kar Ve ^ tako' ,da Je J stalnem stiku lističnih mednarodnih loka- šča, kjer je mrgolelo mornar-noZem a - — . XJC..V s centralo, ki mu posreduje lov po imenu Tokanten. V jev in carinikov. Kmalu no našem denarju osemtisoč di- stranke. Policija ima temno- prostorih je vladalo zakajeno prispeli do fcronborga. Ta Pa;JC/,7^,™ Je zdeIa ta' Plave undortne. ki so po kro- vzdušje. Na razglednicah, ki kraj ima ime po slovitem linsčdniT aPn' ie um. e. JUx.m naf!tl“h1 V0*0*?* ti jih zastonj ponudi že pri dvorcu, v katerem je nekdaj UcV. ‘n Ver i .in n^m oflclrsk,m paradnim vstopu natakar, je bilo zapi- živel Hamlet, ki ga je Shakes-bota ,p t* sobotab Pan' uniformam. Pred kraljevo pa- sano: »Tout le monde se ren- peare v svojem čudovitefft ci ne delajo^ smo si šli skup- lačo Amalienborg imajo rde- contre a Tokanten.« In to je delu povzdignil v nesmrtnost, no ogledat Kopnfltagen. Laže, če-plavo oblečeni stražarji na res, kajti na tem mestu lah- Lani (1963. leta) so začeli v Hitreje m več si lahko ogle- glavah velike tople Črne kuč- ko vsak vsakogar sreča. Tu tem dvorcu Danci in Angleži daš, če imaš s seboj doma- me, kar je znak. da kralja ni srečaš zastopnike vseh ras $n snemati to slavno Shakes va-cma. Da bi prištedili čimveč doma. Če je doma. so kučme vseh narodnosti. V pretežni rovo delo. Zanimivo je, da časa, smo se peljali kar z rdeče. V pristanišču je na večini je publika porazdelje- bodo film prikazale najprej avtomobilom. V centru Ko- stotine ladij. V ozadju so ve- na v pare. Od omizja do vse nordijske in angleške te-penhagna je promet zelo pe- like ladjedelnice, ki gradijo omizja švigajo koketni po- levizijske postaje, ster, toda ne tako dinamičen morske velikanke do sedem- gledi. Skratka, pravi prostor (Se nadaljuje) ■nmm SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO dragi bralci! Srečo in zadovoljstvo želim vsem tistim, ki se me še spominjate iz lanskega leta in tudi vam, ki se me ne spominjate. Priznati moram, da ni lahko delo Pepce ta. Koliko lepih in grenkih stvari sc lahko zgodi v enem letu. Sicer pa, zakaj toliko govorjenja! Preidimo k dejanjem. Toda že v naprej opravičilo, sem navaden zemljan in res vsega nisem mogel videti... Kar težko se je odločiti, kje naj bi začel. Nekje se pač mora. Samo malo še razmišljam. Aha! Že vem, tu bom začel: NOVO IN STARO Priznati moram, da mi je Litija zelo všeč. No, prosim vas, ne bodite zlobni! Ni mi Všeč samo zaradi zalih deklet, ki jih je tu več kot preveč, da morajo nekateri mladi Zasavčani vsako soboto hoditi sem tolažiti »zlomljena In strta« srca. No ja, priznati moram, da bi tudi meni, kljub zakonskemu prstanu, ie tu in tam ugajalo malo potolažiti »kako strto srčece«. Res lepo, že kar v začetku sem sc zaklepetal. Povedati sem mislil čisto nekaj drugega. Ko sem se lansko leto malo potepal po Litiji in občudoval to in ono, me je močno zbodlo v oči staro in novo mesto, oziroma Litija na desnem in Litija na levem bregu Save. Kakšna razlika! sem napol glasno vzkliknil. Medtem ko so bili pločniki in ulica na levem bregu čisti, da se je kar svetilo, je bile staro mesto na desnem bregu Save tako nametano z raznimi odpadki in papirji po pločnikih in ulicah, da so občani delali kar lepe ovinke od enega do drugega kupčka. »Ja veste, na levem bregu našega mesta teče železnica in tja tudi pride kak tujec, sem na desni breg pa skoraj nikoli ne. In zato skrbimo za red in čistočo le na enem in ne tudi na tem bregu Save!«, me je dobrohotno poučil mimoidoči Občan z desnega brega Save. Takoj sem dojel: tudi turizem jc važna gospodarska panoga. BREZ STRAHU... ONALNOi RACI- Vsakdanja stvar jc, če pridemo v ta ali oni gostinski lokal v Zasavju in vidimo na »teni ves zaprašen in v kakem bolj temnem kotu obešep napis: »Vinjenim gostom ne strežemo«, »Mladini izpod 18 let ne točimo alkoholnih pijač!« Ostanemo povsem mirni tudi takrat, ko vidimo, da najrajši in najhitreje gostinci postrežejo ravno vinjene godle in da natočijo pol ali .pa tar deci konjaka ali pa vinjaka mladini, ki ni izpolnila 6a prvi pogled niti 17 in kje Zjutraj našli v potoku, med avtobusom v Zagorje. Že v ribami! Trbovljah sem občudoval št> Kar zazeblo me je pri srcu, ferje avtobusov, ki so s tako ko sem zaslišal takšne pre- vnemo, požrtvovalnostjo In reške besede. vertnostjo mimo dela oprav« — Saj nisem vinjen, le ma- ljali hkrati še rekreacijo, lo slabo mi je. Ja, zakaj pa Medtem, ko so vozili po za- dvorišče hrastniške Steklar- naj" bi me našH med ribami?, ledeneli in valoviti cesti poti ne. Kar oddahnil sem si ob' sem pobaral občana. nike, so morali osvajati tud j prepričanju in. spoznanju, da — Zato, ker ni potok osnovna znanja smučarske) bi Hrastaičani sedeli v zgod- nasproti Slaščičarne zavaro- tehnike: vožnjo veleslaloma,! No in taka stvar se je tudi doma]čeSbi bilo teh dveh van- Pred leti se Je že Kaiti * velikim avtobusom ni| šele 18 let! To je že vsakdanja stvar. Malo bolj pa ostrmimo, če pridemo v gostinski lokal in vidimo, da kvartajo za denar. meni pripetila, ko sem tako tovarn, ki jlra prijazno raz-v temi, toda o tem malo svetljujeta temno pot,.* .REKREACOA" V ZAGORJU** O ponesrečil neki možakar In zjutraj so ga našli mrtvega ... Odkoril sem jo hitro na levo stran in še dandanes se kar tako enostavno izognit« se vsem luknjam in hribom. V Trbovljah je še kar ne-! kam šlo, v Zagorju pa je vsa« izogibam pločnika od Svobo š?ferju “?adsfl kot da bi zgubil vse velesla- de H do trga F. Fakina. Kajti, previdnost je mati modrosti! Kako lepo, se to sliši: har- lemsko znanje, ki ga Je pri- dobil na cesti v Trbovljah. Enostavno so se prepustili h kasneje, prištorkljal v gostilno »Zasavje« v Hrastniku. Kot sposoben državljan sem si v zgodnji večerni urici naročil malo turško kavico, se »raZkomotil« in malo pogledal, kdo je v lokalu. Na moji šel gledal nadvse privlačen plakat, na katerem je pisalo: TUBERKULOZA IN NJENO levi strani je bilo omizje upo- Navrzd^=- scm Vi -M ,, Lc kar na Blas vzkliknili Da ima ba za humanizacijo boksa, stihiji! Dolgo časa sem ugibal Tc lahko sedaj občuti in vidi 'm si razbijal glavo, zakaj se, že vsak občan, ki se kolikor ne vozimo več malo sem inj toliko zanima za to športno ^alo tja. Zmagala je končno panogo. Priznam, da se mi je radovednost. Vprašal sem »kar milo storilo«, ko sem šoferja: zadnje dni minulega leta videl pri trboveljski restav-PAZI SE! raciji lepak, na katerem sc je seznanjalo občinstvo, da , ,, . . . Tako premišljujoč sem pri- bo Ta5kdnj0 nedeljo boksar- M °Z,tl ^ ' v r ox je, jor sem za- g^o srečanje v tej in tej dvo- — Ja, res je. V Trbovljah rani. Ce sem do tistega tre- so tako lepo splužill cesto, — V Trbovljah ste morali Voziti slalom In veleslalom,1 tu v Zagorju pa ste kar za- kojencev, ki so za kratek čas metali duraka. Ko sem pa jjogledal na desno Stran, sem kar ostrmel. Že kar vinjena skupina treh možakov je z največjo vnemo metala tarok. Toda ne za kratek čas! Kje pa. Igrali so za denar. Kar strmci sem in premišljeval: ali je, ali ni dovoljeno igrati za denar v javnem lokalu. tudi ta nevaren, zahrbten in surov šment svoje zdravje, res nisem vedel. Torej, ne pravijo zastonj stari ljudje, da »se učiš vse življenje, umreš pa neumen«. Ja, kaj hočemo, je že tako. nutka dvomil v resnično hu- da so hribi in hribčki po ce- 2ASAV3E ' Razglabljajoč o tej zadevi sem prišel do kina Svoboda II v Zgornjih Trbovljah. „ __ ... Sc danes ne vem, kaj mi je Končno se nu je le posvetilo, bilo, da sem začel hoditi ne-da je kljub temu, da ni ni- kam opotekajoče po desni kjer več v gostinskih lokalih napisov, prepovedano igrati za denar. Kar oddahnil sem sl, ko je šla natakarica k njihovemu omizju in si mislil: »Aha, sedaj jim bo pa povedala: Za denar je prepovedano igrati v našem lokalu!« Pa ni bilo nič iz tega. Vljudno jih je vprašala, vse tri, že kar precej okajene, kaj želijo. Sklenil sem: ta-takrat, io bom imel dovolj denarja in se mi bo zahotelo malo hazardiranja, bom odrinil tia in se brez skrbi sprostil! Racionalnost, je deviza nekaterih mož v Hrastniku. Ko sem nekega večera v še kar zgodnjih večernih urah šel Iz »Podmornice* proti kolodvoru, sem lahko premišljeval o tej hvale vredni paroli. Takoj ko sem prišel iz lokala, sem moral krepko napeti oči, da sem lahko šel po pločniku. Ko sem prišel do Riklovega mostu, sem začel občudovati lepe jeklene nosilce fluorescenčnih svetilk, ki so se od sramu skrivale in zavijale v temo na vrhu nosilcev. Sele ko sem prišel do prvega ori tika, mi je cesto razsvetlila svetloba iz Kemične tovarne, od tu naprej pa razsvetljeno po strani pločnika, na levi ga tako in tako ni. Nisem naredil niti dobrih štirideset korakov, ko me je malo zaneslo na desno stran, ko zaslišim za seboj prestrašen klic: — Pazi se, tovariš! Ali bi sc rad tudi ti ponesrečil?! manizacijo boksa, me je rav- sti. Tu pri nas so jo pa dru no tisti lepak prepričal v gače p!ihnill. Cesto so eno resničnost časopisnih vesti, stavno posuli s soljo. To delo Kajti vse dvome mi jc raz- so opravili nadvse »strokov Nel Zakaj pa pravite prfiI[> vabHo da pride_ no Trdosrčna mati 0 Kako Je bil presenečen starejši moški, ki je šel 21. de-0 cembra po peš poti proti Bevškem v Trbovljah v sprem-0 stvu starejše ženske. In je ob poti zagledal v snegu ne-0 kaj premikajočega, ni potrebno posebej poudarjati. Ko 0 je stopil približno kake dva metra od poti v visok sneg 0 Je najprej zagledal od mrazu pomodrelo otroško ročico. 0 Hitro sc Je sklonil tn dvignil iz snega otroka, novorojenč-0 ka — deklico. 13. decembra 1963 je Štefka vsem slekla novorojenčka ter BARIČ, stara 20 let, doma iz Pregrade, zaposlena v hrast-niški Steklarni, stanujoča pa v Ribniku 8 v Trbovljah, rodila nekai po II. uri zdravega otroka. Osem dni kasneje, 21. decembra, pa je bila odpuščena iz bolnice. Ko ie prišla iz bolnice, se je vsedla na avtobus in se odpeljala do Sušnika. kjer je izstopila in odšla proti Bevškem. Pri hiši Bevško 63 je zavila v hrib na strmo stezo, kjer je približno 300 m od glavne ceste po- ga odvrgla v sneg kake 2 m od steze: oblekico in odejo pa je odnesla domov. Nekaj kasneje, približno 3 do 4 minute, pa sta šla iz nasprotne smeri omenjeni starejši moški in ženska, ki sta našla nebogljenčka v snegu. Že naslednjega dne, 22. 12. 1963, so otroka odpeljali v Ljubljano, v vzgoj nov arst veni dom za brezdomce. Baričeva je dejala, da j« storila to delanje zato, ker jo je zapustil zaročenec. Hudobni veter 6 »Potem smo ugotovili vsaj dejansko stanje. Toda ali ne razumete, da je VValdo opisal vašo obleko, ko je spraševal v krčmi po vas? Tik preden je bil ustreljen? In da je za ta opis zvedela policija, ki pa ne ve, kdo je WaIdo, in da Iščejo na vse kriplje žensko v opisani obleki, torej vas, da bi jim to povedali? Ali tudi tega ne razumete?« Roka, v kateri je držala pištolo, se je jela tresti. Z odsotnim pogledom sc je ženska ozrla na orožje in ga spravila nazaj v ročno torbico. »Kako neumna sem, da se snloh pogovarjam * vami,« je šepetala predse. Dolgo je strmela vame pa globoko zajela sapo. »Povedal mi je, kje stanuje, in očitno ga ni bilo nič strah. Takšni so pač izsiljevalci. Dogovorila sva se, da se bova sestala na cesti, toda bila-sem prepozna. Ko sem prišla, je na cesti mrgolelo policistov. Zato sem sedla v svoj avto in čakala. Potem sem šla do lasephoveea stanovanja in trkala. Nato sem spet so me videli v tretjem nadstropju. Potem sem srečala vas. To te vse.« »Pravili ste mi o možu,« sem zSnrmral. »Kje Je?« »Na neki seji.« »Oh na seji,« sem rekel porogljivo. »Moj mož Je zelo zaposlen in pogosto ima seje. Inženir je in bil k že po vsem svetu. Veste.« »Že prav. Sestal sc bom z niim, pa ml bo sam vse povedal. Toda karkoli je Joseph že imel v rokah proti vam, to je zdaj brez pomena. Mrtvo je, kot Joseph sam.« Končno mi je le verjela. In laz sem imel občutek, da mi nikoli ne bo verjela. »Ali je res mrtev?« je zašepetala. »Cisto zares?« »Mrtev je. lahko se zanesete. Mrtev, mrtev!« Osupnila te in zazijala. Slišal sem ropot dvigala, ki je obstalo v mojem nadstropju. »če zakričite, vas bom pretepel!« Sicer ni to zvenelo nriiazno, je pa pomagalo. Preprečil sem, da bi dobila histeričen napad. Zaprla je usta. Slišal sem korake no hodniku. Nekaj mi je reklo, naj bom previden. Položil sem prst na usta. Ni se zganila. Njen obraz je postal maska in njene velike modre oči prav tako temne kot podočnjaki pod niimi. Vroči veter je butal v zanrta okna. Kadar piha Santa Ana. je treba okna zapreti, pa naj bo še tako vroče. Zunai je bilo slišati korake človeka, ki še ne ve točno, kje se bo ustavil. Potlej so se koraki ustavili pred mojimi vrati. Nekdo je potrkal. Pokazat sem na vzidano omaro za posteljo. Neslišno je vstala, tiščeč torbico pod pazduho. Pokazal sem na n len kozarec. Vzela ga je s seboj. Zdrknila ie čez prenrogo in skozi vrata ter jih naglo zaprla za seboj. Nisem si še bil na iasnem, čemu to počenja. Spet jc potrkalo. Imet sem vlažne dlani. Vstal sem, da je zaškripal stol in glasno zazehat Potem sem šel k vratom in odprl — a brez pištole v roki. in to je bila vehka napaka. Nisem ga takoj spoznal. Morda iz ravno nar sprotnega vzroka, zaradi katerega ga tudi Waldo ni takoj spoznal. V krčmi je imel ves čas klobuk na glavi, zdai pa je bi! gologlav. Bil je plešast, samo z vencem las na črti, na kateri se steer za-čenia rob klobuka. Nad to črto se je začen!a'a bela. suha koža. Zdaj te bil videti dvaiset let stanetši in bil te drug človek. Toda snežna! sem pištolo, ki jo je držal v roki: avtomatsko dvain-dvateetko z velikim vizirjem. Prepozna! sem tudj nteoo-i-e svetle,-krute, brezizrazne oči. podobne kuščarjevim. Bil ie sam. Z onožiem se ie dotaknil motega obraza In s stisnjenimi zobmi zasikal: »Jaz sem Gremo noter!« Odmaknil sem se ravno toliko, kolikor je bilo notrebno, da ie lahko zgori vrat* z* seboL ne da bi se moral zateoadeli obrniti. Gledal sem rb in niti nisem bil prestrašen, temveč le nekake čudno ohromtien. Ko je zaprt vrata, me le gnal pred seboj ritensko po sobi, dokler nisem čutil, da sem l nogami zadel ob nekaj. »To je Igralna mizic«,« Je rekel. »Neki bedak igra tu šah. Vi?« Požrl sem slino. »Lahko rečemo tudi, da Igram. S tem se kratkočasim.« • SULEC, TEŽAK 14,5 KG! Člani ribiške družine Litija, ki ima svoj revir od litijskega mostu do vasi Sava in Spodnji Log v dolžini 7 km, so določili za zadnjo sezono odlov 7 sulcev. 0 njegova Slava vojvodine 0 Kranjske. Prinesla je tudi 0 avtorju veliko slavo, a za 0 izdajo je žrtvoval toliko, 0 da je moral prodati grad 0 Bogenšperk in hišo v Lju-0 bljani. Ločiti pa se je mo-0 ral tudi od knjižnice. ______(Nadaljevanje sledi) • »SPET NESREČA...!« Po Savinjski cesti v Trbovljah sta šla neko soboto dva mladeniča in se dokaj glasno pogovarjala o tem in onem. Za njima je šel upokojenec in poslušal njun razgovor. Naenkrat pa je upokojenec napel ušesa, ko je zaslišal: — Milan, ali vidiš! Na, poglej, spet nesreča!« še predno je lahko Milan kaj vprašal, se je oglasil upokojenec: — Nesreča! Ja, hudlrja same nesreče! Kdaj se je pa zgodila? je radovedno vprašal. Mladeniča sta se ustavila to počakala upokojenca. — Ravnokar, mu je odvrnil mladenič. — Ravnokar?! je presenečeno vprašal upokojenec to se oziral okoli sebe. — Ja, kje pa je ponesrečenec? — Ravnokar se je peljal mimo nas. Dva sta se poročila! ® To je pa središče Trbovelj, ® slikano 1924. leta Tovariš MILAN ZORKO iz Trbovelj, Trg svobode 36, nam je poslat naslednje pismo: »V 52. številki Zasavskega tednika (iz leta 1963 — op. ur.) ste priobčili fotografijo starega Zagorja. Ker v isti številki tudi vabite ostale naročnike in bralce k sodelovanju, vam pošiljam redko zanimivost. Fotografija (spodaj — op. ur.) je iz leta 1924 in zajema že tedaj središče Trbovelj z rudniško restavracijo. Starejši naši občani se bodo ob tej sliki spominjali »gotovo tedanjih dni, mlajši pa bodo lahko videli napredek, ki je bil posebno po osvoboditvi v tem delu Trbovelj precejšen!« Tovarišu Milanu Zorku s« za pismo In poslano fotografijo Trbovelj Iz leta 1924 najlepše zahvaljujemo. Hkrati vabimo vse naše naročnike to bralce, ki hranijo stare fotografije iz Zasavja, da nam jih s kratkim komentarjem pošljejo. Vse poslano gradivo bomo -rade volje objavili! Med letom so spustil) v reko več.sto malih sulcev, ki so jih kupili v ribogojnici. Odlov sulca se je začel 1. novembra in bo trajal do konca tega meseca. Do konca minulega leta so ulovili šele tri sulce. Za lov na sulce se močno zanimajo tudi ribiči izven litijske komune in celo iz tujine, saj je sulec — kralj voda — v nekaterih državah že neznan, ker so jih pomorile industrijske odplake. Prvega sulca v tej sezoni, težkega približno 8 kg, je ujel član litijske ribiške družine Pregelj in ga zmagoslavno popeljal na motorju skozi Litijo. Ujel ga je v tolmunu v Pono-vičah. Največjega sulca je pa ujel Albret Kavčič iz Grbinske ceste iz Litije. Njegov plen je tehtal 14,5 kilograma. V,želodcu uje- član RD Litija, Pregelj z 8 kg težkim sulcem tega sulca so naši; dve manjši ribi. (-Ji) Janez Vajkard Valvasor v gosteh v »Zasavskem tedniku« • OBVESTILO REŠEVALCEM NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE ZASAVSKEGA TEDNIKA V 1/64. številki »Zasavskega tednika« smo objavili Novoletno nagradno križanko ZT. Za reševalce smo pripravili 25 lepih denarnih in knjižnih daril. Rešitve križank morajo biti v uredništvu najkasneje do jutri, 10. januarja; pri reševalcih izven Trbovelj pa bomo upoštevali datum poštnega pečata. ® Ne pozabite: 10. Januar je rok za oddajo Novoletne nagradne križanke ZT. Trg revolucije v Trbovljah, leta 1924, ko še ni Imel sedanle oodobe to imena vzdrževal v njej risarje, bakrorezce in bakrotiskarje. Študiral je in pisal, hkrati pa vztrajno popotoval sem in tja po Kranjskem in po sosednjih deželah, izpraševal, brskal po arhivih, zapisoval, risal in meril, se vzpenjal na gore in se spuščal v jame. Leta 1683. pa je moral pero zamenjati z mečem, ko je kot stotnik dolenjske strani vodil štiristo pešcev na Štajersko proti Bathyanyjevim upornikom in proti Turkom. Po nekaj mesecih pa je spet sukal pero, pripravljajoč svoje največje delo, Slavo Vojvodine Kranjske. V zvezi s tem delonii je tudi njegovo potovanje v Niimberg leta 1685.; šel se je dogovarjat s tiskarjem in svojim pomočnikom Erazmom Franciscijem. 0 1687. leta je doživel eno 0 največjih odlikovanj, po-0 stal je- član angleške kra-0 Ijevske družbe (Royal So-0 ciety), v kateri so delovali 0 najznamenitejši sodobni 0 učenjaki, npr. Newton. 0 Leta 1689. je naposled izšlo 0 njegovo življenjsko delo. I. Za uvod: nekaj podatkov 0 VALVASORJI so bili star 0 plemiški rod iz Bergama 0 v Italiji. Prvi VALVASOR, 0 ki je znan na Kranjskem, 0 IVAN KRSTNIK, je prišel 0 kot trgovec v prvi polovici 0 XVI. stoletja v Ljubljano, 0 obogatel in si pridobil 0 kranjsko državljanstvo. 0 Ker ni imel potomcev, je 0 zapustil od svoje bogatije 0 grad Medijo (na Izlakah 0 pri Zagorju ob Savi — op. 0 uredništva) HIERONIMU 0 VALVASORJU. HIERONI-0 MOV sin JERNEJ, deželni 0 odbornik in glavni prejem-0 nik, je imel iz prvega za-0 kona sedmero, iz drugega 0 z Ano Marijo Ravbarjevo 0 sedemnajstero otrok, dva-0 najsti je bil JANEZ VAJ-0 KARD. Janez Vajkard je bil krščen 28. maja 1641 v ljubljanski stolnici, a rodil se je isti dan ali dan poprej. Po brezskrbnih otroških letih in po začetnem šolanju je mladi Valvasor študiral v Ljubljani pri jezuitih, a čeprav jih pozneje večkrat pohvalno omenja, nikjer ne pove, da bi bil pri njih dobil kako neposredno spodbudo za svoje življenjsko delo. Nadaljnje izobrazbe je iskal v tujini, saj je bila navada, da so kranjski plemiči pošiljali svoje sinove na tuje, posebno v Italijo in na Francosko. Osemnajstletni mladenič pa je krenil najprej na Nemško: v Solnograd, Mtin-chen, Ingolstad, Niimberg in Augsburg. — Da bi se izuril tudi v orožju, je stopil v začetku šestdesetih let v Senju pod poveljstvo grofa Nikolaja Zrinjskega ter pomagal s svojimi tovariši in hlapci v bojih proti Turkom 1.1663. in 1664. V naslednjih letih je nadaljeval svoja popotovanja v tujino. Tako je 1666 bil na Dunaju, se napotil nato v Braunschvveig, v Bamberg, v Italijo in 1669 v severno Afriko. Od tod je 1670 odšel na Francosko ter se po dveh letih vrnil preko Nemčije, Švice in Italije domov. Doma se je 1672 oženil z Ano Rozino Grafenvvegovo in si kupil gradove Bogenšperk, Črni potok, (oba v bližini Litije — op. ur.) in že takrat podrt Lichtenberg, ker je rodni grad Medija prešel v last starejšega brata Karla. Ko se je tako ustalil in umiril, se je ves utegnil posvetiti študiju in raziskovanju domovine. Imel je lepo knjižnico, ki je narasla na kakih 10.000 knjig, umetniško zbirko, sestoječo iz 18 zvezkov, zbirko matematičnih in astronomskih instrumentov in starih novcev. V gradu Bogenšperk je 1678 uredil tudi ba-kroreznico in tiskarno ter