PoStnina plačana ▼ gotovfnL Leto XIII., štev. 53 Ljubljana, četrtek $. marca 1932 ^SOTOZlL^vUUBUAH, 3. lil. 1932' pl °Čena 2 Din Oq5'iO Lpra vutštvo; L.juoi)ana, Kaatijcv« □lica 5. — Teietoo št. 3122. 3123, 3124. 3125 3126. InserarnJ oddeiefc: Ljubljana, Selen-bureova ui 3- — TeL 349i io 2492. Podružnica Mar bor: Aleksandrova cesta št 13 — Teietoo št 2455. Podružnica Gelle: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 100 Računi ori pošt ček zahodih: Ljubljana 5L 11842 Praha čislo 7« icn VV*pn «t I0S241 Naročnma cunsa mesečno 25 — Din, za bv»7"m«tvn «0 — l>o Uredništvo: Ljubljana. Knaflv?va ulica 5 Teleton St 3122. 3123 31 M. 3125 Io 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Olie Kot-enov* u! S Telet 4t 100. Rokopisi se oe vračajo. — Oglasi po tur1 tu Polom lapovske vstaje Valenius in ostali voditelji revolucionarnega pokreta aretirani — Kmetje zapKŠžajo vstaške vrste Kitajska fronta razbita Japonci zasedli capej — Kitajci so se umaknili v drugo obrambno črto — Pred konferenco pri okrogli mizi Stockholm, 2. marca. d. Lapovska revolucija je dosegla svoj višek. Iz Hei-singrforsa poročajo, da je napetost političnega položaia izredna in da je zarad tega vlada v garnizijah mobilizirala vse vojaštvo. Pripravili so celo tanke ir oklopne avtomobile, da posežejo \ akcijo.^če bo potrebno. Helsingfors, 2. marca. č. Predsednik finske republike Sveenliufvud .ie izda ■proglas na ljudstvo, v katerem ostro obsoja lapovski revolucionarni pokret ter poziva upornike, naj opustijo borbo Vlada je izdala nalog, da se aretiraio Beograd, 2. marca. p. Narodna skupščina je danes ves dan nadaljevala načelno raz-r avo o državnem proračunu Kakor vče-j je bila debata tudi na današnjih sejan >-e!o živahna. Na dopoldanski seji, ki se je pričela nalu po 9., je narodni poslanec Miloš ragovič pred prehodom na dnevni red ^žil interpelacijo na ministra ze šume in dnike v zadevi borskih rudnikov, ki jili ■ a v eksploataci ji neka francoska družba Internelaut vpra.šuie ministra, ali mu je ?nano. da s* vrši eksploataci j a na nepravilen način in na prijavi napačne analize. Podjetje je prijavilo da nridobiva od 100 kilogramov rude s;:nw 17 do IS gramov ylata, dočim je interpelantu znano, da se dobiva mnogo ve? Naposled vprašuje, za •atero dobo ie dobilo to društvo koncesijo •n kaj namerava storiti minister, da država re bo oškodovana. Skupščina je nato predla na dnevni red ■'i r.odaljevaia proračunsko razpravo Prvi e govoril narodni poslanec Vasilij Grdjič k * je med drugim zahteval strogo revizijo vseh banovinskih proračunov da bi se "vrT. bremena kar najbolj olajšala. Kn-»zira'1 je dalje državno administracijo in grijal. da se število osobja po ministrstvih ni prav nič zmanjšalo, čeprav so ba nov ne prevzele velik del prej državnih iposlov. Državna uprava je prekomplicira-ra n io je treba poenostaviti V svoierr nadaljnjem govoru se je poslanec obširno bavj! z razmerami v vrbaski banovini. Davči?.a ©feremenltev narodnega Poročevalec finančnega odbora dr. Otoa Oavrilevič je v daljših izvajanjla ocl-r varjal na razne pripombe in kritike po sameznih govornikov. Poudarjal je, da Je fkiepajije o proračunu najvažnejša in najvišja piavica narodnih poslancev. Baš n ■ega se vidi, rcolike važnosti je parlamen-arn režim. V svojih nadaljnjih izvajanjih dr. Gavriiovič opozoril na včerajšnjo iz-jav0 notranjega ministra, da bi vlada takoj, ko bi spoznala, da ne uživa več zaupa-r. d Narodne skupščine, izvajala konsek-venee, Jasiranrno so po ustavi ministri od parlamenta neodvisni in odgovorni samo kralju. Razpravljajoč o proračunu samem je 30 odstotkov. Državni proračun nikakor re predstavlja postavs, ki bi se narodu od ..->, ,4aj se vse to. kar »e steka v državno blagajno, na drugi strani zopet vrača m-ed narod, bilo v obliki plač, bilo v obliki rajnih nabavk ali na drug aačin. Zarad" tega s« tudi ne sme presojati vse samo s stališča dajatev. Naša fiaiančna politika ježe od ieta 1929 stabilna in kljub najhujšim časom, ki so omajali najbolj trdne valute ra sveru, je naš dinar ohranil svojo stalno ■»rednost. Govornik se je zahvalil na k on ju r.a vse Lnieijativne predloge, ki bodo dobro služili pri izvajanju nadaljnje gospodarske poiitike. Politični g©vori Narodni poslanec dr. B 1 e g o v i <5 se J^ bavil predvsem z razmerami v savski banovini; med drugim je podvreel svoji kri-kritiki postopanje nekaterij upravnij oblasti, zlasti policijskih. Njepov govor je ponovno izzval živahne kontraivenze. Naslednji eovornik flr. Wirko Došen je c^tro reagiral na izvajanja predtrovornika ter poudarjal, da se iz njegovega srovora zrcali mentaliteta onih. ki so vzrasli pod vplivom germanizma in madžaron&tva. Go vornik je obširno razpravljal o parlamenta rizmu in poudarjal. da nas je preteklost » dovolj težkimi izkijšn nmi poučila, da ie sedanji parlamentarizem vsaj za enkrat za nas najbolj primeren. Poslaner dr. Ivandckič Je v svojem eovo-ru zavračal včpraišnje trditve dr. Andjeli-noviča slede Bunj^vcev in protestiral proti takemu načinu javne kritike. Poslanec Mita Dimitrijev:«« je imel političen ?ovor, v katerem ie plediral za pomir-jenie v vseh plasteh naroda, da bi se moirla v složnem delu doseči konsolidacija gospodarskih. kulturnih in političnih prilik v državi. Obžaloval ie prerano smri ^tjepnna Kadiča, ki je znal izločiti škodljive vplive raznih mračnih elementov. ^si voditelji lapovskega pokreta, med liimi Kosola. Valemus in drugi. Uporniki pa so odgovorili, da borbe ne bodo jpustili. dokier ne odstopi vlada meščanske koalicije in ji ne sledi druga. «i ii bo lapovska desničarska struja zaupala. Helsingfors, 2. marca. č. Kmečki nacionalistični lapovski pokret ni dosegel nikakršnih uspehov. Mnogo kmetov je *ar»usto rabi ta predvsem za prebrano, vidimo, da da industrijsko delavstvo skopaj dve milijardi za nabavo živeža. Če vpoštevamo še delavstvo, zaposleno v obrti, lahko rečemo, da porabi industrijsko in obrtno delavstvo s svojimi d nižina-mii gotovo pet milijard za nakup živeža, kar gre pred vsem v korist našega kmeta. Pomen v industriji in obrti z a nosi enega de-iavstva kot konzumenta domačih proizvodov je tem večji, če pomislimo, da zmaša vrednost našega agrarnega izvoza samo 2.5 milijarde. Zaradi tega nam splošni gospodarski položaj in vedno jasneje tendence agrarne nrotekcioreisrione nolirike nuino nalagajo. da posoešujemo domačo industrijo in obrt, ker bo le na ta n^čin mogoče izboljšati splošno narodno blagostanje Na-sprotstva med interesi industrije in polie-delstva so samo navidezna. Z razvojem industrije se bo novečalo število industrijskega delavstva, ki je največji konzument kmetijskih pridelkov in tako najboljši kunec v državi.« Za posl. Krejčiiem so govorili poslanci Aleksander DodhS, ki je zahteval, naj se poslancem zabranl vsako drugo pos'ovno udejstvovanje. Šalih Baljič. ki je imel lep eovor o jugoslovenstvu. ter dr. Brana Sta-n;šič. nakar ie dobil besedo narodni "osla-nec ptuiske?a sreza e Lovro Petovar G. Petovar je govoril najprej o političnih razmerah v Sloveniji, nato pa o proračunu samem Njegov govor je bi'l sprejet z velikim odobravanjem (Obširneje ga priobčimo jutri.) Ko je govoril še posl Tonič. je bila popoldanska seja zaključena Pospešena razprava Po popoldanski seji Narodne skupščine I se je sestal klub poslancev JRKD in je ugotovil, da se je treba podvizati z načelno debato o državnem proračunu. Po kratki debati so se sporazumeli, da zaključijo načeLno debato o proračunu v Narodn' skupščini jutri zvečer. Nekateri prijavljeni govorniki so se sami umaknili, ostali so obljubili, da bodo čim Lolj s Krajšal i svoje govore. Nočna seja Ob 2f. uri se je zasedanje Narodne skuD-ščine nadaljevalo. Prvi je povzel besedo poslanec dr. Kostič. ki je eovoril o razmerah v Južni Srbiji. Njegov govor, v katerem je z jasnimi potezami označil jugoslovensko ideologijo in ki ga je podal z velikim zanosom, je izzval v Narodni skupščini viharno o.lohravanje. Seja se še nadaljuje. Šanghaj, 2. marca. AA. Japonci so začeii na vsej tronti ofenzivo proti Kitajcem in jih prisilil; na vsej črti k umiku. Japonske čete so zavzele Ta-čang in tako skoraj popolnoma obkolile Capej, ki so ga Kitajci že izpraznili. Japonska ofenziva je prebila kitajsko fronto v širini 5 km in globini 1600 m. General Širajava je izjavil, da takoj ustavi sovražnosti, če kitajsko poveljstvo pokaže dobro voljo in umakne svoje vojaštvo. Dosedaj se še ne vrše nikaka uradna pogajanja za sklenitev miru. Šanghaj, 2 marca. s. Po oHcijelnifa vesteh so Japonci po ljufem obstreljevanju prebili kitajsko fronto. Zveze proti notranjosti so ogrožene. Zaradi tega se bodo Kitajci umaknili proti Nanhsian-gu, 11 mili zapadno od oostaje Capej na železniški progi Šanghaj - Nanking. Tam nameravajo nadaljevati z odporom proti Japoncem. Umik Kita|eev za nevtralni pas Šanghaj. 2. marca. č. V sektorju fronte pri Kiangvanu so se v pretekli noči Kitajci povsem neopaženo umaknili, tako da ie iaponsko topništvo davi obstreljevalo že prazne okope. Japonci so opazili umik šele potem, ko ie njihova pehota izvršila napad na zapuščene jarke, ki jih ie potem zasedla na vsej črt? ter prodrla do vasi Činči-iahang, oddaljene 5 km od Čapeja. Vrhovni povelinik kitajskih vojnih sil general Čaj utemeljuje um!k kitajskih čet z izkrcevanjem novih japonskih vojnih oja-čenj. Kitajska pehota ne bi mogla braniti svojih dosedanjih položajev, ker so bili slabo zgrajeni in ne bi prenesli več japonskih granat. Kitajci pa so medtem v zaledju zgradili silne obrambne okope, v katerih bodo mogli za vsako ceno braniti svojo zemljo pred kakršnimikoli iaponskimi napadi. Zanimivo je, da so nove kitajske utrdbe zgrajene nad 20 km lJ Šanghaja. to je iz- ven onega ozemlja, za katero zahtevajo Japonci nevtralnost- Japonci so danes dopoldne napredovali v vseli sektorjih šanghajske fronte. Zasedli so strateške točke med Vuzuneom in Kiang-vanom. ki so jih Kitajci zapustili. Le pri Capeju so naleteli na nekaj kitajskih čet. ki so imele nalog, da krijejo umik ostale vojske po nankinški železniški progi. Japonsko glavno poveljništvo je objavilo, da so japonske čete ob 12.30 zasedle vas Tačang. V šanghajskih diplomatskih krogih prevladuje mišljenje, da pomeni nepričakovani umik kitajske vojske tako rekoč že konec kitaisko - japonskih nasprotstev, V sa-men. Šanghaju so boii docela ponehali, ljudstvo se ie pomirilo in se sedaj v vsej javnosti z vnemo govori o najnovejšem dogodku. Nekateri so mnenia. da Japoncem ni mnogo verjeti In da bodo bržkone nadaljevali bo?e s Kitajci, čeprav so se umaknili 20 km daleč. Tudi v diplomatskih krogih z napetostjo pričakujejo nadalmiih ukrepov japonskega vojnega noveliništva. Viszung se še drži Šanghaj, 2. marca. a. Kitajci so se umaknili na drugo obrambno črto. ki je bila v zadnjih tednih zelo močno utrjena. Bazo te obrambne črte tvori Nanzinag, kamor je kitajski poveljnik preložil svoj glavni stan. Tretja obrambna črta se gradi pri Sučau za primer, ako se Kitajci ne bi mogli držati v drugi obrambni črti. Japonci so uničili železniško progo med Šanghajem in Kvinra-nom. Japonske čete zaradi obstoječe nevarnosti zaradi min prodirajo le počasi ter obstreljujejo vsako vas. ki so jo zapustili Kitajci. V Čapejti so izbruhnili novj veliki požari. Branitelj Vuzunga se ni hotel pokoriti ukazu kitajskega poveljnika, da se umakne, ter nadaljuje z obrambo utrdbe. - Proglasitev mandžurske države Mnkden, 2. marca. AA. Nova mandžurska država je uradno proklamirana. T>oiidon. 2. marca. AA. Po poročilih ir Tokija, so neznane osebe hotele zažgati v bližini Harbina nahajajoči -e hangar. Pri t?m je prišlo do strahovite eksplozije, ki je zahtevala nad 100 Smrtnih žrtev. Pred mirovnimi pogajanji Tokio, 2. marca. AA. Danes jt bilo « kabiogramom javijeno v Ženevo, da je js ponska vlada sprejela predlog francoskega delegata v svetu Društva narodov, Paul« Boncour ja, o nujnem sklicanju konference pri okrogli mizi, na kateri se bo sklepalo o rešitvi kitajsko-japonskega Spora. Japonski delegat je izročil svetu Društva narodov noto japonske vlade, ki pristaja na predlog za mir. Tudi Kitajska je pristala na Boncourjev predlog. Sir John Simon je urgiral pri japonskem delegatu v Ženevi, naj Japonska brez odloga ustavi sovražnosti in obljubi, da bo storila vse. da se vojna neha. Mnogo komentarjev je v Ženevi zbudila tudi izjava amer škega zunanjega mimstrstva. ki zagotavlja svojo podporo svetu Društva narodov pri njegovem po-kretu, ki ga je začel prošii ponedeljek, in obljublja svojo pomoč pri pogajanjih^ ki se bodo vršila v Šanghaju. London, 2. marca. AA. Vesti o pogaja-n;ih med Japonci in Kitajci in o možnosti sklenitve miru na Daljnem vzhodu so ugodno vplivale na vse posle in na tečaje na včerajšnji borzi. Zanimivo ie. da so poskočile tudi obveznice japonskih in kitajskih posojil. V spodnji zbornici je državni tajnik za zunanje zadeve na vprašanje o pogajanjih, ki se vrse v Šanghaju na krovu angleške križarke »Kent«; med kitajskimi m japonskimi odposlanci, odgovoril, da veruje v uspeh pogajanj, ki naj zaenkrat preprečijo nadaljnje prelivanje krvi. Kar se tiče izkrcavania japonskih čet ▼ mednarodnih koncesijah v Šanghaju, je državni tajnik pripomnil, da je bilo izkrcano le osobje Rdečega križa. Glede izkrcavania samega pa ie japonski zunanji minister izjavil angleškemu poslaniku, da Japonski po pogodbah lahko i-zkrca svoje čete ▼ mednarodnih koncesijah in da njene vojne ladje lahko pristajajo pred temi koncesm-m;o činci so ugrabili Lindberghovega sinčka New Vork, 2. marca. č. Vest. da so neznanci ugrabili komaj leto in pol starega Lindberghovega sina. je po vsej Ameriki izzvala silno senzacijo Neznanci so udri: v Lindberghov dvorec v Hopewellu k' leži sredi parka, po lestvi skozi okno v sobo kjer je dete spalo in je odnesli Dete so starši snoci položil' v posteljo ko so prišli tri ure pozneje v sobo. otroka m bilo več Lindbergh je v Ameriki zelo popularen in ga ljudstvo obožuje kot narodnega junaka ki ie premagal Atlantski ocean Poročen je s hčerko znanega ameriškega diplomata Morowa in se zato za dogodek zanima vsa ameriška javnost. Policija je mo- bilizirala vse svoje razpoložljive moči. Pa-ralizirala je skoraj ves promet v državah New-Yerseyu, Ne\v Yorku in Pennsvlvaniji. Alarmirala je policijske stražnice v vsej državi, toda vsi njeni napori so ostali; doslej brez uspeha. Za roparji niso našli še nobenega sledu in so le po odprtem oknu in lestvi, ki ie ležaia 30 m daleč od dvore v travi, mogli dognati, kako so dete odnesli. Ne^v York, 2. marca. s. O ropu sinčka Lindbergha se doznava, da je policija pred Lindberghovo hišo našla sledove ženskih in moških nog. Zdi se. da hočejo roparji izsiliti od Lmdbergha odkupnino. Javnost zahteva, naj se za človeški rop uvede smrtna kazen. Izpremembe v prometu z devizami in valutami Beograd, 2. marca. A A. Finančni minister je odredil sledečo i spremembo pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami: 1. S pošiljkami efektivnih dinarjev i* inozemstva, ki se morajo v bodoše vršiti samo preko Narodne banke in njenih podružnic, se ne morejo ustvariti svobodne dinarske terjatve, in tudi se take terjatva ne morejo uporabljati za zavarovanje va.:u-te. Te terjatve se smejo uporabiti izključno samo za plačila v državi. 2. Ukine se nakazniški promet in promet z denarnimi pismi po pošti z inozemstvom. 3. Ukine se zadnji odstavek člena 4. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, s katerim je bilo dovoljeno potnikom nesti iz države efektivnih dinarje* do 2000 Volilna borba v Nemčiji Hindenburgu napovedujejo uspeh — Nacionalnosocialistični politični program — Komunisti proti fašistom Berlin, 2. marca. g. Volilno gibanje je v polnem teku. Po vsej državi se vršijo dnevno nešteta zborovanja, ki so do sedaj potekla mirno. Agitacija z letaki je zavzela tak obseg, kakor še nikoli Hitler in Dii-sterberg nastopata osebno v volilnem boju Potujeta od mesta do mesta in prirejata volilne shode. Pn zborovanjih Hitleria so vse dvorane natlačeno polne. Nacijonalni šccijalisti so objavili program, v katerem navajajo 25 točk Predvsem zahtevajo, da se Nemčiji prizma enakopravnost z drugimi narodi razveljavljenje versailleske mirovne pogodbe vrnitev kolonij, izključitev Židov od nemškega državljanstva, fakultativen izgon tujcev, ki so se priselili po 2. avgustu 1914 v Nemčijo, zaplenitev premoženja. nagrabljenega med vojno. Hindenbuirg je sicer izjavil, da je pripravljen govoriti v lierišcu v siportm palači, vendar pa so ga do sedaj pokazali samo v filmih in to samo v takih kinematografih, ki n^so pod vplivom Hugenbergove »Ufe«. Volilna propaganda iz Hindenburga je po njegovi volji dokaj nadstrainkarska in so cenitve o njegovem uspehu precej optimistične Državni kancelar dr B rim ing bo prihodnji teden nastopil na več zborovanjih Dne 11. marca se bo vrši v berlinski športni palači veMk manife^tacijski zbor. na katerem je dr. Briining prijavljen k "t glavni govo-nik Komunist5 vodijo volilno borbo z geslom proti fašizmu. Pod fašizmom ne razumejo samo narodnih socialistov, temveč tudi sistem HindenbiTg - dr. Briining ter nastopaj.* s tem tudi proti socialmm demokratom. Hugenberg ki nastonn za Diisterber-ga, je imel svoj prvi agitacijski govor v ovojem volilnem okraju v Esscnu. Francosko državno jamstvo za češkoslovaško posojilo Pariz, 2. marca. d. Na zasedanju finančnega odbora francoske poslanske zbornica je bilo včeraj na dnevnem rodu vprašanje o češkoslovaškem posojilu. Po daljšem eks-pozeju ministrskega predsednika je komisija vladni predlog o tem posojilu v glavnem sprejela. Češkoslovaška vlada bo mogla pri francoskih privatnih bankah najeti 600 milijonov francoskih frankov posojila, za katero bo francoskim bankam jamčila francoska država, če francoske privatne banke ne bi same stavile celotnega zneska na razpolago, bi se primanjkljaj dopolni! iz državnih sredstev. Razprava v finančni komisiji je potek!a precej nemirno. Upirali so se predvsem socialisti, ki se pa tudi sarrti med seboj nisc mogli sporazumeti. Hripa v Trstu Trst, 2. marca. ž. Zima rn zlasti februarski mraz, ki je bil letos precej hud, sta močno vplivala na zdravstvene razmere v Trstu. Sicer se v mestu skoraj vsako zimo poja-vi mfluenca v precej širokem obsegu, vendar je letos pokazala vse znake epidemije. Po uradni statistiki je v preteklem mesecu umrlo okrog 435 ljudi. Dne 21. februarja je dosegla umrljivost svoj maksimum s 37 primeri. Od teh je treba skoro eno tretjino pripisati hr.pi in njenim komplikacijam. Zdravniki sodijo, da je influen-ca napadla skoro 10 odstotkov tržaškega prebivalstva. V šolah izostaja skoraj polovica dece v uradih je opažati pomanjkanje delovnih moči V tržaški bolnici pri Sv. Mariji Magdaleni je 400 bolnikov, ki jih je napadla hripa Mestni higiienski urad zaenkrat še ni izdal ni kaki h posebnih bigi-jenskih ukrepov, ker pričakuje, da bo bolezen kmalu ponehala. V splošnem ni težkega značaja. Poljski poslanik odpotoval v Varšavo Beograd, 2. marca. A A. Snoči je odpotoval v Varšavo na daljše bivanje poljski poslanik na našem dvoru. Schvvarzburg Glinther. Za njegove odsotnosti bo vodil poslaništvo prvi tajnik poslaništva HtJ>« rik Malom. Proračunska razprava v Mamini skupščini Tudi veeraj so bile tri šefe — Govorilo je okrog poslancev, med njimi gg. Krejei in Petovar — SploSsaa razprava ba danes zaključena Madžari In Podunavje Nedavno so se vršila v Brnu na Mora vskem takozvana > srednjeevropska posvetovanja«, ki so se jih udeležili predstavitelji gibanja za evropsko carinsko unijo, zastopniki raznih društev za kulturno zbiižanje srednjeevropskih držav in odborniki društev Panevrop-ske unije iz nekaterih nasledstvenih držav. Konferenca je nadaljevala posvetovanja, ki so se pred meseci vršila v Budimpešti, in prišla do zaključka, da je treba naprositi srednjeevropske države, naj ne odlagajo več tako silno potrebnega gospodarskega sodelovanja. V Brnu so bile zastopane Češkoslovaška, Poljska, Avstrija in Madžarska, prijavljeni odposlanci iz naše države in Rumunije pa se povabilu niso odzvali, marveč so konferenco pozdravili le z brzojavkami Znano je, da so pobudo za čim tesnejše sodelovanje srednjeevropskih držav že davno dali Čehoslovaki, vendar pa je v Avstriji in osobito na Madžarskem ta misel vselej naletela na več ali manj brezobzirno odklonitev. Dunaj in Budimpešta se pač še nista navadila na to, da so minuli časi, ko sta samo ti dve mesti ukazovali Podunavju in ko iz Prage ali celo iz Beograda, Zagreoa in Ljubljane ni smela priti niti naj-krotkejša pobuda. Kakor pa vse kaže, se to pojmovanje nekdanjih mogotcev izgublja, ker prihaja sedaj ponovna pobuda za srednjeevropsko kooperacijo iz Avstrije in Madžarske. Zlasti na Madžarskem si prizadevajo posamezniki, da ustvarijo nekakšne boljše odnošaje, tembolj, ker so se Čehoslovaki umakni-Ji precej v rezervo, dasi pazno zasledujejo razvoj gibanja in se redno udeležujejo posvetovanj. Predsednik madžarske unije za Pan-evropo dr. Auer, ki je tudi eden glavnih nosilcev misli na gospodarsko sodelovanje manjših evropskih držav, je te dni podal širši javnosti daljše poročilo o rezultatu brnskih posvetovanj. Dr. Auer je mnenja, da je nasprotstvo čsl. agrarcev proti taki zvezi vprašanje drugega reda, ki se bo gotovo dalo rešiti, brž ko se nekoliko umiri politično nasprotstvo med Češkoslovaško in Madžarsko .Tudi avstrijsko gibanje za an-elus bi izgubilo svojo aktualnost, ako se Avstriji v novi zvezi omogoči gospodarski prospeh. Gospodarski sporazum bo gotovo prinesel tudi politično po-mirjenje. Po mnenju dr. Auerja pa leži opasnost za onemogočenje sporazuma srednjeevropskih držav daleč izven njihovih meja. Na ureditvi Podu-navja so zainteresirane iz čisto političnih razlogov Francija, Italija in Nemčija. Te tri velesile morajo razumeti, da nobeni izmed njih ni mesta v snujoči se skupini srednjeevropskih držav. Njihovi interesi so si tako nasprotni, da je treba, da se samo ena izmed omenjenih velesil zavzame za podunavski blok, in že bosta ostali dve avtomatično začeli nasprotovati sporazumu. Srednjeevropski narodi bi morali izključiti vmešavanje teh velesil ter se sami med seboj sporazumeti o temeljih bodoče podunav-ske meddržavne zveze. Nedvomno pa je še zanimivejša izjava, ki jo je o madžarski gospodarski politiki takoj po brnskih posvetovanjih podal bivši madžarski zunanji minister dr. Gratz. Njegova slika o velikem siromaštvu madžarskega poljedelca sicer ni v neposredni zvezi z brnsko konferenco, vsebuje pa razne zanimive migljaje, ki zagovarjajo načrt srednjeevropskega gospodarskega sporazuma. Madžarska gospodarska politika zadnjega desetletja je popolnoma pasivna. Stalno pričakuje rešitve bogve odkod, sama pa ne podvzema ničesar. Vsakdanja nujnost ji veleva, da se mora nasloniti pač na svoje najboljše odjemalce: Avstrijo, Nemčijo, Češkoslovaško in Italijo. Med Madžari jih je mnogo, ki si žele boljših stikov le z Avstrijo, Nemčijo in Italijo, drugi pa zopet vidijo najugodnejšo koruDinaeijo v sporazumu med Češkoslovaško, Madžarsko in Avstrijo. Z madžarskimi političnimi zahtevami se bolj skladajo tesnejši stiki z Nemčijo in Italijo. Ali vlada ni podvzela še nobenega koraka, da preizkusi, ako je to sploh izvedljivo. Po mnenju dr. Gratza je druga možnost manj zapletena, ker se da utemeljiti na čistem računu. Avstrija in Češkoslovaška uvažata letno približno po 4 milijone metrskih stotov živil, Madžarska pa ima letnega pribitka 6 do 8 milijonov stotov. Kljub tej jasnosti odločujoči madžarski politiki ne uvidevajo, da je treba opustiti vprašanje namišljenega političnega prestiža in se približati onim državam, ki nudijo možnost odvzema madžarskih pridelkov. Iz izjav avstrijskih in češkoslovaških politikov se da posneti, da v obeh teh državah niso ravno nasprotni rešitvi v tem smislu. Madžari res nimajo druge izbire in javnost polagoma to uvi-deva, vlada pa noče in noče najbližje možnosti, marveč oholo prezira vse ini-cijative, osobito one iz Prage. Tako slika položaj bivši zunanji minister dr. Gratz. Češkoslovaško mišljenje o možnosti podunavskega gospodarskega bloka pa je v »Lidovih Novinahc podal znani publicist dr. Ripka, ki opozarja, da je ->ilo pred par meseci treba še velike osebne hrabrosti, ako je kdo hotel na Madžarskem zagovarjati sporazum s sosedi. Nemudoma so ga proglasili za izdajalca in za pristaša »trianonske sramote«. »Velik napredek je že v tem, da se sedaj vsaj lah! . /obodno razpravlja o tem vprašanju v madžarski javnosti, vendar je pokret šele v prvih za ':tkih. Večina Madžarov še ni prebolela megalomanskih sanj o vzpostavitvi stare kra'jDvine sv. Štefana. V zadnjem času se sicer že ču-jejo glasovi o nesmiselnem utopizmu re-viz;~ kega gibanja, vendar tudi ti naj-zmernejši občutijo osvoboditev tlačenih carskih n nosti kot krivico, prizadeto madžarskemu narodu. Zato je trenutek, ko bodo Jugoslavija, Rumunija in Češkoslovaška lahko ponudile roko v spravo, še vedno zelo zelo daleč. Omembe vredni so tudi - jmisleki treznih madžarskih politiko", ki smatrajo postavo prejšnje Ogrske kot nemogočo stvar. Njim je jr ~ao, da se preb jeni .iemadžar-ski narodi nikoli več ne bodo dali podrediti plemiški oligarhiji in d tudi nikogar ne vleče nazaj v madžarsko rob-stvo. Dr. Ripka pravi, da je madžarska javnost osooito joviažno razpoiož-a _ Čehoslovakom, dasi je r„adžarska manjšina -lu m uniji dvakrat večja in dasi je Jugoslavija odrinila M?.džare od morja. Kakor je precej resnice v tej trditvi, vendar je treba v je Jr. Ripl-- nekoliko popraviti. V člankih, L jih madžu.-ska p- -'pagan^a objavlja v italijanskin listih, se označuje naša kraljema kot najbolj obsovražena država, v nemi. n listih pa tudi Rumunija dooi dvoj del, dasi --veda ne tr.Lo zasoljenega kakor obe slovanski sosc li Madžarske. Iz tega pa izhaja, da bo plodno sodelovanje z Madžari mogoče šele -edaj, ko preneha obreko .dna propaganda, i. -> se Madžarska vda v neizo£;vno dejstvo osvobojenja nemadžarskih : odo v s tm-nonskim mirom in Lc ^rnve no" plata-s t v? in meščanstva, ki živita le od tega, da madžarskemu ljudstvu slikata vzrok njegove sedanje revščine Trianon, Tm-nor- eč"- le Trianon. Do tega pa je gotovo še daleč in v tem — ora vsakdo pritrditi dr. ~*-pki. Proračun ministrstva za fizično vzgojo Beograd, 2. marca. r. Proračun ministrstva za fizično vzgojo naroda, ki je šele v formiranju znaša 11,727377 Dim. Med drugim so določena v proračunu tega ministrstva nasle-dmji krediti: Za Savez Sokola kraljevine Jugoslavije 8 milijonov Din. za Sokolske domove 200.000 Din. podpora Ju-goslo venskemu veslaškemu savezu za organizacijo mednarodnih veslaških tekem za prvenstvo Evrone 400.000 Din, raznim gasilskim. strelskim, soortntim in »ličnim društvom 200.000 Din. podpore za ureditev športnih igrišč, poslopij in drugih športnih objektov 300.000 Din podpora za udeležbo na vsesokolskem zletu ▼ Pragti 400 tisoč Din m podpora raznim športnim &a-vezom 150.000 Din. Še nekateri amandmani Beograd, 2. marca. r. Med amandmani, ld so bili naknadno predloženi finančnemu odboru, so med drugimi še naslednja pooblastila: Finančni minister s« pooblašča, da stavi ministrstvu za zgradbe na razpolago kre dit v višina 15 milijonov za dovršitev poslopja Narodne skupščine. Prosvetni minister se pooblašča, da izjemno od določb zakona o univerzah nanovo določi številčno stanj« profesorskega zbora ter zmanjša osebne izdatke za univerz« za 20 odstotkov, zaradi česar lahko izvrši potrebne upokojitve odnosno od pusti t ve. Trgovinski mrmister »e pitoblašča, da sme dohodke, ki mu pr.ioadajo po zakonu o dr žavn.i razredni loteriji za podpiranje narodnega gospodairstva. uporabiti za pospeševanje izvoza in za gospodarsko propagando v inozemstvu. Upokojencem, ki žSve ▼ inozemstvo, m znižajo pokojnine za 50 odstotkov. Narodnim poslancem, ki so bi IS poprej državni uradnika in se po izteku poslanskega mandata zopet vrnejo v državno službo, se računa doba njihovega poslanskega mandata v službena leta za pokojnino. Pojasnila o taksah za prireditve Beograd, 2. mairca. AA. Ker j« nastalo vprašanje, kdo je pristojen za izdajanje dovoljenj o oprostitvi takse za razne znanstvene, umetniške in prosvetne prireditve, je davčni odelek finančnega ministrstva izdal sledeče pojasnilo: Za dokaz, da je kakšna prireditev umetniškega, znanstvenega ali prosvetnega značaja, služi izkazalo prosvetnega ministrstva, s katerim se prireditelji lahko okoristijo samo tedaj, če se prireditev vrši brez plesa. Prav tako se s takim rzkazilom ne morejo okoristiti prireditelji kinematografskih predstav, ne glede na to, ali je filmska program znanstvenega značaja aH ne, ker zakon o taksah za kinematografske predstave ne predvideva nikakih oprostitev in tudii ne znižanja takse. Skrbi naših občin S seje županske zveze v LJubljani — Naše občine in novi trošarinski zakon Odlikovanje Notranje razprtije na Finskem ln O notranjih razprtijah v baltiških skandinavskih državah se malokdaj čuje. Vzrok ni morda ta, da bi svet posvečal premalo pozornosti razmeram v teh deželah, marveč v prvi vrsti ta, da poteka politično življenje tam zares mirneje nego povpreejo v Evropi Vendar popolnoma res tudi to nI Tako ca pr. je Finska sedaj presenetila svet s poročili o preteči državljanski vojni. Napovedovala se je politična borba v prav krvavi obliki, s sredstvom pravega orožja. Faktor, fci razburja in vznemirja na Finskem mirno areno normalnega političnega udejstvovanja, je lapovska politična stranka. Lapovska stranica ni nov pojav v finskem političnem življenju. Prvikrat so vesti o laipovcu prodrle v ostalo Evropo pred. tremi leti, ko so imeli hude spopade s komunisti. Svoje ime imajo po pokrajini Lappo, v kateri se je pričela ta organizacija in kjer imajo najmočnejše postojanke. Je to nekaka kombinacija agrarnega in fašističnega pokreta. Organizacija je politično mobilizirala kmetsko prebivalstvo, dala pa mu je politične smernice radikalna mladina, ki je inficirana po fašističnih stremljenjih sodobnosti. Stranka sicer še davno ni mogla združiti v svojin vrstah večine volilcev, toda s svojim izredno energičnim in dosledno ofenzivnim nastopom no meni v finsk-i javnosti mnogo več, nego bi ji šlo po številu pristašev. Posebno se je to pokazalo o priliki, ko je nastopila zoper komuniste. Kot nerao sredna soseda sovjetske Rusije je neia 6eveda Finska precej močno komunistično stranko, ki Je razvijala živahno deiavnost Lapovei so pričeli zoper njo sila hudo propagando. Ko pa ta ni zalegla, so si postavili za progra.m, da onemogočijo komuniste na Finskem s silo sa.mi, ako tega ne stori državna oblast. S svojimi bojnimi or rani-zacijami so pričeli napadati komunistična zborovanja 1m jih razganjati. Pa šp več. poiskali so poglavitne voditelje koron nističnega gibanja kar v njihovih stanova »jih, Jih pograbili jn Jih kratkomalo od vedli do ruske meje ter jih porinili čez njo, češ: tja naj gredo, kamor al želijo Ker so meščanske stranke do neke mere simpatizirale z lapovsk akcijo, so jo mogli uspešno dovesti do kraja, dasi parlament n,i hotel sprejeti ekstremističnlh la-povskia predlogov,- ki so merili tndl na uničenje socialnodemokratske stranke. Kasneje se je lapovsko gibanje še dalj« razmahnilo, vendar pa je zadevalo na rastoči odpor drugin strank, ki Jih je vzne mi.rjalo s svojimi političnimi nasilnostmi Pred nedamnim so laipovci v parlamentu po srditi debaM ostali v manjšini s piMigom. nnj se na univerzi v glavnem mestu Helsinki, ali po starem Helsingforsu, po po-lnoma odpravi švedščina in nadomesti samo s finščino. S tem se je pokazala še ena osnovna težnja lapovskega gibanja to je nacijonalizem. Na Finskem je nacionalizem prav aktualen, zakaj v deželi je še vedno okrog pol milijona Švedov, ki zavzemajo v gospodarstvu ln sploh družabno prav močne pozicije. To nI čudno, saj je bila Finska skozi stoletja do 1. 1809, »vedska dežela in so bili dotlej Švedi • gospodujoči poziciji, kar ima svoje posle dice še danes. Tako na primer na univerzi v finski prestolnici švedski jezik prav toliko velja kakor finski, oba sta enakopravna in enako zastopana Lapovei hoče jo sedaj ponolno finizacijo dežele v vseh pogledih, toda večina parlamenta noče tako energične politike zoner Švede Sedanji konflikt pa se je sprožil nad drugim vprašanjem. Lapovei so pričeli z Isto taktiko, s katero so pred leti ngono bili komuniste, naskakovatl socialnodemokratske stranko; pričeli so z nasilji zoper njene voditelje, z orožjem so razganja" njena zborovanja, skratka: teptajoč zakoniti red so skušali sistematično uničit! mirno politično stranko, ki jim n.i všeč. To da zadeli so na energičen od nor vlade, ki ji je lanovski pokret zrastel čez glavo. Dr stro ta odpor vlade, so kakor že popre1 sonet enkrat zapretill s koncentričnim pohodom svojih bojnih organizacij na Hel sinki, da izsilijo izpolnitev svoMh zahtev Vlada pa le odločena, da onemogoči ta po hod z vsemi svojimi oboroženimi silami ln če so najnovejše ve&tt točne, se jI j« to že tndl posrečila Beograd, 2. marca. AA. Z ukazom NJ. VeL kralja sta odlikovana t redom jugoslovenske krone I. stopnje dr. Prvislav Gkisogono, izredni poslanik in pooblaščeni minister kraljevine Jugoslavije v Pragi, in dr. Svetislav Popovič, minister ▼ p. Napredovanje učiteljev Beograd, 2. marca- p. 2 odlokom ministrstva prosvete so imenovani ▼ IX. po-ložajno skupino naslednji učitelji-priprav-niki, odnosno pripravnice: Drago Pahor v Trbovljah, Justina Pipan-Starc pri Sv. Juriju v Slov. goricah, Ljudevit Jahn r Gen-terovcih pri Dolnji Lendavi. V VM. polo-žajno skupino so napredovali. Prane Erže-njak v Zavrču pri Ptuju, Drago Vončina v Dolenji vasi, Zora Tomažič v 2etalafa, Av gust Medič v Puščavi, Dragotki Supančič v Ljubljani, Frančiška Theurschuh - Kuželj v Šoštanju. Iz srednješolske službe Beograd, 2. marca. p. Z ukazon N}. Vel. kralja je upokojen Karel Pribil, profesor ženskega učiteljišča v Mariboru. Bogomir Bačič, strokovni učitelj v Slov. Bistrici je premeščen na meščansko šolo na Vič, Barica Hirjan, strokovna učiteljica v Bački Topoli, je premeščena na meščansko šolo v Celje. Žarnice za javno razsvet- 1 • vv , " v • ljavo oproščene trošarine Beograd, 2- marca. A A. Po točki 4, H. 105 pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini občine ne plačujejo državne trošarine na žarnice, namenjene mestni razsvetljavi, če se žarnice nabavijo neposredno iz inozemstva ali pa iz domačih tvornic za žarnice. Ker je v Jugoslaviji zgrajena tvornioa za žarnice, je davčni oddelek finančnega ministrstva predpisal postopek za nabavo žarnic po občinah brez plačila trošarine za razsvetljavo mest Občina, ki bi si rada nabavila žarnice za razsvetljavo mesta od domače tovarne, naj naroči žarnice direktno pri njej in naj v naročilnici navede, da bo žarnice rabila samo za razsvetljavo mesta. Kontrolni organ v tovarni žarnic bo dovolil določeno število žarnic brez plačila trošarine in bo o tem takoj obvestil oddelek finančne kontrole, ki je pristojen za občino, katera si je žarnice nabavila. Oddelek finančne kontrole si bo zabeleži! te žarnice in bo vršil strogo nadzorstvo nad njih uporabo. Te žarnice ne bodo opremljene s tro-šarinskim trakom, pri prevozu pa bo na kolku označeno, da je to blago prosto trošarine in namenjeno občinski uporabi. Harzhurška fronta se krha Berlin, 2. marca. AA. Nesoglasja v harz-burški opoziciji so že tako narasla, da ni izključeno, da bo Dfisterberg pri ožjih volitvah odstopil v korist Hindenburgu in proti Eitlerju. Voditelji Stalilbelma se čudijo, zakaj naeijonalni socijalieti tako ostro napadajo njihovo organizacijo samo zato, ker so kandidirali Dusterberga Sedaj se zavedajo, da ie bila njihova zveza s Hitlerjem zanje škodljiva in da Hitler ni računal z njimi kot s enakopravnimi. Ljubljana, 2. marca. Županska zveza v Ljubljani je imela danes v posvetovalnici mestnega magistrata važno sejo, katere se je udeležilo 19 odbornikov-županov ki so zastopali razne okraje. Predsednik g. B a b n i k, župan iz št. Vida nad Ljubljano, je poročal o dosedanjem delu Županske zveze, ki je zelo živahno. V Zvezi je danes včlanjenih že lepo število občin županov in občinskih odbornikov, prijave pa prihajajo še dnevno Dosedaj obstoieča Zveza mest, trgov in zdraviliških občiD je prijavila korporativen vstop v Zvezo Mag nadsvet-nik dr. Fux je nato poročal o delovanju zveze ter o stanju blagajne. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila zadeva novega zakona o trošarini. Po poročilu predsednika Babnika je poročal dr. F u x o današnjem položaju naših občin v zadevi trošarine na vino. mošt in žganje. Na podlagi statističnih podatkov je ugotovljeno, da bi novi načrt zakona težko prizadel mnogo naših občin, ki so vezane na dohodke od trošarine na razne alkoholne pijače. Pre.to 70 občin bi moralo prenehati s poslovanjem, ali bi pa mo. rale sorazmerno zvišati ostale doklade. Država nalaga občinam vedno nova bremena in samo izdatki za učiteljsko stanarino in kurjavo obremenjujejo naše občine za 9,345.000 Din, ne upoštevajoč pri tem izdatkov za zidavo in vzdrževanje šol. Občine morajo nositi na podlagi raznih zakonov še Izdatke za babice, konjače itd., tako da so narastla bremena nekaterih občin do take višine, da Jih več ne zmorejo. Ako se sedaj ukine oz. zmanjša tro§arina na razne alkoholne pijače, potem morajo občine iskati novih dohodkov le z novimi doklada-mi, ld bodo zopet zadele v pi-vl vrsti one sloje, ki najtežje plačujejo že Itak velika davčna bremena. O tej zadevi se je razvila živahna debata. župan P i n t a r i č kot zastopnik vinorodnih krajev se je zavzemal za znižanje trošarine, ker vinogradniki že danes ne morejo prodati vina, gostilničarji pa tudi ne morejo kupovati večjih zalog, ker ne morejo takoj plačati visoke troša- rine. V obširni debati, v katero so posegli župan dr. P u c, podžupan J a r c, župan Ažman, Lenarčič in drugi, se je ugotovilo, da ne bodo vinogradniki prodali niti litra vina več. ako ostane dosedanja trošarina, ker nam dokazuje že dosedanja praKsa. da se n. pr. v Ljubljano ni uvozilo prav nič več vina. ko se je trošarina znižala. Pa tudi cene vinu v go-gostilnah zaradi 50 par nižje trošarine ne bodo padle. Vsekakor se pa mora olajšati plačevanje trošarine r»a ta način, da se plača trošarina od soda, ld ga gostilničar nastavi. Na ta način bi si gostilničar lažje nabavil večje zaloge vina in s tem bi pridobil tudi vinogradnik, ki bi lažje prodal vino. Sklenjeno Je bilo. da se sestavi tozadevna spomenica, ki se odpošlje na vsa merodajna mesta. Mnogo nerednosti povzroča med našimi občinami dalje dejstvo, da se ustvarjajo zakoni, ki občine obremenjujejo v sredi leta, ko imajo proračune že odobrene in ko redno poslujejo Kje se naj dobe kar v kratkem potrebna sredstva za kritje izpadlih dohodkov' Vsi navzoči so se strinjali v tem. da mora Županska zveza opozoriti merodajne faktorje, da je to ne samo v škodo občin, temveč tudi države same. Dohodki občin so vedno manjši, bremena pa rastejo vsako leto. Zlasti občutna so za naše občine bremena za učiteljsko stanarino, zaradi česar Je bilo sklenjeno, da se predloži merodajnemu faktorju spomenica, da se ta predpis zakona ukine. Občine s reza Kočevje so predložile Zvezi obširno spomenico v zadevi novega lovskega zakona. Spomenica Je bila sprejeta ter bo opozorila Zveza merodajne faktorje na kvarna določila novega lovskega zakona. Obširna Je bila tudi debata, glede vedno večjega razmaha beračenja zlasti po deželi, kjer mora ljudstvo mnogo pretrpeti zaradi tega. Izvršeni sklepi bodo takoj predloženi pristojnim oblastvom. Sprejetih je bilo nato še nekaj orgnni-zacljskih sklepov, nakar je g. predsednU zaključil uspelo zborovanje županov. Tudi laški srez v taboru JRKD Ustanovitev sreske organizacije — Številna udeležba Laško, S. marca. 4z prav vseli občin areza je prihitelo te dni okoli 60 raupmkov vsedržavne stranke t Lašao, da pokažejo svojo voljo, da hočejo tudi v bodoče podpirati temelje držaje in državne misli, za katero se Je izrekel narod pri volitvah dne 8. novembra 1931. Zborovanje je otvoril predeednik pripravljalnega odbora g. dr. Framjo Koš ter pozdravil navzoča narodna poslanca prof. Pavliča to Prekorška ter tajnika začasne banovrinake akeekutive JiRiKD dr. Marijana Zajca. Prehajajoč na dnevni red je poudarjal, da je namen organizacije adanužiti v močni falangi vse one, tal so pri zadnjih državno-zborslnia volitvah manifestirali za državno misel ter s tem ustvart-fci močan jaz proti partizanskim bojem, ki bo n minoildh režlmsMh časih d odkopavali temelje na&e države. Nato je pojasnil odposlanec banorineke eksekutl-vie dr. Zajec v podrobnem organizacijo etramke ln podal potrebna pe usmerjen v cilju vee-obče konsolidacije s sodelovanjem Ijndske volje. K skJepu Je poročal dr. Rofl obširno o ta sedanju banovinakega sveta ob priliki pretresa banovkiskega proračuni«. V glavnem je omenil, da so blil th! člani bamo- vinskega sveta solidarni v tetin, da se odpravi kuluk. Pojasnil je proračune .vseh oddelkov banorinske uprave, v kolikor »e tičejo posamezne poetaVke laškega sresa. O vseh poročilih se je razvila dolga debata, v katero so posegali številni prisotni zaupniki .proseč informacij. Obenem pa so navtzočima poslancema ter odposlancu bar novinske eksekutive sporočili nekatere želje predvsem gospodarskega unačaja. Po &tirki.nnem trajanju je predsednik dr. Roft zaključil uspfslo zborovanje z zagotovilom, da bo laškri srez do konca marca politično do kraja organ iziraji. Sodelovanje akademikov in srednješolcev Ljubljana, 2. marca. V nedeljo j« nad 40 člano«v J. N. A. D. Jadrana napravilo izlet v Maribor. Izlet je bil v zvezi z obiskom jadramaških mari-oorskih starešin m mariborske srednješolske mladine; njega glavna naloga je bila vzpostaviti čim tesnejše stike med starešinami ter srednješolci in akademsko omladiino ter tako pričeti smotreno aktivno sodelovanje, kd se ne izraža zgolj v formalnih prijateljskih odnosih, temveč v dejanskem pokretu. V Maribor prispele člane J. N. A. D. Jadrana sta na kolodvoru sprejela poverjenik S O. Jadrana g. prof. dr. Mak* Kova-čič in g. Gojmir Jelene. to svidenje je bilo prav prisrčno. Pod njunim vodstvom se je nato akademska mladiina podala v Narodna dom, kjer se je vršilo predavanje tov. Franca Gerželja. Predavanje — skoraj majhno manifestacijo mlade generacije — je obiskala številna srednješolska mladina, včlanjena v srednješolski družini »Napredek«, zlasti so bile nadvse častno zastopane učiteljišenice. Poleg mladine, kateri je bilo predavanje namenjeno, je temu pravemu mladinskemu zborovanju prisostvovalo častno število mariborskih uglednih kulturnih delavcev, med njimi mariborski žuoan dir Li-pold in prof. dr. Kovacič. Po otvoritvi je mladini naslovil kratek nagovor župan dr Lipold V imenu zbrane mladine pa se je zahvalil tov. V. Hrovatin. Zatem je predavatelj tov. Gerželj v daljših izvajanjih orisal pota mlade generacije Izvajanja »o bila v prvi vrsti posvečena samemu bistvu mlade generacije ter naj važnejših odnosov tega bistva do vprašanj ki zadevajo duhovno usmeritev mladine V samih odnosih je predavatelj skušal po dati jasno razumevanje konstruktivnega iugoslovenstva, dotakniJ pa se je tudi soci 'afne ari j en taci je. ki je današnji mladi ge neraciji nujno potrebna. Popoldne je šahovski odsek J. N A. D Jadrana odigral prijateljsko tekmo z mariborskim šahovskim klubom. Tektna se ja vršiLa r prostorih hotela »Orel« na šestih deskah ter je mudi-k preceg resne borbe. Zaradi okrnjene mariborske postave je bilo že vnaprej prorokovsitš zmago »Jadraaia-šem« ni pa se pričakovala tako visoka 5 : 1 za J. N. A. D. Jadran. Po teJcmd je mariborski šahovski klub priredil Jadrana-šem-šahistom zakusko in je ob tej pri liki za mariborski šahovski klub govoriti g. profesor Favai, za Jadran pa tov. Vršič. Ostali člana Jadrana so popoldne prebila s srednješolci v organizatorično-idejmh razgovorih, zvečer pa še obiskala lepo akademijo »Napredka« ter tako postaviti temelj resničnemu aktivnemu sodelovanju akademske in srednješolske mladine. Po »Napredkovi« akademiji je sle>d3 sestanek jadranaških starešin in članov Jadrana.. Lepo obiskana sestanek je gtvortl g. prof. dr. M. Kovačič, kri je poudarjal sodelovanje starešin in mlade generacije. Obširen referat o delovanju J. N. A. D. Jadrana je zatem podal tov. A. Uršič. Starešine so bila iz tega referata povsem informirani o notranjem in zunanjem idejnem in socijalno-gospodarskem delovanju Jadrana. V imenu mariborske občine je nato spregovoril g. dr. Miiller. Zatem pa je pričela obsežna diskusija o vprašanjih, ki jih je nakazal v svojem predavanju tov. Gerželj. Živahna diskusija je prinesla v razna vprašanja jasnost, obenem pa tudi ugotovila potrebo čim tesnejšega sodelovanja, ki ga je za bodoče dni gotovo pričakovati. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za dane*: Oblačnost bo narasla. Precej stalno, nekoliko topleje. — Sit-jacija včerajšnjega dne: Anticiklon se je v severni Evropi oiačil. Razširil se je do iužnoevropskih polotokov. Tudi barometrska depresija nad Sredozemskim morjem in Španijo se je povečala. Razširila se je proti vzhodu. Pritisk je v cen-tra'nih krajih države padel za 1.5 do 5 mm. Temperatura pa je v Liki in v južnem Pri-moriu narasla za 1 do 9 stopinj. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Vedno bolj oblačno, večja možnost padavm, A&koliko topleje. Naši kraji in ljudje Naši najmlajši drsalni umetniki Od leve na desno: Haszlakiewlcz, Sark, Kalokira, Smrkolj (zmagovalec v nedeljskem tekmovanju). Obnovljen del starorimske ceste „Qd Soline do Norine" — Pomen stare ceste nekdaj in sedaj Ljnbuškl, 2. marca. V Ijubuskem srezu so začeli te dni montirati most preko reke Trebižata. Ta most veže cesto med Metkovičem in Ljubuškem, tri je že skoro dovršena. Ta cesta je še posebno znamenita zaradi tega. ker vodi po istem terenu kakor nekdanja starorimska cesta od Soline pri Splitu do nekdanjega mesta Narone ob Neretvi. Spomini na to cesto so se ohranili do dandanes pod popularnim imenom »cesta od Soline do Norine«. Na mnogih krajih se še dandanes vidijo ostanki te starorimske ceste. Del ceste, ki je sedaj obnovljen, imenuje ljudstvo »Sekulan,* kar prihaja od »via saeca-laris«. Cesta od Soline do Norine je bila ena *>d treh zelo važnih rimskih cest, ki so vezale obširno zaledje, celo današnji Srem m Srbijo z Jadranskim morjem. Sedaj deloma obnovljena cesta je bila od vseh treh najvažnejša. Vodila je od Solina skozi današnjo Dalmacijo do Runoviča pri Imot-ekem, potem preko Neždravice in Tih-ilii-tie ob reki Trebiž.ita preko Ljubuškega po- Slovenci v višji pedagoški šoli v Beogradu Beograd, 1. marca. _ Tekom zadnjih let sta delovali v naši državi dve pedagoški šoli: v Zagrebu in Beogradu, ki sta dali že precejšnje število absolventov za kvalificirane nastavni k e meščanskih šol in učiteljišč. Iz budžetnih ozirov pa ie letos ministrstvo p ros ve te začasno ukinilo delovanje višje pedagoške šole v Zagrebu, ozaroma združilo obe v Beogradu. Višja pedagoška šola ima stopnjo filozofske fakultete s posebnim ozi-rom na Lntenzavno pedagoško izobrazbo svojih slušateljev. Prvenstveno sprejema •p-edagoška šola za slušatelje aktivne učitelje in učiteljice osnovnih in meščanskih šol, v drugi vrsti šele dijake filozofske fakultete. Razpis za sprejem v pedagoško šolo je našel med učiteijstvom vselej lep od- Ija do SRamenftegit rimskega mesta Bige-ste, kjer je dandanes vas Humac blizu Ljubuškega, in dalje do glavnega rimskega centra Narone — dandanes vas Vid pn Metkoviču. Ta cesta je vodila do Skadra in Drača ter je imela zvezo s strategično cesto »Via Ignatia«, ki je vezaLa Drač « Solunom in Carigradom. Del ceste, ki je sedaj obnovljen, je bil za Rimljane važen zlasti zaradi tega, ker je vodil v kraje, katere so si najprej osvojili. Tu se je našlo tudi največ raznih spomenikov in ostankov iz staro-rimske dobe. Cesta Ljubuški-Metkovič je tudi dandanes zelo važna v gospodarskem oziru in v pogledu turizma. Ta cesta veže veliko zaledje, ki je prenaseljeno in spada med pasivne kraje, z morjem in bo prebivalstvu nova prometna zveza v vsakem pogledu dobrodošla. Vrhu tega je ta cesta zvezana 5e z drugimi cestami, ki vodijo do morja. Ena od teh cest je tudi zgodovinska in sicer »francoska cesta«, zgrajena v Napoleonovi dobi, ki veže Metkovič, Vrgorac in potem Maka reko s Splitom. zw, tako da je letos zaprosilo za sprejem v obe šoli nad tisoč aktivnih učiteljev in učiteljic iz vseh delov države. Predavanja na beograjski višji pedagoški sodi so se iz tehničnih ozirov letos zakasnila, da je pričel pouk šele 12. februarja. Zanimivo je to, da je bilo letos sprejetih izimed vseh slušateljev vse države tretjina Slovencev. Žal, da nedagoška šola nima svojega lastnega poslopja, temveč s>e nahaja skupno z realno gimnazijo v poslopju »Doma sv. Save«. Zaradi nezadostnih lastnih prostorov se virše predavanje posameznih skupim v ra zrnih oddelkih vseučilišča, v centralnem higiijenskem zavodu i. dr. Vsekakor bo treba v doslednem času rešiti tudi vprašanje Pedagoškega inštituta v Beogradu, ki se je z nekaterimi modernima znanstvenimi zavodi v zadnjem času že povzpel do kulturne višine velikih evropskih mest. Z najnovejšim zakonom o meščanskih šolah je namreč zado- I »v Ob 4m in 9 % zv. antična... ljubezen To krasno filmsko delo naj si ogleda vsa/ca. iena vsatc mcz Spevoigra o mladi ženi. Mož jo zanemarja, ona pa se zaljubi v drugega, flirta, preživlja dneve ljubezni in zamolči, da je poročena! jCiaffe MaSd M. f8i*fl«seweiief* (Prejemt Sijajni šlagerji, petje, muzika! Elitni kino Matica Telefon 2124. bila naša edina pedagoška šola sv*>j poseben pomen in značaj, saj so tudri druge severne države posvetile strokovni in pedagoški izobrazbi srednješolskega učiteljstva posebno pozornost. Verujemo, da tudi naša država ne bo zaostajala v teh vprašanjih za vzgledi in primeri sosedov. —Až. Jubilej v zavedni narodni družini Ljubljana, 2. marca. V žapužah pri Št. Vidu sta nedavno obhajala zlato poroko zakonca Anton in Ivanka Silič, oba rodom iz Št. Petra pri Gorici. Krojaški mojster g. Anton Silič je istočasno obhajal tudi svojo 75 letnico. Vrla zakonca imata za seboj težko pretek lost goriških rojakov, ki jih je vojna pregnala iz domačij. Leta 1915. sta pribežala v Neumaikt na Štajerskem, od preobrata pa živita v Zapučah. Jubilant je bil vedno zc-lo dei?ven narodni delavec, bil je soustanovitelj goriškega Sokola, poleg tega pa sta bila zakonca tudi med soustanovitelji in prvimi člani slovenskega otroškega vrtca v Gorici. Imela sta devet otrok, t> ! katerih pa živijo še 6in in dve hčerki, ki so vsi dobro preskrbljeni. Slavljencerna želimo še mnogo srečnih let ))Bela Krajina« v Ljubljani Ljubljana. 2. marca. Pred nekaj dnevi so se čisto tiho sešli ljubljanski Belokrajinci in si osnovali društvo »Bela Krajina«. Že delj časa so s skrbjo zru v svojo lepo domovino, kjer trpe njih rojaki težko gospodarsko krizo, pa bi jim radi v vseh vejah gospodarstva s svetom in praktično priskočili na pomoč, a to morejo le združeni v svojem društvu. Dosedanji odbor za pomoč po suši prizadetim kmetijam v Beli Krajini, ki se je sestal v jeseni, je svojo nalogo častno rešil; uvidel pa je, da je docela pasivni Beli Krajini treba pomoči tudi v dobrih letih, zato je zamislil širši program za bodoče delo, katerega je novo društvo »Be»'a Krajina« prevzelo in ga razdelilo v odseke, kakor vi-norejski, sadjarski in gozdarski, zadružni-ški, tujsko-prometni, odsek za povzdigo domače obrti, odsek za higijeno vasi itd. Vsi referenti odsekov so se z navdušenjem lotili dela in tako apujmo. da t>e bodo uspehi kmalu pokazali. Izvoljen je bil tudi odbor društva. Občni zbor je imenoval soglasno za častnega predsednika g. Engelberta Gang^la. V odboru so: dr. Koče Jure. konceptni adjunkt Zbornice za TOI v Ljubljani, predsednik; g. Lovšin Evgen, ravnatelj v Ljubljani in dr. Adlešič juro. odvetnik v Ljubljani, podpredsednika, Hočevar Lojze, visokošolec, tajnik, dr. Karnbič Miha, blagajnik; gg. Cesar Martin, Hrehorič Fran, Malnarič Ivan, Setina Gido Habjan Rudolf, dr. Fux Riko in Guštin Milan, odborniku Smrtna nesreča pri smučanju Sv. Lenart. 1. marca. Pri Sv. Lenartu v Selški dolini se je primerila v nedeljo popoldne težka smučarska nesreča, ki je zahtevala življenje čvrstega in zdravega kmetskega fanta Janeza Debelaka. Nesreča je ponovni opomin vsem smučarjem, da pri gojitvi tega, sicer lepega zimskega športa ne tvegajo preveč. Janez je bil vnet smučar, čeprav med začetniki. Fant je vozil nedaleč od doma in tudi med drevjem, kar je bilo zanj usodno. Zaradi hude strmine je pri eni izmed voženj izgubil Janez oblast nad smučmi, ki so z bliskovito naglico drvele naravnost proti sadnemu drevesu. Le trenutek in nesrečni fant je treščil z glavo z vso sr1© v deblo. Padel je z viška vznak in nezavesten na tla. Smrt je nastopila v kratkem času in je bila vsaka pomoč zastonj. O hudi nesreči se je brž razvedelo daleč naokoli in so ljudje žalostni dogodek vsestransko komentirali. Ob veliki udeležbi domačega prebivalstva, ki ga je huda nesreča močno pretresla, se je vršil pogreb na krajevno pokopališče. Schichtov RADION pere sam 0 R 1/32 hitrejše in belejše in preprosto kakor A-B-C A. Raztopi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzl* vodi. Gregorčičeva proslava v Splitu Split, koncem februarja. Da je že mim.ilo 25 let, odkar je preminil goriški slavček, so se spomnili tudi splitski Slovenci z večerom v Sokolskem domu, ki se je razvil v prisrčno proslavo našega pesnika. Vabilu splitske Ciri:l-Me-todove podružnice se je odzvala 21. t m. polna dvorana občinstva. Po uvodni besedi predsednika g. inž. Gorkipa je dr. Brajša v lepem predavanju s skioptičnimi slikami očrt al lik pesnika, čigar deLa so prešla v srce in dušo našega naroda. Člana primorskega gledališča ga. Piregarčeva in g. Rakuša sta z občutkom recitirala »Soči« in »V pepelmični noči«, g. Missia pa je ob spremljevanju komponista Ilatzeja dovršeno zapel »Človeka nikar«. Z dvema Gregorčičevima se je lepo predstavila tudi ga. Gižek-Nazorjeva, katero je spremljal ob klavirju višji vojaška kapel-nik Čižek. Pesnik g. Ka talin ič-Jeretov je I SDesnil za Gregorčičev večer pesem »Zem- ' ija naših sanja.«-, ki jo je ljubko povedala mala Bcrženka Brajšova. Presenetljivo lep razvoj je pokazal društveni pevski zbor, ki je pod vodstvom g. Seršena lepo zapei »Pogled v nedolžno oko« in »Eno devo la bom lj-ubil«. Proslavi, ki je bila obenem prvi nastop C. M. podružnice pred širšo javnostjo, sta prisostvovala tudi ban g. dr. Tartaglia in župan g. dr. Račič poleg mnogih splitskih predstavnikov. Seveda ie bila dobro zastopana predvsem slovenska kolonija, kateri je bil Gregorčičev večer praznik srca, k: se je vnovič ogrelo ob sladkih domačih zvokih. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Fran z Jose-fove« grenčice, če °"a popiiete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsaka neprilike. »Franz Josefova < grenčica sa dobi v vseh lekarnah, droben i ah in špecerijskih trgovinah. Strašen zaključek sporov med materjo in sinom Po izgubljeni pravdi sin z nožem umoril mater, potem pa sebe smrtnonevamo ranil Lofe pri Poljeanah, 2. marca. V Lazah, občina Loče pri Poljanah se je snoči odigrala grozna rodbinska tragedija. Sin je v razburjenosti zaklal lastno mater *n si nato hotel končati življenje. Posestnik in lesni trgovec Anton Mlakar je po smrti svojega očeta, ki je umrl pred tremi leti, skupaj z materjo prevzel domačijo. Mati in sin sta se nekaj časa prav dobro razumela in sta pridno gospodarila. Ko se je pa Anton lani oženil, se je mati z ostalima dvema otrokoma izselila v pri-pra\^jeno hišo tik Mlakarjeve domačije. Imela je izgovorjen kot in prevžitek. Kmalu po sinovi poroki se je razmerje med materjo in sinom zelo poslabšalo, nastali so prepiri zaradi plačevanja prevžitka. Posebno zadnje čase je bil položaj skrajno napet in je dosegel svoj višek, ko je včeraj dopoldne sin izgubil tožbo proti materi na sodni obravnavi v Konjicah. >noei je prišel sin silno razburjen v materino hišo z dolgim kuhinjskim nožem v roki. Navalil je na meter in jo trikrat sun:l z nožem v srce, da se je zgrudila v mlaki krvi. Dejanje je storil v navzočnosti svoje 10 letne sestre Pavle, ki je vsa prestrašena materi skočila na pomoč. Uboga Mlakarjeva je še dejala: »Zdravnika...« in pa: »vo- de...« Takoj nato je izdihnila. Po groznem dejanju je odšel sin pred h** 5o, kjer si je porinil nož dvakrat v prša. da je nezavesten obležal. Krike hčerke Pavle. ki je obupno klicala na pomoč, so od zunaj čuli sosedje in prihiteli v hišo. Seveda materi niso mogli več pomagati. Zunaj pred hišo so našli nezavestnega sina m ga težko ranjenega prenesli notri. Nato je bil pozvan na pomoč zdravnik dr. Hro-no\vski iz Poljčan, ki pa je seveda pri materi samo lahko ugotovil, da je mrtva, do-čim je sireu nudil potrebno pomoč. Mlakarjeve poškodbe so smrtno nevarne 0 tragediji so znane še nastopne podrobnosti: Mlakar je prišel snoči v hišo svoje matere, ki je baš legla k počitku. Oči-vidno je nesrečna mati slutila, da sin nekaj pripravlja. Ko je opazila sina z nožem v roki, je prvi hip od strahu odrevene'a. nato pa se je opogumila in mu šla nasproti. Med obema je nastalo hudo ruvanje, med katerim je sin mater trikrat sunil z nožem, kmalu nato pa je sodil tudi sam sebe. Gronza tragedija je v Ločah in vsej bližnji okolici vzbudila med prebivalstvom veliko razburjenost, obenem pa vsi sočustvujejo s težko prizadeto Mlakarjevo obiteljo. M tilturni pregled Koncert A de Sari v Ljubljani Mislim, da je v prvi vrsti zasluga radia, re je ime pevke Ade Sari za ljuoljansko publiko pomenilo nekaj, kar je res odlično in vredno rekordnega obiska, kakor si boljšega tudi pevka ni mogla želeti in pričakovati pri nas. Do zadnjega sedeža polna velika unionska dvorana je v torek dokazala, da obisk koncertov ne zavisi le od mnogokrat citiranih vnanjih vzrokov, kakor so kriza, mraz. n feigurnost gmotnega položaja itd.., temveč tudi od notranjih, ki znajo v danem primeru dobro premagati vse naštete vnanje ovire. Medtem ko se je reklama tu — v dobri svesti lahke zmage — omejila le na najpotrebnejše, ji pri nekaterih koncertih ne pomaga niti najjačji napor; zruši se nb nezanimanju občinstva. Marsikatera dobra prireditev je že trpela zaradi tega. S tem pa nikakor ne niisLipskuli-janova postelj«, razpravi dr. Savnika (o Jugoslaviji in njenih sosedah) in prof. Nardi-na (Pogovor o molekularnih silah), otroško prozo Marije Grošljeve (z Justinovimi ilustracijami) in Marjane Zeljeznove - Kokalj. 0 Goetheju in Tolstem je spisal Nobelov lavreat^ Thomas Mann študijo, ki je pravkar izšla v novi. izpremenjeni izdaji prt Fischerju v Berlinu. Nova bioffrafija Emila Lndwiga. Svetovno znani nemški življenjepisec Emil Ludwig, avtor tudi v naš jezik prevedenega »Napoleona«, je pravkar objavil svoje novo delo: »Schliemann. Geschichte eines Goldsu-chers«. Kraljica Marija Antoinette je predmet novega velikega življenjepisnega eseja, ki ga piše Štefan Zweig Ma^čeva številka reviie >Die neue Rundschau« je iz tega spisa objavila odlomek, ki razmotriva delikatno vprašanje, ali je Mariia Antoinette imela intimen ljubezenski odnos s Švedom FerSe-nom? 0 »Hasanaginiei« ▼ Goethejcvem prevodu je priobčila praška »Slavische Rundschau« dališo študijo iz peresa svojega urednika, odličnega poznavalca srbsko - hrvaške književnosti prof. Gerharda Gesemanna. Domače vesti ♦ Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer zaradi obolelosti do nadaljnjega ne »prejema strank. ♦ Prva ženska šumski inženjer. Na beograjski univerzi je gospodična Radojka Popoviceva položila izpit za šumsicega in-ženjerja To je prva ženska v Jugoslaviji, ki je dosegla kvalifikacijo šumskega Lnže- ♦ Split 50 let v hrvatskih rokah. Konec tekočega meseca se bo občinski »vet v Splitu sestal na sejo, na kateri bo izvoljen odbor za proslavo petdesetletnice hrvatske zmage v splitski mestni občini. Splitska občina je leta 1S82. prešla v hrvatske roke. njerja ♦ Nov vodovod v Splitu. Split je te dni dobil ir.odern vodovod, zgrajen po načrti a inženjerja Sperca, kii je stal okroglo 20 milijonov Din. Kapaciteta vodovoda zadošča za 300 000 prebivalcev in je proračunjena za dolgo vrste let. ♦ Btčko za stradajoče kmete. Lep vzgled so dal' meščani v bosanskem Brčku, ki so za stradaioče kmete v tamkajšnjem srezu zbrah 60.000 Din, da nakupijo živila in jih razdele med stradajoče. Ak:!ja je tem bo'j hvale vredna, ker je tudi v mestu samem mnoge rodbin, k! trpe pomanjkanje. ♦ Nov list v šibeniku. Prejeli smo prvo številko lista >Narodno Slovo«, ki je začel izhajati v šibeniku. Odgovorni urednik je MLldrvoj Grubišič. List Izhaja trikrat na teden. in sicer v torek, četrtek in soboto. Zvočni kino Ufa film! Premiera! Ob 4., pol 6., pol 8. tn 9. n !|| H QWQ i!l Roman iz velemestnega družinskega penzijonata. Brigata Horney V. Sokolov i I I ♦ Zakup lovišč. V četrtek 17. t. m. ob se bosta pri sreskem načelstvu v Ljubljani, v sobi št. 1. v pritličju oddala po javni dražbi v zakuo lova občin Črni vrh in št. Jurij pni Grosupljem za čas od 1. aprila 1932 do 31. marca 1937. Dražbeni pogoji so vsakomur v .pogled pri sreskem načelstvu f*»ba št. 1. med uradnimi urami ♦ Sadjarji! Uporabljajte za pomladno sicropijenje sadnega drevja ARBORIN, ki vam zatre vsp škodljivce. Arborin izde'uje »Chemoteehna«. d. z o. z., Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču). Tam dobite tudi prvovrstno cepjno smolo za cepljenje. ♦ Legitimacije in vozovnice za velesejem v Leipzigu, Pragi, Dunaju, Budimpešti, se dobe pri »Putniku«, Ljubljana, Dunajska cesta 1 ♦ Novi grobovi. Te dni je preminila v ftkofji Loki umoko.iena poštna uradnica edč. Faay M a y e r j e v a, ki jo je strla dobro-traina boiezen v 64 letu starosti. Pokoini-fa ie službovala v raznih krajih dravske banovine, nosebno Gorenjske i.n ie bila zaradi svojega ! ju do milega značaja povsod zelo priljubljena. Po upokojitve se je nastanila v škofi! Loki. Ob vetifki udeležbi sorodstva in meščanstva so Dokopali! po-koimieo na domačem nokonališčn. _ V Vse čitatelja ,, Jutra" vnovič opozarjamo, da izhajajo v knjižnih zbirkah Tiskovne zadruge izbrana domača leposlovna dela in vzgledni prevodi iz svetovnih literatur. U ubijam ie umrl v 2 ve tu mladosti, star šele 19 let. dijak srednje tehniške šole g. -Miloš Adamič, sin ugrledneaa ind.ustriica in veletrgovca v Kranju g. Antona Adamiča. Pokojnikovo truplo prepeljejo 'v Kranj, kier bo pogreb v petek ob 16. od doma žalosti v Kokriškem pred.mestiu. — V ljubljanski sDlošni bolnici je preminil g. Mihael Volk, sprevodnik državnih železnic. Pogreb pokojnika bo danes ob 17. — Po dolgotrajni bolezni je umrla na Jesenicah v starosti 71 let ga. Marija V i 1 m a a o v a, soproga upokojenega tovarniškeza delovodje in hišnega posestnika. _ Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno tvožaiie! ♦ Naši v Ameriki. Pri državnih skušujah ra odvetnike v Združenih državah, ki so s« nedavno vršile v Columbusu, je z odličnim uspehom opravil odvetniški izpit rojak Josip Svete, sin slovenske družine v Lorai-iiu. _ v Clevelandu je b!l od avtomobila povožen rojak I. Pečjak. B.il Je smrtnone-varno poškodovan in je že naslednjega da« v bolnici umrl. Pokojnik je bil po rodu iz Žužemberka. Zapušča hčerko in tri brate, v stan domovini pa mater dva brata iai eno se3tro. _ V clevelandski bolnici je umrl Anton Toplak, star 28 let i.n doma iz Celj a. Zapušča ženo Ln enega sina. _ V Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke 2a označbo kraja pomenijo: 1 C as opazovanja 2 »tanje barometra 8 teameratura 4. relativna vlaga v &- »mer uj brzina vetra 6 oblačnost 1—10 7 vrsta oadavm. 8 padavin« v mm _ TemDeratura: prve števtike pomenijo naj viijo. druge najnižjo temperaturo. 2. marca LJubljana 7, 772.3, —7.8, 62, NNBE, megla, —, —; Ljubljana 14., 770.4, _0.8, 77, WSW2 10, —, —, Maribor 7, 765.7, —11.0 W4 2 Zagreb 7, 772.4. _7.3, 85, SI. — ; Beograd 7, 772.6, _8.4, 87, ESE6, jasno, —, Sarajevo 7, 771.1, _9.6, 92, mirno, 10, —; Skopi je 7, 774.6, —14.0, 80, mirno, 10, —; Kumbor 7, 763.5, +10.0, 47 ESE2, 10, dež, 9.7; Rab 7, 765. +3 2 55' N«, 10. —. Temperatura: Ljubljana 0.0, —8.6; 14. 0.0, —8.6; Maribor —6.0, —12.4; Zagreb 1.0, —7 2; Beograd —1.0, —10.0; Sarajevo -2.0, —10.4; Skoplje 1.0, —18.0; Kuimibor —, 27.0; Rab 27. Subletu t državi Wiomfng je preminil za sladkoino boleznijo Anton Raspet, doma iz Cirknega v Julijski krajini. Istotam je umrl za pljučnico A loja ftrotaik, star 57 let in doma iz 'ujubna v Savinjski dolini; v Salemu v državi Oaio pa Ignac Vidmar, k; zapušča ženo in dva otroka. — V Oaklan du v Kaliforniji so položili k večnemu počitku za rakom umrlega Franca Rebola, starega 44 let. doma iz okolice Grosuplja. V Chicagu pa je v starosti 79 let preminila Ana Mubi, rojena Karun, doma iz Šenčurja na Gorenjskem ♦ Poskus samomora. V ponedeljek poao-či je 24 let stara natakarica Marija Sem i čar v Zagrebu poskusila izvršiti samomor z o:etno kislino. Nesrečnico so pasanti našli nezavestno na ulici. Prepeljana je bila v bolnico, kjer se j,I je nudila zdravniška pomoč. Njeno stanje je zelo resno. Vzrok obupnega čima je nezaposlenost. ♦ V postelji zgorela. Iz Kruševca poročajo, da je v hiši seljaka Ljmbomira Količa izbruhnil.požar. Mož in žena sta še spala, Ko se je požar že razširil na družinsko bivališče. Oba sta našla smrt v plamenih. ♦ Na povratku iz zapora domov zmrznil. Med seloma Miošič in žarkovo je pri Din! šu zmrznil seljak, ki se je iz zapora, kjer je odsedel nekoliKo mesecev, vračal domov. Sedem kilometrov oddaljen od svoje hiše je na poti obnemogel in zmrznil. ♦ Senzficijonalna aretacija v Sarajevu. V Sarajevu je preiskovalni sodnik izdal policiji naiog, da aretira predsednika upravnega odbora Trgovačke i kreditne banke dr. STečka Perišiča, odvetnika ter direktorja omenjenega zavoda Vito.mi.ra Zupca. in sicer zaradi tožb, ki so bile vložene proti njima od interesiranih vložiteljev. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz LfuMjane U— Slavnostna akademija v počast T. G. Masaryka. JugoslavensKO-češkoslovaška 'A-ga v Ljubljani bo priredila v proslavo rojstnega dne prezidenta dr. T. G. Masaryka, v soboto dne 5. mar^s ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice slavnostno akademijo. Vstop na to odlično ,prireditev bo prost. Program akademije obsega sledeče točke: 1. Slavnostni govor poslevodečega podpredsednika dr. Egona Stareta 2. češkoslovaška državna himna. Poje moški zbor -»Grafike«. 3. a) Pavčič: Deklica, ti s! jokala: b) Adamič: Serenada: c) Marolt., Oj ta soldaški boben. Poje moški zbor »Grafike*. 4. Dve češKoslovaški operni ariji. Poje operni pevec Josip Gostič. 5. a) Sta.mic: Allegro andante; b) A. JirSsek: Allegro. igra ljubljanski komorni trio. 6.) Kratek film iz življenja prezidenta T. G. Masarvka 7. a) Smetana: Arija Milade Iz opere >Da-liibor«; b) Novak: Dve slovaški pesmi. Poje operna pevka ga. Thierry Kavčniko-va ob sprem!jevanju opernega dirigenta g. štritofa. S. Dvorak: Adagiio, Allegretto, Scherzando. Igra ljubljanski komorni trio. 9. a) Suk: Ban varaždi,nski; b) Fibich: Tiha noč; c) Adamič: Oženil se bom. Poje Slovenski vokalni kvintet. Opozarjamo na to izredno prireditev in vabimo k obilni udeležbi, k1 naj pokaže, kako Ljubljana spoštuje in slavi velikega Masaryka. u— Predavanje dr. Krajača o Velebitu. Slovensko planinsko društvo opozarja planince in prijatelje prirode na zanimivo predavanje, ki bo jutri ob 20. v dvorani De-lavske zbornice. Predaval bo g. dr. Ivan Krajač, izvrstni poznava.lei Velebita. Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 D!n se dobe v prediprodaji v pisarni SPD, Masarvkova 14. in jutri od 19. dalje pred dvorano Delavske zbornics. u— Zopet krasen film na sporedu matineje ZKD. V petek ,in soboto ob pol treh bo predvajala ZKD prekrasni film Ufe »Nesmrtni potepuh«. V tem krasnem filmskem veledelu, ki je gotovo našemu občinstvu še Izza premijere v nepozabnem opominu igra glavno vlogo Gustav Frolich. Predstavlja nam mladega, upov polnega učitelja komponista, katerega preganja v življenju zla usoda; udarec za udarcem pada po hrbtu nesrečnega mladeniča in le golo naključje ga reši pred popolnim propadom. Film je globoko ganijiiv, ima krasno vsebino, leoe pesmi in veliko kulturno vrednost. Predstave se bodo vršile v Matici ob pol 15. in najnižjih cenah- u— Troje del znamenitih skladateljev svetovnega slovesa se izvaja la komornem koncertu gojencev drž. konservatorija v Ljubljani jutri v Filharmouični dvorani. Češko literaturo zastopa znameniti Jan Vaclav Stamic s svojo trio-sonato za dve violini, klavir in obligatni čelo. Iz nemške literature se izvaja Regerieva sonata za violino in klavir v a-duru, francoska literatura pa je zastopana z modernim Rave-lovim godalnim kvartetom v f-duru. Spored izvajajo člani konservatorijskega godalnega kvarteta Pfeifer, Stanič, šušteršič in Bajde ter pianist Lipovšek, vsi iz komorne šole prof. šlajsa. Konservatoriju se moramo zahvaliti, da se v poslednjih letih komorna glasba pri nas intenzivneje goji in da imamo skupino mladih nadarjenih konservatoristov, ki jo z veliko vnemo pa tudi uspehom izvajajo. Vsem. ki se zanimajo za razvoj komorne glasbe in za delo našega konservatorija, priporočamo obisk komornega koncerta. Vstopnice od 15 Din navzdol v Matični knjigarni. u_ Izmed mlajših jugoslovenskfh skladateljev je pri nas in v inozemstvu najbolj znan Marko Tajčevič. Mi ga poznamo po njegovih izrazitih zborih, inozemstvo pa zaradi ;zvrstnih klavirskih skladb, ki se prav pogosto izvajajo. Tajčevič je zastopan na letošnjem koncertu Učiteljskega pevskega zbora 3 štirimi zbor!, k! so kom-ponirani na besedilo, psalmov in s icer »Hvalite Gospodovo ime«, »Glas Gospodov nad vodami«, »Daj mi Gospod svojo milost« ln »Slavite Gospoda«. Zbor! mešani, moški in ženski z bariton solo sipom-injajo na ruske rellgijozne pesmi. Učiteljski koncert bo v ponedeljek 7. t m. ob 20. v Unionski dvorani. Sedeži kakor običajno v Matični knjigarni. u— Predavanje v društvu »Pravniku«. Danes bo priredilo društvo »Pravnik« točno ob 18. na sodišču, soba štev. 79., predavanje. Predaval bo g. honorarni univerzitetni profesor dr. Ludrvik B5am o nacionalnem ekonomu Luju Brentann. K številni udeležb! vabi odbor. u— SJSU »Preporod« bo Imel r soboto 6. t. m. v svojem lokala zopet predavanje. Predaval bo g. -Iskra o idejnih stremljenjih današnje mladine. Prlčetek ob 15. Tovariši tn tovarišice udeležite se predavanja poloo-SteviL&a Za vse ljubitelje godbe je velikanskega pomena. Znani Edison Bell izdelki so se začeli prodajati pri tv. s-Tehnik« Josip Banjai, Miklošičeva cesta šiev. 20. — Moderni, zelo dobri gramofoni so že od Din 650.— naprej in dobi se jih lahko brez nakupnine na 14 mesečnih obrokov. Vsakovrstne plošče, tudi najnovejši šlagerji so že od Din 25.— do Din 35.— naprodaj. Razen tega se prodajajo vse druge znane znamke kot »Columbia«, »His Masters Voice« Itd. po najnižjih cenah. — Za na nakup neobvezen obisk vljudno vabi cenjeno občinstvo »Tehnik« Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cestr štev. 20. Palača Okrožnega urada. u— Predavanje o reji malih živali in o organizaciji priredi društvo »Zivalica« v nedeljo 6. t. m ob 10. dopoldne pri »Novem svetu« v Ljubljani na Gosposvetski cesti. Ciani in ljubitelji vljudno vabljen! u— Sadjarska podružnica na Viču priredi dane°. ob 19. v risalnici osnovne šole zopet svoje običajno sadjarsko predavanje, h kateremu so vabljeni vsi člani Ln prijatelji sadjarstva. u— Rer^ni sestanek kluba elektrolnže-njerjev UJIA se bo vrši! danes ob 20. v lokalu udruženja, Kongresni trg (Zvezda). Predaval bo tudi docent inž. V. Koželi o presoja segrevanja električnih strojev in aparatov. u— Ljubljanski Sokol vab! na proslavo 100 letnice rojstva ustanovitelja Sokolstva, dr. Miroslava Tyrša, ki jo prtredl v soboto 5. t. m ob pol 21. v društveni mali dvorani v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste). Brate, sestre in naraščaj pozivamo k poinoštevimi udeležbi. u— Sokol II. proslavi 100 letnico Tyrše-vega rojstva v nedeljo 6. L m. ob pol 11. dopoldne na realki z nagovorom društvenega proisvetarja br. Parzerja. Obvezno za vse članstvo, naraščaj in deco. Vabimo tudi občinstvo. u— Orkestralno društvo Glasbene Matice namerava za večje prireditve poimmožltj število članov orkestra, zato vabi Ln prosi vse gospode in dame, ki so pripravljeni sodelovati v godalih (violina, viola, violončelo kontrabas pri simfoničnih koncertih Ln se redino udeleževati vseh za to potrehnl.i vaj, da se javijo pri i vodstvu društva pri običajni tedenski vaji, ki je vsak četrtek točno ob 20. v dvorani Glasbene Matice. Sadna hrana v čokoladi skrita, Krasen užitek nudi Ti »Sadvita« u— Ustanovna skupščina krajevne organizacije JRKD za bežigrajski mestni okraj se zaradi tehničnih težkoč ne more vršiti v soboto, temveč se prelaga na prihodnjo so-boto, 12. t. m. Skupščina bo v salonu gostilne pri »Fortuni«, Vodovodna ce&ta ob 20. Dolžnost vseh pristašev jugoslovensko misli j", da se skupščine zanesljivo u ona. Tam jim bo pripovedovala lepe prav Ijice Ferjančičeva, mične pesmice bo zapela Golobičeva. — TKD Atena u— Podporno drušivo finančnih »n drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljubljani ponovino vabi svoje članstvo na II. redna občni zbor, ki bo v soboto 5. t n. ob 19.30 v salonu gostilne Kajfež v Flonijanski ulici. u— Stavbna in gospodarska zadruga »Novinarski dom« bo imela svoj redmi letn! občni zbor v nedeljo, 13. t. m. ob 10. dop. v prvi dvorani v I. nadstropju kavarne »Emona«. Dnevni red običajen. u— ženski Pokret opozarja na današnje predavanje doktorice Jenko-Groyer, k! s«1 prične ob 18 (šelenbursova uMca 7). Najnovejše velikonočne karte in druge razglednice ter pisarniške potrebščine po zelo ugodnih cenah pri J. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica 6. 3356 u— Za valčkov vefer, ki bo v soboto 5. t. m. na Taboru, je veliko zanimanje. Večer je pa tudi namenjen vsem tistim, ki se v predpustnem času niso imeli prilike zavrteti. Na sporedu bodo sami valčki, polke. mazurke, češka beseda. Četvorka, šotiš. kmečki valček itd. Moderni plesi naj bi za ta večer izostali. Godbo oskrbe glasbeno društvo »Zarja«, domači šrainel in še posebej harmonika. u— Sestanek lovcev g. Stepifa drevi ▼ lovski sobi. u— Povožen starček. Na Vodovodni cesti stanujoča če^ljarjeva žena oroča! o težki borbi zbornice za izboljšanje obupnega položaja nekaterih strok, osobito pekovske obrti. Priznava sicer zanimanje in trud merodajnih faktorjev za napredek obrtništva, ki pa bo v resnici mogoč edinole. če bodo pristojna oblastva z najenergičnejšimi ukre,)' nastopila proti nelegalni konkurenci malemu in gospodarsko šibkemu obrtniku in če bodo pokazala Še večje razumevanje za upravičene zahteve in nujne gospodarske potrebe obrtništva. G. Jcip Ambrožič je opozarjal, kako sle posledice rodi opozarjanje oblastev pri županstvih, da sme obrtnik zaslužiti do 25 odstotkov. Znano Je, da obrtnik pogosto ne zasluži niti dva do 3 odstotke in da so obrtniki živilskih potrebščin kaznovani že, GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. četrtek. 3.: Nekdo E Petek, 4.: Zaprto (generalka). • Sobota, 5. ob to.: Vest. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izvzen • -Ob 20: Jubilej. Premijera LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. četrtek: Medea, Maska rdePe smrti. Dandin v vieah. C. Petek, 4.: Vijolica z Montmartra. Gostuje edč. Erika Druzovič. A. Sobota, 5.: Seviljski brivec. D. * Ljubljanska drama. Molnarjevo igro v treh dejanjih »Nekdo«, ki jo je postavil na r.aš oder prof. Šest. ponove člani naše drame danes. Tridesetlelniro svojega marljivega delovanja proslavi v soboto Aleksij Petrovič, katerega igra g. Greeorin v Miloševičevi komediji »Jubilej«. Poleg njega sodelujejo odlični dramski igralci gg. Cesar, Daneš, Kralj, Lipah, Skrbinšek. Potokar in Plut. ki tvorijo ožji odbor proslave. Od dam so zaposlene ga. Juvanova. Gabrijelčičeva, Slavče,a in Kukčeva. Vodi prof. Šest. _ V soboto ob 15. je dijaška predstava, za katero veljajo globoko znižane cene. Uprizori se v režiji g. Debevca Rostandova drama >Vest«. Na predstavo opozarjamo dijaštvo in vse občinstvo. ki hoče uživati to delo. ki se uprizori po':lednjič v letošnji sezoni. Ljubljanska opera. Prva repriza Osterče-vih treh enodejank bo danes. — Opozarjamo na gostovanje izvrstne pevke gdč. Erike Dru-rovičeve, ki bo gostovala v petek 4. t m v opereti »Vijolica z Montmartra«. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15. Sobota, 5.: Sedem njegovih grehov. Nedelja, 0.: Sedem njegovih grehov. ★ Kupite takoj vstopnice za burko »Sedem njegovih grehov«, ki se bo vršPa v soboto in nedeljo na Šentjakobskem ojru. Vse dosedanje predstave so bile popolnoma razprodane in so se posetniki do solz nasmejali. V naslovni ulogi nastopi odlični šentjakobski komik g. Lavrič, ki igra »ubogega grešnika«. Vodilno žensko ulogo pa igra priljubljena članica gdč. Wrischerjeva. Poleg nje nastopi skoro ves ansambel. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. Režijo ima g. Miran Petrovčič. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Četrtek. S.: Radikalna kura. A. Znižan« Gostovanje g. Jos. Daneša. 6vetniki. C. Premi- čen ! Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: Trije vaJki jera. * Mariborsko gledališče. Bivši priljubljeni komik mariborskega gledališča g. Josip Daneš gostuje danes v Doboviškovi velezn-bavni burki « petir-m »Radikalna kura«. Veljajo znižane cene. — Prihodnja dramsKa prenvjera. ki bo v soboto, bo prinesla na naš oder privlačno kmečko veseloigro »Trije ya*ld svetniki«. Režira g. J. KoviL če gredo preko 5 ali 10 odstotkov. Z omenjenimi opozoritvami pa se zavaja javnost v napačno mnenje, da obrtnia zasluži najmanj 25 odstotkov in da gre za oderuštvo. Veliko pozornost je vzbudila jpomenlca čevljarskega obrtništva proti Bafovim po-pravijalnicam in ustanovitvi Bafove tvornice za čevije, o ka'.£ri je poročal zbornični član, čevljarski mojster g. Štefan L. i t r o p. Ugotovljeno je bilo, da je položaj čevljarskega obrtništva obupen. Uvoz čevljev se je po količini napram letu 1928. podvojil ter znaša po vrednosti 41,200.000 Din. Začudenje pa vzbuja dejstvo, da češkoslovaška statistika kaže. da je vrednost uvoženih čevljev iz češkoslovaške v našo državo znašala 123,200.000 Din, torej trikrat toliko, kakor kaže naša statistika. Priznamo sicer, da so možne celo znatne diference pri uvozni statistiki poedinih držav, toda v tem primeru gre vendarle za preveliko razliko. Kako so prišli vsi ti čevlji v našo državo? Po obširni debati ie bilo na predlog g. Josipa Rebeka odobreno poročilo g. Lit-ropa in je bilo sklenjeno, da zbornica po-krene ponovne korake za zaščito čevljarskega obrtništva in da se izvrše vse priprave za sklicanje velikega manifestacij-skega zbora čevljarskega obrtništva, čevljarske in usnjarske industrije in trgovine v Celju na nedeljo 13. marca, ki naj bi mu po možnosti prisostvoval tudi delegati Interesentov iz drugih krajev države. Ugotovljeno je bilo nadalje, da se je do sedaj po 8. novembru 1931 (ko je stopil v veljavo obrtni zakon), vršilo 77 občaih zborov rokodelskih obrtnih zadrug, na katere je bila povabljena tudi zbornica in kamor je po možnosti tudi poslala svoje zastopnike. Glede vprašanja zbornic se je dosedaj izjavilo na teh zborih 63 zadrug za skupne zbornice, 6 zadrug za ločene zbornice, 8 zadrug pa o «tvari ni sklepalo. Obrtni odsek smatra v teh rezultatih obenem tudi izraz zaupanja obrtništva v svojo skupno zbornico kar bo pripomoglo, da bo megla zbornica še uspešneje zastopati interese slovenskega obrtništva na merodajnih mestih. Glede vprašanja okrožnih odborov obrtnih zadrug v dravski banovini je bil ugotovljen sedanji položaj. Dasi bi bilo v interesu cenejšega poslovanja teh institucij kakor tudi krepkejšega dela, da bi bila za dravsko banovino samo dva okrožna odbora. ki naj bi nadomestila dosedanji dve zvezi obrtnih zadrug, je obrtni odsek vendarle sklenil, da bo upošteval dejanski položaj in tudi drugačne predloge obrtništva, pri čemer bo seveda polagal glavno važnost na medsebojni sporazum interesiranih okolišev. Na seji so razpravljali še o številnih di-spenznih prošnjah in cbrtnopravnih izjavah ter o predlogih poedinih članov gg. Golčarja, Bureša, Vrečarja. Volka, Oseta, Holvia. Briclja, Hohnjeca, Kavčiča, Cešar-ka in Krapeža. Sprejet je bil tudi predlog g. Franchettija. da se izreče posebna zahvala vsem onim gospodom Iz vrst obrtništva. ki podpirajo delovanje in stremljenje zbornice. Fziek lanske denarne krize Narodna banka j€ pravkar izdala svojo četrtletno publikacijo, in sicer za zadnje četrtletje pret. leta. Iz obilice statističnega gradiva, ki ga prinaša to četrtletno poročilo, posnemamo naslednje zanimive podatke, ki se nanašajo na razvoj denarno krize, ki je lani nastopila v drugi polovici leta. Hranilne vloge pri vseh denarnih zavodih naše države so se do junija pret. leta stalno dvigale. Ob koncu junija so dosegle najvišje stanje, namreč 14.242 milijonov Din. Do konca septembra pa so padle na 13.235 in do konca decembra na 12.170 mili ionov Din. V drugi polovici pret. leta so torej hranilne vloge pri jugoslovenskih denarnih zavodih nazadovale za 2072 milijona Din. Navzlic temu razmeroma znatnemu nazadovanju vlog pa skupno stanje vlosr ob koncu leta ni padlo pod nivo. ki je bil zabeležen v početku leta 1930. fce ob koncu pret. leta je bilo opažati.^ da kriza popušča in da se razmere na našem denarnem trgu zopet obračajo na bolje. Nagel preokret k normalizaciji razmer pa i« prišel v januarju in februarju t. 1.. ko^ so hranilne vloge pri denarnih zavodih pričele zopet hihtreje naraščati. Zaupanje v naše denarne zavode se je kmalu vrnilo, ko le širša publika uvidela, da je bila bojazen povsem neosnovana, da je naša valuta ostala trdna in da ni prišlo do nikakih polomov. o katerih se ie v lanskih september-skib dneh šušljalo. Kakor ie podoba, so hili dvigi vlog v drav>ki banovini še najmanjši. Pri slovenskih reaulativnih hranilnicah «* je n. pr. od junija do konca leta stanje vlog zmanjšalo le od 1219.8 na 1205.6 milijona Din, torej komaj za 14.2 milijona Din ali za 1.2 9'». Če upoštevamo še kapitalizirana obresti, ki se ob koncu leta prištejejo k vlogam, tedaj so znašale vloge pri slovanskih regulativnih hranilnicah na dan 31. decembra 1931 okrog 12G0 milijonov Din, torej več kakor kdaikoli. Zanimive podatke o gibanju lanske krize nam daje statistika o stanju mesečnih bilanc 20 največjih denarnih zavodov v naši državi, ki jo stalno vodi oddelek za gospodarske študije pri Narodni banki. Po tej statistiki so se glavne aktivne postavke teh zavodov f bale lani takole (v milijonih Din): dolžniki stavki v gornji tabeli. ki kažeta, da »o upoštevani denannri zavodi izplača Iti vloge predvsem iz sredstev, ki so jih dobili od postopne likvidacije primernega dela svojih naložb. Posojila teh denarnih zavodov na podlagi eskompta menic sio nazadovala v drugem polletju za 432 milijonov Din, stanje dolžnikov po tekočih računih pa se je istočasno z man ;ša!o za 865 milijonov Din. Če upoštevamo še nazadovanje posojil, ki so iih ti zavodn dali ni podlagi lombarda za 30 nrlijenov Din (od 237 v juniju na 1<>3 v decembru), tedaj vidimo, da je našim velikim denarnim za\*od cm uspelo brez več iih pretresi jajev za prizadete (t. j. za komitente, ki so bilt dolžni bankam) likvidirati za 1336 milijonov Din svojih naložb. Če nadalje upoštevamo, da »o ti veliki denarni zavodi v istem času 'izplačali le za 1194 milijonov D:.n hramiln.ilh vlog na knjižice in na tekoče račune, tedaj vridimo, da so naval vlagateljev prebrodili z lastnimi m očmi in da so težko preizkušnjo likvidnosti dobro prestali. Gibanje glavnih pasivnih postavk vsako-mesečnih bilanc je biLo naslednje (v milijonih Din): 1931 vlotge vloge na kredritorji na knjiž tek. rač. po tek. rač. januar 3855 1546 2138 marc 3936 1629 2080 j um i j 4032 1551 2042 september 3715 1303 1862 oktober 3555 1175 1793 november 3407 1131 1740 december 3343 1045 1754 Vloge na knjižice so naraščale do juli- 1931 Januar marc junij september oktober november december blagajna 351 277 246 180 168 197 266 eskompt 2154 2076 2083 1846 1781 1700 1651 po tek. raČ. 4911 5129 5132 4929 4659 4449 4267 ve- Blagajmiška sredstva upoštevanih 20 likih denarnih zavodov so ob koncu oktobra zaradi izplačal vlog dosegla najnižje stanje 168 milijonov Din. Toda že v novembru opažamo zopetno povečanje blagajniške gotovine na 197 milijonov, ob koncu decembra pa celo na 266 milijonov Din (več kakor v jamiju pred krizo). Za presojo praktične likvidnosti naših velikih denarnih zavodov pa sta važni ostali dve po- ja, potem pa so do konca decembra nazadovale za 689 milijonov Din. Nazadovanje vlog na tekoči račun se je pričelo že prej, in sicer marca; v drugi polovici leta so te vloge padle za 506 milijonov Din, tako da znaša skupni padec vseh vlog v drugem polletju 1194 milijonov Din. Nazadovanje ostalih kreditorjev po tekočih računih se je ustavilo že v novembru, kajti v decembru opažamo že povišanje te postavke za 14 milijonov. Gornje številke imajo seveda le pomen za presojo dogodkov v drugi polovici pret. leta Če bi imeli na razpolago še podatke za januar in februar t. I., bi brez dvoma dobili mnogo ugodnejšo sliko, saj je popoln preokret k normalizaciji razmer prišel šele po Novem letu. Danes imajo naši denarni zavodi gotovo že mnogo več likvidnih sredstev, kakor lani pred krizo, kar je dobro razvidno iz tedenskih izkazov o stanju Narodne banke. Zirovne vloge pri Narodni banki, ki pretežno izvirajo od denarnih zavodov, so že sredi januarja prekoračile 500 milijonov Din (v začetku oktobra so znašale le nekaj nad 200 milijonov). Poleg tega pa imaio danes naši denarni zavodi naloženih že okrog 500 milijonov Din v b'agajniških bonih Narodne banke tako da se njihova likvidna sredstva lahko cenijo zopet na 1 milijardo Din. Gospodarska depresija v industriji Kljub akcijam za omiljenje krize se je v zadnjem času gospodarska depresija še bolj poostrila, število pri OUZD v Ljubljani zavarovanih delavcev je padlo pod stanje iz leta 1927. Vsi stanovi tožijo nad gospodarskimi težavami. Vedno se čujejo vprašanja, katere industrije so najbolj prizadete odnesno najbolj rabijo pomoči. Na taka vprašanja daje statistika OUZDa najboljši odgovor; toda žal samo enkrat na leto, t. j. ob priliki članskega štetja 30. junija. Ako bi OUZD imel moderne statistične stroje, katerih vsak lahko nadomešča nad 100 uradnikov, potem bi lahko dnevno poročal javnosti o stanju in gibanju zaposlenosti v vsaki posamezni industrijski panogi. V zimskem času. ko počivajo sezijski obrati La je brezposelnost na vrhuncu, se teža gospodarske krize občuti najhujše Na željo nekaterih delavskih in deiodajalskih zastopnikov ter drugih interesentov je OUZD tudi letos izjemoma sestavil statistiko zaposlenosti v posameznih industrijah v zimskem času (po stanju na dan 15. februarja), toda samo za večje obrate. Upoštevani so samo obrati, ki so imeli 30 junija 1929 najmanj 50 zavarovanih delavcev. Absolutne precizna taka statistika seveda ni. ker se nanaša samo na en dan in še to samo na slabo tretjino vseh zavarovanih delavcev. Vendar daje tudi taka statistika v celoti prilično zanesljivo sliko o sedanjem stanju posameznih industrijskih panog in o njihovem razvoju v zadnjih dveh letih. Zanesljivost podatkov naslednje tabele moramo seveda presojati po številu zastopanih obratov in delavcev. Na dan 15. februarja je znašalo število zaposlenih delavcev: industrijska panoga štuvilo obratov delavcev Padec nasproti stanju od 15. febr. 1931 Kamenje in zemlja Oblačilna industrija Kemična industrij? Predelava usnja Tesarstvo, rezbarstvo Gradbena industrija Žagarska, gozdna industrija Kovinska industrija Jedila, pijače Industrija tobaka Papir Tekstilna industrija Grafična industrija Vodne centrale Državni obrati Povprečni padec zaposlenih upoštevanih obratih (v gornji delavcev tabeli niso navedeni vsi) znaša 18%, dočim je znašal pada« vsega članstva j istem razdobju le 32 1381 — 1092 — 44*/. 7 357 — 268 — 43V. 11 930 _ 577 — 38'/. 6 612 —- 302 — 33 •/. 8 588 ___ 259 — 31 •/• 44 696 — 319 - 31 •/• 89 1796 — 542 — 23 18 3097 — 699 —18 •/• 5 428 — 85 — 17% 1 857 — 127 — 13*/« 11 1658 _ 206 — 12«/. 28 7298 — 292 — 4«/« 7 586 — 26 — 4°/» 2 257 + 7 + 3*/o 0 u 117 + 5 + 4 •/• v 14 «/o. Iz tega 6ledi. da je bila redukcija lavcev v velikih obratih občutnejša nego v malih obratih. (to v£sč> ^^ « lom iinArakllalft $ tem da uporabljate NIVEA-CMEME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapava. Nodrgni'e Vašo kolo »fcčei vsak predeni, greste na pcCHek temeljito t Nivee-Creme Tkanine postanejo s tem mladstno napete, kola pa močna in prožna Veter in slabo vr«me ji ne morejo vef i*od ti Nadrgnite pa tudi podnevi, predeni odideta na prosto, lice in roke s Nivea-Creme. Ta krema namre? ne capusti nikak sija| ter Vam nud' oni sveži m mladostni izgled, ki ga mi vsi tako »adi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremami Najviiji učinvk ali ceneje. Nivea-Creme: Om 6.00—22.oc Jugosi. P. Betersdort & Co a.s. o.|„ Maribor = Naš pomorski promet se je lani navzlic krizi poveča!. Po pravkar sestavljenih podatkih o našem pomorskem prometu je lani prispelo v naše pomorske luke 100.962 parn.ikov nasproti 96.120 v 1. 193'J in 92.003 v 1. 1929. Tonaža teh došlib ladij je znašala 16.70 milijona ton nasproti 15.30 in 14.97 milijona ton v prejšnjih d ven letih. Tudii razmerje med domačo in tujo zastavo došlih ladij se je izboljšalo. Lani je na tujo zastavo odpadlo 20.0% tonaže došlih ladii nasproti 23.4% v L 1930 in 24.0% v 1. 1929. = Eksekutivna prodaja otrobov. Včeraj je bilo na ljubljanski borzi eksekuktivno prodanih 400 vreč (a 50 kg, bruto za neto) debelih pšeničnih otrobov, fco vagon tranzit jugosiovenska meja Spielfeld po 130 Din za 100 kg. = Dobave. Prometno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave 1570 komadov grafikonov za proge. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 60 kvad. metrov gumijastih plošč. Dne 5. aprila se bo vršila pri upravi policije v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave uniform za policijsko stražo. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). Dne 29. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 16.000 kg petroleja. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg brezlesnega papirja, 3000 pol rumenega papirja za liitografijo m 100 steklenic črnila »Pelikane za litografi-jo. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 50 komadov zasekačev; do 16. t. m. pa glede dobave 20.000 kg pšenične moke. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 21. t. 111. ponudbe glede dobave 41 metrov gumijevega transportnega traku. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 21. marca t. 1. se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave kovinskega materijala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri strojnem oddelku omenjene direkcije.) Borze 2. marca. Na ljubljanski borzi so se danes devizni tečaji po znatnejših spremembah zadnjih dnd več ali manj ustalili. Devizi New York in Trst sta nekoliko popustili, devizi Amsterdam in Praga pa sta se okrepili. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje mirna: trgovala ee je za marc po 247 in 247.50 (v Beogradu .se je okrepila na 251). 7 odst. investicijsko posojilo je še vedno čvrsto, vendar brez prometa. Do zaključkov pa je prišlo v dolarskih papirjih, in sicer v 7 odst. Blairovem posojilu po 47.25, v 8 odst. Blairovem posojilu po 53.25 in 53.50 ter v 7 od6t. Selig-manovem posojilu po 50. Devize Ljubljana. Amsterdam 2276.43 — 2287.79. Berlin 1342.57—1353.37 Bruselj 787.27 do 79121, Curih 1094.95—1100.45. London 196.73—198.33. Newyork ček 5630.74 do 5S59.—, Pariz 222.38—223.50, Praga 167.51 do 168.37, Trst 292.70—295.10. Zagreb. Amsterdam 2276.43 _ 2287.79, Berlin 1342.57 _ 1353.37, Bruselj 787.27 do 791.21. London 196.73 — 198.33. Milan 292.70 do 295.10, Ne\vvork kabel 5652.74 — 5681, Ne\vvork ček 5630.74 — 5659. Pariz 222.3S do 223.50, Praga 167.51 — 168.37, Curih 1094.95 — 1100.45. Curih. Beograd 9 05. Pariz 20.31. London 17.98. NevVork 516 Bruselj 71.85, Milan 26.70. Madrid 3950. Amsterdam 207.80. Berlin 122.80, Stockholm 99.50. Oslo 97.50. Ko-benhavn 99. Sofija 3.74. praga 15.39, Varšava 57.85, Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 247 _ 249, za marc 247.50 — 248, za april 246 — 247. za maj 246 — 248. 7°/o investicijsko 63 — 64. 4°'o agrarne 29 — 31, 69/o hegluške 41 — 41.50. 8"/o Blair 53.25 do 53.50. 7°'o Blair 47 _ 47.25. 7n/o Drž. hipot. banka 50 _ 50.50. Beograd. Vojna škoda 249. 249.50. 250. 251 zaklj.. za marc 249 zaklj., 7°/o investicijsko 63 den.. 4°'n agrarne 31 — 32, 6°/o beg-luške 42 - 42.50. 8"'o Blair 50.50 zaklj.. 7°'« Blair 47.50 zaklj.. Narodna banka 5000 zaklj. Dunaj. Bankverein 11.15. E«komptegesell. 110. Dunav - Sava - Jadran 14.90. Staatsei-senbahngesellschaf< 17.35, Trbovlje 32.60. Alpine - Montan. 12.80. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago. 2. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 56.50, za maj 60.625, za julij 62, za sept., 64; koruza: za marc 35.50 za julii 42.25: rž: za julij 49.25. + Winnipeg, 2. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 66.50, za julij 68.375, za sept. 70. + Novosad«ka blagovna borza (2. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 48 vagonov. Rž: baška 165 — 170 — Oves: baški srernski. baiiHšV* t2,S — 130 Ječmen: bašk in sr®mski «8 R4 ke 195 - 1?0 baški n srernski. nonila.^n: «7'fiS kg - 1^1! Koruza: baška. bnna^ka 74 — 75- okoli.-n Sombor 75 — 76r bašk« «rem«ko 73 marc maj 79—81. srem^ka 75 -76: srer.iska. pari teta Š'd 76—78 Moka: baška" in bnnotsk.i >0gg«. baškf m tonM »Oo. W> dr. Vin s» »2 340 - 3t>0: *5< 305 ~ 315. »6« 255 >65: »7< 190 _ 200 >8* 122 50 - 127 50 -OUubi: baška m srernski 85 _ Qll, hamitski 80 — 85. Fižol: baški. srernski. beli. bre* »reče 180 - 185 + Rudimpeštanska terminska borza (2. t. m.) Tendenca čvrsta, za koruzo slabša. Promet omejen. Pšenica: za marc 11.88 do 11.90, za maj 12.92 — 12.93; rž: za ma-c 14.40, za maj 15.10 — 15.13; korkuza: za marc 14.75 — 14.76 Iz življenja na dežel" VRHNIKA. V nedeljo se je vršil ustanovni sestanek krajevne organizacije JRKD ob obilni udeležbi. Otvoril ga je sklicatelj g. Josip Jelovšek in razložil po trebo krajevne organizacije. G. Sanci.n pa je pojasnil program stranke in ipoznval ljudi na sodelovanje. Pristopilo je takoj 59 članov, kil so si izvoli.M odbor. STARI TRG PRI LOŽU. Na tukajšno osnovno šolo je po sJužbem potrebi dodeljen za učitelja srbohirvašnioe učitelj dnev-nfčar g. Jeletič Rud«lf, dosedaj učitelj prt Sv. Viidu nad Cerknico. — V vasn. Vrhniki pri Starem trgu je po dolgotrajni bolem.i mirno v Gospodu zasipala posestnika gospa Terezija Zikrajskova v 62. letu starosti. Pogreb blagopokojr.e se je vršil v petek na pokopališče v Vi*evek. Pokojnica je bila dobra in skrbna mati šestero o' rok. Kako ie h>:la pokojnooa priljubljena, priča velika udeležba pogrebcev. Lahka ji na? bo zem/ljica! — — Avtobus na progi Stari trg - Rakek zopet vozi. Avtobusno podjetje naprošamo, naj bi zopet vozi 1 avtobus iz Starega trga ob 10.30 in z Rakeka ob 20. Sedamja vozni red je zelo neugoden. Ostane pa naj v obratu tudi jiutranji avtobus, ki odhaja iz Sta-ega trga ob 4. zjutraj m prihaja v Stari trg ob 10.20. ZABNICA. Tu se je vršilo v nedeljo 21. februarja dopol. v Gasiiskem domu kmetijsko filmsko predavanje. Ljudje so 7. zanimanjem opazovali nazorno pokazano moderno obdelovanje zemlje, uspeh gnojenja z umetnimi gnojili in drugo. Kinematografski aparat je upravljal požrtvovalni ravnat'.*?] agrikulturnega urada v Zagrebu g. Konrad Pučnik, predaval pa je agilni sreski kmetijski referent g. Sustič. Predavanja se je udeležilo okoli 160 mož in fantov. BLED. Glede na dopis v »Jutru« št. 50. pod naslovom »Blejsko pismuo* od znanega dopisnika prosimo, da objavite v Vašem listu naslednji popravek: »V cenjenem ii-stu »Jutru« z dine 28. februarja letos pri-občetni dopis prenaša novico, da so zepet ugotovili, da je več gLavrnh cevi na Vi-dovdanski ccstii nazpokalo in se zdrobilo. Cgotavljamo, da nam na mič znamo o kaki poškodbi na glavn/ih oeveih ra Vadovdan-ski cesti. Res je le, da se ie zruši4 že lansko poletu« d«4 cevovoda za hotelom »Toplicami«, o čemer se vodi sedaj pre-isikava, ker se med sezono rv., moglo začeti popravilo, županstvo občine Bled. BOH. BISmiOA. Sokol je priredil t treh tenlniih tri predstave. Dne 31. januarja smo imeli priliko videti Adamičevo dramo >Oč>iim«, 7. februarja so /poru o vi! i veseloigro >Nebesa na zemlji«, r nedeljo 21. februarja pa je deca z .naraščajem podala Korba-novega >Povodnega moža« s kratko enode-janko >Darežljovi otroci«. Izdajalcem in gledalcem je Korbanov »Povodni mož« izredno ugajal. Uprizoritev je bila v rokaa sester Požarjeve trn Kutinove in brata Po-žarja. Cisti donos prireditve t znesku 500 Diin Je društvo poklonilo občini v korist sklada za 6iromake. Vse tri igre so bile podane prav lepo. MOJSTRANA. V petek 26. februarja se je vršilo na županstvu posvetovanje zastopnikov domačih društev z županom g. Gregorjem Klančnikom na čelu gjede podpiranja brezposelnih občanov. Vsi prisotni so odobravali, da se najbednejšim pomaga gmotno z vzajemno pomočjo vsah občanov. posebno pa društva lahko v tem pogledu mnogo store. Sklenilo se je, da se za enkrat izvede nabiralni dan po vsej občini. — Smučarski klub Dovje—Mojstrana priredi v nedeljo 13. t. m. medklubsko sta-fetno tekmo, damsko propagandno tekmo in tekmo v simuških skokih z inozemskimi gosti. Pripominjamo, da se za damsko propagandno tekmo lahko priglase vse smučarke. — V nedeljo 28. februarja se je vrš la v Mojstrani sokolska smučareka prireditev »lov na lisico«, kjer si je priboril zmago br. Miha Klančnik Predviden: sta za nedeljo 6 marca tekm?. v 6la"ornu. ob Veliki noči pa skakalna tekma. — Dne 12. t. m. ob 20. bo občni zbor Trigalvskega pevskega društva. POLJCANE. Steklina se je v teh dneh ponovno pojavila. Pri posestnici Rori Ma-jerjevi v Križeči vasi občina Breznje. je domači pes ugriznil 20 letnega sina Janeza, Psa so kaT sami ubUi Majerjevega sina pa je tukajšnji zdravnik takoi poslal v bolnico. Zaradi ponovnega primera stekline ie nas ji zapor podaljšan za 3 mesece. — Naš Sokol priredi ob priliki 100 letnice roistva ustanovitelja Sokolstva dr. Tvrša spominsko svečanost v pekelski šoli v soboto 5 t. m. ob 20 Spored: govor deklamacije in petie. Za članstvo obvezno. Drugi dobrodošli! APAČE. Pod vodstvom učitelja Maksa ^nuderla je priredil oomladek Rdečega križca zadnjo nedeljo 28 februaria v prostorih osnovne šole lepo uspel mladinski popoldan. Vse točke pestrega sporeda: net-je, deklamaciie in mladinski igri »Rdeč' nosovi« rn »Das Postsehe:mniisir so bi'e iz vednne v popolno zadovoljnost številnega občm-stra A silnemu nrosvetnemu de'avcu d. Sn ude rtu čestitamo na lepem usnehu. Kikor doznavamo, namerava priredit/ P1LK ▼ kratkem več drugih prireditev. Iz življenja In sveta Tip najnovejše brizgalne Gasilno društvo na Dunaju si je nabavilo brizgalno, ki ima spredaj snežni plug in si utira pot z »gosenicami« na kolesih Opice in človek Javnost se dandanes ne zanima več toliko za vprašanje, na katerem mestu sesal-e.kega rodu sta se loč-i& človek in oprca in v kateri dobi zemeljske zgodovine se je to zgodilo. O obeb teti točkab je bilo po Darvvinu že toliko teorij, ki so se izkazale Ra nevzdržne, da smo se tega vprašanja polagoma naveličali. Odkar je prevladalo prepričanje, da ne pride nobena izmed živečih človeških opic tšimpanz, gorila, gibon, orangutan) v po-štev kot človeški prednik, je nauk o izvoru človeka izgubil mnogo zanimivosti kot snov za pomenke. kajti ko je obveljalo, da izvira človeški red od fosilne živalske vrste, je zašel predmet v področje, ki ga iajiki ne poznajo mnogo. Poleg tega r.am od fosilnih oblik običajno niso ohranjena cela okostja, ki bi jih lahko primerjali s človeškim okostjem; prečesto pa predstavljajo ti ostanki le nekoliko kosov lobanje ali nekoliko zob — in nad temi so fre neredko zmotili celo najboljši strokovnjaki. Dunajski paleontolog prof. Abel je na-Stel vseh živečih in izumrlih polopic, opic !n človeških plemen 122 vrst in od teh jih reč nego polovica, namreč 71, ne pripada več sedanjosti. Vprašanje je. da-li je iskati med izumrlimi oblikami prednika človeškega rodu? Prof. Daqu6 to odločno zanikuje in vidi v vseh živečih kakor izumrlih opič-nih oblikah enostransko specializirana bitja, ki ne vodijo do človeka. Drugi paleontologi iščejo spet drugih fosilnih vrst, ki naj bi bile prednice tako človeške kakor opičje vrste. n. pr, Američan Osborn, ki s: je izbrai v ta namen ne'io staroterciar-no, neopičjo obliko iz Egipta. Abel išče našega prednika med izumrlimi človeškimi opicami, zlasti pa v neki vrsti iz srednjega terciara, ki jo znanost imenuje dryopithe-cus. A vse to so le domneve na podlagi skromnih najdb, ki jih izsleditev novih fosilnih ostankov lahko vsak čas sprevrže. Vendar govori prof. Abel prav določno o tem, da mora biti srednji terciar tista doba, v kateri se je človek, in sicer v Centralni Aziji ločil od drugih »primatov.« kakor se imenujejo živalske vrste od človeka navzdol do polopic. Dryopithecus pa je med vsemi fosilnimi bitji najbližji človeškemu predniku, ki ga iščejo že toliko časa. »Ugotovljeno« m k tem seveda nič dokončnega, kajti ne vemo, da-li nam jutri ne bodo predložili e ve fosiine oblike, ki bo §e bolje ustrezala razvojni črti Človeškega plemena. Vodja lapovskih ekstremi-stov Viktor Kosela, Iri Je organiziral upor proti državni oblasti »a Pinskem in doživel s tem nov poraz svojih nacionalističnih podvigov Ljudsko preseljevanje Kakor sta se svojčas sporazumeli Grška frn Turčija, da se izselijo iz obeh držav v rovo domovino vsi tisti, ki ne žele ostati Sod tujim jarmom, sta se domenili tudi olgarija in Grška, da bosta povsem mirno izmenjali državljane bolgarskega, odnosno grškega jezika, ki ne žele več ostati v državi, ki jim ni sorodna po jeziku. Mešana komisija, sestavljena iz zastopnikov obeh držav in iz delegatov Društva narodov je zdaj dovršila svoje delo ter izplačala izseljencem za njihove nepremičnine 10 odst vrednosti v denarju, 90 odst pa v obvez-ricaih. Bolgarija se je zavezala, da bo sprejemala obligacije namestil plačila za novo kupljena posestva za priseljence. Zanimivo je dodatno poročilo komisije Društva narodov, ki ugotavlja, da se je preseljevanje Bolgarov iz Grške in Grkov iz Bolgarije izvršilo povsem v redu in brez izgub. ki so skoro neizogibne pri takšnem potovanju. V celem se je izplačalo 33 milijonov dolarjev odškodnine. Iz Trakije in Makedonije se je vrnilo v domovino okolu 100.000 Bolgarov, iz Bolgarije pa se je izselilo približno 50.000 Grkov. S tein, da se je izselil skoro ves bolgarski element iz Gršfce in grško prebivalstvo iz Bolgarije, je tudi odstranjen velik del nevarnosti novih nesporazumov med obema državama, ki bosta posihma! gotovo živeli v boljši slogi in sporazumu. Najmanjša zavarovalna polica Princesa Elizabeta, vnukinja angleškega kralja, je dobila^ za svoj nedavni 6* rojstni dan majhno hišico s šestimi popolnoma opremljenimi sobicami. Hiša in pohištvo sta za tri petine manjša od navadnih hiš in pohišja. Za to hišico je izdala družba S^a Insurance Cy tud> najmanjšo polico. Njeno besedilo je natisnjeno z drobcanimi žrkami Hišica je zavarovana za 750 funtov šterlingov, njena vsebina pa za 500 funtov šterlingov in letna premija zanjo •iiasa 5 funtov 11 šilingov. Nima diplome Neki danes 44 letni mož se je Lidovih No-vinah« članek o prezidentovem zdravju. Med drugim pravi: »Predsednik Masaryk je zdrav in prost tudi vseh simptomov, ki bi se dali v njegovi starosti fiziološki označiti za neboine pojave. Telesno in duševno je čil in je v tem pogledu izredna izjema. Čeprav je že v visoki starosti, se nikakor ne more smatrati za starca.« Glasba kot zdravilo Nek! specialist v Illinoisu je priSel do prepričanja, da bi morali zdravniki predpisovati gotovim bolnikom muziko namesto zdravil. Pri motnjah razpoloženja priporoča posebno Chopinove etude, Beethovnovo Patetično sonato in Dvorakove skladbe za čelo. Za osebe, ki trpe na živčni izčrpanosti, je baje najbolj hvaležna Griego-va glasba. Zmrznjena živila Zmrznjena živila zaostajajo v pogledu izdatnosti precej za vrednostjo svežih živil. Pregled takšnih živil je namreč ugotovil, da Izginejo Iz živil pri zmrznenju nekatere njihove najvažnejše sestavine. Mikrofon in zvočnik v zdravniški službi češkoslovaški zdravnik dr. Htittel je dal pred vhodom v svojo hišo zgraditi mikro- j fon in zvočnik. Obe napravi sta namenjeni 1 nočnim gostom, zaradi katerih je moral zdravnik česte vstajati, če kliče zdaj kdo dr. Hiittla ponoči, se lahke pogovori s zdravnikom kar s pomočjo mikrofona in zvočnika in stvar je "»pravljena, ne da M bilo treba dr. Hiittlu vstajati iz postelje. Zadnji bizon v Evropi Praški zoološki vrt je pred kratkim dobil redek primer bizonove samice, zadnji ostanek iz živalskega vrta kneza Hohe.n -loheja v Javorini. Bizon je skoro popolnoma iztrebljen in živi samo še v nekaterih ameriških rezervacijah, v Evropi pa je praški bizon edini zastopnik svojega rodu. Pospešena transfuzija krvi Dr. Markus, zdravnik državne bolnice r Košicah, je dal patentirati postopek, ki omogoča na najhitrejši in najenostavnejši način prenašati kri od zdravega človeka na bolnika. Iznajdba obstoji v tako zvanem ventilu dveh prekatov in bo v kratkem izročena v javno rabo. Ogromna kuščarica Kakor poročajo graški listi, sta dva km«^ ta v Mtihliacknu ubila 120 cm dolgo in> ščarico. žival je imela rjavkast hrbet s črnimi polji v podobi romba. Baje gre zs neko eksotično vrsto kuščaric, ki sicer n* živi v srednji Evropi. Francoska mladina in kruh Francija je tista srečna dežela, ki ji nI treba skrbeti, kaj bo z njeno mladino, kadar dorase šoii in pouku. Nekaj časa je po zjjledu drugih držav tudi Franciji pretila nevarnost prenapolnjeno6ti akademskih poklicev, posebno ker so bili inozemci preplavili francoska vseučilišča. Ta kriza je danes odstranjena. Francoske univerze imajo že dovolj prostora za domačine, ki se hočejo posvetiti katerikoli panogi akademskega študija. Tistim, ki bodo uspešno napravili skušnje, se torej ni bati za življenje. Trenutno je napolnjena samo medicinska fakulteta, ki je zarodi te Ves te,« odvrne kmetica >zdaj sem orno-. žena in sem spremenila ime.« Higiena Neki profesor, znan nasprotnik ženskfh pravic, je predaval o higieni ln rekel med drugim: Naj temeljite Jša oblika desinfekcije Je lndska navada, da se vdove sežgo« Vsak dan ena »Toliko časa vas nI bilo, dragi mojster. Ali ste pisali nov roman?« »Ne, bolan sem biL« >Toiik» bolje J. O. Corvood a men svc 53 • © Divji Smith ni pokazal spričo tovariševih odkritij nfkakega začudenja Šele ko je Alan ponovil Maryjino priznanje ljubezni, so se njegove č-te zjasnile m nasmehnil se je »To sem že davno vedel,« je rekel divji Smith »Zaslutil sem v tisti viharni noči .ko sva se s pošto peljala proti Chitmi. Preden sva zapustila Tanano. sem vedel, koliko je ura Povedala mi ni. a saj nisem slep! Samo listek me je zmede! in prestraši! — tisti listek k; ga je bila stlačila v cooatc In Rossland mi je pred mojim odhodom dajal, da mora z gospo Mary Grahamovo neutegoma odrinit: nazaj.« »!n vzlic temu si jo pustil samo doma?« Divji Smith je skomignil z rameni, na vse krip?;e se trudeč, da ne b; ostal za Alanom, ki je mahoma podaljšal svoje korake. »Ona je tako hotela. Rekla je da je njeno življenje na tem- In tako fe bilo tudi videti — po njenem obrazu. Po svojem razgovoru z Rosslandom je bila bela kakor papir. In razen tega —« »Kaj?« »Sok\venna bo stražil. dokler se midva ne vrneva. On ve vse. Povedal sem mu. In zdaj stoji s svojo risanico pri strešni lini. Pred nekaj dnevi sem ga videl, kako je na dve sto metrov zbil divjo raco iz zraka-« Hitela sta dal>e. Cez nekaj časa je vprašal Alan. ki ga je mahoma zgrabil temen strah: »Zakaj si rekel, da Graham ne more biti daleč?« »V kosteh čutim,« je srdito odvrnil divji Smith. »V kosteh!« »Ali ie to vse?« »Ne čisto. Mislim, da ji je Rossland povedal. In njena roka. ko mi >o je podala pn slovesu, je bila mrzla kakor led Tudi v njenih očeh sem brai Razen tega se je Rossland pola ;til tvt)ie hiše. kakor da bi bila njegova To pomeni, da stoji nekdo za njim — nekdo, ki je treba računati z njim Vprašal me je. koliko mož imamo. Pri tem se je režai Kar udržati ni mogel tega režanja. Bilo je. kattor da b: bil peklenšček za trenutek pogledal 12 svojega skrivališči.« Mahoma je zgrabil Alana za komolec in ga pridržki. PodbradeK mu je zaštrie! naprej, pot se mu je ulil po obrazu- Cele četrt mi" nute sta moža strmela drug v drugega. »Alan. kratkovidna sva in strašno lahkomiselna. Vrag naj me vzame, če ne bi b'!o dobro, da skličeva vse pastirje in sploh vsakega moža. ki ima nabito puško!« »Ali meniš, da je tako hudo?« »Vse je mogoče. Ako pride Graham za Rosslandom in ako bo imel ljudi s seboj —« »Dve in pol ure sva že na poti,« je s hladnim, mirnim glasom rekel Alan. »Tatpan ima pri sebi samo pol tucata ljudi, in vsaj štirih je treba, da hitro naidejo Tautuka in Amuka Toolika Osemnajst mož je pri južni čredi, dva in dvajset pri drugi, vštevši hlapce- Stori, kar misliš, da je prav. Oboroženi so vsi. Morda je nespametno, a morda imaš prav.« Podala sta si roke. »Upam. da imam prav, Alan — ali, upam, da nimam prav — kakor pogledaš na stvar,« je rekel divji Smith. »Vsekako ne za" čenjaj z muziko. dokler mene ne bo doma!« To rekši je zdirjal nazaj, med tem ko je Alan brez oddiha hitel na jug proti tundram. Cez četrt ure sta izginila drug drugemu izpred oči. Vseh šest dni, odkar je bil odsoten z ranča, Alan še ni bil tako naglo hodil. Bil je razmeroma spočit- Pot do Tatpatiovega tabo- rišča ga ni bila izčrpala in njegovo boljše poznanje kraja v primeri s Snnthorn mu je koristilo Upal ie, da bo mogel prehoditi pot v desetih urah. a razen tega je moral, naj je hote1 ali ne, odbiti aoČ, k, je trajaia tri ali štir; ure Zdaj je bila ura osem. Jutri oh devetih ali desetih po pogleda: Rossiandu iz oči v oči in ob istem času utegneta Tapanova sla najti Tautuka in Amuka Toolika Vedei je, kaKo hitro morejo njegovi pastirji priti z gora ;n preko tunder-Videl rib je že. kako bodo nalik tolpi volkov prihrumeli s hribov proti ranču, branit ga — če b: bilo potreba Začelo se }e mračiti. Sence so nalik mrzlim, suhim koprenam legale na obzorje Romal je dalje, uro za uro Kadar je postal iačen, je pojedel košček suhega mesa. kadar je postal žejen, se je napil iz kakega studenca Šele ko ga je pograbil v mečih krč. si je privoščil trohico počitka Ura je bila ena V travnati nižini, kjer je majhen potoček žuborel tik mimc njega, se je zavedel, kako truden je bil. Najprej je hotel bedeti. Hotel se ie samo spočit, ni se upal zatisniti oči. A utrujenost je bila močnejša od njegove volje, in nazadnje je zaspal. Ko se je zbudii, sta ga zbudila solnce in ptičje petje Sunkoma je sedel pokoncu in skočil nato pomirjen na noge Ura mu je povedala vse Sest ur je bil globoko spal, na-mestu da bi bil tri ure z odprtimi očmi počival. Ko je krenil dalje, mu čez nekaj minut m bilo več žal kratkega, osvežilnega spanja Nova moč ga je navdajala, globoko /e vdihaval zrak Med hojo je za zajtrk spet pojedel kos suhega mesa in se nat^ podvizal, da bi dohitel zamujeni čas Od tri četr: na dva" najst do poldne je skoraj tekel. Tako je dospel na greben, s katerega je lahko pregledal poslopja ranča in eskimojsko naselbino-Kakor daleč mu je seglo oko. m mogel opaziti ničesar pomembnega. Potoiažen se je oddahnil in se od veselja zasmejal Njegov čudni smeh mu je najbolj razločno povedal, pod kakim težkim pritiskom je bil vso pot. 51 š 1 i m Smučarsko prvenstvo Notranjske O smučarskem prvenstvu Notranjskem o katerem smo na kratko že poročali, objavljamo še naslednje podrobnosti: Kljub temu, da so se vršila širom Slovenije nešteta tekmovama. se je udeležilo medklubsJce tekme za prvenstvo Notranj sk^ K3tero je priredil Smuč. klub Logatec ogromno število tekmovalcev in ostalega občinstva. Za tekmovanje se je prijavilo 52 tekmovalcev, in sicer od Sm kluba Ljubljana 12. SK Ilirije 5. Sokola Vrhnike 7 Sokola Bloke 3. Sokola Borovnica 1. Sokola Z\n 1, Sokola Gor. Logatec 1 SK Tr- a 1, SK Javorndka 1. Smuč. kluba Logatec 20 Ob 13. je bil zdravniški pregled v Sokolskem domu in žrebanje števillc, malo pred 14. pa se je prijavilo starterju na startu vseh 52 tekmovalcev ter je kot pr- starta! Avgust Jakopič. Sm. k. Ljubljana s startno številko 1. Starte'- ie izpuščal tekmovalce vsake pol minute. Tekmovalna proga je bila težka, povsem gorskega značaja in za tekmova'ce zelo naporna. Potekala je izza Sokolskega doma (500 m) na Koš (560 m) ter mimo Pletarnika (580 m) k Rečanoi. kjer je bila okrepčevalnica. Od tu se je vzpenjala Droga na Ziberše (720 m) ter mimo hriba Smolevca nazaj na cilj pred Sokolski dom. Na cilju se je medtem Tbr.ilo okrog tisoč ljudi, kateri so z nestrpnostjo pričakovali prvega tekmovalca št. 1 kateri je veljal za favor:ta Računalo se je da bo prvi tekmovalec rabil za dolgo pot okrog 90 minut Z a radii tega je bilo začudenje nemalo, ko ie orivozil na cilj št. 18. ?r> s cer Primožič Adolf (SK Tržič) Kmalu za njim so pričeli prihajati ostali in jp prevozil© cilj 40 tekmovalcev 12 i:b i-medpotoma izstopilo. Jakopiču je postalo s!; ^o in je odstopil, nekaterim so se zlomile smučke, drugim palice, dva sta se pa lažje poškodovala. Po končanem tekmovanju so se vsn tekmovalci in ostali zbrala v hotelu Kramar, kier ie predsednik Sm. kluba Logatec gospod rar prtar Janez Kristan pozdravil vse zastopnike oblasti in nodsavezna delegata prrds Gmidovca in Mahkovca ter objavil rezultate: Prvak Notranjske je postal za 1. 1931-32 ter prejel častno darilo g SenčaT Lado. Srn. klub Ljubljana 1:31.20. 2. Primožič Dolfe SK Tržič 1:35:30. 3. Osvald Stane SK Ilirija 1:36.50. 4. Marchiotti Silvo SK Ilirija 1:39.03. 5 Trkman Franc Sm. klub Log tec 1:40.28 .prvi Notranjec, ki je prejel srebrn pokal. 6. Frank Stane Sm. klub Ljubljana 1:40.35, 7. Ogrin Ciril Sm klub Logatec 1:43 42. 8. Svigelj Mrlan, Sokol Borovnica 1:45 00. 9. Paj.nič .Marko Sm. k. Ljubljana 1:45.23. 10. Plečnik Lado Sm. k. Logatec 1:46.00. Vseh prvih 13 je prejelo častne odtnosno praktične nagrade. Zadnja ie pri vozil v cili v času 2:27.32 Lenarčič Ciril Sm. ki. Logatec Po objavi rezultatov je spregovori! v imenu LZSP g. predsednik Ante Gni-Bovec, ki je vse tekmovalce, posebno pa iie Smučarski klub Logatec vzpodbujal k nadaljnjemu vztrajnemu delu na belem polju! Organizacija tekme je bila v splošnem dobra seveda pa tudi ne moremo več zahtevati saj je bila to prva večia tekma na Notranjskem. I "parno, da bo prihodnje leto še vse boljše in lepše. Smučarsko življenje v škofjeloškem okraju je zadnje čase izredno živahno. Veselic do smučanja se je raztegnilo tudi na posamezna vaška nasel'a ki štejejo na desetine smučarjev Na smučkah je nrav vse Šolska mbdina. ki prihaja s smučkami kar v šolo. fantje :n dekleta, pa starejše dame rn gospodje ne vštevši Sokolov, ki so posebno podjetni in agrlni. Okoliške nlania-ve in holmi so sleherni dan polni radostnega vrvenja. Vrišč >n smeh se razlega tja do trde noši, ko zagone tmina bele planjave. ki so za smuko kakor nalašč. Posled-rji čas smo imeli tri tekme Ena javna sokol s ka in dve vaško domači. Sokolska je sijajno uspela Udeležilo se je tekmovania 43 č'anov in narašča j mkov, ki so dosegli ra 16 km ;n 6 km prav zadovoljive uspehe Zmagovalca br Kavč:č Peter in Jazbec Slavko Tekma je bila izvrstno orga-ti i z'rana in je bila nov dokaz da škofjeloški Sokol vsestransko uspešno deluje. Tekmo sta prinravila br dr Prešern m Rado Thaler Svojo tekmo je imela mladina v Puštahi Tekmovalo je 15 fantov na progl 5 km Zmagovalci «o dobili nagrade Tudi sušVi smučarji 10 no šfevilu so tekmovali Obšli so progo dobrih 5 km Vsem tekmam ie nrisostvovalo ogromno število g'edalcev Nad vse visok je bil v nedeljo doN>k smučariev goltov Z vseh stran" so se usinale smučarske karavane v Škofio Loko ki tolikega obiska letos še ni videla Gostje so bili nad terenom in lepotam-okoliša vzh;reni. zatrhijoč da ni onav da Skofia Loka v oropagandne svrhe skoro ničesar ne štor Te-en ie tako rnunoln kof t»a ni zlena na j ti Pr- večernih viat~-'h ie bil kolodvor no'ti izletnikov, ka so bili iz-večine Ljubljančana. Skakalne tekme v Bohinju. Nedeljske skakalne tekme, ki j;h priredi v počastitev spornima pokojnega soortnika Dorče Rovana Smučarski klub Ljubljana bodo največja prireditev 'e vrste v letošnji sezoni Pripravlja se revija vseh naših skakačev. Napredek ki so ga pokazali v letošnj sezoni je ogromen ir. to bodo na idea'n.i Hanssenovi skakalnici lahko pokazali Rezultati ki so bili doseženi n-reteklo nedeljo. bodo imeli v nedeljo svoio reprizo. Pričakujejo se krasni u.snehi in publika bo i.mela prvič priliko videti Dri naš'l) skaka-cih skoke nad 40 m Tekme se ude'eže vsi skakači. ki se le količka j resno pečajo s skakanjem Obeta se torej zanimiva borba ne samo za prva, temveč tudi za ostala mesta. Zimskosportni odsek SPD Maribor bo priredil 6. t m. nri koči na Klonnem vrhu II. skupinski tek za prehodni Srfreboriev pokal. Vsaka skupina sestoji iz 3 smučarjev istega kluba Tekmujejo v dveh kategorijah: jumiorji do 18 let in sen i or j i preko 18 let. Pravico tekmovania imaio vsi pri JZSS verificirani člani. Start ob 9 pri koči na Klopnem vrini, cilj istotam Prijave se spreiemajo do 5. t. m. do 12 ure v športni trgovini Divjak na Glavnem trgu in v pisarni Putnika na Aleksandrovi cesti. Prijavnina za obe kategoriji znaša 5 Din na osebo, za dijake 2 Din. Vsak tekmovalec mora založiti za tekmovalno številko 5 Din ki se vrnejo, ko odda tekmovalno številko. Tekme vodijo: predsednik Gajšek Božo. podpredsednik Majer Fra-njo. tehn. vodia inž Rungaldier Ervin »tarter inž. Petriček Tanko, časomerilci Bureš Medo. kap. .Tanč;kovič Milan, sodni-ki dr. Sekula. Voglar Tedi. rvro: Ši'c Jožko in Parma Bruno, zanismikar Crnserli Ljubica, zdravnik dT. Sekula. nadzornik proge inž. Rungaldier Prva skupina v kategoriji seniorjev dobi pokal, ki postane prehodna last khiba za kate-ega tekmujejo. Člani zmagovalnih skupin dobijo drnlo-me. ozir plakete. Razg'tasitev rezultatov bo t>o tekmi n« Klomnem vrhu. Smučarske tekme za prvenstvo Gorskega kotara bo nrirednla v Delnicah smučarska sekcija SK Delnice 13. t. m. p^d pokroviteljstvom predsednika zagrebškega zimsko«nortnega nodsaveza dr. Iva Li-pov^čaka Proga ie dolga 30 km, višinska razlika 350 m. Na isti progi bo tudi tekma za p-venstvo Delnic. Tekma se bo pričela ob 10., s+art iti cM i na livadi pod Vrhom«. ob našimi železniške postaje. Tekma za prvenstvo Gorskega kotara ie o tvor i en a za vse verificirane člane JZ.SS. P"-vens+vo Delnic pa samo za verificirane člane delniških športnih dništev. Prijave se sprejemajo do sobote 12 t. m. do 21. ure nri iinž. Dragu Kajfežu v Delnicah s prijavniino 10 Din. Prijavite se lahko tudi na startu z dvojno prljavnino. nakar tekmujejo kot prvi. Žrebanje številk, razdelitev in tolmačenje načrta pro^e bo 12 t. m. ob 21. v prostorih hotela »Tomislav«. Prvak prejme dragoceni nokal, ostali okusne plakete in kolajne. Nagrade dobe prvi tri ie, ako je man j ko 1? tekmovalcev, nr-vih šest ako je več ko 18, prvih dvanajst ako je več ko 36 tekmovalcev Razglas rezultatov bo na čajanki ob 16. v dvorani hotela »ČV?p«. Tretji del smučarskega tekmovania za pr\'cnstvo univerze bo 4. t. m. pod pokroviteljstvom rektorja dr. Alfreda Šerka tekma v smuku z Zelenice. S tekmovanjem bo združen skupen izlet akadem;kov-smučarjev v dveh skupinah Prva odide v četrtek ob 7 30 zjutraj in se vrne v petek zvečer, druga (koroška) skunina pa od;de v četrtek ob 18.50 in se vrne v torek zvečer. Smučarski klub Logatec V soboto dne 5. marca ob 20 se bo vršil občni zbor kluba v klubovi sobi nri Korenčanu. L-de-ležba vseh članov dolžnost. SK Domžale bo imel redni občni zbor 6. t. m. ob 9 dopoldne v občinski posvetovalnici v Domžalah Tahle-tenis turnir Preporod : Svit Minilo nedelio ie nrired'la table-tenis sekcija S J S. U Preporoda revanžni turnir s »Svitom« j7 Celja, in na z 31 r 5 odločila v svojo ko-rist Od Celjanov se je najboli odlikoval Čoh. kj ie sam n^bortl šrir zmage svoienBu moštvu Od Pre-vorodašev sta se izkazala Vojo in Oto dočim so tudi ostali pred vedli zelo koristno ?m leno igro Po tem. in na no irsnehu ni nronagiandnem turnirju Tliriie lahko naštevamo moštvo Preporoda k enemu najboljših moštev v dravski banovini Vremensko poročilo JZSS: Platrica-Slatna — 17 severni veter cm pršiča. smuka idealna — B^triea-Bohinjsko jezero: — 14. na podlag 3S cm sme«a. oblačno smirka idealna, d-sališče na jezeru unorab-no. brez vetra pršič na zmrznjeni nodlagi skakalnica in sanV-aljšče utv-nrabna. _ Mrzlii »tudejiec —20 ia^no lahek sever na podlagi 50 cm 10 cm nove«a suhe?a nr šiča. smuka idealna — Logatec _8. jasno. sever, na podlagi 30 cm snega smuka •iobra. skakalnica unorabna Tz^ledi za ture v okolici prav dobri — Dom na Krvavcu —8. jasno sever 60 cm nrSiča smuka 'dealna Ogledi za tu"e v okolico dobri — Vel. Planina — 11. jasno, sever novega snega 8 cm, vsega 60 cm suhega snega, Velikonočno veselje za otroke so ZRAKOPLOVI (BAL0MI) z ali brez tiska, po ceni od Din 0.90 dalje za koman Najenostavnejše polnjenje, tla lete p« zraku. — Pri zaKliurku od 50 kom. grosa velik popust. — Vzorci *•* pošljejo, ako se pošlje za vsak komad ldin. znamka HELVA, Zagreb, Bakačeva ul. 3 II 2512 od za dobro vpeljano in dobičkanosno podjetje, s kapitalom Din 50.000 — 100.000 si zasigura lepo eksistenco. Ponudbe pod: »Sreča Te išče« na oglasni oddelek »Jutra«. 2621 ObSftu LJnbljana M-artni pogrebni urod V globoki žalosti naznanjam, da je moj srčno ljubljeni in dobri soprog oziroma brat, svak in stric, gospod sprevodnik drž. žel. v sredo, dne 2. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 3. t. m. ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 2. marca 1932. Žalujoča soproga MARIJA VOLK roj. ŽITKO 3395 roekmanov podplat ki je v vseh kulturnih državah zaščiten z zakonom. Je dospel tudi v naSo državo. BROCKMANOV PODPLAT ni iz gume, nego iz specijalnega, dosedaj še nepoznanega produkta. BROCKMANOV PODPLAT je neraztržljiv, ker traja dalje kot 3—4 usnjeni podplati. Ako si podšijete čevlje z BROCKMANOVIM PODPLATOM, zasigurate dolgotrajnost in eleganco čevljev do neskončnosti, a imate zaščito proti hladnim ln mokrim nogam. BROCKMANOV PODPLAT je nerazstržljiv, nepremočl^v, siguren proti spodrsnjenju. BROCKMANOV PODPLAT zamorete sami pričvrstlti v nekaj minutah. Podšijte svoje nove in stare čevlje še prej, preden je usnjeni podplat strgan in prištedili boste poznejše izdatke. Dostava sledi po povzetja. Opis pošlje na zahtevo zastopstvo in skladišče v Jugoslaviji: BROCKMAN - D JONO VI, SUBOTICA Strossmajerova ulica štev. 7. 2388 Krajevne zastopnike sprejmemo. smuka po dolinah, na robovih sneg spihan. Kamnik —12, jasno, veter vzhodni, snega na podlagi 3 cm. pršič, smuka dobra, izgledi za smučarske ture v okolici prvovrstni, avtobusna zveza ob 19. do 19.30. Mladinske smučarske tekme Sokola Jesenice preteklo nedeljo so bile i po številu i po organizaciji prav dobro izvedene. Vršile so se prvikrat. Mladina je bila razdeljena na skupine od 6 do 9, od 9 do 12, od 12 do 15 in končno do 18 let. Tekmovalo je v prvi skupini 14, drugi 14. tretji 16 in četrti 12 dečkov, dalje 4 deklice in v sko kili 19 tekmovaloev, torej skupno 76 tekmovalcev in tekmovalk. Na progi najmanjših, ki je znašala 300 m, je bi'l prvi Cop Fran v času 1 min. 16 sck. drugi Ra-zinger Al v 1 min. 20 sek.. tretja pa Šušnik Vlada in Božič Fr. v 1 min. 21. sek. V naslednji skupina se je tekmovalo na 1 km. Zmagal je kot prvi Razinger A v 3 min 27 s., sledi pa mu Ravnik Z. 3 min. 30 sek. in Visten Marjan 3 min 35 sek Naraščaj do 15. leta je imel progo 4 km dolgo ter je potreboval za njo prvi Z\vischenberger Adolf 26 min. in 10 sek., Jakopič iz Gorja 26 min. 50 sek. ter Lah Stanko 27 min 15 sek. Najdaljša proga je bila za naraščaj do 18 leta 6 km. Prvo mesto si je priboril v času 32 mm. 17 sek Tomažin Stanko iz Gorij, drugo mesto ima Bohinc Ivan z Jesenic za čas 33 min 43 sek »n tretje Sor-go Cvetko 33 mim. 46 sek. Ženska deca »t-imela progo 1 km v skupimi 9 do 12 let Prva je bila Vida Poharjeva v 4 min. 8 sek. druga Vagajeva Boža v 4 min 49 sek tretja pa Božič Iva v 4 min. 54 sek. — Po poldne so bili skoki na skakalnici v Kuri vasi Tekmovali so 4 člani in skupina na raščajnikov Izmed članov je dosegel br Bevc iz Javornit-a 141 N->čk Pr; nar-i?čai" in deci se je odlikovalo nekaj skakačev z jako lepim izvajanjem, kar da slutiti, da bo imelo društvo v nekaj letih izvrstne skakače. Naraščajnšk Zwischenbei-ger je dosegel 150 točk. na drugem mestu :e V' dic Loize z Blegia z 90 točkami, tretji Po lajna r Cvetko z Jesenic Izidi tekem so bili zbranemu mlademu smučarskemu svetu razglašeni ob 17 uri v jesenišken-Sokolskem domu. Prvi trije vseh skupin bodo prejeli lične sokobke smučarske di plome. Tekmo vamija so vodi 'i br Ravhe kar Buh in Vouk. — Uspeh za prvikrat prav dober. Sedanje stanje Sok oh k e hipe Vttrnfdi izkazuje 25 društev in 39 čet. To je len uspeh desetmesečnega dela odkar je bila župa osnovana. Članstva šteje 3561 moške- ga in 443 ženskega. Telovadcev pa je bilo 1292 ter 181 telovadk, kar je znak, da se goji po četah povsod primitivna telovadba, saj nimajo pravih telovadnic ali celo teLo-vadišč im orodja na razpolago. Narašoaia je bilo 926, naraščajnic 302, moške dece 2240, ženske pa 1401. Iz tega sledi, da je imela župa pripadnikov preko 8873. Krojev je v žuipi 276, ženskih pa 25, kar je za tako kratek čas mnogo. Vršilo se je skupno po vseh večjih društvih 7 dvotedenskih tečajev, v VaTaždinu pa je bil enomesečen društveni tečaj ter nato župna prednjaški izniti Sokol ska Prosveta prinaša v svoji drugi številki uvodnik saveznega prosvetarja dr. Belajčiča pod naslovom »Več vestnosti« nakar slede okrožnice saveznega PO. Med drugiiimi bo zanimala vsa društva ona o avtorskem pravu in na njo posebno opozarjamo. Z 18. marcem prične zletni ciklus sokolskih radio predavanj ter bo prvi govoril br dr. Fux o Tvrševi stoletnici. Dalje slede poročila o delu SPO in nato navodila za prosvetno delo v marcu. Br Šte-panek iz Prage je napisal lep članek v spomin pokojnemu dr Scheinerju, dr. Mrvoš razpravlja o okrasitvi sokolskih telovadnic, br Žakula na obuja spomine v članku 15 februar iz časa preganjanj naših sokolskih delavcev po avstrijski soldateski v Bosni Dr Majuzič je posvetil svoj članek »Biskiro iz turške granice« spominu na vla-di-ko J. J. Strosmaverja. potem pa slede poročila o prosvetnem delovanju ž up Mo-star. Varaždin. Banja I.uka. Novi Sad. Niš. Nova je rubrika o sokolskem lutkar-stvu, ki jo urejuj, br. Zidarič iz Ljubljane, ki je izdal poziv na vsa društva, da prijavijo svoje lutkarske odre SPO Dalje je v tej rubriki kratek popis razvoja lutkovnega gledališča pri Sokolu I v Ljub-'iano Nov »okolski list v Varaždinn. Lansko te to je bila osnovana v Varaždinu nova župa iz društev mariborske župe v okolici \a-raždina in Čakovca. Nova župa šteje okrog 60 edinic. Zupna uprava je z dovoljenjem eaveza pričela izdajati župni vestnik štirikratno letno v precej veliki obliki na -G straneh. Urednik je Dragan šifman, bratje iz župe pa so že za prvo številko prispevali prav lepe članke. B © Izvleček iz programov Četrtek. 4 marca. LJUBLJANA 12 15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Čas, plošče, borza. — 17.H0: Salonski kvintet. — 18.30: Predavanje o gozdarstvu. — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Poglavje iz vzgoje-slovja. — 20.30: Koncert okteta »Ljubljanskega zvona«. — 21.30: Samospevi ge. Zlate Gjungjenac GavePove. — 2*2: G. PremHČ poje šlagerje. — 22.30: Napoved časa in poročila. Petek. 5. marca. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Kako so telovadili nekdaj in kako telovadimo zdaj. _ 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. _ 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19 30: Narodi zemlje. — 20: Prenos koncerta iz Varšave. — 22.30: Na-povfd časa in poročila BEOGRAD 11.05: Radio - orkester. _ 12.35: Ciganska godba. — 15.45: Popoldanski koncert. — 2015: Prenos koncerta iz Varšave. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.02- Lahka godba. _ 20 15: Prenos iz Varšave. — PRAGA 16: Koncert iz Brna. — 17 05: Komorna glasba — 19 05: Vojaška godba. _ 20 a=S. Koncert filharmonije iz Klavna _ 21: ^luhoigra. — 22 20: Plošče. - BRNO 16 OrkestPr — 17 05 Prenos iz Prage. — 19 30 Prenos oper*. \z gledališča. _ 22.20: Iz Prage _ VARŠAVA 17.35: Lahka glasba — 20 15 Simfoničen koncert s sodelovanjem pianista N Orlova — DUNAJ 11 30: Kvartet. — 12.40 Plošče — 17 Lahka godba _ 19 20- Skladbe za čelo. - 20.15: Prenos iz onere. - 22.30 Plesna glasba - BERLIN 20 20: Istorije. _ 2110-Orkester — 24 Kabaretni program - K0-VKiSBERG 1630 Popoldanski koncert — 18 50- Pevska ura — 20.15: Orkestralen konrert. — MOHLACKKR 17 Koncert lahke glasbe. _ 20 05: Simfoničen koncert — 22.40 Lahka glasba. - BUDIMPEŠTA 19: Ciganska godba — 20 30 Preno« a konser vatorija. — 22:15: Godba ra ples. _ RTM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Opereta »Pri treh mladenkah«. Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din l.— za besedo $e zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kamc, »Auto-moto-«. »Kapitala, »V najem«, »Posest*. »Lokalu, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živalic, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za daianie naslova l7s; ostali oglasi socialnega značt-ja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih,. ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.— Najmanjši znesek pri oni asi h po 50 par za besedo, fe Din 10.—. pri oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. KdrJ* tč6t maslo pot aika.'' piača ta vsa it o bettedo 00 par; la da Janje oaslcva ali u tih« S Din. — Kdor aprej e.m* potmi«, p!a t» txw pa i Din. (5) Mlajšo natakarico prijazno in simpatično — sprejmem takoj v pošteno ■tiišo. Naslov pove oelasm •■d ci-el ek »Jutra«. 7055-1 Potnika sprejme takoj zavaroval niča. V zavarovalni stroki izrežbani imajo predfcost. iiesečna p!ača in dnevnice Ponudbe na os* a«. oddel"k *Jj'ra« pod »Zavarovalni potnik«. 69S4 5 Pouim h>*w>i* I Ln a, ta da Jani« nasluva »It ca šifro S Diu Dijaki, ki išAej« instrukcije, pia >0 vsak. besed« 50 par j ta Ji fro ali ta dajanj« naslova S Din. (4) Instrukcijo v knjigovodstvu 4e!im t večernih arah. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Takoj 10«. 7036-4 Prvorazreden milar j ? dolgoletno prakso, spe -ijaln-o v kuhanj« temaelj-i nega mila (Grundseife) do-j bi mesto v Zagrebu. Oferte | na Parfumerijo Uran v Ljubljani, Mestaa trg. 7061-1 Pek. vajenca sprejmem takoj. Pobrraje pri Mariboru, Nasipna ul. št. 7. 70S5-1 Močno dekle polteno, ra snaženje pisarne in ra®našanje, ki stanuje pri starših v Ljubljani. išče »Tehna«. Mest ni trg 25/1. 7091-1 Pridnega ianta »tarega 15—'.7 let, sprejme »Kartonaža«, Hrvat-sk' trs t 7078-• Vsaka beseda 1 Din; sa dajanje naslova ali šifr« sa 5 Din. (9) VsaAj puse.ria &0 par. ta da'ani« iu»!i>vi ali u Šifro n» S Din. (1) Vajenca in vajenko sr-a fino krojaško obrt fiiprejia* F:an Igiič, krojaški atrije, 1'ražakova ni. *t. 10. 7020-1 Prvovrstno Zvočnik za gramofon Kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Zvočnik« 7088-9 Absolventinja drž. dvorazr. trg. šole išče namestitev v kak: pi sarni. G-e tudi 1—3 mesece brezplačno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Začetoica«. 7009-2 Knjigovodinja z znanjem slov., nemške ga in hrvatskega jezika, strojepisja in nemške st.e nografije. išče siuibo za takoj. Gre tudi kot b!a gajničarka. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva«. 70S0-2 Kot postrežnica iščem zaposlenje v dopoldanskih ali popoldanskih urah. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 20«. 7027-2 Vinske sode o1 100—350 I kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov- Ivanka SI » v S a. Ljubljana. Kolezijska ul. št. 19. 7034-7 Oblačila Plačilni natakar vsestransko izvežban, z znanjem slov., srbohrv. in nemščine, zmožen kavcije, išče stalno ali sezonsko službo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošte« in vesten«. 6990-2 Trgovski pomočnik z dtJžele, podten in zanesljiv. želi iti prakticirat v večjo manutfakturno trgovino. kjer bi imel hrano in stanova-nje v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Praktika nt«. 7003-2 Radio-aparat z zvočnikom — še dobro ohranjen kuipim. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju! 7090 9 služinčad s znanjem nemškega jezi- j ki ra zmožno kavcije: rščem za sezijo za manjši ! hotel-pension — in sicer: plačilno natakarico, pomoč j ■natakanci. pomivalko. bo- ' telskega slugo in čolnarja ta vožnje po jezeru. Ponudbe na oglasni oddelek ».litra« pod značko »Na Bled«. 6S45-1 j poceni naprodaj v Križev Ogla« trg. značaja p« 1 Din beseda; ta da janje naslov« ali n šifr« 3 Dia. ~ Ogla« socialnega snačaja vsa ka bsstsls 50 par; ta dajanj« naslora ali ta šifno p® J Din. (6) Preproge in zastor Dekle ki W Ra takoj k dvoranski urad.nški družini, naj pošlje nemudoma naslov. r>ogo;« In f"t.ngrafijo na cglasn; oddelek »Jutra« T>od značko »Dobova pri tlrežicah«. fiS97-l Hotelsko sezonsko osobje Id j« le bilo zaposleno v eeior.i, r dobrimi sprič-e-vaii iMem- plačilnega natakarja in sobarico z več jo kavcijo, jelonosilke. pi-kolo m pomožno kuharico (Eitramadcben). Lastnoročno pihane ponudbe s sliko in prepisi spričeval je po »lat5 na oglasni oddeiok »Jutra« pod šifro »Kom fortai hotel«. &402-1 Perfektflo sobarico z dobrimi spričevali, iščem Lju'bijano. Pismene po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« f>od šifro »Vstop 85. marca« 696«-! n-iški ulici 5/1. 7013-6 Sobarica epT*.ma in pošter.a, rrr.ož-nemščine, do-bi službo -v hotelu »Beilevue«, Liub-liana. C35S-1 Kuharica r.m-Džna samostojno voditi gospodinjstvo, z dolgoletnimi »pričevali, po[>0iln0-ma zanesljiva, lepega vedenja, na izpod' 40 let etara, dobi mesto p-oti dobri piači k eni osebi v Ljubi j.vni. — Ponudbe na oglas, oiddelek »Jutra« p&d »Dobra kuharica«. 6S97-1 Stelaže pute tn dj-ug inventar ta špecerij. trgovino, v naj boljšem stanju prodam. — Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 6390-6 Gospodinja narodi i dopisnico zaboj '.a premog. Z3 smeti, vod ne klopi, mize stole Ud. orl Albertu Oernetu. tni-farju v Zg Šiški prt re-miii. fci zna gospndinjam na jboJ j poceni in dobro postrečl. 385'6-D Čevlji na obroke »rempo« 'jleOališka ujiea i naspr •>« gledališča). 11-4-6 Knjigovodinja v-ešča ntmškega dopisovanja, išče namestitev. — Cenj. ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Mk*e! takoj«. 6096-2 Prodajalka iznčena v trgovina meša nega blaga. » dveletno po močniško prakso, zdrava in prijetne zunanjosti, popolnoma zanesljiva i a po štena moč. išče zaposjenje kot prodajalka. Gre tudi v pekarno, mlekarno itd. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Prijazna postrežba«. 8026-2 l'rg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanje na slov« aJi za šifro 5 Dir: Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; z» dajanje naslova ali šifro 5 Din. (13) Novo hišo d-voistanovanjsko. z lepim vrtom, v Ljubljani taioj prodam. Posredovalci izključeni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7012-20 Hišo s trg. lokalom ™ pripadajočimi prostori, na prometni točki blizu farne cerkve v Rajhenbur-gu prodam ali oddam za daljšo dobo v najem. Ponudbe na naslov; M. Ba-vec. Rajhonburg. 7000-20 Damske plašče za zgodnjo pomlad nudi že izgotovljen-e od 195 Din naprej F. I. Goričar. Ljubljana. Sv. Petra cesta 29. Ogled brezobveizcai! 6126-13 Sokoiski kroj naprodaj. Vprašati v trgovini na Marij-n-eim trgu št. 2. 7049-13 Vsak* b«tee»e«la 1 Din j ta dajanj* aastor* ali t« šifro p« 6 Din. (19) Vinotoč takoj prodam. Naslon pore oglasni oddelek »Jutra«. 7034-19 Rentabilno podjetje prodam radi odpotovanja. Ni treba biti strokovnjak. Potrebno 50.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodam«. 7014-19 Lokal za trgovino z mešanim blagom in vino točem takoj oddam v najem, ali pa sprejmem dru žabnico. Kotnik., Zgornja Šiška št. 234. 7019-19 Ulični lokal na Mestnem trgu št. 17 oddam. Pojasnila v trgo vina Kenda. 6353-19 Trgovski lokal svetal, s centralno kurjavo. opremljen s stelažami. s kletjo, ki služi kot skladišče, v izmeri 120 ms. v centru mesta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7032-19 Lep lokal oddam s 1. majem na Miklošičevi eesti. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 70S3 19 m najem Vsak« txsw elektriko, v I. nadstropju v centru pr' Mestnem do mu oddam s hrano ah brez. Kapiteljska ulica 3-7069-2? Boljšega gospoda sprejmt-m po zelo zmi-.rn-ceni kot sostanovalca v strogo separira no sobo. -Na razpolago tudi piani-no. Einspielerjeva ulica št. 23 7077-2;! Lepoto svojo čuvajte pred vetrom 10 pomladnim -olncem a '»čuvali jo bost* «• kremo »Zoraida« ' izredno fimm milom L< rada in s pudrom Zi>raida Kolonjska vod3 »Fieur? i' Amour« an »Opera«, ka kor tudi parfum »Ouera«. .ajblo-3b Satnice in vse čebelarske potreb ščine kupit«, po izjemnih cenah v trgovini Fr. Stu pnva. žeieznina in zaloga poljedelskih strojev Ljub !;a:ia. Gosposvetska cesta št I. 6924 3«' Vsaka Ooaeda l Di.n. za dajanje naslova aH za Sifr« n* * Din (29) VsjiKa Oos^ja 1 Din. dajanj« naslova ali z» šifro pa 5 Din (37) Vsaka t>t»eda 50 par: aa dajanj« naslova aii ta fefme 3 Din. (2S-a) Večjo sobo za društveni lekal i$5emo za takoj v centru mesta. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Detelia«. 7028-23'a Glasbila Vsaka beteda 1 Din. n dajanj« naslova aH ta Kfro pa 5 Din. (261 Opremljeno sobo majhno, • posebnim vhodom oddani gosj>odn za 180 Din na poljanskem nasipu št. En/l. 7063-23 Lepo sobo v centru mesta oddam 1 ali 2 boljšim« gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7050-23 Sobo z 2 posteljama in električno razsvetljavo poceni oddam v Ma'i čolnarski a lici 3. 7060-23 Sobo lepo opremljeno in strogo separirano takoj oddam. — Isto ta m sprejmem tudi sostanovalca s hrano ali brez. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra« 7062-23 Lepo prazno sobo z vhodom s stopnjišča oddam v Gledališki ul. 12/1 levo. 7048-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, orir. 2 z uporabo kuhinje takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 7056-23 Prazno sobo oddam takoj ali e 15. marce-m. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 7076-33 Klavirji p4awfa*l in harmoniji »• strokovnjaško popravljajo in najčisteje oglašujejo v tovarni klavirjev \Varbinek Ljubljana. Gregorčičeva 5. 6737-26 Koncertni klavir v »elo dobrem stanju po najnižji ceni proda Lah Pavla." Ljutomer. 70SS-26 Vsaka beseda 1 Dni: za dajanj« naslova aH ta šifro pa 5 Din. (27, Pisalni stroji -ačunskj stroji, razmnože valni aparati, novi in rab Ijeni. veliki in majhni: An« Rud Legat & Co.. Maribor, Slovenska ulica 7 telefon 21-6L 5937 29 Mizarji! Kdor misli kupita priročen m praktičen stroj, naj >bišče le tvrdko Peter Angelo. Ljubljana. Dvora kova 6 (Gospodarska tve-za^). — Zahtevajte ponudbo al: brezplačen obisk inže njerja. 129-29 Šivalni stroj popolnoma nov. nemške znamke, ki šiva naprej in nazaj, za 1300 Din naprodaj na Miklošičevi e. 7/LII (vhod poleg slaščičarne). 7092-29 Telefon 2059 PREMOG suha drva Pogačnik. Bohoričeva štev. 5. Praktično in higljenifno! Ščitnike za vrata it celuloida, po meri, v raznih barvah in oblikah ter celuloidne plošče dobite pri trrrdki Ivan Baho-vec. Stari trg štev. 20. — Zahtevajte prospekt. 142-37 Železo kovine Prodajam poceiu rabljene tračnice, transmisijo, jermeni«*, cevi, stroje itd. kupujem stari ba-Ker in mesing. Miroslav KRAS. Zagreb, Podvožnjai:. celef. 66-49 (Jugo-furda). Vsak dan sveže pečene v delikatesi K. JAPvC — »Pri turistu«. Dunajska cesta št. 3, 3364 Vsaka bese 10. uri v Polhovem gradcu. 70-33-32 Foxterrierja lepega, 8 mesecev starega poceni proda v dobre ro k« Tanko, St-rri trg št. 4. 7026-27 r »j i Vsaka beseda 2 Diu. ta dajanj« naslova aH Mfr« pa 5 Dia. (SH) VsaAa btsseJa l Din, za dajanj« naslova aii !a šifro pa S Din. (31) Izjavljam da kotisekven«, ki jih imajo častno afere drugih, ne bom več sprejemala nase. Anica Doržaj, strokovna učiteljica, Rakek. 7042-31 Ivo F....! Zopet sem v Logatcm. — fišil Pozdravček. S. 699P-34 Centrum 3 Čakajte, premim v četrtek 3. marca ob 9. zvečer pri Napoleonovem spomeniku. 7052-24 »Vesna« Sesta-nek je mogcč v petek o