štev. 21 Cena 15 din PTUJ, dne 27. тф 1960 Letnik Xli! Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja l¿daja »E4ujsk: tednik« ¿avod s «.amostojnim finansiranjetn. Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik Anton Bauman Uredništo Ш uprava Ptuj. Lackova 8 Telefon 156. čekovni račun pn Komunalni banki Maribcr. podružnici l*tU3, štev 604-708-3-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 din osvoboditve V nedelfo, 22. maja 1960 dopoldne je Ptuj proslavil 15-letnico osvo- boditve In dan mladosti s parado mladosti po mestu in z veliko manifesta- cijo. V povorki je nastopilo več kot 3000 pripadnikov JLA, društev, orga- nizacij, kolektivov in šol. Govor na manifestaciji fe imel zvezni poslanec dr. Jože Potrč. Po tem pa je obrtniški pevski zbor zapel 3 partizanske pe- smi. V imenu mladine je še govoril dijak Boštjan Pire. Skupno je bilo na manifestaciji in povorki okrog 5000 ljudi. * v nedeljo, dne 22. maja t. 1. je bil lep majski dan. Mesto je bilo v zastavah. Izložbe so bile urejene za ta praznik. Na ulicah je bilo polno ljudi. Pred Mladiko se je zbralo na tisoče udeležen- cev povorke. Pri tribuni pred magistratom so se zbrali pred- stavniki oTblasti, množičnih or- ganizacij, društev in kolektivov ter šol: zvezni poslanec dr. Jože Potrč, sekretar obč. komiteja ZKS, Janko Vogrinc, predsednik obč. ljudskega odbora Lojzka Stropnik, predsednik obč. odbora SZDL Ivan Kranjčič, podpolkov- nik JLA Ilija Rašeta in major Bauk, predsednik obč. sindikal- nega sveta Jože Seguía, pred- sednik obč. gasilske zveze Mar- jan Berlič, predstavniki podjetij, šol, društev in organizacij. V špa- lirju na trgu je bila zbrana mno- žica, mladina in odrasli iz mesta in okolice. lir Korak oddelkov »Partiza- na«, JLA, ŠD Drave, Ljudske tehnike, Automotodruštva, Aero- kluba gasilcev, predvojaške vzgoje, raznih krožkov šol, od- delkov društev in organizacij ter kolektivov je bil strumen in samozavesten. Tak je korak mla- dine, našega ljudstva, ki se za- veda dragocenosti priborjene svobode in zmage naprednega človeštva v borbi z brezobzirnim izrodkom propadajočega kapita- lizma — s fašizmom. »Svobodi- na« godba je igrala koračnice, pa tudi druge godbe, ki so sodelo- vale v povorki. Mimo tribune s predstavniki je šlo nad 3.000 de- lavcev z vseh področij naše družbene ustvarjalnosti, od otrok do odraslih. Njihov pozdrav z zastavami in prapori ter s po- gledom proti predstavnikom na tribuni je bil pozdrav našim mrtvim in živim borcem za svo- bodo, čuvarjem miru in prijatelj- skega sožitja in sodelovanja med narodi. Ta pozdrav je bil za dan mladosti namenjen tudi našemu predsedniku Titu za njegov 68. rojstni dan. S pločnikov je ljud- stvo v pozdrav povorki ploskalo z željo, da bi vsi naši bodoči ro- dovi tako mirno in svobodno stopali po svoji zemlji in prazno- vali praznik za praznikom v spo- min na zmago nad vsem, kar ogroža v naših in bi utegnilo v bodočih časih ogrožati človeštvo v njegovem mirnem sožitju. Zi- vobarvne obleke, številni pra- pori ,transparenti in parole, ve- seli obrazi in zvoki koračnice, vse je vzbujalo vtis, kot da je v sredini razcvetelega polja sa- mih cvetic, da je učakal lep maj- niški dan, ko je vse tako sveže, polno življenja in veselja. iir Po mimohodu se je množica zbrala na Titovem trgu, na tri- buni nad njo predstavniki, godba in pevski zbor, r-a njimi višje za ograjo pa zopet množica. Pogled pa to ži\'o, nemirno, veselo in glasno cvetoče polje jc bil res Veličasten. Tu je bilo veliko ma- nifestacijsko zborovanje za 15. letnico osvoboditve. Začel ga je sekretar občinskega komiteja ZKS Janko Vogrinec, ki je po kratkem nagovoru predal besedo zveznemu poslancu dr. Jožetu Potrču. Dr. Jože Potrč je uvodoma čestital množici za ta praznik in je poudaril, da že 15 let živimo svobodni na svoji zemlji po tako kruti, neizprosni, krvavi drugi svetovni vojni, ko se je razbes- nel nad miroljubnim človeštvom izrodek propadajočega kapitaliz- ma — hitlerjev fašizem. Hitler se je hotel z najhujšimi zverin- stvi dokopati do oblasti nad člo- veštvom. Najbolj žalostno je. da so v hitlerjanskih fašističnih grozodejstvih, v 20. stoletju, so- delovali celo zdravniki, ki so s poskusi na tisočih vojnih ujetni- kov in internirancev uničili ne- šteto življenj odraslih in otrok, ki so jih v groznih mukah po- šiljali v smrt. Proti tem fašistič- nim grozodejstvom je vstalo svo- bodoljubno človeštvo. Med prvim je vstalo naše ljudstvo pod vodstvom KP J. V borbi za ohranitev človeškega dostojan- stva zmaguje delavsko gibanje, ki je za svobodo, za lepe odnose med ljudmi, za socializem, za humane odnose, da bi živeli na- rodi v medsebojnem sožitju in da bi si medsebojno pomagali. Fašizem je izmaličil obraz nemški mladini, ji vzel obraz človeka in jo tako zastrupil, da je bila pripravljena na vse grdo- bije. Mldina naših narodov je šla v boj za svobodo, je v njej zma- govala, pa tudi krvavela in po končani vojni ostala v prvih vrstah graditeljev nove sociali- stične Jugoslavije. Naša mladina ni brez perspektive, kot je mla- dina nekaterih dežel, kjer jo še danes zastrupljajo sovražniki miru in sožitja med narodi. Na- ša mladina ima svetlo bodoč- nost, ima polne roke dela, se pri- pravlja na življenje, je vedra in miroljubna. Ona in vse naše ljudstvo se zaveda, da je nevarno reševanje mednarodnih proble- mov z vojnimi grožnjami in ne- varnostmi namesto z medseboj- nim zaupanjem in s politiko ak- tivne koeksistence. Dr. Jože Potrč je nadalje govoril o vsebini V. kongresa SZDLJ v Beogradu, ki so se ga udeležili predstavniki naprednih gibanj Azije, Afrike in Južne Amerike, ki jemljejo vzgled po naši NOB in povojni borbi za ne- odvisnost in enakopravnost med narodi. Podčrtal je, da je V. kon- gres SZDLJ uresničenje vsebine deklaracij o miroljubni koeksi- stenci in sodelovanju, zlasti pa načela, naj ne bo nobenega go- spodarja nad celim svetom, am- pak naj bo vsak narod svoj go- spodar, sosedu pa prijatelj in brat. lir V delu govora o našem druž- benem sistemu je dr. Jože Potrč med drugim poudaril, da omogo- ča vsem našim delovnim ljudem sodelovanje pri reševanju vseh problemov. Tako bo tudi najprej odpravljena vladavina človeka nad človekom. Na V. kongresu SZDLJ je bilo med drugim po- udarjeno, naj ne odloča o vpra- šanjih odnosov med ljudmi samo sodišče, ampak vpliven in širok forum množičnih organizacij in društev, ki nai vlasajo ves svoj vpliv, da bodo odnosi med ljudmi vedno lepši, da bo pri naših ljudeh vedno manj slabih na- vad, ampak vedno več lepih. Vedno boljši odnosi v družini. v kolektivu, v komuni, vedno več humanizma v naših odnosih naj bo gonilna sila za nadaljnji razvoj naše družbe. V ZK, v SZDLJ in vseh ostalih društvih in organizacijah poklanjajmo mladini vedno več pozornosti. ir Dr. Jože Potrč je tolma- čil ft konferenci v Pariscu, o iz- javi predsednika Tita v zvezi s to konferenco ter upanju, da se bodo mednarodni politični od- nosi zopet izboljšali. Ob koncu govora se je ponovno spomnil vseh borcev in žrtev v ptujski občini, ki so dali življenja za mir v svetu, za našo svobodo in za zmago aktivne koeksistence med narodi. V težkih dnevih se mo- ramo vedno spomniti na nje. ki so nas spodbujali v najtežjih dneh naše zgodovine in pri pre- magovanju vseh težav in nikdar niso klonili v borbi za socializem. it Svoj nagovor /e dr. Jože Potrč končal z željo, da bi dose- gali v ptujski občini tudi v bo- doče mnogo uspehov, da bi se dalje razvijala mlada socialistič- na Jugoslavija in da bi nam še dolgo živel in bil zdrav naš dragi predsednik Tito. it Po govoru dr. Jožeta Potrča je zapel obrtniški pevski zbor pod vodstvom Franja Petka tri partizanske pesmi, za tem pa je še govoril v imenu mladine iz ptujske občine mladinski funk- cionar Boštjan Pire o liku, juna- štvu, delu in bodočnosti naše mladine. Za konec zborovanja je še bilo objavljeno, da so 3 avtomobilisti in 3 motoristi dobili nagrade za najlepše okrašena vozila v pa- radi. Te nagrade je razpisalo Avto-moto društvo Ptuj. VJ PoTorka je prišla po Krempijevi ulici Predstavniki z dr. Jožetom Potrčem na čelu na tribuni pred zborovanjem Množica na velikem manifestac ijskem zborovanju na Titovem trgu Deset dni po pariški konferenci se ves svet zanima za posledice poloma. Z največjim pričakova- njem so zasledovali pot predsed- nika Hruščeva v Vzhodni Berlin, še bolj pa so se zanimali za nje- gov tamkajšni govor. Nekateri so pričakovali, da bo Hruščev odpo- toval iz Berlina z mirovno pogod- bo v žepu, toda zmotili so se. Hruščev je obratno dejal, da je za »status quo« tako dolgo, dokler se ne sestane jo štirje veliki na novi konferenci na vrhu. Tega na Zahodu niso pričakovali, ker so-časopisi poskrbeli, da so predstavili Hruščeva kot glavnega krivca vseh dogodkov. Le tu in tam se je našel kakšen komentar, ki je dokazoval, da je Hruščev re- agiral tako, ker ga je na to pri- pravila Amerika. Po njegovem se- danjem stališču je razvidno, da sovjeti še niso zavrgli možnost sporazumevanja in da si obratno želijo brž ko prej odpravo vseh o- stankov druge vojne. Za sedanjo svetovno politiko je značilno, da je to nadaljevanje splošnih odnosov ob koncu druge svetovne vojne, posebno ker šte- vilnih ostankov in posledic sploh še niso odpravili. Hruščev je že nekajkrat poudaril, da bi morali končno potegniti črto čez drugo vojno, pospravili vse, kar je ostalo, in se lotiti novih nalog. Iz njegove druge teze o tekmovanju med ka- pitalizmom in socializmom je raz- vidno, kaj bi Hruščev pravzaprav rad imel. Nasprotuje zaostreva- njem in morebitni vojni, ker le na ta način bo sovjetom zagotovljen uspeh v njihovi gospodarski tek- mi. Tudi z razorožitvijo bi dobili toliko dodatnih sredstev, da bi hi- treje razvijali svoje gospodarstvo ter kulturno raven prebivalstva. Zato je razumljivo, da so sovje- ti proti obkoljevanju, proti »hlad- ni vojni« in izzivanjem. Da so ta- ko ostro nastopili v Parizu, je delno razumljivo, ker so s tem X5kazali svojo moč in odločnost z izkušenj pa vemo, da ljudje ahko pokažejo svojo moč tudi né irug način, na primer tako. da sc )ripravljeni na pogajanja, med ka- erimi bi svojega nasprotnika na jpreten način potisnili ob steno. Tudi najnovejši primer z ame- •iškim transportnim letalom »C- 17« kaže, da sovjeti nočejo poslab- ianja odnosov. Prejšnji teden sc prisilili omenjeno letalo, da j( sristalo v Vzhodni Nemčiji, ker jt :ašlo 35 km globoko nad tuj( ozemlje. Po petih dneh so sovjet /rnili letalo s posadko ter s ten Dovedali, da ne bodo iskali novil prepirov. Letalski incident nad Sovjetski îvezo 1. maja je dobil svoj odgo- vor v zasedanju Varnostnega sve- ta. Zunanji minister Gromiko j( zahteval, da obsodijo agresivni polete, ameriški predstavnik Cabo Lodge pa je napovedal amerišk predlog o mednarodni zračni in špekciji za preprečitev nenadnil napadov. Sovjetom je očital, d. prikrivajo svoje skrivnosti in d je zato inšpekcija potrebna. V Varnostnem svetu pa so pred ložili še eno resolucijo in sice tako imenovano kompromisno. I besedila je razvidno, da obsojaj ameriški postopek, čeprav sam pravijo, naj se vse države obve žejo, da bodo spoštovale določil mednarodnega prava o nedotak Ijivosti zračnega prostora drugi držav. Na ta način so se nestaln članice zavzele za stališče, da j vmešavanje v zadeve druge drža ve nevarno in da lahko povzroc vojno. Zasedanje VS še niso zaključil Kaže, da ne bo prišlo do ostrejši napadov, razen če bodo Američat po tem. ko so se osramotili pre vsem svetom, počeli še večje ne umnosti. Ptufske srednfe šole ^ rešeni 1900 Zadnje čase prihaja redno Teč ljudi v gimnazijsko pisar- no. Vprašujejo, kakšne srednjo šole bodo v Ptuju v letošnji so- zoni. Se več pa je pismenih vprašanj te vrste. Kako tudi ne? Vrata osnovnih ïol se ho('o čez kratke Iri tcdno zaprlo, osmi razredi bodo poslali lepo število mladino v svot — pobri- gati se je toro] treba o pravem času za poklic oziroma za a- slednjo šolo, ki vodi v življe- nje in delo. Ravnateljstvo gimnazije r'» more dajati vsakemu vprašo- valcu dolgih pismenih pojasnil — vprašanja so namreč včasih prav obsežna, zato bodo nasled- nje ugotovitve marsikomu do- brodošle. 2e letošnjo jesen ■^e bo števi- lo srednjih šol v Ptuju pove- čalo. To terja predvsem naš nagli gospodarsko-družbeni razvoj: vodno več ljudi mora imeti srednjo, pa višjo in viso- ko strokovno usposobljenost. Sosednji Maribor prerašča iz srednješolskega središča v vso- učiliško mesto. Tako vodi na oni strani splošna potreba -t velikom številu strokovnjakov, na drugi strani pa okoliščina, da se mariborsko srednjošol- stvo razbronionjuje in decen- tralizira do tega, da se zače- njajo v Ptuju ustanavljati no- ve, zlasti srednje strokovne šo- le polog že oijstoječe gimna- zije. 2e letos sta bila v sklopu gimnazije dva oddelka prvega letnika učiteljišča v Mariboru. Ta dva oddelka bosta ostala kot drugi letnik še eno leto v Ptuju, nato pa se bodo dijaki za naslednja tri leta do za- ključka preselili v Maribor. Le- tob bo učiteljišče v Mariboru zopet vpisalo kakih "O dijakov, ki se bodo šolali na ptujski gimnaziji prvi dve leti. S tem je šolanje za nčiteljiški poklic v veliki mori olajšan zlasti z ekonomsko plati za mladino s področja ptujske in ormoške občino. Sklonjeno jo — čeprav no šo tudi uradno objavljeno —, da bosta pod streho ptujske gim- nazije od jeseni 1960 daljo šo dve novi strokovni šoli: Eko- nomska srednja šola in Admi- nistrativna šoia. Prva je štiri- letna in daje zaključeno sred- nješolsko izobrazbo, druga ie dvoletna. Zavoda bosta enako- pravna in enakovredna z ob- stoječima šolama v Mariboru. Svoje prostore bosta imela, do- kler se ne razvijeta do svoje polnosti — v pritličju gimnazi- je. kjer je sedaj osnovna šola >Franca Osojnika«, ki se bo ^ .- loma izselila oziroma utesnila. Ostaja pa še vedno gimna- zija, ki bo sprejela letos v prvi razred (to jo prejšnji peti raz- red) do 90 učencev. Cenrav bo- mo imeli letos več novih Sol v Ptuju, se pomen gimnazije nič ne zmanjšuje. Predvsem ohra- nja gimnazija svojo polno 'ч- Ijavo zato, ker je splošno-izo- bražovalna šola. Zanjo se odlo- čijo vsi tisti, ki se žele najprej splošno izobraziti in so odločijo za poklic šole ob vstopu na vseučilišče. Gimnazijski študij pa jo tudi potreben in jo nogoj za vpis na nekatere fakulteto. Po drugi plati pa bo z reformo gimnazija morala biti samo pri- pravljalnica za univerzo. Po- stala bo zaključna šola kot ostalo srednje strokovne šole: približala se bo produkciji in uvedla v pouk vrsto praktičnih predmetov (n. pr. stenografijo, strojopis in podobno). Tako .e bo absolvent gimnazije lahko neposredno vključil v življe- nje. če se iz kakršnega koli razloga no bi odločil za vseuči- liški študij. Srednje strokovne šole (uči- teljišče, ekonomska srednja bo- la, administrativna šola) bodo vpisovale novince na osnovi sprejemnega izpita, na gimna- ziji pa ne bo sprejemnih izpi- tov, vpis bo izvršen na podlagi izbiro prijavljenih. V Ptuju so še druge strokov- no šole (ekonomska srednja šola za odrasle, vajenske šole, kmetijska šola), vendar se jih to pojasnilo ne dotika, ker se nanaša le na šole, ki bodo ^od gimnazijsko streho. Ptujski Dijaški dom, ki lah- ko sprejme lepo število gojen- cev, bo letos v večji meri odprt za srednješolsko mladino kot doslej, ker bodo otroci padlih borcev v glavnem končali šola- nje. Na šolah se v teh dneh vir- zlično dela: zaključek šolske, a leta, priprava na jesen, to je na novo šolsko leto. Srednje šole. torej tudi na- vedene šole v Ptuju sprejema- jo novince na podlagi razpi- sov, ki se prav ta čas priprav- ljajo. Mladina in starši, ki se zanimajo za šole, naj zato paz- ljivo spremljajo dnevnike, zla- sti >Večer« in pa naš >Ptuj5ki tednik«. Tu bodo namreč ob- javljeni čas in pogoji sprejema, izpitov in drugo. Isto bo moč izvedeti tudi iz obvestil na gim- nazijski oglasni deski. Rudolf Ce> «î-n' AN 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 27. MAJA 1960 Deseta obletnica delav- skega samoupravlfania I. PLENUM NOVEGA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ v četrtek, 19. maja 1960, se je v Ptuju sestad na svojo prvo red- no zasedanje novoizvoljeni plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, ki sta se ga udeležila: član Centralnega sveta ZSJ — pod- predsednik Okrajnega sindikalne- ga sveta Maribor tov. Štefan Säu- bert in sekretar Občinskega ko- miteja ZKJ Ptuj tov. Janko Vo- grinec. Plenum je razpravljal o smer- nicah za program deJa novoizvo- ljenega Občinskega sindikalnega sveta in sindikalnih podružnic v novem de.ovnem letu, ter v celoti sprejel zaključke IV. kongresa ZSJ m V. kcngresa SZDLJ, kot svoj program dela. Plenum je po- veril novo izvoljenemu predsedni- štvu izdelavo podrcibnejšega pro- grama dela na osnovi danih smer- nic. V teh je plenum dal največ poudarka nagrajevanju po delov- nem učinku in čim uspešnejšemu delu organov delavskega samo- upravljanja. Da bedo na teh dveh področjih doseženi čim večji uspehi bo no;vii Občmski sindi- kalni svet preiko Delavske univer- ze organizirali številne seminarje za nova vodstva sindikalnih po- družnic in nevo izvoljene člane delavsliih svetov. Prav tako bodo organizirana v teku leta številna posvetovanja, razgovori in raz- prave o nagrajevanju рк) delov- nem učinku in delu organov de- lavskega samoupravljanja. V zvezi z načrtno vzgojo sindikalnih ka- drov je plenum zelo ugodno oce- nil dosežene uspehe Sindikalne politične šole. Na osnovi doseda- njih izkušenj bo izpopolnjen se- dan.iii program Sindikalne politič- ne šole, ki bo v jeseni sprejela nove slušatelje ter se bo tako na- daljevalo z načrtnim usposablja- njem kadrov sindikalnih organi- zacij in organov delavskega samo- upravljanja. Posebno pozornost je plenum posvetil praznovanju desete ob- letnice delavsikega samoupravlja- nja, kar naj bo nova spodlDuda za še uspešnejšo .delo .organov de- lavskega samoupravljanja. Novost iz plenuma je tudi v tem, da je. ta predvidel ustanavljanje klubov mladih proizvajalcev. V smernicah programa je za- jeta skrb za vzgojo in reševanje problemov vajenske mladine. S področja kulturnega, prosvetnega in športnega življenja poudarjajo smernice, čimbolj množično raz- vijanje kulturne in prosvetne de- javnosti, čim uspešnejše deio DPD »Svobod« in reševanja pro- blemov na teh področjih. Organi- zacija delavskih klubov in grad- nja delavskega doma sta nalogi, ki se postavljata v ospredje. Tu je še skrb za čim boljšo orgam- zacijo koriščenja prostega časa, cenenega letnega oddiha v okviru počitniške sKupnosti ter raznih drugih oblik, ki bogatijo življenje delovnega človeka. Delavske šport- ne igre, k se že zelo uveljavljajo v delovnih kolektivih, naj posta- nejo čimbolj množične in zaja- mejo čim širši krog delovnih ljudi. Skrb za delovne ljudi sodi med najvažnejše naloge Občinskega sindikalnega sveta. Zaito bo na tem področju p>osvečena posebna skrb reševanju kcnikretnih prob e- mov in proučevanju življenjskih m delovnih pogojev delovnih lju- di. Glede družbene prehrane, to- plih malic in obratov družbene prehrane bo potrebno letos storiti pomemben korak naprej. Posebno važno je zainteresirati delovne kcdektive za združevanje finanč- nih sredstev za gradnjo objektov, ki so najbolj potrebni in ki bodo delovnim ljudem največ pcmagaM pri dvigu njihove življenjske ravni. Plenum je v smernicah zajel tudi stalno nalogo utrjevati sin- dikalne podružnice in jih uspo- sabljati, da bedo sposobne samo- stojno reševati vse naloge in pro- bleme v svojih delovnih kolekti- vih. Novo predsedstvo Plenum je iz svojih vrst izvolil v predsedstvo Občinskega sindi- kalnega sveta nas ednje član?: Jožeta Šegula, Feliksa Bagarja, Franca Vučaka, Adolfa Praprot- nika, Cirila Sateja, Albina Pišeka, Draga Zupančiča, Jožeta Skerlov- nika, Alojza Kirbiša, Alojza Re- bemaka, Antona Potočnika, Fran- ca Kekca, Viktorja Predloga in Štefko Grdiša. Plenum je pcnovno soglasno izvolil za predsednika Občinskega sindikalnega sveta Ptuj tovariša Jožeta Šegulo, za tajnika'Občinske- ga sindikalnega sveta pa tovariša Feliksa Bagarja. Za novega blagaj- nika Obč.nskega sindikalnega sveta je bil soglasno izvoljen tov. Jože Belšdk. Imenovanje komisij Plenum Občinskega sindikalne- ga sveta je do'očil naslednje ko- misije ter vanje imenoval: V organizacijsko-kadrovsko ko- misijo: Ferliksa Bagarja za pred- sednika, za člane pa: Hinka Le- vičnika. Mirka Voda, Franca Čer-, nivea, Franca Goloba, Ivana Ma- zera, Marijo Ljubeč, Jožeta Ko- larja in Petra Ljubeča. V komisijo za kadrovsko so- cialno službo (skrb za delovne ljudi): Franca Vučaika za predsed- nika, za člane pa: Zoro Ilovar, Maksa Rubina, Jožeta Erhat:5a in Franca Žmauca. V komisijo za gospodarska in komunalna vprašanja: Viktorja Makovca za predsednika in za člane: Antona Purga, Karla Vob- nerja, Stanka Žitnika in Alojza Kirbiša,- V komisijo za tarifne pravilnike in nagrajevanje: Antona Potcčnika za predsednika, za člane: Jožeta Vrbnjaka ml.. Danila Mastena, Ludvika Pernata, Milana Longhi- no, Jožeta Belšaka m Antena Ko- lenka. V komisijo za kulturnoprosvet- no dejavnost, tisk in izobraževa- nje: Draga Zupančiča za pred- sednika, za člane: Franca Borka, Jožeta Vrabla, Sonjo Žigič .in Karla Korena. V k C misijo prosvetnih in znan- stvenih delavcev: Adolfa Praprot- riika za predsednika komisije, in za člane: Kristino Šepec, Janeza Puc- ka, Jožeta Rojica, Franca Žeraka, Dušana Čckla, Franca Ogrinca in Julko Sever. V komisijo za organizacijo de- lavskih športnih iger: Albina Pi- ska zrf predsednika komisije, in za čane; Staneta Strelca, Ad,ja šarmana, Janka Bohaka. V komisijo za izplačevanje po- moči nezaposlenim člancm sindi- kata: Franca Kekca za predsed- nika ter za člane: Trudo Gajzer, Ivana Vidoviča. Zoro Runovec in Francko Petek. Predvideno je, da bosta dolo- čeni še dve komisiji: kom^lsija za organizacijo letnega oddiha in komisija za delavsko upravljanje. Po pctrebi pa bodo imenovane za- časne komisije za posamezna pod- ročja. Velika manifestacija za 15 letnico osvoboditve v Ormožu v nedeljo, 22. maja, je prebi- valstvo oo- žarišču, da te qa^ilci iz PVm sami ne bodo iskali in izqub'iala časa, 'ci je tako važen in odlo- čilen za uspeh ?kci.}€. ★ Fridlovi so v nesreči... Po- trebna jim bo pomoč dobrih lju- di z rnaterialom in delom, da bodo pogorišče spravili pod stre- ho in bodo pod njo počasi calili nastalo težko rano, ki jim .jo ye povzročil požar. Le del škcde bo pokrit z zavarovalnino, o5t?ioa oa bo zopet zraslo iz lastnega tnid-a in dobre volje sorodnikov, тпт- cev in prijateljev, brez katere bi si na podežel.ju ob taki nesreči težko kdo ¡»maoal nepreg. V. J. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas pred koncem maja 1960 Mlaj 25. maja ob 13.26, okrog 28. maja dež in hladno. Zadnji dan maja in prvi ^bn junija še nev^anjost sldoy ртил DVE 27 МЛЈА iPfift PTUJSKI TEDNIK STR AN 3 Ocenjevalna vožnja AMD Ptuj v počastitev Dneva mladosti priredi AMD Ptuj v nedeljo, dne 29. maja t, 1., ocenjevalno-spret- nostno vožnjo vseh vrst motor- nih vozil. Pravico nastopa imajo vsi člani Avto-moto društev ne glede na spol. vendar mora imeti veljavno vozniško dovoljenje. Celotna proga bo dolga 54 km. Pričetek tekmovanja bo v Ptuju na Ormo.ški cesti (Zelezničarski dom) ob 8. uri. Proga bo potekala po glavni cesti do Borla (12 krn). kjer bo prva etapa. Druga etapa je nadaljevanje proti Zavrču. Križovljan-Cestice do Ormoža, kjer je cilj druge etape (19 km). Tretja etapa je najdaljša (23 kmi v smeri Ormož—Ptuj. Ob pri- hodu na cilj v Ptuju morajo vsi tekmovalci opraviti spretnostno preizkušnjo. Pravico nastopa imajo vsa vo- zila od mopedov do osebnih avto- mobilov, ki se delijo v 5 skupin po kategorijah. Prvi tekmujejo vsi mopedi v svoji skupini. Drugo skupino se- stavljajo motorna vozila do 150 ccm. Tretjo skupino sestavljajo motorna vozila kategorije do 175 ccm V četrti skupini tekmujejo motorji do in nad 250 ccm. Zad- njo skupino sestavljajo motorji s prikolico in vseh vrst avtomo- bili. Vsak tekmovalec sprejme pri startu kontrolno kartico, kjer bodo vpisane dovoljene povpreč- ne brzine in dolžine posameznih etap. Vsak tekmovalec se bo ocenje- val tako, da se bo za vsako mi- nuto preranega ali prepoznega prihoda na etapni cilj kaznovalo z 10 kazenskimi točkami. Zma- govalec bo tisti, ki bo imel naj- manjše število kazenskih točk. Posebej se bo ocenjevala vožnja spretnosti. Tehnični pregled vseh vozil bo na startu eno uro pred pričet- kom. Pri tehničnem pregledu prejme vsak tekmovalec tekmo- valno številko in določeno koli- čino goriva. Prireditelj bo nagradil prve tekmovalce iz vsake kategorije in bo objava uradnih rezultatov in razdelitev nagrad v nedeljo, dne 29 maja t. 1., ob 19. uri v prostorih gostilne »Beli križ«. Prijave sprejema AMD Ptuj do 28 maja t. 1. v prostorih društva ali eno uro pred tekmovanjem v nedeljo Prireditev bo ob vsa- kem vremenu. Vabimo vse lastnike mopedov, motornih vozil in avtomobilov, da se v čim večjem številu ude- leže velike manifestacije v po- častitev Dneva mladosti. Pa Mari.ia Majcen, zaposlena pri Zavodu га komunalno dejavnost v Ptuju, ureja cvetlične grede in le potične nasade v ptu.iskem parku in .skrbi za cvetlice na grobnici borcev in talcev na mestnem po- kopališču. Vesela je ka vidi cvetlice in lepotično drev.le nepoško- dovano, močno pa jo prizadene, k o ugotovi da segajo Po njenih varovancih roke uničevalcev cvetlic in okrasnega drevja. na ptujskem živilskem trgu v .sredo, 25. maja I960 POVRTNINA: krompir 16—20, čebula stara 40—50. čebula nova 70. česen novi 100 rdeča pesa 30. korenček 40—50, peteršilj 50 —80. luščeni fižol 50—60 kislo zelje 50, por 50, hren 100 zelena 50, čebuljček 250 špinača 80— 100. solata v glavah 50—80 so- lata berivka 50—60 redkvica 10 din?.riev za šopek. SADfKE- solata 50 para za kos. zelje 2 din, ohrovt 2 koleraba 2. rdeče zelje 2, paorika 5, cvetača 3—5 paradižnik 3—5. SAD.JE IN SADEŽI- jabolka 60 —80. orehi 240. domači kis 30. češnje 100. ŽITARICE IN MLEVSKl IZDEL- KI: ajdova kaša 100, pšenica 30. koruza 30 proso 40 koruzni zdrob 50 ajdova moka 60, ko- ruzna moka 40. prosena kaša 80 VÍLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30—35 smetana 160. sir 30—40 surovo mas'o 500 PERUTNINA DIVJAČINA IN ЈЛ.ТСА: kokoši 400-600, piščanci 600—800 domači zajci 150—400. jajca 12—13 din. Unlčuimo krompirjevca Ing. Egon Zoreč Mehanično zatiranje krompir- jevca odpade, ker je to zamnd- no delo in spričo razširjenosti škodljivca brezuspešno. o V praksi so se danes najbolj uspešna pokazala kemična sred- stva. in to škropiva ali prašiva Naštel bom nekaj pripravkov, ki so se v dosedanjem zatiranju škodljivca pokazala dovolj učin- kovita • Prašiva: Lindan 1 "/n. Rabi- mo ga 20—25 kg na ha. Pantakan P 5. rabimo ga 15—.30 kg na ha Pantakan P 10. rabimo ga 1-5—SO kg na ha. ir Prašiva Bentox 5 in Ben- tox 10 ne uporabljamo, ker dob' krompir okus po gnilobi /lasti če ga rabimo proti koncu veee- tacijp krompirja. • Škropiva; Lindan olje 50 ет na 100 I vode. Lindapin .50 gr na 100 I vode. Ptntakan E Ifi .^i^/i — 1—2 kg na 100 1 vode. Dibiden 20—30 kg na ha. o Vsi gori našteti pripravki (prašiva in škropiva) so na pod- lagi ICH in DDT Uporabljajo se za zatiranje grizočih žuželk, kakršen je tudi krompirjevec Med najsigurnejše pripravke priporočam Lindan 1 ®/o, Panta- kan P 5 in Pepein Tudi svinčeni arsenat )e še vedno v uporab; '75 dks na 100 ' vode) vendar so Lindan olje. Lindapin in Pan- takan E 16.5 "/n manj nevarni za človeka in živali, a vendar do- volj učinkoviti. • Krompirjevec že leta. Krom- pir se že okopava in treba bo za- četi škodljivca zatirati. Pri tem opozar.iam vrtičkarje da je po- trebno in nujno škropiti tudi v vrtovih in to ne samo krompir, temveč tudi paradižnik. Vsako leto se napravi ista napaka, da se ne zatira drugi zarod tega škod- ljivca in zato se nam tudi zdi. kakor da je naše zatiranje brez- uspešno. Krompirišča ,fe potreb- no škropiti najmanj dvakrat. o Akcijo zatiranja vrše kme- tijske zadruge, ki morajo biti za akciro dobro pripravljene. Imeti morajo dovolj kemijskih sred- stev na razpolago vso potrebno mehanizacijo ter usposobljeno dobro organizacijo Le v dobre organiziranem delu je pričako- vati uspehe Škodljiv bramor • Tu bi želel pojasniti mnogim kmetovalcem, predvsem pa vrtičkarjem. kako se branimo ornti bramor.iem v vrtu Zelo ce- sto sprašuje ta ali druga gospo- din.la. kako se braniti proti bra- morjem, ki povzročajo toliko škode v vrtu. o Zatiranje bramorja je prav- zaprav zelo enostavno, a tudi ne drago v naših trgovinah (to je v trgovinah, ki prodajajo razna zaščitna sredstva) dobite strupe- na sredstva, s katerimi uničuje- mo bramorja in to tako. da na- pravimo vabe Vabo napravimo tako. da pomešamo strup z otro- bi, nato pa navlažimo z vodo Zelo dobro vabo napravimo ä odpravkom, ki ga imenujemo fink-fosfid. Vabo pripravimo bledeče: • Za 20 arov površine, ki Jo želimo potrositi г vabo, vzamemo t kg otrobov, ki jih navlažimo s > I vode nato pa nosu.femo s 4(1 rtkg cink-fosfida. Vse dobro po- mešamo. Tako pripravljeno va- bo enakomerno potrosimo po n.ii- vi, posebno tam. kjer često opa- žamo bramorie. Zlasti gre rad bramor na sprehod zvečer ali po- noči. tako da na njivi kar dobro ■ipaziš stezice Priporočam, da vabo trosimo proti večeru In zlasti po dežju, kajti tedaj pride NOVI KRVODAJALCI 19 maja so darovali svojo kri orehiva'lc" C'rkovc m okolice. — Vsem darovalcem se iskreno za- hvaljujemo. z ast: Da organizator- iu tov Fnncu Dobiču. Krvodajalci .so: Janez Plohi Margareta Dohič Angela Poster. Rrza Ana Kajne, Roza Lah Liza Medved, Irma Urek. Ivanka fîrad snik Roza Korošec. Helena VedliTi. Verona Lepej, Valentin Horvat. Viktor Kmetec. Ivana Ma- ler, Terezija Korošec Ana Psj. Anton Kmetec, Neža Peršuh. Ne-- ^ka Čelan. LiziVa Kovačič. Franc Per-šuh Liza Meznarič. «Stanko Kacjan Anton Jemejšek. Štefan Naoa.st. .Tožo Me-dvpd. AVjz "Per- nat, Jožp Pernat, .Anton Pleteršek Tože Saqadrn Franc Franges. Blaž Kmetec. Anton Dolenc. .Temei Batjman. Maria Medved Marija lah. Otiîîia Foštner. Maodalena Herqan E'izabpt» Pr'^enjak. An- aela Premz'. A'oiz Gmalnar. An? Ka.jnč Marija Cesar. Marija P^r- 5uh. Tvanka Lah. Mariia Veo. Ma- rija Ko'ar Anneia Vidon.ia. Mari.ia Drevenšeii Franc Dre^nšek. Tvan Drevpn.špk M'a-'a Tov5(»T'ar Rdeči krf? Ptui Solosna bo'niswca Ptu.i ЈцгрсмскА Cl iitBA ZDRAVNIKOV Splošni zdrovnîki Dežurstvo splošnih zdravni- kov se vrši od 14. do 7. ure po sledečem razporedu: 27 5 dr Slobodan Žaktila 28 5 dr. Milan Carli 29. 5. dr. Milan Carli 30. 5 dr. Slobodan Zakuta 31 5. dr. Milan Car "i 1. 6 dr. Franc Rakuš 2. 6 dr. Ladislav Pire Pomožna ambulanti Juršinci Pomožna ambulanta v liiršin- cih posluje vsako sredo in vsa- ko soboto od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Podlehnik Pomožna ambulanta Podleh- nik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov Dežurstvo otroških zdravni- kov traja od 14 do 19 ure no sledečem razporedu: 27 5 dr .Aleksander Poznoh 28 5 dr. Ljuban Cenčič 29 5 dr Ljuban Cenčič 30 5 dr Ljuba Neudauerj-eva 31 5 dr Ljuban Cenčič 1 6 dr Aleksander Poznik 2 6 dr Ljuban Cenčič Informacije in hišni obiski Vse in firmari ie in naročila za hišne obiske sprejema de- žurni center Zdravsfveneira do- ma P< 11 j. številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah. pozneje naro- čeni hišni obiski hodo izvršeni samo v nujnih primerih. Otrošk«! pncvetovalnx^ 27 maja v Ptu.ju od 14. ure dalje Protituberkulozni dispanzer Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj : i- sluje do nadalin?eara vsak dan od 7. do П. ure razen torba. Rentsrenski nre.srledi pljuč, bol- nih na tuberkulozi in zdrav- ljenih se vršijo v torek od 1*5 do f8. nre. v soboto od 7. do 13 ure. V «redo od 7. do 13. ure so rentgenski presrledi pljuč za vse ostale. Uprava ZD Ptuj bramor zanesljivo iz rova na površino. o Pri uporabi cink-fosfida mo- ramo biti previdni Paziti mo- ramo. da ne zastrupimo sebe in okolice, kajti temnosiv prašek (cink-fosfid) je zelo strupen. Z njim lahko uničimo tudi domače živali (zajca, kokoš, prašiča itd.), če ga te pojedo večje količine. • Bramorje lahko uničujemo (vendar ne tako uspešno) tudi mehanično, posebno na malih površinah V juniju ali .juliju po- iščemo gnezda г .jajčeci in mla- diči. K.ier zavi.ie rov navzdol, leži gnezdo. Gnezdo dvignemo z lo- pato in uničimo zalego. Preko zime lovimo bramorja v kupu gnoja, ki ga v jeseni zakopljemo 70 cm globoko. V toplem gno.1u se naberejo bramorji. Februarja gnoj odkopljemo In bramosie uničimo. Na malih površinah na- stavljamo bramorju cvetlicne lončke, ki .lih zakopljemo do roba v zeml.io k.ier se bramor »pre- ha.ia Na sorehodu bramor pade v Imtrek. Z.iutraj poberemo bra- morja iz lončka in ga uničimo. SINDIKATI SINDIKALNI koledar Danes. 27. maja 1960, voli de- lovni kolektiv Kmetijskega go- spodarstva »Ptujsko polje« Ptuj nov delavski svet. Volitve delav- skega sveta so po deloviščih (obratih). ★ Jutri, v soboto. 28. maja 1960. bo ob 12. uri delovrE kolektiv »Elektro-radio« E4uj vohl svoj prvi delavski svet. Delovnemu ko- lektivu ob tej slovesnosti iskre- no čestitamo in mu želimo obilo delovnih uspehov v nadaljnjem razvoju podjetja. * V nedeljo, 29 maja 1960. bodo volitve delavskega sveta v de- lovnem kolektivu Kmetijskega go- spodarstva »Dravsko polje« Ki- dričevo. Volitve bodo po delovi- ščih (obratih). ★ Kot smo že objavili v zadn.jih dveh številkah »Ptujskega tedni- ka« so volitve novih delavskih svetov te dni tudi v ostailih de- lovnih kolektivih. Volitve bodo na območju naše občine do roka opravljene. Dosedanje ugotovitve potrjujejo, da stopajo člani de- lovnih kolektivov samozavestno na volišče in volijo kandidate. To je nedvomno najboljše .jem- stvo. da bo delo novih delavskih svetov plodno in zelo ugodno za še uspešnejši razvoj naših podje- tij ter izix)lnitev nalog petletnega družbenega plana. V torek. .31 maja I960, ob 16 uri bo na Občinskem .sindikalnem svetu v Ptuju prva redna seja novo imenovane organizaci.jsko- kadro\'ske komisije Občinskega sindikalnega sveta. Na prvi seji bodo izdelali pro- gram dela. pro\Jči!i asnutek oro- grama načrtne vzgoje sindikal- nih kadrov in načrt kadrovske evidence ter načrt za analizo vo- litev v delavske svete na območju Dtu.iske občine. V sredo. 1. junija I960, bo ob 16. ur. v veliki dvorani Občin- skega komiteja ZKJ v Ptuju prvo redno posvetovanje vseh tajnikov sindikalnih podružnic z območja celotne občine Ptuj. Na posvetovanju bo podana vsebinska analiza letnih občnih zborov sindikalnah podrume in razprava o konkretnih nalogah sindikalnih podružnic v novem delovnem letu. Na posvetovanju bo tudi razprava o analizi volitev novih delavskih svetov ter pn- prav na proslavo desete oblet- nice delavskega samoupravljanja. Posebno pa bo poudarek na vlogi in nalogah tajnikov sindikalnih podružnic kot organizacijsko-po- litičnih delavcev organizacij. ★ Občinski sindikalni svet in De- lavska univerza E4uj pripravljata program za seminarje, га načrtno vzgojo sindikalnih kadrov, k: bo- do pričeli v juniju. Na seminarje bodo Prišli vsi predsedniki in taj- niki sindikalnih podružnic in ostali član: izvršnih odborov. Na letošnjih občnih zborih je bilo izvoljenih v nove izvršne odbore v 88 sindikalnih podruž- nicah 505 članov, od tega 169 žena aL 80 več kot v preteklem letti. Od skupnega stavila izvo- ljenih je bilo na novo izvoljenih 381 ali 67 % članov, v nove iz- vršne odbore je bilo izvoljenih mladincev do 25 leta starosti al: 34 več kot v preteklem letu. Mladih delavcev od 25 do 30 let pa je bilo v nove izvršne odbore izvoljenih 97 ab 15 več kot v oreteklem letu. V nove nadzorne odbore sindi- kalnih Dodružnic je bilo na le- tošnjih občnih zborih izvoljenih 264 članov, od tega 89 žena Mla- dina do 25 let je bilo v nove nad- zorne odbore izvoljene 30 mla- dih delavcev od 25 do 30 let pa je bilo izvoljenih 46 Na novo je bilo v nove nadzorne odbore iz- voljenih 192 članov. Osnutek programa predavanj za seminarje sindikalnih kadrov, ki bodo v mesecu .juniju 1960 r — Osnovne gospodarske funk- cije 'n formiranje aospodarskih enot — Delavsko samoupravljanje — Aktualne naloge v delav- skem cam'^uoravljanju — Sistem družbenega samo- upravljanja — Obračun po ekonomskih enotah — Formiranje in delitev do- hodka — Delitev čistena dohodka in nagrajevanje Po delovnem učin- ku — Planiranje v podjet.ju — O sprejemanju novih delav- cev — Kadrovsko socialna služba v oodjetjih — GosDodar.sko planiranje v komuni in Dodjptju — Gospodarstvo v občin* Ptuj — Politično ekonomske naloge v letu 1960 v okviru petletnega družbonena Diana — Načrtno izobraževanje ka- drov v podjetju — Delavska uni- verza — izobraževalni centri — Organizacija 'л Dotek se- stankov in diskusija — Tndu.stri.i.«;ka osiholoaija — Aktualnp naloge sindikalnih podružnic itd. Proaram predavani ho še do- гк>1пјрп in nrlanojen r>osamPZ- nim Dodročjem na katerih dela- .jo udplpženc' seminarjev r>ose- hpì za sindikalne kadre iz nnspo- dar.<;k-:h oroanizgcij in oosebel тз sini^'kalnp kadrp astanov in za- vodov Iz ргодгдшр ObSS Ptuj V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Zadravec Franc Središče 183 — vrezal se je na pločevini v desno roko: Polanec ^nton Va- reja 25 — nadel je in si po- škodoval glavo: Gahrovec Janko Veliki Okič 13 — oadel je s stola in si Doškodnval obe nogi- Vindi« Lizika Ptuj. Zadružni trg 10 — vrezala se ie na steklu v levo roko: Planinšek Ivanka Stari grad 2 — padel ji je hlod na levo nogo: Žnider Kristina. Jelover 79 — Dadla .jp in si Doškodovala roko: '^luoa Mqriia Stoaovcp 9 — nadel j-' jp hlod na Ipvo nogo: Strahinec Rudolf Radoboj 11 — z vročo vodo S' je oooekel levo nogo: Debeljak Karel. Senežr 29 — padel je in si Doškodoval des- no noao: Cîolob Janez Mezaovci 9 — nadel je in .si ooškodoval levo nooo- Lizzi Anton Zo Haj- dina 31 — nekdo oa je zabodel 7 nožem v obe roki: Cimerman 'ítefan 'înrinc 24 — pri delu ч-' jp Došt-fvJoval de.^no roko: Ho- .ctm.ik Anton. (Jorca 50 — s koso se jp vreza' v dp.sno roko: 7зј- špk Genovpfa Janžkl vrh 45 — mož jo jp rv-otpoal 'n 1i noškodo- val telo: Plešnik Francka Cer- možišre "8 — oadla ip in ч' гк>. čVrkdoT's'fl Ipvo roko: Raihor Ma- nia Včava 14 — nadla jp in .si tKiïV'i-^i^^'f'a dpçTT» roko. Preklic Podpisana Otilija KuVovec. do- sestnica Bukovci, weklicujem in obžalujem ža!.iivke. katere sem iz- rekla o Tvan' Kukovec. gosoodinü Rukove-- 174 ter se j- zahvaliu- .TW1 da ie odst^vtyMa od сгролла "^^uj dne 18 mais iPfin Otilija Kukove' STRAN 4 PTUJSKI TEMIK PTUJ, DNE 27. MAJA 1960 Osrednie Slovensko dramsko gledališče BO GOSTOVALO V PTUJU, PRI VELIKI NEDELJI IN V KIDRIČEVEM lir GOSTOVAT PRIDEJO ZNANI SLO- VENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI UMETNIKI Drama Slovenskega narodnega gleda.išča, ki kot osrednje gle- dališče slovenskega naroda že do- bro desetletje velja za enega naj- boljših gledališč v vsej Jugosla- viji, bo po uspešnih, lahko rečemo zmagoslavnih gostovanjih v dru- gih jugcslevanskih republikah in v tujini (v Franctji, Italiji, Avstriji in na Pcljskem), v začetku junija ietos naistcpila tudi na našem pod- ročju, v Ptuju, pri Veliki Nedelji ter v Kidričevem. Umetniški zbor Drame SNG, ki pride v goste v omenjene kraje, sestavljajo naši najpomembnejši gledališki umetniki, ki jih kultur- no občinstvo izven Ljubljane po- zna tudi kot radijske, televizijske in filmske ustvarjalce: Janez Ce- sar, Stane Sever, Edvard Grego- rin, Pavle Kovič, Maks Funjan, Ivan Jerman, France Presetnik, Lojze Drencvec, Jože Zupan, Bo- ris Kralj, Jurij Souček, Andrej Ku- rent in Aleksander Valič. Drama SNG prihaja na turnejo z eno najbolj uspeidh predstav le- tošnjega repertoarja, z znamenito igro »Dvanajst porotnikov« Regi- nalda Rosea in Horsta Budjuhna v režiji ravnatelja Drame SNG Slavka Jana in v sceni VJadimirja Rijavca. »Dvanajst porotnikov« je prese- netljivo izvirno, nemara najbolj uspešno in učinkovito delo zadnjih let, napeta sodna drama z globo- kim in pristnim človeškim ter moralnim jedrom, človeško topla in pretres'ljiva umetniška izpo- ved. Kritik »Primorskega dnevnika« je po gostovanju Drame SNG v Trstu pod nasiovom »Se nismo videla hkrati na odru tako števil- nih odličnih iH^railcev« zapisal: »Roesova igra .Dvanajst porotni- kov' зе nedvomno uvršča med najboljša dela sod'cbne ameriške dramatike. Humana poslanica, ki izhaja iz njene osrednje misli, je -popolnoma enakovredna znanstve- ni dovršenosti dramaturšike teh- ni'ke. Motiv je že sam na sebi učinkuje na vse gledalce brez iz- jeme kot odrešujoča, čeprav pri- čakovana katarza. Gledalec ima ceio vtis, da ne prisostvuje gle- dramatičen in neizbežni zaključek dališki igri. Zdi se mu, da gleda skozi ključavnico porotniške sobe in da s hipnotično močjo svoje volje sam pomaga reševati vpraša- nja, ki ob srečanju dvanajstih različnih značajev nastajajo v razvoju debate . .. Ljubljanska Drama je Roseovo delo pedala mo.istrskc. Tako intenzivnega umetniškega užitka nismo že dol- go doživeli... Umetniki, kot Se- ver, Cesar in Kovič se ne rodijo vsak dan. Njih odrska osebnost je tako velika, da že ob prvem na- stopu priklenejo gledalčevo po- zornost m je ne izpustijo niti po končani igri Priznamo, da še ni- smo videli hkrati na odru tako ve'.ikega .števila dobrih igralcev.« Gostovanje Drame SNG se bo začelo v soboto, 11. .junija, s pred- stavo v Ptuju, nato pa bodo gost- je obiskali še 12. junija Veliko Nedelje in 13. junija Kidričevo. Organizator g'cstcvanja v Ptuj-u je občinski svet »Svcbod« in pro- svetnih društev Ptuj, pri Veliki Nedelji prosvetno društvo »Simon Gregorčič« Velika Nedelja in v Kidričevem DPD »Svoboda« Ki- dričevo. Prizor iz igre: »Dvanajst poratnikov« MUŠNICA IN GOBAN Med gnijočim listjom, ob ko- reninah mogočnega hrasta, sta rasli dve gobi. Prva .je bila Mušnica. Kot dežnik velik, ele- ganten in kričeče pobarvan klobuk ji je čepel na tankem, vitkem trupu. »Mar nisem lepa?« je koket- no spraševala praprot, ki je rasla tik nje. Pa se je nekoliko vstran, iz- pod leskovega grma oglasil mali, sivi Goban, ki je s svojo ■široko in nizko postavo skoraj izginil v rastju. >TJf. kakšna domišljavost!< >1'ebo ni nihče nič vprašal, ti mali iipsrainnež s krompirja- stim klobukom,« so je razjezila Mušnica. Dcklotco jo odvrglo Muínico, da je priletela na štor in ji je odletel pisan klobuk, se sklo- nila h Gobanu in ga nožno od- trgala ter položila v košarico. >Boš že videla, ti...« Goban ni utegnil izreči grož- nje do kraja, ko se jo po goz- du pripodila mala deklica s ko- šarico v roki. Zagledala je Mušnico in ve- selo vzkliknila: >Mamica, goba! Kako lepa je!«_ >No, si sedaj slišal, kaj pravi tale?« se je bahavo oglasila Mušnica. Mali Goban pa je kar nekam izginil med listjem, morda mu je bilo neroKjo je tista goba?« >1 likaj. Kaj ni čudovita? ШО kako pisan klobuk ima!« Mama se je nasmehnila: Klobuk ima res lep. Toda (lomov ie ne bova vzeli, ker je strupena. Poglej tisto pfxi gr- mom, ta bo dobra.« MARIJA TIK V IXl£k|Vl Zunaj je maj, s\'et drhti ,v radoeti vrt kot gaj, vabi v vsej prelesti. V mojem srcu ni pomladi, ni petja drobnih ptic, ni v veliki nadi razžarjenih mladih lic. Naše čestitke Dragi nas tovariš Tito, rotee tri smo dali v kito; čez sončne hribe in širno plan, pošiljamo Ti jo za rojstni dan. Prva rožca je ljubezen, ki gojimo jo do Te, in je vzniknilct že takrat, ko boril si se za vse Druga rožca je zvestoba, ki cvetela bo do groba, nosil jo je partizan. Tvoja bo za rojstni dan. Tretja rožca je delavnost, v katero vključeni smo vsi, čimveč bi zgradili radi v naši Jugoslaviji. Iz srca Ti vsi želimo, da hi dolgo let živel, da hi barko nam krmaril varno, kot si jo doslej. SAGADIN, ARTEt^JAK, ¡NTIHAR 8. razred osnovne šole v Hajdini Julka Sever iz Ptuja je bila nagrajena pri RTV Ljubljana Na javni mladinski televizijski oddaji »Spoznavajmo svet in do- movino« v soboto 21. maja 1960 v studiu Radio televizije Ljubljana je Julka Severjeva mL, visokošol- ka, v tretji težavnostni stopnji pravilno odgovorila na obe vpra- šanji o črnogorskem vladiki in pe- sniku Petru Petroviču Njegošu in ji je bila priznana nagrada — tri- tedenske počitnice ob morju. Ljubeznivosti »Ti najgrša ženska, kar jih je v našem mestu 1« »In ti najhujši pijanec, kar jih je na svetu!« »Že, že, toda jaz .jutri ne bom več pijan ...« na matičnem področju Ptuj Dečke so rodile: Kristina Plohi, Kajžar 23 — Vlada; Frančiška Vidovič, Krčevina 102 — Anto- na; Terezija Mihelič, Krčevina 18 — Marjana; Jera Cafuta, Pod- lehnik 49 — Vladimira; Marija Šironik, Jurovci 28 — Rafaela; Ljudmila Kovačec, Cvetkovci 25 — Janka; Rozalija Kovačič, Bra- nislavci 30 — Borisa; Marija Hauptpian, Vintarovci 37 — Iva- na;- Matilda Murko, Sela 10 — Marjana; Antonija Majcenovič, Paradiž 54 — Antona; Ivana Horvat, Trnovska vas 23 — Ja- neza; Jožefa Cezar, Zlatoličje št. 107; Jožefa Horvat, Kicar 111; Ana Kosi, Hujbar 2 — Milana. Deklice so rodile: Kristina Fridl, Zg. Hajdina 82/a — Maj- do; Marija Ljubeč, Dravinjski vrh 52 — Majdo; Ivana Šešerko, Nova vas 46 — Ivanko; Elizabeta Zlatnik, Moškanjci 97 — Lidijo; Angela Janžekovič, Podvinci št. 112/a — Angelo; Marija Dreu, Podlehnik 13 — Mojco; Matilda Pernat, Zg. Jablane 32; Angela Vidovič, Stojnci 137 — Majdo; Jožefa Sagadin, Sesterže 18 — Mileno. Miodrag Danilovič, Ptuj, Ze- lenikova 2, in Rozalija Filipič, Ptuj, Zelenikova 2; Vincenc Horvat, Ptuj, Rajšpova 1, in Mi- roslava Hagauer, Ptuj, Kremp- Ijeva 5. Vincenc Greifoner, Ptuj, Ro- gaška 11, roj. 1882, umrl 21. maja t. 1.; Anton Majcenovič, Paradiž .št. 54, roj. 1960, umrl 19. maja t. 1.; Marija Podrebšek, Ptuj, Aškerčeva 3, roj. 1885, umrla 21. maja 1960. Tudi zame mora priti maj, mora spet mi zacveteti glog, da bo kot nekdaj — svet, kakor začaran krog. Nova organizacija LMS # V zadružnem domu v Ro- goznici pri Ptuju je bJa v sredo, 25. maja 1960 na 68. rojstni dan predsednika Tita ustanovljea mla- dinska organizacija Franca Kram- bergerja in sprejetih v njo 28 dečkov in 12 deklic iz Kogoznice, Nove vasi, Kioarja, Podvnc, Pa- cinia in Sp. Velovla^ka. Ф Dobro pripravljena mladin- ska siovesncst v Rogoznici je bila namenjena počastitvi 68. rojstne.- ga dne predsednika Tita, ustano- vitvi crganizacije, sprejemu član- stva in pckloinitvi spominu na prvoborca Lackove čete Franca Krambergerja ter os-tale člane te čete in borce NOV s položitvijo venca pred njihovo spominsko ploščo na zadružnem dcmu v Ro- goznčci. Ф Vsi udeleženci slovesnosti v Ro.aoznici so bili presenečeni nad odlično i>rinravo na njo. Nagelič^k za vsakega udeleženca, velika udeležba, vsi praznično oblečeni, lepo okrašena dvrrana. naois »MLADINA. TI SI STEBER NAŠE DOMOVINE«, vsebinsko bogati na- govori, potek programa, skratka vse je kazalo, da je imel iniciativ- ni odbor najresnejši namen, mla- dini ohraniti na dan sprejema v organizacijo v najlepšem spominu. To mu je tudi uspelo. Nagovor Lojzke Zelenik v ime- nu iniciativnega odbora je bil za rojstni dan predsednika Tita. Fe- liks Bagar je v imenu Občinskega komiteja LMS govoril o zgcdovini mladinskih organizacij. Andrej Mršek .je v imenu Oban?kega od- bora SZDL poveda: nekaj o revo- lucionarnem delu miadine v svetu. Krajevni funkcionarji množičnih organizacij Kcnrad Vela, Milan Zinko in Ivan Vamberger so oblju- bili org. LMS vso pomoč. Volitve sekretariata aktiva ter sprejem članstva in izdelava programa de- 1a in '-ctalp točke dnevnega reda so bile enako sve- čane kot prvi del dnevnega reda. Ф Mladini tega območja fahko zaupamo, da se bo njena organi- zacija dobro uveljavila in da bo kot celota in vsak p same mi član s svojim zadržanjem pri delu do- kazal da je vedno dostojen ime- na Franca Krambergerja, Vi si ga je vzela organizacija kot simbol borbenosti in predanosti socializ- mu ir naši praksi aktÍMie koeksi- stence z vsemi državami in naro- di v svetu. GOSTOVANJE SNG MARIBOR V PTliJU V petek, 20. maja 1960, je go- stoval v ptujskem gledališču an- sambel Opere Slovenskega narod- nega gledališča Maribor z Ver- dijevo opero »TRUBADUR«. -5Îr Gostovanje SNG M ,ribor je bilo za Ptuj vedno prijetno doži- vetje, zlasti ob gostovanjih z opero ali opereto. if Pri zadnjem gostovanju v Ptuju so bili deležni posebnega priznanja za uspele vloge Peter Kloc,, Ana Sarko, Adalberta Tho- mova in Oskar Zornik. Dirigenta Janeza Komarja in orkester so qlcdalci večkrat nagradili s plos- kanjem. Zelo so uga.iali tudi ostali člani ansambla. ^ Celotni ansambel se je po- trudil. da bi tudi na skromen in tesnem ptu.iskem gledališkem odru čimboijše podal Verdijevo ustvaritev »Trubadurja«. NEDELJA, 29. MAJA 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vre- menska napoved in dnevni koledar. 6.30 Popevke za nedeljsko jutro. 7.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevneega sporeda. 7.15 Re- klame. 7.30 Radijski koiedar in prire- ditve dneva. 7.35 Pihalne godbe v ritmu. 8.00 Mladinska radijska igra — J. De- breczeni: Tomi.jeve dogodivščine. 8.50 Iz albuma otroških narodnih pesmi. 9.05 z glasbo v novi teden. 9.45 Nekaj skladb za violončelo (Izvaja vio'lončelist Ci- ril Skerjanc). 10.00 Se pomnite, tova- riši . . . Linka Ksela — Francka Kranjec: v legendi o Pohorskem bataljonu žive. 10.30 Zbori in samospevi iz beležnice Danila Bučarja. 11.00 Zabavna matineja. 11.30 Franc Karel. Odločil sem se za in- dustrijo (reportaža). 12.00 Kaši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — I. del. 13.00 N'apoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas do- ma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. del. 15.00 N.apoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 V sve- tu operete. 16.00 Hitmoreska tega tedna — S. Forester: Pisma v preiskovalnem postopku. 16.20 Po nevesto . . . Pesmi in poskočnice bratov Avsenik. 16.35 Glas- beni piknik. 17.00 Šestdeset minut špor- ta in glasbe. 18.00 Radijska igra — Friedrich Dürrenmatt: Pravda za oslovo senco. Režija: Fran Žižek. 19.00 Obve- stila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radiis.ki dnevnik in športna poročila. 20.05 Izberite melodijo tedna! Zabavno- glasbena oddaja z nagrđdaimi. 21.00 Ski- ce iz življenja R. Wagnerja — Mojstri pevci niirnborški. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled snoieda za naslednji dan. 22.15 Zaple- šite z nami! 23.00 Poročila in pregled tiika. 23.10 S popevkami čez kontinente. 23.40 Melodije za lahko noč. 24.00 Zad- nja poročila in zaključek oddaje. Novi naročniki PTUJSKEGA TEDNIKA Anton Repine, Kidričevo; Ru- dolf Zoreč, Desternik; Ivan Vi- dovič, v. p. Banja Luka; Jure Vindiš, v. p. Pirot; Stanko Ivan- čič, Majšperk; Okrajni odbor SZDL Maribor; Mariborska teks- tilna tovarna Maribor; Franc Se- linšek, Videm pri Ptuju; Martin Novak, Polenšak; Jože Plohi, Zg. Pristava; Franc Pajnkiher, Zg. Pristava; Lovro Ante, v. p. Skoplje; Alojz Lah, Velika Ne- delja; Marjan Ferk, v. p. Srem- ska Mitrovica; Anton Ljubeč, Juršinci; Anton Kosar, v. p. Novi Sad; Rudolf Kukovec, Vitomarci; Ivan Purg, Ptujska gora; Franc Pučko, v. p. Ruma; Martin Sven- šek, Maribor; Stefan Kamenšek, F4uj; Matija Zoreč, Desternik; Marko Zemljarič, Markovcl; Jo- že Toplak, Polenšak; Jakob Ca- futa. Podlehnik; Rezika Hajd, Majšperk. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 27. do 29. maja ameriški barvni film »Sayo- nara«, od 31. maja do 2. junija češki film »Volčji brlog«. KINO MURETINCl predvaja 29. maja nemški barv- ni film »LAŽNI KAPETAN«. KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predva.ja 28. in 29. maja ame- riški barvni film »Dekleta«, 1. in 2. .junija ameriški film »Obzirni kapetan«. KINO MAJŠPERK predvaja 28. in 29. maja jugo- slovanski film »Deklica in hrast«. 2S. шшп 1944 v Drvarlu Bližalo se je poletje 1944. Začetek druge fronte je bil v ozračju. Na Vzhodu so se Hitlerjeve divizije naglo umikale. V Italiji je končno padef Cassino in zavezniške čete so stale pred Rimom. V Jugoslaviji je narasla narodnoosvobodilna vojska na de=et korpusov in veliko število odredov. Nemško vrhovno po- veljstvo je zato sklenilo, da še enkrat poskusi pceiprečiti razvoj borbe v Jugoslaviji. Vse je bilo pripravljeno za napad na sedež Vrhovne komande v Drvarju v zahodni Bosni. Nemško poveljstvo je imenova- lo to operacijo »Rösselsprung« (skok konja na šahovski deski). V povelju je bil postavljen nasled- nji smoter operacije: »Generalna komanda XV. gorskega armad ne- ga korpusa z močnimi motorizi- ranimi sestavami, z deli VII. SS gorske divizije in SS padalskim lovskim bataljon: m bo prodirala s številnim; borbenimi skupinami koncentrično .na p>odročju Petro- vac—Drvar, razbila rdeče sile in zaseda središče rdečega vodstva. Padalski lovski bataljon ima- pri tem nakgo, da ob zon odskoči in razbije sovražnikove vcdilne štabe ter j:h za dalje časa onesposobi za boj.« V tej operaciji so uf>orabili Nemci naslednje enote: dele 7. SS d:viz».je. dele 718. divizije, dele 373. d'vizij?, 92. matcriz;rani polk, 1. po'k »Brandenburg«, 4. pclk »Brandenburg«, бОО. SS okreplje- ni Dada ski batal.jon in 202. moto- riziran; batail.i-n. Zq nana da so določili Nem- ci 2"^ mai. T'tov rojstni dan. N?- kaj dn¡ predtem so krožila nad Drvarjem nemška izvidniška le- tala in delala posnetke. Tito je stanovali v mali, iz desk zgrajeni hiši, ob vhcdu v podzem- sko jamo nad Drvarjem. Skozi ja- mo je tekel potoček, ki je v tem letnem času či.sto presahnil. Dne 25. maja zjutraj so zače'i Nemci ob rani zori strahovito bombardi- rati mesto in okolico. Ko so bomb- niki od eteli, so se prikazali veliki nasilci »Junkersi«, iz njihove no- tran.iosti pa .so začeli skakati pa- dalci. Potem so priletela druga letala, ki so vlekla jadralna leta- la z novimi četami, s .strelivom, z mitraljezi in mincmetalct. V mestu takrat ni bilo nobenih partizanskih enot. Sovjetska in angle-ska misija sta bili v va4*>h izven Drvarja in jima ni grozila nikakšna neposredna nevarnost. Odoor v mestu s'y Nemoi naglo za- dušili. Okrožni komite SKOJ še- stih ljudi je bil obkoljen v po- •s'^-nju v sredini mesta. Člani ko- miteja so odbili nemške po- nudbe za oreda.io. berili so se do z^dnje^a oi»-re'a in šo vrač^i'- nem- ške granate, ki so j-.h metali sko2,i okna. Tako so se bili, dokler niso VSI padli. Kakih deset Nemcev se je ta- koj napotilo proti vhodu v jamo, v kateri sta bila od začetka bom- bardiranja Tito in Kardelj. Nemci so takoj začeli streljati v jamo, da nihče ni mogel iz nje. Kurir vrhovnega štaba je stopil ven, da bi ix)giledal, kako se premikajo Nemci, pa je bil zadet v glavo in padel poleg Tita. Nemci so se vo- tlini bolj in bolj bližaili. Tovariš Tito in Kardelj sta te- daj po vrvi splezala skozi odpr- tino v jami, po kateri je navadno padala veda, ter prišla na planoto, kjer je bil Aleksander Rankovič in streljal cd tam z nekaterimi partizani na Nemce ter jih tako držal proč od jame. Tito in Kar- delj sta se rešila iz jame šele ckrog enajstih door^'dne. V tem je dospela s položaja partizanska brigada in začela stiskati obroč ckcli nemških padalcev. V me.stu -SO Nemci p:čenja''i strphovite zlo- čine. Streljan so ženske, otroke in vse. kar so našli živega. Nemški nap?d i« bil kaj .slabo zasnovan. Če bi bili vrgli padalce na rame. Spet vzamem revolvw. na planoto nad јзто. bi se Tito do'ti teže izvlekel. Npmcom SP njihrv napad ni r>o- srečil. Vrhovni štab je rešil svoj arhiv "п radijsko postajo. Nemci •SO naš': sqmo novo Tit'-vo umi- fomr). Da še to ne na sedežu šta- ba, rnarvpč pn kroi'ču, n oar šk'^-Ti-'". T"^ kaci^o^p "^ren^s'i na Dunaj . ;n . kazali na „p^i raz- stavi. Nemšiki padailski bataljon je imel velikanske izgube in je bil popolnoma stisnjen na pokopali- šču pri Drvarju, drugo jutro pa so na vse zgodaj prišle močne nem- ške tankovske sile i« rešile ta ostanek Po vojni je nekoč tovariš Tito pripovedoval naslednje podrobno- sti iz bitke pri Drvarju 25. maja 1944: Votlina v Drvarju je bila lepo urejena, dohod k nji pa sila strm. To jutro, 25. maja 1944, sem se prvi zbudi,1, ker sem hotel za svoj rojstni dan pripraviti majhno slo- ve.snost. Hotel sem iti tudi h kro- jaču zaradi nove uniforme. Sto- pim pred votlino in vidim, kako letita proti Grahovu dv» »Focke- Wulfa«. Nikdar poprej niso priha- jali tako zgodaj, še v mraku, ko se je komaj delal dan, letela pa sta zdaj .sem, zdaj tj». Takoj po- mislim, da .se za ta dan nekaj pri- pravlja, da bo nekaj i>osebnega. Zakličem straži .spodaj, naj zbudi Marka m Miladina, ki naj prideta takoj gor. Zbudila sta se, vstala in prišla v štab. Kar zasHšim zvok le*al, ki .so preletela hrib in za- čela letati na to in na ono stran. Skraja nas ni bi o strah, pomislili pa smo, da streljajo lahko tudi s topovi, zato smo se zatekli glob- l.je v votlino. Tam pa je nekakšna strmina, neikakšna voda v pK)dzem- .чЛ<ет jeîieru, k; ie seaala do naših vrat. Zunaj .so že začeli bombar- dirati in zračni pritisk se ie moč- no orenašal v vct''no. Za^-m vo je, kako je bi4o to m^gc^e — bržčas so bili tam kakšni odtoki. Zračni napad na Drvar sem že pričakoval m sem naročil, naj na- pravijo pri jezeru rove. Računal sem, da se spuste iz zraka padalci in pride lahko do boja, pa tudi naši so že sporočili, da se v Sr- biji pripravljajo Nemci za napad. Arso pa me ni p>oslušal. Nemcem se je posrečilo, da so dobili v roke naše mitraljeze, za- čeli so streljati in so zadeli ba- rako v votlini. Tam sem pustil sa- mo mojega nečaka Vlada in mu naročil, naj ostane tako dolgo, da barako zažge. Ves dan je estai tam. Kako mu je bilo, ne vem. p>o- srečilo pa se mu je rešiti ves »■r- hiv. Nemcem ni bilo dano, da bi ga dobili v reke. V tem napadu so pobili precej naših ljudi. Padel je tudi Ale- ksander Tepavčevič, f>adla sta te- legrafista Joža in Buda, pa tele- grafist major Veljko Draglčevič in njegova žena. Člani okrožnega ko- miteja so vsi padli, borili so .se do zadnjega. Gledal sem, kako so Nemci od- peljali moj jeep. Bil je tam, kjer .so bili konji, in Nemoi so ga na- šli. Bil je jeeo, ki mi ga je dal MacLean. Iz jame, ki je kak h 20 metrov za terenom. wd;š kakor z balkona, kaj se godi ?podaj. Naj- rajši bi z ostrostre ko udaril po njih, ko so mi vzeli .jeep, pa mi tovariši niso pustili streljati. Vse smo vdei, kaVo se premikajo Nemci in kako likvidirajo posa- mezne hiše v Drvarju, v katerih so se n^Ji Jiranili. yse jjl.ed.ae, рз ne moreš pomagati. Marko in dru- gi so splezali na vrh, jaz pa sem venomer klical ¡n spraševal, ali so sporočili diviziji. Odgovarjali so mi, da so. Naenkrat zagledam na drugi strani nasipa, po katerem vozi vlak, drobne postavice naših borcev. V teku so prihajali. Naj- prej je prišla brigada šeste divi- zije, naša častniška četa pa se je tolkla pri šoli. Tudi Tiger je bil takrat v vo- tlini. Tedaj bi ga bil skoraj ubil. Nekajkrat sem vzel revolver, da bi ga ustrelil, pa sem se zoipet pre- mislil. Mitraljezi {>okajo in mrtvi zaklon okrog mene znaša le dve pedi. Ležim, Tiger se premika in oni ga vidijo. Stopim čez jaso in najdem drugo mrtvo točko, ki je bila komaj tolikšna, da se mi je videlo poj telesa. Tiger pa je spet prišel k meni ter se m- vzpenjal da bi ga ustrelil, in spet si pre- mislim. Najtežji trenutek zame je bila smrt Kardeljevega spremljevalca slovenskega psrtizana Vlada. Strel ga je zadel sredi čela in mu raz- ne-e' možgane, pa nikakor ni mo- gel umreti. Venomer je drgetal, to p9 mi je tako strašno delo n znova sem vzel v roke ostrostrel- ko in uprl daljnrgled na nemške- ga častnika, ki ga je — tako se mi je zde'o — zade', tovarrši pa mi niso dovolili streljati. Končno smo se prebili iz votli- ne. Nemce spodaj v mestu oa so naše enote pooo n:ma -bk-^'^ e. Tako je Izjalovil nemšk: načrt. PTUJ. DVE 27. МЛЈА I960 PTUJSKI TEDNIK STRAN 5 Dopust - na Luni še prej kot čez sto let bo člo- vek lahko vplival na svoje telo, mu spreminjal dimenzij« jn pre- usmerjal funkcije. Otroci se bedo rodili »{>o meri«, zdravniki bodo bolnim lahko izmenjali srce, plju- ča, ledvice ali kak drug organ, ljudje pa se bodo spK>razumevali med seboj s prencsom misli. Pre- bivalci našega planeta b:do letali na mesec, umetni sateliti bedo posredovali 'televizijsike oddaje po vsej zemlji. To niso poglavja ali naslovi fanta-tičnih romanov, marveč za- ključki znanstvenega odbora, ki je zasedal v New Yorku. Na se- stanku so scdelov&H mncgi uni- verzitetni profesorji in Nobeovi nagrajenci za znanstveno delo. Kdor bi dejal, da so napovedi pre- več optimistične, naj se spcmni na to, da bi ljudje nejeverno cd.- kimavali, če bi jiim kdo gcvonil o atomski elektriki, televiziji itd. Ker je kasnejša resničnost do- slej prekosila najbujnejšo domiš- ljijo, je nvogicče vsaj približno pogledati v življenje sredi 21. sto- letja, ko bo na naši zemlji živelo precej nad pet milijard ljudi. Ljudje bodo živeli v naravi, to- varne bodo izdelovale hiše, ki jih bo mog'oče sestaviti v nekaj urah. Če se bo kdo spri s sosedi ali si zaželel drugačno ckolico, se bo preselil s hišo vred. Bolj konser- vativni ljudje bodo stanovali v hišah iz ikovinskega ogrodja, pre- vlečenega z nylcnskimi stenami. Če bo družina dtcbila prirastek, bo k hiši dodala še move montažne sobe. Gradivo bo tispešno klju- bovalo rji, dežju in času, za čist zrak p>a bo skrbelo »meteorološko ciko«. Gcspcdinje bodo in>ele v zalogi zmrznjena živila, ki bodo razku- žena že v skladiščih. Razen mesa in zelenjave bodo ljudje največ jedli najrazličnejše morske proiz- vode: alge, ralke in ribe s poseb- nih farm. V nekaterih mestih bo- do tržnice na ravnih strehah stanovanjskih hiš, gospodinje se bodo vK?zile na trg s helikopterji še vedno pa bo v veljavi star običaj, da bodo trgovci pošiljal niaročeno blaigo na dem. V kuhinjah bo vse avtomatizi- rani;. Ob pritisku na gumb se bc sprožila »verižna realkcija«: hla- di'nik se bo odprl, ročica bo dala meso v lonec aH ponev. Ko bo jed pripravljena, se bo peč sama iz- ključila, drug avtomat pa bo pro- sta vil skledo na mizo pred zbrano družino. Posode ne bodo več po- mivali, ker jo bodo po uporabi cdvrgli, pK>hištvo pa bo prevleče- no s snovjo, ki ga bo ščitila pred prahom in vlago. Naravna teksti'na vlakna bodo prišla v pozabo, vsepovsod se bodo uveljavile plastične snovi. Tekstilno blago lx> miogoče pre- barvati kar doma. Zadostoval bo električni aparat. Obleka bo pre- ix>jena s plastično peno, ki bo telo valeva'a pred mrazom in vročino, perilo pa bedo prali apa- rati na ultra zvoke. Jutro v družini priliodnjega stoletja Oglasila se bo budilka s prijet- no glasbo. Ko bo gcspodar zlezel v copate, se bo ozrl proti hišne- mu televizijskemu aparatu. Otroci se bodo obmetavali s plastičnimi blazinami, v katerih bodo aparati za uravnavanje temperature. Ma- ma bo pokazala otrdkom po tele- viziju hud obraz in jim rekla, naj se igra^jo z ele(ktronskim vlakom. Otroci bodo zdravi, ker jih bodo cepili proti vsem boleznim, mo- derne metode pa bodo odpravile podedovane pomanjkljivosti. Po zajtrku, ki ga bo servirai stroj za belo kavo in prepečenec, se bo odpravil oče na delo. Zunaj bo snežik>, vendar se človek iz 21. stoletja ne bo bad poledice, ker bodo tla ogrevale podzemelj^- slke naprave. Ljoidje se bodo vo- zili v službo s helikopterji in le- tali brez pilotov, nekateri tudi z elektronsiko krmarjenimii vlaki. Kdaj pa kdaj se bo vozilo usta- vilo, potniki bodo stopali na pre- mične pločnike. Podjetja bodo imela posamezne obrate na robu naselja, delo pa bo vsklajevala televizija. Delovni teden bo trajal osem ur, ves preostaili čas bodo starši lahko prebili v družinskem krogu. TeJevizij.ske snemalne ka- mere bodo komaj tolikšne, кчЛ so zdaj škatlice za vžigalice, fimi bodo posneti na magnetofonske trakove, v mesečnem večeru pa bo družina kovala načrte za po- čitnice na — Luni. Slovenski Kokingrad Ko smo pred leti hodili redki Sloveenci v Kokingrad pri Belju na ogled največje perutninarske far- me na Balkanu, smo se zdeM majhni v tej panogi. Imeli smo Lo- če in nekaj manjših farm. Naše nacionalno perutninarstvo je bilo kmečko in ne farmsko. V skriti dolini, pod koničasto Vremščico, v Neverkah pri Pivki na Primor- skem so se adaptirani prostori za- čeli polniti s piščanci lani julija. Začeli so se pripravljati пасг-Ч, kovali so se koncepti dela, ki so povezani z celotnim perutninar- skim razvojem v Sloveniji. Prvi obrisi za bodočnost so že podani. Ob koncu letošnjega leta mora bi- ti pod novo streho 100.000 nesnic. To bo matična jata za proizvod- njo kvalitetnih valilnih jajc (letno 13 milijonov komadov), iz katerih se bo umetno izvalilo okrog 9 mi- lijonov piščancev. Piščanci bodo y glavnem služili za proizvodnjo mesa na.farmah po Sloveniji in za proizvodnjo konzumnih jajc na specializiranih farmah po Sloveniji. Program dela je obširen. Pred- videna je. ustanovitev izobraževal- nega centra za vzgojo potrebnega perutninarskega kadra, veterinar- ski laboratorij, specialno za prou- čavanje in preprečevanje perut- ninskih bolezni, izdelava opreme za farme. Nadalje se dokončuje elaborat za specializirano, samo- stojno tovarno krmil za perutnino, formira se klavnica za kokoši in Jiščance. Farma v Neverkah bo mela tudi instruktorski biro, ki bo na podlagi domačih izkušenj da- jal potrebne nasvete vsem inten- zivnim producentom perutnine. Po ogledu farme, ki trenutno vzreja 20.000 nesnic in 70.000 pi- ščancev, v ostalem pa se vidi ži- vahna gradbena dejavnost, že da- nes začutimo, da se razvija z ve- iko hitrostjo v največji perutni- larski kombinat v naši državi. 4everke bodo modernejše in večje XÎ Kokingrada, ker se izgrajujejo la najmodernejših izkušnjah. Vsi, ki pričakujemo boljšo oskr- bo trga s perutninarskimi proiz- i^odi, so prepričani, da bodo Ne- i^erke svoj program izvedle in ta- ko postale proizvodni in strokovni enter za celo Slovenijo. Neverke bodo postale baza za soliden raz- ■oj slovenskega perutninarstva, ki mora zaradi ugodnega ekonom- skega položaja dobiti novo obliko. B. S. Razdrli 50 siničfe gnezilo »jcuooe grae, pagiave, masti ste vredni leskove; kdo* drobne ptičice črti, - ta v srcu dober, priden ni. Stara šolska pesem Prirodcpis pravi o siinicah sle- deče: Sinice so majhne, zelo ži- vahne pevke s kratkim koničastim kljunom in ostrimi kremi>eljci, da ahko prav spretno plezajo p>o ve- jah. Ker se hranijo največ z žu- želkami m njihovo zalego, jih pn> števamo med naše najkoristnejše ptice. Navadno gnezdijo v dreves- nih duplih. Na Vičavi, pred malo vilo ob cesti, pa si je siničja družin ca napravila gnezdo v skrinjici za pisma. Gospodinja je nekega dne ugledaila ljubko sililko: sinica si znaša gnezdeče v skrinjico. Skoz malo odprtino je nosila v Mjunčku potrebni material za gnezdeče, po- tem je znesla drobna jajčeca. Go- spodinja je zaupala novico le svo- jim domačim in pismonoši, ki mu je ^naročila, naj odslej prinaša poštne pošiljke v hišo. Tudi vrata na vrtni ograji, na kateri je na notranji strani visela skrinjica, so morali hišnii stanovailci bolj rahlo odpirati in zapirati, da ne bi pre- plašili siničje družinice. Vsi, ki so vedeli za »skrivnost«, so jo ljubo- sumno varovali. Bila je lepa idS.a. Nekega dne so se izvalile tri majhne siničke. Kakšno veselje! Z zadovoljstvom so opazovali hišni stanovalci — seveda bolj od da- leč — kako je iz gnezdeča odle- tavala in spet priletavala mati si- nička in nosila vedno lačnem kljunčikom hrane, in poslušali, ka- ko mladi zarod v gnezdu ščebeta. Le nekaj dni še in mlade siničke bi vzletele. A preden se je to zgcdiilo, je bilo kcnec lepe idile. Otroške ro- ke so umorile mlade siničke. Saj veste, da otrok vse vidi, vse naj- de in iztakne. Šolarji z Vtčave, ki hodijo tam mimo, so izvohali ptič- je gnezdeče. Radovednost jim ni da'a miru. K temu bi prišteli še pomanjkljivo srčno vzgojo, morda tudi prirojeno surovost. Otroška roikica je segla skozi ograjo, se dctipala do skrinjice za pisma in vrgla iz nje mlade siničke. Ko je gospodinja kmalu nato opazila, kaj se je zgicdilo, .je bilo prepozno. Le en mladič je še kazal znake živ- ljenja. vendar mu ni bilo več po- moči Mati sinička je v bližini to- žeče čivkaila in z milim očescem očitajoče gledala ljudi, ki so pri- hiteli, da bi videli razdrto gnez- do in mrtve siničke. Ni dcloo tega, ko sem pisaí o mačku Miku. ki so ga — tudi na Vičavi — neusmiljeno mučili, do- kler ga niso dotolkli in potem vrgli " Dravo. Pa maček je maček, morda je kdaj ukradel kalkega pi- ščanca in si s tem nak-pa smrt- jo rn^ič^vanje. Še o ljubeznivem črnem kosu sem pisal, k» je bi la рк)! udonsacen ш so ga na mu- îe.js:kem dvorišču z zračno puško jstreliili in vrgli v vodo. Zdaj pa 5o umoriili mlade siničke ... Nekdo mi ie reikel: Lepo pišeš o živalih in smo ti hvaležni; vendar ne bo nič ipomagalo. Kdor dela te reči, ta najbrž ne bo bral tvojih č.amkiov, če pa jih bo, mu ne bo šlo do srca. Kaj pomeni ljudem taka ptica pevka? Recimo kos, ki ob tihih večerih tako zaljiibl'jeno žvižga! Ali pa drobna, urna sinič- ka, ki je tako ljubka živalica, da bi jo kair naç»rej gledail! Razen te- ga so ptice pevke najkoristnejše uničevalke mrčesa v naših sadov- njakih. — Odgovorim mu: Pišem pač, ker moram povedati ljudem, da je tako ravnanje surovo, ne- kulturno in tudi v g'CS'podarskem oziru škodljivo. Čeprav bo vse skupaj brez pravega uspeha, ne- kaj bo pa Je ostalo. Treba je .'judi učiti, prepričevati. Znanec je nejevoljno zmajal z glavo: Učiti? Prepričevati? Nekaj že pomaga. Zlasti je vzgoja srca pri otrocih prva dolžnost staršev. Starši naj bi ob vsalki priložnosti že od najnežnejšega otroštva vpli- vali na našo mladino, da bi jo vzgojili v ljudi s srčno omiko. Vendar pri nekaterih otrocih taiko vzgojno vplivanje ne p>omaga nič. S takimi je treba ravnati strožje. Tu pa prideva, dragi prijate.j, navzkriž z današnjim pojmova- njem^ kazni. Socialistična družba v načelu odklanja telesno kazen, zlasti pri otrocih. Ko sem bil jaz otrok, sem bil večkrat tepen. Bil sem tepen doma in tudi v šoli. Udarci so seveda boleči. A ko je biilo prestano, sem imel vedno ob- čutek, da sem si jih zaslužil. Z znancem sva obširneje debatirala o te.esni kazni, vendar snovi nisva izčrpala, še manj pa prišla do za- ključka, da bi bila telesna kazen nujno potrebna in upravičena. Znanec je nazadnje privo,lil, da telesna kazen pri otrocih več ško- duje kot koristi. Uporabljala naj bi se le v izjemnih primerih, ko odpovedo vsa druga sredstva. Tako sva se razšla. Uboge sinič- ke pa so mrtve in gospodinja na Vičavi z vzdihom bedi mimo praz- ne skrinjice za pisma, ki bo merda vanjo v petek padel le »Ptu.jski tednik« s tem člankom. V. K. Robot sklopa zakone v nekem newyorškeni inšti- tutu za sklepanje zakonov so pričeli obratovati elektronsk: možgani, ki po mnenju stro- kovnjakov iiz inštituta naj- uspešneje izbirajo zakonske pa- re. Kandidat, ki želi stopiti v zakon, mora samo izpolniti vprašalni karton in ga izroči temu robotu. Mehanizem zbira in urejuje vse zbrane kartone in končno določi »na j idealne j- ši« par. Svet v številkah Navzlic nazadovanju v Severni Ameriki so mnoge azijske, evrop- sike in južnoameriške dežele lani občutno presegle predlansko pro- izvodnjo. Po ipodatkih letopisa OZN so v ZDA in SZ proizvedli nad polovico železa in jekla v svetovnem merilu. V svetovni pro- izvodnji je znaša"' delež ZDA v letu 1957 ckoli 56 odstotkov, v SZ 18, v Zahodni Nemčiji brez Posarja 9, v Veliki Britaniji 8 in v Franciji 5 odstotkov. ZDA so pridobile 102, Sovjetska zveza i>a 50 milijicnov ton jekla. Ameriška proizvodnja nafte, ki zavzema 40 odstotikov svetovne proizvodnje, je ostala v letu 1958 na isti ravni kot predlanskim, sovjetska pa se je v istem obdobju povečala za 17 odstotkov. Sredi leta 1957 je biilo na vsem svetu 2,79 milijarde ljudi. V Aziji brez Sovjetske zveze živi 1,5 mili- jarde a'i 56 odstotkcv svetovnega prebivalstva. Evropa brez Sovjet- ske zveze je imela v tem obdobju najmanjši prirastek prebivalstva, hkrati pa so bile evropske dežele najgosteje naseljene. Severna in Južna Amerika sta imeli v letu 1957 skupno 371, Afriška pa 225 milijonov prebivalcev. Hrano z dnevnim povprečjem 3000 kalorij imajo po podatkih omenjenega letopisa prebivalci enajstih dežel: Avstralije, Kanade, Da^nske, Finske, Islandije, Irske, Nove Zelandije, Norveške, Švice, Velike Britanije in ZDA. V Ka- nadi znašajo izdatki za hrano 23 odstotkov družinskega proračuna, v ZDA 24, v Avstraliji 25, na Dan- skem pa 27 odstotkov. V neza- dostno razvitih deželah p>oraibijo pre'bivalci za hrano nad pvolovico svojih osebnih prejemkov. Po številu knjig, objavljenih v letu 1957, je med 60 deželami na prvem n\9stu Sovjetska zveza, kjer je izšlo 59.530 knjig, za njo pa sta Japonska in Velika Britanija. Sve- tovna proizvodnja časopisnega pa- pirja je znašala v omenjenem letu 12 milijonov ton, cd teh v Kanadi 5,8 milijona, medtem ko pride na ZDA polovica svetovne potrošnje tega papirja. Leta 1957 je bilo na svetu regi- striranih 335 milijonov radijskih sprejemnikov, cd teh 150 milijo- nov v ZDA, 120 miJijcnov pa v evropskih deželah. V Severni Ame- riki je prišlo na tisoč prebivalcev po 672 radijskih sprejemnikov, v Evropi 194, v Latinski Ameriki 98, v Afriki pa 16. Televizijskih spre.jemnikov je bilo na vsem svetu 64 miili.icnov, cd teh 47 mi- lijonov v ZDA, 7.7 m.iJi.jona v Ve- liki Britaniji, 2,7 milijona v Ka- nadi in 1,3 milijona v Sovjetski zvezi. Vedno daljši dnevi Vsak dan je od prejšnjega za stotiscčinko sekunde daljši. Tako trdita profesorja Münk in Mac- donald s kalifomijsikp univerze. Tako je postal dan za dve stotin- ki sekunde daljši, kot je bil ob pričetku našega štetja. Ura, ki bi bila tedaj prav naravnana, bi bila danes dve uri pred našo. To dej- stvo izvira iz vedno počasnejšega vrtenja Zemlje. Zan mivo je tu- di, da te spremembe v dolžini dneva niso enakomerne, ampak se razl'-kujejo iz leta v leto in ceio IZ meseca v mesec. Podaljševanje dnea-a je opazil že anq!=ški astronom Halley v 18. stoletju, ko je primerjal podatke babilonsikih in grških astronomov o mrkih. Cerkveno »sožitje« v Sutomcru, malem obmorskem mestecu, ki leži na izhodiščni strani velikega predora Sozina na bodoči železniški magistrali Beo- grad—Bar, S'tcji več kot 600 let stara cerkev sv. Tekle. Pri tej cerkvi pa ni zanimiva starost, pač pa dejstvo, da sta v njej dva oltarja — prvi za rimoKatolike, drug"i_ pa za pravosilavne. Isto ve- lja za pokcpa.lišče, ki .je z majhno ograjo razdeljeno na dva de a — za pravoslavne in katolike. To je zelo redek -orimer »sožitja« med dvema verama. Prah - problem št. 1 Na področju Zahodne Nemčije pade letno dva milijona ton saj in prahu. V bližini velikih tovarn so ugotovili tudi do 850.000 prašnih delcev v enem litru zraka. V ren- sko-westfalskem industrijskem bazenu so čadasti oblaki tako go- sti, da jih sončni žarki ne morejo predreti ali pa jih saje vsaj po- lovico vsrkajo. Prebivalci takšnih industrijskih krajev se stalno gib- ljejo v ozračju, ki je polno saj in plinov. Takšno ozračje kajpak otežkoča dihanje in povzroča naj- različnejša obolenja. Delci prahu, ki jih vsebuje nenehno padajoči pepelnati dež, zaidejo v pljučne dovodnice in povzročajo razne okvare kakor tudi kožna obole- nja in okvare ter srčne motnje. Življenje v takšnih razmerah ni samo nezdravo, ampak pogoste tudi življenjsko nevarno, saj je n£ primer decembra 1930 v Maasta- lu, južno od Lutticha, umrlo 61 ljudi v pičlih 48 urah. Na stotin« nadaljnjih prebivalcev je kazale znake zastrupljenja. Gosta megla nasičena z žveplenim dioksidom se je v brezvetrju spustila čiste do tal in ljudje so vdihavali stru- oeni zrak. V Donori, malem industrijskem mestu ameriške Pensilvanije, je sajasta megla leta 1948 izzvala pravi pravcati preplah. Stotine ljudi je napadal krčevit kašelj na ulicah, 120 so jih odpeljali ne- mudoma v bolnišnico. Bilanca je bila: 20 smrtnih žrtev, 5890 obo- lenj, od tega 1440 hudih zastru- pitev. Decembra 1952 se je spustil nad London dimnati oblak, ki je pri- nesel mestu hudo katastrofo. Nje- gove žrtve so postali zlasti starej- ši in šibkejši ljudje. V enem tednu, cxi 7. do 13. dec., je pod- leglo zastrupitvi 2484 oseb, 1730 več, kot znaša letno povprečje. Po enem mesecu so statistiki zabele- žili še 4000 smrtnih primerov. Pa- ra in gost dim nad londonskimi hišami sta vsebovala neobičajno močno koncentracijo prahu in žveplenega dioksida. 7. in 8. dec. 1952 je sleherni kubični meter zraka v Londonu vseboval 4,46 mi- ligramov prahu in 1,34 cm' žvep- lancino rlíoL'CÍrÍQ Spričo - takšnih katastrof, ki se pojavljajo nad mesti nenadoma kot epidemija v srednjem veku, se prebivalci industrijskih mest in dežel zaskrbljeno sprašujejo, kako daleč bo privedla nadaljnja indu- strializacija. Sleherna železarna, sleherna livarna, koksarna, napra- va za hidriranje in kemična tovar- na še poslabšujejo sestav zraka. Če le-tem prištejemo še parne lo- komotive in motorne ladje ter iz- pušne pline motornih vozil, dobi- mo popolno sliko okuženega ozrač- jaja. Vprašanje je, če bo ozračje, polno plinov in saj, sploh še mo- goče imenovati zrak, se sprašujejo na evropskem zahodu. V Oberhausenu se je pexvzpelo število otrok, ki kažejo znake ra- hitičnosti, na 15<'/o, število otrok z zmanjšanim hemoglobinom pa znaša 58 "/o (na deželi, kjer je in- dustrije manj, so našteli komaj 20 "/o takšnih otrok). Število^d- raslih z vnetimi očmi je v mestih dvakrat večje kakor na deželi. V okrožju Mannheim- Ludwigshafen so ugotovili, da število smrtnih primerov zaradi raka na dihalnih organih naraslo od 1,5 na 2,8 "/o od leta 1948 do 1956. V Frank- furtu so v enem litru zraka našte- li' 50.000 prašnih delcev, manjših od 1 tisočinke milimetra, ki vdi- rajo v pljučne mehurčke in lahke povzročijo huda obolenja. Statisti- ki v ZDA pa so ugotovili, da so primeri pljučnega raka v zadnjih 25 letih štirikratno narasli. Ugotovili so, da zdravju ne ško- duje le zrak, nasičen s plini, sa- jami in prahom, marveč tudi po- manjkanje ultravioletnih žarkov ki spreminjajo vitamin D, take imenovani provitamin, v aktivn vitamin D. Ce telo pe>greša ta po- membni vitamin, je močneje izpo- stavljeno rahitičnim obolenjem. Z navedenimi primeri dokazan? škoda je sicer razburkala javnost nikakor pa ni alarmirala oblasti ir industrijalcev. Še zmerom ne naj- dejo leka za tiste, ki tožijo nac glavobolom ali dihalnimi motnja- mi. Tudi če zaskrbljivo porasti odstotek rakavih ah rghitičnil oboleni. se zaradi teo? orizadet ne razburjajo. Toda — tako si prašujejo tisti, ki opozarjajo pred levarnostjo — kako dolgo bo še nog oče zatiskati si oči pred to ladlogo industrializiranega stolet- a in dopuščati, da se bodo tole- -ance za klor, amonijak, fluor, weplovi dioksid itd. tako pribli- iale vrhnji meji, da bo prepozno? Znanstveniki opozarjajo, da ätrupeni plini in saje škodujejo ne e človeku, temveč še v večji meri živalim in rastlinam. Zlasti rast- ine so za odpadne pline izredno občutljive: v industrijskih bazerdh je značilna zanje šibka rast, bo- lezni na listih in drugi očividni simptomi. Dolga leta je trajal spor med aluminijsko industrijo in kmeti v zgornjem Porenju, ki je povzročil, da so industrijci začeli vlagati ogromna sredstva v čistil- ne naprave. (Tudi pri nas so pred leti plini iz cinkarne v okolici Celja napravili nekaj škode na sa- dovnjakih'in živini). Znano je, (te zastrupljeno ozračje živini dvakrat škeKiuje, s tem ko uživa zastrup- ljeno krmo in vdihava pline. Potem — ugotavljajo s skrbjo na zahodu — vdihavamo strup. Mimo strupenih gob in volčjih jagexi nam grozi naposled še za- strupitev iz zraka. Kaj je treba storiti, se sprašujejo nadalje, da bo ta nevarnost odstranjena? Ukrepi, ki jih je storila oblast ▼ Zahodni Nemčiji, ne zadostujejo, ker se opirajo na zastarele zakone iz leta 1869 (!). V Združenih dr- žavah prispeva sleherna republika sredstva za zračno higietK), ki gredo v milijarde. Samo v Detroi- tu so v nekaj minulih letih potro- šili okrog 6 milijonov dolarjev kot pomoč zračni higieni, v Los An- gelesu 12 milijonov in v Filadelfiji nad 24 milijonov. Pri izvajanju programa pomoči zračni higieni pa niso sodelovali le posamezni industrijci, marveč vsa industrija, oblast in prebivalstvo. Porabili so nad pol milijarde dolarjev, da bi naposled lahko vdihovali zdrav zrak. Nemci bi po približnih ce- nitvah potrebovali v te namene okrog 10 milijard mark. Nekateri svetujejo, da bi ta sredstva zbratì s tako imenovanim prašnim dav- kom, ki bi ga plačevali privatniki kakor tudi karteli in državna iti- dustrija. Za zdaj pa se s proble- mom okuženega zraka ukvarjajo le nekateri zahexinonemski insti- tuti, vendar tudi ti le sporadično, saj se doslej še nihče ni zav^ za veliki skupni načrt. Zadnji čas je — ugotavljajo nemški ztt^ stveniki — da začnemo z združe^ nimi močmi izvajati »očiščevaJra pre>gram«, če hočemo očuvati se- danje generacije pred strupom iz zraka in si zagotoviti zdrave bo- doče rodove. Plošče lajšajo porode v Franciji so pričeli proda- jati gramofonske p.ošče, Id prispeva.io k lajšanju porodov. Na teh ploščah so posneta na- vodilla za telovadne vaje, ki jih je treba delati pred poro- dom in med njim. Po mesecu takih vaj. ki trajajo po deset minut vsak dan, ima 90 od- stotkov žena porod brez bole^ čin ali vsaj z mnogo manjšimi bolečinami kot sicer. Gramo- fonske plošče omogočajo to metodo brez zdravniškega nad- zorstva. HUMOR TEŽAVNA REC — Kaj pa delaš tam v shrambi, Tonček ? — Borim se s skušnjavo, ma- ma. POUČNA BASEN Učiteljica končuje razlago: »... torej, če bi bilo j»gnje ubogalo svojo mater, kakšna ko- rist bi iz tega nastala?« »Prosim, lahko bi pojedli jagnje mi, ne pa vo k.« ČUDNE ŽIVALI Mihec je šel z očetom v cir- kus. Ko sta prišla domov, je pri- [X)vedoval mami, kakšne leve, ti- gre in druge živali je videl. »Ja,C. je rekel, »veš, r.joveli so pa kot zvo-r-ne!« VAŽNO VTRAŠANJE — Mama. ali spadajo ušesa k obrazu ali vratu? — Z-?kaj pa. sinko? — Ker si rekla M^tki, naj mi ■mi'ie obraz, ona mi hoče pa tudi ušesa ! STPAN i PTUJSKI TEDNIK PTl'J, DNE 27. MAJA 1960 Občinski Ifudski odbor Ptuj ODLOKI IN OBVESTILA Razglas o javni dražbi v zvezi z razpisom javne draž- be his, last splcenega .judskega premoženja, z dne 21. 3. 1960 pod oprav. štev. 04/2-33-5/1-60, ob- javljenega v Ptujskem tedniku z dne 2o. 3. 1960 štev. 12, obvešča Oddelek za finance ObLO Ptuj, da se bo vršil NAROK ZA STAVLJANJE PONUDB dne 30. 5 1960 z začetkom ob 9, uri na občini Ptuj, Srbski trg št. 1, soba štev. 17/L Ponudbe se bodo sprejemale za nas 1 edn j e zgr ad be : 1. Zasadi pri Desterniku št. 10 — za izklicno ceno 48.395 din. 2. Kicar št. 20 — za izklicno ceno 57.600 din. 3. Kicar št, 21 — za izklicno ceno 122.470 din. 4. Kicar št. 19 — za izklicno ceno 173.934 din. 5. Kicar št. 7 — za izklicno ceno 200.000 din. 6. Čermožiše št. 87 — za iziklio- no ceno lOO.OOO din. 7. Desternik št. 50 — za izklic- no ceno 190.000 din. 8. Brstje št. 1 — za izklicno ce- no 803.565 din. 9. Sp. Hajdina št. .88 — za iz- klicno ceno 913.218 din. Interesenti, ki se bodo udele- žili dražbe, morajo pred začetkom dražbanja .položiti kavcijo v višini 10-odstctne izklicne cene zgradbe neposredno dražbeni komisiji v gotovini ali v hranilni knjižici. Plačilni pogoji ostanejo isti ka- kor v razpisu. Domik posamezne zgradbe Iz- vrši komisija v roku treh dni po sprejemu ponudb, najboljšemu po- nudniku na podlagi stavljenih i>o- nudb. Interesenti, ki so vložili že pi- smene ponudbe pred gornjim na- rokom, se opozarjajo, da se bodo pismene ponudbe upoštevale, ko- likor jih bodo interesenti stavili še ustmeno na naroku. Številka: 04/2-33-5/2-60 Datum- 24. 5. 1960 Oddeleik za finance ObLO Ptuj OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 3. členu temeljnega zakona C občinskih dokladah in o poseb- nem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ, štev. 19-194/55), 18. in 14. točke 50. člena zakona o ob- činskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88 1952) in 2. točki 57. člena zakona o pristoj- nosti občinskih in okrajnih ljud- skih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, štev.52-644 1957) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 9. maja 1960 po sklepih spodaj na- vedenih zborov volivcev, ki so bili oddržani od 14. do 28. februarja 1960, sprejel ODLOK o uvedbi posebnega kra.jevnega prispevka za zgraditev cest v le- tu 1960 na območju občine E^uj. 1. člen Za vzdrževanje, popravila in grsdnje občinskih cest in mostov na območju krajevnih odborov, navedenih od 2. do 11. člena te- ga odloka, se uvede za leto I960 poseben krajevni prispevek v de- narju, delu. dajatvi vprege, pre- voznih in drugih delovnih sred- stvih. Obveznost posebnega krajev- nega prispevka se izpolni tudi ta- ko, da se plača ustrezni znesek v denarju. 2. člen Poseben krajevni prispevek po 1. členu tega odloka za krajevne odbore Desternik, Janežovci, Jir- šovci, Levanjci. Dolena, Sela, Go- rišnica, Muretinci, Zamušani, Haj- dina, Kidričevo, Slovenja vas, Leskovec. Vel. Varnica, Markov- ci, Sobetinci, Gruškovje, Rodni vrh, Brezovci, Polenšak, Stoperce, Trnovska vas. Dravinjski vrh, Pobrežje, Tržeč, Vitomarci, Slav- šina. Gorenjski vrh. Turški vrh, Zavrč, Čermožiše, Dobrna. Koči- ce. Nadóle, Zetale, Vičava, Krče- vina pri Ptuju znaša: 1. Za zasebne lastnike: a) na 1 ha obdelovalne zem- • Ije 1 dan dela ali plačilo 300 din, b) na 2 ha gozdne površine 1 dan dela ali plačilo 300 din; 2. za zasebne lastnike vzrežne živine — na glavo vprežne živine 1 dan vožnje r*ii plačilo 800 din: 3. za zasebne lastnike traktor- jev in tovornih avtomobilov — 2 dni vožnje ali plačilo 10.000 din 4. za gospodarske organizajcije Ln njihove obrate s sedežem na območju krajevnega odbora — 4 dni vožnje z vsakim traktorjem ali tovornim avtomobilom ali pla- čilo 20.000 din; 5. za zasebne obrtnike brez zemljišča 1 dan dela ali plačilo 300 din; 6. za osebe v delovnem razmer- ju—l dan dela ali plačilo 300 din. 3. člen Za krajevni odbor Cirkovce, Majšperk in Ptujska gora pose- ben krajevni prispevek po 1. čle- nu tega odloka znaša: 1. za zasebne lastnike: a) na 1 ha obdelovalne zem- lje 1 dan dela ali plačilo 400 din, b) na 2 ha gozdne površine 1 dan dela ali plačilo 400 din; 2. za zasebne lastnike vprežne živine — na glavo vprežne živine 1 dan vožnje ali plačilo 800 din; 3. za zasebne lastnike traktor- jev ali tovornih avtomobilov — 2 dni vožnje ali plačilo 10.000 din; 4. za gospodarske organizacije in njihove obràte s sedežem na območju krajevnega odbora 4 dni vožnje s traiktorjem ali to- vornim avtomobilom ali plačilo 20.000 din; 5. za zasebne obrtnike brez zemljišč — 1 dan dela ali plačilo 400 din; 6. za osebe v delovnem raz- merju — 1 dan dela ali pkčilo 400 din. 4. člen Za krajevne odbore Cir'kulane, Gruškovec, Paradiiž in Slatina krajevni prispevek po 1. členu tega odloka znaša: 1. za posebne lastnike zemljišč to 1959. V primeru, da tako iz račimani odstotek ne znaša 400 računani odstotek e zniasa 400 din, se zaračuna prispevek naj- manj 400 din; 2. za vsako gospodinjstvo, ki v letu 1959 ni bilo obdavčeno — 400 din; 3. razen prispevka po 1. in 2. točki se za te obveznice določi še prispevek na vsako glavo vprežne živine v višini 800 din; 4. za vsak traktor, ki garažira na območju krajevnega odbora dovoz 50 kub. metrov gramoza na cesto, ki jo določi KO; 5. za posestnike, ki stanujejo izven območja krajevnih odborov, pa posedujejo zemljo na njihovem območju: a) za posestnike, ki imajo vprežno živino, dovoz 1 kub. me- tra gramoza ali plačilo 1500 din; b) za ostalo posestnike prispe- vek v višini 400 din. 5. člen Za krajevne odbore Juršinci, Dragovič, Gabernik in Zagorci krajevni prispevek рк) 1. členu tega odloka znaša: 1. za zasebne lastnike zemlji- šča na 2 ha celokupne zemlje 1 dan dela ali plačilo 300 din; 2. za področne KZ in njene obrate, ki uporabljajo občinske ceste na območ.iu lö-ajevnega od- bora — 2 dni vožnje s traktor- jem oziroma tovornim avtomobi- lom ali plačilo 10.000 din; 3. za KG družbenega sektorja in njihove obrate, če fKisedujejo zemljišče na območju krajevne- ga urada — na 50 ha celokupne zemlje 1 dan vožnje s traktor- jem oziroma tovornim avtomobi- lom ali plačilo 5000 din; 4. za osebe v delovnem raz- merju — 1 dan dela ali plačilo 300 din. 6. člen Za krajevni odbor Moškanjci, krajevni prispeve'k рк) 1. členu tega odloka znaša- 1. za zasebne lastnike zemljšiča na 1 ha skupne površine 1 dan dela ali plačilo 400 din; 2. za zasebne lastnike vprežne živine — na glavo vprežne živine 1 dan vožnje ali plačilo 1000 din; 3. za zasebne lastnike traktor- jev ali tovornih avtomobilov 2 dni vožnje ali plačilo 10.000 din; 4. za gospodarske organizaci.j€ in njihove obrate s sedežem na območju krajevnega odbora — 4 dni vožnje s traktorjem ali to- vornim avtomobilom a!li plačilo 20.000 din; 5. za zasebne obrtnike bres zpmliišč 1 dan dela eili plačilo 300 din; 6. za osebe v delovnem razmer- ju 1 dan dela ali plačilo 300 din 7. člen jevni prispevek po 1. členu tega odloka znaša: Za zasebne lastnike zemljišč: od O do 2 ha skupne zemlje 1 dan delà ali plačilo 400 din; cd 2 do 5 ha skupne zem je 2 dni dela ali plačilo 800 din; od 5 do 8 ha .s'kupne zemlje 3 dni dela ali plačilo 1200 dm; cd 8 do 11 ha skupne zemije 1 dn. dela ali plačilo 1600 din; C4i 11 ha skupne zemlje naprej 5 dni de a ali plačilo 2000 din. 8. člen Za krajevni cd'bor Bukovci kra- jevni prispevek po 1. členu tega odloka znaša: 1. za zasebne la^nike do 3 ha velikega f>osestva: a) na 1 ha obdelovalne zemlje 1 dan dela ali plačilo 300 din; b) na 2 ha gozdne površine 1 dan dela ali plaä'o 300 din; 2. za zasebne lastnike, ki pose- duje.jo nad 3ha veliko posestvo: a) na 1 ha obdelovalne zemlje prevez 1 kub. meter gramoza ali plačilo 300 din; b) na 2 ha gozdne površine pre- voz 1 kub. meter gramoza ali plačilo 300 din; 3. za zasebne lastnike traktor- jev аГ1 tovornih avtomobilov 2 dni vožnje ali plačilo 10.000 din; 4. za gospwdarske organizacije in njihove obrate s sedežem na območju krajevnega odbora 4 dni vožnje s traktorjem ali tovornim avtomobilom ali plačilo 20.000 din; 5. za zasebne obrtnike brez zemljišč 1 dan dela ali plačilo 300 din; 6. za osebe v delovnem razmer- ju 1 dan dela ali plačilo 300 din. 9. člen Za Krajevni odbor Domava, krajevni prispevek po 1. členu tega odloka znaša: 1. za zasebne lastnike: a) na 1 ha obdelovalne zemlje — 1 dan dela ali plačilo 400 din; b) na 2 ha gozdne površine — 1 dan dela ali plačilo 400 din; 2. za zasebne lastnike traktor- jev in tovornih avtomobilov — 2 dni vožnje ali plačilo 10.000 din; 3. za gospodarske organizacije in njihove obrate s sedežem na območju krajevnega odbora — 4 dni vožnje s traktorjem ali to- vornim avtomobilom ali plačilo 20.000 din; 4. za zasebne obrtnike brez zemljišč 1 dan dela ali plačilo 300 din; 5. za osebe v delovnem raz- m^rju — 1 dan dela ali plačilo 3#din. 10. člen Za nabavo kinoprojektorja v kinodvorani v Gorišnici se uve- de za Krajevni odbor Gorišnica in Krajevni odbor Moškanjci za naselja Moškanjci, Cunkovci in Zagojiči poseben krajevni pri- spevek v denarju, ki znaša: 1. v KO Moškanjci l®/o občin- ske doklade, tako da se zavezan- ca za l"/o zviša občinska doklada- 2. v KO Gorišnica 2''/o občinske doklade,. tako da se za vsakega zavezanca občinska doklada zvi- ša za 2fl/o; 3. za osebe v delovnem raz- merju l^/o od skupnih letnih red- nih prejemkov iz delovnega raz- merja v letu 1959. Skupna določila 11. člen Krajevni r>dbor določi za vsa- kega zavezanca višino krajev- nega prispevka ter način izvršit- ve obveznosti tako, da sestavi se- znam obvez in ta seznam objavi z razgrnitvijo na sedežu krajev- nega urada. Za zavezance iz 10. člena tega odloka napravi za krajevni od- bor seznam obveznosti Uprava za dohodke ObLO na podlagi svoje evidence o občinski do- kladi. 12. člen Ce zavezanec prispevka izjavi, da bo obveznost opravil s plači- lom v denarju, mora odgovar- jajoči znesek plačati v 8 dneh od nastanka obveznosti na pristoj- nem krajevnem uradu. Ce zavezanec dela ali dajatve n e opravi v roku, ki ga določi krajevni odbor s klepom, mu do- loči krajevni urad prispevek v denarju v smislu določil tega od- loka z upravno odločbo. Zoper to odločbo je dovoljena v 15 dneh po vročitvi pritožba na Komisijo za pritožbo ObLO РЧиј. 13. člen Oddelek za gos.podarstvo skrbi za izvršitev tega odloka in vodi nadzor nad uporabo denarnih sredstev. Oddelek za finance vodi evi- denco o denarnih sredstvih, zbra- nih po tem odloku, ločeno po krajevnih odborih. 14. člen Neplačane obveznosti v denar- ■ ju izterja od zavezancev Uprav« Visoka zmaga ŠD Ptuj v Slov. Konjicah. V nedeljo, 22. t. m., je ŠD f4uj-Svoboda gostovalo v Ko- njicah, kjer je v prvenstveni tek- mi premagalo 100 odst. ŠD Ko- njice t. j. 8:0. Za ŠD Ptuj so na- stopili: Bohak. Rudolf, Podkraj- šek J., Bras, Šorli, Pešl, Drofenik in Pernat F. Sledečo nedeljo go- stuje ŠD Ptuj v Mariboru proti ŠD Studenci. Nastop Partizana v soboto, dne 21. maja 1960 je bila v Mestnem gledališču v Ptu- ju telovadna akademija »Parti- zana« Ptuj v zvezi s praznova- njem 68. rojstnega dne predsed- nika Tita in s 15-letnico osvobo- ditve nove .Jugoslavije. Dvorana je bila tudi tokrat kot vsako leto ob akademijah »Par- tizana« za Dan mladosti dobro zasedena. Gledalci niso varče- vali s priznanji najmlajšim in odraslim deklicam in dečkom ter odraslim po uspelih nastopih. Vaditelji in telovadci »Parti- zana« so tudi tokrat z uspelimi telovadnimi točkami, s prostimi vajami in telovadbo na orodju pokazali vso svojo požrtvoval- nost, vztrajnost in navezanost na igrišče, telovadnico ter na kolektiv tclovadečih. Njihov pro- sti čas je posvečen rasti zdrave- ga duha v zdravem telesu in sad tega dela zasluži vse priznanje. za dohodke ObLO Ptuj po pred- pisih o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohod- kov. 15. člen Krajevni odbor lahko po last- nem preurdarku zniža zavezan- cu prispevek, če je zavezanec invalid ter za težja dela nesposo- ben, ali če bi zaradi težje bolezni ali večje elementarne nesreče bila družina prizadeta v preživ- ljanju. 16. člen Pojasnila za izvajanje tega od- loka izda po potrebi Oddelek za gospodarstvo ObLO Ptuj. 17. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. Št. 05/1-31-30/1-60. Ptuj, dne 9. maja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ptuj Lojzka Stropnik 1. r. Mali ogSasi NOVEJŠO HiSO z gospodarskim poslopjem in 32 arov zemlje prodam. Naslov v upravi lista. Hišo z vrtom v Skorbi 21. pro- dam. Naslov v upravi. ŽELEZNO OGRODJE za lincer voz, v dobrem stanju, bencin- ski motor, pripraven za žaga- nje drv in mlatve prodam. Do- lenc Franc, Lovrenc na Drav- skem polju 37. TEŽKI KOMPLETEN VOZ, no- silnost 3000 kg, prodam. Naslov v upravi lista. Manjšo omaro zamenjam za tro- delno ali prodam. Naslov v upravi. Šivalni stroj prodam. Hajdoše 79. Rabljeno moško kolo kupim. Na- slov v upravi. 30.000 DINARJEV DAM onemu, ki mi preskrbi družinsko sta- novanje v Ptuju. Pismena spo- ročila na upravo lista. MLADA ZAPOSLENA ZAKONCA brez otrok iščeta prazno sobo v Ptuju. Najemnino plačata za leto dni vnaprej. — Naslov v upravi listai RAZPIS Upravni odbor Dijaškega doma v Ptuju razpisuje s 1. septembrom 1960 mesto računovodje. Pogoj : srednješolska izobrazba z najmanj petletno prakso. Rok prošenj 25. junij 1960 z navedbo dosedanje prakse in kvalifikacije. ZAHVALA Zahvaljujem se dr. Tavzesovi, dr. Kristanu, dr. Pureberjevi. ki so mi stali ob strani in mi nudili takojšnjo pomoč. Nadalje se za- hvaljujem sestram ter strežnenjv Atletika Mladi atleti pod vodstvom tre- nerja Turkuša so v nedeljo z ve- likim uspehom sodelovali in tek- movali v prvem kolu zveznega ekipnega mladinskega tekmovanja. Čeprav so nastopili z nekoliko slabšimi tekmovalci, je bil uspeh na prvem tekmovan.iu zelo velik, saj so le nekoliko slabši od zelo dobre ekipe Branika iz Maribora, toda z veliko prednostjo premaga- li atlete Maribora. Kljub temu, da je to njihov prvi nastop na takš- nem tekmovanju, upamo, da bosameznike, ki so sami streljali. Vse to so domači izkoristili v obilni meri in si do kcnca zagotovili lepo rajdiko 22 proti 11. Najuspešnejša strelca sta bila Štalcev in Žirovnik — 4 gole, medtem ko je vratar neko- liikio razočaral. Mladinci so se pomerili s Kovi- narjem iz Maribora in mu 'po do- kaj enakovredni igri tesno pod- legli. Prav tako so tudi mladinke tesno izgubile s 6:5 proti mladin- kam Kovinarja. G. M. Crna športna nedelja Nogomet : veliki derby v Mariboru: Kovinar —Drava 5:1 (1:0) Težko pričakovanje v zvezi z nogometno tekmo med Kovinar- jem iz Maribora in Dravo je do- seglo v nedeljo svoj vrhunec. Veliko število navijačev se je v nedeljo napotilo v Maribor, da bi bodrili nogometaše Drave, ki so bili težek boj z dobrim moštvom Kovinarja iz Maribora. Tekma se je pričela ob določenem času in ji je prisostvovalo nad 1500 gle- dalcev. Začetne poteze so bile zelo nervozne. Čeprav je Drava nastopila z okrnjenim moštvom, je bilo pričakovati, da bo boj oster, saj nogometaši iz ЕЧија niso doslej izgubili nobene tek- me. Kovinar se je za to tekmo dobro pripravil in se hotel na vsak način oddolžiti za pK>raz v jeseni v Ptuju. To mu je tudi uspelo. Tekma ni bila na visoki ravni. Obe moštvi sta imeli lepe prilike za dosego golov. Domačini so bili mnogo borbenejši in so zato tudi zasluženo zmagali. Do- mačini so to tekmo vzeh zelo resno, kar se je tudi videlo igral- cem, ki so se vneto borili za vsa- ko žogo, dočim smo zopet ugo- tovili, da pri igralcih Drave ni bilo nobene prave povezave, predvsem je bil napad zelo ne- borben. kar je zelo vplivalo na izid. Posamezni igralci so se spre- hajali po igrišču, medtem ko se je morala obramba levje boriti. Slab dan je imel tudi vratar Dra- ve, ki je tudi mnogo kriv za sprejete gole. Kljub pvorazu v Ma- riboru, je še vedno v vodstvu Drava z istim številom točk kot Aluminij iz Kidričevega, vendar z boljšo gol-razliko. Aluminij iz Kidričevega je v nedeljo brez te- žav odpravil v Dravogradu Oj- strico z rezultatom 2:0. Sedaj smo ï>red dvema zelo za- nimivima nogometnima tekmova- njema. Vodeča Drava bo igrala v nedeljo na domačem terenu s Pohorjem iz Ruš, nato pa v zad- njem kolu proti Grafičarju v Murski Soboti. V primeru, da bo obakrat zmagaila. se bo plasirala v nadaljnja tekmovanja. Rival Aluminij pa v nedeljo gostuje na Ravnah proti Fužinarju in v zad- njem kolu igra doma proti Se- veru s Sladkega vrha. Ekipama želimo pri zadnjiii ko- lih mnogo sreče. Pa. osebju ginekološkega oddelka. Enako se zahvaljujem babici Rizmanovi ter transfuzijski po- staji za prvo pomoč. Hvaležna pacientka Francka Cibai ZAHVALA Ob izgubi naše sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za daro- vane vence in spremstvo na zad- nji poti. Posebno zahvalo sovaščanom iz Pobrežja za zadnje spremstvo. Ptuj, dne 15. maja 1960. Družina Gašperšič Zakonska »Vidiš, pri meni doma je pa drugače. Pri meni nima zadnje besede vedno žena. Ž;'viva nam- reč s taščo ...« Klinopis »Le kdo se je spomnM, da je treba natii^ati, da ima naš faraon točno .43"2 kravb' vabilo Društvo knjigovodij v Ptuju vljudno vabi vse knjigovodje in stanovske tovariše na redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, dne 5. junija I960, ob 9. uri v Na- rodnem domu v Ptuju. Odbor