Za korenito družbeno preobrazbo v delu in mišljenju
Ob ocenjevanju razmer v naši občini ugotavljamo, da kljub zaostrenemu gospodarskemu položaju in občasni slabši založenosti trgovin z nekaterimi življenjskimi po-trebščinami, v tem obdobju ni prišlo do ostrejših izrazov nezadovoljstva in političnih izpadov, pač pa nasprotno, da so delovni Ijudje v organizacijah združenega dela vložili veliko naporov za premagovanje težav, tudi ob pomanjkanju reprodukcijskega materiala in velikih nes-kladjih med cenami surovin in končnih izdelkov. Zaskrb-ljujoče pa je to, da kljub vsem kongresnim in dmgim sklepom o samoupravnem reševanju gospodarskih in družbenih problemov, delavcem ostaja vsc manj možno-sti in pobud za sanx>upravno odločanje o pogojih gospo darjenja in o delitvi dohodka. Številne pomembnejše zadeve se vse bolj urejajo administrativno, na podlagi indeksov, povprečij, linearnih rešitev, ki velikokrat dose-gajo prav nasprotne učinke. Komunisti smo dolžni.-da le lendence zaustavimo, zato nenehno opozarjamo, da to pomeni vse manj zaupanja v moč delavskega razreda in samoupravljanja, kar vse s pridom izkoriščajo nasprotni-ki, ki s tem skušajo dokazati nemoč samoupravljanja za reševanje naših gospodarskih problemov.
Komunisti so v javni razpravi potrdili ugotovitve v oceni, da smo spodbujeni s kongresi in kritičnostjo go-spodarskega položaja le dosegli višjo stopnjo aktivnosti v zvezi komunistov, ki pa je bila dostikrat verbalna, pos-plošena in kar nas vse skupaj posebej zaskrbljuje, pre-malo enotna.
»Od Zveze komu-nistov je odvisno ali bomo premagali sedanje težave«, je dejal Aleš Rueh
Vse bolj prodira spoznanje, da je le od nas samih, od našega delovnega človeka, od njegove avantgarde - Zve-ze kpmunistov odvisno, ali bomo in kako bomo premaga-li sedanjc težave. Pri tem nam ne more pomagati nobena tuja pomoč, če ne bomo znali poiskati rcšitve v nas samih, v razvijanju samoupravljanja, v resničnem brat-stvu in enotnosti, v priznanju ekonomskih zakonitosti, v boljšem delu in njegovem ustreznejšem nagrajevanju, v združevanju dcla in sredstev in v večjem vključevanju v mednarodno delitev dela. To pa je ob razvijanju splošne
Ijudske obrambe in družbene samozaščite tudi najboljše zagotovilo našega svobodnega neodvisnega nadaljnega razvoja.
Tudi za našo občino velja ugotovitev 5. seje CK ZKJ, da smo zaradi premagovanja težkih gospodarskih razmer nekoliko zanemarili idejno delo v zvezi komunistov. Pomena idejnega in teoretičnega dela se zlasti v osnovnih organizacijah, pa tudi v občinskem vodstvu premalo za-vedamo, tudi od tu izvirajo mnoge idejne nejasnosti, neenotnosti in akcijska neučinkovitost. Potrošniški način mišljenja odriva jasnost v idejnih opredelitvah, pogojuje nemarksistično razmišljanje in obnašanje.
Zato ni fraza ko poudarjamo, da ne gre samo za gospodarsko reformo, ampak za korenito družbeno preobrazbo v delu in mišljenju. V kolikor zveza komuni-stov želi v sedanjem trenutku potrditi svojo avantgardno vlogo, mora najprej v svojih vrstah obračunati s tako miselnostjo. To pa bo dosegli le z doslednim izvajanjem Programa ZKJ, z idejnopolitičnim usposabljanjem, ne-govanjem lika komunista, idejno politično diferenciacijo in spoštovanjem načela demokraličnega centralizma, z zaostrovanjem odgovornosti, vključno z izključevanjem iz zyeze komunistov in sprejemanjem novih članov, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali pripravljenost, bori-ti se za politiko zveze komunistov.
Iz uvodnega poročila
predsednika OK ZKS
Aleša Rueha