Leto VII, štev. 221 Ljubljana, sobota 25. septembra 1926 Poštnina pavsaiirana. Cena 2 Din s= Izhaja ob 4. nutr»|. sa Stane mesečno Din as—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, ICnaflova ulica štev. 5/I. Telefon itev. 71, ponoči tudi štev. m. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnKtVo: LJubljana, Prešernova ulica št $4. - Telefon št. 36. inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. - Telefon št. 492 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: LJub-iana št. 11.84» - Praha čislo 78.180 Wien.Nr 105.141 Ljubljana, 24. septembra. Odkar se je Nemčija približala zapad-nim državam, se rnnože glasovi, kako da hoče Berlin uveriti svoje sosede na jugovzhodu, da ne misli več na nekdanjo politično ekspanzijo v tej smeri, znano pod označbo «Drang nach Osten». Prav zadnje dni se zopet ponavljajo z nemške strani pomembne izjave v tem smislu. Zelo je mogoče, da upajo v Berlinu resno na možnost, da se v kratkem času izvede priključitev Avstrije. Morda se zares išče za to pristanek Francije, ki naj bi dovolila v to iz nagiba, da Nemčija s povečanjem na jugovzhodu lažje preboli izgubo nekih teritorijev, osobito Alzacije in Lorene. Računajoč z bojaznijo podonavskih in balkanskih držav, da bi razširjenje Nemčije do Mo-rave in Drave oživelo stare nemške ekspanzivne težnje na bližnji vzhod, hočejo morda Nemci s povdar.ianjem svoje miroljubnosti in na ta način doseči pristanek tudi teh držav na priključitev. Zelo je mogoče, da obstoja med Nemci baš sedaj tako stremljenje. Stari nemški «Drang nach Osten» se je porodil v oni dobi, ko je bila Nemčija na pričetku svoje nove moči, ko je baš svojo silo po izrednih zmagah nad Avstrijo in Francijo silno precenjevala. Takrat se ji je zdelo, da ji je svet tako-rekoč na razpolago in da je treba le ho-teti in uspehi bodo tu. Ta usodna zmota je obvladovala nemško «kaiserovsko» mentaliteto. Svetovna vojna, njen potek in katastrofalen izid, sta prinesla temeljito izkušnjo, kaj je mogoče in kaj ni mogoče. Kakor tudi je med Nemci še obilo ljudi, ki mislijo še po stari menta-liteti precenjevanja lastne moči, vendar se ne da utajiti, da zmaguje uvidevnost v velikem obsegu in da so tudi Nemci pričeli misliti praktično. Zdi se, da postajajo Nemci ipak boljši politiki. In dobra politika uči Nemce, da v Podonavju in na Balkanu, čeprav so tu samo majhne ali kvečjemu srednjevelike države, ne gre po stari poti. Nemški šovinisti bj brez dvoma želeli obnoviti staro nemško-avstrijsko-madžarsko-bolgarsko-turško zvezo, s ciljem obnoviti tem državam stari obseg, oziroma izpolniti njihove iredenti-stične nacijonalne težnje. Uvidevni nemški državniki, ki so šli v Locarno in za tem v Društvo narodov, pa težko, da bi se mogli udajatj: tem iluzijam, marveč se bodo raje sprijaznili z novim stanjem, ki odgovarja modernim principom nacijonalne države in ima potemtakem bodočnost. Prezreti se ne smejo nekateri momenti. V Berlinu so že pred svetovno vojno poskušali pridobiti Avstro-Ogrsko za to, da bi do neke mere zadovoljila rumunske nacijonalne težnje o Transilvaniji. makar na ško"do in račun Madžarov. Dalje so bili nemški državniki, ki so že pred I. 1912. svetovali Turčiji, naj resignira na svoje balkanske province, ki morajo radi napredujočega narodnega preporoda odpasti prej ali siej. Izid balkanske vojne tedaj Nemčiji ni bil tako neprijeten. In po katastrofalnem porazu Bolgarije 1. 1913. je bila Nemčija oni faktor, ki je zadržal Avstrijo, da ni poskušala z vojno doseči revizijo bukare^ke-ga miru. Res, da so bili v tem zelo važni oziri na runtunsko in grško d.nastijo, ali bilo je ipak še nekaj več; v Berlinu niso hoteli staviti vse na eno karto. Zakaj ne bi nova Nemčija opustila stare svoje politike in skušala sodelovati z Jugoslavijo in njenimi prijate ji. Saj jo sili k temu politična uvidevnost, ki svetuje upoštevati najkrepkejše iak-torje. Nismo optimisti glede povojnega nem-štva in čakamo, da se pokaže v praksi, kar se obeta v teoriji. Ali zdi se nam,, da kažejo neki znaki, da se v Beilnu vrši preorijentacija glede Podonavja in glede Balkana, ki je ne kaže prezreti, marveč upoštevati trezno in prevdarno, Uasi seveda v skrajni meri previdno. Politična situacija v Beogradu Priprave za sestanek «Narodne skupščine«. — Pred povratkom Stjepana Radiča iz Ženeve. — Rekonstrukcija kabineta sredi oktobra. Beograd, '24. septembra, p. Ministrski svet je intel danes sejo, na kateri se je govorilo o pripravah za sestanek Narodne skupščine. Sklenilo se je, da se v izrednem zasedanju na vsak način sprejme zakon o centralni upravi in stanovanjski zakon, da se ratificirajo preostale konvencije z Italijo (nettun-ske) ter da se po možnosti sprejmejo še nekateri zakonski načrti za omiljenje gospodarske krize, katere je pripravil minister dr. KrajaS. V rednem zasedanju naj bi se ratificirale trgovinske pogodbe z Anglijo, Francijo, Belgijo, Madžarsko, Albanijo in šjKinijo, ki so že zaključene, odnosno o katerih se razpravlja. Finančni minister in prometni minister sta danes popoldne sestavljala proračun prometnega ministrstva. Prometni minister je izjavil, da bo sedanji proračun znatno manjši. Minister Simonovič je konferiral z gosp. Uzunovičem radi novinarske uredbe. Jutri bo seja novinarjev pri ministru Simonoviču v prisotnosti ministra Srskiča. Aca Stanojevič je imel ves dan številne konference s pašičevci v hotelu Pariz. Pričakuje se, da Aca Stanojevič odpotuje v Cav-tat. Dr. Nikič odpotuje nocoj v Zagreb, jutri pa gre Ljuba Davidovič v spremstvu večj ga števila demokratov v Piokuplje. Za jutri pričakujejo povratek St. Radiča iz Ženeve v Zagreb. Računajo, da se že ju° tri začno njegove izjave in s temi v zvezi komentarji in kombinacije. Radič bo mena da takoj načel vprašanje odstopa dr. Ni« kiča kot ministra za šutne in rudnike. Na drugi strani mislijo v političnih krogih, da bo ministrski predsednik Uzunovič odgodil to vprašanje, dokler skupščina ne sprejme zakona o centralni upravi. Ko bo ta zakon sprejet, bo vlada po splošnem prepričanju odstopila, nakar bi se sestavil nov kabinet z isto politično kombinacijo. Pri tej priliki naj bi se rešila tudi vsa osebna vprašanja. G. Uzunovič misli, da bi se kriza vlade dala odgoditi do tega časa, med tem pa bi temeljito proučil razpoloženje parlamentars nih skupin. Tragična katastrofa naše letalske eskadrilje v Pragi Izprememba režima v Španiji Madrid. 24. septembra (brž.) Bivši mini-irski predsednik Romauones ter drugi bivši ministri in liberalni politiki so poslali kralju spomenico, v kateri protestirajo proli sklicanju posvetovalne zbornice. V spomenici prosijo kralja, naj tak dekret ne podpiše. Saint šebastian, 24. septembra (brž.) španski kralj Alfonz .je v dolgotrajnem razgovoru z ministrom vojne Sanchezom izjavil, da je pričakovati izpremembe špansko politike. London, 24. septembra, s. Kakor i>oroča Daily Chronicle> iz Gibraltarja, se nahaja Španija v veliki krizi. Trenutno je položaj tievzdržljiv. Gre za usodo kralja in Prima de Rivere, ako se ne izpremeni režim. Naj-brže bo došlo do padca Prima de Rivere, čegar naslednik bo menda sedanji podpredsednik vlade Martinez Amida. Madrid. 24. septembra (brž.) španski kralj je podpisal dekret, s katerim odstav-Ija 9 artiljerijskih generalov radi njihovega sodelovanja v zadnjem vojaškem uporu. Sestanek Mussoiinija z bolgarskim in angleškim zunanjim ministrom Ameriški protest proti lašistovskim demonstracijam. — Izprememba v vodstvu tržaških fašistov. Ženeva, 24. septembra, (brž.) Kakor se poroča, obišče bolgarski zunanji minister Burov v kratkem Rim, da konferira z Muss solini jem o novi politični uredbi Balkana in o političnih odnošajih med Bolgarijo in Italijo. London, 24. septembra, s. «\Vestminster Gazzette» poroča, da se bo vršil sestanek med Chamberlainom in Mussolinijem v Genovi. Najvažnejša točka razgovora bo tangersko vprašanje. Sewyork, 24. septembra, (brž.) Senator Moses, član odbora za zunanje stvari, je I zahteval, naj ameriško zunanje ministrstvo protestira pri italijanski vladi v Rimu ra. di napada na ameriškega podkonzula Bre> naua, ki so ga fašisti krvavo pretepli in pustili ležati onesveščenega na cesti v Rimu. Rim, 24. septembra, s. Vrhovni fašistov, ski komisar iz Trsta, poslanec Ricci, je oda stavljen. Na njegovo mesto je bil odposlan poslanec Bartucci, ki je imel včeraj daljše razgovore z generalnim tajnikom Turatijem in komisarjem Riccijem. Davi se je razgo» varjal še z notranjim ministrom Federzoni. jem in Turatijem, ki sta mu dala navodila radi akcij, ki jih je treba izvesti v Trstu za sanacijo položaja. Društvo narodov o razorožitvi Skupščina Društva narodov za čim prejšnje sklicanje razorožit- vene konference. Ženeva, 34. septembra (brž.) Davi so zborovale razne komisije. Šesta komisija je odobrila resolucijo o pobijanju sužnjo-stj z malimi izpremembami, predlaganimi od perzijskega in francoskega delegata ter od predsednika začasne komisije, ki se ba-vi s tem vprašanjem. Zastopniki Belgije, Anglije, Portugalske, Kanade, Norveške in Nemčije so naznanili, da so prejeli od svojih vlad pooblastilo za podpis te konvencije. Plenarna seja se je nadaljevala popoldne. Zastopnik Kitajske Caohimču je opozori! skupščino na gotove incidente ob Yangtsekiangu, kjer je bilo bombardirano neko mesto, porušenih več tisoč hiš in ubitih mnogo civilistov. Angleški delegat Robert Cecil je izrazil svoje začudenje nad podatki kitajskega zastopnika, o katerih dnslej ni bil obveščen in ki ne odgovarjajo informacijam angleške delegacije. Nato se je nadaljevala debata o arbitraži, varnosti in razorožitvi. Lord Cecil je v imenu angleške vlade obrazložil stališče Anglije Izrazil je upanje, da bo vprašanje kontrole razorožitve, ki tvori predmet največjim nasprotstvom, ugodno rešeno. Lord Cecil meni, da mnra konferenca rešiti to vprašanje, ki tvori za Društvo narodov nekak kamen preizkušnje. Da se to doseže v raizornžitvenem vprašanju, je potrebno, da se dela pripravljalne komisije izvedejo kar najbolj temeljito. Nadalje je opozarjal, da narodi težko čakajo na oprostitev bremen oboroževanja. Nemški zastopnik, drž. tajnik v. Schu-bert, je prečita! pismeno formulirano izjavo o nemškem stališču glede razorožitve-nega vprašanja, ki je v soglasju z interesi Društva narodov. Tudi Nemčija smatra, da je treba delati za razorožitev od stopnje do stopnje, vendar pa ne vidi v sedanjih razmerah nikakega pravega napredka Pri tem kočljivem vprašanju se Je treba ozirat; na obstoječe razmere in le popolna lojalnost in želja za dosego medsebojnega sporazuma lahko izravna pot, ki naj privede do idealne rešitve. Nemška vlada je bila pripravljena sodelovati pri preliminarnih delih za razorožitveno konferenco še predno je bila sprejeta v Društvo narodov. Po njegovem mnenju tvor! razorožitev eno glavnih nalog Društva narodov Končno je nemški delegat povda-ril, da tvori naivečjo zapreko delovanju pripravljalne komisije za razorožitveno konferenco dejstvo, da obstoji prevelika razlika v oborožitvi med posameznimi državami, ki so članice Društva narodov. Skupščina !e sprejela resolucijo, ki poživlja pripravljalno komisijo, naj pospeši svoja dela. da se omogoči čimprejšnje sklicanje razorožitvene konference Nemška vlada odobrava Stresemannova pogajanja s Francijo Pogajanja z Briandom so bila doslej le splošnega značaja. — Špansko mnenje o nemški zahtevi po kolonijalnem mandatu. Berlin, 24. septembra (brž.) Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri je poročal zunanji minisler dr. Stresemann o stališču, ki ga je zavzela nemška delegacija na zborovanju Društva narodov v Ženevi. Ministrski svet je odobril poročilo in prizadevanje dr. Stresemanna ter se mu zahvalil za državi storjene usluge. Nato je poročal dr. Stresemann o vsebini pogajanj, ki jih je imel s francoskim zunanjim ministrom Briandom o vprašanju francosko - nemškega zbližanja. Vlada je soglasno in načelno odobrila ta pogajanja. Za nadaljevanje teh pogajanj je bil sestavljen odbor iz zastopnikov resornih ministrstev. Ta odbor naj v kratkem poroča ministrskemu svetu o nadaljnem uspehu pogajanj s Francijo. Kakor pišejo listi, je dr. Stresemann v svojem poročilu na dopoldanski seji ministrskega sveta naglašal, da je šlo pri sestanku s francoskim zunanjim ministrom Briandom v Thoiryju le za splošni program, ne pa za konkretne dogovore med Nemčijo in Francijo. Listi povdarjajo v svojih komentarjih o finančnih posledicah morebitnega nemško - francoskega dogovora, da ni pričakovali povečanja bremen, ki jih nalaga Nemčiji izvedba Da\vesovega načrta. Madrid, 24. septembra (brž.) Oficijelni tisk piše o izjavi, ki jo je podal nemški zunanji minister dr. Stresemann v Ženevi, da je jasno razvidna nepobitna zahteva Nemčije po mandatu v kolonijah. Naglašajo, da je to le vprašanje pravičnosti in politično potrebe. Falziiikatorska afera v Vršcu Vršac, 24. septembra, r. Kakor se sedaj doznava, se je posrečilo ponarejalcem bans kovcev v Vršcu spraviti v promet 2000 po> narejenih stotakov in okrog 2000 pa so jih našli pri Ivanu Diču. Policija je našla tudi nekaj strojev, orodja in kemikalij za po> narejanje novcev. Materijal so dobivali z Dunaja, iz Smedereva in Beograda. Policija ski uradnik Dušan Filipovič se je po kon« čani preiskavi povrnil z dr. Reisom v Bco= grad, ker so ponarejevalci izročeni sodišču v Novem Sadu. Vršačka policija išče sedaj sledove za razpečevalci ponarejenega de. narja, za glavnim razširjevalcem, ki je po. begnil v Pariz, pa je policija izdala tiralico. Kdor oglašuje, ta napreduje! Včeraj dopoldne sta pri startu v vaško letalo. — Dva naša in en lost v Pragi. — Kako Praga, 34. septembra pr. V sredo je, kakor znano, odletela iz N. Sada pod poveljstvom komandanta prvega našega letalskega polka v Novem Sadu. podp. Jovanu Jugoviča, letalska eskadrila, obstoječa iz 5 letal tipa Breguet, v posete k Čsl. letalcem v Prago, poljskim v Varšavo in ru-munskim v Bukarešto. Potovanje je bilo določeno na pet dni. Naša eskadrila je Imela že na poti sitnosti. Madžarske oblasti ji namreč niso hotele dati takoj vizuma za polet čez madžarsko ozemlje. Šele na energično intervencijo so končno dovolile, da smejo naši letalci čez madžarsko ozemlje, toda le pod pogojem, da letala ne bodo šla v skupini, temveč v polurnih presledkih Zato so odplula naša letala v etapah, se zbrala potem zopet na čeških tleh v Bratislavi in nadaljevala od tam skupen polet v Prago. Eskadrila je prispela v Prago v sredo ob 17.15. Na letališču so pozdravili naše letalce zastopniki češkoslovaških in civilnih letalskih krogov, jugoslovenski poslanik v Pragi Nešlč, vojaški ataše general Nd-nadovič, šef češkoslovaške vojne avijati-ke general Čeček in oficirii prvega češkoslovaškega letalskega pclka s polkovnikom Smetano na čelu. Predno so naši letalci pristali na letališču v Keblyju, so napravili še nekaj drznih vaj v zraku ki so zbudile splošno pozornost. Ooste je pozdravil general Čeček imenom češkoslovaškega ministra za narodno obrambo, industrijalec Kumpera pa za češkoslovaški letalski klub v Pragi. Imenom jugoslovenskih letalcev se je zahvalil za bratski pozdrav in sprejem podpolkovnik Jugovič. Zvečer je bil prirejen našim letalcem na čast slavnosten diner. Včeraj so si Jugosloveni ogledali tvornice praške letalske industrije ln posetili tudi avtomobilsko razstavo. Popoldne se je vršila v prostorih Aero-kluba .slovesna recepcija, na kateri so tako naši kakor tudi češkoslovaški letalci naglašali, da pomeni poset jugoslovenskih letalcev v Pragi novo etapo v okrepitvi prijateljskih odnošajev med vojaškim letalstvom Češkoslovaške in Jugoslavije. Z ozirom na ugodne vremenske razmere so se naši avijatiki odločili, da že danes nadaljujejo svoj polet okolj držav Male antante. Start le bil določen za deveto uro dopoldne. Eskadrila naj bi bila letela naravnost v Krakov in Je čakala samo še na zadnja meteorološka poročila. Goste naj bi spremljalo do meje eno čsl. letalo pod vodstvom štabnega kapetana pilota Koštrbe in tri letala pod poveljstvom kapetana pilota Mijažikovskega, Pragi trčila naše in češkoslo-čsl. letalski oficir ubiti. — Ža-se je nesreča zgodila. Pri Startu je prišlo du usodepolue pomote. Prvi se ie imel dvignit; štabni kapetan Koštrba, za njim pa naše vodilno letalo, ki ga ie vodil kot pilot poročnik Njegovan in na katerem se je nahajal komandant naše eskadrile podpolkovnik Jugovič. Vsled usodepolne pomote se je pri startu /godila strašna nesreča Ker nista razumeli /namenja za start, sta se obe letali istočasno dvignili vsled česar ie prišlo do trčenja Trčenje se da razlagati tako, da je jugoslovenski pilot videl samo starterja. ker ie bilo češkoslovaško letalo s sprednjim delom jugosloveii-skega aparata zakrito. Očividno le fodja prvega jugoslovenskega letala vsled iisode-polnega nesporazumljenja smatral znamenje za sebe. Očividci so s strahom videli, kak" je odpeljal jugoslovenski pilot s polnim plinom in kako sta se letali grozno naglo bližali drugo drugemu. Štabni kapetan Koštrba, vod.ia češkoslovaškega letala, ie opazil nevarnost in dal letalu naivečjo hitrost, da bi ušel iz startne linije. Vendar je bilo že prepozno. V zadnjem trenotku pred trčenjem le skušal jugoslovenski pilot s svojim letalom preskočiti češkoslovaško letalo: pri tem pa je s kolesJera od zadal zavozll \ češkoslovaško letalo. Jugoslo vensko letalu se je vleglo na češkoslovaško in oba aparata sta stisnjena drug v drugega strmoglavila na zemljo. Krik groze je pretresel ozračje. Udarec ie bil tako silen, da sta se aparata popolnoma razbila. Pod razvalinami sta obležala razmesarjena komandant .iugoslovenske ekspediclje podpolkovnik .J11-govle in češkoslovaški štabni kapetan Koštrba. Dočim ie bil Koštrba mrtev na mestu, je umrl Jugovič. ko so mu za stlo obvezali strašne rane. Pilot jugoslovanskega letala poročnik Evgen Njegovan si le zelo močil« p pretresel možgane Jugoslovenski mehanik Akslmov je bil le lahko ranjen, dočim je češkoslovaški mehanik Ruiička skočil pravočasno z letala, tako da ni bil ranjen. Težko ranjeni poročnik Njegovan je bil takoi odpeljan v bolnico, kjer je ob četrt na 1. popoldne podlegel poškodbam. Katastrofa je napravila v Pragi ogromen utis in izzvala splošso žalost. Ni Se sigurno, ali bo po tej strašni nesreči naša eskadra nadaljevala pot na Poljsko in v Rumunijo ali ne. Za ilučai, da odredi vo.ino ministrstvo nadaljevanje poto-vanja, bi prevzel vodstvo naše eskadrile naibrže .rezervni podpolkovnik Hodžaj. podpredsednik Aero - kluba v Beogradu. Uvedena .ie strokovnjaška preiskava, da m' natančno določilo vzroki katastrofe. Politični poseti pri g. Pašiču Cavtat, 24. sept. 11. Danes sta poseti la g. Pašiča v Cavcatu poslanca Komnenovič in dr. Nikola Novakovič. Poslanec Komneno-vič je izjavil novinarjem, da se je prišel poklonil Pašiču v svojem imenu iu v imenu svojih volilcev ter da je Pašiča dobil mnogo bolje razpoloženega nego sploh kdaj. Vesti o njegovem slabem zdravju izvirajo odtod, ker radi revmatizma težko hodi, vendar to ni nevarno. Pašič bo ostal dali časa v Cavtatu, ker mu, kakor sam izjavlja, zrak bolje prija kakor v Monte Carlu. Dalje je izjavil Komnenovič, da Pašič odobrava načrt kotorske železnice, dasi je tudi splitska železnica v državnem iu narodnem interesu. Komnenovič je dal.ie izjavil, da ni proti sodelovanju z Radičem. da pa je mnenja, da se radi Radiča tie bi smel cepiti narodni blok. Treba je bilo nekoliko časa počakati, pa bi Radič pristopil k sodelovanju z narodnim blokom, torej 2 radikali in samostojnimi demokrati. To bi bil dobiček za državo in prava sprava med Srbi in Hrvati, kateri cilj je tudi imel narodni blok. Sedanja politika je taka, da radi nje trp; narodno ediustvo, ki ni nikdar tako slabo stalo kakor danes. Da je tenui tako, opozarja Komnenovič tudi na oglas radičevcev v Dubrovniku o priliki .prihoda radičevskega seljaškega pevskega društva »Sleme«, ki ie napravil slabo kri med Srbi in Hrvati. Ta izjava Komnenoviča je značilna, ker prinaia neposredno iz Pašičeve okolice. Nova odredba glede izvoza valut in deviz Beograd, 24. septembra, p. Finančni minister je pod številko 18.700 izdal naslednje rešen je: Banke, ki so pooblaščene za poslovanje z devizami in valutami, in menjalnice smejo na podlagi potnih listov, ki imajo vizum one države, v katero se potuje, prodajati našita državljanom inozemska plačilna sredstva v raznih valutah, in sicer za Rumunijo, Bolgarsko, Madžarsko, Grško iu Albanijo do 8000 Din, za vse ostale države pa do 12.000 Din. Ta odlok velja, ko se objavi cSlužbenih Novinah> ter takrat nehajo veljati vse dosedanje odredbe glede izvoza valut in deviz iz naše države, na podlagi polnih listov Kitajska državljanska vojna Šaughaj, 23. septembra (brž). Pri Aval Cliasi ie bila obstreljevana angleška top-nicarka, ki ie napadalcem odgovorila s topovi. — Kantonske čete resno ogrožaj" Šanghaj. Šanghaj, 24. sept. (brž). General šuuit fang, ki ie bi! zadnie čase nezanesljiv, je priče! ofenzivo z vsemi silami proti kan-tenskim četam.. Pri Nanohausu se vrši srditi boji. Mesto samo >e še vedim zasedeno od kantonskih čet. London, 34. septembra, (brž). -Daih Mail« poroča, da se bodo združili v kratkem kitajski generali Vepejiu, Čangcoliii Šuanfang proti kantonskim rdečim eeiam. — Admiral sir Reginald Tyrwhitt ie imenovan za poveljnika angleškega brodov; na Kitajskem. Ženeva. 23. sept. (brž). Osem zastopniken kitajske nacionalistične stranke te prispel' danes semkaj iu protestiralo na skupščini Društva narodov proli angleški blokad: Kantona a proti bombardiranju mest:: VVanhsien. kjer je ptidio 50u« civilnega prebivalstva. Kita.ski delegat ie zahteva!, im Društvo narodov takoj posreduje \ tci. slučaju. Govornik ie izjavil, da bo \ nasprotnem primeru Kitajska sama odredih. \se potrebno za • ;-:vi> svoie suvcrcuK:'. 750.000 dolarjev za prvenstvo v boksu . Philtideiphiu. 24 septembra, (brž.) Doses danji svetovni prvak v boksu Dempsev, ki je včeraj izgubil ta naslov, je pozval svij; jega nasprotnika Tunneva še na eno borbo, v kateri si zoper želi priboriti svetovno pr. venstvo. 1'etrolejski industrijec Jcrgins M a ckiniiie i/ Longbeaeha je ponudi! 750 ti= soč dolarjev, ako se tekma ponovi v' !.<>-Angek-su. Beograjske volitve potrjene Beogrcd. 24. septembra, r. Ob 11.30 do, poldne ie končal svojo sejo državni svet oziroma njegova .sekcija, ki je razpravljala o pritožbah pnoti občinskim volitvam \ Beogradu. Sprejet je bil sklep, s katerim se te volitve potrjujejo. Sklep državnega sveta se je v par mi= nutah raznesel po vsem Beogradu in je pri pristaših demokratske stranke izzval veli; ko zadoščenje. Pri nemškem zunanjem ministru dr. Strese- mannu. (04 salega posebnega poročevalca.) m, Ženeva, 22. septembra, je prvotno želel Od vseh v Ženevi zastopanih narodov so letos iz razumljivih razlogov vzbujali največje zanimanje Nemci, med njimi pa je Klavna pozornost nedvomno veljala šefu nemške delegacije, zunanjemu ministru dr. Stresemannu. Tekom svojega bivanja v Ženevi je bil neštetokrat fotografiran in filmiran in neprestano nadlegovan za intervjuve in izjave. Toda le redkim se je posrečilo kaj iztisniti iz njega in Se teh je bilo le par nadvse nadležnih zastopnikov velikega svetovnega tiska. Seveda je tudi njim Stresemann povedal rtak samo to, kar je vsakdo že sam vedel. Kadar je Stresemann želel kaj povedati, je žur-naliste sam povabil. Njegove izjave, ki jih je podajal v nemščini, je poseben tolmač prevajal na francosko, tako da je bilo krivo umevanje nemogoče, zakaj Stresemann da mnogo na to, da se njegove besede doslovno beležijo. Zato se je n. pr. silno ujezil na dopisnika «Se-cola». ki mu je podtikal reči. ki jih Stresemann baje nikoli ni govoril Drugi so hodili lovit na ušesa v žur-nalistovski glavni štab, v restavracijo Bavarijo, kamor je tudi Stresemann rad zahajal v družbi z dr. Schubertom in drugimi nemškimi delegati. Prihajal je navadno okrog enajstih ponoči v fraku, gotovo kar naravnost s kake prireditve. V spoštljivi razdalji sta stopala za njim in sedala za sosednje mize dva možaka po celem svetu enake zunanjosti, ki ju je izdajala za detektiva. Radovedni novinarji so se spravljali čim bliže doktor Stresemannu. pa so mogli ugotoviti samo, da je nemški zunanji minister jako vesel človek in hraber, vztrajen pivec. Neki novinar, ki se mu je hotel na vsak način vsiliti, je stopil kar predenj in je na dušek zvrnil vrč monakovske-ga piva. za kar ze žel pri Stresemannu pohvalo, ni pa dobil povabila, da naj prisede. Novinar je še celo uro prežal in dognal kot edino zanimivost, da so vrčki piva pred Stresemannom z zadostno naglico drug za drugim usihali. Dvakrat pa se je nemški zunanji minister le umaknil iz rezerviranosti jp povedal stvari, ki so najdalekosežnejše-ga pomena, če se prav raztolmacijo. Enkrat je to bilo na njemu na čast prirejeni večerji nemške kolonije v Ženevi. Tu je dr. Stresemann rekel med drugim, da je lod mnogoletne žalostne preteklosti, v' času, ko je zmagal duh spravljivosti med Francijo m Nemčijo, v času. ko je treba brezpogojno računati z bodočnostjo, v času, ko tvorijo locarnski dogovori temelj bodočim odnošajem med evropskimi narodi so vesti o zbližanju med Bolgarijo in Jugoslavijo tem pomembnejše, kajti brezdvomno je. da se bo situacija na Balkanu po zbližanju spremenila ne samo v dobro Bolgarije, temveč tudi v dobro celokupnega južnega Slovanstva. Kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev ne more utrpeti v nobenem slučaju nikake škode. Ne samo. da so vesti o zbližanju resnične. z bolgarske strani se celo zatrjuje. da bo v kratkem prišlo do oHcijel-Dih pogajanj med Sofijo In Beogradom za sklenitev zvezne pogodbe. Bolgarski krogi izjavljajo, da hoče Bolgarija dejansko dokazati svojo iskrenost m bo storila vse. da se sklene zvezna pogodba na taki podlagi, U bo v bodoče Iz- ključevala vsako nesoglasje v medsebojnem razmerju. S tem je dovolj povedano. Vsak. ki ve za dosedanje razloge ne ravno dobrin odnošajev ,ued Jugoslavijo in Bolgarijo — razmerje med obema državama kljub temu ni bilo napeto — bo razumel, da gre v prvi vrsti za likvidacijo one organizacije, katere vpliv na vlado se smatra kot glavni vzrok za zadržanje oflcijelne Bolgarije. Važnost in pomen bodočega jugoslo-vensko-bolgai skega sporazuma je razvidna že iz dejstva, da so vesti o sporazumu vznemirile neko velesilo, kameri se pripisuje odloJlen vpliv v Sofiji glede odnošajev med Bolgarijo ln Jugoslavijo. Tu se zatrjuje, da je ta politična domneva brez realne podlage in da o vplivu dotične velesile v škodo sporazuma med Sofijo in Beogradom ne more biti govora. Kolikor obstoja kakšen vpliv., je ta samo trgovinskega zna.aja in še ta je le minimalen, saj je znano, da imata v Bolgariji največji gospodarski vpliv Nemčija in Belgija. Velik del bolgarske politične javnosti spremlja zbliževalno akcijo z iskreno simpatijo. Ta javnost prkakuje. da bo po dolgih letih bratskega nesporazuma, ki je rodil tako žalostne posledice, končnoveljavno zbrisano iz dnevnega reda nesrečno vprašanje krivde. Interesi Južnega Slovanstva morajo prevladati vse druge interese, ker niso samo realni ki praktični, temveč bo njihova vzadovoljHev resnično pomirila Balkan in bo blagodejno vplivala na splošno evropsko situacijo. Da ne bo nepotrebnih tn stvari škodljivih komentarjev, ugotavljam, da nisem imel nikakega razgovora z nobe-nim zastopnikom oSdjelne Bolgarije. Ta ugotovitev se mi zdi potrebna, ker se z raznih strani podčrtavajo navidezna nasprotstva med izjavami raznih članov sedanje bolgarske vlade. Tn navedene trditve so podkrepljene z rezultati razgovorov neoficijelnih zastopnikov bolgarskega naroda, ki vidi svojo in ostalih južnih Slovanov bodočnost v odkritosrčnem, bratskem sporazumu. Iv. Podriaj. Mučen incident pri Volilni komisiji ▼ Zbornico Tekom včerajšnjega dne je Volilna komisija pregledovala volilne dokumente obrtniške skupine. Od 17.124 jih je pregledala nekaj nad 3000 in bo torej, kakor je videti, s tem delom šele v nedeljo gotova. Zvečer je prišlo v komisiji do mufi-nega incidenta. Dopoldne je bil klican član komisije g. Petovar na hodnik, ker ura je sloga neke ljubljanske ban ke prinesel znesdc denarja, menda ti soč dinarjev. Z bankovci je sluga izročil g. Petovarju tudi doznačnlco ban ke, tiskano na rdečem papirju, ki ga je g. Petovar vtaknil v žep. Ta dogodek je opazoval član komisije ». Lo-žar. Komisija je ves popoldan v redu vršila svoj posel ter se je zopet sestala po večerji. Ko je g. Petovar, ki se je nekoliko zakasnil, vstopil v sobo, Je opazil, da komisija skontrfra že preštete volflne legitfmacije in glasovnice, Na njegovo začudeno vprašanje »kaj pa delate« Je predsednik dr. Levičnik pozval člane komisije v posebno sobo ter jim sporoč'1, da mu je član komisije g. Ogrin izjavil sum, da se vrl volilna goljufija, sklicujoč se na to, da it njegov somK1jen!k g. Ložar videl, kako je neki človek prinesel g. Peto-varju — glasovnice. Naravno Je ta nezaslišana inslnuacija g. Petovarja in ostale napredne člane komisije silno užalila in razburila. G. Petovar te potegnil iz žepa barčno doznačnico ter pokazal, kakšne glasovnice ie prejel. Protestiral Je proti temu. da se mu kot možu, ki ni nikdar zagrešil kal nečastnega. podtika namen sleparstva. Pred sednik dr. Levičnik je seveda takoj videl. da gre za povsem neosnnvano sumn'čenje ter Je ugotovil. da ne more biti nobenega dvoma o absolutni korektnosti g. Petovarja. Oz. Rebek In Schrev sta zahtevsla za g. netovarja zadoščenje od z. L^farja. ki ie nov. darjal, da se je pač zmofl . Čuje-mo. da si bo g. Petovar že oosebij poiskal zadoščeni* za nezasPSan napad na njegovo poštenje. Prosvetni minister v Za-či v hotelu »Esplanade« konferenco s skupino zagrebških radikalov, češ da njegov prihod v Zagreb ni bil političnega, temveč čisto resornega značaja. Mehikanafci parlament odklonil izpremembo ustave Merico City, 24. septembra, (brž.) Zbor. niča je odklonila peticijo škofov glede i«< premembe verskih določb r ustavi Nadaljevanje tobačne debate v fin. odbor n Bmi{ s d, 34. septembra r. Ftnanfof odbor je dopoldne nadaljeval »rejo sejo o delovanju monopol tke opravo. Sprejet je bil predlog, naj se rahtev* poročilo o iakoritfe-tacjn ribolova v OhrHskem, Preepaoakem m Dojrantkem jeteru. Nato je načelnik Dolenc predložil poročilo o korskft. ki »o bili storjeni, da se »boljša kakorot« tobak«. V tem pogledu je potrebna temeljita tehniška reorganizacija Razvila m Je debata, v katero so pobegli poslanci Demetrorič, dr. Se-čeror ln Veljkovlč. Posl. DetnetrorK je sa-Meval pojasnila, koliko Je na razpolago to-baka » izvoz. Dobil Je odgovor, da ga Je bilo leta I92S 18 Bilijonov kilogramov. Ma 1994 pa 90 milijonov, od katerega j« bilo irrofeneea 7 milijonov kilogramov. Lani Je bilo m tsroc določenih S in pol milijona kg, ta leto« pa računajo, da ga bo 14—18 ttfli-ionev kg. Produkcija tobaka m mora zmanjšati. lcer drinv, nima sanj dovolj skladtR. Potrebno M bflo kakPi 120 milijone* dinar« lev ca zgradbo norih sklad'«. Kar * tfle tanttjen odbore, J« bno 1. 1924. desetim Članom ravfeltenfli 1®\(XX> Din, lani 8S1000 in leto« doslej t21.000 Din. Na vrsto je prišla razprav« o materah v Vr-^i-vi tvorniri papirja. Finančni odbor je •kleni' hitri zve?er od-otovati v Kragujo-vae in pregledati vov-Jfco-f^nifni savod. Seja se nadaljuje jutri dopoldne. Kriza v Ravenski "Slavenska banka* d. d. v Zagrebu s svojimi podružnicami je zabredla v plačilna težkoče. — Na osnovi tamošnjega zakona je zagrebško sodišč« uvedlo takozvani predetečaj, da se ugotovi sotventnost in bilanca banke. — Akcija za mirno likvidacijo zavoda brez Škode vlagateljev v teku. krogih vlagateljev ter povzročilo Ljubljana, 24. septembra Iz Zagreba se zvečer poroča, da je en vlagatelj Slavenske banke d. d. iz-posloval radi neizpiačila vloge otvoritev tkzv. predstečajnega postopka, ki ima za posledico začasno ustavitev izplačil do odločitve o aktivnosti in sol-vetnosti zavoda. Ta dogodek je nastopil v trenotku, ko so že v toku pogajanja za prevzetje vseh obvez po drugem zavodu. Pogajanja pa se bodo, kakor se nam zatrjuje, nadaljevala in pospešila v korist vlagateljev. O vzrokih teh težav se nam poroča, da je »Slavenska banka« d. d. po prvotno zelo povoljnem razvoju zašla v nesoglasja, kojih posledica je bila najprej Izstop neke zagrebške grape, potem pa 1. 1925. izstop neke grupe i t Slovenije. Ob tej priliki se je izvršila redAcija deftiiSke glavnice na 60 milijonov dinarjev, obenem pa so zastopniki teh grap v ravnateljstvu bili nadomeščeni z zaupniki oziroma direktorji večinske grupe pariške »Bantjue de Pays«. Kljub tej spremembi je zavod v naših krajih še nadalje uživa! veliko zaupanje že z ozirom na še vedno visoko delniSco glavnico (60 milijonov dinarjev) ln na dejstvo, da posedujeta ogromno večino delnic taka zavoda, kakor sta »Banque de Pays« in Trboveljska premogokopna družba. Leto kasneje so začele nove težave, ki so zavod privedle do tega, da so njegovi glavni akcijonarji iskali oslona na kak drug zavod v svrho prevzetja in likvidacije ob popolnem varstvu vlagateljev. V teku teh pogajanj je prispela vest o otvoritvi predstečaja v Zagrebu, ki naj prepreči favoriziranje enega upnika pred drugim in daje nekaj tednov časa za spoftzumevanje. Upati je in vsa javnost zahteva, da se merodajni činitelji, ki so žal tako kasno začeli s pogajanji, sedaj na vso moč podv;zajo, jih oovoljno završiti s tem, da noben vlagatelj ne sme trpeti izgube. V tem oziru nam je prispel zvečer ta-le komun^e: »Kakor se nam poroča, i« prišla Slavenska banka v tejkoče. Neegod-Br gospodarske razver« v dri a vi ter neporolino poslovanje Mtaterfli to-dnstrljskili podjetij akaega koocer-na v zvezi • porastom tečaja dinarja so močno oslabile položaj banke. Ko le v zadnjem Sesa eden reledel-elčarfev * lorrtrano oddajo napram kateri umevno nI b'fo primernega povpraševanja, modno oslabil tečaj delnic, se ie vzbodflo nezaupanje y močno dviganje vlog. Ker banka tem velikim zahtevam ni mogla zadovoljiti. je »ved k) kr todtščt v Zagrebu nad Isto predstečaj. KUob temo ae nadaljujejo pogajanja v cilju sa-naci« banke ter so se interesenti, kakor tadl upravni svetniki IzJaviO pripravljene k znatnim žrtvam, da se poskusi doteB mirno Hkvidadjo banke,« Temu komunikeju za upnike Slavenske banke moremo danes dostaviti samo, da mirno likvidacijo želi naravno vsakdo, vendar je ravno tako gotovo. da je mogoča pač samo ob polnem kritju vseh vlagateljev. Po informaciji iz zagrebških pravniških krogov more na Hrvatskem po tamkaj veljavnem zakonu upnik predlagati otvoritev tkzv. predstečajnega postopka, ki obstoji v tem. da sodni-ja pozove dolžnika, naj se izjavi o predlogu. Vsled tega je narok za izjavo »Slavenske banke« odrejen na ponedeljek 27. t m. Na naroku da sndni. ja dolžniku na predlog primeren rok za predložitev bilanc«, s katero se potem naj ugotovi, je-Ii delnica glavnica z izgubami porabljena. Medtem pa sod-nija odredi prepoved spremembe sta. nja upnikov in dolžnikov, kar znači, da se ne smejo enostransko vrS'ti izplačila. Ta rok se običajno uporablja za sanacijska pogajanja in pomeni v stvari po svojem efektu kratek moratorij. Kaj poročajo zagrebške «Novosti» Zagreb. 24. septembra n. Zagrebške »Novosti« so prejele sledečo informacijo: Kakor doznavamo. je sodni stol v Zagrebu izdal odlok, po katerem se na zahtevo upnikov odreja proti Sla-venski banki predstečajno postopanje in prepoved odsvojitve glede njene imovine. Ta odlok sodišča je med vlagatelji in komitenti banke pojačal vznemirjenje, ki je bilo povzročeno radi naglega padanja delnic Slavenske banke na borzi. Ker vsi faktorji ki so interesirani na Slaverski banki, delajo z vso odločnostjo, da se aranžira jačja f nančna grupa, ki bi banko sanirala. je upanje, da se bo posrečilo, popolnoma zavarovati vloge vlagačev in ostalih komitentov. Kakor doznavamo dalje, je prvi narok pri sodnem stolu določen na ponedeljek 27. t, m. Politične beležke Svetozar Pribičevič v Bosni V četrtek je Svetozar Pribičevič govoril n« shodu v Kulen Vakufu, ki (e ga je ude« lefilo tudi večje število muslimanskih se» lj«kov. V svojem govoru je Sv. Pribičevič ostro napadel oblasti, ki prepovedujejo nje= gove shode. Razen njega so govorili posla> nec Boškovič, general Zivanorič in sveče« nik Paja Obrenovič. Izvajanja Sv. Pribiče« vid« so bil« sprejet« z velikim navdušenjem in so se manifestacij« zt SDS nadaljevale v meetu Se po shodu. Pribičeviča je mno= lica notilt skozi me»to n« ramenih. Danes bo govoril Sv. Pribičevič n« dveh shodih, ▼ Vrabakem in Ribljiku. »d optri V borbi za oblast Z ari rom n« vest, d« se dr, Korošec po. gaj« t radikali radi vstop« v vlado pod po« gojem, da iz»topi minister Pucelj m da mori vlad« zajeziti napredovanje radičevcev ▼ Sloveniji, je objavil zadnji «Kmetski liet> srdit članek, v katerem očita dr. Korošcu, da iide pomoči vlade proti rv-ojim politič* nim nasprotnikom, d« hoče »ukrotiti radi. čevce v Sloveniji z bajoneti, z iandarji in s puškinimi kopiti«, ker x drugače ne mo--te uveljaviti in ker čuti, kako se mu ved. no bolj majejo ti« pod nogami. Vlada nai doseže z bajoneti, kar dr. Korošec ne mo= r« « pametjo, pravi Pudjevo glasilo, ki je Sc pred kratkim pisalo, d« gredo radičevci pri volitvah v trgovsko zbornico skupno v boj s klerikalci, pa naj bodo v njihovi druibi »najbolj črni hudiči*. Medtem, ko so radičevci pri volitvah v trgovsko zbor. ntoo vneto podpirali klerikalce in tako za« tajili »vojo preteklost, očitajo »edaj dr. Ko* rošcu. d« se bori z« oblast radi nje same. «Slovenec» v svojem odgovoru očita SKS nedoslednost, češ, da j« neprestano presto, pala is kluba v klub samo zato. da bi pri« ila v vlado, četudi je vedela, da dela proti iclji tvojih volilccv, da se »Kmetski liat* tudi sedaj ▼ strahu, da bi SKS ne ispadla iz vlade, trese pred oslovo scnco, ki »i jo je sam naslikal. »Slovenec« zavrača trdi, tev, da bi dr. Korošcc iskal oblasti zato, da bi se m«ščev«l nad političnimi nasprot« niki (O aaneta simplicitas!) in da noben minister is vrst SLS ni zagrešil kakega po. litičnega preganjanja. Obenem naglaia po. trebo po kulturnih in gentlcmenakih poli, tičnih metodah. (Falzificirans pism« in iz« j«*e političnih nasprotnikov v »Slovencu«!) 1 leči moramo, da oboji prav dobro poznajo drug drugega, tako radičevci kakor kleri« kalci. Prepričani smo, da je k temu znatno pripomoglo njihovo skupno sodelovanje pri volitvah v trgovsko zbornico. V«e, kar si sedaj očitajo drug drugemu, je rea, gol« čista resnica. Sedaj so se razkrinkali sami in dokazali, da je obojim predvsem za oblast Priprave za slovesen sprejem češkoslovaških parlamentarcev Beograd, 34. septembra, p. Danes popol. dne je bila sej« plenuma odbora zt sprejem češkoslovaških parlamentarcev. Predse val je M«rko Trifkorič, prisoten p« je bil po en zastopnik vs*ke parlamentarne sku« pine. N« tej seji se je v glavnih obrisih določil program sprejem« in bivanj« čcho» slovakov v ntši državi. P«rltmentarci prt= stopijo n«So mejo 3. oktobra ob 15 uri v Subotici. Tn «e jim že priredi sprejem. 5!a jim bo n ssproti delegacij« n«ših parlamen= tarcev. Gosti nadaljujejo pot v Beograd 3. oktobr« ob 20. zvečer. Na kolodvoru jih bo v imena Narodne skupščine pozdravil Marko Trifkevič. Beograd bo slovesno raz svetljen in okrajen s cvctjcro. Dne 4. okto br« ob 11. bo slavnostna sej« Narodn skupščine v prisotnosti češkoslovaških pa lamentarcev Dne 5. oktobra bodo Čehi od potov«Ii n« grob Neznanega juntka ter po lofili temeljni ktenen češkoslovaškemu do mu. Zvečer bo gledališču slavnostni prec st«v« in večerjt v češkoslovtškein poslanic Stvu. 6. oktobra zvečei odpotujejo češko= slovaški ptrlamenttrci v Srbijo, v Topok in Skoplje, ter se 8. oktobra vrnejo v Beo gr«d. \T«to ttkoj ntdaljujejo pot v Za greb, potem pt v Split in Sušak. Iz Suša k« se s po«>ebnim vlakom odpeljejo \ Ljub lj«no, kamor pridejo v pondeljek. 11. okto bra. Ako bo takrat kralj na Bledu, pohitij' tudi nt Bled. Odbor za izenačenje davkov Beograd, 24. septembra, p. Zvečer je itr. sejo skupščinski odbor zt ntčrt ztkona . izenačenju neposrednih davkov Sprejeti s bili z malimi izpremetr.bsmi členi 123. d' 129. Cl. 130. je bil rezerviran in govori < tem. da smejo davčne oblasti predpisovat strne davek obvczanci-m, ki imajo man prihodkov, kakor 10.000 dinarjev Cl 131 do 133., ki govore o reklamacijskih odbo. rib, so sprejeti. Čl. 134 je rezerviran, 135 pa sprejet. Trgovinska pogajanja z Nemčijo Beograd, 24. septembra, n. Ker se bodo trgovinska pogajanja z Nemčijo v kratkem začel«, je trgovinsko ministrstvo vsem tr« govskim zbornicam poslalo okrožnico s po= zivom, da podajo svoje pismeno mnenje o vprašanjih, ki naj bi se o priliki teh po. gajanj sprožil«. Pričakuje se, d« se bodo pogajanj« s Nemčijo začel«, čim se kon« čajo pogajanja, ki se vrše sedaj v Parizu radi pogodbe med Francijo odn Belgijo in n*šo državo. Po v*®? nre plas, !e ..Domovina" ra nas! ajorrC' ,7>, » v.. Sobota 25. IX. 1926 • • Nove stanovanjske hiše v Ljubljani Ljubljana, 24. septembra Zaradj regulačnih de! ob Ljubljanici so v letih 1910 in 1911 podrli tri hiše ob vzhodnem delu Turjaškega trga za Medc- novo hišo, t. j. ob Ljubljanici. Tako je nastala na tem koncu Turjaškega trga vrzel, ki napravlja na vsakogar neprijeten vtis. Bivše hiše so tvorile namreč arhitektonsko in umetniško dovršeni zaključek Turjaškega trga To potrjujejo vsi strokovnjaki, ki so kdaj obiskali Ljubljano. Od sedanjega poslopja banke Slavije, to je od vrhnega roba Turjaškega trga, se je videl arhitektonski lep zaključek, ki je tudi zastiral na desnem bregu stoječe hiše in hodnike po njih zadnji strani. Tudi je bil pogled na grad v skladu s starimi hišami Naglasa in Obreze, harmonično lepo učinkujoč tako, da se je dobil vtis, da mora biti ta trg samo na ta način zazidan, a ne drugače. Sedaj je ta harmonija po odstranitvi hiš uničena in je ostal neprijeten vtis nezakroženega TurjaSkega trga. Ves ta svet pa je svoječasno odkupila mestna občina in je sedaj lastnica treh velikih parcel. V času sedanje stanovanjske bede je torej najumestneje, da mestna občina namesto na kakem drugem kraju postavi na teh treh parcelah novo stanovanjsko poslopje. Z ozirom na to, da kvari lice Ljubljane prazni prostor napram Ljubljanici na spodnjem koncu Turjaškega trga in z ozirom na pomanjkanje stanovanj in veliko soci.ialno bedo v srednjih in nižjih slojih je gerentski svet sklenil, da se na označenem mestu sezida stanovanjska hiša v slogu, odgovarjajočem okolici, s stanovanji po 2 do 3 sobe in s pritikiinami. Pri-rede se tudi kopalnice. V pritličju naj bodo trgovski lokali, proti Ljubljanici pa na] se eventualno napravijo prostori, v katerih se namesti javna kuhinja. Gradbenemu uradu je naročeno, da predloži načrte in proračun stroškov. To poslopje se torej zgradi kolikor mogoče v istem slogu in na isti način, kakor so bile prejšnje hiše. Čevljarska ulica ostane zazidana v isti širini in se poslopje ne umakne v stavbno črto. Ljubljano dvigajo na njen prikupljivi ln umetniško kolikor toliko dovršeni nivo le njene stare hiše z arhitektonsko dovršenimi fasadami in njene stare ulice, ki so bile krajevno tudi v arhitektonskem delu lepo zasnovane po naših prednikih. Teren na tem kraju ••toji . pod pritiskom vodnih žil, pomešanih z mivko. Treba bo torej obračati posebno pažnjo na fundacijo poslopja. Želeti je. da gradi mestna občina s stavbnega in higijenskega stališča, vzorne hiše. torej z docela ustrezajočimi pritikiinami. sobami za pasle in kopalnicami. V 20. veku b: v Liubljani ne smelo biti nobene nove hiše brez kopalnic v vsakem stanovanju. Tega načela se drže že dolgo vsa mesta z moderno upravo. Vsako boljše stanovanje sme danes obstojati iz najmanj 'treh prostornih sob s čim večjo dnevno razsvetljavo. Gerentsk? svet je. kakor čujemo, namenil zgraditi novo projektirano mestno hišo predvsem uradništvu ter mu nuditi stanovanja po modernih načelih higijene in civilizacije. Ta sklep pozdravljamo kot nov dokaz smotrene agilnostj gerentskega sveta ljubljanskega. Za deložirance v Ljubljani Dasi je mes'na občina za Bežigradom zgradila veliko število hiš In hišic ter oddala stanovanja, je ostalo vendar še precej deltfžirancev na cesti, a tudi mnogo strank brez primernega bivališča. Marsikdo se je presrečen končno vselil v nova mestna poslopja. Marsikdo pa je nesrečen, ker vzlic vsem vročim upom ni prišel na vrsto. Borba za stanovanja na magistratu je bila strašna. Ljudje so obupno prosili, jokali, nekateri celo razsajali. Toda magistrat ob najboljši volji ni mogel ugoditi vsem. Stanovanj je še premalo. Treba bo še graditi hiše in hišice Za najbolj nesrečne deložirance se namerava še pred zimo zgraditi ob Ižanski cesti stanovanjske provizorije, obstoječe iz prostorov po 20—25 ms. Napravi se do 50 takih sob. V njih bodo ljudje vsaj na suhem in gorkem. raji in Prometna konferenca avstrijskih in naših delegatov v Mariboru Včeraj dopoldne se je vršila v Mariboru pod predsedstvom velikega župana dr. Pirkmajerja konferenca avstrijskih in naših delegatov radi osnovanja skupnih obmejnih postaj v Pliberku in Dravogradu. Konferenci so prisostvovali zastopniki obeh centralnih vlad. železnice, carine in policijskih' oblasti Po pozdravu avstrijskih delegatov je veliki župan dr. Pirkmajer določil dnevni red in ugotovil, da gre za praktično izvedbo celovškega sporazuma iz leta 1931, ki določa skupne železniške postaje za železniško, carinsko in prometno-policifeko službo obeh mejnih držav na Jesenicah, v Pliberku, Dravogradu in Radgoni. Ker tvori vprašanje, skupnih mejnih postaj enoto, se more smatrati sedanje obravnavanje skupnih postaj v Pliberku in Dravogradu za pričetek ureditve vseh gori navedenih skupnih postaj, ki naj bi začele poslovati istočasno, in sicer z uveljavljenjem novega voznega reda majnika 1927. Po daljšem temeljitem razpravljanju glede predpogojev za ureditev skupnih postaj v Pliberku in Dravogradu, je bilo na podlagi iizjav prisotnih delegatov obeh držav ugotovljeno popolno soglasje v naziranju, da je osnovanje istih z razmeroma majhnimi preureditvami izvedljivo v kratkem času. Eventualno potrebne stavbne adaptacije in razpored uradov se določi po ogledu na liou mesta. Dosežen je bil popoln siporazium glede vseh točk, o katerih se je razpravljalo radi osnovanja omenjenih obeh skupnih mejnih postaj. Ob zaključku je predsednik dr. Pirkmajer izrazil željo, da bi se započeto delo glede skupnih mejnih postaj nadaljevalo in da bi prišlo čim prej do sporazuma in s tem do potrebnih olajšav, katere pričakujejo od teh institucij na obeh straneh. Nato se je vodja avstrijske delegacije zahvalil velikemu županu dr. Pirkmajerju za uspešno vodstvo konference. Popoldne je bila konferenca zaključena in podpisan zapisnik, nakar se je vršil ogled obeh delegacij na licu mesta, da ugo-tove prostore, ki pridejo v poštev za posamezne urade. Sporazum potrebuje le še odobritev obeh vlad. Renovirana cesta na Vršič Danes se bo vršil komisrjonelni ogled na inicijativo Avto-kluba. v .Ljubljani renovi-rane • ceste Kranjska gora-Vršič, kateremu bosta, prisostvovala zastopnika velikega županstva in Gradbene direkcije. Zopet nov prelaz preko alpske meje naše domovine bo izročen s tesn prometu, reči moremo predvsem motornemu prometu: prelaz Vršič, dohod v Trento, dohod in kijuč tudi v jugoslovenske doline Pišnice. Cesta, ki pelje na Vršič, je po svoji panorami morda najlpeša v Alpah. Vije se ob Pišnici neposredno pod skalami ogromnega gorskega masiva, ki se vleče od Jalovca do Mojstrovke in preko Prisojnika in Razorja ob Križkih podov in Triglava, tvorec državno in naravno mejo. Prehodi preko tega masiva so le redki in težavni, posebno proti Pišnici so stene strme in nedostopne. Boljši dohodi so s Trente; odtod vodi pot na Razor, na Prisojnik, na Križke pode in odtod preko prelaza pod Sovatno v Vrata. Iz Trente so tudi dohodi na Jalovec in na Mojstrovko. Edini prelaz, ki je eventualno uporabljiv za vozila, je Vršič Že v vojnem času so zgradili oziroma izgradili smelo zamišljeno cesto, ki vodi ob Veliki Pišnici mimo koče na Gozdu (1226 m) in Erjavčeve koče (1530) do prelaza in na drugi strani mimo koče na Vršiču (1661 m), ki je že v laških rokah, v Trento. Po vojni je ta dovoz v Trento, ki jc v tujih rokah, propadel vedno bolj. Le sem pa tam so vozili še živež za planinske koče po tej cesti ali pa so se sprehajali po njej carinski stražniki. Pred približno dvema letoma pa se je začelo izredno zanimanje za to cesto. Bili so po-največ motociklisti, ki so prirejali dobro uspele izlete na Vršič. Slednjič se je začel baviti s popravo te ceste Avto-klub. Cesta je momentano v najboljšem stanju in skoraj do vrha popolnoma pasabel. Pokrajinsko je Vršišika cesta ena najlep- ših v naši =šir-ni domovini, morda tudi v vsej Evropi. Ze od Kranjske- gore se vije med dvema stenama: na eni strani -(levi, vzhodni) se vleče mogočni greben Špik-Ponica, Križ, Škrlatica, -na drugi strani široki mejni masiv, fz doline sta dva Izhoda: skazi Krnico preko-Križke stene in podov v Vrata ali pa preko Vršiča v Trento. Krasen razgled, ki ga nudi cesta vsak moment z druge strani, sijajni panorama, ki se razprostira pred očaranim gledalcem, vabita vsakogar, ki je že užival te krasote, da si jih zopet in- zopet ogleda. Avto pleza dalje, višje -po serpentinah, že se vije cesta ob robu snežišč in še deloma z ledom pokritih prodišč. Tik pod skalnimi stenami Mojstrovke v očigled Erjavčeve koče spleza v luknjo, se dvigne ln — je na meji. Tudi onstran meje krasna gladka cesta, kup laških stražnikov in fmaticarjev, na levi zgoraj pa gleda v dolino enooki ciklop Prisojnik. Popravljena cesta na Vršič pa ni le velikega pomena za turiste tn športnike iz naših pokrajin, poklicana ie tudi, da privabi čim več laških turistov v naše Alpe, da privabi čim več tujcev- v naša letovišča, da na ta način pripomore našemu internacijo-nalnemu prometu. Bližina velikih gorenjskih letovišč in kopališč ter bližina še druge državne meje garantirajo novo urejeni cesti frekventen obisk in mnogo novih občudovalcev našemu krasnemu planinskemu sveta. Aleksander Hudovernik častni član CMD. Izmed stražnikov, stoječih na braniku slovanstva, se dviga korenjaška postava g. notarja Aleksandra Hudo-vernlka. «Ne boste nas ugonobili; zastonj so vsi vaši napori!« tako je klical sovragom že 20 let na skupščinah Druž- be sv. Ciriia ni Mettada. ia-njegov glas je odmeval preko mej. V njihovo gnezdo zahaja. Vse ve, kaj naklepajo zoper nas. Znane so mu vse njihove poteze. On je tisti činitelj. ki o pravem času ukrene protipoteze. V narodni borbi je neizprosen. Roseggerju, ki je pozval nemške imovitnike, naj darujejo po tisoč kron za raznarodovanje Slovencev, se je odločno postavil po robu z osnovo narodnoobrambnega sklada, ki je nara— stel sedaj na 143.432.50 Din. Ko se je zlegla Siidmarka in pohlepno segala po slovenski zemlji, je notar Hudovernik z dvema tovarišema osnoval protidru-štvo Branibor, kateremu je bil predsednik. Nemška bojna društva so trosila med mladino strupa polne knjižice. Hudovernik je delal na to, da je naša deca dobila v roke dva letnika koledarčka Branibora. Prvemu je stal na čelu globoke narodne ljubezni prožeti spis Aleksandra Hudovernika «Mladi-ni!» Konzorciju za izda vanje glasila slovenskih narodnih brambovcev «Slov. Braniku« je stal na čelu Hudovornik. Dolgo vrsto let je notar Hudovernik predsedoval podružnici CM za kosta-njeviškj okraj. Preselivši se v Ljubljano je leta 1906. stopil v družbeni glavni odbor in sprejel blagajniški posel. Prinesel je blagoslov CM blagajni, ki pod njegovo upravo ni- bila nikdar prazna. Napadi z znane strani so-ji prinašali znamenita volila; Polak, Kotnik, Marija Vil-harjeva . . . Georg, Pirnat so blesteči svedoki narodne požrtvovalnosti. Zapuščinske razprave vseh družbenih dobrotnikov je vodil notar Hudovernik — Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera. Sobota, 25.: «Tosca». Gostuje baritonist Rudolf Bukšek. D Torek. 28.: «Tbsca». D. Četrtek, 30.: «Wally». E. Šentjakobski gledališki oder Sobota, 25.: «Hlapci» Premijcra (Otvorit* vena predstava.) Ob 20. Nedelja, 26.: «Hlapci». Repriza. Ob 20. Današnja odpade. Radi smrtnega slučaja v rodbini operna pevke ge. Vilke faletove in radi obolelosti gospe Zaludove odpade za danes napovedana predstava cTo-sce» v ljubljanski operi. Delo se uprizori mesto nocoj t torek zvečer za abonente reda D. Catalanijeva , angleško veseloigro »-Miss Hobbs, od Jerome - Jero-mea, Langerjevo «Periferijo>, Molnarjevo itd. Opera študira Leonca-vallove «GlumflSe>->, pripravlja pa Massene-tovo in Puccinijevp cMadame But-terfiy>. Opereta bo naštudirala to sezono v navzočnosti pesnika Otona Župančiča in v režiji nadre-žiserja ljubljanskega gledališča gosp. prof. Šesta kot gosta. Mariborski gledališki abonma. Rok za origlase je podaljšan do nedelje, 26. septembra. V interesu občinstva opozarjamo interesente, naj se abonirajo čim prej, najkasneje pa do 26. t. m., ker bo pozneje abonma dražji. Gostovanje beograjske opere v Sofiji in sofijske v Beogradu. Iz Beograda poročajo: Ravnatelj Narodne opere v Sofiji-Peter Stoj-čev je izmenjal misli z direktorjem opernega gledališča v Beogradu glede gostovanja sofijskega opernega ansambla v Beogradu. Izgleda, da bo imela akcija uspeh in da bodo gostovali bolgarski pevci v Beogradu, beograjski operni umetniki pa v Sofiji. Posmrtna opera Viktorja Parme. Skladatelj Viktor Parma je ostavil v rokopisu nedovršeno opero humoristične vsebine •.Pavlihas. Opera bi naj bila Parmovo živ-ljensko delo. Pokojni skladatelj jo je z malimi izjemami končal, instrumentiral pa je samo prvo dejanje. Kar je preostalo, so izročili Parmovi dediči skladatelju Muhviču v Zagrebu, ki je sedaj opero izpopolnil. Za delo se zanima uprava ljubljanske opere in ni izključeno, da se uprizori še to sezono na našem odni. Povratek srafika Vlad Kirina v Zagreb. Znani grafik Vladimir Kirin, ki se je mudil prešlih šest mesecev s študijskim namenom v Parizu in Londonu, se je prošle dni vrnil v Zagreb. Prinesel je seboj risbe, ki se nanašajo na pariško življenje in bivanje pisa-I elja A. G. Matoša. Risbe izidejo v posebni knjigi, za katero nabira gradivo v Parizu književnik Ljubo Wiesner. Kiplingove najnovejše pesmi so pravkar izšle pod naslovom Domače vesti * lz »Vodnikove družbe«. Knjige »Vodnikove družbe« v Ljubljani so dotiskane. Te dni jih dobi v roke knjigovez. Cim bo vezava končana, jih prične pisarna takoj razpošiljati. Zato pozivamo poverjenike, da takoj vrnejo, v kolikor tega že niso storili, izpolnjene vprašaine pole, ki so jih pred kratkim dobili od vodstva. * Češkoslovaški parlamentarci v Jugoslaviji. Ker se češkoslovaški parlament sestane 14. oktobra na jesensko zasedanje, so češkoslovaški poslanci, ki posetijo Jugoslavijo, prisiljeni svoje bivanje v naši državi skrajšati. Kakor znano, bi po prvotnem načrtu morali priti v Ljubljano 12., na Bled pa 13. oktobra. Po novih dispozicijah pridejo v Ljubljano nekaj dni preje, ni pa izključeno, da poset v Ljubljani splon odpade. * Odlikovanje bivšega češkoslovaškega generalnega konzula v Ljubljani. Kralj Aleksander je odlikoval bivšega češkoslovaškega generalnega konzula v Ljubljani g. dr. Otokarja Beneša. sedaj v ministrstvu zunanjih del v Pragi, v priznanje njegovih zaslug, ki si jih je pridobil s svojim šestletnim, poglobljenju bratskih stikov med Jugoslavijo in Češkoslovaško posvečenem delovanju v Ljubljani, z redom Sv. Save III. vrste. Odlikovanje mu je bilo izročeno 22. t. m. K zasluženemu odlikovanju naše čestitke! * Za načelnika oddelka za poljedelski pouk v ministrstvu za poljedelstvo .ie imenovan dr. J. Petek. * Skupščina Zveze slovenskih planinskih društev. Kakor smo že poročali, se bo vršila v dneh od 25. do 27. t. m. v Pragi skupščina Zveze slovanskih planinskin društev, ki ie bila lani osnovana. Dnevni red te skupščine je: 1. Volitve predsedništva za leto 1927. 2. Predlog predsedništva glede enotnega znaka za legitimacije in glede skupnega giasila Zveze slovanskih planinskih društev, ki bi naj izšlo vsako leto enkrat. 3. Predlog »Polskiego Towarzy-stva Tatrzanskiego« v Krakovu glede mednarodne turistovske federacije. 4. Predlog Slov. plan društva v Ljubljani, da stopi mesto njega v Zvezo »Savez planinskih društev SHS«. — Kongresa v Pragi se udeleže za Slov plan. društvo Makso Hrova-tin iz Ljubljane, za Hrv. plan. društvo Josip Pasarič iz Zagreba in za Srb. plan. društvo Vasa Staiič iz Novega Sad .. Po kongresu prirede planinci izlet iz Pra se v . . a • . Pr.Jrovskc pečine. Za predsednika bo leiOs izvoljen nujbrže Poljak m se zbog tega premesti sedež Zveze iz Prage v Krakov. * »Uradni List« št. 87 z dne 24. t. m. objavlja naredbo o pobiranju občinskih do-klad v občinah bivše voivodine Koroške, o pobiranju okrajnih dokiad v območju okrai-nin zastopov mariborske obiasti, o pobir.i-nju občinskih dokiad v občinaii Trojane. Motnik in Špitalič v celjskem srezu ter razglase velikega župana mariborske oblasti, raznih drugih uradov in oblastev ter razne objave. * Komisar za agrarne operacije v mariborski oblasti. Minister poljoprivredo i voda je postavil za komisarja za agrarne operacije v mariborski oblasti g. Ivana Pokorna. ki je že prevzel uradne posle. — Uradni sedež komisarja ostane začasno v Ljubljani. Turjaški trg 3. imel bo pa počenši z oktobrom uradne dneve v Mariboru v palači velikega župana, soba št. 9, pritličje, desno in sicer vsak prvi četrtek v mesecu r>d 10. do '13. ure. Stranke, ki imajo bližje v Ljubljano, se morejo zglasiti v navadnih uradnih urah tudi v Ljubljani. * Smrtna kosa. V Ljubliani e preminula v četrtek gospa Milena baronica Zois, rojena T r e o. Truplo pokojnice prepeljejo iz Ljubljane na graščino Brdo pri Kranju, odkoder se bo vršil pogreb danes ob 5. popoldne na pokopališče v Predoslje. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Poprava potov do carinarnice na Rakeku. Pišejo nam: Gradbena direkcija v Ljubljani ie razpisala v »Uradnem Listu« št. 81 od 7. t. m. za 30. septembra licitacijo za tlakovanje in popravo potov do carina:-nice na Rakeku. Smotreno započetemu delu žppanstva od julija 1924 .ie končno uspelo dobiti za to potrebna denarna sredstva. S projektiranimi deli se Rakek vsaj nekoliko sprav: v tako stanje, kakor ga zahteva nje-gcv položaj ko; važna obmejna postojanka. * Nov parnik. Parobrodno društvo »Le-vant« ie kupiio v Italiji 700trtonski tovorni parnik. Parnik ;e dob ! ime -Drina* in je vpisan v šibeniški luki. To bo pni šibeni-ški panik za dališo plovbo. * Tudi iirvatski lastniki premogovnikov morajo /nižati ceno premogu. Prometno m:--istrstvo ;e stavilo seda i tudi lastnikom premogovnikov na Hrvatskem iste zahteve, kakor jih je stavilo že poprej ostalim lastnikom premogovnikov v državi. Kakor se P' roča. so lastniki hrvatskih premogovni-:ov zahteve že spre cli in bodo cene pre-regu znižane. Mednarodni delavski urad in .luzosiavi-ia. Dne 13. in 14. oktobra se bo vršilo v Ženevi 33. zaseuanie Sveta mednarodnega Jelavskega urada. Mednarodna o^ganizaci-a delodajalcev pa bo zborovala dva dni poprej. Jugoslovenske delodajalce bo zastopal na teh konferencah generalni tajnik ndustrijske centrale. Gjoka Čurčin. * Kongres profesorjev v Novem Sadu. Od 27. do 29. septembra se bo vršil v Novem Sadu kongres proiesorjev. Pričakuje se okoli 300 udeležencev iz vseh pokrajin države. * Na obrtni nadaljevalni šoli pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je vpisovanje v vse razrede dne 30. oktobra od 8. do 12. ure v poslopju meščanske šole. Nanovo vstopivši vajenci in vajenke naj prinesejo s seboj odpustnico in vpisnino 100 Din: le res revni vajenci bodo vpisnine oproščeni. o čemur odloča šolski odbor. Po zakonu I morajo hoditi v nadaljevalno šolo vsi obrt- j ni in trgovski vajenci ter vajenke, katerih j mojstri stanujejo od šole do 6 km razdalje. Izostale in zamudnike bo kaznovalo sresko poglavarstvo kot obrtna oblast. Redni pouk se prične v sredo dne 6. oktobra ob 14. uri. * Podaljšanje avtomobilske poštne vožnje. Kakor se nam poroča, se v bližnji bodočnosti otvori avtomobilna poštna zveza med Sv. Petrom pod Sv. Gorami in Rogatcem. Da bo z otvoritvijo moderne poštne zveze ondotnemu prebivalstvu jako ustreženo. ni treba še posebej poudarjati. * Poziv železniškim vpokojencem. Društvo obvešča svoje člane, da je bila dne 9. in 10; t. m. v dosego zasluženih pravic ponovno deputacija železniških vpokojencev vseh direkcij v Beogradu. Nekateri člani imajo še poravnati članarino. Naj vsakdo stori svojo dolžnost, da more društvo nadaljevati svoj težak boj do končne zmage! — Odbor želez, vpokojencev. * Smrt starega srbskega četnlka. V Beogradu je umrl te dni kapetan I. ki. Velimir Milovančevič, znani srbski četnik. Rodom iz Topole se je že kot mladenič udejstvoval v četniškem gibanju. Udeležil se je vseh vojn in je bil ponovno ranjen. Odlikovan je bil z vsemi našimi ter tudi številnimi inozemskimi odlikovanji. * Otvoritev kavarne. V hiši g. L. Pursa-geria v Radovljici se otvori danes dne 35 t. m. popolnoma novo urejena kavarna. Lokal je okusno opremljen. Ugodno za domače občinstvo, planince in okoličane. Za cenieni obisk se priporoča Ivan Glivar, ka-varnar 1291 * Knjižnica za slepe! Že delj časa so naši sotrpini želeli in pogrešali primernega čtiva v Brailovi pisavi, da bi se izobraževali in s tem tudi krajšali čas. Ta želja pa se jim ni mogla izpolniti, ker nimamo dosedaj primernih sredstev za nakup tiskarskega stroja. Zato pa so si nadele slovenske požrtvovalne dame pod vodstvom ge. prof. Min-ke Skabemetove težko nalogo izpolniti slepim njihove želje. Pričele 60 same tiskati ročno s tablicami. To je seveda zelo naporno in počasno. Izvršile so dosedaj 62 knjig. Vsebina je zelo raznovrstna. Zastopani so naši najboljši slovenski pisatelji kot: dr. Prešeren. Cankar, dr. Tavčar in dr. To knjižnico so dale v oskrbo Podpornemu društvu slepih, ki bo pričelo takoj s poslovanjem. Bodi izrečena vsem požrtvovalnim damam, zlasti pa ge. prof. M. Skaberneto- vi v imenu vseh sotrpinov najiskrenejša hvala. — Podporno društvo slepih. Ljubljana. WoIfova 1"2. * Podgane v vodnjaku. Pišejo nam: Na potovanju skozi Trebnje sem si hotela na postajnem vodnjaku ugasiti žejo. K sreči me opozori neki gospod iz Trebnjega, naj ne pijem, ker so pred kratkim potegnili iz vede par mrtvih, že napol razpadiin podgan. Pogiedam v vodnjak in vidim, da ie prava gnojnica, polna nesnage. Ubogi kolodvorski uslužbenci in potniki, ki morajo uživati tako vodo in sramota za dotične oblasti, k so v prvi vrsti poklicane, da bi morale skrbeti za splošno higijeno. Svetujem vam, da vodnjak popravite ali pa za-su.iete, da se ne bodo okužili uslužbenci in potniki. Po toči zvoniti je prepozno! Ne čakajte, da postane Trebnje drugi Hamburg! Lekarniškega piiii z gimnazijsko maturo sprejme lekarna na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod: „Sigurna eksistenca" nalog. oddelek ..Jutra". ŽIMNICE predelujem po 35 Din in izvršujem vsa tapetniška dela po najnižji ceni; na željo piidem tudi na dom. J. KLOBČAVER, Mestni trg 17. 4 Ponesrečen napad ciganske tolpe na banko. V Šidu ie poskušala nedavno tolpa ciganov ponoči napasti tamkajšnjo slovaško banko. Vsled hrupa pa se je zbudila hišnica in stopila s svojima hčerkama na dvorišče. Neki cigan io je zgrabi! za grlo, nakar je ena izmed njenih hčerk močno udarila cigana po glavi. Drugi cigan je priskočil v tem trenotku svojemu tovarišu na pomoč s puško in ie sprožil. Toda krogla ni zadela hčerke hišnice, kateri ie bila namenjena, temveč ciganovega tovariša, ki se je zgrudil takoj mrtev na tla. Cigani so jvoiega mrtvega tovariša naložili nato na voz in izginili v temni noči brez sledn. Klub poizvedovanju jih oblasti dosedaj še niso izsledile. * Samomor starke vsled bede. 68ietna vdova Katarina Birmat v Zagrebu ie v samomorilnem namenu izpila steklenico oeto-ve kisline in so jo našli pred bolnico ra kužne bolezni nezavestno na tleh. Prepeljali so io v zakladno bolnico, kjer je kmalu nato podlegla težkim notranjim poškodbam. Pred svojo smrtjo je izjavila, da io je pognala k obupnemu koraku neizmerna beda. Stanovala ?e poprej skupno z nekim cestnim pomeiačem, ki pa ie nedavno umrl. Ker jo je hišni lastnik hotel za vsako ceno vreči na cesto, je razprodala svoje revno pohištvo in prenočevala potem po vežah hišnih kotov ali pa pri usmiljenih liudeh * Vse zaigral in se obesIL V okolici Splita so našli v neki mainni hišici obeše nega knjigovodjo Henrika Friedla, rodom iz Gradca. Pri njem so našli listek s sledečo vesbino: Tu je šel prostovoljno v smrt dne 20. septembra ob 11. dopoldne Henrik FriedI iz Gradca. V nedeljo je zaigral ves svoj zaslužek, zapustil nato ženo in otroke, odšel v splitsko okolico in se tamkaj obe sil. Njegovo truplo so našli šele čez tri dni * Ponarejevalska aiera v Vršcu. Policija mrzlično poizveduje in vodi preiskavo na vse strani. Afera s ponarejanjem dinarskih bankovcev, ki so jo odkrile oblasti v Vršcu zavzema vedno večje dimenzije. Zapletene so v nje številne osebe in je bilo po raznih krajih aretirano že mnogo sumljivih oseb. Aretirani mehanik Schmid, ki je bil zapos-len v tvomici Seidel v Vršcu, ie bil eden najboljših delavcev tovarne in je izdeloval le najfinejše stvari. On je vsekakor glavni krivec, med aretiranimi pa so tudi pravi zločinci. Nekateri so na vprašanje preiskovalnega sodnika, zakaj so ponarejali bankovce, hladnokrvno odgvorili: »Naša država živi v denarni krizi in smo ji hoteli na ta način pomagati!« * Zagrebška modistinJa izvršila samomor v Splitu V četrtek popoldne so dobili razni meščani v Splitu pismo 251etne roodistinje iz Zagreba, Mire Križanič, v katerem spo> roča, da bo izvršila samomor. Križaničeva je prispela v Split pred enim mesecem, ker se je sprla doma s svojimi starši. Policija je takoj poslala svoje organe po okolici me sta poizedovat, vendar mladenke niso našli. Domneva se zato. da si je v obupu v resnici vzela življenje. * Tkanino »Etermnn« zahtevaj od trgovca, če si potreben trpežnega perila. 178 * Telovadni čevlji najboljše vrste in naj cenejši Ie pri znani tvrdki ■»Volka«, nasproti Mestnemu domu v Ljubljani. 1290 Regiment po cesti ire... je naslov kolosalne veseloigre, ki jo mtri v nedel o prinese ELITNI KINO MATICA. Iz Ljubljane ttalbolj? čeli graditi še betonsko škarpo. ki bo mejila na cesto. a— Nedeljski počitek v brivnicah. Veliki župan mariborske oblasti ie razveljavil sklep Zadruge brivcev glede popolnega nedeljskega počitka. Proti tej odločbi bo Zadruga vložila prizlv na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu in je začasno popoln nedeljski počitek še vedno v veljavi in morajo torei brivnice in damski česalni saloni biti ob nedeljah v mesto Maribor ves dan zaprti. Celokupna deželna \ vlada za Slovenijo v Ljubljani ie z naredbo z dne 10. oktobra 1919, št. 706. Uradni list štev. 161, odredila popoln nedeljski počitek v obratih brivcev, frizerjev in iasničariev za mesta in trge. ki štejejo nad 5000 prebivalcev. Ta naredba ie še vedno v veljavi in ima moč zakona. Proti tistim, ki se ne bi ravnali po tel naredbi, bo načeistvo vložilo ovadbo na obrtno oblast prve stopnje. Da ie ta naredba še vedno v veljavi, je potrdilo tudi veliko županstvo v Ljubljani s svojim dopisom z dr.e 3. avgusta 1936, o. br. 706-1 61. a— Stepla sta se. J. Martinu je bila iz suknjiča v delavnici ukradena zlata ura. V šali ie vprašal svojega sodelavca, ali mu jo ?e mogoče on skril. Ta pa šale ni razumel in je Martina udari! tako močno, da je padel na tla. Na tleh ležečesa ie še s kolom tolkel, tako da je dobil Martin pre ce.i težke rane. Pretepač se bo moral zagovarjati pred sodnijo. a— Zobozdravnik dr. med. Herman Sedaj, bivši asistent na vseučiliščni zobni kliniki v Gradcu, se je naselil v Mariboru kot družabnik dr. Lambrinosa in ordinira v njegovih ordinaciiskih prostorin v Gosposki ulici št. 2-n.. od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. 1292 Samo oni «o praoi Penkala izdelki, U to označeni z imenom aH vanfvtnQJB!#nbo. Iz Celja e— Ne sejejo in ne žanjejo, pa vendar žive. Svojčas smo že poročali, da se potikajo po Celiu razni individuii, ki nimajo nikakega posla, a žive na stroške drugih in se imajo pri tem bolje kakor ljudje, ki si morajo svoj vsakdanji krun zaslužiti s trdim delom. So to ljudje, ki mislijo vedno na to, kako bi na lahek in prevaranten način opeharili svojega bližnjega. Marsikateri ceUski gostilničar, natakar ali natakarica bi vedela o tem veliko povedati. Čudimo se, da imajo te osebe še toliko obzirnosti do takih postopačev in jih ne naznanijo policiji in s tem rešijo za vedno celjsko občinstvo te niflre. Poleg te vrste ljudi je pa v Celju tudi nekaj takih, ki niso naši državljani in so optirali svojčas za Avstrijo. Njih očetje, ki imajo tukaj svojo obrt ali trgovino, so seveda postali naši državljani in zaposlujejo svoje faatke v svojih podjetjih, mesto da bi dali kruna mladim ljudem, ki so naši državljani in izpolnjujejo v državi tudi svojo vojaško dolžnost Namen svoječasne opcije za tuje državljanstvo je bil ta, da se odtegnejo vojaški obveznost!, ker se jim je tudi posrečilo. Da se ti mladeniči posnjehujejo našim iantom, je za njih popolnoma jasno, za nas pa seveda ne. Želimo, da bi se njerodajne oblasti za te pojave v Celju zanimale. >— Tečaj »Brezalkoholne Produkcije« v Celja se je moral radi tehničnih ovir preložiti na nedeljo dne 10. oktobra. e— Narodna Čitalnica v Celju hoče izpopolniti svojo knjižnico. Ker pa je treba za dosego namena precejšnjih denarnin STed-stev, namerava prirediti v letošnji sezoni dve ali več iger V ta namen sklicuje čitalnični odbor za danes, v soboto 25 t. m., ob osmih zvečer v čitalnični sobi sestanek gospodičen in gospodov, ki bi hoteli pri teh grah sodelovat! ir. pomagati k zboljšanju knjižnice. e— Oiepšanje mesta. Mestna občina je dala napraviti pr! brvi v mestni park lepo škarpo. Kakor čuiemo. namerava še pred zimo otvoriti del projektirane poti na le- vem bregu Savinje. Ob tej priliki omenimo. da je regulacija levega brega Savin-.e nnjno potrebna. Ta lev: breg ie popolnoma razrit in ie pogled na njega iz mes'ne;a parka skrajno žalosten. e— Trgovska nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1926-27 bo \ ponedeljek 27. in v torek 38. t. m., vsakokrat od IS. do 30. ure. Prinesti je k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo in 25 Din za vpisnino. Obisk z a to šolo je obveze,i za vse vajence iz mesta Celia in iz celjske okolice. Razredni izpiti se bodo vršili v ponedeljek 27. in v torek 28. t. m. od 16. do 20. ure. e— EnodneTni tečaj o brezalkoholni uporabi grozdja In sadja pri g. Martinu Pere-v Zavodni pri Celiu se je preložil od nedelje 36 t. ra. na nedeljo 10. oktobra, ker je g. prof. Verbič kot vodja in glavni predavatelj na teh tečajih za enkrat zadrža Nadaline prijave so še mogoče. e— Iz poslovnega sveta. Na LjubijansK. cesti v Celju ie otvoril novo brivnico gospod Bulatevič Miroslav, dolgoletni fcrivsk pomočnik v Celju. Damski frizerski saior, otvori v Gosposki ulici z 2. oktobrom g. Avgust Taček. V trgovinski register so se vpisale v Celiu zadnji čas sledeče tvrdke: Društvo za prodajo Singerjevin šivalnih strojev Bourae in Conrp., podružnica Celje, Fischer in dr„ trgovina z manuiakfjr-nim blagom ter lesna kemična industrijska družba »Ajda« v Teharjih pri Celju. e— Izreden občni zbor Celjskega pevskega društva se bo vršil v sredo dne 29. : ob 20. uri v mali dvorani Narodnega do—.a. Vsled nujnih in važnih radev prosimo noštevilne udeležbe. e— Žalni dan invalidov v Celiu. Ie ep običaj, ki ga ie uvedla invalidska orsari-zacija, da se spominja vsako lete enkrat :,. milijone padlih vojnih žrtev, ki so na krvavih bojnih poljanah žrtvovali svoje mi <=:■; življenje za blagor in čast svoje do:ro >";•„. Krajevna organizacija Udruienja vo nih invalidov bo počastila spomin svojih povojnih tovarišev v torek, dne 19. oktobra z žalno mašo in z običajnim vzporeden ki ga bomo še priobčili. Prosimo pa žt danes vse celjske urade in oblasti, da odpošljejo na to skromno proslavitev s: — • = vseh padlih junakov svoje depataciie. e— Razpis mesta obratovodje pri ceiiski mestni elektrarni. Mestni magistrat razpisuje mesto obratovodje v mestr: elektrarni. Prosijo lahko tudi poleg sl-sol-viranin akademikov - inženjerjev absolventi srednje tehnične šole z daljšo praks Prošnje se morajo vložiti pri mestnem :v.-.-gistratu celjskem do 15. oktobra. e— Brivnice v Celju v zimski se/«mi. r 1 oktobrom se bodo odpirale celjske br- -niče zjutraj ob 7.30 in bodo odprte do 1?. ure. Popoldne so pa o-dprte cd 13. do Is ure. Ob sobotah so odprte od 7.£> i:re z .-raj do 19.30 ure zvečer nepretrgoma, nedeljah ln praznikih od 7.30 do 11..3"j ar;. e— Celjski Sokol otvori svojo plesno io'i tudi v letošnji zimi s 15. oktobrom. Podrobnejša navodila slede v kratkem. e— Nasilnež. Celjska policija je prekratkim aretirala brezposelnega Franca A. -ha. ki je v prepiru zabodel z nožem v roko nekega kamnoseškega pomočnika in r.:u prizadjaj težko telesno poškodbo. Af proti kateremu je vložena obtožba rad; .-lesne poškodbe, je bi! spuščen na prosto, s ji bi! zopet aretiran radi tatvine sada na vrtu g. Janiča. Arh je vojn! invalid roke in znan nasilnež. Bil ie radi nasilno:"' in razgrajanja odpuščen iz Invalidskega c ma ter'se je v zadniem času ooiikii celjski okolici. Kakor smo zaznali, je ms invalidi par takih razgrajačev, ki če'i svojim tovarišem invalidom Ie sramoto. P: pomlnjamo. da ne bo zopet kakega r.jsp raznmljenja, da nikakor nočemo delati organizaciji vojnih invalidov krivice, temveč hočemo njej samo koristit: s tem. da ožigosamo one osebe, katerih nastopaaie je tej organizaciji samo v škodo. Iz Trbovelj t— Skrb občine za socijalne naprave. Tr* boveljska občina je naročila pri tvrdki spod Ivan Pečar, restavrater na Qpčinah, je poslal na razstavo v kopališču Monte« catini kraški teran, ki je zelo ugajal, tako da so izrekli g. Pečarju priznanje in mu podelili veliko nagrado in zlato svetinjo. p— Kvsrners.ke otoke poseča on. Mrach m uči fašiste, kako moraio delovati, da po* ganejo ti kraji čimprej čisto italijanski. Zahteva disciplino in vsi, ki so sposobni, morajo vstopiti v fašistovsko. milico, da bodo vedno pripravljeni za vse slučaje! p— Žensko udruienjt v Opatiji je pro* slavilo tudi letos na običajen način svojo krsno slavo. Razstavljena so bila ročna de* la nekaterih marljivih članic udruženja. Prireditev je potekla dostojno Šport Senzacija v boksarskem športu Genne Tunney zmaga po točkah nad dosedanjim svetovnim prvakom v težki kategoriji Jackom Derapsejem. Krasen zaslužek obeh boksarjev. Dosedanji svetovni prvaki v težki kategoriji. V četrtek ob 9.30 zvečei (po naše v p®, tek ob .3.30 zjutraj) se je vršila v veliki areni filadelfijskega razstavnega prostora gigantska borba med dosedanjim boksar* skim prvakom težke kategorije Jack Dem* psevem in Genne Tunneyem. Borba ni šla do skrajnosti, temveč je bilo določenih sa* mo deset rund. To je bila mogoče sreča za Tunneva. kateremu se ni posrečilo zma* gati nad svojim nasprotnikom s knock ou« tom, temveč si je priboril ponosni naslov svetovnega prvaka s tem, da mu je ko* misija prisodila zmago po točkah. Srečanje med Dempseyem in Tunneyem pravzaprav ne odgovarja normam, ki so pri nas v Evropi v veljavi. Toda Amerika je čudna dežela tudi v športnem oziru. Newyorška atletska zveza, ki ji je dode« ljen član ameriške vlade, ie svojčas izdala sledeči «ferman»: «Dempsey se sme in mora boriti le s črn« cem Harrvjem WilIsom, šampijonom črne rase. Če se bo Dempsey branil meriti se z Willsom, mu bo atletska zveza zabTani* la sleherni nastop v državi Newyork.» Ta podzemska borba med športno in* stanco in Dempseyem je tekla celi dve le« ti. Javno mnenje se je jelo ostentativno obračati od Dempseya, ki mu je očitalo, da se izogiblje boja s črncem zato, ker se ga boji. Slednjič pa si je vendarle izbral svojega nasprotnika v osebi boksarja Tun» neya, za mateh pa, ki se vsled zvezne pre* povedi ni mogel vršiti v državi Newyork, je bila izbrana Filadelfija, ki leži v državi Pensilvanija. Oba boksarja sta že vnaprej, še preden se je raatch vršil, imela zagotovljeno si* jajno plačilo. Tako je imel dobiti Dem« psev 450.000 dolarjev (25 milijonov Din), noefisi da dobi ali izgubi, povrhu tega pa še 50 odst. tiste vsote, za kolikor bi bilo presežka preko 1 milijona dolarjev vstop* nine. Geneju Tunnevu je manažer žago* tovil 150.000 dolarjev (8 in pol milijona Din) plus 12.5 odstotka presežka Stadij, v katerem se je mateh vršil, ima prostora za 130.000 ljudi. Impresario si je veselo mel roke: vse vstopnice so bile re* zervirane in pokupljene vnaprej. Seveda je rudi špekulacija bogato prišla na svoj račun. Sedeži okoli ringa so veljaii v pro* daji 50 dolarjev (2S00 Din!); dva dni pred matehem so jih špekulanti prodajali in tu* d- prodali po 300 dolarjev, in neposredno pred borbo celo pc 600 in 900 dolarjev! (do 50.000 Din!!). Kolikor se more do se* daj presoditi, je v celoti prišlo v blagajno okoli 2 milijona dolarjev; potemtakem do* bi Derrtpsey poleg 450.000 še od presežka ca pol milijona dolarjev, to je Dlizu 50 milijonov lašega denarja. Dempsey je lahko zadovoljen, čeprav je bil poražen. Prišel ie po ceni do težkih milijonov, izognil se je s tem opasni borbi s črncem Willsom in si. upajmo, za vedno ohranil svoj lepi umetni nc- Sij boril se menda po tem poram ne h-j vec. Tega mu tudi ne hi ol 10. pri službujočem pod* saveznem odborniku, g. Ček prevzame bla« gajno. Kolesarski klub «Perun» v Mariboru razpisuje za 26. t m. medklubsko dirko, katere se smejo udeležiti vsi klubi mari* borske oblasti. Start točno ob 13.30 Dir* kajo 4 skupine in sicer: 1. mladi na progi Maribor«Marenberg«Marihor (90 km). 2. sta« rini nad 35 let na progi Maribor*Fala»Mari« bor (32 km). 3. Dame na progi Maribor« Kamnica*Marihor (8 km). 4. Naraščaj na 2 km. Prijave sprejema do vključno sobote, 25. t. m. g. Fran Nabergoj, Cankarjeva uli* ca 1. Priiavnina znaša 10 Din. Vložek za številko 5 Din Po končani dirki skupni pohod v hote! »Kosovo*. Srednješolski miting. Opozarjamo vsa p. n. šolska vodstva in tekmovalce, da je srednješolski miting za prvenstvo Slove« nije, ki se je imel vršiti dne 26. t. m radi nastalih ovir in okupiranosti vseh igrišč prenešen na soboto popoldne dne 9 okto* bra t. I. na igrišču ASK Primorje. Gospodarstvo Vinska kupčija in izgledi vinske trgatve Lepi m solnčni dnevi meseca septembra so stanje vinogradov znatni zboljiali in popravili mnogo škode, ki jo ie zakrivilo pomladno in poletno deževje. Tako prihajajo sedaj iz vseli vinorodnih krajev naše države ugodnejše vesti. Kljub temu pa bo seveda letošnja vinska letina po količini znatno zaostajala za lansko, po računih vinogradnikov povprečno za 30 in celo 40 odstotkov, pa tudi kakovost bo najbrž" večinoma povsod zaostajala za lansko. To pa ne velja le za Jugoslavijo, temveč za vso Evropo, ki je bila lelos vsa deležna -'ihocrn vremena. Spričo takšnega položai-i se opaža na vseh zunanjih tržiščih tendenca lahnega naraščanja cen. Tudi na naših tržiščih so cene deloma jiorasle. dasi kupčija ni posebno (živela in se tudi izvoz nc razvija. Na zagrebškem borznem sestanku so zabeležene za posamezn? vina naslednje cene: hrvatska lanska vina: belo od fi—fi.5 odstotka 280—300 Din. od 7—7.5 odstotka 300 do 350 Din, od 8—9 odstotkov 350 —400 Din. šiler zagorski, 7odstotni 280 -300 Din: sta ra vina: belo. namizno, 9odstotno 700—750 Din, graševina, lOodstotna 800—850 Din. traminec. llodstotni 825_r00 Din. beli bur-gnndec. 12odstotni 900—1000 Din: banst ska vina: vršaško belo, 8 8.5 odstotka, "27o do 300 Din, 9—9.5 odstotka 325—350 Din, tOodstotno 850— 400 Din, vršiško črno otelo. 9—lOodstotno 250—275 Din za hektoliter: dalmatinska vina: črno 43—46 Din. opolo 40 do 45 Din, belo 42 —45 Din. viški sladki ocolo, 13odstotni 50—52 Din, viško belo. 12 odstotno 40—42 Din. neretvansko belo, 10 do 10.5 odstotka 30—35 Din po hektograin Malliganda. Tržaa poročila Novosadska blagovna borza (24. t. m.). Pšenica: baška. 75 /76 ka. 2 vagona 257; baška. Sombor, 2 vagona 260; banatska, Be-gej, 3 vagoni 262.50; sremska, Stara Paziva, 7.5 vagona 255. Turščiea: banatsk i, Bečkerek, 1 vagon 145. Moka- baška, _ • 2 vagona 370; baška. '6^-, 2 vagona 257.50; banatska. r7,.. za oktober, 1 vagon 160. Otrobi: baški, v jutastih vrečah, 3 vagoni 107.50. Tendenca nesoremeniena. Svinjski sejem v Mariboru (24. t. m.). Do-gon 339 svinj. Povprečne i-ene so bile: pra-sci, 5—6 tednov stari 40—100. 7—9 tednov stari 125—150, 3—4 mesece stari 250-300. 5—7 mesecev stari 420—450. 8—10 mesecev stari 525—550, 1 leto stari 1000—1200 Din komad. Kg žive teže 9.25—10. kg mrtve teže 15—17 Din. Prodalo pe ie 217 komadov. Kupčija živahna. Dunajski živinski sejem (23. t. m.). G o-veda: Dogon 527 glav. Cene nespremenjene, le biki so se podražili za o grošev pri kilogramu. Za kg žive teže notirajo: voli 1.10—1.S5, biki 1.10-1.43. krave 1.05—1.30, slaba živina 0.80—1 šilinga. — Svinjo: Dogon 1512 komadov. Nespremenjene cen:1'. Za kg žive teže notirajo: mesne svinje 1.80 do 2.40. debele 1.70-1.90 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (23. t. m.). Ker so prispela iz Amerike in iz Budimpešte poročila o padcu tečajev, se ie na Dunaju razvijal promet zelo mirno. Rž je bila dalje čvrsta. Uradno notirajo vključno blagovnopromelni davek brez carine za 100 ks v šilingih: pšenica: domača 38—39. potiska 42.50—43.50; rž: 27.25 do 28.75; t u r š č i c a: 25—26; oves: domači 23.75—24.50. Spor med vlado in Nfrndnn banko za radi imenovanja guvernerja. Iz Beograda poročajo, da noče vlada imenovati za guvernerja Narodne banke nobenega izmed petih kandidatov, ki jih je predlagal pred kakšnim mesecem dni upravni odbor Narodne banke, temveč forsira imenovanje svojega zaupnika J. Ma?koviča. Zatrjuje se, da se spričo tega spora pripravlja zakonski načrt, ki bi spremenil sedanja razmerje med vlado in Narodno banko, s čimer bi bila NaroJ-ni banki odvzeta možnost predlaganja gu-vernerskih kandidatov. Upamo, da se vendarle ne bo zgodilo, da bi se uvedla strankarska nestrpnost tudi v ta važen zavod, kjer naj bo odločilna pri imenovanju guvernerjev le strokovna usposobljenost. - Gospodarski kongres in orenite* hmeljfkega izvoza. Naš stalni vsakoletni gospodarski kongres, ki se .ie sestal letos v Beogradu, je. kakor običajno, tudi letos ocenil naš izvoz za dob" od 1.1 m. do 1. septembra 1927 Med različnimi važnimi izvoz nimi predmeti je tudi hmelj, katerega izvoz ;e ocenil kongres, kakci čitatno. na 280.000 kilogramov v vrednosti 290 milijonov Din Kar se količine tiče. se ie tu egodila pomota in bi moralo stati 2.800.000 kg ali 28.000 metrskih stotov. ker sicer količina ne bi odgovarjala ocenjeni vrednosti. Neka statistika je pred hmeljevim obiranjem ocenila produkcijo hmelja v Jugoslaviji na 30.000 metrskih stotov. toda po pozueiših poročilih o rezultatih obiranja je pridelek zelo zaostal za to cenitvijo, tako da moremo pc. našem mišljenju računati le na izvoz okrog iS.OOO metrskih stotov letošnjega pridelka, kar bi dalo (po povprečni ceni 100 Din za kilogram') okrog 250 mil«'-'1- : - rjev. Ker so se pokupile tudi *tare nloge iz 1. 1925 in 1924.. je gornia svota 250 milijonov go tovo prekoračena, a 290 .liiliionov dinarjev bo dosegla le. ako cene močno poskočijo in se ostanki 5e ne prodanega hmelja prodajo r.ad sedanjo ceno. Pri našem računanju smo r-d$teli neznatne kolif:i-e l^melja. ki ostanejo doma za domače pivovarne. = Frank in lira slabša. Na mednarodnem tržišču je včeraj močneje r opustil francoski frank. Nekoliko sta popustila tudi lira in belgijski frank. Izredno šibek je bil rumun-ski lej. ki je v enem tednu padel za sedem odstotkov. Na curiški borzi je nazadoval francoski frank na 14.28 od 14.45 predvčerajšnjim. dočim je lira popustila na 18.95 od 19.025 predvčerajšnjim. = Podaljšanje ležarinskega roka v pri staniščih. Prometni minister je izdal odredbo, s katero je dovoljeno v pristaniščih: Bakru. Dubrovniku, Metkoviču, Solinu. Splitu, Sušaku in šibeniku podaljšati brezplačni leiarinski rok za ves čas slabega vremena. Ta rok določajo pristaniška poglavarstva. Odredba bo stopila v veljavo s 1. oktobrom t. 1. = V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke: Slaščičarna sm. dobavo r:>zni'i inventarnih predmetov. Predi""' : ogoii pri ekonomskem odeleniu te direkcije. — Direkcij" državnih železnic v Zagrebu sprejema do 5. oktobra ponudbe za popravo 9 komadov iivanov. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. oktobra ponudbe za dobavo 10(50 kg svinca. — Vršile se bo i slc ine ofertalne licitacije: 5. oktobra pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 100.000 kg angleške?- livarskega koksa in 50.000 kg lesnega o?lia ter glede dobave stavbnega mate>- ' ' ■ '-i-ši:a in zidna opr*-ka in žlebakil: 13 oktobra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 4n komadov štedilnikov: li. oktobra pri direkciji državnih železflic v Srra!ev»- ^i«''15 dobave borovih drčo- i»r el^de dobave raznega železa: 15. oktobra pri direkciji držav nih železnic v Subotici glede dobave 2000 komadov knjižic inih se ie iskalo blago. toda prometa ni bilo. — Na deviznem tržišču tendenca nespremenjena. Tečaji so v glavnem obdržali svojo višino. Italija se je v začetku sestanka trgovala po 207.5, a je dO konca popustila na 207. Skupili promet v devizah 4.5 milijon.! dinarjev. Notirale so devize: Ani-'t' ;7.pIačllo 2265.1—2275.1 Dunaj izplačilo 796.5 -799.5. ček isto. Berlin izplačilo 1347—1350. Budimpešta 0.07925 - 0.07955. Italija izplačilo 206.42—208.42. London -zplačilo 274.4 de 275.2, ček isto. N'e\v York kabel 56.58—56.78 ček 56.454- 56.654. Pariz izplačilo 156—158. Praga izplačilo 167.35—168.15, ček islo, Švica izplačilo 1092.75—1095.75; valute: dolar 55.85—56.05: efekti: bančni: Eskompt-na 100_.101. KredPna Zagreb 101-102. Hipo 55 -56. Jiigo 91.5—92. Praštediona 865 do 867.5. Slavenska 12—13. Ljubljanska kre-diltia zaključek 165: industrijski: Eksplea-iaeija 7—10, Gutmann 215-235. Isis 50—51. Slavonija 31-31.5, Trbovlje 290—300, Vevče '05 — 115. šečeruua O.-ijek 350 -360: državni: investicijsko 72—73.5. agrarne 41—43. Vojna škoda, promptna 308.5—307.5. za jk-Mbev 309- 310, kasa 307-307.5. Beograd Devize: Dunaj 796 -797, Berlin 1349—1350. Bruselj 153—155. Budimpešta 0- 0.0795. Bukarešta O—30.50. Italija 207 do 207.25, London 274.7—274.75. Nev. Vork 56.52—0. Pariz 154—154.5, Praga 167.7 do 167.75. Švica 1093.75-1094.25. TRST. Devize: Beograd 48.25—48.75. Dunaj 387 - 397. Praga 80.25- 81.25, Pariz 75—76. London 131.25-132.30, Ne* York 27.10—27.40. Curih 523- 528. Budimpešta 0.0382—O.0392. Bukarešta 14—15.50; v a 1 u-t e: dinarji 47.75—48.50. dolarji 26.90 do 27.25. 20 zlatih frankov 104—108. zlata lira "24.50. CURIH. Beograd 9.1475. Berlin 123.25. New York 517.50. London 25.11 tri osminke, Pariz 14.28. Milan 18.98, Praga 15.325. Budimpešta 0.007250. Bukarešta 2.73, • Sofija 3.75. Duuaj 73.025. Varšava 57. DUNAJ. Devize: Beograd 12.49—12.53 Berlin 168.35—168.85. Budimpešta 99.01 do 99.31, Bukarešta 3.6450—3.6650. London 34.33—34.43. Milan 25.92—26.02. Ne* York 707—709.50. Praga 20.9425—21.0225. Pariz 19.93—19.63. Sofija 5.11—5.15. Varšava 78.15—78.65. Curih 13(5.63—137.13; valute: dinarji 12.47—12.13. dolarji 704.18 do 708.18. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 58.59, v Berlinu 7.145. v Lo*ndonu (popoldne) 274. v New Yorku (23. t. m. po borzi) 1.77. Samo še Janes! Samo še danes! Med najlepše filme kar jih prinaša zlata sezija 192o. 2i. štejemo tudi prekrasno filmsko delo razkošja, idealne ljubezni, strasti in nezvestobe MLADA K Hi Samo še tri krat nastopa v tej seziji ljubljenka vse kino publike, temperamentna črnooka LYA de PUTTI ki šteje vlogo plesalke Grite v tem velcfihnu za snoju najboljšo kreacijo sploh. Predstave se vrše danes točno cb i, pul 0., pul S. in 9. uri Jutri v nedeljo novi veliki veseli šlager=film! — Pazite na naš jutrišnji oglas, da ne zamudite prvo predstavo! ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani, moderna izvrstna ventilacija — Telefon št 124 X Čudeži v Italiji. V Veroni se je dogodil čudež, o katerem vse govori. Pred kratkim je namreč z vedrega neba udarila strela v neko hišo. V prvem nadstropju je sedel na stolu deček. Strela je stol tako ožgala. da se je izpremenil v pglje — dečka- pa ni niti omamila. Nato se je šla strela izpreha-jat po hlevu, kjer je ubila dve kravi i -nega osla. Ostalih oslov v Italiji ni r • t X General — novomašnik. V Incro- iltu na Bavarskem je te dni bral novo -našo ekscelenca vitez Reichling v. Meldesg. bil je med vojno general-lajtnant. brigadni komandant in končno poveljnik trdnjave In-gostadt. Po vojni je vstopil v frančiškaaski samostan in sedaj bere novo mašo v svojem 70. letu. X Princi se ne ženijo. Zanimivo je, da se evropski prestolonasledniki nekako branijo ženitve. V prejšnjih časih so tako visoke otroke že v zibelkah roročali in jim do- ločali neveste. f'udeu slučaj pa je, da nobe.-t i evropski prestolonaslednik momentauo ni zaročen niti poročen. Angleški princ Edvard Albert Welški je 32 let star, najbolj modni elegan. po katerem se ravnajo vsi mladi lordi in aristokratie angleškega itn-j perija in ima milijonske dohodke na leto, I da bi lahko vzdrževal več kot eno družino | — iu še ni poročen. Istotako ie belgijski princ, ki je star 23 let. še neporočen; mož mnogo potuje in je baje zelo nemiren duh. Norveški princ Olaf. ki ima šele 23 let, je str; sten športnik in v splošnem ni prevroč oboževatelj lepega spola Veliko upanja pa vzbuja kraljevskim nevestam laški prestolonaslednik l"niberto. ki je star 22 let in bo kmalu zrel za ženitev, kakor pravijo. Najmlajši evropski prestolonaslednik pa je Alfonzo španski, ki ima 19 let, in Julijana Holandslca, ki je stara komaj 16 let. Tu bo treba na vsak način še malo počakati. Zdravstvo Dr. Stane Zajec: Fizikalno zdravilišče Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Liub^ani Naša prestolica se razvija in izpolnjuje v mnogih smereh in noče zaostajati za drugimi evropskimi mesti, temveč se ponovno stavlja ob stran onim. ki ustrezajo kar najbolj dobrobitu njihovega prebivalstva. Med najbolj hvalevredne pridobitve zadnjega časa štejemo lahko in pn vsej pravici novo otvorjeno fizikalno zdravilišče Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, nameščeno v novi zgradbi tega urada na Miklošičevi cesti ter opremljeno z vsemi najmodernejšimi pripomočki, ki se uspešno rabijo v to svrho; saj nudita ravno moderna tehnična in zdravniška znanost na tem polju nešteto novega in dobrega. Ni lahka dovršitev in ureditev sličnih ustanov in tudi sedaj je bilo treba mnogo vztrajnosti in marljivih preudarkov. To dejstvo poudarjamo zato. ker navadno smatramo za samo po sebi umevno vse. kar je že ustvarjeno. Vendar pa moramo Okrožnemu uradu priznati zaslugo, da si je bil svest velikih koristi, ki jih bodo deležni njegovi zavarovanci, če jim bo nudil vsestranske možnosti zdravljenja, in upravičen je bil v to po zgledih in izkušnjah drugih mest. Zaveda se pa važnosti zdravilišč? v polni meri, ker je tudi nečlanom na razpolago, saj je prvo in edino v Ljubljani. Mnogo jih ie, ki jim njihov posel in čas ne dopuščata. da bi se odpeljali v zunanja zdravilišča. Tako bo ustreženo tudi tem, ker bodo lahko ostali doma in kljub temu deležni zdravljenj, ki jih nudijo zunanja zdravilišča. Oglejmo si. kaj obsega novo zdravilišče za fizikalno medicino. Vsestransko je zastopana hidroterapija, to je celotnost metod, ki uporabljajo vpliv različno temperiranih medijev na telo v zdravilne svrhe. Kot nosilec temperature služi v prvi vrsti voda v vseh agregatnih stanjih in aplicirana v raznih zdravilnim zahtevkam odgovarjajočih modifikacijah. Kemična svojstva čiste vode pri teh aplikacijah niso mernd-'"- • Hrugačen je vpliv, če voda vsebuje raztopljene ali sus-dirane druge snovi, kot nairazlič. soli, aro-matične substance in plinasta telesa. V tem slučaju ne govorimo več o hidroterapiji, temveč o balneoterapiji, čeprav so pri teh postopkih poleg kemičnih važna tudi fizikalna svojstva. Za namene hidroterapije je v zdravilišču velika dvorana z dvema bazenoma, kadmi za polkopeli in sedeče kopeli, prostor z nad-glavnimi in stranskimi škotskimi prhami; pod slednjimi razumemo one. pri katerih se aplicira nizko in visoko temperirana voda oziroma para zaporedoma na isti del telesa. S prhami ni možno samo temperature, ki se da najfinejše urejati, temveč tuii mehaničen vpliv na telo poljubno stopnjevati: od finega dažja do običajočega vodnega curka. Od teh modifikacij sta odvisna vpliv na telo in njegova reakcija, ki se hoče doseči. Nadalje vidimo v tem prostoru stanice za parne in vročezračne kopeli. Poleg te dvorane pa se nahajata sobi za celotne parne in kopeli v vročem zraku. V posebni sobi se nahajajo priprave za zdravilne ovitke iu otiranje ter aparati za zdravljenje okončin z vročim zrakom, ki se gre--:ejo električnim potom in pri katerih se ne tvorijo nobene plinaste primesi ter so vsled tega porabni tudi pri najnežnejši in občutljivi koži. Kot že omenjeno, govorimo o balneoterapiji tedaj, če vsebuje voda zdravilne primesi, ki im.t.io svojevrsten vpliv na telo. V ta namen služijo inedik;:mentozne kopeli, kopeli s plinastimi primesmi, kakor ogljikovo kislino, žveplene kopeli, ovitki z ra-dioemanaciiskim Fanuoblatom itd. Pod elektroterapiio razumemo zdravljenje potom električne energije v najrazličnejših oblikah. Metode zdravljenja v novem kopališču so prikrojene najmodernejšim zahtevam elektromedicine in se vrše z aparati za galvanični. faradični in visokofrekvenčni tok. Dočim povzročajo pri galva-ničnem in faradičnem toku že najmanjše ja-kosti živahne dražljaje. kože. živcev in mišičevja. kar uporabljamo pri obolenjih teh organov, pogrešamo pri visokofrekvenčnem toku vsako neprijetno draženie, pač pa opažamo na živem telesu oni fizikalni pojav, ki nastane tudi v anorganičnem prevodniku. če teče skozi njega dovolj močan tok, - provodnik se segreje. Na ta način nam je moeoče zdraviti organe potom toplote, ki jo poljubno lahko proizvajamo v njihovi notranjosti. Zato imenujemo ta način zdrav-. Ijenja diatermiio. Za električne kopeli služijo v ta namen zgrajene priprave, kakor kadi in četverostanična kopel, ki omogočajo splošno in notranje zdravljenje potom električnega toka. V svrho mehanoteranije služijo aparati za strojno masažo in posebni aparati, ki slnžiio za razgibanje okorelih sklepov ]>o vnetjih in operacijah, pri ukrčenih mišicah, za zdravljenje pri zastoiib obtoka krvi, lenih prebavilih itd. Fototerapijo imenujemo /.dravljenje s -svetlobnimi žarki različne valovne dolžine. Vsaka skupina valovnih dolžin ima poseben vpliv na telo in zato jih dandanes, upora-b-Ijamo ločene drugo od druge. Ono. skupino, ki se nahaja onstran vijoličastega dela solnčnega spektra, imenuiemo ultravijoliča-ste žarke in jih proizvajamo s kremenčevimi svetilkami. Kot je razvidno iz teh vrstic, je oprema zdravilišča jako bogata na zdravilnih pripomočkih in lahko s ponosom tuje goste, ki bi hodili skozi Ljubljano, med drugimi znamenitostmi opozorimo tudi na to najnovejšo pridobitev; saj je dunajska občina na slišno ustanovo, ki je njena last in ki služi. zdravljenju ljudstva, tolikanj ponosna, da ne zamudi prilike. pokazati jo tujim gostom. ki oosetijo to mesto. Zdravilišče bo v najkrajšem času otvorjeno in splošno pristopno. Iz življenja in sv Zdravljenje slepote z ultravioletnimi žarki Iz Londona poročajo: V Royal London Ophtalmic Hospitalu se je posrečilo nekemu zdravniku s pomočjo ultravi-joletnih žarkov ozdraviti slepoto. Eksperimente je delal okulist dr. W. C. Du-ke-Eldcar. Že nad leto dni je uporabljal svetiljko z živosrebrno paro, ki se je sijajno obnesla pri vnetnih aiekcijah roženice, celo v takih primerih, kjer so odpovedala vsa druga sredstva, n. pr. pri obolenjih tuberkuloznega značaja. Mnogim pacijentom se je na ta način vid znatno izboljšal in v nekaterih slučajih popolne oslepelosti se je specijali-stu posrečilo vrniti slepcem vid s pomočjo regeneracijskega procesa, ki je obnovil obolelo staničje. Ti ugodni rezultati so vzbudili v medicinskih krogih velikansko pozornost in okulisti so začeli natančno proučevati te primere, da si ustvarijo o zadevi popolnoma jasno in precizno sodbo. Beograjska strojepiska nemška kne?ini?. V listih beremo zanimiv historijat žene nemškega kneza Arenberga v Mona-kovem. Dama. ki sedaj že ni več mlada, je rodom Beograjčanka. N!ekoč je bila strojepiska in je živela zelo bedno. Morala je čestokrat menjati službo in vihar življenja jo je med svetovno vo.ino zanesel v Skoplje. ki so ga zasedle sovražne čete. V Skopliu se je med okupacijo sezna-n:!a z nekim nemškim vojaškim zdravnikom. ki jo je leta 1918. odpeljal s seboj v Nemčijo. Zdravnik je kmalu nato umrl in nekdanja strojepiska je prišla v družino knezov Arenbcrgov za družabnico. Imela je priliko spoznati nekega člana rodbine, ki se je zaljubil vanjo in jo pozneje vzel za ženo. neglede na njeno siromašno preteklost Rodbina knezov Arenbergov ie v rodu z bivšim nemšk;m, sedanjim angleškim in belgijskim dvorom. Stric kneza Arenberga. ki je poročil našo Srbijan-ko. je bil najprej ljubimec, pozneje pa soprog kneginje Julije, razvedene žene srbskega kneza Mihajla. Bivša strojepiska se piše danes za kneginjo Ano Arenhergovo in še sedaj od časa do časa obišče Beograd, ker kot vsaka ptica ljubi gnezdo, iz katerega je izletela. Spominski avto iz svetovne vojne Meseca septembra 1914. je vrglo francosko armadno vodstvo vse razpoložljive čete na Marno, da bi zadržalo Nemce, ki so prodirali proti Parizu. Takrat so morali tudi lastniki avtomobilov oddati svoja vozila, da se ž njimi opomore armada. Seveda so bil; ti avtomobili solidni izdelki iz predvojnega časa, namenjeni normalnemu prometu in zato so se kmalu obrabili; morali so jih vzeti iz prometa in jih vreči med staro že-lezje. Od vseh teh vozil, ki so bila re-kvirirana v začetku vojne leta 1914., sta prestala vse burje in viharje samo dva avta. Enega od njih je poklonilo armadno vodstvo v dar vojaškemu muzeju v Hotelu des Invalides. drugi voz, avtomobil Renaultovega tipa, pa je romal v skladišče Renaultove firme. Nihče ni mislil, da bo to vozilo nekoč napravilo slavno pot iz Evrope v Ameriko. Tvrdka je namreč podarila zadnji preostali eksemplar vojnega voza, ki je šel skozi vse vihre svetovne vojne, kongresu ameriških legijonarjev v Filadel-fiji, ki ga bodo sedaj javno razstavili. Prošle dni je avto zapustil Pariz. Na njem so vihrale francoske in ameriške zastave, šoferja vozila, ki sta se menjavala, pa sta nosila v ročni torbici dve poslanici, prvo od maršala Focha, drugo pa od bivših francoskih bojevnikov. Tako se je utrdilo in na časten način zapečatilo francosko-ameriško vojno tovarištvo. Nezaželieni poljub Živel je bahač, ki se je v družbi rad širokoustil, da igraje pritisne poljub vsaki deklici na obraz, samo če hoče. Nekoč je sedela v njegovi družbi mlada dama, ki je protestirala proti njegovemu neumnemu blebetanju ter ga pošteno izpovedala. Don Juan ie ves rdeč skočil pokonci in hotel dami dokazati, da je od besed do dejanja pri njem le en korak. Družba se je zakrohotala in jela zbijati neslane opazke, bahač pa je medtem potisnil damo v kot in skušal doseči svoj namen. Ženska si je pomagala z zvijačo; ko se je širokoustnež približal njenim ustnicam, ga je oklala v nos. Prišlo je do tožbe. Ogorčeni fičfirič je navajal v obtožnici, da ga je dama za 14 dni onesposobila za delo ter ga osramotila pred družbo. Zahteval je zadoščenja in odškodnine. Odvetnik ob-toženke, ki je zagovarjal damo pred dunajskim sodiščem, pa je povdarjal, da je imela zalezovanka pravico braniti svojo žensko čast, ne izberaje pri tem sredstva, ki so ji bila na razpolago. Na mestu so bili torej tudi zobje. Sodnik se je temu stališču priključil in osramočeni bahač se je moral odstraniti ne samo z oklanim, ampak tudi z dolgim nosom. Negafantsi Kanal Svojevrsten rekord angleške zdravnice. Angleška doktorica mis Mac Lellan je zajedno z nekim londonskim šoferjem v pondeljek poskusila preplavati Kanal pri Grisnezu. Šofer je prvi odjenjal. Bil je v vodi jedva pet ur. ko je jel pešati, tako da so ga morali vzeti na ladio, ki je vozila za njim. Mnogo več vztrajnosti ie pokazala žilava zdravnica. Šele eno miljo od Dovra, torej skoro na cilju, so jo začele ostavljati moči in prijatelji, ki so jo spremljali, so se zbali, da se jim ne potopi pred očmi. Potegnili so jo na ladjo, vzlic temu, da je protestirala ter se v doslovnem pomenu besede z vsemi štirimi otepala «nadležnih» vsiljivcev. Čeprav se ji torej nejna namera, preplavati Rokavski preliv ni posrečila, je vendar pogumna plavalka lahko zadovoljna; kajti prebila je v vodi polnih 25 ur in 20 minut ter s tem dosegla rekord, ki se mu dosedaj še nobena žen- ska niti oddaleč ni približala. Naslednje jutro je poskusil preplavati kanal polkovnik Freyberg W. Cross. toda tudi njemu muhasti Kanal ni bil naklonjen. Plaval je devt ur in 37 minut in je bil oddaljen od Dovra pet milj, ko je moral odnehati. Ne sicer od utrujenosti; bil je v vojni ranjen v nogo, ki ga je naenkrat začela tako silno boleti, da se je skoro onesvestil. Sedanji njegov poskus je bil tretji. Četrtič bo morda imel več sreče. Jack Dempsey, dosedanji boksarski prvak sveta v težki kategoriji, ki ga je v četrtek v Filadelfiji premag-al po točkah Genne Tunney. (Glej športno rubriko.) Indijanci plemena Yaquis. Pred dnevi so poročali ameriški listi, da je tolpa Indijancev Yaquis napadla pehotni bataljon Mehikancev in ga skoro popolnoma uničila. Prebivalci marša bi bili nam Ijubliančanom nemalo nevoščlivi, ako bi vedeli, da se tako izborno in ceno oblačimo pri tvrdki D;aoo Schwab, L'Ubl;ana. Nemški tekač Koernig.' ki je v nedeljo na lahkoatletskem mitingu v Colombesu pri Parizu izenačil olimpijski rekord na 100 m (10s 5 sek) in dosegel na 200 jardov (183 m) odlični čas 19'/= sek. «Tiger», eden izmed največjih francoskih torpednih rušilcev. Jernej Jereb: V ječi (»Med stenami«.) .letnišnica je del sodnijskega poslopja, ki stoji v veliki razsežnosti ua vogalu dveh ulic in .it- sez.lana v nekakem uradnem slogu javnih poslopij prejšnje vladavine. Ta slog ni prijazen, zdi se kot slog uradnih spisov, strog in enoličen. Majhno, ozko dvorišče, obdano na levi z visokim dolgim zidom, in na desni s poslopji, me je sprejelo med se. Zdelo se mi je. kakor da sem stopil v visoko utrdbo. Šele, ko so se zaprla vrata za menoj, sem občutil nekaj, kar mi je bilo prej neznano in sem nehote postal na mestu. »Dalje!« Stopili smo skozi vrata in se prestopili par stopnic navzgor. Mala veža je bila pred menoj, iz veže je vodila množica vrat na desno in na levo. Ena vrata so bila težka in železna. Dva paznika sta stala z resnim obrazom v veži, kot bi hotela s tem podčrtati važnost poklica, ki ga opravljata. Vse mi je bilo novo. Videl sem, da stopam v novo življenje. V ječo! To dejstvo se mi je ta hip še vedno zdelo humorja vredno. Veriga je zarožljala, roke so bile proste, lahke; stopili smo v pisarno. Pisarna je kvadratna soba z dvemi okni. dvema pisalnima mizama, s pultom, na katerem leži ogromna knjiga. Par omar, ki hranijo razne predmete kaznjencev; stojala in podobe, druge-gega nič, razen dveh stenskih ur, ki sta obe počivali; ena je kazala tretjo, a druga enajsto uro. Za pultom je stal majhen, uniformiran gospod z ravnodušnim izrazom na obrazu, ki je napravil name vtis tru-d-nosti; navzdol viseče brke so mu zakrivale polovico ust glavo je držal nekoliko naprej, prsa vzbočena, da je bil podoben črki S. Ta gospod, ki je imel po en srebrn našiv na rokavu in na kapi, je bil pod-ravnatelj kaznilnice. Pogledal me je z medlim pogledom, ki je pričal, da mu je vseeno ali mu pripeljejo morilca ali tatu. Podpisal se je na papir, ki ga je prinesel brigadir s seboj in mu ga je vrnil. S tem sem bil izročen v njegovo varstvo. Nagnil se ie nad ogromno knjigo in pričel pisati. Opazoval sem omaro, knjige, podobe in stoječo uro... Nato me je poklical podravnatelj: »Stopite bližje!« Podravnatelj je slonel nad debelo knjigo in delal važen obraz, kakor da misli vse popisati. Personalije, dolga veriga, katero sem se polagoma naučil na pamet. Ime in priimek. Očetovstvo, materinstvo, rojstno letnico in dan, rojstni kraj, pristojnost, poklic... »Časnikar.« Podravnatelj me je pogledal. Pero je škripalo po raskavem papirju. Eden izmed paznikov je stal na vratih in me gledal. »Cemu so vas aretirali?« Povedal sem mu. Skoro bi me bilo zapeljalo, da bi mu razlagal na dolgo in na široko, ko sem pomislil, da jemlje vse izjave aretirancev le radi radovednosti in z nasmehom na znanje, zato sem umolknil. Ko sem potrdil s svojim podpisom pravilnost osebnih navedb, mi ie po-mignil paznik, naj grem ž niim. Stopila sva v prostorno sobo z dvemi okni in dolgo mizo; vrata je zaprl. »Vzemite vse iz žepa!« Položil sem na mizo vse. Uro z verižico, nalivno pero in svinčnik, sveženj pisem in raznih papirjev, ki sem jih nosil v žepu, nekaj cigaret in voščene vžigalice, za 55 stotink drobiža in en gumb. dva žepna robca in drugega nič. Paznik je vzel uro v roke in jo po-tehtal na roki, kakor da bi bila od njene teže odvisna njena vrednost Vprašal me je. koliko stane Ko je zvedel ceno tudi za nalivno pero, katerega praktičnost ga je mikala, je vzel v roko moja pisma in moje zapiske, po večini kratki zapiski del, ki sem jih nameraval pisati kakor da je vse njegovo in svobodno razpolaga ž njim. Med papirji je dobil fotografije in me je pogledal. kakor da primerja podobnost naslikane ženske z menoj. Z vprašanji je ugotovil v kakšnem razmerju sem do te ženske s tisto južno, prostodušno radovednostjo in radoznalostjo, ki sem jo tu pa tam opazil Ie še pri carinikih. Ko je paznik videl, da med papirji ni nič takega, kar bi lahko škodiio hišnemu redu. ie vse skupaj položil na stran, nato je raztegnil žepne robce, da sem obrnil pogled v stran. »Slecite se!« Nisem dobro slišal. »Slecite se!« je ponovil paznik. Slekel sem jopič, nato telovnik in obstal. »Vse. vse!« paznik ni spremenil obraza V teku svojega življenja sem imel dovolj prilike, počenši z vojaškim življenjem. da sem se odvadil sramu. Le vedel nisem pomena tega slačenja, zato sem okleval. Sezul sem še čevije in hlače in stal v spodnji obleki pred tem človekom in ga gledal. Paznik je razgrnil jopič po mizi in pregledal še enkrat žepe. Nato je pre-mečkal podlago, preiskal spodnji konec roba. prešel za ovratnik, ki ga ie preiskal na.ivestnejše. pretipal debele všive na ramah in na prsih. Ko je bilo to delo končano in ni dobil drugega kot malo buciko, je jopič stresel; da bi padlo, od niega bogzna kaj in ga je vrgel na stolico. S telovnikom se je ponovilo isto delo. Ko ie čez nekaj minut zletel k jopiču tudi ta, so prišle hlače na vrsto Razgrnil jih ie. odpel naramnice in ji! vrgel v stran. Nato- me je pogledal" i" napravil z roko nestrpno znamenje. -Naglo, naglo!« Gledal sem ga. »Slecite se do golega. Vse. tudi perilo!« Paznik je pogledal v čevlje in segel z roko do prstov. Pogledal je tudi v nogavice in odpel trakove, ki so nosili nogavice pod kolenom ter jih je vrgel na stran. Od srajce je vzel gum- r I v. Stanje vloženega denarja nad 180 mili onov dinarjev ali 720 milijonov kron Sprejema vloge na hranilne knjižice kako udi na tekoči račun in sicer proti najugodneišemu obresto\ anju. Hranilnica plačuje zlasti a vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem ačunu najvišje mogoče obresti. Te.eion štev. 16 Poitnl ček 10.533 Jamstvo za vse vloge m obresti, tudi tekočega Naši rojaki v Ameriki nalagaji Ustanovljena 1.1835 Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) LJUBLJANA, Prešernova ulica. voje prihranke največ v m ranilnici, ker ie denar tu popolnoma varen. riranilnics daje oosojila po nizki obrestn meri na posestva m menice i računa, je večje kol kjerkoli drugod, kci jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo Vprav radi tega nalagajo pri nje sodišča denai nedoletnih, župnijski uradi, cerkveni in občine občinski denar. 3y Sokolstvo Skrbimo za naraščaj Svoječasno naia sokolska društva niso im«la mnogo ztnisla z« naraščaj. Tu pa tam je pač kako krepkejše mestno društvo go= jilo tudi naraščajsko telovadbo, vendar pa v splošnem nismo imcii niti mnogo obrtnega niti šolskega naraščaja. Povojna doba je to temeljito spremenila. Skoraj vsako sokolsko društvo im« vsaj po eno do dve panogi naraSčaja in celo najmanjša pode* želska društva skušajo vzgajati vsaj šolsko deco v sokolski telovadnici. In vendar ni= smo zadovoljni z dosedanjimi uspehi — pa saj tudi ne smemo biti. Četudi je število naraščaja in dec« na* raslo, vendar še daleč ni toliko, da bi za« dovoljevalo. Ali se naj nas zadovolji s tem da ima po mestih naraščaj eden do dva tu» cata dedkov ali deklic, na deželi pa še to* liko ne? Ali zadošča, da imajo centralna društva 30 do 45 naraščajaikov in mogoče niti toliko naraščajnic? In šolske dece tudi ni mnogo več!? Kje je vsa ta mladina? Kje ee vj»aja? Ali deluje v športnih ali kakih drugih, nesokoiskih telovadnih organizacij jah? — Ako se vživimo v vsa ta vpraša* nja, potem lahko mirno odgovorimo, da mladine ni v razmerju dovolj niti pri nas, niti v športu in niti pri drugih telovadnih udruženjih Mladine ni, kjer bi morala biti. Zavedamo se sicer popolnoma, da vsi sta* riši ne bodo nikdar pošiljali mladine samo k Sokolu — ampak naše stremljenje mora biti, da čim največ dece in doraščajočih privedemo v naš krog, da postanejo delež« ni sokolske vzgoje. Vzroki, ki jih hočemo deloma našteti, zakaj mladine ni v telovadnice, so različni, mnogo pa jih je, ki so znak, da smo komaj pTed pičlim desetletjem preživeli svetovno vojno z vsemi njenimi posledicami, marši« kje slabo vplivajočimi na stariše, pa tudi na deco. Vendar o tem delj debatirati ni tu na mestu. V prvi vrsti so gotovo po« zvani člani sokolskih društev, ki imajo de« co, da jo, ako jc zdrava, pošiljajo v te* lovadnice. Mnogokrat je znak članske ne« zavednosti, da se na to dolžnost nc spom* nijo. Ako bi vsak poslal svojo deco k te« Iovadbi — bi število dece in naraščaja ta» koj stopilo višje Skrb za naTaščaj pa pripada v veliki me« ri društvom samim. Ako hočemo, da bo deca ia naraščaj imela veselje do telovad« be, da ne bo prisiljena po stariših hodila v telovadnico — potem ji moramo tudi bi« vanje pri telovadoi napraviti, da bo prijet« no, kratkočasno, odgovarjajoče bistvenim zahtevam dečje duše, naraščajskim letom. Da to dosežemo, morajo naša društva po« svetiti vso pažnjo zadevi — kdo izmed prednjakov bodi vodnik dece, naraščaja. Ta prednjak oziroma prednjačica se mora z vsem srcem v svoje veliko vzgojno vlo« go vživeti On je poklicem, da s pomočjo prave metode z navdušenjem prične z vzgo jo drobnih dečjih src Deci je treba raz« maha, razvedrila. Strogo disciplino v telo« vadnici je treba polagoma z dobrim vzgle« dom in pravim razumevanjem priučiti ta« ko, da otrok uiti ne občuti začetno težke« ga jarma discipline. Toda ne samo v telovadnici, tudi izven nje morajo društva posvetiti naraščaju isto skrb. Združujmo deco v jeseni v društve« nih prostorih, nudimo jim prave otroške igre, manjše igre z lutkami, pokrajinske slike potom skloptikona ali kinematografi« je. Učimo jih peti, svirati itd Tu pa tam napravite kako predavanje o tej ali oni za« nimivosti. Ali bo kaj uspeha? Poskusite in videli boste Izkušnie nas uče, da je v onih dru« ttvih. kjer se je na slični način delalo in se še — vedno več naraščaja in dece — pojdite tedaj in storite tudi Vi tako. Za« poslite deco! —r Skrb r Belriji i* mladino je v zadnjem ?asu zelo razvila. Oobito važnost polagajo merodajni vzgojni krotri na telovadbo in šport Deca mora v šoli obvezno telovaditi, poleti se uči Dlnvania. v zimi smučanja. Dalje se prireja'0 pešizleti — naraSčaj se vež-ba v streljanju in boreniu Vsesplošno *e (roji tnristika. skantizem in slične panoge. Tudi v Češkoslovaški je vseofa mladine visoko napredovrla. kar smo imeli priliko be in potegnil rokave skozi roko kakor črevo, da se Je prepričal, da ni ničesar v njih. Isto se je zgodilo s spodnjimi hlačami. Ko se ie prepričal, da tudi na tistih mestih mbiega adamskega telesa, ki so tako ustvarjeni, da bi lahko skrivali kr»ko tajnost. ne nosim nič nevarnega. Je dejal: »I.ahko se oblečete!« Naramnic, podvez za nogavice in gumbov mi niso dali. Pustili so m: cigarete in žepne robce. »Vžigalice prosim.« sem dejal. »Ne. ker so voščene. Švedske imate lahko.« Uro, nalivno pero in denar so izročili v pisarni. Pisma. ovratnik, kravato in vse ostale predmete so stlačili v zavitek. na katerega so s trudom zapisali m^ie ime. -Pustite mi zapisnik in nalivno pero.« • slovenska vojska. Pomen vsega tega je v medsebojnih stikih ogromen. Doživljaji na praških slavnostih pronicajo v najširše plasti naroda in geslo ^Zvestoba za zvestobo* samo pridobiva na trino?ti. globočini in jakosti.) Tjršovi spisi. rZakladovš telocviku> so izšli v novi iždaii Kp>- ofcsega ta knjiga celokupni sokolski telovadni sestav, opozarjamo osobito brate prednjake in prednjači-ce, da si jo po možnosti nabavijo — ker jim bo zelo dobro služila Naroča se v Pragi, Matice Sokola Pražskeho. Pral-a II., Kate-finska 40 — Mnogokrat se je že govorilo o važnosti te knjige, toda žMiborr je ni bilo sedaj že delj časa dobiti. Smatramo kot primerno pripomniti, da bi celo kazalo vsaj to Tvrševo delo prestaviti iz FeSčine na naš jezik in gotovo bodo vsi sed<""" in bodoči prednjaki in prednjačice hvaležni onemu bratu, ki bi se tega dela loti' Sokolska matica pa bo kiliiso eotovo založila Torej! Sokolska iupa Ljiihliana. Ponovno opozarjamo vse župne edinice na sejo župnega odbora, ki bo jutri v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. dopoldne v spodnjih prostorih nove stavbe Sokola I. na Tabrru. Prosimo vsa društva, da se delegati seje sigurno in točno udeleže. — Žup no starešinstvo. Sokol I. Mladinski odsek priredi v nedeljo izlet moške in ženske dece ua šmarno goro. Odhod z glavnega kolodvora z vlakom ob 11.40, povratek ob 19. uri. Vsi prijatelji mladine, posebno starši, se vabijo, da se udeleže izleta. Zdravo! Bok za pošiljaier malih statističnih izkazov za Sokolski koledar je s 15. septembrom potekel. Zato poživljamo zamudna društva, da takoj store svojo dolžnost, da s lem nepotrebno ne zakas.-iiio izdajo koledarja. NOVO MESTO Sokolsko gledališče pripravlja za otvoritveno predstavo jesenske sezone »Aliklovo Zalo» od J Špicarja Predstava se bo vršila dne 2. in 3. oktobra. KOZJE. Lastniki srečk prostovoljnega gasilnega društva v Kozjem se obveščajo, da je žrebanje loterije vsled raznih ovir preloženo. Žrebanje pa .se preloži le za 3 do 4 tedne. GUŠTANJ. Naše »Pevsko in godbeno društvo v Guštanju« je priredilo v nedeljo, 19 t. m., v Prevaljah pevski in go-daiui koncert. Želo je mnogo pohvale, nekatere točke programa so se morale na burno zahtevo občinstva ponavljati Društvo obstoji iz sainili revnih članov in si je hotelo iz čistega dobička prireditve nabaviti nov notni in drugi materijal 2alibog pa nam je država pobrala toliko, da nam je od vstopnine 500 Din ostalo komaj 150 Din, ker smo morali plačati veselični davek in še odstopit; po 2 Din od vstopnice za poplavljence. Koliko not, knjig itd. se danes za 150 Din dobi, si lahko vsak sam predstavlja. Tako se gotovo ne pospešuje narodno kulturno delo ob meji, nasprotno se našim narodnim delavcem iemlje veselje do dela. J Za kratek čas Dvoumno. »Jaz cenim vašo hčer neizmerno visoko, gospod svetnik!« — »No, no, toliko tudi nimam!a Parvenu. «... In to je moj najmlajši, ki se uči sedaj grščine in algebre. — Nu, Moric, povej gospodu dvornemu višjemu nadsvetniku, kako se glasi »dober dan v algebri!« Goljufija... »Nu Moric, kako je bilo v šoli?« — »Goljufija!« — »Zakaj pa?« — »Nad vratmi je bilo zapisano I. razred, pa smo sedeli na lesenih klopeh.c Tiskovna pomota. ... Znani komponist G. V. kombinira novo opereto... Prvi april. Moric: »Mama, mama! Neki tuj gospod poljublja v predsobi našo služkinjo! ...Ha ha! Prvi april! Saj je samo naš papa!!« Pri gledališki blagajni. Ali lahko dobim vstopnico za polovično ceno? Slišim namreč samo na eno uho.« V šoli. »Nu Moric, ali veš povedati kako stvar, ki nima nobenega konca?« — »Popolna razprodaja pri znižanih cenah.« Pri starinarju. »Kaj?! Samo petsto dinarjev mi hočete dati za to starinsko skrinjo iz 15 stoletja?!... Sam les me je zanjo stal dosti več!« Stara devica (gospodu, ki io je rešil iz potapljajočega se čolna); »Kakšno protiuslugo naj vam storim?« Poročite koga drugega!« * Igralec (režiserju pri skušnji za neko starogrško tragedijo): »Kako pa naj občinstvo ve, da na odru dežuje?« — »Nastopili boste pač z razpetimi dežniki.« ca 20 m- kurilne ploskve, 0.5 atm., če mogoče stoječ, rabljen. kupi m. Ponudbe z navedbo tovarne, časa rabe in cene na Dr. Černe-Koblar, Gospodarska pisarna v Ljubljani. 6772 a II gostilni »Koroški dom" na Poljanski cesti, se dob: dobro domače kosilo za 10 Din Točijo se dob;a štajerska in dalmatinska vina. Se priporoča Kati Korošec. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■•j Dvokoles ilunine ln pisalne stroie tei vse v mehanično stroku spadajoče predmete se popravlja v mehanični delav niči Ljubljana Slomškova ulica S M. Marušič. Mehanična delavnic;; \ auti pata.: 182 - Ves zidarjev sprejmem takoj za traino delo. J. SLAVEC, stavbeno podjetje v Kranju. 67/o ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Zaboje za jabolka v v-aki velikosti izdeluje po najnižji ceni „DRAVA", lesna ind. d d., Maribor, Melis ^ta cesta 91. 6785 V Mariboru na Kralja Petra trgu se oddajo v najem prostorni trpi loki i sklaiti in kletjo in posebej šc 6736 4 velika sklaf (a s klelio. Poiasnila daje Pokojninski zavod za na* meščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Knjižnicam in prijateljem lepili knjig toplo priporočamo Roman iz političnih bojev na Slovenskem Cena broš. 24 -, v platno vez. 34'-, pošt. 2. Izdajateljica: Knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani. u Za veliki jugoslovanski paromlm iščem agiine. dobro uvedene 6776 a stop i k e za okrožje Ljubljano in Maribor Predpogoi garancija in odgovarjajoča skladišča — Ponudbe z referencami je takoi noslati na oglasni oddelek „Jutra" pod ..Paromlin". Naipo(?ctnes> Stoewer fivalni stroji za šivilje, krojače n čevljarit tei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednosi pn tvrdki Lud. Baraga, _ ubtiane Šelenburgova ulica 6 I. re^oia-eii )ouk iS-ietni oarismiii piefoi' ;t I j:_m_il_ 5? Velika izbira MODHIH U7T0V! Za jesen in zimo 1926—27. Gospe in gospodične! Predno si nabavite jesensko ali zimsko obleko si oglejte najnovejše modne liste \ knjigarni Tlsuovne Zadruge, LJUBLJANA, Prešernova ul. 54, (nasproti glavne pošte) II zalogi je 38 različnih -: vrat modnih listov :-: 30 Zdravo namizno grozdje in jabolka samo najboljše vrste kupim vsako množino. Ponudbe z navedbo količine, vrste in najnižje cene (Iranko vagon Maribor) na naslov: ŽAGAR, Eksport, Snnja — Hrvatsko. Naslove od »MALIH OGLASOV" pošiljamo po pošti, le če se nam ^ I pošlje manipulacijska pristojbina m W B ■ ■ Kdor v bodoče ne bo priložil 2'- Din v znamkah, ne bo preiel odgovora. Oglasni oddelek ,JUTRA" Krasno stanovanje v Mariboru dobi lahko takoj ali pozneje, kdor ga zamenja z enakim stanovanjem v Ljubljani Ponudbe pod ,3 sobe s pritiklinami" na oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani. ■.•TalBB.allA Michelangelo baron Zois ml. naznanja tužno vest, da je njegova ljubljena mati, gospa MILENA baronica ZOIS roj. TREO xčeraj dne 23. septembra t. i. po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala Blago pokojnico ptepeljemo iz Ljubljane na graščino Brdo pri Kranju, odkoder se viši pogreb v soboto, dne 25. septembra ob 5. uri popoldne na pokopališče v Predoslje. 6787 Brdo, dne 24. septembra 1926. jack London: Strahote Salomonovih otokov (fz tihomorskih zgodb.«) (Dalje). »F3aš na krovu. Sicer vam pa po-V(.iii, zaupno seveda, da so rabili sekiro. ase sedanie moštvo?« K;> >etan Ha.iM-n je pokimal. »Prejšnji poveljnik je bil vedno preveč brezskrben,« je pojasnil krmar. »Obrnil jim je hrbet in prav tisti tre-nuttk so pali po niem.<- »S!nba nam prede tu,« je potožil kapetan. -Vlada zmerom ščiti črnca zoper belokožca. Nkol' ne moreš ustreliti irvi. Pustiti moraš črncu prvi strei. drugače pravi vlada, da je umor. in te pošlje na Fidži. Znto se tudi toliki.-at zteodi n;.sreča, d. ,do utone.« K' ja!i so ed; iit Ucrtic ie šel > k;.;), tanoin doli Krmaria :Kateri?« ie vprašal kapetan. >Auiki,« je bil odgovor A saj sem vendar slišal streljanje,« c rekel Bertie, tresoč se od podjetnosti, zakaj dulial je prigodo in še celo tako, ki jc že srečno minila. Krmar se ie obrnil proti niemu in je za renčal: »To je prokleta laž. Niti en strel ni bi! izpal.ien. Črnec ie pal v vodo.« Kapetan Hansen je strmel v Berti-eja s srepimi. kalnimi očmi »Mislil sem — mislil sem — —« je začel Bertie. »Streljanje?« ie ponovil kapetan Hansen kakor v snu. »Strel ianie? Ali ste slišali kak strel. Mr. Jacobs?« »Niti enega ne.« ie odvrnil Mr. Jacobs Kapetan je zmagoslavno pogledal gosta, rekoč: »Očividno se ie zgodila nesreča. Po.Miva doli, Mr. Arkwriglit. in do-končajva obed.« Bertie je spal tisto noč v kapetanovi kabini, majcenem paradnem prostoru tik zraven glavne kajute. Sprednja stena je bila okrašena z vrsto pušk Nad pregrado so visele še tri puške. Pod pregrado je bil velik predal; ko ga je odprl, je našel v njem vse polno streljiva, dinamita in več zabojčkov užigalnikov. Premislil se je in je legel rajši na zofo. ki je stala nasproti Na mizi je bila nastavljena ladijska knjiga, tako vidno, da je nisi mogel prezreti. Bertie ni vedel, da jo je kapetan Malu nalašč pripravi! za to priliko, in je čital v njej, kako sta dne 21. septembra dva moža posadke pala v vodo in utonila. Toda Bertie je čital med vrsticami in ie bolje vede! kako in kaj. Čital je o tem. kako je »Arlina« ki-tovka pri Su'u zašla v zasedo in izgubila tri može; o tem, kako ie kapetan zasačil kuharja, da peče y ladijski kuhinji človeško meso. ki ga ie posadka kupila v Euiju, ko je bila na kopnem; o tem. kako se je pri dajanju znamenj do naključju vnel dinamit in ubil neko drugo posadko; o nočnih zaskokih; o lukah. iz katerih so bežali v jutranjem somraku: o napnd:h gozdnih divjakov v mangrovskili mo-čvarah in celih brodovij sladkovod-nikov v širjili zalivih. Z odmerjeno enoličnostjo se je ponavljala tudi smrt za grižo Z grozo ie videl da sta umrla za to boleznijo tudi dva belca, gosta na »Arli« kakor on sam. »Veste,« ie reke! Bertie drugi dan kapetanu Hansenu. »pregledoval sem vašo ladijsko knjigo.« Kapetan je brž napravil nejevoljen obraz, kakor bi ga jezilo, da jo je pustil na mizi. »In tista griža, jelite da, je prav taka bosa kakor nesreče z utopljenci«, je nadaljeval Bertie. »Ka.i pomeni »griža« prav za prav?« Kapetan je' odkrito občudoval go- stovo bistroumnost: najprej je trdovratno in ogorčeno tajii. a nato se je vdal. »Vidite. Mr. Ark\vright. takole je: ti otoki so itak že na kaj slabem glasu Najeti belca postaja od dne do dne težje. Predstavite si. da nekoga umore. V takem primeru mora šteti družba težke denarje, da dobi zanj nadomestilo Ako na umre samo za kako boleznijo, tedaj je to brez pomena. Za bolezni se novinci ne menijo Zahvaljujejo se le za to. da naj bi iih umoril. Ko sem stopil na mesto preišnjega poveijn ka »Arle«, sem mislil, da je umri za grižo Ko sem nato zvedel resnico u bili, žt Drepozno: Dogodba je bila podpisana.« »In mimo tega.« je dodal Mr. Jacobs, vmimo tega iih le preveč utone Te nesreče delajo slab vtis. A to je krivda vlade. Belec vobče nima možnosti, da bi se ubranil črncev.« »Da. poglejtt »Princeso« in tistega ameriškega krmarja.* ie nadaljeval kapetan svojo povest »Vozila ie pet belokožcev. ne vštevši vladnega agenta. Kapetan. agent in superkargo so bili z dvema čolnoma na kopnem Pobili so jih do zadnjega moža Krmar in čolnar sta bila s kakimi petnajstimi možmi — Samoanci in Tonžani — na ladji. Tolpa črncev se je približala s kopne strani. Preden ie krmar zasluti! kaj zlega sta bila čolnar in posadka že mrtva. Krmar je pograbil tri rede-nike in dve \Vinchestrovi risanici in je splezal na jambor. Bil je edini, ki je ostal živ in nihče mu ne more očitati ako ie pobesnel Poka! ie s prvo miško, dokler se ni ogrela tako. da ie ni mogel več držati, nato pa ie streljal ? drugo Krov je bil ves črn od divjakov. Očistil ga ie. Podiral iih je. ko so skakali preko ograje, pobijal jih prav tako naglo, kakor so oni grabili za vesla lu ko so nato skakali v vodo. da bi splavali na suho. iih ie pogodil v svojem gnevu še do pol tucata. In kaj je dobi! /.a to?« »Sedem '< na Fidžiju,« se ie oglasil krmar. »Vlada je da ni smel streljat nanje, ko so skočil v vodo.« je pojasnil kapetan »In zato umirajo dandanašnji zo grižo,« je do. krmar. »Dobra m je rekel Bertie, vej koprneč, da bilo že konec vožnje. V teku rs; ga dne je govoril s črncem. ki so mu bili rekli o njem. da je ljudožerec. Dedcu ie bilo ime Sumasai Tri leta svojega živl.ienia ie prebil na nekem nasadu v Oueenslandiii. Bil je na Samo:, na Fdžijskih otokih in v Sid-neyu ter služi' nekaj časa na skunerju ki ie nabira' delavce v Novi Britaniji Novi Irlandiji. Novi Guineji in na Admiralskih otokih Saljivec ki ie bil je uravnal svoie vedenje po kapeta-novem Da, pojedel ie že veliko- ljudi. Koli-ko? Števila ni vedel več Da. tudi belce ie jedel: teknili so mu izvrstno, razen kadar so bili bolni. Nekoč ie pojedel bolnika. »Častna beseda!« ie vzknil ob spo-minu n? to »Veliko bolan on njega Moj želodec hoditi okoli zelo veliko. Bertie se je strese' in ga ie vpraša) zastran glava. Da. Sumasai iih je imel nekaj skritih na kopnem, v dobrem stanju, posušenih na solncu in preka-ienili. Ena ie bila kapetanova z nekega skunerja Imela je doige zalizce Prodal bi io za dva funta Glave črnih mož ie prodaial po funtu Imel ie tud neka.i otroških glav v slabem stanju, ki bi se dobile do deset šilingov. (Dalje prih.) Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne aamene občinstva, vsaka beseda 50 par V s I rn a n j 11 znesek Oln 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši tnesek Oln 19'—. Stojalo šival, stroja rabljeno, kupi Podbevšek. Cesta na gorenjsko ž' --*/ nico 4. 27002 Kože polhovke. krtove !□ vseh vrst divjih živali kupuje D. Z d r a v l { v Ljubljani, i Klonian-ki* utm. -i c Opremljeno sobo lepo. na Miklošičevi cesti oddam takoj samo boljšemu gospodu Naslov pove oglasni oddelek 26964 Savt-z privatnih nameščencev, podružnica v .Mariboru naznanja evojlin članom, da af vrše redni sestanki zopet v-ak četrtek od h&.—9 ure v društvenih prosiorih pri Zaiuorcu. Ubenem se vršijo !>oučfi3 predavanja vsak prvi četrtek v mesecu. torej bo i-ivo predavanje v četrtek, 7. c V. bra in sicer se bo predavalo: «Zakon o trgov-sk nust.ivijencih* 27»>60 Pletiljo .u uurjeno. iščem Rra-• .j in stanovanje v hiši — plača dobra. Naslov v ogl. oddelku »Jutra* 27024 2 mizar, pomočnika sprejme takoj Franc Goljar - T>ravlje. l-ošta St Vid. 27021 1 Perico Kuharica sumoitojna. vajena vsega gospodinjstva želi službo na deželi pri večji družini £ro tudi na gostilno, k orož nikom ali večjem oddelku fin kontrole Natopi začetkom oktobra ali po dogovoru Ponudbe do 1 okt na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro cVarČna in zanesljiva S4* 26992 j ca izven doma išče restav-: racija »Zvezda*. 27046 Stražišče pri Kran:i» Sokolski oder otvori sezc v n^delio, dne 26. eepteiul- a 1926 o>> 4. uri popoldne ' Meško^» trid<-;nnsk drt >.-. «Pri H:astOvih*. V uj. običajna. Iz prijai^osti ao-de!"C oa.. ster * Nar. čitalnice* iz Kranja Ker je drama poznana iu priljubljeno. pričakuje čim številnejše udelHšV odhor 27061 Deklico i staro 16—-18 let. sprejmem ' za pospravljanje pisarne in . skladišča ter temu primer-j na dela «Ros*. kem j>od-jot je. Ljubljana selenbur- Majerja (oskrbnika) za oskrbovanje živine na večjem posestvu poleg večjega industrijskega kraja na Štajerskem sprejmem takoj Oni. ki se razumejo pri obdelovanju hmelja, imajo prednost Plačilni pogoji se '.p iiitr."* pri lastniku — k.-itoreTS nntiivv r».>ve oel. . ..Ilir-., 26981 Prodajalka mešane t.lroke. z dobrimi spričevali isčt mesta za takojšnji nastop v mestu ali na deželi Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Zanesljiva 4867» 26712 Gospodična izurjena v gospodinjstvu ter vajena otrok išče mesta k ,-amostojneicu gospodu — Sprejme tudi mesto sohir«ce Ponudbe na ogl oddelek Jutra* pod sTakoi 10» 26976 Pletenje poučujem na s t r o j proti ^iačilu Pismene ponudbe ua og'asni oddelek «Jutra» pod cPletilja 7» 27045 Salame ogrske in domaČe po 73 in 70 Din kg prodaja R. Prime. Dunajska cesta 5. 27050 Pozor čevljarji! Gornje delt vseb vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri I Marchiotti, tr-trovina i usnjem Liublja-na Sv Petra 30 184 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah d d. ▼ Ljubljani 100 Zimska suknja naprodaj zelo poceni na Sv* Petra cesti fttev 27. 26958 Za mesarje! Prodam marmornato proda-i jalno mizo, tehtnico, stroje za izdelavo klobas, sode in različne potrebščine za pre-kajevalce. ozir. mesarje — Stari trs Št 10 — pritličje. 27( »28 Igralno mizo «Marjanca». dobro ohranj« no, prodam Naslov v ogl oddeiku 26984 Vidovičeve dopisne šole 68 učnih zvezkov (kompletno gradivo nižje realne gimnazije) poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku , «Jutra > 26993 Prvovrstno mesnico na prometnem kraju, v zvezi s kupčijo živine, dam v najtm. J*aslov v oglasnem Kuharica poštena in pridna z dobrimi -pričevali, išče mesta v t bo jši gostilni ali restavraciji. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod značko Nastop takoi al' - 1 ; ' 1 rom». 27041 otldelku «Jutra». 26917 V preciz. mehaniko spadajoča dela izvršuje Anton Kozina, Cegnerjeva ul »t 12 (blizu dež bolnice). 26210 Popravila klobukov vseh vrst sprejema modni -alon Stuchlv-Maške. Ljubljana 27039 Šoter b pa r leti prakse, voias-.:iiit prost, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 26-SOo Mesto natakarice I -če boljša Slovenka Cenj : ponudbe na naslov: Ana j Biosig. Sv Pavel ..r pre- ; ho!da siov-niia >6987 Indian-Skout i dvoeiliuderski popolnoma j prenovljen, z elektr rax-*vetljavo ter Bosch-rogom. uovo pnevmatiko in «Aiglon» kolo popolnoma novo. nerablje-i no. takoj po nizki ceni • prodam Hotel cSoča*. soba ' št 2 26923 ---------« kompletnih oken Prazno sobo popolnoma separiranim • hodom, v sredini mesta, bližini Tivoli ali cerkve __________ v Jožefa, samo od hiS- £ro-iK>darja. ilče -»ta lahnlki) I -i .]"n !ioIi<'f'n ffospod Posroj JdDOlttd 1 J 'čistosti Cenj ponudbe pod po Din 3.50 ca dvorišču «Merkur .i9» na oglasni od restavracije Miklič v Ko- delek TP pri Mari- oddelku «Jutra». 26933 P.,.. V5794 _ Stanovanje »toječe iz 2 sob kuhinje :: pritiklin. v S p š i i k i • imenjam za enako ali večje v sredini mesta — Ponudbe pod cZamenjava 753» na oglasni oddelek « Jutra » 26930 i Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam mirni po^podični Natdov v oplasiifm oddelku .Jutra* 2SS64 c: '» i Izdelovatelja dežnikov samostojnega delavca iščen. za tak«jj. — Ponudbe pod d. D.» na oglasni oddeiek •Jutra*. 26960 Žel. uradnik u\cžban v tarifni stroki star 36 let. želi trajne za- poslirve v pisarni v< čjega podjetja Cenjene ponudbe na oglasni oddelek v Mariboru £7076 Inkasant reuueiran vsled skrčenja obrata, išče primarne služIl kot sluga, pomik, inkasant ali kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod šilro »Vesten "i. marljiv 3 na oglasni oddelek »Jutra* 27047 \tl!<> - ŠOld t ' .isllio dovoljena | T . UJ j k- izobražuje praktično in tt-oretično kandidate za samostojne vozače (Šoferje). Pouk jf- temeljit in uspeh Mguren Dame in gospodje j >e -prejmejo dnevno Kuri dan in tudi zvečer — : Prospekti gratis Natančne 1 informacije v Auto šoli — /.ajreh Kaptol 15 Telefon 1 119;, 25748 j Pouk jezikov ' jiemšrine, francoščine, an-i zleščine in italijanščine privatno in v -kup:n:«h po Ber itzovi metodi Poučujejo usposobljene učne moči — Prijave od ^6 do '-7 ure j v Beethovnovi ulici št 7. pritličje, levo 'zgradba Če-! kovnega urada) S !"ra-. prof 27064 Osmošolec r»aiiit gimnazije mesto inštruktorja proti hrani # p.>> u-ihe na oglasni oddelek «Jurra» pod «Osmošolec» 27066 Več ^ nilnih jermen 5 -7 cm. rabljenih, prodam f>oloviČni ceni Strojno '.vretvo Bled-Mlino 26793 Ležalne stole novejši model, z močnim platnom, razpošilja po povzetju a 130 Din Strojno mizarstvo Mlino-Bled J3508 Avtomobil lormo Fiat 501. v jako dobrem stanju po ugodni ceni naprodaj Na ogled pri Jugo-Auto. d. i o z., . Ljubija ua Dunaiska c. 36. 26913 Damsko kolo j znamke «Puch». skoraj no-vo, prodaiL Pojasnila daje vratar v Gledališki ul 3. 26780 obitib s škatljami in steklom proda cvetličarna Korsika, Aleksandrova c. 26928 Prostovoljna iavna | dražba radi selitve v nedeljo, dne 26 t m v vili cRenatns* (kraj občine) na B I e d n. Prodaja se kompletna jadrnica (Schwertkieljolle). raz novrstno pohištvo obleka i itd 26957 Di na mo Gospodinjo ■»amostojno sf^ejme vdovec k majhni tlružini v prijaznem mestu na deželi. — Pogoji: starost od 22—30 let, *nanje kuhe, pranja in nekoliko šivanja, ter čedno zuaaujo«ti. Nastopiti je čimprej* . Ponudbe na oglasni oddeelk «Jutra* pod šifro •Samostojna 90». 26890 Kontoristinjo z znanjem slov., nem., italijanščine in stenografije, starejšo moč, iščem. Ponudbe na ojrl. oddelek «Jutra» pod enacko »Samostojna 44» 27044 Deklico 16 iofc staro, poster, n. »Uršev. ki ima veselje prodajati oa trgu. sprejmem Naslov v oglasnem oddelki < Jutra*. 26996 Vpokojen orožnik išče službo skladiščnika, paznika, vratarja, sluge ali kaj primernega. Dopise [od : Zanesljiv 78» Tia oglasni oddelek «Jutra*. 26976 Knjigovodja bilancist slu v in neui. korespondent •• nameščenja pri večjem ■ ^djetju. Prevzame organizacijo in revizijo knjigovodstva. izvršuje bilance. Ponudbe pod značko »Strokovnjak 018» na oglasni oddelek «Jutra». 27018 Absolventinja uvorazredne trg. šole išče primerne pisarniške službe. Ponudbe na ogl. oddelek •Jutra* pod šifro »Absolventinja*. ! Učence za klavir sprejme učiteljica Naslov \ oglasnem oddelku Jutra 2700! Krojno učilišče Ljubljana — Stari trg 19. Krojači, šivilje, gospe, go-j spodične uradnice, dijakinje itd 1 — Večerni tečaj moškega in damskega krojenja za krojače, šivilje. Poseben večerni tečaj za gospe, gospodične uradnice, dijakinje in privatnice. j ki se želijo izobraziti v sa-: mostojnem izdelovanju ob-I lek. Izdelovanje cajmoder-j nejših damskih in moških krojev — Izdaja modnih listov za krojače z veliko stensko tablo in priloženim učnim poukom — Krojni pouk potom pošte s slovenskimi učnimi zvezki Pričetek večernesra tečaja 1 oktobra — Vpisovanje dnevno do osmih zvečer Revnejšim tečaj ceneje 27034 ! lin V . 6 H P t napuščaluo : 'lesko odporom in meril-j nimi aparati poceni proda 1 Franc Kovač Zcoša pošta i Begunie 26603 Tračna žaga 1 KandsSge) 600 mm. skoraj ! novo, pod ceno proda Fran j Kovač Zgoša p Begunje. 26602 ! 'Več gostiln, inventarja in klavir i Pianino) dobro ohranjen ' prodam na Sv Jakoba tnru št 5. 2G573 Moško kolo fino, malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 27054 Stružnico ua nožni pogon in vrtalni stroj prodam Naslov v oglasnem oddelku iJutra». 27031 Spalnico kuhinjsko opravo, slike m drugo, v dobrem stanju in poceni proda Koren. Slovenska ulica (Perutnin-ki zavod). 26965 Pisaln: stroj že rabljen a dobro ohranjen, kupim Ponudbe z navedbo znamke, cene itd nasloviti na Valjčni mlin. Podbrezje — Gorenjsko 26977 V i»tov r•lui zlato kupuje po oajvišjih cenat Černe, fuvelir Ljubljana VVolfova al Fižol ?eb vrst ku puje Sever & Komp Ljub ljana — skladišče: Gospo--3vetsk3 c 5 Prodam posestvo na katerem se laf.ko redi 12—15 goved hiša in gospodarsko po>lopjt v dobrem stanju velik «adni vrt 20 minut oddaljeno od železnice - Priložnost za Amerikance ali Primorce Cena 223 00« Din Na polovico kupnine se čaka — Pojasnila daje Ant Vahtar. Mengeš pri Kamniku 2676S Hišo na Vrhniki v sredini trga. ugoden trgovski prostor gospodarsko poslopje, velik -adni vrt in vrt za teienjavo. po ugodni ceni proda J Zwen-kl. Pesnica pri Mariboru 26823 26638 Perzijsko preprogo kupim Ponudbe z navedbo velikosti in cene na oglasni oddelek na oglasni oddelek «Jutra» 27004 Stare moške obleke perilo, čevlje in pohiStvo kupuje — pride tudi na dom — Jurečič. Ljubljana Gallusovo nabrežje št. 27. 26990 Izredna prilika! Gostilna, trgovina gospo darsko poslopje in vrt je za tistega ki kupi posestvo, katero »e mora prodati radi družinskih razmer — Vodovod in elektrika Vse v dobrem -tanju Ponudbe pod »Gorenjsko 200 000» na oglasni oddelek »Jutra* 26715 Posestvo ob glavni cesti na Rakeku. 2 minuti od postaje, obstoječe iz hiše s 4 sobami m 2 kuhinj. 8 kleti kozolca, ter hleva za živino in svinjaka. je naprodaj Vse v najboljšem stanju Posestvo ima velik sadni vrt. 9 par cel travnikov jako pripravno za stavbišča. 3 se-nožeti. 2 bukova in 2 hojeva gozda Vrt in travniki so zagrajeni z mrežo Posest vo nudi jako lepo ugodnost. ker se nahaja pri mednarodni postaji Rak^-k Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 26677 Enodružinsko h:šo z velikirrf vrtom in gospo-iarskim po-dopjem prodam Studenci Maribnr — Kralja IVtrn 74 27073 Stanovanje 2o minut od centra mesta oddam radi selitve proti malenkostni odkupnini po hištva Na-lov v ogla-n«ra oddelku »Jutra* 27081 Sobo z 2poste!jama oddam Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra* 27077 Krasno sobo s popolnoma, •» e p a r i r a n i m vhodom v bližini ka varne »Evropa* oddam boljšemu gospodu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 27080 Železničar miren želi sobico z zajtrkom ali brez Gre tudi kot sostanovalec Pismene ponudbe na ogl oddelek •Jutra* pod <27* 27020 Stanovanje m kuhinjo oddam proti predplačilu za 6 mesecev Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26985 Stanovanje s 4 sobami in pritiklim»iui oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 26940 Stanovanje z -j. »obama in pritiklinam: oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 26941 l—2 sobi opremljeni oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 27043 Kateri I kuietski mladenič v -tarosfi c3—35 let b! imel veselje pristopiti k gospodični ia povečanje trgovin*- Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Roštev 68* 27058 O remljeno sobo z elektr razsvetljavo in posebnim vbodom oddam s 1 oktobrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 27036 Sobo z 2 posteljama oddam z zajtrkom 2 gospodoma Naslov v ogl oddelku »Jutra* 26999 Annemarie! Prejel Pridem tretjega ob osmih v park Prav? — Poljube! 27055 Gospod star s2 let. zaradi nasledstva velikega posestva izstopil iz štiriletne državne službe, želi znanja z gospodično ali mlado vdovo katera ima kakšno trgovino aii gostilno, ali temu pri-mirnega Ponudbe prosim" po mogočnosti s sliko, katera se pod diskrecijo vrne. na naslov: Posterestante Velika Loka št 100. Vinčar 26982 TJ d a «a Učenka državne ženske gimnazije išče pr-. boljši rodbini v bližini Bleiveisove ceste hrano in stanovanje Pogoj je strogo nadzorstvo ter -amo npmško občevanje v prostem času Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Fčenka 88* 26SS8 Dijaka Prazno sobo mesečno, v sredini me? ta ali v bližini sv Petra išče s 1 oktobrom višji uradnik brez otrok P!ač:$ dobro! Ponudbe na o?l oddelek •Jutra* [K>d značko «1. ok tober 023* 27023 sprejmem v popolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 27029 Dijaka sprejmem na stanovanje m hrano v biižini realke in tehn sr šole Elektr raz -vetljava Naslov v oglas nem oddelku »Jutra* 27025 Za dijaka slednjih šol iščem boljše stanovanje t vso oskrbo Ponudbe na ogl oddelek «Jutra* pod šifro <3000 K* 26921 A + Amerik anec s 73.000 Din, srednje starosti. želi znanja v svrbo ženitve z gospodično ali vdovo \ starosti 20—35 let, ki ima večjo trgovino — Tajnost zajamčena Popise na oglasni oddelek »Jutra* ;vod »Amerikanec* 27026 Restavracija aZvezda* Ljubljana priporoča izborco domačo Kuhinjo in dobro pijačo. Prvovrstna postrežb Sprejme abooente na hrano Dnevno koncert v vinski kieti in restavra-<*?fi Ob nedeliah tn praznikih dopoldanski koncert 26508 Na domačo hrano dobro, sprejmem več abu-nentov v gostilni na Tržaški cesti 4 27022 Modeli ravnokar d o i 1 i za modui salon Stuchlv-Maike Ljubljana. 2idovška ul. 2704'J Na domačo hrano sprejmem abonente v Tavčarjevi ulici 4. pritličje — levo. 27010 izjava. Podpisani se zahvaljujem da je g. Konrad Temel odstopil od nadaljnjega postopanja napram meni — Juri Lakner. Dravograd, dne 23 septembra 1926 269čt Dijaka sprejmem na •tanovarje iti hrano. — ktotam spreimem 2 gospoda »3a dobro domačo fcr^co Naslov v oglasnem oodrlku c Jutra*. 270?.$ Privatni uradnik »»oljši. želi v svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo brez otrok staro 20 do 30 let Le resne in neanonimne ponudbe - sliko, katera se vrne. je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Srečen zakon 8V>» Premog po znižani ceni deli v soboto. 25 iu pondeljek. 27 t m. od 3 —6 ure vojnim invalidom in vdovam svojim revnim čla-nam »Udruženje vojnih in-! v&Iidov. vdov in sirot — r.rajevni odfc-jr v Ljubljani* 'Zgladiti.se je točno ob n»-| vedenem času v društveni i >.:«arni Odbor 27005 Glas&a, i v. -t. x .t Zračno sobo o o d a m v frediui mesta boljšemu crospodu ali £0--podieui Ka>Iov v oglasnem oddelku »Jutra« JTIMP 12.1)00 D"i, posodim la--tniku hiše Za obresti zahtevam prazno sobo s ku ' hinio 1'ocudbe na opla-n: , oddeiek »Jutra- pod Šifro j »Garancija 7E> 27076 15.000 Din posojila iWem proti tUokim obre stim in staini službi '.VnjiiLt pouudi,«- na ogi oddelek »Jutra, pod ftifro »Sulna -iužha 10> 2S6S7 Opremljeno sobo --- ? posebnim vhodom odd.-au -olidnemu gospodi, s 1 (»ktobrom v Go-po-ki ulici St 10/1 levo S7042 Lokal z., trgovino in zajtrkoval-nico e stanovanjem oddam v Ljubljani Ponudbe pod »Adaptacija* na oglasni oddelek »Jutra. 26871 Velik hlev vzamem v najem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* . od »Hlev* 27065 v'"!iko nrazno sobo v bMžini glavne polte od-lam Ponudbe pod značko »Pritličje* na ogl oddelek -Jutra* 26939 Majhno sostilno \ Ljubljani vzamem v na jem. Dopise na p-oirufnico »Jutra* v Mariboru pod »Samska* 26769 Lokal zelo prometni ulici Ljnt>- liune oddam. Naslov puve -'asni oddelek »Jutra. 27017 Stanovanje s 3 sobami in pritik'inaini iščem v sredini mesta v novi ali stari hiši Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Inženjer* Stanovanja 2 osebi. obstojeC- u i ;ob in kuhinje, iščem v j -t;'.ri ali novi hiši Plačan I 1 leto naprej Ponudb*- pod ! »1 leto* n.i ogla-ai oddelek I »Jutru* 26974 S000 Din posojila išče trgovec za S mesece proti visokim obrestim it, sigurni garanciji Cenjene ponulb,- na ogl oddelek »Jutra* pod .visoka obresti*. 2699S 3000 Din posojila iščem za dobro 3 mesecev j-roti -igurni garanciji (menica) in visokim ohrestim Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod značko »Sigurnost 16» 27016 Kapital lahko zelo ugodno naložite v podjetju, ki potrebuje več sodelovcev Ponudbe z n»-' edbo zneska in drugih zahtev pod «50 %> ca ogla ni oddelek »Jutra* 270SČ Stanovanje 1 - -ob. kuhinje in priti ki.n iši-^m s 1. novembrom ali »reje Plačam do H>*> Din. Ponudbe na ogl od delek »Jutra- jod roa'-ko »Itueligent 1000» 27033 Družabnika - kapitalom od 40 000 Din naprej iiče dobro vpeljana mehaniSka delavnica > trgovino v prometnem mestu Slovenije Event se trgovina proda Cenj ponudb na ,»gla»ni oddelek »Jutra* pod -ifro »Dobičkanosno podjetje 7777» 26877 - ~.ngora-> macico • -[-o belo kupim Kasiov oglasni oddeiek »Jutra* :. ' »Angora* 2"904 Ključ od garderobe * ogl oddelku »Jutra* ^ .deli:« «Jutra» Bencin-motor u:» -urovo olje. cca 50 HP in električni motor za vrtilni tok za 10—15 H P in 320—380 Voltov, rabim na posodo proti odškodnini Ponudbe na tovarno J Bo-nač *in. Ljuhljana 26970 Avto vožnje samo za 1 potnika po Din 2.50 za km Naslov Subelj. Slomškova ulica 27 — na dvorišču 26945 Oslabeli gospodje ^nevrasteniki. dobe brezplačno važno zjasnilo -Nemška brošura Dopisi ca o«r!asni oddelek • Jut ras f>od »sigurna sredstvo* 26335 Dr. Jug zopet ordiii ra. x '.t; '.t; x \if i < i ji Notarski kandidat iče službo. n?SIOV [Hi\ t ' — esorno ^oic s pribol co znamke B S A ^ pcerspor skoro ovo n brez naimani c na-vsled obo elosti las n ka ugodno naiitod^ .*otam se pioda nuvo mu-KO in en-ko »■olo ■ i msalm strnil cnanike Tr m. h* in .Ad'ei*. og t d i>n iekl zav A|iolo" I. ubl ana, 2tat i rg IS/I. L. Mikuš " LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelj deinikov N« drobno i Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic Stan dehuki nanovo orcoblčctio. Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodni tiskarno dd kot tiskarnarji Frao lezeršek Za inseratni del |f odgovoren Alojzij Novak Vsi « Ljubljani