Grosuplje (centrala) sP 908 KLASJE 2004 2(497.4 Ia n / n a B O r 1 Cg ' min ii ii m mil 111 lil MIHI llllllll III ■ 1111 ■ i I III lil I F IIIIIII lil I III Uli II MIHI! h 1 20040 1 57 , 2 coeis;. >a KNJIŽNICA GROSUPUE ADAMIČEVA 15 1290 GROSUPLJE DBČINA rVANČNA GORICA 30ŠTNINA PLAČANA PRI 1295 IVANČNA GORICA LaM RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 Številka 2 letnik 1 O februar 2004 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamasiamas.si CESTNINE VIVANČNI GORICI ZAENKRAT NE BO 7. februarja je bil v Ivančni Gorici sestanek v zvezi s postavitvijo cestninske postaje v Ivančni Gorici, katerega so se udeležili minister za promet Jakob Presečnik skupaj s predstavniki DARS-a na eni strani, na drugi pa župan Jernej Lampret s predstavniki občinskega sveta in KS. Po dobri uri pogovorov je minister Jakob Presečnik obljubil, da bo DARS do nadaljnjega prenehal z gradnjo cestninske postaje v Ivančni Gorici, dogovorjeno pa je bilo tudi, da se ustanovi delovna skupina, ki bo poskušala poiskati rešitev, sprejemljivo za obe strani. Kako bo z vzporedno cesto še ni jasno, vsekakor pa bomo videli, kako spretno bo novoustanovljena delovna skupina oiskala primerno dolgoročno rešitev. Letošnji Jurčičevi nagrajenci ijoMj iz naše občine: Miloš Genorio, Dore Južna, Marija Rus m/t V Čestitamo vsem ženskam ob 8. marcu, dnevu žena in 25. marcu, materinskem dnevu! Mati Poslušaj, draga mati, kaj ti hčerka govori: samo še enkrat bi rada rekla: Hvala ti za vse, kar v življenju dala si mi. Za tvoj praznik namesto šopka pesmico ti podarila, ki nate naj spomin ostane, zdaj ko več te ni. Hvala, mati draga, ti za vse, kar dala si mi. Dala mi ljubezen, vzgojo in dobroto, ki bila mije za bogato doto. Hvala, mati draga, ti za vse, kar dala si mi. Učila me ceniti, ljubiti vse ljudi, ljubezen, žalost in veselje z njim deliti. Hvala, mati draga, ti za vse, kar dala si mi. Vedno govorila si: pridnost in poštenost, hčerka moja, naj ti bo vrlina. Ljubezen, dobrota naj prijateljica tvoja ho. Hvala, hvala vsem materam, ki v življenju dale ste ljubezen, vzgojo in dobroto otrokom svojim. M. Bregar Snežaki so rasli kot gobe po dežju, saj snega letos ni manjkalo! JAVNI POZIV za vložitev dohodnine 2003 i § Akrapovič med najboljšimi v svetu ■; Letos že 6. občinsko tekmovanje v smučanju mm IGNAC CUGEU »P jprnl SIMna 102. ' -at* Ivanin. Goric. M./teki: 01/707» SJ5 Dim: 041/757 055 SENČILA Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 /rJSM: 031/679-079 \ IN MONTAŽA t Il^TERALTA ffVftOPSKO OMNM V SlOVflNSHl DOM '.KADU K HI SO? Z* oknu nudimo subvencijo od 100.000 do 200.000 SI I! ¥* Nw* mnln Irl lil! K4'. O.W Ini-niha d n.o. Mrftot Zle Ljubljanu tel.; 01'Ml 1* 14 U«.: 01/511 II41 120040157,2 STRAN Iz Jernejeve malhe Kot kaže, je najbolj sneženi mesec v tej zimi februar ali svečan, kot ga še imenujejo nekateri očanci. Sneg ne prinaša le veselja otrokom, ampak povzroča tudi precej skrbi, zlasti ljudem, ki skrbijo za vzdrževanje cest in zimsko službo. Kar preveč smo si mnogi zamislili lagodno življenje, saj če ceste in javne poti niso očiščene ob vsakem času, že zaženemo vik in krik. Namesto da bi vzeli v roke lopato in si očistili tudi odvečen sneg, ki nam ga je plug radodarno, hočeš nočeš, naklonil, bmijo telefoni, kot da se podira svet m da smo že pozabili na tiste idilične dni, ko smo vsi skupaj poskrbeli za pot, ki nas pelje do najnujnejših artiklov in dela. Vsi tisti, ki vedo, kakšen velik strošek je in koliko dela opravi zimska služba ter koliko ljudi že samo v naši občini preživi delovno snežene zimske noči, znajo ceniti delo in izreči pohvalno in toplo besedo v zahvalo. Taki in njim podobni se za zimske razmere tudi pripravijo: jeklene konjičke opremijo s snežnimi verigami, v avtomobil pa si vzamejo primerno lopato, obutev in dodatno toplo oblačilo. Vsi ti tudi poznajo odlok, ki govori o času pluženja in prioriteti lokalnih in krajevnih cest. Žal sneg pada istočasno na vseh naših več kot štiristo kilometrov dolgih cestah in ulicah. Kljub številnim ekipam, ki so na cestah v zasneženih razmerah, čisto realno ne more biti ugodeno vsem. Prepričan sem, da bi tudi delodajalci, vodstva šol in drugi, kjer je potrebna časovna organiziranost, razumeli manjšo zamudo ali celo izostanek zaradi skoraj izrednih razmer. Še bolj prav pa bi bilo, da bi ljudje, ki so zelo odmaknjeni od urbanih okolij, bolj razumno predvideli morebitne težave in na bolj strpen način počakali na ureditev razmer. Današnja tehnika dopušča hitro in učinkovito urejanje izrednih razmer. Postavlja se vprašanje o razmerju med višino stroškov in učinkom, ki ga ima brezpogojno hitro čiščenje malo prometnih odsekov in povezav za vsako ceno. Poznam primer, ko iz odročnega kraja hodi na delo en sam občan, enkratno čiščenje s posipavanjem pa stane več kot ta isti delavec zasluži v dveh mesecih. Treba bi bilo tudi nekaj zdravega razuma in strpnosti. Ceste so nam v zadnjih tednih res dale misliti. Država nam ponuja objekt, mi ga pa ne maramo. Pr\>ič nam nekdo nekaj zastonj nudi, mi pa smo odločno proti. Žal gre za cestninsko postajo, ki bi nas občane oziroma državljane postavila v neenakopravni položaj. Potek dogodkov je vsem dobro znan, saj je bila udeležba na protestnih srečanjih množična. Skupen uspeh, ki je bil dosežen, je zadovoljiv samo v primeru, če upoštevamo državno odločitev kot temelj dolgoročnega korektnega sodelovanja brez enostranskega spreminjanja odločitev iz dneva v dan. Vsa dela v zvezi s cestninsko postajo so po zagotovilu ministra za promet in zveze ustavljena in zaključena, bodoča imenovana komisija, sestavljena iz članov po izbiri države in lokalne skupnosti, pa bo iskala rešitev našega specifičnega primera. Res je, da s takim načinom cestninjenja mnogi državljani niso zadovoljni, saj je pobiranje sredstev že v osnovi neenakopravno glede na uporabo avtoceste. Tu bo še veliko dogovarjanja, ne glede na nujnost priliva in odplačevanje velikih kreditov. Spoštovani občani, še enkrat se moram zahvaliti vsem, ki ste podprli prizadevanja občinskega sveta in županstva za razreševanje cestninskega problema, ki je bil izkazan tudi tistim, ki našim argumentom niso znali prisluhniti. Končno je del demokracije tudi volja ljudstva, pa čeprav na cesti. Proračun občine Ivančna Gorica za leto 2004 je bil sprejet. Prepričan sem, da je tudi ustrezno pripravljen in da bo ob svoji izpolnitvi nudil zadovoljevanje potreb večini občanov. Tudi to je del demokracije. Župan Jernej NA 11. SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE IVANČNA GORICA SPREJET PRORAČUN ZA LETO 2004 Na začetku seje je župan Jernej Lampret pozdravil vse navzoče svetnice in svetnike, direktor občinske uprave Janez Radoš pa je razložil, zakaj je bila seja sklicana v tako kratkem času. Po utemeljitvi so svetniki sprejeli razširjen dnevni red ter pod točko dve uvrstili informacijo o cestninski postaji v Ivančni Gorici. Pod točko ena so dali pripombe na zapisnik, potem pa je župan seznanil prisotne o zaključkih s sestanka z ministrom Jakobom Prcsečnikom. Občinski svet je sprejel sklep, da se strinjajo z ustavitvijo vseh del na cestninski postaji v Ivančni Gorici ter da se imenujejo predstavniki v delovno skupino, ki se bo v nadaljevanju dogovarjala z državo o dolgoročni rešitvi cestninskega vprašanja na našem območju. Pod točko tri so svetniki preučili amandmaje na predlog proračuna, ki so jih posredovali: Nataša Luk-man, Milena Vrhovec, Magdalena Urbančič, Sonja Maravič in svetniška skupina Nove Slovenije. Večina amandmajev je bila sprejetih, nekaterih pa občinski svet ni potrdil. Zapletlo sc jc, ravno tako kot lansko leto, pri dodatnih sredstvih za delovanje nogometnega kluba Livar. Kljub dveurni razpravi, koliko denarja nameniti NK Livarju in koliko rokometnemu klubu SVIŠ ter kam bi bilo bolje nameniti ta sredstva, so v končni fazi svetniki sprejeli sklep, da se NK Livar nameni dodatnih 17 mio SIT in rokometnemu klubu SVIŠ 7 mio SIT. Sklep je bil podprt z zahtevo, da se v upravni in nadzorni odbor obeh klubov po- stavi predstavnika občinskega sveta. Predloge za člana bo zbirala Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja do njene naslednje seje. Na končuje bil predlog proračuna sprejet s 16 glasovi ZA. Pod točko štiri je poročal predsednik KVIAZ-a Dušan Strnad, in sicer o imenovanju dveh novih članov v uredniški odbor Klasja ter o ceniku oglasov v občinskem glasilu. Predloga sta bila sprejeta. Sprejet jc bil tudi predlog za razpis za podelitev nagrad in priznanj Občine Ivančna Gorica. Pod zadnjo točko jc bil sprejet še sklep o oprostitvi plačila sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča za izgradnjo oz. obnovo dela skednja v sklopu Jurčičeve domačije na Muljavi. Pod točko razno je Nikolaj Erjavec dal pobudo, da strokovne službe županstva pripravijo odlok v zvezi z obdavčitvijo nepozidanih stavbnih zemljišč, svetnik Igor Jernej-čič je zahteval poročilo o realizaciji sklepov z izredne seje o romskem vprašanju, svetnik Jože Golf pa je pojasnil, da še vedno ni rešeno vprašanje pokopavanja na starem šentviškem pokopališču. Natalija Pavlin Na podlagi 120. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/%, 87/97. 82/98, 91/98, 108/99 in 97/01) izdaja Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije JAVNI POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 2003 Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2003 najkasneje do 31. marca 2004 na predpisanem obrazcu. Napoved so dolžni vložiti vsi zavezanci, razen: • zavezancev, katerih (bruto) dohodki ne presegajo 11 % povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2003; • učencev in študentov, katerih (bruto) prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji, ne presegajo 51 % povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2003; zavezancev, katerih edini vir dohodka je pokojnina, če med letom 2003 v skJadu z zakonom niso plačevali akontacije dohodnine in med letom niso uveljavljali olajšav za vzdrževane družinske člane. Napoved vložijo: • zavezanci za dohodnino s stal- nim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega so vpisani v register v času vložitve napovedi; • zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi, če niso vpisani, pa pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega imajo začasno prebivališče v času vložitve napovedi. Pojasnilo: Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 2004 vložiti tudi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in zavezanci za davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu, ki so dolžni napoved za navedena davka vložiti do 28. februarja 2004 za preteklo leto. Zavezanci, ki sami obračunavajo davek iz dejavnosti, vložijo obračun tega davka do 31. marca 2004. V napovedi za odmero dohodnine morajo zavezanci za dohodnino, ki so po končani zapuščinski razpravi v letu 2003 postali lastniki denaciona-liziranega premičnega ali ne-pre-mičnega premoženja, napovedati dohodke od oddajanja tega premoženja v najem za vse obdobje, ko jc v njihovem imenu kot zavezanec za davek od navedenih dohodkov nastopal skrbnik za posebne primere. Zavezanci, ki so v letu 2003 fizičnim osebam oddali v najem premično ali nepremično premoženje, morajo vložiti napoved za odmero davka od dohodkov iz premoženja najkasneje do 15. januarja 2004 za preteklo leto pri davčnem uradu, kjer so vpisani v davčni register, če niso vpisani, pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec dohodkov. Zavezanec za dohodnino se kaznuje za prekršek, če nepravočasno vloži napoved za odmero dohodnine, če jc ne vloži ali vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, potrebnih za odmero dohodnine, ali v njej izkaže neresnične podatke. Ministrstvo za finance Davčna uprava Republike Slovenije SPREJEM DOHODNINSKIH NAPOVEDI V OBČINI IVANČNA GORICA bo organiziran v prostorih sejne sobe Občine Ivančna Gorica, in sicer: 25. 3. in 26. 3. 2004 od 8.00 do 18.00. Ustanovitelj Časopisa KLASJE jc Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7869-400, fax: 7869-401, c-mail: klasjc.casopis(a)siol.nct, internet ww.ivancna-gurica.si/klasje. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Natalija Pavlin, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glnvan (lektor), Simon Hrcgar (šporl), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Scni ca (kultura). Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Vcrbič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Maccdoni s.p., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas KI. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Ncnaročcnih rokopisov in fotografij nc vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. STRAN ZUPAN IN SVETNIKI ODGOVARJAJO Na sestanku uredniškega odbora Klasja smo sc spraševali kakšno vprašanje naj tokrat postavimo našim svetnicam in svetnikom. Zastavljali smo že različna vprašanja, tako da smo se tokrat odločili, da malo povprašamo še o podjetnikih v občini. V tej številki objavljamo naslednje vprašanje in prejete odgovore. Podjetje Akrapovič je svetovno znano podjetje za izdelavo izpušnih sistemov za športna vozila. V naši občini zaposluje več kot 140 kvalificiranih delavcev in se lahko pohvali z odličnimi rezultati v svetovnem merilu. Svoje izdelke izvaža v Evropo, Ameriko, Kanado, Avstralijo in druge države. "Že dolgo časa se govori, da podjetje Akrapovič ne more širiti svoje dejavnosti v naši občini in da bo treba, po izjavi g. Akrapoviča, preseliti del proizvodnje drugam. Govori pa se tudi, da je Občina tista, ki ovira njegovo širitev (anonimen dopis, poslan na uredništvo). Zanima nas, kakšno je vaše mnenje in ali poznate morebitne rešitve tega problema!" Župan odgovarja Firma Akrapovič jc ena izmed vodilnih delovnih organizacij, ki v našem kraju nudi zaposlitev mnogim ljudem. In nc samo to: ustvarja se primeren dohodek, ki njene delavce uvršča gotovo med bolje plačane. S svojim programom že od vsega začetka obetavno sega v evropski prostor, saj veljajo njeni artikli v tnotošportu za nepogrešljive, kar se vidi pri zvenečih imenih uporabnikov in vrhunskih tekmovalcih. Za te rezultate je tudi občina Ivančna Gorica nagradila firmo Akrapovič z najvišjim občinskim priznanjem v času dograditve njihovega objekta in ob zastavljanju še bolj ambicioznih načrtov. Občina je v času dograditve nove hale tudi ob zmanjšanju komunalnega prispevka oziroma pri pridobivanju soglasij razumno dala svoj prispevek, ki ni bil velik, bil pa je gotovo v podporo razvoju. To sem povedal zaradi tega, tla bo vsakdo lahko razumel, da smo pri spreminjanju prostorskih načrtov zastavili vse, da bi ta hitro razvijajoča se dejavnost pridobila tudi prostorsko možnost za razvoj. Težave so sc začele na ministrstvih, ki morajo k spremembam plana dati svoja soglasja V skladu z zakonom. Razočaranje je toliko večje, ker državne institucije ne vidijo in nočejo razumeti gospodarske aktivnosti te asociacije, birokrati pa še vedno zagovarjajo prednost kmetijskega zemljišča, kljub lemu da bi že lahko sprevideli, od česa živimo ter od kod prihaja dohodek in temu primeren razvoj. K zagovarjanju kmetijskega zemljišča doda svoj nesmisel še ministrstvo za okolje in prostor, češ da je pogled in veduta preveč odprta proli zeleni pokrajini in starodavni Stični. Da je mera zvrhana, se težko spreminja v obrtno cono tudi prostor med železnico, cesto in Visnjico, iz istih razlogov in z argumentom, da je treba ohranjaniti nekatere vodne ptice. Ne bi želel komentirati, kako spremljajo ta postopek nekateri posamezniki, ki ne Želijo nič drugega kot očrnili strokovne delavce na Občini in strokovne pripravljalce posameznih podlag, ki jim je kol zunanjim sodelavcem zaupana ta naloga. Glede na lastno udeleženost pri razreševanju tega problema sem prepričan, da bodo vsi varuhi in zaščitniki svoje ekološke poglede preusmerili v resnične velike probleme, ki jih imamo, in spoznali, da se s pravimi tehnološkimi rešitvami [ahkO pride tudi do izdelka, ki ni pustil za seboj škodljivih sledi za človeka in njegovo prihodnost. Postopek je v teku, kljub večkratnemu zavračanju naših predlogov smo optimistični, vendar, kot kaže, mlini, ki meljejo počasi, potrebujejo še nekaj časa! Upamo v ugodno rešitev. Vse lisle, ki imajo |e kritično besedo, pa SO Se svetniki povrhu, bi najprej okaral, saj že po svoji funkciji niso nakazali rešitev in ne pomagali, da bi dosegli cilj, čeprav je (Q tudi njihova dolžnost. Kritikov pa je tako ali tako zmeraj veliko. Župan .irnn.j Lamprtt N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Omenjene problematike še nismo imeli na dnevnem redu seje občinskega sveta. Se pravi, da z omenjenim problemom nismo bili "uradno" seznanjeni. Se pa govori, tako kot ste vi zapisali, da g. Akrapovič širi svojo proizvodnjo in da je ne bo širil v Ivančni Gorici, ker za to nimamo primerne lokacije. Je za to kriva Občina? Ne in da. Odgovor je NE, če obravnavamo konkretni primer. Po mojih informacijah se je zataknilo na Ministrstvu za kmetijstvo, In odgovor je DA, če pogledamo resnici v oči in si nalijemo Čistega vina ter pogledamo, kaj je Občina naredila na področju gospodarstva. Odgovor je zelo enostaven: Premalo. Zavedajoč sc te problematike, sem lani v Odboru za gospodarstvo predlagal, da sc zaposli dodatna oseba na področju gospodarstva v občinski upravi. Lani se je res zaposlila dodatna oseba, a žal nc na gospo darstvti, temveč na družbenih dejavnostih. Predlagal sem tudi, da občina začne z odkupom zemljišč po zazidalne rti načrtu "Ivančna Gorica center" ter jih začne komunalno opremljati. Po zadnjih podatkih nismo kupili še niti enega kvadratnega metra. Bile so tudi pobude, da začnemo s postopkom organiziranega iskanja primernega kraja za industrijsko cono. Kot mi je znano, smo še vedno na isti točki. Še vedno ne vemo, kje in kako bi se stvari lotili. Skratka, če hi v zadnjih desetih letih vlagali vsaj pol toliko energije v gospodarstvo, kot jo v družbene dejavnosti (beii gradnjo šol), bi danes lahko imeli urejeno industrijsko cono. S tem bi rešili problem g. Akrapoviča in še kakšnega drugega podjetnika. Moj podroben pogled na to problematiko lahko preberete v mojem članku z naslovom "Strategija razvoja naše občine". Andrej Sekinuk svetnik in predsednik ()(> N.Si Ivančna F.MOKRA< IJA SI.OVI-NUf DS LS. Dejstvo je, da se je podjetje Akrapovič. ki je začelo z delovanjem v "garaži" v Ivančni Gorici, praktično čez noč razvilo v zelo uspešno firmo celo v svetovnem merilu. V občini Ivančna Gorica smo lahko ponosni na tako podjetje in bi morali storiti vse. da omogočimo uspešnemu podjetniku rast podjetja tudi v bodoče. Uradne problematike širitve podjetja Akrapovič ne poznam, ker je župan še ni dal na dnevni red občinske seje. Bilo pa je že nekaj svelniških vprašanj na to temo. Ker je zemljišče, kjer bi se podjetje Akrapovič širilo kmetijsko zemljišče, je širitev seveda zelo otežena. Prepričana pa sem. da bi se na povabilo župana uspešni podjetnik in lanski občinski nagrajenec rad udeležil občinske seje in svetnike seznanil s svojimi načrti. Prepričana sem. da bi z argumenti in z enotnim nastopom vseh političnih strank na Občini našli rešitev tudi na pristojnih ministrstvih oz. institucijah. Naša stranka sc bo vsekakor vključila v reševanje te problematike, če bo za to izkazan interes. Milena Vrhovee v imenu svetniške skupine SI,S Najprej naj poudarim, da podjetje AKRAPOVIČ JI to. kai II II pa najboljše pripravljena slovenska delovna organizacija za vstop v Evropo; vse to smo lahko prebrali že v drugih časopisih in publikacijah. Vsako napihovanje v zvezi z njim pa je z naše -občinske strani po mojem prepričanju neokusno početje, saj za njih, roko na srce. nismo storili NIC. Naša občina bi morala imeti profe sionalnega župana. Da polovičarstvo ne vodi nikamor, se lahko prepričamo, brž ko pogledamo v sosednje občine in vidimo, kaj so napravile v zadnjih letih. Župani - profesionalci imajo pač čas. da "ližejo" kljuke po ministrstvih in so uspešni, da je kaj tudi videti. Eno se je truditi - drugo pa je biti uspešen. Običajno uspešnim ni treba pripovedovati, kako so se trudili ... Prvo pobudo, naj Občinski svet opredeli gospodarsko cono občine in obrtno-podjetniške cone, sem dal že leta 1996. naslednje leto sem opozoril Občinski svet. da bomo oh Kašici Sinolesu ... izgubili še Akrapoviča. Na tisti seji sta takratni župan in tajnik občine odkrito priznala, da za Akrapoviča nisla še nikoli slišala. Rezultat: občina še danes nima določene gospodarske cone ... Podjetje Akrapovič bo svoj problem uspešno razreševalo samo. tako kot ga je moralo tudi doslej, občani pa bomo lahko pri njih (z županom na čelu) moledovali za manjše ali večje usluge. Seveda bi bilo lahko tudi drugače! Nikolaj Erjavec KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE IVANČNA ROKICA V skladu s 16. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99 in 4/01) in 17. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 8/96 in 4/01) objavljamo JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica v letu 2004 Občina Ivančna Gorica bo ob občinskem prazniku podeljevala priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine, življenju v njej in k njeni podobi. Priznanja in nagrade Občine so: • Častni občan • Zlati grb Občine kot najvišja nagrada Občine, podeljena za življenjsko delo, večletne dosežke ali enkratne izjemne uspehe na družbenem ali gospodarskem področju, ki so izrednega pomena za razvoj in ugled Občine • Nagrada Josipa Jurčiča, podeljena za izjemne enkratne dosežke in pomembnejše trajne uspehe, ki pospešujejo razvoj posameznih dejavnosti v Občini • Plaketa Antona Tomšiča, podeljena za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju Občine, za posebne zasluge na področju kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja ter za večletno uspešno delo ob jubilejih Nagrade in priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku Občine Ivančna Gorica 29. maja 2004. Pobudniki za podelitev nagrad in priznanj Občine so lahko organi Občine ter posamezniki in organizacije z območja Občine. Pobuda za podelitev mora vsebovati: • podatke o pobudniku • podatke o pravni ali fizični osebi, ki naj bi to nagrado prejela • podrobno utemeljitev, zakaj naj bi bila ta oseba upravičena do nagrade Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 15. aprila 2004 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska H, Ivančna Gorica - s pripisom "Nagrade in priznanja". O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ivančna Gorica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja PREDSEDNIK Dušan Strnad, l.r. STRAN STRATEGIJA RAZVOJA NAŠE OBČINE Po enem letu in pol dela v občinskem svetu in po "gori" gradiva, ki smo jo svetniki v tem času predelali, mi je vse bolj jasno, da smo sc razvoja naše občine lotili tam, kjer se "normalno" konča. Izhajajoč iz dejstva, da več kot 50% sredstev namenjamo za družbene dejavnosti oziroma za gradnjo šol, je logično, da zanemarjamo druga področja, ki pa so po mojem mnenju bolj pomembna. Na prvem mestu je prav gotovo gospodarstvo. Res je, da gospodarstvo v občini pomeni tudi komunalna infrastruktura in vse. ki spada zraven. Ne gre za to, da bi imel pripombo na ta del. temveč na tistega, ki se nanaša na možnost odpiranja novih delovnih mest. In prav tukaj se mi zdi, da smo začeli pri koncu. V septembrski številki Klasja sem zapisal, da moramo poskrbeti najprej za delovna mesta, šele nato lahko pričakujemo, da se bodo mlade družine odločale še za kakšnega otroka. Če pogledamo iz tega zornega kota, bi morali našo strategijo razvoja postaviti na temelje gospodarstva. Za Občino to pomeni zagotavljanje infrastrukture za opravljanje dejavnosti malega gospodarstva. Poznam kar nekaj obrtnikov, ki bi se radi širili, pa se nimajo kam. Da ne govorim o primeru Akrapovič. Pri vsem tem je čudno to, da šole gradimo pod pritiskom Ministrstva za šolstvo in šport (devctlctkaj ter s tem izgovorom zanemarjamo bistveni del našega razvoja, malo gospodarstvo. Zanimivo je tudi to, da se devetletka (vsaj v tej prvi fazi) kaže kot "zgrešeni" projekt. Kaj pa, če bo prišlo do "reforme" devetletke in tako velikih in prostornih šol ne bomo potrebovali več? Kaj pa, če bo čez deset let pol manj otrok, kot jih jc sedaj? Na občinski seji smo se tudi ukvarjali z vprašanjem financiranja nogometnega kluba Livar, češ da ni dovolj sponzorskih sredstev. In spet smo na tem, da brez močnega male- Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka ga gospodarstva trpi tudi nogomet (šport). In slednji bi res trpel, če ga ne bi podprli preko občinskega proračuna. Logika je enostavna: več kot bo močnih podjetij v občini, več bo možnosti za pridobitev sponzorskih sredstev. Naj zaključim. Za našo občino bi bilo bolje, da bi že pred desetimi leti začeli intenzivno delati na zagotavljanju infrastrukture za opravljanje dejavnosti malega gospodarstva. Bojim se, da bomo po končanih šolah začeli intenzivno graditi kanalizacije pod pritiski predpisov in direktiv EU. Potem bo zopet zmanjkalo denarja in energije za malo gospodarstvo. Še en razlog več, da smo (morda) preveč energije usmerili v družbene dejavnosti na račun tiste, ki je gonilo vsakega razvoja, gospodarstva. V Novi Sloveniji se bomo še naprej trudili, da (prc)usmcrimo tok energije v razvoj malega gospodarstva v naši občini. Zavedamo se, da se mora strategija razvoja Občine usmeriti od gospodarstva k družbenim dejavnostim in ne obratno, tako kot je trenutna situacija v naši občini. Andrej Sekirnik svetnik in predsednik OO N.Si Ivančna Gorica riTiTiTiTiTiT.t.TiTiTiTititiT^TiTiTiTiTi^TiTiTiT.T.TiTitiTiT^T^TiTiTiTiTiT^ V januarski številki Klasja je bilo na prvi strani pod sliko protestov proti gradnji cestninske postaje v Ivančni Gorici zapisano: "Nasprotovanje cestninski postaji so izrazili tudi predstavniki vseh strank v občinskem svetu, razen N.Si." Ker smo z več strani dobili vprašanje: Zakaj N.Si podpira gradnjo cestninske postaje, objavljamo naslednje pojasnilo: OO N.Si Ivančna Gorica trdno nasprotuje gradnji cestninske postaje v Ivančni Gorici. Omenjeni stavek seje nanašal na sam shod, na katerem N.Si ni imela svojega govornika, je pa bilo tam veliko naših predstavnikov. Andrej Sekirnik predsednik OO N.Si Ivančna Gorica GSM: 0401 728-176 CAS ZA ENOTEN NASTOP POLITIČNIH STRANK IN DRUGIH CIVILNIH INSTITUCIJ V OBČINI V zadnjem času smo bili priča odločitvi DARS- a, da izgradi cestninsko postajo v Ivančni Gorici. Seveda zadeva ni nova, saj je bila že v programu dela DARS- a za leto 2003 navedena izgradnja te cestninske postaje. V zvezi s to problematiko se v preteklost ne bom spuščal, mislim pa, da smo se tega problema resno zavedli šele, ko so delavci GRADISA prišli na gradbišče in začeli z deli. Občina je z opozorilnim protestom in z močnim medijskim obveščanjem opozorila širšo slovensko javnost na neenak pristop države pri izgradnji avtocest glede na lokalne skupnosti. S pomočjo občinske SLS smo uspeli pred sklicem občinske seje 17. 2. 2004 pripeljati na razgovor delegacijo ministrstva za promet in zveze ter DARS- a. vključno z ministrom Jakobom Presečnikom. Ti razgovori so prinesli ustavitev del na cestninski postaji ter dogovor o imenovanju delovne skupine za dosego ustrezne rešitve v zvezi z navedeno problematiko. Z enotnim nastopom župana, Občinskega sveta, političnih strank ter civilnih skupin in s pomočjo javnosti sc lahki) poišče ustrezna rešitev. Naše mnenje je, da mora Občina čim prej imenovati to skupino. Dejstvo je, da se je treba najprej znotraj Občine dogovoriti za stališča in ustrezne rešitve, da bodo predstavniki Občine imeli in zagovarjali trdna in predvsem enotna stališča. Za dober dogovor bo treba uporabiti ves politični vpliv naših strank, še posebej vladnih. Naš občinski odbor je dobil zagotovilo vodstva stranke za vso podporo in naklonjenost ministrstva, vendar pa bo potrebna širša politična podpora. Tudi v državnem svetu vodimo številne aktivnosti preko komisij in predsednika g. Sušnika, da bi sc avtoceste v Sloveniji gradile za dobro državljanov in ne na škodo posameznih občanov. Torej za občino in občane silno pomembne odločitve, za katere pa bo potrebno polno angažiranje vseh, ki kakorkoli lahko pripomorejo k boljšim dogovorom. Cvetko Zupančič Predsednik O. O. SLS Ivančna Gorica in državni svetnik LDS Vsem občaviltam občme Ivančna Gorica čestitamo ob tf. marcu, mei>narot>nem onevu žena, čestitke pa namenjamo twi>i vsem materam ob 25. marcu, materinskem onevu! • LD MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA NOVICE IZ MLD- ja Zakorakali smo v leto, ki bo za nas odločilno. Konec lanskega leta smo postavili temelje, letos pa si želimo uspešno izvesti vsaj dva projekta in tako potrditi obstoj občinskega odbora MLD-Mladc liberalne demokracije Ivančna Gorica! Projekta imata že ustrezno ogrodje - torej se stvari žc premikajo. Prvi cilj, ki smo si ga zastavili, jc ustvariti bazo podatkov o divjih odlagališčih in fotografije teh odlagališč. Projekt bo trajala dalj časa, vsaj nekaj mesecev. Eden izmed vrhuncev pa naj bi bila tudi velika čistilna akcija ob toku reke Krke v naši občini. Akcija bo začinjena tudi z zabavnim zaključkom! Drugi projekt, z delovnim naslovom "Kaj pa če bi se podili po Ivančni Gorici?" je ravno tako široko zastavljen. Naš cilj jc ponuditi celovite, zanimive in koristne informacije vsem mladim, ki želijo aktivno preživeti svoj prosti čas. Pot imamo začrtano, cilji so jasni in uresničljivi. Vendar pa imamo šc veliko manevrskega prostora. Če imate tudi vi kakšne nove ideje, sc nam lahko pridružite. Tudi čc vas samo zanima, kdo smo in kaj delamo, pokličite ali pošljite e- pošto. Info: 031/672-080, ursi_rus@pinkponk.com - Urška Rus, sekretarka OO MLD 041/819-400, bost20C«Jemail.si - Boštjan Zalctelj, predsednik OO MLD Urška Rus NOVA DEMOKRACIJA SI.OVKNIJK n DS NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE je mlada politična stranka, hkrati pa tudi prva, ki ima svoj sedež v občini Ivančna Gorica. Od začetka letošnjega leta nas lahko poiščete tudi na internetu. V slovenskem političnem prostoru, tako na lokalni kot na državni ravni, pogosto slišimo o glasovalnih oz. preglasoval-nih strojih. V NDS to poimenujemo "ARGUMENT MOČI". Ker pa želimo,da bi vedno obveljala "MOČ ARGUMENTOV", se trudimo, da naša stranka ne bo postala del take pošasti. Bralce KLASJA bomo zato redno obveščali pri kateri zadevi ta stroj deluje oz. jc deloval, včasih v korist, lahko pa tudi v škodo občanov, predvsem preprostih ljudi. Naše prepričanje bomo tudi argumentirali. STRAN AKRAPOVIČ MED NAJBOLJŠIMI NA SVETU IF Analizu Gospodarskega vrstnika v letu preti vstopom v EU je pokazala, da je podjetje Akrapovič (www.iikrupovie-evhiuisl.eoin) polen 1'n'venta iz Slovenj Gruden in HSH iz Nazurij eno najuspešnejših V Sloveniji - najvišje ocene med vsemi je podjetje dobilo pri kazalcih, kol so rast dobičku, donosnost prihodkov in donosnost kapitala ter dobiček nu zaposlenega. Z Igorjem Akrupovičem. ustanoviteljem in lastnikom podjetja, smo se pogovarjali o skrivnostih njihovega uspehu in preverili dejstva iz prejetega anonimnega pisma; avtor le-tega trdi. da se podjetje sooča z velikimi birokratskimi ovirami pri nadaljnji širini obsega poslovanju podjetju, ki si deli ime z ustanoviteljem in ludi uveljavljeno blagovno znamko. Ott In za splet ugodnih okoliščin ali za načrtno rast? V tem poslu je na svetovnem trgu težko načrtovati rast. Mi smo v zadnjih letih zelo hitro rasli, kar pa ne pomeni, da se bo ta trend nadaljeval. Znotraj svoje branže in do določenega tržnega deleža lahko zelo hitro rasteš. Ko pa dosežeš skoraj stoodstotno izkoriščenost virov oz. postaneš vodilni igralec, je prostora za rast manj. Posledica rasti je tudi povečan obseg zaposlenih v upravnem poslovanju podjetja, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo in prodajo, so pa za uspešno rast neobhodno potrebni. Za podporo povečanemu obsegu poslovanja pa uvajamo tudi nov poslovno-inlormacijski sistem. Kje še vidite poslovne priložnosti za rast v naslednjih letih? Znotraj segmenta motociklizma bomo gotovo še rasli. Sicer manj kol v preteklih letih, vseeno pa bo rast K) do 12-odstotna letno. Imamo pa dobra izhodišča za vstop v dirkalni segment avtomobilizma. Vstop na ta del trga nam bodo omogočili znanje in izkušnje pri razvoju izpušnih sistemov v tehnološko najbolj zahtevnem segmentu v moto športu - Formuli 1. Že delamo na tem ... Pustiva zdaj podjetje Akrapovič in se posvetiva vam. Kako Igor Akrapovič vidi podjetnika Igorja Akrapoviča? Sam pri sebi vem, da nimam nekih zelo izraženih podjetniških sposobnosti. Sebe zato najraje vidim v vlogi raziskovalca in razvojnika, opravljam pa šc dela, ki se nanašajo na nabavo strojev in Po pisanju Gospodarskega vestnika sodite v sam vrh najbolj uspešnih podjetij v Sloveniji in sle ludi najbolj pripravljeno podjetje na vslop v KIJ. V čem je skrivnost vašega uspeha? Skrivnost je v našem razvoju. Razvijamo izpušne sisteme, ki so v svojih kategorijah najboljši na svetu, zalo so tudi cenovno temu primerni, iz tega pa sledi, da imamo velik dobiček; drugi tlel skrivnosti pa je, da ves ta dobiček vlagamo v tehnološki razvoj novih izdelkov in poslopkov - obvladujemo najnovejšo tehnologijo in proizvodne postopke ter znanje naših zaposlenih, kar se udejanja v naših vrhunskih izdelkih. Vedno smo korak ali dva preti konkurenco, ki nam sledi in ki je sposobna šele pojutrišnjem izdelali vsaj približno primerljiv izdelek, kot ga mi vgrajujemo na športne motocikle Že danes. Na podlagi 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, uradno prečiščeno besedilo (ZVVJTO-UPB1, Ur.l. RS, št. 83/03), in v skladu z Odlokom o načinu in pogojih vračanja vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/02) župan Občine Ivančna Gorica objav-Ija JAVNI POZIV za predložitev dokumentov o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Ivančna Gorica 1. Pogoji Na poziv se lahko prijavijo morebitni upravičenci, tO so fizične in pravne osebe ter njihovi pravni nasledniki, ki so sklepali pogodbe oziroma samoupravne sporazume s pravnimi predniki Občine Ivančna Gorica - krajevno skupnostjo ali gradbenimi odbori, z namenom, da pridobijo telefonski priključek na območju občine Ivančna Gorica. 2. Rok in način prijave Morebitni upravičenci oddajo vlogo na obrazcu, ki ga dobijo na Občinski upravi Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Zahtevek lahko morebitni upravičenci vložijo v času uradnih ur do vključno 30. 4. 2004. Vlogi je treba priložiti pogodbo in druga dokazila, ki dokazujejo višino vlaganja, kot na primer blagajniške prejemke, obračune ter druge dokumente, ki so jih morebitni upravičenci sklenili oziroma so jih izdale krajevne skupnosti ali gradbeni odbori v zvezi s pridobitvijo telefonskega priključka ali vlaganji v gradnjo javnega telefonskega omrežja. Če navedenih dokazov morebitni upravičenec ne bo priložil, se bo kot dokazilo o obstoju zahtevka upoštevala tudi pogodba iz arhivske dokumentacije, če seveda ta obstaja. V tem primeru se bo o vračilu ter o višini vračila odločalo za vsak primer posebej, glede na dokumentacijo, ki je na voljo. Če je vlagatelj pravni naslednik oseb iz I. točke poziva, mora zahtevku priložiti dokazilo o pravnem nasledstvu. Ce je pravnih naslednikov več. lahko ti enemu izmed sebe izročijo pooblastilo za vložitev zahtevka ter dvig vračila. 3. Predmet vračila Osnovo za določitev višine vračila predstavlja skupna višina vlaganja, ki ga občini za vlaganja v telefonske centrale, medkrajevne telefonske vode in krajevna telefonska omrežja prizna državno pravobranilstvo. Priključnimi in prispevek SIS se kol splošno obvezno plačilo za pridobitev telefonskega priključka v višini, določeni s tabelo ministrstva za informacijsko družbo, nc vračala. Ivančna Gorica, 20. 2. 2004 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej l.umpret. prof., l.r. surovin. Mojc delo so šc kontakti s tehničnimi ekipami tekmovalnih ekip, vsa ostale funkcije pa sem prepustil svojemu izvršnemu direktorju, ki je odgovoren za finančno poslovanje, proizvodnjo in upravljane s človeškimi viri. .laz se poskušam čim več ukvarjati z razvojem, ki jc pravzaprav moj hobi. Menim, da sam podjetnik ne zmore dobro in uspešno opravljati vseh funkcij v podjetju. Ce se lega zaveda, lahko v pravem času prepusti določeno odgovornost in kompetenee za to bolj usposobljenim ljudem. V prvih dveh letih delovanja propade vsako tretje podjetje. Vaša formula za uspeh podjetja? To je enostavno: narediš najboljši možni proizvotl ali storitev in ga aktivno plasiraš na trgu. Če jc izdelek zares dober, ga trg sprejme in tudi povpraševanje po njem se generira samo od sebe. Tako lahko v letu ali dveh hitro uspeš. Predvsem pa je treba veliko delati - pet, šest začetnih let ni bilo sobote in nedelje z domačimi. Znati je treba tudi ravnati z zasluženim denarjem. Vse preveč podjetnikov hitro zasluženi denar še hitreje potroši, .laz pa sem praktično ves zaslužek vlagal v razvoj svojega posla in ga nisem trosil po nepotrebnem. Zaposleni v najbolj uspešnih podjetjih predstavljajo glavno konkurenčno prednost. Tudi pri vas? Poleg mene je še vsaj še 7 ključnih ljudi, predvsem v tehnološkem razvoju, ki vlečemo barko naprej. Je pa v našem podjetju zaposlenih že 176 ljudi, ki čutijo veliko pripadnost podjetju ter z vso odgovornostjo in kakovostno opravljajo svoje delo. Poskušamo jim zagotoviti kar se da kakovostno in stimulativno delovno okolje, ki jim omogoča osebno rast in napredovanje. (ilede na to, da se nahajate v okolju, ki nima izdelane prepoznavne strategije podpore podjetniški inieiativi. kol jo imata npr. občini Domžale in Trzin, vam pri realizaciji vaše podjetniške vizije verjetno ni bilo ravno z. "rožicami postlano". Katere so tiste največje ovire, na katere ste naleteli? Kakšnih večjih ovir niti ni bilo. Prvo zemljišče smo kupili neodvisno od kogarkoli v občini. Malo se je zapletlo pri nadaljnji širitvi, vendar ne na Občini, ampak na Ministrstvu za kmetijstvo. Tam so potrebovali kar nekaj časa. da so uredili zazidljivost zemljišč. V naši državi gredo stvari zelo počasi. Se vam zdi, da se občina dovolj trudi, da bi spodbudila podjetništvo? Navsezadnje bi to moral biti tudi njen interes - večanje števila delovnih mest, višji prihodki prebivalstva, več pobrane dohodnine ... Mislim, da ima občina pri tem premajhne pristojnosti, da bi lahko zelo aktivno vplivala na prihod podjetnikov v svoje okolje. Rešitev hi bila industrijska cona, pri kateri je spet največja ovira Ministrstvo za kmetijstvo, ki bi moralo omogočiti prekvalifikacijo določenih površin za industrijsko oz. obrtniško cono. Ko bo Občina uspela pri tem. bodo stvari lažje stekle. Ministrstvo za kmetijstvo pa deli subvencije. Če ne razdeli vseh sredstev, bo naslednje leto dobilo manj denarja. Zato se dogaja, da nekdo pri nas najame travnik ali njivo ležalo, da bo dobil subvencijo, in ne zalo. da bo pridelal kulturo, ki jo bo lahko drago prodal. In to naj bi bil višek podjetništva pri nas ... Torej je država tista, ki mora prva narediti domačo nalogo? Ja. vendar se je loteva napačno. Ukinjajo nam investicijske olajšave - jemljejo denar tistemu, ki ga je ustvaril, in ga tako nc bo mogel reinvestirati ter ga ustvariti šc več. od česar bo lahko plačal še več dajatev državi. Če pa država nc bo VRAČILA PREKOMERNIH VLAGANJ V IZGRADNJO TELEFONIJE! Na osnovi rezultatov lanskoletnega referenduma je državni zbor sprejel zakon o vračilu prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v Republiki Sloveniji, po katerem bomo dobili povrnjena sredstva, prekomerno vložena v širitev telefonije. Zakon predvideva vračanje vseh omenjenih sredstev, ki so za posamezna obdobja in posamezna področja različna ter v njem natančno opredeljena, in sicer za obdobje do 6. 4. 1998. Glede na to, da so bile v takratnem obdobju nosilke projektov in podpisnice pogodb za večje širitve telefonije takratne krajevne skupnosti, bodo te, na osnovi spiskov in dokumentacije, vložile zahtevke za vračilo denarja. Ker pa sc je ta dokumentacija ponekod izgubila, se prepričajte v svoji krajevni skupnosti, ali vas imajo evidentirane. Krajevne skupnosti bodo te spiske tudi javno objavile. Če vas vaša krajevna skupnost nima na seznamu, pa ste v tem obdobju sofinancirali izgradnjo telefonije, zberite ustrezna dokazila in jih, skupaj z vlogo, na obrazcu predložite občini Ivančna Gorica do 30. 4. 2004, kakor je navedeno v javnem pozivu župana. Tako zbrane zahteve bo pregledala občinska komisija in jih vložila pri pristojnem pravobranilstvu. Ker je vračilo denarja zakonsko predvideno šele ob privatizaciji (prodaji) Telekoma, je seveda težko napovedati, kdaj to bo. gotovo pa bomo storili vse, da se prekomerno vložena sredstva pravično vrnejo. Za konkretne informacije O spiskih in tozadevni problematiki se lahko obrnete tudi na člane komisije, ki so iz posameznih krajevnih skupnosti, in sicer: K.S. Dob: Anton Čebular; K.S. Ivančna Gorica: Jožko Horvat; K.S. Kika: Slane Mišmaš; K.S. Muljava: Janez Drobnič; K.S. Sobrače: Alojz Sin-jur; K.S. Stična: Stane Okorn; K.S. Šentvid pri Stični: Jože Kastelic; K.S. Temenica: Ignac Kastelic; K.S. Višnja Gora: Milan Jevnikar; K.S. Zagradec in Ambrus: Jože Zajec; K.S. Metnaj: Alojz Podobnik. Pripravil: Alojz Podobnik, predsednik komisije za čezmerna vlaganja v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja na območju Občine Ivančna < •uru u stimulirala novih investicij, potem je tO tek na kratko progo. Z ukinjanjem investicijskih olajšav bo zagon in širitev podjetij zelo otežen. Naša država pa ima rajši danes vrabca v žepu kot jutri goloba in pojutrišnjem celega purana. Danes bo sicer pobrala več dajatev, jutri pa zato vse manj. Država si je podelila kompetenco razdeljevanja denarja potrebnim, vsi pa vemo. da sc obnaša kot slon v trgovini s porcelanom in bodo njeni birokrati zelo težko ustrezno razdeljevali sredstva. In za to razdeljevanje bo treba zaposliti nove ljudi, ki bodo tako še povečali porabo državne in javne uprave. To je popolnoma zgrešeno. Menda so naredili analizo, katere rezultat je, da investicijske olajšave nikakor ne pomagajo pri razvoju obsega poslovanja podjetij. Sem pa prebral, da je bilo v analizo vključenih večina podjetij, ki delajo izgubo, in verjamem, da takim podjetjem olajšave nične pomagajo. Če delajo izgubo, tako ali tako nc plačujejo nič davka. Verjetno se pridružujete mnenju večine delodajalcev, da je strošek delovne sile občutno prevelik. Naše plače so med najbolj obremenjenimi na svetu. Bruto, pa še bruto obremenitev na bruto plačo. Pri nas delavec sploh ne ve, koliko stane delodajalca. Če bi hotel v našem podjetju zaposliti tuje ga strokovnjaka in bi njegova neto plača znašala milijon tolarjev, bi mene v tem primeru stal 3.3 milijona tolarjev. To pa je zelo huda obremenitev tudi za zelo uspešno podjetje. Mediji zavajajo ljudi s podatki o milijonskih plačah direktorjev javnih podjetij in nagradah članom uprav Pri velikih zneskih raje govorijo bruto, pri malih delavskih plačah pa v neto prejemkih. Vsi sc zgražajo nad. recimo, tremi milijoni plače ali nagrade, ne povedo pa, da določena oseba prejme le 900 tisočakov, ostalo pa pobere država. Ne velja pa enako razmerje pri delavcih. Če delavec dobi neto 100 tisočakov, potem stane delodajalca približno 160 tisoč tolarjev. In zato predsednik uprave nima 3()-krat večje plače od delavca, pač pa le 9-krat. Vrniva se v našo občino. Katere proizvodne in storitvene dejavnosti imajo v našem okolju največje možnosti za uspeh? Tu je mogoče delati marsikaj. Ljudje v tem okolju so marljivi, navajeni veliko delati in imajo dovolj znanja. Potencial je zelo velik. Treba pa jc najti prave programe, kar je precej težko. Pri nas jemalo ljudi, ki bi bili pripravljeni investirati in tvegati svoj denar, da bi postavili na noge neko dejavnost in pri tem na daljši rok nekaj zaslužili. Če pa že obstaja dobra ideja, se največkrat ustavi pri pomanjkanju sredstev ali poslovnih prostorih, ki bi omogočili preveriti podjetniško idejo v praksi. In tu bi lahko priskočila na pomoč Občina. Na koneu pa še vprašanje o zapletih pri širitvi in zalo o "pobegu" v drugo ohčino. Koliko je pri tem resnice? Nc. to ni nič res. Imeli smo možnost, da bi v Trbovljah zelo ugodno kupili staro proizvodno halo. Moram reči. da so nam šli, ludi župan, zelo na roko. In zaradi nerazčiščenega lastništva smo od posla odstopili. Smo pa se razširili v Podpeč pri Borovnici, kjer smo v bistvu odkupili našega dobavitelja za izdelavo karbonskih vlaken. V tej dislocirani proizvodni enoti zaposlujemo 11 ljudi. Z Igorjem Akrupovičem se je pogovarjal / rane Iritz Murgelj STRAN ŽELEZNINA RADOHOVA VAS teh. 01/7887-628 - KMETIJSKI REPROMA TERIAL - MOTORNE ŽAGE. AGREGATI - OLJA, MAZIVA, AKUMULA TOR JI - AKCIJSKE CENE I - AKCIJA: DO 31.3.2004 NUDIMO 5% POPUST NA SEMENSKO KORUZO IN ŠKROPIVA! ŽELEZNINA ZA&RAbEC teh 01/7888-032 KMETIJSKI REPROMA TERIAL GRADBENIMA TERIAL BELA TEHNIKA IN AKUSTIKA - UGODNE CENE! TOPLI POD AKCIJ ADO 31.3.2004 NUDIMO 5% POPUST NA SEMENSKO KORUZO IN ŠKROPIVA! KMETIJSKO VRTNI CENTER IVANČNA GORICA -KMETIJSKI DEL tel: 01/7887-624 KMETIJSKI REPROMA TERIAL SEMENSKI IN JEDILNI KROMPIR VR TNE KOSILNICE.. VR TNO ORODJE ZBIRAMO NAROČILA ZA KOKOŠI NESNICE (01/7887-624) NOVO: SIRILO ZA MLEKO AKCIJA: DO 31.3.2004 NUDIMO 5% POPUST NA SEMENSKO KORUZO IN ŠKROPIVA! -VRTNI DEL tel- 01/7887-622 SEMENA, SADIKE PRIMULE CVETOČE LONČNICE ZEMLJA, KORITA. LONCI DARILNI PROGRAM NOVO: TOPLE GREDE! MLEČNE KVOTE! SlTl*Ld. o. o. Cisurtijanska opatija Stična Stična 17 SI ■ 1295 Ivančna gorica SLOVEVil)* •Proizvodnja čajev, jaboUniga lipa m drugih zdravilnih pripravkov po izvirnih rtctpturah p. Simona Mila. "Vrtnarstvo, storitve, trgmnna na drobno in debelo. IZ ZAKLADNICE ZDRAVILNIH RASTLIN Predavanja - delavnice Prvo srečanje bo v soboto, 6. marca 2004, ob 16. uri. Naslednje mesece se dobimo vsak prvi torek v mesecu ob 16. uri. Delavnice bodo potekale v prostorih stiškega samostana. V zimskih mesecih nudimo poljudna predavanja iz sveta zdravilnih rastlin, nasvete ljudske medicine, nasvete, kako postopamo pri najbolj pogostih obolenjih, kako pravilno pripravimo in uživamo čaje, tinkture, kdaj segamo po mazilih, obkladkih, glini ... Na vseh delavnicah ali predavanjih imajo udeleženci priložnost, postavljati vprašanja s področja fitoterapije, in seveda nanje dobiti tudi odgovore. V toplejšem obdobju se bomo sprehodili po cvetočih travnikih in tam spoznali številne učinkovite rastline v njihovem naravnem okolju. Vse delavnice bo vodil magister farmacije, gospod Jože Kukman. URNIK DELAVNIC sobota, 6. marca ob 16h PREHLADNA OBOLENJA - ČIŠČENJE IN ZDRAVILNE RASTLINE torek, 6. april ob 17h ZDRAVILNE RASTLINE KOT POMOČ PRI SRČNIH IN PREBAVNIH OBOLENJIH torek, 4. maj ob 17h ZDRAVILNE RASTLINE IN SLADKORNA BOLEZEN TER HOLESTEROL torek, 1. juny ob 17h ZDRAVILNE RASTLINE IN ŽIVLJENJSKO POMEMBNE ŽLEZE (ščitnica, trebušna slinavka) SAMOSTANSKA ZELIŠČNA LEKARNA 1.4.2004 bodo vsem mlečnim pridelovalcem, najprej za 1 leto preizkusno, nato pa trajno, dodeljene mlečne kvote. Kaj pravzaprav so mlečne kvote? To je administrativni ukrep, s katerim država z odločbo za posameznega pridelovalca - kmeta določi, koliko kg mleka letno mu bo odkupila. Če bo pridelovalec proizvedel več mleka, kolikor mu je bila dodeljena kvota, mu tega viška odkupovalec ne sme prevzeti ali plačati, če pa bi se proizvodnja 3 leta občutno manjšala, država zmanjša tudi kvoto. Zakaj mlečne kvote? Evropske in nekatere druge države so uvedle mlečne kvote zaradi mnogih razlogov. Prvič zato, da bi cena mleka ostala na določeni višini. S presežki mleka bi namreč cena drastično padla, kar bi v kmetijstvu povzročilo hude posledice. Drugič zato, da bi proizvodnjo mleka obdržali tudi v hribovitih področjih, kajti osip proizvodnje je bil tam najvišji. Glede na to, da letos vstopamo v EU, moramo tudi mi sprejeti njihov način obnašanja. Na osnovi česa bodo določene mlečne kvote? Mlečne kvote bodo dodeljene samo aktivnim pridelovalcem mleka, višina pa bo določena glede na izhodiščno leto pridelave, ki ga bo pridelovalec lahko izbral do tri leta za nazaj. Tako najavljene količine bodo primerjali z izpogajanimi količinami v Bruslju, in če bodo najavljene višje od izpogajanih, bo za ustrezen procent zmanjšana tudi individualna kvota za posameznega pridelovalca. V sistem bo všteta tudi 3% nacionalna rezerva, iz katere se bodo dodeljevale kvote tistim, ki bodo svojo proizvodnjo večali. Ko bo sistem normalno deloval, bo možno kvoto tudi najeti ter prodati ali kupiti. Ob uvedbi mlečnih kvot je predvideno, da si bo pridelovalec izbiral odkupovalca. Torej, če z njim ne bo zadovoljen, se bo lahko dogovoril z drugim odkupovalcem. Gotovo bo ta novost pri mlečnih pridelovalcih povzročila dodatne pretrese, toda ko bo sistem enkrat deloval, verjamem, da ne bo povzročal večjih težav. Tudi v tujini, kjer imajo mlečne kvote uvedene že 15 let in več, sc pridelovalci nad tem ne pritožujejo. Nedvomno pa je problematično opuščanje mlečnih prog v hribovitih področjih. Tako so, pod pritiski, mlekarne in prevoznika pridelavo pred zimo opustili v vaseh Poljane nad Stično, Mala Goričica in Met-naj. Gotovo bo opustitev mlečne proge v tem delu občine imela za kmetijstvo teh vasi negativne dolgoročne posledice. Sicer pa se, razen prizadetih, nihče kaj dosti nc sekira, še najmanj pa tisti, ki so sc nam prijazno ponujali s plakatov in čvrsto zagotavljali, kako sc bodo borili za malega kmeta. Izborili so si položaj, sedaj pa udobno grejejo svoje funkcionarske fotelje. Za govedorejsko društvo Stična: Alojz Podobnik PRIPRAVA NA VOLITVE V KMETIJSKO GOZDARSKO ZBORNICO SLOVENIJE 17. februarja smo se na povabilo Kmečke liste - društva za razvoj podeželja - sestali v sejni sobi Kmetijske zadruge Stična direktorji in Ljubljanske regije. Dogovorili smo se o enotnem nastopu pri volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, ki bodo predvidoma apri- predsedniki kmetijskih zadrug la 2004. Kandidirali bomo preko Kmečke liste - društva za razvoj kmetijstva in podeželja, ki je pod okriljem Zadružne zveze Slovenije. Srečanja sc jc udeležil tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk s sodelavci. Dogovorili smo se, da bomo k sodelovanju in vključitvi v Kmečko listo povabili mlade kmete, kmečke žene, ostala društva s področja kmetijstva in seveda posameznike, ki jim ni vseeno, kakšna bo usoda slovenskega kmetijstva. Milena Vrhovec regijska koordinatorica ZADRUŽNI HRAM OZNAČIL DOSTOP ZA INVALIDE Pri zasteklitvi zimsko-lctnega vrta pred Zadružnim hramom nismo pozabili na invalide. Dostop zanje je bil že urejen, ni bil pa šc označen, zaradi zamude pri dostavi znakov. Sedaj je dostop do Zadružnega hrama za invalide urejen in označen. Vljudno vabljeni! KS STRAN IZ ODBORA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Proračunski del za kmetijstvo in gozdarstvo za leto 2004 Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je januarja med drugim obravnaval osnutek občinskega proračuna za svoje področje. Predlagal je nekaj sprememb, ki so bile večinoma upoštevane v predlogu proračuna. Sofinanciranje kmetijstva in gozdarstva bodo občani - kmetovalci občine Ivančna Gorica - koristili na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in gozdarstva iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS 126/2003), za naslednje namene: KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 44.875.000,00 Sredstva za subvencioniranje cen zatiranja mastitisa 565.000,00 Sredstva za subvencioniranje cen umetnega osemenjevanja 6.000.000,00 Sredstva za subvencioniranje ekološko sprejemljivih škropiv 1.154.000,00 Sredstva za subvencioniranje prevoza mleka iz oddaljenih kmetij 2.100.000,00 Sredstva za subvencioniranje označevanja in registracije govedi 1.575.000,00 Sredstva za sofinanciranje tečajev iz varstva rastlin 450.000,00 Sredstva za financiranje analiz mleka 1.050.000,00 Nabava in vzdrževanje hladilnih bazenov 1.567.000,00 Pospeševanje čebelarstva 366.000,00 Sofinanciranje društev s področja kmetijstva 1.820.000,00 Sredstva za izdatke za blago in storitve za strokovne naloge gozdarske svetovalne službe 703.000,00 Sredstva za izdatke za blago in storitve za strokovne naloge kmetijsko svetovalne službe 1.640.000,00 Sredstva za pomoč, oskrbo in namestitev živali v Zavetišče 515.000,00 Gozdne ceste - tekoče vzdrževanje 4.800.000,00 Gozdne vlake 5.240.000,00 Agromelioracije, čiščenje potokov, urejanje poljskih poti 8.040.000,00 Denarna pomoč pri izobraževanju s področja kmetijstva 660.000,00 Zložbe zemljišč 200.000,00 Pilotski projekti (pašniki) 2.680.000,00 Sredstva za pomoč pri preusmeritvi kmetij (ekološke in integrirane) 2.250.000,00 Projekti za razvoj kmetijstva in podeželja 1.000.000,00 Gozdarske in kmetijske storitve 500.000,00 O koriščenju sredstev iz posameznih postavk boste v skladu z omenjenim pravilnikom obveščeni preko občinskega glasila z javnimi razpisi in obvestili. Dodatne informacije v zvezi s kmetijskim in gozdarskim delom proračuna dobite tudi na referatu za kmetijstvo na Občini Ivančna Gorica. Milena Vrhovec Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo J? Šentvid pri Stični 97 a, 1296 Šentvid pri Stični GSM: 041 620 179, Fax: 01 780 00 05 POPRAVILA - VSEH VRST MOTORNIH ŽAG - KOSILNIC - MANJŠIH KMETIJSKIH (r STROJEV — V. Občina Ivančna Gorica Sokolska 8, Ivančna Gorica Tel.: (01) 787-83-84, 787-83-85 PRIJAVA ZARADI ŠKODE PO SUŠI V LETU 2003 V zvezi z navodili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivamo vse upravičence, ki so v letu 2003 oddali vloge za evidentiranje škode po suši, da se od 15. 3. 2004 du 31 .3. 2004 oglasijo na upravi Občine Ivančna Gorica, zaradi pregleda in podpisa preverjenih zahtevkov za povrnitev škode po suši v preteklem letu. Vloge bodo pripravljene na podlagi seznama parcel iz zahtevka za kmetijske subvencije iz leta 2003. ŽUPAN Jernej Lampret, prof., l.r. VZPOSTAVLJANJE IN OZNAČEVANJE GOZDNIH MEJ V gozdovih je vse manj vidnih mej in lastniki ne vedo več zanje, saj se stanje neprestano spreminja (drevesa se sušijo, nova zrastejo, gradijo se vlake). Stare oznake (ena vodoravna rdeča črta) so po 30 letih vse slabše vidne, nihče pa jih ne obnavlja. Obnavlja se le meje, ki so potrebne za gospodarjenje z gozdom. To so meje oddelkov (dve rdeči vodoravni črti), meje katastrskih občin (dve rdeči vodoravni črti s piko) in meje gozdnogospodarskih enot (tri rdeče vodoravne črte). Te običajno potekajo po parcelnih mejah in jih obnavljamo gozdarji. Kdaj lahko meje gozdnih parcel obnovi lastnik sam? Meje med parcelami lahko lastnik gozda obnovi sam le, če so vidne stare. Obnavlja jih tako. da nariše črto nad obstoječo staro črto ali pod njo, tako da je le-ta vidna še naprej. Če oznake niso vidne, mora poklicati lastnika sosednje parcele in skupaj z njim določiti mejo. Če tudi ta način ni mogoč (zaradi nesoglasja med lastnikoma), je najbolje, da pokliče geodetsko službo, ki bo /a primerno plačilo postavila mejnike in vzpostavila meje. Za iskanje in obnavljanje parcelnih mej v gozdovih je najprimernejši čas od pozne jeseni do zgodnje pomladi, kadar drevje in podrast še nista ozelencla. Kdo naj sodeluje pri obnavljanju mej? Pri obnavljanju mej naj sodeluje cela družina (starši in otroci). Tako si bodo tudi otroci zapomnili, kje v gozdovih so parcelne meje in mejniki. Ali je treba koga obvestiti o obnavljanju gozdnih mej? Nujno ni, vendar pa je zaželeno, da O tem obvestite svojega revirnega gozdarja in se z njim pogovorite o poteku mej in označevanju lc-teh. Kako se označi meje parcele? V gozdovih je vse več parcel na novo označenih z dvema vodoravnima rdečima črtama, kar pa seveda ni pravilno. Meje med parcelami je treba označevati z eno vodoravno rdečo črto (barva tesarol). Če so meje označene s sprejem, se zelo hitro sperejo. tako da jih je treba obnavljati na nekaj let. Meje, označene z barvo tesarol, pa so obstojne tudi do 30 let. Kadar se označuje (barva) meje po drevesih, je treba z dreves z debelejšo skorjo (hrast, kostanj, smreka, bor ...) postrgati mrtvi del lubja in na postrgan del zarisati črto. Če tega ne naredimo, bo lubje z barvo hitro odpadlo in meja zopet ne bo vidna. Označbe na drevesih (črte) ne pomenijo, da gre meja natančno do tu, ampak nekje med drevesi, ki so označena. Črte na drevesih se riše vedno na stran, kjer poteka meja, in vedno vzporedno z mejo (glej sliko). Kaj pomenijo oznake v gozdu? 1. ena rdeča vodoravna črta - meja med parcelami 2. dve rdeči vodoravni črti in štev. - meja med oddelki in številka oddelka 3. dve rdeči vodoravni črti s piko -meja katastrske občine 4. tri rdeče vodoravne črte - meja gozdnogospodarskih enot 5. rumen ali rjav trikotnik - meje med lovskimi družinami 6. krog s piko na sredini -planinske poti 1 \ (1) Ji- 0 SKUPŠČINA LETALSKEGA KLUBA ŠENTVID Letalski klub Šentvid je imel 27. februarja v gostišču Pri Japu svojo redno letno skupščino, na kateri je meti drugim potrdil zaključni račun za leto 2003, delovni načrt za letošnje leto ter sprejel enajst novih članov kluba. V letu 2004 bo veliko dela z ureditvijo steze in okolice objekta ter pridobitvijo zemljišč. Najbolj pa se bo treba angažirati ob pripravah na 10. obletnico delovanja kluba, pobratenju / Letalskim klubom iz llirschaida in letalskem mitingu, kar bomo skupaj s praznovanjem 9. obletnice Radia Zeleni val organizirali 20.. 21. in 22. avgusta 2004. Povabilu na skupščino so se odzvali tudi direktor občinske uprave g. Janez Radoš in predsednika krajevnih skupnosti Dob in Šentvid. M. V. 8 STRAN EKOLOŠKI KOTIČEK RDEG Regijsko društvo ekološkega gibanja je na različne naslove (Vlada RS, Urad predsednika vlade, Državni zbor RS, Urad predsednika republike, Občina Ivančna Gorica, DARS, Svet za varstvo okolja RS, REC Ljubljana, Ministrstvo za promet. Urad za ceste. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo) poslalo naslednji dopis: Zadeva: CESTNINSKA POSTAJA NA PRIKLJUČKU NA AVTOCESTO V IVANČNI GORICI 13. februarja 2004 so zasedali IO in NO RDEG ter EKO- odbor Livar Ivančna Gorica in EK.O- odbor Livar Črnomelj. Med ostalim je bil sprejet tudi sklep proti gradnji cestninske postaje na priključku na avtocesto in na izvozu z avtoceste v Ivančni Gorici, zaradi negativnih vplivov na naravo in na življenje. Obrazložitev: DARS je začel graditi cestninsko postajo v Ivančni Gorici brez obvestila javnosti o posegu v naravno življenjsko okolje in ne da bi predhodno javno razgrnil načrt gradnje. Ne DARS ne druge institucije niso javno predstavili presoje vpliva na naravno življenjsko okolje, pa tudi javnosti niso pozvali k sodelovanju pri tem. Že začetni postopek posega v naravno življenjsko okolje, je nedemokratičen in so ob njem kršene človekove pravice. Ustava RS in Zakon o varstvu okolja predvidevata sodelovanje javnosti že pri samem začetku postopka, pa ne le sodelovanje, temveč tudi odločanje, kar pa v primeru gradnje v Ivančni Gorici ni bilo omogočeno. RDEG Ivančna Gorica nasprotuje gradnji cestninske postaje v Ivančni Gorici zaradi gostega prometa cestnih motornih vozil, ki poteka skozi naselje Ivančna Gorica. Tu se vključuje na avtocesto približno 30.000 do 38.000 motornih vozil različnih kategorij dnevno, to pa pomeni, da je Ivančna Gorica že "krizno območje". Glavni vir onesnaževanja in obremenitve narave je ravno cestni motorni promet. Izpust plinov iz motornih vozil povzroča predvsem onesnaževanje narave in vpliva na zdravje ljudi. Onesnaževalci so zlasti ogljikov oksid, ogljikovodik, dušikov dioksid /N02/, žveplov dioksid /S02/, svinec, prah, ostanki olj, goriva, maziv ter obruski od zavornega sistema in gum. Poseben problem pa sta hrup in nevarnost za pešce in kolesarje. Cestni motorni promet, ki poteka skozi naselje Ivančna Gorica, večkrat dnevno povzroča zastoje, pri tem pa gre za še večjo koncentracijo izpušnih plinov. RDEG Ivančna Gorica se zaveda negativnega vpliva, ki bi ga povzročila cestninska postaja na priključku AC, in to zaradi zastoja prometa, s tem pa bo prišlo v Ivančni Gorici do še večje koncentracije izpušnih plinov, s čimer se bo še bolj povečalo onesnaževanje naravnega okolja in zastrupljanje ljudi. Zaradi navedenih razlogov RDEG Ivančna Gorica zahteva od MOPE, Vlade RS, Občine Ivančna Gorica in DARS- a, da se najprej opravi strateška presoja vpliva na okolje in na zdravje ljudi. Vlada RS naj pred uvedbo cestnine zgradi vzporedno cesto, ki bo varna za vožnjo z motornimi vozili, za pešce in kolesarje. Pri presoji vpliva na okolje zahtevamo, kot nevladno društvo od imenovanih institucij, da javnost obvestijo O načrtovanju posega v prostor oziroma jo pozovejo k sodelovanju. RDEG Ivančna Gorica predlaga Vladi RS, MOPE in DARS-u, da zaradi omenjenih razlogov odstopi od gradnje cestninske postaje v Ivančni Gorici. ZA ČISTO NARAVNO OKOUE IN ZDRA VO ŽIVLJENJE! Franc Hegler Predsednik RDEG Ivančna Gorica RDEG Ivančna Gorica zastavlja javno vprašanje Občinska uprava Občine Ivančna Gorica Oddelek za finance Po sklepu seje IO in NO RDEG Ivančna Gorica z dne 13. 2. 2004 in skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja prosimo, da v lokalnem časopisu Klasje objavite seznam društev, ki so prejela občinska finančna sredstva, in višino le-teh v letih 2002 in 2003. Za objavo zahtevanih informacij se zahvaljujemo. Franc Hegler predsednik RDEG Ivančna Gorica KAKOVOST PITNE VODE NA OBMOČJU OBČINE IVANČNA GORICA Pred vami je poročilo, ki ga mora, v skladu s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode, enkrat letno pripraviti upravljalec javnega vodovodnega sistema. Leta 2003 je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana na podlagi programa, ki je izdelan v skladu z omenjenim pravilnikom, izvajal nadzor nad stanjem preskrbe s pitno vodo na območju občine Ivančna Gorica. Ob tem je spremljal epidemiološko sliko, izvajal preglede vodovodnega omrežja in naprav ter izdajal mnenja o varnosti oskrbe. Na zajetjih in omrežjih je bilo odvzetih skupaj 180 vzorcev, od tega 142 za mikrobiološke in 38 za kemijske raziskave pitne vode. Glede na rezultate preiskav v preteklih letih lahko ugotovimo, da se odstotek ustreznih izvidov mikrobioloških raziskav od leta 2000, ko je pričela obratovati vrtina v Stiškem potoku, postopno izboljšuje, medtem ko je odstotek ustreznih izvidov kemijskih raziskav z 90%, zaradi strožje zakonske vrednosti pesticidov, padel na 88%. Pri mikrobioloških raziskavah je bilo leta 2003 130 ali 94% vzorcev ustreznih, pri kemijskih pa 32 ali 88% ustreznih. Med mikrobiološkimi neustreznimi vzorci gre omeniti predvsem prisotnost koliformnih bakterij in bakterij Escherichia coli, kar kaže na neurejenost pri ravnanju z odplakami in prekomerno gnojenje na območjih varstvenih pasov. Večina neustreznih vzorcev je iz vodovodnih sistemov, ki imajo zajetja v krasu. Neustrezni vzorci so ugotovljeni predvsem pred pripravo vode (klori-ranjem), medtem ko je bila voda na omrežju zdravstveno ustrezna. Pri kemijskih analizah pa je bila na omrežju v Stični ugotovljena povečana količina atrazina in deseti-latrazina, dveh najbolj pogostih pesticidov. Po ponovnem vzorčenju na vseh stiskih zajetjih so bili pesticidi dokazani na zajetju Izirek pod Leskovcem. Pri področnem hidroge-ologu so naročene raziskave za pridobitev novega vodnega vira iz globokih vrtin, ki bi nadomestila sedanji drenažni zajetji za naselje Leskovec in stiski vodovodni sistem. Raziskave bodo končane predvidoma konec marca. Če se bodo izkazale kot uspešne, bomo poskušali še letos izvesti vrtanje in podrobne raziskave o izdatnosti in kakovosti pitne vode. Sicer pa sta bili v letu 2003 v sistem oskrbe vključeni novi vrtini Trstenik, izdatnosti okoli 15 l/s, za oskrbo dela Višnje Gore, Zgornje in Spodnje Drage, Malega Hudega, Stranske vasi in Polževske planote. V letošnjem letu bomo skupaj z občino Ivančna Gorica, ki je lastnica infrastrukture, nadaljevali z deli za izboljšanje kakovosti pitne vode in zagotavljanje ustreznosti oskrbe. Zato načrtujemo: - pridobiti nadomestno vrtino v Izirku za oskrbo Leskovca in stiškega vodovoda z ustrezno pitno vodo, - nadaljevati z obnavljanjem dotrajanih in neustreznih cevovodov ter tako zmanjševati vodne izgube in onemogočiti lokalna onesnaženja, - sistematično zmanjševati in opuščati dodajanje klora v tiste sisteme, za katere se lahko analitično dokaže primerno kakovost na pipi pri potrošnikih brez predhodne dezinfekcije. Večina rezultatov analiz je ugodnih. Voda na vodovodnem sistemu, ki ga upravlja JKP Grosuplje in občanom občine Ivančna Gorica priteče iz pipe, je čista, zdravstveno ustrezna. Zadovoljni smo, da razpolagamo z dokaj čistim zaledjem vodnih virov, ki nam omogoča, da lahko distribuiramo kakovostno pitno vodo. Delavci JKP Grosuplje se bomo trudili, da bomo zagotavljali čim bolj kvalitetno vodo, vendar pa pozivamo občane občine Ivančna Gorica, da nam pri varovanju pitne vode tudi pomagajo, in sicer s saniranjem divjih odlagališč, s sanacijo internih kanalizacij (greznic) oziroma izgradnjo svojih malih čistilnih naprav, s preprečitvijo iztoka neprečiščene odpadne vode v potoke, z zmanjšanjem uporabe gnojil in z drugimi dejanji, ki pripomorejo k bolj zdravemu in čistemu okolju. Javno komunalno podjetje Grosuplje KOSOVNI ODVOZ ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo v spomladanskem času odvažalo kosovne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Načrt kosovnega odvoza: Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda 15. 3. 2004 16. 3. 2004 17. 3. 2004 18. 3. 2004 19. 3. 2004 22. 3. 2004 23. 3. 2004 24. 3. 2004 KS Ambrus in KS Zagradec, naselje Korinj in Laze nad Krko. KS Krka, KS Muljava KS Dob, KS Temenica, KS Subraće KS Šentvid-naselje in okolica KS Stična, KS Metnaj KS Ivančna Gorica-okolica KS Ivančna Gorica-naselje KS Višnja Gora Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Kosovne odpadke je treba primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojnikih, kjer običajno pobiramo odpadke. Naša prihodnost je čisto okolje! Jamo komunalno podjetje Grosuplje K 5 KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. 1290 Grosuplje, Gasilska c. 5 Tel.: (01) 7818-100, 7860-360 Fax: (01) 7862-255 Podjetje Komunalne gradnje d.o.o., Gasilska cesta 5, Grosuplje razpisuje prosti delovni mesti: GEOMETER pogoji: - končan visokošolski strokovni študij geodezije (VI. stopnja) - tri leta delovnih izkušenj - slovensko državljanstvo - vozniški izpit B- kategorije VODOVODNI INSTALATER pogoji: - končana 3- letna srednja šola - tri leta delovnih izkušenj - slovensko državljanstvo - vozniški izpit B- kategorije Prijave z ustreznimi dokazili sprejemamo do 31. 3. 2004 na naslov: Komunalne gradnje d.o.o., Gasilska cesta 5, 1290 Grosuplje VABILO NA KRVODAJALSKO AKCIJO Vsak dan se zgodi na naših cestah veliko prometnih nezgod; vsak dan oboli veliko ljudi. Za mnoge od teh je edino zdravilo, ki jim lahko podaljša ali reši življenje - KRI. Občanke in občani, vabimo vas na krvodajalsko akcijo, ki bo: v torek, 13. aprila 2004 od 7. do 13. ure v Kulturnem domu Ivančna Gorica. Ker gre za izredno krvodajalsko akcijo, krvodajalcem nc bomo pošiljali osebnih vabil. Občanke in občani, izkažite solidarnost in pridite na odvzem krvi. V jesenskem roku imamo redne krvodajalske akcije po naslednjem razporedu: • v torek, 14. 9. 2004 od 7. do 13. ure v Kulturnem domu Ivančna Gorica • v sredo, 15. 9. 2004 od 7. do 12. ure v OŠ Ferdo Vesel - Šentvid pri Stični Vljudno vabljeni! Območno združenje Rdečega križa Grosuplje STRAN POMAGAJMO MOTOZOVIM Večkrat v letu 2003 ste v Klasju prebirali članke s tem naslovom, zato mislim, da je prav, da tako naslovim tudi zaključnega. Vsem občanom, ki ste dobronamerno pomagali, z željo, da se agonija družine MotOZ čimprej konča, sporočam, da se je zadeva 23. 12. 2003 dokončno razrešila. Res ne tako, kot smo si želeli predvsem tisti, ki smo družini od vsega začetka pomagali, iskali brezplačno pravno pomoč, denarno pomoč in organizirali medijsko odmevnost - želeli smo namreč obnovitev postopka. Bili smo uspešni, saj smo dobili človeka, gospoda Andreja Viktorja Hribarja iz Križa pri Komendi, ki je uspel pravno dokazali sodišču zmoto o rubežu in dosegel, da je Okrajno sodišče na Grosupljem preklicalo že ves rubež (živino). Po preklicu rubeža se je tudi nasprotna stran (tožeča stranka) začela zanimati za pohot. Verjetno si lahko predstavljamo, zakaj. Denarna pomoč se je zbirala na posebnem humanitarnem računu, odprtem pri Novi ljubljanski banki, zadnja - vendar ena izmed najprej obiskanih oz. naprošenih - pa je končno pristopila uidi Občina Ivančna Gor/ca, saj je pomagala z večjim znakom, župan pa je sodeloval pri pobotu obeh strani. Vse pisni - notarske in sodne zadeve pri po'iotu je urejal gospod Hribar. Po sklepu Okrajnega sodišča Grosuplje, ki ga je sedaj že prejela tudi ga. Motoz, je zadeva dokončno ure- jena, saj ni dolžna ničesar več. Tako je gospa Olga Motoz rešena dvanajstletne muke in nenehnih skrbi, kaj bo z njo in njenimi varovanci. Družina bo sedaj lahko živela naprej tako kot do dneva, ko so se začeli nad njo in njene varovance zgrinjati črni oblaki: obtožbe in tožbe brez njene krivde. Prvo in veliko napako v tem postopku davnega leta 1991 je storil Center za socialno delo Grosuplje, ki ni pravilno odigral svoje vloge. Pomoč bi moral nuditi vsestransko -tudi pravno. Njihova nepravilna usmeritev je gospo Motoz stala veliko denarja. Centrov ne potrebujemo za okras, ampak zato, da delajo, in skrbnikom (v tem primeru ge. Motoz) pomagajo s svojim znanjem in ne neznanjem oz. izgovori, da "niso vedeli". Dolžni so se pozanimati za skrbnika in ga opozarjati na vse možne pasti, ki ga čakajo pri njegovem delu ter ga pri taki zadevi - če njegov oskrbovanec povzroči škodo - zavarovati. Vsem delovnim organizacijam, podjetnikom in posameznikom, ki ste darovali sredstva za to družino, se iskreno zahvaljujem. Denar je bil namreč porabljen za pobot. Vsi dokumenti humanitarnega računa in evidence so shranjeni v arhivu Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje, od katerega sem tudi bila pooblaščena za vodenje te akcije. Za vse nasvete in pomoč pri iskanju osebe, ki bi bila pripravljena brezplačno pravno sodelovati, se iskreno zahvaljujem Regijskemu ekološkemu društvu Ivančna Gorica. Hvala gospodu novinarju Marjanu Jermanu, saj je vedno, kadar smo ga potrebovali, prispel s svojo ekipo in to žalostno zgodbo objavljal na TV Ljubljana. Pri vsem tem je svojo vlogo odigral tudi Radio Zeleni val - obiskali so družino na Planini, organizirali enourno radijsko oddajo ter tako pripomogli k donatorstvu. Iskrena zahvala gospodu direktorju Borisu Peterki in voditelju oddaje Juretu Ruparju. Zahvala tudi gospodu županu Občine Ivančna Gorica, ki je po večmesečnem oklevanju in čakanju le klonil in priskočil na pomoč z občinskimi sredstvi, saj je denar Občine le denar vseh davkoplačevalcev. Vodil je dogovor za pobot z nasprotno stranjo ter sodeloval pri notarju. Največja zahvala pa gre gospodu Andreju Viktorju Hribarju iz Križa pri Komendi, saj je v to akcijo vložil veliko truda in delo opravil brezplačno ter pravno uspešno. vodja akcije Lojzka Sever Humanitarni račun: 020410253755006 SKLIC: humanitarna pomoč družini Motoz Na račun se zbirajo prispevki za nakup kopalnice družini Motoz. IŠČEMO DRUŽINO Z NAJDALJŠO TRADICIJO OBRTI Med nami živijo družine, v katerih se je obrt prenašala iz roda v rod, ki so preživele viharje dveh ali celo treh vojn, različnih družbenih ureditev in gospodarskih pogojev. Morda se je v tem času vrsta dejavnosti zamenjala, morda je obrt nadaljevala "ta mlada" ali "ta mlad". Družine z dolgo tradicijo obrti bomo predstavili 7. maja letos na slavnostni prireditvi ob 30. obletnici delovanja Območne obrtne zbornice Grosuplje, družini z najdaljšo tradicijo obrti pa podelili posebno priznanje. Če sodite v takšno družino ali veste zanjo, to sporočite na Območno obrtno zbornico Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1B, Grosuplje, telefon 01/7865-130, faks 01/7861-645. VABILO NA POSVET KGZS - Zavod Ljubljana organizira za kmetovalec enodnevni strokovni posvet, ki bo v sredo, 17. marca 2004, v Koloseju. Program posveta: - Vodenje prehrane krav molznic ob pomoči rezultatov mlečne kontrole - Reja krav dojilj in volov - Novosti pri FFS - Voluminozna krma in suša - Kompostiranje in bio plin na kmetiji Vse kmetovalce, ki se nameravate udeležiti lega posveta, prosimo, da se prijavite kmetijski svetovalni službi osebno ali po telefonu na številko 7869-310, zaradi plačila kotizacije in priprave gradiva. Kmetijska svetovalna služba ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Krajevna enota Grosuplje Taborska c.n.n. 1290 Grosuplje tel. (01) 786 20 84 VABILO na odprto predavanje OBVLADOVANJE SMREKOVIH LUBADARJEV KDAJ? v petek, 19. marca 2003, ob 17. uri KJE? v sejni sobi občinske stavbe Ivančna Gorica Sokolska ul. 8, Ivančna Gorica Čeprav smrekovi lubadarji ta čas še 'spijo' pod lubjem napadenih dreves, v sečnih ostankih in v tleh, gozdarji in lastniki gozdov ne smemo 'spati'. Samo še slab mesec imamo časa, da se organiziramo za boj proti lubadarjem. Da bi zmanjšali škodo, ki nam jo v gozdovih povzročajo ti drobni škodljivci, vam bomo delavci ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE na predavanju predstavili ukrepe za obvladovanje smrekovih lubadarjev in drugih podlub-nikov. Vljudno vabljeni lastniki gozdov in drugi, ki vas problem zanima! LETOS ŽE 6. OBČINSKO TEKMOVANJE V SMUČANJU Po dolgem času je letos zapadlo dovolj snega, za nekatere še preveč, da bodo na Lučarjevem Kalu zopet lahko pripravili občinsko tekmovanje v smučanju in deskanju. V veleslalomu se bodo pomerili moški v petih starostnih kategorijah, ženske pa v treh. Letošnje 6. občinsko tekmovanje v smučanju bo v nedeljo, 7. marca, ob 13. uri na dobro pripravljenem smučišču na Lučarjevem Kalu. Lučarski organizatorji obljubljajo, da bodo, kot vedno, pripravili tekmovanje prijetno za tekmovalce in gledalce. JAVNI NATEČAJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH TURISTIČNIH SPOMINKOV V LETU 2004 Turistična zveza Slovenije in Združenje spominkarjev Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo razpisujeta javni natečaj za izbor najboljših slovenskih turističnih spominkov v letu 2004. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: • kulturno in naravno dediščino, • turistični objekt. • turistični kraj, • turistično regijo ali Slovenijo kot turistično destinacijo ter • jih je možno izdelati v poljubni količini za prodajo, • so prvič javno predstavljeni in • še niso v prodaji doma ali v tujini. Trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo prejeli denarne nagrade: • prva nagrada 200.000 SIT • druga nagrada 100.000 SIT • tretja nagrada 50.000 SIT Poleg denarnih nagrad bo strokovna komisija podelila še pisna priznanja za nadaljnje najbolje uvrščene spominke. Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Prejete vzorce spominkov bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija v skladu s pravilnikom. Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu Turistične zveze Slovenije, Miklošičeva 38,1000 Ljubljana, do 15. junija 2004. Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta s podatki: • ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja • kratek opis spominka • 2 fotografiji spominka • izjava, da je izdelek prvič predstavljen • izjava, da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini • izjava o tem, kdo je izdelovalec oz. avtor spominka Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turistične zveze Slovenije. Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo najbolje ocenjenih spominkov. Turistična zveza Slovenije in Združenje spominkarjev Slovenije si pridržujeta pravico, da se nagrada ne izplača oziroma mora nagrajenec nagrado vrniti, če se naknadno ugotovi, da avtor ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisa. KANALIZACIJA V ZGORNJI DRAGI Februarja je izvajalec Komunalne gradnje d. o. o. (irosuplje polagal cevi za primarno kanalizacijo III. gradbene faze Višnja (Jora - Ivančna (jarka v Zgornji Dragi. 10 STRAN Ivančna Gorica februar 2004 IN MEMORIAM V sredo, 28. 1. 2004, smo v družinsko grobnico na ambruškem pokopališču pospremili k zadnjemu zemeljskemu počitku Antona Vidmarja - Anteta. Kratka, kruta in zahrbtna bolezen je premagala življenje še ne 74- letnega Anteta. Rodil se je kot prvi otrok v štiričlanski družini v Ambrusu leta 1930, očetu Ludviku, trgovcu in lesnemu predelovalcu. Starši so ga še kot otroka zaradi vojnih razmer jeseni 1942 poslali v Ljubljano, kjer je obiskoval realko. Težko življenje v vojnem času ga je pripeljalo nazaj v ambruško dolino. Ko je dozorel njegov čas, se je vključil tudi v občinsko politično življenje prav na začetku oranja občinske ledine in že prva dva mandata zasedal svetniško mesto na ivanški občini. Zato je prav, da se ga spomnimo tudi bralci občinskega glasila. Ante! Še včeraj si bil med nami, a danes in nikoli več ne boš v družbi svojih prijateljev. Slava ti! Naj ti bo miren počitek v družinski Vidmarjevi grobnici v rojstnem Ambrusu, kjer si doživel veliko lepega in kamor smo te tvoji prijatelji pospremili v tako velikem številu. Milan Muhič OB 10- LETNICI SMRTI DUHOVNIKA, PESNIKA IN PISATELJA FRANCETA LOKARJA France Lokar se je rodil 13. marca 1917 v Svctinovem mlinu v Polju pri Višnji Gori. Po študiju teologije je služboval kot duhovnik na župnijah po Sloveniji, nazadnje na Lipoglavu, kjer se je tudi upokojil. Pisal je pesmi, črtice, novele, ocene in članke. Pesmi jc objavljal že v gimnazijskih letih, po vojni pa v verskih in stanovskih polliterarnih glasilih. Izšlo je dvanajst Lokarjevih pesniških zbirk. Prve tri je izdalo stanovsko Cirilmetodovsko društvo, devet pa jih je izdal v samozaložbi. Zadnjo, dvanajsto, s pomenljivim naslovom Obok neminljivega, je izdal med bivanjem v samostanu Stična. V tej pesniški zbirki sta v sožitju nastopila pesnik France Lokar in slikar p. Gabrijel Humek. Lokarju se jc porodila ideja, da bi s p. Humekom izdala knjižico Križcv pot. Pesnik bi prispeval besedilo, slikar pa Kristusovo trpljenje. Žal ju jc smrt prehitela, tako da so zamisli odpotovale z njima v večnost. Ostali so le osnutki treh postaj križevega pota, vsi trije v olju na platnu, ki so na ogled v prvem nadstropju Slovenskega verskega muzeja. Tudi starejše zbirke so okusno opremljene z likovnimi deli ali ilu- stracijami znanih slikarjev: Lojzeta Pcrka, Jožeta Horvata-Jakija, Franceta Slane, Jožeta Tisnikarja, Valentina Scagncttija in Stanislave Sluga-Pudob-ske. Druga zbirka z naslovom Tiha srečanja, izdana leta 1967, je opremljena s fotografijami notranjosti cerkve v Starem trgu in štirih podružnic, med njimi tudi Nadleska, kjer je Lokar 1. 1964 sodeloval pri odkritju do tedaj še neznanega Trubarjevega "krovaškega malarja" - mojstra Tomaža iz Scnja iz zač. 16. stol. V Starem trguje imel tudi sicer prijateljske in delovne stike z vrsto kulturno zanimivih ljudi: s slikarjem Francetom Pcrkom in Jožctom Horvatom-Jakijcm, s pisateljem Matevžem Hacctom, s pesnico Maričko Žnidaršič in drugimi. Zato ni naključje, da je v notranjski dobi izdal tudi prve tri pesniške zbirke. Poleg pesniških zbirk sta izšli še dve njegovi knjigi: Šmarnice za 1. 1993 in Pogled v dušni dosje I. 1994 (Postne misli in premišljevanja o spovedi). Poleg leposlovja sta Lokarja zanimala tudi likovna umetnost in etnologija. V svojem življenju jc pridobil lepo zbirko umetnostnih slik, kipov, nagrobnih znamenj in uporabnih predmetov. Veliko je potoval po svetu: od Nove Zelandije in Kitajske do Kube, od Severne Irske in Norveške do afriških dežel. Od avgusta 1991, ko seje odpovedal župniji in se preselil v stiski samostan, hranimo v Slovenskem verskem muzeju tudi njegovo donacijo, t.j. zbirko starin in umetnin, ki jo je zbral v bogatem in razgibanem življenju. Sam sem ga tudi osebno poznal, se z njim srečeval in pogovarjal. G. France je veliko bral in bil na tekočem z dnevnimi dogodki. S svojo dušnopa-stirsko vnemo, srčno dobroto, šegavostjo in skrbjo za lepo slovensko besedo je zaznamoval tudi zadnje, sicer kratko domovanje v stiškem samostanu. Bil jc priljubljen govornik, saj jc pridige rad popestril z življenjskimi zgledi. Domačini smo ga poznali tudi po zanimivih govorih, ki jih jc imel ob postnih nedeljah. Duhovnik France Lokar jc umrl na pcpclnico, 16. februarja 1994. V Slovenskem verskem muzeju, kjer hranimo, razstavljamo in proučujemo muzejske predmete iz njegove zbirke, se ga s hvaležnostjo spominjamo. Murko Okorn Slovenski verski muzej VRH NAD TRAVNATO PLANOTO Na aklimatizacijskem vzponu. V ozadju Shisha Pangma. Želja vsakega alpinista je stati na osemtisočaku. To je popotovanje v neznano, kjer spoznaš predvsem lastne omejitve in meje, ki ti jih postavlja tvoje telo. V redkem višinskem zraku, kjer je vsak korak velik napor, spoznaš marsikatero zanimivo stvar o sebi, ki je v dolini ne bi nikoli. Zato hodim v gore. Shisha Pangma pomeni v jeziku domačinov Tibetancev Vrh nad travnato planoto. Tako izgleda gora s severa, od koder se iz tibetanskih ravnic požene visoko med oblake. Je najnižji osemtisočak izmed štirinajstih in edini, ki v celoti leži v Tibetu. Naš cilj je bila njena jugozahodna stena, in sicer prvenstvena smer preko njenega osrednjega dela. Pomlad in poletje sta hitro minevala ob intenzivnih pripravah na našo odpravo. S težkimi nahrbtniki smo se podili po slovenskih hribih, plezali smo v italijanskih Dolomitih in pretekli na stotine kilometrov. Toda fizične priprave so ob veliki motivaciji najmanjši problem. Več težav smo imeli z zbiranjem finančnih sredstev. Odprava na osemtisočak je izredno drag projekt, in samo velika požrtvovalnost našega vodje nam je omogočila pot proti Tibetu. Ekipo je vodil Urban Golob, izreden prijatelj in prav poseben človek, s katerim se je res veselje navezati na isto vrv. Preostali člani odprave pa smo bili: Franc Oderlap, Marjan Kovač, Nejc Breščak, zdravnik dr. Tomaž Klinar in jaz. Na pot smo odšli sredi septembra in po napornem potovanju preko Bangkoka končno pristali v Kath-manduju, prestolnici Nepala. Kath-mandu je mesto s posebno energijo in mnogimi budističnimi svetišči, kamor se vsako jutro zgrinjajo verniki. Obredno hodijo okoli svetišč in vrtijo molilne mlinčke. Vse se nekako vrti in to me spominja na vesoljni red. Naslednji dan smo že v Nvalamu, ki je izhodišče za pohod proti baznemu taboru. Prvič sem v Tibetu, deželi, ki mi je prirasla k srcu, še preden sem jo videl. Zgodovina Tibeta je izredno kruta, saj so ga v petdesetih letih okupirali Kitajci. V imenu tako imenovane kulturne revolucije je vojska vkorakala v deželo. Porušeni so bili številni samostani, ubitih pa več kot milijon prvotnih prebivalcev. Zatiranje Tibetancev je še danes moč čutiti na vsakem koraku, in prav veseli smo, ko jim ponudimo možnost zaslužka, saj najamemo njihove jake, ki nam bodo nesli opremo do baznega tabora. .V pomočjo jakov in nosačev proti bazi. Nekaj dni se zadržimo v mestu, uredimo še zadnje formalnosti, nakupimo hrano, nato pa se z vso opremo zbašemo na avtobus in se odpeljemo proti kitajski meji. Vozimo se po glavni cesti, ki povezuje Kathmandu in Lhaso. Cesta bolj spominja na blatni hudournik kot pa na glavno prometnico, ki povezuje dve državi. Monsun je opravil svoje in avtobus le stežka premaguje blatne klance in zemeljske plazove, ki prekrivajo cesto. Pozno popoldne le pridemo na mejo in preko mosta prijateljstva zakoračimo na Kitajsko. Bazo dosežemo po dveh napornih dneh hoje, v katerih se dvignemo za dobrih 1500 metrov. Na travnati planoti ob jezeru na višini 5200 m sta že dve odpravi: francoska in andor-ska. Ob našem prihodu nas pridejo pozdravit in izmenjamo nekaj koristnih informacij. Francozi so v bazi že dvajset dni. V tem času je bilo vreme izredno slabo, tako da se niso uspeli niti dobro aklimatizirati. Za nameček pogrešajo dva člana, ki sta odšla na aklimatizacijo že pred štirimi dnevi. Mi utrujeni postavimo velik bazni šotor in se zavlečemo v spalne vreče. Zunaj sneži in Šiša se skriva za nizkimi oblaki. Zjutraj se vsi zbudimo, le Urban se nekako noče zdramiti. Na začetku sc nam zdi, daje samo utrujen, ko pa ga začne zdravnik spraševati, ali ve, kako mu je ime, vemo, da nekaj ni v redu. Zbolel je za pljučnim in možganskim edemom. Kisik, injekcije, infuzija, hiperbarična komora. Nekako ga le spravimo k sebi. Toda bolezen ga oddalji od našega cilja. Tisti dan so Francozi našli svoja pogrešana prijatelja mrtva pod steno. Prihod v bazo je bil res šokanten. V naslednjih dneh smo imeli posvetitev baznega tabora. To je poseben obred, pri katerem se raz-pnejo molilne zastavice, posveti se oprema, vse pa je namenjeno temu, da se vsaj malo odkupimo budističnim bogovom, ki prebivajo na himalajskih vrhovih, ker vdiramo v njihov svet. Povzpeli smo se tudi na šcsttisočak nad bazo, od koder se nam je spet odprl pogled na prostrano tibetansko planoto, in obljubim si, da se bom tja še vrnil. Po nekajdnevnem počitku se odpravimo pod steno in postavimo "naprej pomaknjeno bazo". Prespimo na višini 6000 metrov. Nato nas v bazi zasneži in za teden dni smo obsojeni na čakanje. Takoj ko se vreme spet ustali, se odpravimo še na zadnjo aklimatizacijo v steno. Naš cilj je, priti čim višje po smeri, ki nam bo služila za sestop z vrha, in tam prespati. Prvič resno zaplezamo v steno. Naklonina jc izredno strma in napredujemo samo na konicah derez in dveh cepinov. Pozno popoldne se z Ncjccm začneva ozirati za kakšno izravnavo, kamor bi lahko postavila šotor. Do mraka plezava, naklonina pa kar ne popusti. Marjan in Franc sta zaostala in se odločila za sestop. Ne preostane nama drugega, kot da začneva kopati polico. Medtem ko lovim redek zrak, mi pogled uide na zahod. Nor sončni zahod! Ampak nimava ga časa občudovati. Po dveh urah garanja naletiva na led. Skopala sva meter široko polico in nanjo postavila dva metra širok šotor ter ga s cepini za silo pripela v steno. Pol šotora visi v tisočmetrski prepad, v drugi polovici pa čepiva n;ArJAmo pesmico, ki jo jc hapjsaIa maša cIavuca m jc objAvljcHA v»a prvi strani. DPZ Ivančna Gorica Obvestilo DPZ Občni zbor DPZ Ivančna Gorica bo 17. marca na Turistični kmetiji Fajdigovih v Temenici. Ob tej priložnosti smo pripravili predavanje gospe Miše Pušcnjak o zelenjavnem vrtu. Vabljeni! Za gospodinjsko stran tekst in foto Nataša ERJAVEC ILVSTRIRAN1 SALI NAGRADNA KRIŽANKA Izmed prejetih križank smo pod budnim očesom stroge komisije izžrebali srečnega nagrajenca, ki je poslal pravilno rešeno križanko. Nagrado, ki jo podarja Frizerstvo Lili Vrhovee. prejme Slavko Hočevar, Krka 25, 130] Krka. Čestitamo! Pred nami pa je že nova nagradna križanka. Pravilno rešeno pošljite na naslov uredništva: Časopis Klasje, Ulica II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, do 19. marca 2(MI4. Ne pozabite pripisati vašega naslova in davčne Številke! Nagrado podarja Slaščičarna Center, Sokolska ulica 2, Ivančna Gorica. Tokratna nagrada bo sladka, in sicer torta po izbiri. SLAŠČIČARNA 1 Med trenerji a———:— g - Saj dobro brco, ampak je neverjetno neumen. Zadnjič pred tekmo sem mu obljubil avto, če doseže gol, potem pa nam je zabil avtogol. ŠALJIVE PRIMERLJIVKE Tako laže, kot pes teče. Odletel je ko knof pri gatah. Bil je tepen kot ušiva jopa. Bila jc tako gosta megla, da bi jo lahko na šnite rezal. Nož je bil tako skrhan, da bi ga lahko na ostrini jahal. Dimnik.je tako vlekel, da so morali v peči polena privezat. KVIZ 1. Katero kolo jc pregovorno odveč? a) tretje b) peto c) deveto 2. Kateri pekarski izdelek se najbolj sklada z našo pokrajino? a) hlebec b) žemlja c) presta 3. Kateri Dolenjce je upodobljen na našem najmanjšem bankovcu? a) Fran Levstik b) Josip Jurčič c) Primož Trubar d) Josip Stritar 4. Kaj nas v slabo vzdrževanih sanitarijah peče v nos? a) amoniak b) ozon c) butan 5. Koliko meri najvišji vrh Dolenjske? 6. Katero svetnico ljudje najbolj povezujejo s perutnino? a) sveto Kunigundo b) sveto Nežo c) sveto Marjeto 7. Površinska enota ar obsega: a) 100 kvadratnih metrov b) 250 kvadratnih metrov c) 500 kvadratnih metrov Rešitve iz prejšnje številke: l.c, 3.a, 4.žcmlja, 5.a, 6.c, 7.C. 2.c, SMESNICA Vinko je pravkar diplomiral iz agronomije. Hotel je pokazati, kaj zna, zato jc ogovoril soseda, ki je obrezoval drevo: "Stric, če boste takole obrezovali, ne boste pridelali nobenega jabolka." "Verjamem," je odgovoril sosed, "ker tole sploh ni jablana, ampak hruška." KATERA OBČINA JE NA SLIKI Nekaj bralcev je po silhueti prepoznalo eno Izmed naših občin, ki je bila predstavljena v /adnji številki Klasjcvcga zabavnika. To je simpatična občina Škofljica. V njej ste videli gospodično s klobučkom. Tudi meni se je zdelo nekaj takega, zato sem jo likovno obdelal po vaših predlogih. Dodal sem ji le usleca. krilce in nožici. Pa recite, če ni vznemirljiva dama. Bralki Mariji z. Vira se lepo zahvaljujem z.a prijazne besede in za poslane podobe. Uporabil jih bom ob prvi priložnosti. Vsem lep pozdrav. /. S Naravnu silhueta občine Škofljica "Oinljena" podoba občine ULTRA LAHKA KRIŽANKA (S POPUSTOM DO 50%) Če ste radovedni, kaj se v tem času največ sliši med ljudmi, rešite križanko. Odgovor boste prebrali v osenčenem navpičnem stolpcu. L J s s A O J VODORAVNO: 1. kurja mati, 2. prosena jed, 3. površina za pašo, 4. bližnja sorodnica, 5. mizarsko orodje, 6. krmilo pri vozu. 18 STRAN Vse življenje si garala, vse za dom, družino dala. Doma pri nas je zdaj praznina, v srcih naših bolečina. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica JOŽEFA KASTELIC Vališanova mama iz Malih Češnjic 6, Šentvid pri Stični Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku Kerinu za lepo opravljen obred, pevcem obeh zborov za zapete pesmi ter družini Perpar. Hvala vsem. ki jo boste ohranili v lepem spominu! Žalujoči domači ■Vi Kjerkoli že si, naj Ljubezen greje tvojo dušo. Naj te svetloba prežame... Ni več skrbi, trpljenja ... samo Ljubezen. V 54. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric ADOLF ROGELJ z Mleščevega 2a, Ivančna Gorica Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v sredo, 28. januarja 2004, na pokopališču v Stični. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrazili osebna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Žena Ana ter hčerki Valerija in Simeona ZAHVALA Ob smrti našega ata, dedka, pradedka, brata in strica JOŽETA PODRŽAJA po domače Žagarčkovega ata iz Velikih Les pri Krki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili žalost, zanj darovali cvetje, sveče, svete maše, prispevali v dober namen in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Prisrčna hvala gospodoma župnikoma s Krke in Škofljice za lepo opravljen obred, PGD Krka za svečano spremstvo in tople besede slovesa, hvala vaščanom Les, ki ste se tako lepo poslovili od našega ata, in pevcem za prelepo petje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Ohranite ga v lepem spominu! Vsi njegovi ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE Zdravstveni dom Ivančna Gorica: splošna ambulanta otroški dispanzer ginekološka ambulanta dežurna služba 01/ 781 90 08 01/781 90 03 01/ 781 90 15 050 624 071 Zobozdravstvena ambulanta: 01/ 781 90 16 01/ 786 9017 Ortodont 01/ 781 90 33 Lekarna 01/ 787 71 53 Policijska postaja Grosuplje 01/ 786 31 22 Policijska pisarna v Ivančni Gorici 01/ 787 84 02 Veterinarska postaja v Ivančni Gorici 01/ 787 71 11 Železniška postaja 01/ 291 59 33 Občina Ivančna Gorica 01/ 787 76 97 01/ 787 83 85 Upravna enota Grosuplje 01/ 781 09 00 Krajevni urad Ivančna Gorica 01/ 786 95 10 Center za socialno delo Grosuplje 01/ 781 80 50 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, kmetijska svetovalna služba, enota Ivančna Gorica 01/ 786 93 10 CENIK OGLASOV V OBČINSKEM GLASILU KLASJE VELIKOST ČASOPISA Okvirna površina CENA (SIT) BREZ DDV 1/1 CELA STRAN-A3 1.239 cm2 105.600,00 1/2 POLOVICA STRANI-A4 619 cm2 66.220,00 1/4 ČETRTINA STRANI-A5 309 cm2 33.660,00 1/8 OSMINA STRANI 150 cm2 25.410,00 1/16 (l()cmx 15 cm) ŠESTNAJSTINA STRANI 60 cm2 14.630,00 (10 cm x 6 cm) Vizitka za VELIKOST VIZITKE I5cm2 7.550,00 pravne osebe (5 cm x 3 cm) Obvestilo o Celoletna objava vključno i. dejavnostih 20% DDV = 21.000,00 1/2 1/4 1/8 REPORTAŽNI OGLASI oz. PR- OGLASI (z logotipom podjetja) VELIKOST ČASOPISA VELIKOST CENA (SIT) PRISPEVKA UREZ I)I)V r logotipom* CELA STRAN cca6xA4 79.400,00 POLOVICA STRANI cca 3 x A4 44.200,00 ČETRTINA STRANI cca 2 x A4 25.500,00 OSMINA STRANI cca 1 x A4 16.500,00 * = tipkana stran A4 (font črk 12, razmak med vrsticami 1,5) VSAKA NASLEDNJA OBJAVA OGLASA JE CENEJŠA ZA 5%, DO NAIVEČ 30%. ZA 6 ALI VEČ OBJAV OGLASA SE ZARAČUNA 30% POPUSTA. V ceno nista vračunana oblikovanje in 20% DDV. Za enkratno objavo oglasa je plačilo ob naročilu, za več objav pa se sklene pogodba. V obeh primerih je treba obvezno priložiti naročilnico in kopijo potrdila o registraciji dejavnosti. ZAHVALA Velikost cea 50 cm2, cena .3.300,00 SIT (brez 20% DDV) BREZPLAČNI MALI OGLASI Mali oglasi so namenjeni le fizičnim osebam in so brezplačni. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročniku. Pridržuje si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavlja oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti. OPOMBA Časopis Klasje izhaja predvidoma desetkrat letno v nakladi 4.800 izvodov, in ima najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Rok za oddajo naročila za oglas je načeloma do 20. v mesecu. Uredništvo si pridržuje pravico oblikovanja cen za različne oblike oglaševanja. februar 2004 En sončni sij, en topel dan iz tal izvabi cvet krasan. En črn oblak, en nočni mraz in strt je cvet za večni čas. V SPOMIN dragemu bratu in stricu IVANU VERBIČU iz Mengša Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Uradne ure uredništva časopisa Klasje: ponedeljek: sreda: petek: 8" - 1 ih 13"- 16" 8"- II" tel.: 01/786 94 00 fax: 01/786 94 01 e-mail: klasje.casopis@siol.net naslov: Časopis Klasje Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica RCiOVlNA IN STORITVE - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESANJE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16, 1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 STRAN 19 <* J*Ki J*S S*!*? JJ*J*? žBč. ■;*^^l^^jI^^,<:' y&: >:< >s*: >k: >k: h< > i u A ^ t: i? ^ n <0> jM*f* -»k* }>fl*r" jr>r: jiR ! 5*fis^ jS«r* ji»x^ 5*8^ i1^* ^5*? 1^5«? ^^c- yti.« >k: :«< >k: >c< >k; -*c s**: Ljudje z začetka pretečega stoletja --------------------[1900-1920]---------------------- X LOJZE SLAK, VIDACEV IZ DOBA Lojze kajpak ni znani dolenjski harmonikar Slak, marveč krojač iz Doba, naš občan torej. Prebiva v tistem delu vasi, ki je onkraj avtomobilske ceste, blizu Rdečega Kala. Na njegovi domačiji me je prijazno sprejel pravnuk Nejc in me peljal k pradedu, mojstru Lojzetu. Mož je sedel na topli peči in gledal skozi okno na zasneženo pokrajino. Ko sem mu razložil, po kaj sem prišel, je spretno zdrsnil s peči in že sva bila v živahnem pogovoru. V njem sem dosti zvedel iz njegovega dolgega življenja. Naš današnji slavljenec je bil najprej doma v Velikih Dolah pri Gombišču. Na domačiji pri Šrajcvih, kakor se je reklo po domače, so že imeli četvero otrok, dekle in tri fante, ko je prišel na svet še peti, Lojze. To seje zgodilo 10. decembra 1913. leta. Če malo preračunamo, je naš jubilant stopil v krog častitljivih devetdcsetletnikov pred dvema mesecema. To pomeni, da čestitke ob spoštljivi obletnici še vedno velja- Očitno so bili Šrajcvi trdnega rodu, saj so bratje in sestra dočakali lepa leta. Vse pa je z devetimi križi prekosil Lojze, najmlajši in edini šc živeči. Vendar naš čaščenec, kolikor sem lahko presodil na prvi pogled, prav gotovo še ni rekel zadnje besede. V zgodnji mladosti jc pomagal na domačiji in uspešno zmazal štiri razrede rednega pouka in dva letnika ponavljalne šole v Velikem Gabru. Po končani osnovni šoli se je šel učit za krojača. Njegov učni mojster je bil priznani krojač Rudolf Pajk iz Višnje Gore, pri katerem se jc Lojze veliko naučil. Znanje mu je zelo prav prišlo pri njegovem poznejšem pomočniškem delu. Po končani učni dobi se je za nekaj let udinjal pri žužemberškem krojaču Smrketu, nato pa pri svojem soimenjaku, mojstru Slaku iz Dobrniča. Tiste čase je bilo v navadi, da so vajenci, pa tudi pomočniki, po potrebi priskočili na pomoč pri hišnih opravilih in pri delu na mojstrovi domačiji, če jo je imel. Tako se je Lojze poleg krojenja in šivanja naučil še marsikaj drugega. Zato mu ni bilo težko, ko se je prizetil v Dob. Tam je odprl krojaško delavnico. Žena Julijam je poleg hiše imela še nekaj grunta, na katerem sta pridelovala najpotrebnejše. Lojzetovo glavno opravilo je bilo kajpak šivanje oblek in drugih krojaških izdelkov. Imel je toliko dela, da je v hiši včasih delalo poleg mojstra še nekaj pomočnikov in vajencev. V krojaški stroki sta se izurili tudi žena in hči Julijana. Ta je edina Lojzetova neposredna potomka. Med pogovorom sem se večkrat vprašujoče ozrl na stare šivalne stroje, prekrite s prti in postavljene v kot. Lojze je to opazil in mi pojasnil, da že lep čas ne šiva več. ker so prsti postali okorni in vid ni več tak, kot bi bilo treba. Rajši gre malo na vrt in k živini. Ob primernem vremenu ga večkrat zapeljejo v Šentvid v cerkev in na pokopališče. Tam že pol desetletja počiva žena Julijana. Odkar je ovdovel, živi v hiši skupaj s pravnukom Nejcem. Ostali njegovi pa so si nedaleč proč zgradili nov dom in priskočijo na pomoč, kadar je treba. Čeprav je imel samo eno hčer, si je njegovo rodovno drevo kar opomoglo; na njem sta dva vnuka in šest pravnukov. Tole sem zapisal iz pogovora z Vidačevim Lojzetom, čeprav sva rekla še marsikaj drugega iz minulih in sedanjih časov. Najino kramljanje je prekinil glas živinčeta, ki je opominjalo, da je prišel čas krmljenja. Vzdignila sva se in se prijateljsko razšla: Lojze k čakajoči živini, jaz pa po svojih poteh. Pozdravljeni, mojster Lojze. Bodite tako trdni in pridni še naprej! Klasjev Polde Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urelanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega bela projekta lokacijska dokumentaclia po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Naiđete nas na Taborski oesti 3 v Grosupl|u m po tetefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 LJUDSKI PREGOVORI Čič ne da nič, stalo pa malo. V španoviji (županiji) še pes crkne. Veselica je vesela, dokler račun ne pride Kdor ima raztrgano streho, za lepo vreme prosi. Od obljube do dejanja je lahko še dosti s. VREMENSKE PREROKBE ZA SUŠEČ (MAREC) Če igrajo v soncu sc mušice, boš aprila nosil rokavice. Sveti Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. O svetem Rupertu lepe dni - poleti dobro sc seno suši. Kar sušca zeleni, se rado posuši. Če žabe že v marcu kvakajo, v aprilu neme čakajo. UGANKE SALJIVKE 1. Kdo grize, čeprav nima zob? 2. V cerkev vabi, sam pa ne gre nikoli vanjo. 3. Če bolj piha, bolj je vroče. 4. Katera žival je volku najbolj podobna? 5. Zakaj petelin miži, ko poje? ODGOVORI: 1. rja, 2. zvon, 3. kovaški meh, 4. volkulja, 5. Ker zna besedilo na pamet. Kje so tiste vodice, Ki so včasih bi\e NASE VODE Voda je snov, na kateri temelji življenje na Zemlji. Brez nje bi prenehalo vse živo, ne samo na našem planetu, temveč tudi drugod v vesolju, če tako življenje tam obstaja. Izjemen pomen te nenavadne substance so zaslutili že naši davni predniki, zato so vodo po božje častili in ji pripisovali nenavadno moč nad vso živo naravo. Ko so prednamci iskali nove prostore za naselitev, so najprej pogledali, če je tam voda, šele nato so se ozrli po drugih naselitvenih možnostih. Pri iskanju so bil iznajdljivi in vztrajni, da le kaj. Ponekod, zlasti v Suhi krajini, so morali kopati globlje v zemljo ali pa z glino zatesniti površino, da voda ni uhajala v porozna tla. To, z velikim trudom pridobljeno naravno bogastvo naših krajev, v zadnjem času nezadržno propada. To se dogaja zaradi splošnega onesnaževanja in z opuščanjem in zasipavanjem številnih malih vodnih virov. Če bi slednje ohranjali, bi bili lahko prihodnjim rodovom v veliko pomoč v stiskah, ki bodo v prihodnosti zagotovo prišle. Poleg tega bi bilo korist- no, da bi zanamcem ohranili tudi lokalno zgodovino vodnih virov in njihova nadvse zanimiva splošna in posebna imena. Po moji približni oceni je bilo v naši občini več kot dvesto studencev, mrzlic, kalov, bečev, mezav in luž z lastnim zemeljskim dotokom. Naša velika dolžnost je torej, da čim večji del te naravne in kulturne dediščine ohranimo rodovom, ki prihajajo za nami. Skromen poskus uresničevanja tega načela je tudi naša rubrika "Kje so tiste vodice". V njej smo s pomočjo nadvse prijaznih bralcev našega časnika bolj ali manj natančno opisali že okoli petdeset naših izvirov in drugih vodnih pojavov. Vsem sodelujočim lepa hvala in priporočilo za naprej. Vsi skupaj se bomo trudili, da bi ob koncu "vodne" akcije izšla knjižica / opisi vodS in zemljevidnimi skicami. S predstavljanjem naših voda bomo nadaljevali takoj, ko bo izginila snež na odeja in se bo pokazalo kopno. Leopold Sever Poseben tip vodnegu hrama je obzidana luža na vrtu Iruneetu Kostenu iz Metnuju. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Kotiček, v katerem ohranjamo spomine na delovne pripomočke iz mineva-jočih in minulih časov, traja že dobrega pol desetletja. Ker imajo naši bralci še veliko zanimivih stvari, ki jih v rubriki še nismo obravnavali, bomo z vprašanji nadaljevali. Tokrat je na vrsti orodje, za katerega boste hitro ugotovili, za kaj so ga uporabljali. Težje pa bo ugotoviti njegovo "pravo" ime, saj ima to sekalo več imen. Sporočite vse, kar veste o tem orodju. Nestrpno čakam. L S L *S^^hli t1k\ /T\t mii j^Mmml 20 STRAN + "SEVERNA' STRAN + * 2A DOgZO VOLJO * KAKO JE FIN AN CAR LVD VIK BRINJEVEC ZASLEDIL V cesarskih časih je oblast natanko kontrolirala kuhanje žganja. Pa ne toliko zaradi alkoholizma, dasiravno je ta pijača že tedaj povzročila dosti zla. Državi je šlo bolj za denar. Kdor je kuhal žganje, je namreč moral plačati davek. Te dajatve pa so se žganjarji izogibali ko vrag križa, zato so veliko kuhali naskrivaj. Za zalezovanje in odkrivanje prestopnikov so bili zadolženi financarji. Ti so imeli po vaseh svoje zaupnike, ki so sporočili, če so izvohali kaj sumljivega. Tako je lepega dne špicelj Nace financarju Ludviku sporočil, da Zotlerjevi iz njegove vasi najbrž skrivaj kuhajo brinjevec. Ludvik si je že naslednji dan v spremstvu žandarja Jožefa skrbno ogledal okolico Zotlerjeve domačije, nato pa oblastno potrkal na vrata. "Kaže, da pri vas neprijavljeno kuhate brinjevec," je financar strogo prijel starega Zotler-ja, ko se je pojavil na vratih, žandar Jožef pa je s puškinim kopitom potrkal ob prag. "Kakšen brinjevec neki," se je uprl Zotler, "pri nas ni nobenega brinjevca!" Tedaj je financar Ludvik zmagoslavno stegnil roko in pred gospodarjevim nosom razprl dlan: "Kaj pa pomenijo tele brinove jagode, ki ležijo raztresene okoli hiše, kaj?" Stari Zotler si je pazljivo ogledal kroglice v financarjevi dlani, jih nesel pod nos, potem pa planil v krohot: "Gospod financar, to so kozji bobki. Naše koze serjejo tako drobne, ker jih slabo fotramo, ha ha. Kolikor jaz vem, ta stvar zaenkrat še ni obdavčena, ha ha." Financar Ludvik je najprej sam povohal prgišče kozjakov, potem pa stegnil roko še k žandarju Jožefu. Ko je tudi ta prikimal, je stresel bobke pred prag in jezno odšel. Za njim je odmarširal tudi žandar Jožef, tokrat brez trkanja s puškinim kopitom. Na finančnem uradu Ludvik ni bil pohvaljen. Tudi špicelj Nace jc ostal brez nagrade. Kdo pa bo nagrajeval odkrivanje kozjih malk, vas vprašam. L S LXII. REKORD ORJAŠKA LESNA GOBA Gobe so bile že večkrat med našimi rekordnimi dosežki. Vendar tokrat ne gre za tako, ki zraste iz zemlje, temveč iz drevja, zato ji pravimo lesna goba. V naših gozdovih so lesne gobe kar pogoste. Tako velike, kot jo je našel Jože Kuhelj z Vira, pa težko najdemo. Njegova velikanka ima premer osemintrideset centimetrov, obseg pa cel meter in še dva centimetra čez. Zrasla je na bukvi. Vendar Jožetu ni bilo treba plezati na drevo, ker je že prej sama padla na tla. Najbrž jc k padcu nekaj pripomogla tudi njena teža, ki v času najdbe ni bila majhna. Danes, po nekaj letih hujšan-ja, je kajpak precej lažja. Tehtnica ji je namerila slabe tri kilograme. Lesne gobe, zlasti bukove in brezove, so bile v preteklosti iskana naravna surovina. Nekoliko preparirane so jih največ uporabljali za netenje ognja, zato so jih imenovali tudi krc-silne gobe. Njihov prijeten vonj | začutimo za veliko noč, ko otroci prinesejo blagoslovljeni ogenj v hišo. Gospodu Jožetu čestitamo za nov Klasjev rekord in mu želimo še kakšno rekordno najdbo. L S SPOMINI NA LANSKO POLETJE Sc spomnite lanskega poletja? Kaj sc ga ne boste! Bilo je tako vroče, da smo jezike po pasje ven držali, pa še ni dosti pomagal". Padavin pa samo za vzorce. V stiski smo sc pogosto ozirali v nebo, toda obilnega mokrega blagoslova ni in ni hotelo biti. Jaz se še danes čudim, da jc sploh kaj zraslo v taki suši. Sredi avgusta jc bil šc posebej vroč dan, ko sem jo "šibal" od Muljave proti ivanške-mu "mestu". Kar sc pred menoj kot fata morgana zablešči napis Mrzlo Polje. "Sam ljubi bogec me jc pripeljal v ta kraj, da se bom malo ohladil," sem si dejal in napol kuhan zlezel iz avtomobila. Mislite, daje bilo tam kaj boljše? Figo, še slabše. Urno sem zlezel nazaj in si v prvi gostilni s pivom nekoliko privezal uhajajoeo dušo. Od tistega časa napisom ob cesti ne zaupam več toliko. /. S PODLtSTFK KCERvO C A S C E N A MOČA V zadnjem nadaljevanju smo lahko prebrali, da so naši predniki častili naravo, zlasti njene sestavine, ki so jih potrebovali za življenje. Mednje vsekakor spada voda in njene naravne raztopine. Vse to so imenovali muža. Beseda je z razvojem našega govora preko muce prešla v sedanjo močo. Vsi trije izrazi so pustili v našem besedišču številne sledove. Spomnimo se jih samo nekaj: V VKETSfaosn iee>Po(J> scvcr Led, sneg in toča so trdna oblika moče (muže). Naši davninci so tO obliko pogosto razumeli kot kazen za grešno življenje. Tekoča voda je blagodejna, saj neposredno omogoča življenje. Jemali so jo kot izprošeno pomoč v stiski in kot nagrado za opravljeno pokoro. mužen les, muzga, morje (narečno murje), mavžanje, močnik, možgani, mozeg (narečno muzek), močerad, močeril, močvirje, maža in podobno. Bistroumni opazovalci narave so opazili, da se voda, tedaj imenovana muža, kaže v treh oblikah: trdni, tekoči in plinasti. Danes bi rekli, da se pojavlja v treh agregatnih stanjih. To jc v naravi edinstven primer, saj ne poznamo snovi, ki bi z menjavo letnih časov tako očitno kazala vse tri obraze, prehajajoče drug v drugega. Voda je tako rekoč pred očmi naših prednikov v hladnih obdobjih prehajala v sneg, led in točo, v toplih letnih časih pa v hlape in se je v obliki padavin spet vračala v tekoči in trdni obliki. (Opomba: Dandanes imamo meglo za tekočo obliko moče, ker je iz drobnih kapljic.) Vse tri oblike iste snovi (vode -H20) so torej brez konca prehajale druga v drugo, kar jc naše prednike pripeljalo na misel 0 neskončnosti (večnosti) božanstva. Spoznanje, da se življenjsko pomembna in zaradi tega oboževana muža pojavlja v treh oblikah, je pripeljala do znamenitega imena Trimožje ali v starinski obliki Trimužjad. Nastanek imena nam na preprost način ponazori naslednji grafični prikaz: TRI + MUŽA (voda v treh stanjih) (voda in njene raztopine) (starodavno ime za oboževano vodo) Meglice nad vodami so našim prednikom, pomenile duhovno obliko oboževane vode. Ta prehaja v nevidno obliko in je povsod pričujoča ("Božanska mužu je povsod"). jat, divjad, suhljad, gnilad, goved(o) ... Izrazi v vseh primerih pomenijo nekaj različnega, vendar hkrati povezanega z močno skupno potezo. Beseda Trimužjad se večkrat pojavlja v starih venetskih napisih, pri nas pa se je ohranila v dveh TRIMUŽJAD Besedne oblike s končnico -jad (v govoru jih slišimo kot -jat) so žive šc dandanes, vendar naglo tonelir~V) pozabo. Nekaj primerov: jelenjad,^Sjičad, svo- izredno zanimivih hidronimih (vodnih imenih). To sta naša znamenita Drmožnika (prvotno Trmožnika). Več o tem v prihodnjih nadaljevanjih. CA GROSUPLJE: Adamičev« 16