gt. 80 . V Gorici v torek dne 6. oktobra 1908. Letnik X. ishaja vsak torek inrfobotoob 4. or. f-opoludne. Ako pade na ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po poSti prejeman ali v Gorici na dom poiiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in četrtletno 2'50K. Prodaja zevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah Jel 1 e ra i t z v Nunskih ulicah in Le¬ ban na Verdijevem tekaliMu po 8 vin Uredništvo in upravništvo se nahajata v »Narodni tiskarni*, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po U vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču¬ nijo se po pogodbi. Slavnost v Cerknem. Krstno je uspela nedeljska jubilejna slavnott v Cerknem. Vrlo cerkljansko ljudstvo se je v velikanskem številu ude¬ ležilo proslave obeh jubilejev. Ne bomo se danes pečali s posa¬ meznostmi, k« r nam tega prostor ne prepušča. Naj omenjamo le sploš tek slavnosti. Vse Cerkno v zastavah. Izjeme so delale le hiše najbolj zagrizen h liberalcev. Toda to ni prav nič motilo slavja in svečanostnega razpoloženja med ude¬ leženci. L p je bil zjutraj sprejem gostov pri slavolikn. Z godbo na čelu so udeleženci odkorakali v cerkev k službi B.žji. V sprevodu so korakali telovadci iz Cerkna in Idrije, deloma v kroju; za njimi pa množica drugih gostov in )judst*a. N'kako okrog y 2 ll 80 prikorakali skozi Cetkno telovadci iz Gorice in Mirna pc številu 19 vsi v kroju. Po sv. maši in zahvalni pesmi so telovadci v četah in drnga društva ter goatje cdkcrakali proti »Gospodarskemu demo 1 ', kjer se je vršila slavnostna seja obč. starešinstva. Ob y 2 3 je bila javna telovadba, pri katir je telovadilo okrog 60 telo¬ vadcev. Rnjalni nastop je bil jako lepo izvršen. Prav točno pa se je izvršil na¬ stop k prost’m \ajam. Proste vaje so se vršile lepo ter enakomerno. Lep užitek so nam nudile te vaje. Še lepše so bile vaje na oredju. Telo¬ vadilo se je v skekn, na kozi in na drega. Največ zanimanja je vzbudila telovadba na dr« ga in je bila tudi najvzornejša. Občinstvo je z burnim ploskanjem po¬ zdravljalo telovadce, posebno vrlega na¬ čelnika br. Vojteha J e 1 o č n i k a. Po telovadbi je bila ljudska vesel e«. Otvoril je veselico z lepim pozdravom vlč. g. deksn dr. K n a v s, kot predsednik „Kat. izobr. društva". Vodil pa je za¬ bavo brst dr. Dermastia kot pred¬ sednik „Telovadne ga odseka" iz Gorice. Godb* je lepo sviral«, pevski zbor je krasno prepeval, zvečer so se prižigali umetni ognji. Ko Be je stemnilo je bilo vse Cerkno razsvetljeno v proslavo dvoj¬ nega jubilej«. Telovadci z godbo in tro¬ bentači na čelu pa so priredili odhod po Cerknem. To je v glavnih obrisih cerkljanska slavnost. Danes nam ni mogoče obšir¬ neje poročati. To pa lahko še rečemo, da je bila cerkljanska slavnost, ena naj- lepšib, kar jih je priredila naša mladin¬ ska organizacija in da moramo Cerk- Ijamm le čestitati na tako lepo izvedeni prireditvi. Ko smo zvečer odhajali vsak na svoj dom, ni ga bilo med nami niti enega, ki ne bi bil z dnevom nad vse zadcvoljen. Nič ni motilo naše dobre volje ; liberalni »urhi" so tnpatam malo »pocukali", a to je našo dobro voljo le še bolj dvignilo. Vrlim cerkljauskim somišljenikom, cerkljanski mladini in njenim voditeljem še enkrat iskreno čestitamo k prireditvi ter jim kličdmo krepak , »Nazdar !“ LISTEK. Pod Črno prsfjo. Spisal Dr. A. Pavlica. »Povejte mi, žena" reče Janez o, »ali ne stanujejo več tn Jc- v r 'O o e 1 “ odgovori žena. „Stara mati in c če J»nez Jesenko stanujeta že tam na pokopališču. Žalost nad inim sinom ju je spravila t pre¬ ji grob. Nesrečnež ju je zapustil in a».t. Beg mn greh odpustil" akor strela so zadele te besede Snega Janez«. Ves obupen beži iz- htše na pokopališče. Tam najde 1 in na kamenu napis: 1 t ra počivata v prezgodnjem grobu Janez in Neža Jesenko, umrla od žalosti nad izgubljenem sinom Janezom. 5o prebere nesrečni Janez grobni „ž* se na koleni, nasloni glavo 3 b in začne na ves glas npiti m O ti moja ljnbs, ljuba mati, o t obri oče, ja* sem kriv vaj ne smrti! 81 ZltoV« -e .Crbel.I :r Ji * -1« •*■»* Izjava ..Pevskega in glasb, druživa". Prav hvaležni smo »PevBkemn in glasb, društvu", daje poslalo Gabrščekovi »Soči" izjavo, katera potrjuje: 1) da je „0srednji odbor za Gregorčičev spomenik" res pooblastil svojega člana dr. Šorlija, naj se obrne na »Pevsko in glasbeno društvo" radi sodelovanja pri Gregorči¬ čevi slavnosti; 2) da je g. dr. Šorli izvišil prevzeto nalogo s tem, da je naprosil g. V. Črnka, odličnega pevca in odbornika gori ome¬ njenega društva, naj bi priobčil pevcem to prošnjo; 3) da se je »Pevsko in gl. društvo" tndi posvetovalo o sodelovanju pri tej Blavnos i, a da je sodelovanje po daljšem posvetovanja odklonilo. Ta izjava dokazuje jasno, kako ne¬ sramno je lagala »Soča", ko je pred slavnostjo 5. septembra t. 1. to-le pisala: tako ljubečih sic! O moja ljuba, ljuba mali, o moj dobri oče, s čim naj pc- pltčam vajino skrb in ljubezen do mene grdega n« hvaležnika ? Prosim vaju od¬ puščanja, da sem vama napravil tako žalost. Kesam se iz celega srca svojega koraka in vam obljubljam, da se hočem poboljšati." Tako je jokal in klical ubogi Janez z glavo naslonjeno na grob. Zdajci začnti od zadaj roko, ki ga hoče dvigniti. Janez povzdigne nekoliko naslonjeno glavo in zsgleda pred seboj železniškega sprevodnika, ki mn kliče: , Hej 1 Bohinjska Bistrica! Kaj spite tu in saDj&te?" Janez se prebudi, skoči naglo po konci in ves razburjen in še se solzami v očeh zakliče sprevodniku: »Kaj, Bo¬ hinjska Bistrica?" »Dal" odgovori spre¬ vodnik, »le brž izstopite, ako se mislite tu ustaviti." Kdo naj popiše veselje, ki je ob¬ čutilo srce ubogega Janeza ? Sedaj se zave, da je v železniškem vozu sanjal. Grob, na katerem je slonela njegova glava, je bila klop. Njegovo nesrečno življenje, materina in očetova smrt so bile )e sanje v noči temnega predora ped Črno prstjo. Tudi popraiali niso nikjeri pri pevcih »pič; kar po svoje so ubrali pot ter izbrali laške pevce, češ, »svojih nimamo, pa naj pojo Kokošarjevi laški cerkveni pevci". »Sočin" namen je bil prozoren: ona je hotela s to lažjo Gre¬ gorčičevi slavnosti škodovati. Zdaj pa poglejmo to izjavo od drnge strani! Da jo je »Soča" sprejel«, je bilo treba marsikaj prikriti, marsikaj pa tako zaviti, kakor je Gabrščeku ngajalo. »Pevsko in glasbeno društvo", pravi izjav«, ni bilo ne pismeno ne ustmeno vabljeno na sodelovanje pri Gregorčičevi slavnosti. Ta je pa lepa! če je g. dr. Šorli 3. septembra — kakor čitamo v »Izjavi" — priznal g. pevovodji Michlu, da je bil svoj čas od odbora pooblaščen, naj se obrne na Pev¬ sko in glasb, drnštvo radi sodelovanja pri Gregorčičevi slavnosti; če je isti go- spvd 2. septembra naprosil g. Črnka, naj bi posredoval pri pevcib, da bi so¬ delovali pri tej slavnosti; če so se potem isti pevci sami 4. septembra o tej zadevi posvetovali: kako more potem odbor »Pevskega in glasb, društva" trdit*, da drnitvo ni bilo vabljeno na sodelovanje,? Tndi izgovor, da se ni nikdo pra¬ vočasno obnil na pevce, ne drži. Posa¬ mezni pevci so izjavili, da bi jim zado¬ stovala ena sama poskušnja, da bi lahko nastopili, in to je pri takih iztežbanih pevcih povsem verjetno. Jalov je tndi izgovor, da pevski zbor ni mogel nasto¬ piti nepripravljen na tako veliki slavnosti. V [vabilu k tej slavnosti se je izrecno poudarjalo, da se bo slo¬ vesnost vršila v skromnem slogn. V »Izjavi" čitamo tndi to-le: Pev¬ sko in glasbeno drnštvo se ni obvestilo o času slavnosti, drnštvo ni niti vedelo, kdaj in kako se bo slavnost vršila. Na ta prazen izgovor pribijemo: »Osrednji odbor za Gregorčičev spome¬ nik" je že okoli srede meseca jnlija po¬ slal vsem večim slovenskim listom ob¬ vestilo, kje in kako se bo slavnost vr¬ šila. — V tem oglasu so se vabili na slavnost vsi Slovenci in vse Slovenke, Svitel, jasen dan je sijal med Bo¬ hinjsko Bistrico. Janez je bil ko pre¬ rojen. Hitel je iz voza in izstopi', čeprav je imel vezni list za tnjino in nestrpno čakal vlaka, ki bi ga popeljal spet proti doma. Vrnil se je s takim veseljem in pričakovanjem, kakor da bi ne bil videl j svojega rojstnega doma mnogo let. Že od daleč je iz vlaka pozdravljal domačo , vas, očetovo hišo ob desnem bregu bistre Bače in prijazno cerkvico na zelenem grička. Ko je zagledal domače poko¬ pališče, se je veselil, da ni tam še grobu ljube matere in očeta in da mn je mo¬ goče vse še poravnati in popraviti. Izstopivši na postaji svoje rojstne vasi podal se je Janez urar k očeta in materi, ki sta ga z žalostjo pričakovala. Molče je prenesel sramoto, ki si jo je bil nakopal. Od takrat je bil ves dru¬ gačen. Pomagal je očeta pri dela ne¬ umorno. Nič več ni ponočeval in po¬ pival. Postal je moder in priden. Jesen¬ kova hiša stoji še danes, ko sta stari Jesenko in njegova Neža že davno v grob, ponosno nad descim bregom mrzle Bače in kaže že po zunanji podob*, da je Janez premožen gospodar. KONEC. posameznim osebam in posameznim društ¬ vom 89 vabilo sploh ni pošiljalo. To od- borovo vabilo so objavili med drugimi tudi ti-le slovenski listi: »Slovenski Na- rod", »Slovenec", »Gorica", »Primorski Ltat", »Domovina", »Ljubljanski Zvon", »Slovan". Ali teh listov ne čita noben odbornik, noben član »Pevskega in glasb, društva" ? To je vendar neverjetno ! Me¬ seca avgnsta sta prinesla »Gorica" in »Primorski List* zopet isto vabilo 1 V »Izjavi* pravi odbor, da je Pev¬ sko in glasbeno društvo ob pogreba po¬ kojnega pesnika iz Evoje lastne inicija- tive sodelovalo in častno nastopilo. To je res; a mi vprašamo: Zakaj ni drnštvo tega tndi pri odkritju spomenika storilo, če je ohranilo do pokojnika isto pieteto? A ne samo to, da ni hotelo nastopiti iz lastne inicijative, tudi potem, ko je bilo naprošeno, ni hotelo sodelovati pri slav¬ nosti. Odkod ta prememba? Njegova vi¬ sokost Andrej Veliki pri pogrebu še ni bil „nžaljen", potem pa je skoz dve leti pri vsaki priliki zaviral delovanje »Osred¬ njega odbora". Ali tiči v tem vzrok tisti občutljivosti P. in gl. draštva in njego¬ vemu spremenjenemu postopanju? Mo¬ goče bi bilo, saj so nekateri glavni pevci tega pevskega društva uslužbenci Gabr- ičekovih denarnih zavode, v. (Konec prihodnjič.) Važni dogodki na Balkanu. ■■ Bolgar¬ sko carstvo. ■■ Bosna in flvsfrija. Kar naenkrat je ndarila med svet novica, da je Bolgarija kraljestvo, da ni več, tndi ne po imenu podložna Turkom. Uradno se poroča, da je 4. t. m. zvečer dospel knez Ferdinand iz inozemstva v Buščnk in se je med viharnim navduše¬ njem proklamiral za kralja, proglasil Bol¬ garsko za neodvisno in vzhodno Rume- lijo (katero je dozdaj upravljal kot gu¬ verner turškega sultana) priklopil kra¬ ljestvu bolgarskemu. Bolgarsko ministerstvo je že te dni sklenilo, da se Bolgarija proglasi za neodvisno in da sporoči to kneza. Sklep je bil do 4. t. m. uradno tajen. Bolgarski kralj Ferdinand se bo imenoval »Car Bolgarije". Vsled neugodnega odgovora uprave orientalekih železnic in tnrške vlade so se 4. t. m. odpeljali vsi bolgs raki ministri v Buščnk in ondi sporočili knezu Fer¬ dinandu sklep ministerskega sveta, da je ministerstvo pripravljeno iti do skrajnosti in orientske železnice imeti na vsak na¬ čin zasedene. Istočasno je moral knez Ferdinand pritrditi samostojnosti Bol¬ garije in pritrditi istočasnemu sklepu, ta¬ koj mobilizirati bolgarsko armado, ker bi sicer ministerstvo demisijociralo. Turčija pa, kakor se zd ; , ne misli mirno vtakniti t žep te klcfate, ki ji jo je dal bolgarski narod. Iz Carigrada prihajajo privatne vesti, da je na novo mobiliziranih 6 turških kavalerijskih polkov, ki odidejo takoj na mejo, tako, da je ondi sedaj mobiliziranih 20 polkov. Iz Carigrada prihajajo tudi vest*, o močnem gibanju romanskih čet na deželni meji. Baje je vojni bolgarski minister vpoklical vse v inozemstvu komandirane častnike, ker jih nujno rabijo. Bolgarija vpokliče namreč v najkrajšem časa ! 50.000 rezervistov. Raški listi poročajo, da je Tarčija odpoklicala svoje vojaštvo od perzijske meje, da ga vporabi na bolgarski. V Belgradu so se 5. t. m. začele velike vojaške vaje. Koncentriranih je 30.000 mož. Govori se, da je to v zvezi s sedanjimi usodnimi dogodki na Bal¬ kanu. — Samostojnosti Bolgarije pa bo sledil najbrže še neki drngi dogodek. V poučenih politiikih kro¬ gih se trdi, da bo aneksija R u- melije od strani Bolgarije imela za posledico takojšjo aneksijo Bosne od strani Av¬ strije, Bolgarsko carstvo se torej obnovi! Avstrija priklopi k svoji državi Bosno in Hercegovino, Nove razmere nastajajo po- vsodi na Balkanu, nekaj vre, se knha, kipi in šnmi. Romunija zbira vojsko. Proti komu? Tarčija mobilizira proti Bolgariji. Srbija se pripravlja menda proti Avstriji. Vse napeto pričakuje. Kaj bo? Toda mi bo vkljub temu veselimo, da je slovanska Bolgarija zopet storila korak naprej. Veseli smo iz Brca, da se je bolgarski narod sedaj popolnoma otresel tnrške nadvlade. Na drugi strani pa želimo, da bi se s spremenjenimi razmerami na Balkana spremenila tudi politika naše države. Naj bi se naša Avstrija zavedla, da njena prihodnjost in obstoj je le v slovanskih rodovih. Žalimo slovanske Avstrije. Toda Bog ve, kako daleč je še do nje. Vse¬ kakor pa je sedaj važen trenutek, ko se bo za nedcgledne čase določilo, kakšna bo Avstrija. zbora" treba jim je bilo posebej na¬ znaniti, kedaj bomo imeli skušnjo — skopaj. In iz tega splete „Soča“ cel roman. Katere in kakošne pevce imam na razpolago „za vsak strah", ve lehko vsak, kdor ho5e, saj niso imeli mask na obraza, ko smo že peli v Gorici javno. Konec prib. Kokošar. Vinorejci! Liberalci so na Krasu samo v okrožju 4 župan¬ stev pri trtah osleparili kmete v teku i leta za celili 7 0.000 kron. j Goljufije so se vršile še prej vsaj 5 let. To sleparstvo mora na dani j Liberalci pa bi radi dobili oblast v deželi in tako te sleparije za¬ krili, da bi se tako sleparije lahko še naprej vršile na škodo kme¬ tov. Naši poslanci pa ne puste, da bi se ubogo ljudstvo sleparilo. Zato se upirajo liberalnemu gos¬ podarstvu. Koliko škoduje obstrukcija? „Soča dokazuje, koliko bo škodo¬ vala obštrukcija. Naj „Soča“ rajši pove, za koliko milijonov so li¬ beralci oškodovali deželo pri užitnini in bi jo bili še oškodo¬ vali, če bi ne bilo naših poslan¬ cev. Liberalci so se izkazali kot protiljudske in zato naši poslanci ne smejo dopustiti, d a b i gos¬ podarili z denarjem dav¬ koplačevalcev taki ljud- j e! Somišljeniki, povejte ljudstvu, ža koliko milijonov so liberalci oškodovali deželo. Povejte jim, da se to zopet lahko zgodi, če pri¬ dejo liberalci do gospodarztva in da se temu upirajo naši po¬ slanci. „Laški pevci". (Dalje.) Da je člankar v „Soči“ zahteval, naj bi bil vzel oni dijaški zbor, ki je prepeval ob dijaškem shodu v Gorici, kaže pač kako nepraktičen je — kam bi bili prihajali k skušnji med počitni¬ cami dijaki iz vseh slovenskih krajev. Mnogo jih niti poznal nisem — in še od goriškib dijakov (t. j. iz goriške dežele) se jih je 5 mi izgubilo — nameravanih je bilo 18 pevcev skupno — koliko bi se jih bilo zgubilo, ako bi bili še le iz še mnogo bolj oddaljenih krajev ? — Druge neprilike, ki bi bile lehko nastale pustimo, kdor ima glavo, bo razumel. Ožita se m ; , da sem že med po¬ čitnicami vežbal svoje „!aške“ pevce — da, povejte mi: Kedaj pa? Ali naj bi bil čakal onega „prepozno“ ? Ali naj začnemo še le ko-ni več čaBa? Določili smo v Gorici eno samo skupno skušnjo za v petek zvečer — in, ali je treba to pevcem naznaniti ? In t o je „Soča“ koj po svoje razlagala, da smo takrat še le pevce iskali t. j. klerikalne študente. Oni, katere „Soča“ s tem priimkom označuje, so bili že prej opozorjeni. Tri samo je bilo treba še povabiti; katerih sodelovanja sem bil gotov, ali, ker niso iz onega »dijaškega Kakšen pomen imajo pri nas gozdi in kako naj ž njimi gospoda¬ rimo ? Kedar je pri nas na prodaj kako posestvo, vselej se zanimajoči kupci in posredovalci ozirajo najbolj na velikost in kakovost pripadajočega gozda. Naravni razum in čnt jim velita, da ima k um¬ nemu gospodarstvu spadati primerno ve¬ lik in oskrbovan gozd. Vendar nahajamo zelo malo tako umnih občin in malih posestnikov, kateri bi racijonalno rav¬ nali z gozdi, ki bi mislili na prihodnjost ter bi zlasti s pomlajenjem in z zasadit¬ vami za naraščaj skrbeli, ki bi prihodnji generaciji zapustili z gozdih veliko vred¬ nost in bi sedanji kras naše dežele ostal neprikrajšan. V naši domovini ima gozd iz¬ redno krajevno važnost za našo lesno obrt, za uspešno kmetovanje in za bodoče stališče cele dežele. Kot tak je glavni steber narodnega premoženja in sedanjega ter bodočega blagostanja na¬ šega prebivalstva. Tu hočemo to njega vrednost z nekaterimi podatki posebno pojasniti in hočemo s tem napotiti naše gospodarje, da bi posvetili vso svojo po¬ zornost na gozd ter bi s tem sebi in svojim naslednikom neprecenljivo mnogo koristili. Na Kranjskem je lesna obrt precej razvita. V deželi se nahaja dokaj parnih žag in nad 600 žag z vodno silo. Jako mnogo obtesanega lesa se proda doma za mizarski in stavbarski obrt, mnogo se ga izvaža tudi v inozemstvo. Lesena roba se nareja v kočevškem, ribniškem in velikolaškem sodnijskem okraja in na Gorenjskem v bohinjski, selski in po¬ ljanski dolini. Mizarstvo je razširjeno po vsej deželi, najbolj pa v Ljubljani in njeni okolici. — Kranjska dežela ima 442.309 ha (44 43 od sto rodovitne zem¬ lje gozdov ; njen letni pridelek se pre¬ računava na 886.200 m 3 leBa in od tega odpade za obrt in prodajo približno 40 od sto, za knrjavo 60 od sto. Vrednost gozda za uspešno kmeto¬ vanje in ugodno podnebje je neprecen¬ ljiva. — Gozdi vstavljajo in razbijajo ve¬ trove. Vsak ve, da v gozdu nima veter take moči kakor na planem. Po krajih, kjer so po gorah izsekali gozde, čuti se kmalu, da po dolinah dobivajo vetrovi večjo moč. Doline postajajo hladne iD manj rodovitne, posebno sadno drevje trpi in spomladi rado pozebe. D jž pada bolj neredno, pogostoma nastopajo suše, dež prihaja rad z nalivom, nevihte z vi¬ harji se množe in toča rada ropoče. — Gozd nadalje hladi po leti zrak in ubla- žuje vročino. Z vsakega drevesa, iz sle¬ hernega peresa hlapi vodna para, pa vzdiguje se tudi več ali manj iz vlažnih gozdnih tal. Da se pa more vodna kap¬ ljica spremeniti v paro, potrebuje toplote in to daje zrak. Radi tega je zrak v gozdu hladnejši kot na planem, ne glede na to, da se pod košato streho zelenih vej zrak nikoli ne more od solnca toliko segreti, kakor na prostem. Po naravnem zakonu si pa želi hladnejši gozdni zrak izenačiti toploto z vnanjim gorkejšim in zato veje zjutraj hladen vetrič iz gozda. Po dnevi bo zemlja na solncu segreje, po noči pa ohladi. Gozdna tla se zaradi zelene strehe nad seboj ne morejo to- iko ugreti, po noči se pa tudi ne toliko ohladiti. Gozdni zrak je tedaj zvečer to¬ plejši od zunanjega in zato pihlja na ve¬ čer hladen vetrič proti gozdu. Tako ubla- žuje gozd po leti veliko vročino in brani, da se toplota prehitro ne menja, kar je posebno imenitno spomladi in jeseni, ko mnogim sadežem preti mraz in slana. Odtod sledi, da so na Kranjskem ne¬ vihte na Krasu. V Postojni n. pr. znaša srednje število dnij z nevihto 45 na leto Bkoro največje v Avstriji ; za Ljubljano znaša 31, za Novo mešto 32, za Kočevje 27. Iitotako različna je množina pada¬ vine, ki pade na raznih mestih. Največjo padavino imajo v Hormsburgu (3293 mm), pot9m sledi Idrija (2304 mm), nadalje, Jesenice (1735 mm), Kočevje (1529 mm), Črnomelj (1403 mm), Novomesto (1120 mm) in Krško (1058 mm). Nasledki dežja so v gozdu drugačni nego po goličavah. Naj lije še tako silna ploha, vodeni curki se razbijajo na vejah in na listji ter padajo v kapljah na tla. Zeleni mah, suho listje in zemlja se na¬ pije te vode, vsa tla se je do sitega nasrkajo, odteka se je naposled ravno to¬ liko, kolikor je zemlja ni mogla popiti, in še ta se oceja počasi. V dolino pri¬ čami šele tedaj ko je ondi voda dolinske plohe že odtekla. Na parobju obširnih gozdov zato vrd vrelci in potoki, ka¬ terim navadno vse leto vode ne zmanjka in ki tudi v dolgotrajne) suši popolnoma ne usahnejo. Na zemljišču, katero poljedelstva ne ugaja, morejo jako dobro rasti gozdna drevesa; prav zaradi tega je gozd vele- važen, ker more posestnika dajati še kak dobiček, ko bi sicer dotična zemlja puBta, neplodonosca ostala. Vsa strma zemljišča se zelo težavno obdelujejo, a za gozd so jako pripravna, ker razun dobička tudi varujejo, da hudi nalivi ne odneso že tako plitve gornje zemlje. Iz gozda jem¬ ljemo sleherno leto potrebno steljo . Ž njo si pa zboljšujemo obdelano zemljo. Čim več je v katerem kraju gozdov, tem ugodnejše je podnebje, bolj jednakomerna je tempe¬ ratura, manjkrat so nalivi, plohe, toče itd. Tako podnebje je bolj zdravo za človeško in živaliko življenje. Vrednost gozdov za prihodnjost. Zaradi bližine Trsta kot glavnega izvoznega mesta na Jadranskem morju na Italijo, Grško, Francosko, v Afriko, imajo naši gozdi še posebno vrednost. Sedanja množina obdelanega in v izvoz namenjenega lesa v naših sosednih kro- novinah se bode polagoma zmanjšala sedanji neprimerni in za našo lesno kupčijo krivični železnični tarifi se bodo umaknili, cena lesa se bode še bolj po- vzdignila in vsak posestnik gozda tudi v neugodnih krajih, bode zamogel svojo blago primerno drago prodati. Ti-le po¬ datki bodo to razjasnili. Največ gozdov ima Rusija, namreč 38 odst. vse prod. zemlje potem Avstrija, in sicer z 18,908 040 ha gozdov ali s 30 39 odst., za njo pride Nemčija s 25 7 odst., Španija z 20 8 odst. Francoska s 15 8 odst., Italija s 14 5 odst’ Angleška s 3 6 odst. itd. - Vsled bližine Italije, Grškega itd. ima naš les vedno prednost. Pa tudi v Avstro-Ogeraki za vzema kranjska dežela boljše mesto. Največ gozdov ima Štajerska 47 94 odst. vse plodovite zemlje, potem pride Kranjska s 44-43 odst., nato Koroško s 44 24 odst Bukovina s 4317 odst. Tirolska s 38 87 odst. Hrvaško z 3805 odst, Nižje- Avstrijsko s 34-24 odst. Zgornja Avstrija s 34 02 odst, Slezija s 33-83 odst, litra s 33-21 odst, Solnograško z 32 42 odst. Dalmacija z 29 75 odst., Češko z 29 01 odst, Ogersko z 28 48 odst, M oravsko 8 27-44 odst, Predarelsko s 26 01 odst, Galicija s 25 76 odit., Trst z okolico s 23-33 odst. in nazad. Goriško z 22 95 odst. Ugodna leg», množina gozdov, sila, dostikrat zapravljivost in lehkomi. selnost, razdelitev občinskih gozdov itd. so pa vzrok in posledice, da jemlje kmet iz gozdov, razun državnih in po ve¬ čini grsjičinskih, ki obsegajo 29 odst. vseh gozdov, več lesa, kakor ga priraste, zato imamo pač obsežne gozdne parcele, zrelih gozdov za posekanje pa vedno manj. — In da gozdna postava z dne 1852 in z dne 3. julija 1873, št. 39 ne čuva in zabranjuje devastacije, bili bi še v neugodnejšem položaju. Da moremo lesno obrt v jednakem uspehom v prihodnjosti negovati, da nam procvita dosedanja hišna lesna induuitrija da se zamoremo baviti v dosedanji meri z mizarstvom, sploh, da nam ostane se¬ danja mala obrtnija v deželi, od katere se živi 4 3 odst. vsega prebivalstva z 21.556 ljudi: da zamoremo glavni do¬ hodek našega prebivalstva v kmetijstvu ne-le vzdrževat, ampak da smemo opra¬ vičeno upati in pričakovati, da se bode kmetijstvo v deželi povzdignilo in s tem obstoj 71 9 odit. našega prebivalstva na deželi t. j. 358.783 ljudi zboljšalo; da nam ostane dosedanje ugodno podnebje nespremenjeno; da nam ne usahne vir duhodkov iz gozdov, katerega imamo sedaj, ko nam je gozd neka hranilnica, kamor se zatečemo v največji potrebi; da si s posekanjem gozdov ne oropamo našega najlepšega kinča, ki vsako leto ob jednem privabi na tisoče tnjcev ia meščanov v naše gorate kraje — zato pazimo na gozde, da jih ne posekamo lahkomiselno in brez največje potrebe, ampak skrbimo za njih boljši razvitek s tem da jih trebimo, čistimo, pomlajujemo. Če bcmo tako delali, potem naša dežela ne bo zadnja glede gozdov. Ufimo se od sosedov. V gozdu je bogastvo ! Politični pregled. Bosna. Najvažnejši dogodek iz najnovejšega časa je sledeči: Že deset let se plete med avstrijsko upravo in bosanskimi mohamedanci spor, kako rešiti vprašanje, kdo naj imenuje Reis el Ulemo, to je poglavarja bosanske moBleminske verske občine. Avstrijska uprava je mohame- dancem priznala popolno bogoslužno in šolsko avtonomijo, glede imenovanja prvega uleme pa se niso mogli zjediniti. Opozicijonalni mohamedanci so namreč bili za to, da ga imenuje sultan, ki je kalif, vrhovni poglavar mosleminske ob¬ čosti. Viada je seveda bila proti temo. Takozvana mosleminska napredna stranka pa, ki je bolj za Avstrijo, se je nagibala k stališču avstrijske uprave in ta je zdaj tudi zmagala. Vrhovni poglavar moale- minske vere, Šejh ul Islam v Carigrada, je namreč določil, da se imenuje pogla¬ varja bosanske občosti tako-le : Izroljeni zbor odličnih mohamedanskih bogo¬ slovcev predloži avstrijskemu cesarja terno. Cesar imenuje izmed te trojice Reis el Ulemu, kateremu potem carigrajski Šejh ul Islam podeli takozvano »meniuro to je, ga potrdi. Ta rešitev dokazuj 0 ) hoče turška vlada živeti 2 Arstrijo v P rl ' jateljskem razmerju. Politično j 0 zst0 važna, ker se podeljuje avstrijskemu c® 8arju pravica, katero ima po koranu 0 suveren dežele. Avstrijska vojaška uprava Je zasedi* oziroma utrdila most čez Drino P rl Megigju. Most je zaradi železnice in bl1 ' žnje meje proti Srbiji zelo važna P° stojanka. Dr. Josip Frank, voditelj stranke prava", je na volivnem shodu ^ Vinkovcih glede na bosansko vpr** 8B !.. izvajal sledeče misli: Rusija se an 0 * 8 ’ Bosne od strani Avstro-Ogrske n 0 ustavljala. Verojetno je celo, da j®^ ozirom na velike usluge, katero 1*1 Avstrija zadnja leta napravila, c0 *° . odobrila aneksijo. Kar se Srbijo tič«. > protivno gospodarski in kultarni P rzdigi Bosne, da bi se priklopila srbskemu kraljestvu. Bosna se mora priklopiti fjfiaški, Slavoniji in Dalmaciji, to je edino pravična rešitey tega vprašanja. Peterburški dopisnik lista »Times" poroča, da je avstrijski poslanik v Peter¬ burga svoj dopust prekinil in se vrnil na svojo mesto. To da je baje v zvezi z bosanskim vprašanjem, ki tudi ruski vladi prizadeva velike skrbi. Kmetje! Ali hočete, da bo vladal našo deželo Gabršček, mož, ki je sam, na javnem shodu dejal, da od kmečkega stanu ni pri¬ čakovati rešitve slovenskega na¬ roda? Tak sramotilec kmečkega stanu, naj vlada deželo? Tak člo¬ vek, ki tako mrzi kmečki stan, mu ne bo rezal kruha. Temu se upirajo naši poslanci. Kmetje, sodite, če ne delajo prav ! Darovi. Za „Š o 1 s k i Dom" so plačali predsedniMvu: okrajna poso¬ jilnica v Kanalu 50 K; Štefan Gomiiček, mizar v Solkanu 1 K; dr. A. Gregorčič v Gorici 20 K. J a doilo našemn npravništvn : Gospa Amalija vdova Pintar iz Oalavja na mesto venca na grob svojemu ljubljenemu in nepozabnemu soproga 50 K (50 K za »Sirotišče*, 50 K za „Alojzijevišče“, 100 K za novo cerkev v Pevmi in 25 K za pevmsko Marijino drnžbo.) Srčna hvala blagi gospsj ndovi ! Preplačila za IV. zvezek S. Gre¬ gorčičevih poezij so nadalje došle: Dr. Josip Ž gon, profesor bogoslovja v Gorici 1 K 80 v; Anton Koren, trgovec v Go¬ rici 1 K 80 v. Za »Gregorčičev D o m':j Josip Hrovatin, nadučitelj v pokoju v Gorici, je izročil nekdajno zbirko za .»Narodni dom" v Gorici z obrestimi vred 65 K 80 h. Srčna hvala! Dopisi. Iz Tomaja. — Izvanredna čast je doletela tukajšni zavod čč. šolskih sester. Pretečeni petek naznanjalo je streljanje topičev in Blovesno zvonenje dohod Nj eksc. prevzv. fenazoškofa lavantinskega dr. Napotnika in Nj. eksc. prezv. škofa tržaškega dr. Nagi. Oj potu plapolale so zastave, zlasti pa je bilo »Elizabetišče" okinčano. V vasi pozdravila je presvitla gospoda domača duhovščina ter pred¬ stojnica reda in prednica zavoda. Tudi obilo ljudstva se je kmalo zbralo, dasi ni bilo o obiska obveščeno. Najprvo obi¬ skala sta dekanijsko cerkev, potem pa vstopila v »Elizabetišče", kjer so čč. šolske sestre jih čakale na dvorišča se šolsko mladino. V imena te pozdravila je učenka Anica Cigoj v verzih presv. vla¬ diki, na kar sta jima bila podana šopka cvetlic. Olzdravil je prevz. škof lavan¬ tinski prav prisrčno. Na to smo se vsi podali v samostansko kapelico, kjer sta gospoda med ganljivim potjem čč. sester in gojenk molila pred Najsvetejšim. Sle¬ dil je krasen nagovor knezoškof* lav., v katerem je na podlagi reka Kristusovega: „Mir vam bodi“ bodril čč. sestre k vstraj- nosti kažoč na venec nebeške slave, ki jih čaka. Prav prisrčno se zahvaljuje Nj. eksc. škofu tržaškemu za skrb in ljube¬ zen, ki jo kaže do zavoda, ravno tako g. dekanu kan. Sili in vsem, ki so za¬ vodu skazali tudi najmanjšo uslugo. Po poldne sta visoka gospoda pokušala pouk v 2. in 3. razredu ter pohvalila učenke zaradi njih točnih odgovorov. Popoldne ob 5. sta se od nas poslovila. Vsi so se u dili ponižnosti in prijaznosti obeh vla¬ dik, ki sta si takoj pridobila srca vsih. 25. t. m. bo blagoslovljene nove gospodinjske šole, odprla pa se bo novembra. Iz Brd. Nekateri župani ne poznajo obč. blagajnic, ne občin, denarja. Njihov žep in obč. blagajnica, to jo eno; ob5. denar in njihov denar, to je zopet skupno. Z obč. denarjem razpolagajo, I kakor jih je volja. Ravno tako oblastno in samovoljno si določajo dijete za ko- mišjone : po 5 K in še več za nekaj ur, ' kakor kaki ministri. Potem pa so po¬ slanci krivi velikim davkom! Se ve, če bi bili Občinarji zavedni, izvolili bi si poštene starešine, ki ne bi molzli občine, ali kaj, ko se da ob volitvah marsikdo podkupiti in ne pomisli, da bo to skozi tri leta drago plačeval. Dolžnost naših dež. poslancev in dež. odbora bi bila, da bi postavili meje takej samovolji ne¬ katerih županov in določili odškodnine, ki si jih smejo župani računat 1 . Saj imajo celo c. k. uradniki v tem oziru postavne določbe. Rivno tako bi moral dež. zbor poskrbeti, da ima vsaka občina svojo blagajnico, v kateri bi se hranil obč. denar in ne v županovi mošnji. Poseben dež. nradnik bi moral nadzorovati obč. blagajne, da bi se prepričal, ali izkazu¬ jejo vsakokratno resnično denarno stanje dotične občine. Tako je menda pri vseh denarnih zavodih: c. k. deželnih in za¬ sebnih, a občine pa so brez vsakega nadzorstva. Priporočamo toraj to zadevo vnovič našim poslancem v korist našemn ljudstva. Novice. V proslavo cesarjevega jubileja v pondeljek ni bilo po šolah šjiskega pouka. Vršile so se šoiarske maše, pri katerih je bilo navzoče tudi učiteljsko osobje. Cel dan je bii pouka prost. Šesta seja dež. zbora bo danes ob 5h popoldan. Na dnevnem redu je 126 točk. Somišljeniki, povejte ljud¬ stvu, da liberalci radi tega hočejo priti do vlade, da bi lahko vršili taka dejanja, kakor so se godile s trtami na Krasu. Prašajte ljud¬ stvo, če hoče, da mu ho gospo¬ daril znani Jože Štrekelj? To ne sme hiti! Temu se upirajo naši poslanci. Proč z liberalci! Kletarski nadzorniki za Primorsko. Vlada je namestila za Primorsko enega kletarskega nadzornika, ki svojo službo že opravlja. Ko je službo nastopil in začel kleti kmetovalcev in trgovcev z vinom pregledavati je koj videl ogrom¬ nega dela, ki ga čaka. Mnogim nered- nostim in nepostavnostim je prišel na sled. Videlo se je hitro, da ako se hoče urediti te nezdrave razmere, je treba več kletarskih nadzornikov. Naši po¬ slanci so se v državnem zboru mnogo trudili, da bi vlada nastavila več kle¬ tarskih nadzornikov na Primorskem in soji tudi natančneje opisali nezdrave raz¬ mere, ki vladajo po kleteh kmetov p ro- ducentov in trgovcev konsumentov. — Pred par dnevi je pa vlada sporočila našemu državnemu poslancu Fonu, da bo nastavila enega kletarskega nad¬ zornika za Goriško-Gradiščansko, enega za Trst in okolico in enega za Istro. Tako je upati, da se vsaj deloma raz¬ mere v tem pogledu zboljšajo. — Go¬ vori se, da je bilo dosedaj povsod mnogo furlanskega vina na razpolago, četudi bi trta nič grozdja ne rodila. S takim ponarejenjem vinom se diskreditira pridelek našega vina in cene istemu se vsled tega vedno nižajo. S tem so si sami mnogo škodovali. V interesu dobre stvari upamo, da se pod nadzorstvom kletarskih nadzornikov ne bo več kaj takega dogajalo. Pogreb pokojnega g. Antona Pin¬ tarja, ki se je vršil v nedeljo popo- ludne iz Oslavja na pevmsko pokopa¬ lišče, je bil veličasten. Ljudstvo se ga je udeležilo v naravnost ogromnem šte¬ vilu, kar je kazalo, kako spoštovan in priljubljen je bil blagi pokojnik pri vseh, ki so ga poznali. Lep in pokojnika sla¬ več govor je imel domači preč. g. kurat. Ljudstvo je bilo ginjeno. Pevci so mu zapeli dve lepi žalostinki v slovo. Po¬ greba se je udeležilo starešinstvo, šolska mladina z učiteljstvom, mnogo meš¬ čanstva, domačini, mnogo Podgorcev in drugih oddaljenih prijateljev in znancev. Takega mrtvaškega sprevoda Pevma še ni videla. Pokojnik, mož poštenjak stare slovenske korenine, čeravno premožen ni poznal sedanjega bahaštva in niče- murnosti. Ni se ponašal s tem ali onim; zmerom ponižen in dobrotljiv si je pri¬ dobil srca vseh domačinov, tako, da so ga postavili na čelo raznim dobrodelnim napravam. Blag mu bodi spomin! Županom v Vrtojbi je bil v so¬ boto izvoljen gosp. Fr. pl. Locatelli. Cesar je potrdil izvolitev Jurija Bombi ga za goriškega župana. Uradni »šimel" in mošt. Naš uradni »šimel" se sedaj ob času trgatve znaša nad moštom. Ta pri Das v Goriei in v Trsta je dovoljeno točiti mošt že s 15. oktobrom. Na Krasu pa je dovoljeno „iz zdravstvenih ozirov" točiti mošt ie !e s 1 novembrom. Neumestnost teh do¬ ločb je očividua. V mestih mošt žs 15. oktobra ni več nevaren zdravja, na Krasa pa je nevaren še 31. oktobra cel dan, toda le v gostilnah; kajti Kraševec ima vsak skoraj svoj mošt, ki ga lahko pije v svoji kleti. Ta mošt seveda tudi ni nevaren. Take odredbe so le v na¬ dlego občinstvu in vinorejcem. O ta nradni šimelj je nepoboljšljiv 1 Volilci ! Liberalci so več let zavlačevali rešitev vprašanja o užit¬ nim. V teku 4 let so liheralci oško¬ dovali naše davkoplačevalce za več ko en milijon kron. Volilci, ali naj naši poslanci prepuste vašo os odo tem ljudem? Dogodki v Ljubljani. Slovenski listi ne morejo poročati o dogodkih v Ljubljani, še manj pa jih kritikovati, ker so sicer zaplenjeni. Citajoče občinstvo naj s tem račnna. Ali resnica vseeno pride na dan. Pripravlja se brošura, v kateri bo vse, čisto vse povedano. Ia ta brošura se ne izda samo v slovenskem, temveč tndi v francoskem in angleškem jezika ter se razpošlje tako, da bodo o stvari popolnoma podnčeni prav vsi krogi javnega mnjenja daleč na okrog. Pozor! Ce!oyški „Mir“ pod tem naslovom priobčuje: »Slovence, ki ku- pnjejo v Celovcu, prosimo, da se v slu¬ čaja potrebe obračajo na naše ured¬ ništvo za nasvet, kdo izmed celovških trgovcev je vreden slovenskega denarja. Nemci napovedujejo Slovencem bojkot, odgovorili jim bomo krepko in korenito dokazali, da so oni od nas in ne mi od njih odvisni. Bratje na Kranjskem in Primorskem, pozor 1“ Slavnostni red za proslavo cesar¬ jevega jubileja v ljudski šoli. Opiraje se na znano odredbo c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk, kizaukazuje vsem ljud¬ skim šolam, da in kako naj slave dne 2. dec. 1. 1. cesarjevo 60 letnico, je izdal podpisanec »Slavnostni red“, v katerem je izdelal podrobno vse, kar pride pri takih prirelitvah v poštev, namreč pri¬ merne pesmi (s sekiricami, partitura), deklamacije in slavnostni govor. Učitelju, oz. prirediteljem cesarjeve slavnosti ta brošnrica zd»tno olajša delo, ker jim ni treba sestavljati sporeda in iBkati pri¬ merne tvarine po raznih knjigah in časnikih. A. Kosi. — Občni zbor »Trgovsko obrt nega društva" se vrši dne 11. oktobra t. I. ob 10. mi predpoldne v veliki dvo¬ rani Trgovskega doma v Gorici po na¬ slednjem dnevnem redu: 1. Poročilo predsednikovo; 2. OtaDje zapisnika zad¬ njega obč. zbora; 3. Poročilo tajnikovo; 4. Poročilo blagajn kovo; 5. Poročilo ra¬ čunskih preglednikov; 6. Volitev odbora; 7. Volitev računskih preglednikov; 8. Slučajnosti. Odbor. — Pred c. kr. izpraševalno ko¬ misijo za občne ljudske iu meščanske šole v Kopru se bodo pričele pre¬ izkušnje učne usposobljenosti dne 9. no¬ vembra t. I. Pravilno opremljene prošnje naj se predložijo ravnateljstva komisije do 5. novembra t. 1. — Ogenj na Sv. Gori. V noči od nedelje na o neieljek je nastal ogenj v gojzdu pod S . Gjro. Gorela je trava in dračja. Ogeoj so pogasili. — Avtomobilska vožnja v Istri. Vožnja z avtomobilom na progi med Po¬ rečem in Pazinom se prične 4. t. m. Avtomobil bo vozil po dvakrat na dan tje in nazaj pošto in prtljago. Poleg ima prostora za 12 oseb. — Slovenska dekleta v New Yorku so si uttauovile društvo, čegar namen je, skrbeti za izobrazbo slo¬ venskih deklet v New Yorkn in okolici. Ime novega drnitva je »Katoliško slo¬ vensko dekliško društvo". Predsednica društva je M. G tatič, tajnica pa Ivana Lovše. Novema drnitva želimo obilo uspeha in mnogo poBnemalcev, kajti edinole izobrazba je, ki doveie naš narod k bolji bodočnosti. Službo dobi dekle ali udoVa brez otrok, 30 do 40 let stara, lepega vedenja, snažna in zanesljiva, spo¬ sobna hišnega dela, posebno kuhanja navadne hrane. Plača po dogovoru. Prosilke naj se zglasijo pismeno ali ustmeno pri podpisanem ter priložijo spričevalo ondotnega g. župnika in g. župana o obnašanju. Domače Vipav- ke imajo prednost. Ivan Defranceschi posestnik v Šturiji pri Ajdovščini št. 3. i t Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni oče, gospod Franc grof Strasoldo-Villanova dne 5. oktobra ob 3. uri popoludne v 93. letu svoje dobe v Solkanu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega ranjkega se bode vršil dne 7. oktobra t. 1. iz Venutijeve hiše v Solkanu na domače pokopališče. V Solkanu, dne 6. okt. 1908. Franc grof Strasoldo-Tillanuova, sin. ROJAKI, »kupujte vžigalice v korist obmejnim Slovencem! ZAHVALA. Dolžnost me veže, da se na tem mestu iskreno zahvalim spoštovanim prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč da skažejo zadnjo čast na poti v večnost mojemu nepo¬ zabnemu in ljubljenemu soprogu ANTON-u PINTAR. Zahvalo izrekam preč. duhovščini za vodstvo pogreba, posebej pa še domačemu preč. g. kuratu I. N. Kumar-ju za ginljiv in pokojnika slaveč govor. Nadalje veleč. gg. zdravnikom dr. Grešiču, dr. Breclju in [dr. Morpurgu, ki so vse svoje moči zastavili v to, da bi pok. ozdravili. Nadalje spoštovanemu g. županu Klančič-u in starešinstvu, spoštovanemu učiteljskemu osobju s šolsko mladino, spoštovanim gg. pevcem za krasno petje na domu in na pokopališču in sploh vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter dobrim domačinom, ki so v narav¬ nost ogromnem številu spremili zemeljske ostanke nepozabnega ranjkega k večnemu počitku. Bog vsem povrni stotero! Oslavje pri Pevmi, 5. oktobra 1908. Amalija Pintar r. Furlan soproga — vdova. 1 Epilepsija. — Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va¬ lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schvvanen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno U rimskem in gotiškem slogu izdeluje fl. Černigoj-Gorica. S JOSIP BONANNI1 naslednik T. Slabanja ^ srebrnr in pozlatar v Gorici ulica Morelii IZ odlikovan z zlato svetinjo * se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Loterijske številke. 3. oktobra Dunaj.49 51 29 84 15 Gr»d« r . 27 29 41 52 73 Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski mojster ] 9 K 0 B BR 9 T 0 & v €> oriri Šolska ulica št. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega mlina. Rojolti! kupujte narodni kolek ..Šolskega Doma". IVAN KRAVOS sa Kori št. 1L ŠUBICU na Kori št. 11. _ Sedlarska delavnica. Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalog različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denar¬ nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. Popravila st fzvšujejo točno. — gj^“ CCTtC ZTRCRnC. m Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš št. 2. Prodaja stroje tudi na teden¬ ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu Tovarna tisa oiloraa na olrtii razstavi t Gorici L1900 K FRANC KRAU - Gorica, Kapucinska ulica št. 9 - priporoča cen j. gg. trgovcem razno¬ vrstnega kisa. Cene zmerne, po¬ strežba točna in poštena. Prosiva zahtevati listke! Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce štev. 6. £ h O M O PM i Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze)* cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! JEiISO krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže B potrdili najine nove anerlkuuke blagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga. 1 hi o o 4 K 0 o o 0 o 0 9» n s* p> o Ifj L 1 Prosiva zahtevati listke! K Prva goriška tovarna umetnih ognjev s strojnim obratom izdeluje: rakete bengalične luči, rimske sveče, ko¬ lesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to¬ piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100cmX150c m z monogramom. i Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, O. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana“ tik sodnijske -palače.) —- CENJ. DAME IN GOSPODJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „0riginal-Viktoria“ in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original“ vedno le najboljši. Original-Victoria stroji delajo še po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so ^pravnej« za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji so najboljši izdelek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zantudi priliko ogledat si pred nakupom »Original- Victoria" stroje. Edina zaloga »Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch“ orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & čuk Gorica Stolni trg (Fiazza Duumo] št. 9.