Dopisi. Iz Hoč pri Mariboru. (Poslano.) Oglasili so se nekovi ,,melnere Kirchenlichter" ter me v ,,Maib. Zeitg." zasmehujejo zato, ker 8em zopet v dubovensko semenišče vstopil. Teru, ki ae sami iraenujejo ,,Kircbenlicbter", a reani5no so le ,,topolovi atori", vredui, da bi jib postavil v plot kake proteatantovske cerkve v nBismarkovini", odgovarjam sledeče: Ni res, da bi bili boejanski ,,Scbulfreunde", katerim vendar privošim lep pozdrav: „Hiittet Ihv Euer Maul gebalteu", vzrok raojega vstopa v bogoalovje, nego moja lastna volja in prepričanje. — Upajo tudi, da bodo z mojo pomočjo učitelji postali zopet organiati. Kar človek želi, to tudi upa. Koliko jib pa je, ki niso organiati? In ka- teii niso, ne žele-li biti? Roko desnico na prsi, in recimo skupaj: o tcm dosta. NajžaloRtneje pa je to: da88 ea Leute gibt, welchen der Vers auf dem Leibe geachrieben worden ist: nOrganist, Gastbausbesucber, taglich ehrsamerKatzenjammer." Da-li ,,die neue Schule" poznam, o tem ni treba, da sodija ntopolovi štori". To mi pri5ajo nReifezeugniss fur Volksschulen" in ,,Zeugnisa der lob. Taubstummen - Lehranstalt". Da so pa tudi otroci mojega razreda dobro napredovali v vsakem oziru, o tem se je že lani prepričal, g. pl. Feyrer ter me je tudi pohvalil pri gg. inspektorju in okrajnem glavarju; tako mi je namreč g. Robie nadzornik sam pravil ter mi tudi, ko me jo letoa obiskal, zopet avoje piiznanje izrekel. Sicer pa se za vse hvale, od kateregoder atrani malo skrbim, kar aem djanaki tudi dovolj pokazal. Vaikdar pa bodem deloval z narodnim u6iteljatvona na korist naroda slovenskega, a nemčurske ,,topolove štore" bodem ai prizadeval po vsej mo5i iz katoliške cerkve na slovenaki zemlji po mežnarju pometati, 6e bi morda noter ailili. Toliko v porazumljenje oniin, ki se podpiaujejo! ,,Mehrere Scbulfreunde" in ,,Kircbenlicbter". Niti beaedice ve5, razve ako bi me kdo v nMariboržanaki" bvalil — Jan. Nedeljko, bivši učitelj v Iločah. Iz celjske okoiice. (C. k. okr. glavar — kultuma borba.) ,,S1. Gosp." je ob svojeni čaau poro5al o nekem požaru v Teharju — nepozabljivega, bridkega spomina za taruoanjega župana in sr. beri5a. Pogorelec pride pozneje k c. k, okiajnemu glavarju v Celje in ga poproai, naj bi dal za njega v bližnji okolici celsjki milodare pobirati. Toda c. k. okr. glavar mu odbije reko6 : ,,petlanje je prepovedano". Teh besed ni treba tolmačiti! Pri tej priložnoati je pa c. kr. okr. glavar pogorelca tudi praaal, je li bil zavarovan ? Pogorelec odgo vori, da ni bil zavarovan, ker zavarovalna druatva škode ne poplačajo, kakor je to slišal o zavarovalni banki »Slovenija" v Ljubljani, pri kateri je bil zavarovan pred 2 letoma. In zdaj razkrije c. k. okr. glavar celjski svojo madioat, rne v Ljubljani, ampak vGradcuaiuiorate dati poslopja zavarvati — taraje naae s r e d i a 6 e" — Pa pogoreli kmet mu neče verjeti, ampak oatane pri svojem prepricanju, da središče Slovencev je v Ljnbljani ne pa v Gradcu. — Ker ravno kaj o Teharskih zadevah poročam, naj 6. Sitatelji poizvejo začetek neke nknlturne borbe". Tebarčani imajo že prccej dolgo ,,tilio nedeljo", t. j. ob nedeljah in praznikih sc 8lužba božja opravlja brez orglanja, ker je baje tamošnji župan po uasvetu srejnakega beriSa organistu plačilo vstavil, in zasluženega še nekaj pritrgal. Ljudje celo govoiijo, da je župan to storil, ker aam v Tebaije v cerkev ne hodi. Je li to vse res ali ne, ne morem vedeti; pa nemogoče ni; kajti ,,S1. Goapodaru je o tem eudnem županu in jegovem beriču doati nečastnega povedal, dozdaj pa še ni bilo nobenega preklica ali popravila brati, tudi ne sliaati o tožbi zarad žalenja 5asti! — Pri ^Dolnikovih stegab" je llletni fanti5 Franc Golob na poti proti Lu5am v Savinjo padel in utonil! Iz mariborske okolice. (Hudodelstvo.) Na langentalski stezi fare Spod. sv. Kungote atoji hramič, kder je navadno kr5ma: 24. aprila je bila to5arica celo sama doma, ko okoli poldneva nek 51ovek pride; pravijo, da je bil nekdaj meaarsk blapec, tudi ve opeke delati, in je že tudi cjte pobiral. Ta jo po dveb popoldne napade, ter jo najprej s polnim glažom po glavi udari, potem jo za6ne z mo6nim, ozkim in na obe strani ojstrim nožem zbadati. Deklica dobi 27 zabadcev, enega ravno proti srcu, pa bil je nož prekratek, ker je bila precej debelo oble5ena. Potem jo je pod ,,atege" vrgel, in tam davil, s prtom njej je usta zapbal, in pii tej priliki ga je ona tako vgriznila, da mu je skoro prst odgriznila. Skoro bi bil srečno svojo krvavo delo opravil, da nebi nek doma5i 61ovek pribežal, ki je njo na potnoč klicati slišal. Na to hudodelnik zbeži, vendar so ga za dve uri našli, in v aodnijo v Maribor poslali. Imel je tii nože pri 8ebi. Deklica ae sicer živi, pa je sila slaba, ker njej je doati krvi steklo, in se še ne ve, bo li ostala ali ne. Zgodilo se je to^ v Spodnji Kungoti v prejanji Kotnikovi, sedaj Šabedrovi krčmi. Natakarica je sestra gospodinje: Julijana Neuwirtb, doma iz Ložen v fari sv. Marjete. Zlo5inca je ljudem ovadil Sletni fantič, ki ga je videl, kako je v evinjski hlev zlezil. Hudobnežu je ime Janez Kravanje iz Tolmina pri Trstu. Anton Mežnari6. Iz Radgone. (Banka nSlovenija". — Ogenj.) Imam akcijo banke ,,Slovenije" toda — ne vem, kaj in kako je z banko, — ni5 ae ne oglaai, ni5 po časnikib ne objavi, neraSuna, ne izdaja oklicov itd. Kaj mislite o voditeljatvu ,,Slovenije", kaj o banki sami? Še živi ? Deluje? Gre rakovo pot, ali ae boljša? Gotovo je ravnatelj8tvo dolžno, oglasiti se in povedati tako zavarovancem, kakor akcijonarjem, kako in kaj? Gotovo je, da itna prernalo agentov, in kder jih ima, — nedelavne, prealabe, može brez veljave! Zakaj ne poalje po deželi potujočega poverjenika in nadzornika, ki bi se prepriSal, kako delujejo bankini pooblaacenci? Zakaj ne agitira ni6 sebi in narodu na blagor ? Saj še m a 1 o k d o ve, jeli še ,,Slovenija" životari ali je že pokopana? Zakaj ne poalje občinam in veljavnim možem oklicov? Na mur8kem polju in v pesnički dolini bodo v kiatkem se ti zavarovanci, kteri so se nje prijeli, izstopili! Povedal mi je lastni brat, da rau je dosedanji agent pri sv. Lenarti v sloy. Goricah (Golob) rekel, da z ,,Slovenijo" ni ni5 ve6 in ga je tiial k zastopniku GraSauke. Tudi ptujaki agent neki ,odgan.ja Ijudi, ne sprejme ve5 vpla6il! Za Boga, — bo re8 slovenska malo niarnost bankina smrt! Slednjo slovensko ves na nemško-ogersko meji, — Gorico, zadela je zopet velika neare6a. Leta 1871 pogorele 80 hiše odnajstini posestnikom, in včeraj zvečer — v sredo — trem! Ne8ie5a bi še bila bujša poatala, ako bi ne deževalo in nebi prihiteli Radgon6ani z brizgljami na pomo6. Ognja kriva je najbrž — budodelna roka! Upamo, da blagi sosedje revežem pogorelcem ne bodo podpore odrekli! Žalibog ni bil nobeden zavarovan! Iz Ljutomera. (Posojilnica.) V glavni skTipščini okrajne po8ojilnice v Ljutomeru od 27. t. m. bil je ra6un taiste za čas od 1. januarja pa do 31. decembra 1875, kterega tukaj oglašujemo, od nadzornega svetoval8tva predložen in taisti tudi v vaeb stavkih potrjen. Valed tega so prijemki vkupaj 69.179 gld. 81 '/2 kr. iu izdavki skupaj 67.154 gld. iznašali, ostalo je toraj na koncu leta v gotovem 2025 gld. 81 V2 kr. Udom društva se je med tekom leta izpoaodilo na menjice do 6. meBcev 26.510 gld. in 6ez 6. nieacev podaljaano 101.911 gld. Udje imajo v zalogab vloženih 7333 gld. 63 '/2 kr. hranilničaiji pa 76.781 gld. 14 kr. Reaervni fond je imel v za5etku leta 1875 881 gld. 84 Vs kr., kteremu ae je pridjalo ob koncu leta 1875 iz pridobljenega dobicka in nateko6ih obreatih 1147 gld. 27 V» kr., toraj poaeduje z za5etkom leta 1876 reaervni fond akupaj 2029 gld. 12 kr. Bilauca v društveuem piemoženju kaže slede5e: Imetje društva iznaša: a) gotovina 2025 gld. 81 7a kr., b) vrednosti ruenjic 86.073 gld., c) vrednosti inventaia 400 fl. akupaj 88.498 gld. 81 V. kr. Dolgovi diuštva pa: a) reservni fond 2029 gld. 12 kr., b) terjatve društvenikov 7333 gld. 63 7a kr. c) terjatve hranilničarjev 76.781 gld. 14 kr., d) podporni fond 1060 gld., e) naprej 8prejete obreati 1294 gld. 92 kr. skupaj 88.498 gld. 81 7* kr. Društvo je iraelo na koncu leta 1875 — 374 udov priraslo jib je naed tekom leta — 36, a na koncu leta 1875 pa 31 odpadio, in to strauom po odatopu, atranom skozi smrt, ali ker 80 bili iz druatva zavoljo neizpolnovanja druatvenih dolžnoati izkljuSeni. Opravilnih deležev bilo je na za6etku leta 1875 345, prirastlo jih je 36, odpadlo 7. a odpovedanih je pa 31. J. Kukovec, M. Zemlji6, J. Gomilaek, načelnik.blagajnik.preglednik.