mnmtimmu\%m —a Največji domuki dnevnik * 7 irtiianih državah | Velja *a lato ... $600 1 Za pol leta - - « • • $3 00 Za N«w York c«!o leto - $7.00 i Za ittounutvo celo leto $7.00 NARODA List slavenskih.delaveev y Ameriki. The largest Slovenian Daily ki' the United State«. | Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* fJRUBFON: OOETULHDT 3876 HO. 242. — fiTEV. 242. Entered ss Second Okas Matter, Septemftar 21. 1903, at the Post Office »t Mew York, N. Y-, nnder Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 15, 1926. — PETEK, 15. OKTOBRA 1926. , i^uuua/t te KONVENCIJA AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE Ameriška Delavska Federacija je podprla gover-nerja Smitha v novi resoluciji. — Podpredsednik Woil je slavil njegov rekord. — Oster napad na komp&nijske unije. — Delegatje so dali odboru polnomoč, da stvori velik sklad za boj proti "prisilnemu združenju". __TELEFON; 00BTLANPT 387f VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXTV DETROIT, Mich., 14. oktobra. — Voditelji konvencije Ameriške Delavske Federacije so bili včeraj ogorčeni, ko so izvedli, da so v nekaterih krogih napačno razlagali poročilo konvencije glede kandidature governerja Smitha kot demokratičnega nominiranca za predsednika leta 1928. Podpredsednik Matthew Woll je proti zaključku včerajšnje seje v imenu resolucijskega komiteja pojasnil podrobnosti glede svojega poročila, sprejetega v torek. Woll je rekel, da so nekateri listi vztrajali pri trditvi, da je konvencija negativno sprejela aspi-racije governerja Smitha glede predsedniške kandidature. — To je odločno neresnično, — je izjavil Woll Delavstvu dobro znano dejstvo je, da je governor Smith tekom vse svoje politične aktivnosti akt ivno podpiral protektivne odredbe za delavce. Io je prav posebno resnično glede amendmentov k delavski in kompenzacijski postavi države New York. — Kot governer države New Vork je ponovno imenoval v urade može, priporočene od delavcev. V svoji sedanji kandidaturi za zopetno izvolitev je je bil deležen podpore newyorske državne delavske federacije ter delavstva v splošnem, organiziranega in neorganiziranega. Konvencija je koncentrirala včeraj svoj ogenj na l^mpanijske unije, načrte glede zastopstva delavcev in open shope. Napadla je tudi izdajanje injunkcij v delavskih sporih ter priporočila gibanje za delavsko zavarovanje. Na posebnem sestanku mednarodnih unijskih uradnikov, katerega je sklical predsednik Wm. Green, so pripravili načrt za splošen poziv v pri-Jog tekstilnih stavkarjev v Passaicu in stavkujočih krojačev v New Yorku. Kompanijske unije in open shopi so bili predmet napadov. Resolucijski komitej je ugodno poročal o načrtu, da se dovoli izvrševalnemu svetu zbiranje skladov za proučevanje open shopov ter ko panijskih unij. Komitej pa ni bil zadovoljen s to akcijo ter izjavil, da so kompanijske unije in sličnc naprave le tenko prikrite oblike prisilnega združevanja. Ugotovilo dostavlja: — Namen, da se študira te varljive organizacije ter združi naše gibanje v velik napor, da se jih izloči ter stavi na njih mesto proste zveze delavcev pod strokovno unijskih banderom, smo prav prisrčno odobrili. Dostavili bi le radi, da naj se preišče tudi zasužnjujočo napravo, lažnjivo imenovano open shop. S tem dodatkom odobravamo vsako podrobnost resolucije kot je bila predložena. V drugem poročilu, ki je posvečeno le kompa-nijskim unijam, je izjavil resolucijski komitej, da kompanijske unije ogrožajo strokovno unijsko gibanje, katero je treba premagati, ker zanikujejo uslužbencem pravico kolektivnega postopanja in pravico, da jih zastopajo možje njih lastne izbire. — Od delodajalcev kontrolirane unije so prisilne, — se je glasilo. — Prisilno sodelovanje je pa nesmisel. Benito Mussolini je zopet zbolel. Mussc'lini je poklical v Rim nemškega kirurga. Dr. Sauerbruch je odpotoval na posvetovanje glede operacije. Najnovejše zahteve angleških delavcev. a Nacionalizirajte zemljo," zahteva angleško delavstvo. —t- MacDo-nald je naslikal na konferenci unij turobno sliko propadanja poljedelstva. ŽENEVA, Švica, 14. oktobra.— Soglasno z nekim sporočilom iz nemškega vira, je bi! poklican dr. LONDON, Anglija, 14. oktobra. Sauerbruch iz Monakova brzojav- j Mrko sliko propadanja angleške-no v Rim zastran operacije Musso- ga poljedelstva je naslikal prej-linija. žnji ministrski predsednik Ram- sav MaeDonald, ko je zagovarjal vče- Aretacija HERRIOT JE ODSTOPIL nadškofa VeraJ KOT NAČELNIK STRANKE Nadškof Vera iz Pueble Herriot je odstopil kot načelnik radikalne stranke. je bil aretiran ter se nahaja v ječi glavnega mesta. — Obdolžitev proti njemu ni znana. — Prijeli so tudi deset duhovnikov. — Dolže jih zarote proti vladi. Louis Malvy, prejšnji minister za notranje zadeve, bo najbrž izbran na njegovo mesto. _ Konferenca stranke. Dr. Sauerbruch je dobil tri tedne trajajoč dopust z monakovske-! nacijonalizaeijo zemliiš^ na ga vseučilišča, kjer je načelnik ki-1 rajšt111 sejl konference delavske rurgične klinike ter je odpotoval i Strfinke V Margate. v Rim, da se posvetuje z drugimi zdravniškimi izvedenci glede operacije. LONDON, Anglija, 14. oktobra. Skrivnost Mussolinijevega zdravja ter poklicanje špecijalista iz Nemčije smatra Daily Express za najbolj važno novico dneva. List poudarja, da je težko ugotoviti resnično zdravstveno stanje diktatorja. Ijist omenja tudi pogovor posebnega poročevalca, ki ga je imel februarja meseca z Mussolinijem. Poročevalec je rekel takrat, da je bil diktator suh in da so njegove Priliko za pripombe MacDonal-da je nudil predlog, da naj sprej-šprejme delavska stranka kot celoto }>oroeilo glede poljedelske politike, katero so sprejeli prene-ralni svet strokovno linijskega kongresa, narodni izvrševal ni komitej delavske stranke ter izvrše-valni komitej parlamentarne delavske stranke. Po zavrženi razpravi je bilo poročilo sprejeto. MaeDonald je rekel, da je napravilo na delavsko stranka velik vtis dejstvo, da se zanemarja obdelovanje zemlje in da se manjša poljedelsko prebivalstvo glede šte- poteze kazale bolezen. Glasilo se j viJa- življenske sile in možatosti je. da se bliža operacija na želod- j — Mi hočemo ohraniti mlado en in da je bil Mussolini prisiljen j prebivalstvo vasi ter vzdržati v strogo se nip na - Čeprav je to delo težko, je Da Re doseže tn llveljavlja vedno srečnejše kot voditi vlado. lo ^ definitivno temeni predlo? in prinein naeijon d >:a» i-ie zemljišč. Obdelovanj« zenilie mora biti tudi podrejeno standnr dom kontrole. Med slavnimi točka*t:? por^'la so določbe za varnost posodi i in popolno reorganizacijo poljedelskega sveta. Uvel iaviti je tudi treba uspešen mezdni svet. ki bo iam-čil primerne mezde, s katerimi hr mogoče živeti. Mr. Buxton, član parlamenta ter preišnji poljedelski minister v delavski vladi, je podprl predlog vll7\nvtu v t n w MacDonala- ter izjavil, da je pro ELIZABETH, N. J., 14. okto- blpm neobdelanih zemlji^ tra„p. bra.-b kratkimi puškami oboro- dija ki pompnja izffubo najmm, zem bandit! so napadli danes Zju-jstotih milijonov funtov na lpfo traj na Elizabeth Ave. m šesti ce- To svoto jp rpkpl bi Iahko ^y. sti, sredi trgovskega okraja, od u * ... . „ narodnemu bocrastvu s pomočjo n policistov zastrazen postni tovor-' __, ■ , , , ... . ... * ,spesne poliedelske organizacije m avtomobil, ustrelili enega moza ,lobmra sistpma ob(1p,ovania W ter ranili dva. | brpz nmetnega ELIZABETH, N. J., 14. okto-) delstva. bra. — Šofer poštnega avtomobila -— je bil danes zjutraj ustreljen tekom roparskega napada. Štirje Romunska kraljica od-može, sedeči v Cadilac avtomobi- »r*l:ov»l» lu. so napadli poštni voz. I * V Alexian Brothers bolnici so pApI7 p -. *• ••• j • -i " f . , . 1 Francija, 12. oktobra izjavili, da je bil šofer takoj mr- ^ , • • - . . zr « . v. . . , Komunska kraljica Marija je b a tev. Krogla mu je sla skozi glavo. A , Xf , . , • • rit. /5. • deležna danes poslovilnega po- Motorni policist, Jakob Christ- o - • * .. . . J . . , . . . zdrava svojega najstareiše^a sina man, je dobil strel skozi desno no- „ '.J9. J 1 ^ • i\arola. prejšnjega prestolonasled- go. Nobene nevarnosti ni za nje- * • , ® . , ... - „ A . , ^ . . nika, ko je odpotovala ob enajstih govo življenje. Patrick Quinn » eRt v.. ■ , . J u-i * i- , . . , mJ s ©t. Aazaire postaje v Cherbourg bil ustreljen skozi desno roko. Tu- t- CQ , ,, . J 7, " • .. . kjer se bo vkrcala na parnik Ledi njegova poškodba ni resna. , - . , . * „, X . . ' , viathan. ki jo bo pnvedel v Zdru- Mrtvi je John Enz, v Eliza- žene države. Velika ljudska MEXICO CITY, Mehika, 14. oktobra. — Nadškof Pedro Vera iz mesta Puebla, deset duhovnikov in nekako 25 lajikov je bilo aretiranih v Mehiki tekom zadnjih par dni. Xadskofa so aretirali v Puebli vojaki, soglasno z listom Impareial, ki uprotavlja, da so jrii prevedli v glavno mesto na teme-ilju nepoznanih obdolžb in da je sedaj nastanjen v vojaški ječi. Deset duhovnikov so aretirali v mestu Cliilapa v državi Guerrero 11a povelje poveljnika zvezne posadke. Prevedli so jih z vlakom semkaj ter jih odgnali po cestah v policijski glavni stan. • Te duhovnike dolže zarote proti vladi Ca*llesa. Ivo so korakali jetniki po stranskih ulieah z železniške postaje v policijski glavni stan. se je zbrala velika ljudska množica, ki je pretila z napadom. Policija pa je posvarila množico, da bo prisiljena streljati, če bi vprizorili napad. Se več ur potem, ko so bili duhovniki nastanjeni v policijskem glavnem stanu, so polnile ljudske množic® ceste pred poslopjem ter se preteče obnašale. Dvajset žensk in deklic so aretirali včeraj zvečer v cerkvi Matere Božje Ouadelupske, ker f?o delile pamflete, ter zagovarjale nadaljevanje bojkota. Bil* na so onrošeene, potem ko so plačale ma jhne rjlobe. Tzvršenili je bilo še več nadalj-nih arets?eij r>~*yrriH«petletnih. BUFFALO, X. Y., 14. oktobra. Profesor Fisher je izjavil v nekem predavanju, da stavi deset dolarjev proti enemu, da bomo postali do konca stoletja narod osemde-setletnili, vsled napredka sanita-cije. Legija pojde v Pariz. PHILADELPHIA. Pa., 14. okt. Ameriška legija bo* imela svoje prihodnje letno zborovanje leta 1927 v Parizu. podpiranja polje- Los Angeles bo odplula. LAKEHURST, X. J., 14. oktobra. — Ce bodo vremenske razmere ugodne, bo odplula danes proti Detroit ti zračna križa rka Los An-leles, kot je izjavil poveljnik zračne ladje, Rosenthal. - PFrancija, ! 4. oktobra. — Louis Malvy, ki je bil radi svoje nežne politike kot francoskemu nister za notranje zadeve tekom vojne stavljen pred sodišče ter izgnan, bo najbrž izvoljen predsednikom velike francoske radikalno socijalistične stranke na letnem kongresu, ki se bo pričel danej v Bordeaux. Stopil bo na mesto Edvarda Herriota, ki je re-signiral z mesta, katero je zavzemal tri leta. Na ta način bo postal voditelj stranke, ki je po številu še vedno najmočnejša posamezna skupina v poslanski zbornici ter najmočnejša politična stranka v deželi. Prav posebno južna in zapadna Francija sta za zavarovanje osebne svobode in neodvisnosti in za republikansko enakost. Za te stvari pa se je vedno zavzemala radikalna socijalistična stranka. Pod vodstvom Herriota in proti nacijonalistov po-vojne baze so se radikalci pred dvema letoma Združili S socijalisti, ne le v namenu, da porazijo na-« ijonaliste pri volitvak, temveč tudi glede politike. 1 o je bil pnčetek številnik nesreč, kojik ena se jc pripetila zadnjega oktobra, ko je sprejel radikalni kongres finančni program, ki je bil tako tesno spojen s socijalistično politiko glede davka na kapital, da je bil prisiljen Joseph Caillaux izstopiti iz vlade Caill aux, ki je bil nekoč sam predsednik radikalne stranke, je zadovoljen, ker so vsi načrti njegovih nasprotnikov sedaj poraženi in ker možje ko£ sta Herriot in Painleve branijo svojo sedanjo zvezo s Poincarejem in Marinom. Herriot je bil v toliki meri odgovoren za zavrnitev Caillauxa v preteklem letu, da ni mogel o-fctati na čelu stranke. Njegovi stiki z Blumom in socijalisti so bili preveč tesni, ter je jasno, da mora priti v Bordeaux do definitivnega razkola v kartelu. Radikalci morajo pojasniti stvoje stališče glede davka na kapital, tudi če bi pomenjalo to strmoglavljenje lanskega sklepa. Pokazati morajo deželi, da je stari, radikalni in neodvisni duh še vedno korenika stranke in da so se dali le začasno premotiti od zgovornosti Bluma, misleč, da bodo vse finančne težkoče dežele rešene potom sprejema davka na kapital. Tekom preteklega leta je bila stranka močno razdvojena med dve tendenci, kojih ena je bil soci-jalizem, druga pa stari, proti-revolucijonarni liberalizem. Ta razkol je treba zakrpati v Bordeaux, če hoče stranka ohraniti svojo parlamentarno moč ter svoje pristaše. Za to nalogo je bil izbran M. Malvy. On je mož miru in kompromisa. To so mu v glavnem očitali pristaši Clemenceauja glede njegovega nastopa v vojnih zadevah. V polkiki mirovnih časov mu bodo te lastnosti dosti poma gale._ Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. množica se • je zakladniški tajnik Winnston v je izjavil govornik s posebnim ozi imenu vlade v nekem govoru, ka- rom na Francijo." Obstajati morajo jamstva, da bo ustra jala denarna vrednost, kakorhitro bo enkrat določena. terega je imel v tukajšnjem Bunkers Club. Dotične dežele morajo najprvo izvesti Stabilizacijo, jc avtomobil. Motorni zbra]a na kolodvoru, da prisostvu- . . Je odpotovanju kraljice. Navzoč svojega kolesa, ko je slednje ko- je bn tudi poikovIlik BentUv lidiralo z avtomobilom banditov. Mott, vojaški atalej ameriškega Dobil je strel, ko je ležal na tleh. poslaništva. • : Nekako deset ali več banditov J Slovo med kraljico m njenim sije pobegnilo. t nom je bilo zelo prisrčno. j e z n am . To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega aH kanadskega denarja nam je triba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali iirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoftevali avojo ko-nst in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .. 600 ____ $ 9.46 Lir ... ... 100 ...... Din. ... . 1.000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 ..... Din. .. • 2,500 .... $ 46.26 Lir ... ... 300 ...... Din. .. . 6,000 .... $ 92.00 Lir . . ... 500 ...... Din. .. . 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 ...... $ 4.65 $ 9.00 Za poSiljatve, Id prraegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DvatieoS Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust Nakacfla |M brzojavnem pismo (zvrtajem« T najkrajSesi za stroške . Posebni podatki. Pristojbina n Izpisala amerttkih dolar. j«T v Jugoslaviji In Italiji sna&a kakor ■led! :za $25. tU ■aanjl znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za vežje svete po pl- FRANK SAKSER'STATE BANK 82 Cortlandt Street pucoo: oobtlandt mst New York, N* X. \ I GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by JBLOVKNIC PUBLISHING COMPANZ (A Corporation) , president. Louis Benedik, treasurer. Place of ba&ueM of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. , "GLASNABODA" _ __________ ______________"Voice of the People" I—ried Every Day Except 8undays and Holidays. leto neljm Ust aa Ameriko .$6.00 Za pol leta ——__$3.00 Ea četrt leta .$1.50 Za New York ta celo leto Za pol leta Za inozemstvo ea celo leto Za pol leta_________.. $7.00 .. $3.50 —$7.00 ~ $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. f Glas Naroda'' iehaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopi«i brw podpisa in osebnosti se ne priobcajejo. Denar naj te blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaličče naznani, da hitreje _____najdemo naslovnika. "Q L A 8 N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• V ZNAMENJU PRAZNOVERJA Italijanski narod je jako praznoverju. Povprečni Italijan dosti bolj veruje v eopemijo kot pa v božjo besede*. Človeka s takozvanim "hudim pogledom" ee Italijan bolj boji kot pekla in vraga. To slabost je izrabil Mussolini v svoj prid. Po svojih agentih je dal razglasiti, da je neranljiv, da se ga lie prime nobena krogla in da strup ne povzro ei nobene škode njegovemu telesu. Ljudje verujejo v to njegovo nad naravnost, posebno še zastrantega, ker je pri teh atentatih srečno uše! smrti. Zdi se, da se je celo Mussolini sam žarel uverjati o fcvoji neranljivosti. Telesno stražo je zmanjšal. IV mestu hodi veasi brez vsakega spremstva. Da je precej praznoveren, kaže tudi ugotovljeno dejstvo, da se ob gotovih dneh namenoma noee lotiti nobene $;a dela ter da smatra gotove dni za srečne in nesrečne. Časopisje je tudi iznašlo, da mu je preti več leti neki: ciganka prerokovala, da bo nekoč silen in vpliven možak ter da vse počne v soglasju s tem prerokovanjem. Marsikaj se je že zgodilo v Italiji, posebno zadnja leta, odkar ji Mussolini kraljuje. Marsikaj neverjetnega. Vsledtega se ne bomo čisto nič čudili, če bomo neke ga lepega dne slišali, da je imenoval Mussolini za svojega notranjega ministra staro ciganko, kiinu bo iz kofeto-vega zoca prerokovala, kaj naj ukrene, da bo dobro zanj in za Italijo. TEKMOVANJE NA VSEH POLJIH Tekmovanje med ameriškimi državami je velik prispevek k splošnemu uspehu in civilizaciji. V vseh ozirili države tekmujejo med seboj. V državi North Carolini so pred kratkim linčali tri zamorce. Država Tennesse ni hotela zaostajati. Par dni pozneje so v Tennessee linčali štiri. DAUGHERTYJEV SLUČAJ Če ste se naveličali navadnih*. T EK< >M enega de.-et let j a .se marsikatera eijrareia povzpne i!o viška in pade v pozabljen je. To je zgodovina navadne cigaret t*. .. Toda Ilelmar ni doživela nobenega rojstno-ga dne. da ne bi praznovala sprejema na-daljnih množic v njeno legije prijateljev. Seznanite se s H ELM AR Kraljico izrednih cigaret. JUGOSLAVIA IREDENTA stari neuporabljivi deli strojev, k; jih je dobil svojecasno v popravilo. Iver j>a je to popolnoma izklju-1 - ceno. so domneva, tla je Šmih s:i-| Poplave zadnjih dni ino žrtev neko falzifikatorske so napravile po vsej Julijski Ivra-! družbe. Do sedaj je bilo aretira- jj„i ogromno škodo. V Trstu jej nih že več oseb. pričakujejo pa največ trpel Rojan. Ljudstvo je se še nove aretacije. j bežalo v vojašnico. Iz oljarne je Odkritje spominske plošče na i v°da odnesla sode in razno oro-Visu. . dje. Toda jo porušila kakih 50 m Te dni so na Visu na svečan na- ziliu- ^iramarska cesta je bila čin odkrili spominsko ploščo. ki I'0'1 VO(Jo Ogromne mase vodo so jo je postavilo tamkajšnjo probi- lunini jo takega neurja. N» kralja in kraljice na Visu dne 20. dvorišču Oberdankove vojašnice septembra 1025. NOVICE IZ SLOVENIJE Dopisi* Te dni se je moral zagovarjati pred sodišeem bivši ameriški generalni državni pravdnik Daugherty. Obtožen je bil graftanja v velikem obsegu. ,Šl0 je za sto in stotisoeake. Njegova krivda je bila jasno dokazana. Vseh dvanajst porotnikov je bilo prepričanih, da je Daugherty res sprejemal graft. Kajti dokazi so bili tako oeividni, da bi jih elov»ek lahko z roko otipal. Kljub temu se pa glede njegove krivde niso mogli zediniti. Sodnik je poroto razpustil, Daugherty je pa vzel klobuk in odšel v zlato prostost. V Ameriki kot tudi v Angliji je še zastarel porot ni-ški sistem. Večina ne odločuje, pač pa celota. V Daughertyjevem slučaju je bilo deset porotnikov prepričanih o Daughertyjevi krivdi. Dva pa nikakor nista mogla pojmiti, kako bi se mogel najvišji justični u-radnik v deželi ponižati na stališče navadnega grafteria. Deset porotnikov je izreklo na Daughertyjem moralno obsodbo. Moralna obsodba pa zaenkrat-še ni postavno veljavna. 99 •_ v •• Nashwauft, Minn. Pošljem vam 3 dolarje za pol leta ter se vam zahvalim za redno pošiljanje lista. (ias Naroda se mi izmed vseh listov najbolj dopade, ker prinaša polog dopisov in novic iz starega kraja tako zanimive romane in povesti, da ga vsak dan težko pričakujem. V četrtek, ko ga ne dobim. mi kar nekaj manjka. Pro-sveta pa loži na mizi in se še ne zmeni nihče zanjo, ker je sama politika v nji. Pozdrav! Mary Kunstnl. Timmins, Ont. Ze je skoro <» mesecev, odkar som se naselil v Timininsu. Prišel som namreč iz province Sa-: katehawan. Skoraj en mesec som čakal tu na delo. Po velikem trudu sem ga vendar dobil v zlatem rudniku, tako zvanein "Holliiiger Consolidated Gold Mine Co. Lt." Plače so tu različne, namreč navadnim delavcem plača po $4.25 z;i 8-urno delo. mašinistom po $4.80 ter blastmanom $5.50. Nekateri. ki delajo na kontrakt, zaslužijo celo od $8 do ^10. Veliko Slovencev so je preselilo v Timmins, še več pa Hrvatov. V malem trgu. pet minut od tukaj je okoli 40—.">0 hrvaških družin. Zaposleni so vsi v zlatih rudnikih, katerih jo tukaj veliko. Največji j rudnik je "Hollinger". nadalje "Macliintire". "Vipon Mine" ter več drugih v okrožju 7 milj. IIollinger Mine se vidi zvečer od daleč, tako kakor malo mestece vse razsvetljeno. Na tisoče električnih žarnic se sveti. Rudnik ima 23 šaftov ter je v njem zaposlenih okoli 3500 ljudi. Rovi so zolo moderni. Glavne linije gredo popolnoma ravno kakor mestna ulica. Povsod svetijo luči in vozi električna železnica. Ob straneh so hodniki. Rovi izgledajo kot pravi tuneli, so kakor obzidani. V rudniku ni niti najmanjše razpoke, tudi zemlje ne mores najti, da bi se je samo na-gledal, sama živa skala vsepovsod. Oni, ki dela v premogokopu ali železnem rudniku, si ne more tega niti predstavljati Mesto Timmins je oddaljeno od tega velikanskega rudnika 5 minut Hoda. Narodnosti je v mestu vsakovrstnih. Največ jo Francozov, Uu-sov in Poljakov. Napisi na javnih poslopjih so vsi v francoščini in angleščini. Skupno število prebivalcev šteje okrog 12.000. pa jo komaj 1."» let tega kar se je zgradilo prvo poslopje v Timminsu. Razvija se zelo hitro. Zabavo jo ludi precej: samo Slovencev bi treba, da nas je več. Drugi krat se še kaj oglasim. Iskren pozdrav vsem citat olj eni m čitateljieam (Jlas Naroda. M. Vaj det ič. ml. Iz Jugoslavije. Velika falzifikatorska afera v Vršcu. V Vršen so odkrile oblasti družbo, ki je ponarejala jug. bankov-"o kar na debelo. Pretekle dni je prišla v trgovino trgovca Pilsa neka ženska, ki je plačala s sto-rinarskim bankovcem. Trgovec je takoj čutil pod prsti, da je papir nenavaden, zgrabil žensko za rokav in jo od vedel na policijo. Tamkaj so v resnici ugotovili, da jo bankovec ponarejen in pričeli takoj s preiskavo. Cim je dobila policija potreben materijal v roke. je zahtevala brzojavno pomoč še iz Beograda, od koder sta došla potem šef kriminalnega oddelka Gligorijo Po povit* in strokovnjak za ponarejeni denar. dr. Reis. Na podlagi preiskave sta bila aretirana kot glavna krivca ine-haničar Smih in njegov sin. ki so ju odvedli v zapor, financiral pa je vso stvar noki bogat Nemec, ki je imel zvezo tudi z inozemstvom. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo ponarejeno denarja za približno tri milijone dinarjev, vendar pa ga ni prišlo dosti v promet, ker je bilo bankovce precej lahko spoznati. Najbolje se je posrečil vodni stik. f'isto slučajno. — pri čiščenju nokega vodnjaka. so našli tudi stroje za ponarejanje denarja. V bližini fimihove delavnice je namreč studenec, ki ga je pričel lastnik te dni čistiti. Smih mu jp hotel to preprečiti, a se mu ni posrečilo. Ko so našli v vodnjaku stroje, je Šmih izjavil, da so to Povodenj v Gorenji vasi. Morda na večja opustošenja v Poljanski dolini je napravila povodenj v Gorenji in Srednji vasi. Poljanščica se je kmalu po nalivu izpremenila v deročo reko. Vdrla je v stanovanja v bližini se nahajajočih his. odnašata pohištvo. vozove, govedo, prašiče in poljske pridelke. V Gorenji vasi jo odnesla .leloveanu elek. dinamo. Posestniku Stanovnikn so valovi odplavili žago in mlinska kolesa. Fortuni pa mlin in vogal liišc. Pri Mraku je votla podrla drvarnico in udrla v k h ti in trgov i no. kjer je stala pol metra visoko. Polja, so uničena, vsepovsod loži pesek, hlodi, deske itd. Škoda znaša več milijonov. Najbolj so oškodovani posestniki: Inglič Frlan, Oblak in l»rence. S hribov so se pričeli vsipati tudi plazovi, ki so uničili cesto X*a več krajih stoji zemlja do 1 m j visoko na cesti. Pri posestniku hi-j gliču se je pričelo vsipati pod iile-j vom in hišo. Bila jo velika iievar nost. da se podre vse skup:;j. (V-(sta je tako zasuta od plazov, da ■ je prehod celo od hiši1 do hiše vkoro nemogoč. V Srednji vasi je odnesla voda mest. polomila mnogo kozolcev in odplavila vozove. Le živino so rešili, čeprav z največjo težavo. Pri <'adežu se je remija vs*idi-la ter zasula skoro vos hlev Proti Poljanam je bila vo " i :"e i večja. Kaka opustošenja je napra vil potok Brezovnica. pa še vodno ni znano, ker je nemogoče ; * '.i čez Poljanščieo. V Poljanah je stala voda po hišah dva metra visoko. Napravila je ogromno škodo. Najbolj oškodovan trgovce je Dolinar. < »krog njegovega posestva je drvela voda 3 do 4 metre visoko. Tudi od Poljan naprej je pogled enak. slika ista. Polja poplavljena, dre-Oesa leže čez često. polna usadov. Mosta nobenega do Škofe Loko, Brzojavni drogi so popadali kot snopi. Skoda jo veliko večja kot lansko loto. ker je bil tudi obseg ka-i tastrofe znatno večji. £ DINI zastopnik i n založnik FRAN7 I.I1R4S0V1H HARMONIK v Združenih Državah. ALOIS SKULJ 323 Epsilon Pl„ Brooklyn, N. Y. PIŠITE PO CENIK. je stala voda on meter visoko. Tr govine. skladišča, javni lokali so silno trpeli. Skoda je ogromna, i Po vsej tržaški okolici je vod;« podrla mnoge zidove, razrila vrtove. poškodovala drevje in odnesla zeml jo. V Sežani se je poruši' oheinski vodnjak in dve hiši sta s.» podrli. Na cesti Sežana Opčine so poj-u-šehi brzojavni drogovi. V Storjah je poginilo kmetu Marcu 14 prašičev. Vipava je povzročila poplave v Renčali, Biljam in Miru. Siea in Idrijca sta ogromno na-r.ist 1 i. Najhujše je hi!«t pt-i Buči. kjer je votla zajela vse polje in je na-dalo velikansko jezero. Idriji je voda udrla v rudnik in napravila znatno škod««. Most med Slapom h> ('epovanoir -e je porušil, d;:si je bil zelo tvl no zgrajen. Padla sta tudi mostova v Cerknem in T rebusi. Pri Slapu so potegnili i/, vode talilo /. napisom jugoslovanske žandarinerijo. Mnogo Ijiš tam oko 'i jo pod vodo do prvega nadstropja. Dve večji žagi sta un> čeni. Solkan pri Gorici jo bil pod vo do. V bližini Tržiča je uničen vos orinelok tobaka, okoli 10.000 na sadov, v vrednosti (»0.000 lir. Skoda po vinogradih je velika turščica jo tudi vzela povoden i. škoda v Barkovljah v Trstu ^ ceni na 3 milijone lii. Skoda v celi deželi je velikanska in kmečko prebivalstvo čak; gorje, kakršnega še ni doživelo. Prof. Vereolli v "Trstu j*' izračunal. da je naliv samo enega dn« prekosil onega iz leta 18fM! in si-ci r več kot trikrat. Največji de/ v Trstu v času 24 ur od leta 1 do sedaj je bil 14. oktobra 1 >06 ki je dosegel 1 "iT milimetrov in p 1 teh 1T»4 v 12 urah. Velika tatvina pri tvrdki M. Truden v Trstu. Izginilo je iz blagajne v uradih tvrdke ^r. Truden v ulici NN. Settemhre 43.000 lir. Domneva se. da je izvršilo tatvino par Trudno-vih nameščencev. Nekaj jo aretiranih. Brata Štemberger v zapora. Dolgo časa so iskali orožniki brata Antona in Albina Štemberger ja. ki sta bila izzvala v l"k-marjevi gostilni v Trstu pretep ter je bil pri tem z nožem zaboden brigadir Lanzilotto. ki jo takoj umrl. Mislilo se jo. da sta brata Štemberger bežala v Jugoslavijo, v resnici pasta ostala lepo na domačih tleh in se zadnje čase nihala po Trstu, hotce dobiti pot ne listo in drugo ime. To dni so ju končno vlovili orožniki. Po 4% obresti za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT Naše mesečno obrestovanje je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : New York, N. T. Na svetu so vsakovrstni ljudje, tudi taki. ki nočejo delati. V mestu je živela družina* sc-stoječa iz potih oseb: oče. mati. Iva sinova in ena hčer. Oče je garal od jutra do večera in precej dobro zaslužil. Mati te hodila v kinematograf in i ve-•erjo odpirala kangle. Sinova sta postajahi na vogalih n v poolrootiiih zapravljala očetov denar. In hči? No. hči jo spala vsak lan do ono popoldne, ker jo prišla "oh- ob štirih zjutraj s plesišča domov. \ (i»"e je pa garal in garal ter preživljal svojo malopridno družino. Naenkrat je pa zbolel. Težko »bolel. Mati, hči in sinova, vsi sn bili drašno razburjeni. Dolezni so se bali kot vraga. Posebno nalezljive bolezni Poklicali so zdravnika. Zdravnik je preiskal bolnika ter knnšta-* iral. da je oče zbolel vsled prehudega dola in napora. "O. to pa ni nalezljivo", sta rekla >inova, mati in hči. * Slavni angl. dramatik Shakespeare jo napisal dramo "Hamlet". V tej drami je tudi stavek, ki se _'lasi : "Levo oko je sililo. «',esno mokro". l\d<> ve. kaj je mislil s tem.' Najbrž ameriško politike. Sodnik je vprašal pričo: "In k i e j! /,g:elllO potem, ko vatli je ob-•oženec prisolil prvo klofuto.1 Priča: "Potem mi jo prisolil tre-' jo" Sodnik: "Drugo, hoefte reči". Priča : "Ne. drugo se.a mu jaz orisolil''. .v. Fant s" je ženil. Ni mu biir> s.i-iki za ljubezen, pač pa tudi za dobro življenje v zakonskem stanu. Zato je vprašal nevesto: "Ali znaš tako kuhati kol zna mati "Da. tako znam kuhati kot mo-;a mali. Toda vprašanji* je, če •maš ti tako dober želodec kot ga ima m o j oče". * V pariških restavracijah mora vsak gost tudi gori bo plačati. Ko mu prinese natakar račun za jod in pijačo, pripiše tudi pot frankov za godbo, ki jo ponavadi ciganska ali kakoršna že. Mogoči' se v Parizu izplača. — v New Vorku se no. Kadarkoli pridem v restavrant. kjer "godba" igra. bi najrajši plačal pet dolarjev, če bi godci utihnili, lepo popokali svoje stvari ter odšli zbogom in srečno poi. Najbrž ni v meni umetniški čut tako visoko razvit, kot je pri ostn-'ih poslušalcih. Neki politik je izjavil: — Edi-nole še prohihicija manjka Nemčiji. pa bi bila olrajt. Da. prohibicijo naj uvede nemška vlada in naj od vsakega litra prot i post a vno skuhane pijače po bere eno marko davka, pa bo hitro plačala vse. kar zahtevajo zh vozniki od nje. Statistiki pravijo, da je sedaj v Evropi več vojaštva kot ga je bilo pred vojno. To je najbrž znamenje, da se pripravlja Evropa na novo mirovno konferenco. * Poročilo pravi, da je Mussolini popolnoma predrugačil dušo in mišljenje italijanskega naroda. " So božanja mora Ttalijane odvaditi. pa mu bo vsakdo rial kro- • d it. da je res nekaj dosegel. * Angleški pesnik in pisatelj Kip- j lig je velik sovražnik Amerikan- | cev. Pri vsaki mogoči priliki jih zmerja. Zadnjič jim je naprimer očitalT j da so se prepozno udeležili vojne, I ker so prišli šele takrat, ko je bila j urn enajst. Boga naj zahvali, da so prisl^j ob enajstih. TTboga Anglija in Francija. — če bi prišli po dva-i najsti uri. Spor med Angleži in Kitajci V državljanski vojni, ki divja že dolgo vrsto let na Kitajskem, je prinesel precejšnjo spremembo nenaden ofenzivni nastop komunistične vojske, ki je prodrla v naglem tempu od Kantona "na sever do reke .Jangtse-Kiang ter iztrgala tamkaj Vupejfujeviin četam Vučang, Ilankov in ie drnjre kraje Jda h tem razbremenijo Pengovo naeijonalno armado, ki se ji slabo godi pri Kalganu za Pekingom. Ta dogodek sain po sebi še ni posebnega pomena, dasj laliko prodiranje rdečih čet povzroči Kplo-N.*n prevrat na Kitajskem. Toda kaj takega. popolna zrnajra one ali druge stranke, je na Kitajskem skoraj nemogoča stvar: tam ostane državi utuska vojna t»korekoč v perm an ene i; to je njeno bistvo, generali že poskrbijo pravočasno, da ne more nihče izmed tekmecev zmagati. Važnejši nego zmage rdečih čet j«> konflikt med Kitajci in Angleži, ki preti, da povzroči večje komplikacije. Kar pa je posebno frapantno, je dejstvo, da je ta konflikt nastal na dveh straneh. -Med kantonskimi četami, ki so kot komunistične dvakrat sovražne Veliki Britaniji, in Angleži je prišlo že ponovno do krvavih konfliktov; Kantonei so že večkrat ob priliki nemirov med štrajkujoči-nti. streljali na angleške ladje v kantonskem pristanišču. Ali to spada tam že takorekoe v normalno stanje. Sedaj pa je nastal nov konflikt ob srednjem -Tangtsekjan-gu; povzročili ga pa niso rdeči oddelki, marveč čete, pripadajočo Vupejfnjevi armadi, tedaj torej stranki, ki sicer Veliki Britaniji ni načelno sovražna. V Vah-siangu je general .Tangsen. Vnpej-fujev pod poveljnik, hotel j>risiliti neki angleški parobrod, da prepelje tristo njegovih vojakov v neko drugo pristanišče; ko kapitan na to ni pristal, se je kratkomalo polastil parnika. Ta pa je slučajno zadel in potopi! dve ladji, polni čef, nakar so se Kitajci polastili še dveh jlrugih angleških ladij, njihove častnike pa zaprli. Tedaj sta nastopili dve antrleški topni-čarki, da osvobodita ladje, toda se jima to ni posrečilo; med streljanjem sta imeli celo nekaj izgub, namreč sedem mrtvih in 14 ranjenih. Ujetim angleškim častnikom se j o posrečilo uiti. le eden je na begu Jitonil. To je pričetek konflikta, ki dobiva vedno večje dimenzije. Angleži so poslali na reko večje bojne ladje, da rešijo zaplenjen^ ladje; prišlo je že do novega streljanja meti Kitajci in Angleži. Med Kitajci ra>.te ogorčenje na Angleže in sploh na tujce; obstreljevali so tudi že ameriške ladje. Kake razmere vladajo v srednji Kini, je najlepše razvidno iz dejstva, da je general Jangsen odposlance, ki jih je |M»slal k njemu maršal Vu-pejfu. njegov vojaški šef. da posredujejo v svrho pomirjen j a z Angleži, dal kratkomalo zapreti. Vidi se, da je nasprotstvo do Angležev splošno, zato se vse angleške in sploh inozemske kolonije v srednji Kitajski pripravljajo nn obrambo, oziroma na odhod. Ali-gleži počiljajo v Kitajsko svoje bojne ladje, tudi ostale velesile zbirajo svoje pomorske sile za vsak slučaj, da zaščitijo svoje podanike. Podoba je tedaj, da se na Ki- hanja proti tujcem, v prvi vrsti Angležem. Velika Britanija je nameravala sprva veliko akcijo velesil, toda ostale velesile, osobito Japonska, so ta načrt odklonile. IZ ZGODOVINE ZAKONSKIH PONUDB Sprejem tunneya v new yorku Ponudba zakona je bila preje važna in slovesna stvar, da je bilo treba zanjo prav posebno izbranega kraja in miljeja. Pesnik Robert Browning se je pritoževal, da ne more najti pravega kraja in pravega razpoloženja za to. da bi ponudil svoji iz-voljenki roko in srce. Gozdna samota. lunin svit in drugi poetični miljeji, niso prišli prav v poštev, ker pač starši mlade dame v takih trenotkih in na takih krajih niso postili nikdar same ž njenim oboževalcem. Vedno jc bila mama ali pa kaka druga "garde dama'' v bližini in pred takimi profanimi ušesi seveda zaljubljenec ni mo-gel izdati svoje sladke skrivnosti. Parček se je moral umakniti v najbolj oddaljen kot salona, če le mogoče v bližino glasovirja, da nepoklicana ušesa niso mogla čuti nobene besede. Za časa naših mater je bila plesna dvorana pač najbolj običajni kraj za razkritja ljubezni, ki jih je favorizirala tudi takratna stanovanjska oprema. Po sobah so stale vsakovrstne španske stene in drugo pohištvo, za katero sta se zaljubljenca med odmorom na plesu lahko skrila. Dandanes je stvar mnogo lažja. Mladina se je otresla vseh roman-tičnih predsodkov in dandanes ne obravnavajo vprašanja, ki so se smela staviti preje samo na skrivnem ali zacepetati v uho, popojno-ma svobodno in javno. Za ponudbo zakona je vsak kraj primeren. Angležinja Ramsey - Kerr pripoveduje: Cula sem v zadnjem času o zakonskih ponudbah, ki so bile stavljene v prav prozaičnih krajih. Xeki gospod je razkril neki gospodični svoja čustva v veliki moderni prodajalni, ki je bila polna knpovaleev. Dva zaljubljenca pa sta se našla nekega mrzlega jutra zarana po kopeli, ko sta sedela s šklepetajočimi zobmi v kopalnih kostumih na morski obali. Precej težavno se je dogovoriti v avtomobilu, če mora zaljubljenec pri tem paziti na avto. Pa tudi v takih slučajih je bila že razkrita ljubezen. Neki mladenič je razkril svoji oboževanki ljubezen celo v dvigalu. A' takih slučajih pač dami ne ostane pač noben romantičen spomin, toda glavno je vendar vedno, da pride do razgovora o tem velikem vprašanju in da se zaključi razgovor z "da", dočim je vprašanje moža, ki ga ne ljubiš prav tako mučno v romantičnem mil je ju kot sredi ulice in oderovor "ne" je tu prav tako trd kot tam. Islandija, dežela ledu in ognja. 150.000 kvadrat nih kilometrov J če se je posrečilo kaki /eni, da se meri ta otok. Prebivalcev ima sa-j je rešila na l:ak otok. je bila s tem ino 100.000, od katerih jih stanu- njena nedolžnost dokazana. Tu j je 22 tisoč v glavnem mestu Rev-kjaviku. Radi ledu, ki se nahaja stoji tudi kip Ingolfa Aransona. ki je razkril leta 1002 torej 40" (za<1Ho J«*). -si potem šepe- j ber zdravnik. Bil je sicer nepleme-jih. Lira jc med tem neopaženo i ,talija»i- Italijanu dopade- nitaš in še Žid po vrhu, a bil jt padala in skoro dospela do 150 -'° 1aka "»enadenja in napravijo za funt sterling. Italijanski gospo- nanj si,<>n vtis" C c še. darstveniki, ki simpatizirajo z re- jda so novi Mussolinijevi go^po-žimom. so mirili javnost s članki |darski ukrtM>i imeli vsaj trenot-o skupni usodi lire. franka in bel-1110 s5,f'n uslH'h- Pa Petane umlji-gijskega franka; ekonomi, ki ne» VO* (*a ^"^liiiijev "'-ded v tre-imslijo fašistovsko. so seveda mol- slaven in bogat, pri tem tudi lep. pa se je grofici, ki je med vojno obubožala, dopadel in po končani vojni sta se poročila. Živela sta v Potsdamil pri Ber- čali. rajši kakor bi pisali proti lastnemu prepričanju. Sicer je gotovo precej na tem, da sta lira in silnejši vtis je v prvem trenotku napravil na javnost vladni sklep. francos, frank radi živahnih trgo-jda sc izro,"i ves denar "dlij > vinskih zvez med Italijo in Fran- . °.v) ^Ior^novega posojila, ki c i jo v medsebojni odvisnosti. To linu. kjer je imel zdravnik veliko notku. ko sc drugod diktature ma j vilo. Zakon ni bil srečen, a mladi jejo. v Italiji zopet narastel. Naj-' doktor si je znal poiskati tolažbe v znanstvenem delu in tako ni prišlo do razporoke. Letošnjo pomlad pa je profesor po kratki bolezni tajskem pripravlja nov naval gi- znan. Senzacijonalen samomor. Na Dunaju je skočila skozi okno svojega stanovanja na dvorišče 49-letna Johanna Gessmann, vdova po znanem kqščanskosoci-jalnem voditelju in bivšem ministru dr. Gessmannu. Obležala je brez zavesti in se bori v bolnici s smrtjo. Vzrok obupnega dejanja ugledne in premožne dame ni ČLANI JAPONSKE CESARSKE DRUŽINE 19 i bližini Tokia je posebno kopališče, namenjeno izključno le za člane japonske cesarske družine. Z levo na desno: prestolonasled-niea, njena mati in prineesinja Kuni. mnenje so deloma potrdili dogodki. vsaj ko je šlo za padanje obeh valut. Nasprotno, ko je šlo za dvig pa ni držalo; pod Poinearejevo železno roko se je frank silno dvignil, lira pa je ostala pri 150 na London. bilo najeto lansko leto v Ameriki v svrho čuvanja liro. iz državne blagajne emisijski banki Ban ca d'ltalia v delno plačilo državnega dolga pri banki; s tem denarjem se zlata rezerva še edine emisijske banke zviša za 455 milijonov zlatih lii- in denarni obtok Treba je bilo nekaj ukreniti, si-drŽ8VP' ki dosedaj zna-cer je obstojala nevarnost, da lira ™.500.000, zniža za dve ntf- pokoplje fašizem. Po dolgem cin- ],jar<]i in Po1- — Poteza z znanim canju med inflacijo in deflaeijo Morga novim posojilom, ki je osta-se je Mussolini končno odločil za ■lo n('oročajo pariški listi. Mlad Anglež, sin ugledne rodbine, ki je ravnokar absolviral univerzo, je prišel te dni prvič v Pariz. Zdelo se mu je, da je z denarjem precej založen in se je veselo in brezskrbno pognal v vrtinec pariškega življenja. V par dneh, ali bolje, v P»ir nočeh, je bil suh. Brzojavil je domov, a ni dobil niti odgovora, kaj šele denar. Kaj pričeti? Nad njim sta stanovali v hotelu dve mladi Amerikankii Pri njih si bo "izposodil" na skrivnem, ko bosta spali, kolikor rabi za povračilo dolgov in povratek domov, potem bo že poravnal. Rečeno, storjeno. Kot dober športnik je mladi Anglež ponoči splezal v nadstropje nad seboj in skočil skozi odprto okno v sobo obeh dolarskih princes. Imel pa je smolo. Spotaknil se je, zaropotal in zbudil Am^rikanki. Predno sta t mogrli klicati na poinoč. se jr ro- < mantični vlomilec zav>-d*»l n**var-' ne situacije. Po vseh pravilih se, jima je predstavi! in ju potolažil. j — Ne bojta se. cenjeni dami. gre nno za stavo, ki -»cm jo s t^m do-. bil. I"{rasnita zoj»^t luč. p« odidem j kakor sem prišel. — Deklici Kta mu verjeli ali , sta se ga bali; ugasnili sta luč in i POUČNE KNJIGE MOLITVENIKl KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y. : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI MILČINSKIJEVI SPISI: Kaša vas, I. del, 14 povesti.........90 Nasa Vas, 11. del, 9 pov......... Nova Erotika, trd. ve«............. .70 Nasa leta, trda vez .............. .80 Naša lata, broširano...............60 Na Indijskih otokil ............. Si freriji...................... Nihilist ....................... Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka....... Ijjo NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju.............. .35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih.......35 B&bic& 1. Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovcev sin...............35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine ...... Božja kazen .................. Napoleon L .................. Obiski. (Cankar). Trdo vezano Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka . Ogenj tr. v..................... Pesmi v prozi, trdo vez. .......... Prigodbe čebelice Maje trda rez... Pabirki iz Roža (Albrecht).......25' Pariški zlatar .................... .35 Pingvinski otok tr. v............. .90 Pod svobodnim solncem 1. z v.....1.00 .35 .3b .75 1.40 . .25 1.30 .70 1,00 Plebanuš Joanes tr. vex. .......... L_ Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- komjacev na Kranjskem..... Poslednji Mehikanec ............. _30 Pravljice H. Majar ............... JO Povest o sedmih obešenih...........70 Povesti. Berač s stopnji« pri sv. Roku .35 Po strani klobuk, trdo vez......... 90 Posigalec ....................... M Praprečanove zgodbe ............. 35 Anglež je res odšel zoywt skozi ok-!P*tria. povesti iz irske junaške dobe no. Ho jutra pa sta si dekliei le Predtržani, Prešern in drogi premislili in prijavili nočnega oh-! v gramofonn iskovalea policiji. Ta gra je kmalu našla v malem restavrantu. kjer je z uprav angleško hladnokrvnostjo zajtrkoval. Mirno je odšel na policijo in tam tudi odkrito priznal pravi namen svoje nočne ekspedieije. Niso mu hoteli verjeti. da si je nameraval denar samo izposoditi. Kakor angel varuh pa je dospel v tem hipu na policijo za Angležem pisinonoša z večjo vsoto denarja, ki so mu jo poslali z doma. S tem je podkrepil svoj zagovor in policija ga je izpustila, zlasti ko sta tudi obe A-merikanki izjavili, da nimata ničesar proti njemu. Ptice selivke, trda ve«............. Pikov* dama (Puškin) .......... Pred nevihto . ................... Pravljice in pripovedke (Košntnžk) 1. zvezek .................... 2. zvezek .................... Eablji, trda vei................** .75 .30 .26 .75 .30 .36 .40 .40 .60 .30 .50 .40 .70 Robinzon Revolucija na Portugalskem ....... Rinaldo Rinaldini ............... Slovenski šaljivec ................ Slovenski Robinzon, trdo vezan____ Suneški invalid................... .35 J60 1.50 SO ,60 so .50 30 Skozi Širno Indijo Sanjska knjiga Arabska ...... Sanjska knjiga, nova velika____ Sanjska knjiga, mala ......... Spake, humoreske, trda ves . Strahote vojne ................ Sveta noč, zanimive pripovedke Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalca....... 1.50 Spomini jugoslov. dobrovoljca_ j 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vex .. .90 jSisto Šesto, porest iz Abrucev..... .30 Rossini in njegov učenec. Slavni skladatelj Rossini je nekoč sedel ob oknu svojega stanovanja v Parizu, ko se s]>odaj na dvorišču oglasi lajna z arijo iz Rossinijeve opere "Brivec sevilj- ski". Lajnar je vrtel in vrtel brez j Svitanje (Oovekar), vez...........1.20 'Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga.................. .36 Sv. Genovefa.....................50 Sredozimci, trd. ve*................00 broš........................40 temperamenta in razumevanja, ta ko tla je Rossini ves razjarjen pla nil na dvorišče, vzel preplašenemu lajnarju vreteno iz rok in sam vrtel dalje s pravim prednašanjeni in ognjem. — Tako se igra, vi tepec. — je nato nahrulil ubogega možakarja. — Zapomnite si to. Jaz sem Rossini, kateremu ste z vašim orglanjem delali sramoto. Orglar je poslušal, se zahvalil ter odšel. Drugi dan pa je lajnar zo- SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez................. .90 Machbet, broširana ................70 Othelo .............................70 Sen kresne noči.....................70 pet prišel na dvorišče in isto arijo spisi krištofa &mida: igral, toda vse drugače kot prej-' »nji dan. Tempo in prednašanje je bilo prav kakor je Rossini zahteval. Na njegovem instrumentu pa je bil pritrjen kos lepenke, na katerem je stalo zapisano: — Učenec velikega komponista Rossini-ja. — >• l.j»—» r ■—*- AU VESTE — da je jugoslovanska sirotnišnica v Chicagu dovršena in da bo kmalu »prejetih vanjo petsto sirot. Ali veste, da vsebujejo Tlel mar« 100 odstotno čisti turški tobak ter vam bodo povzročale vedno udobnost In veeelje, ne glede n« to. koliko jih pokadite. 1. xv. Poznava Boga...........30 7. zv. Jagnje .................30 .8. sv. pirhi...................30 13. zv. Sveti večer............ .30 14. sv. Povodenj...............80 17. sv. Brate ............... .30 SPLOŠNA knjižnica: St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna poveet, 104 str., broš. 0.35 it 2. Rado Muraik: Na Bleda, izvirna povest 181 str., broi. .... m Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broi. 105 •tr. ........................ .35 St. 4. Cvetko dolar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčisfci: Gospod tti-dolin tolna in njegova družina, veselomodre črtice l, 72 str., br. 0.25 .45 .25 .80 .80 85 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra t eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broi. ........................ j25 Št. 7. Andersen o ve pripovedke. Za alovensko mladino priredila Utvu, 111 str., broi.....................35 St. 8. Akt It. 113.............70 Št. 9. Univ. prof. dr. France Water: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broi................. .70 St. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nonc, relijefna karikatura is minulosti, 55 str., broš............25 St. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broi............35 St. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno, gospodarski spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, peami, 112 str., broi.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,...............80 Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka Iukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 St. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 str., broš......... 5C Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češeine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi................. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnžh zgodbic, IT., 73 str., broš......................... Št 23 Sophokles: Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, G0 str., br. .30 Št 24 E. L. Bulsrer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., broi.......................... Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja " št 26. L. Andrejev: 6rne maske, tvvrIov. Josip Vidmar. £2 str b»-Št 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broi..........S? ^t. 2!». Tarzan sin opice........90 Št. 31. Roka roko.............. 25 Št. 32. Živeti .................... 25 št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna 1 Jngurto, poslov. Ant. Dokler, 123 ttr., broš. .................... so Št. 36. Ksaver Meško; Listki, 144 Ptr.......................eg Št. 37. Domače živaK ......... št. 39. Tarzan in svet.......* Št. 39. LaBoheme............! Št. 46. Magola ............... Št. 47. Misterij duše........... Št. 4S.Tarzanove živali......... Št. 49. Tarzanov sin .... Št. 50. Slika De Graye............1.20 Št. 51. Slov. balade in romance____ 80 Št. 52. Sanin ..................... Št. 54. V metežu . i „ ................ St. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56. To in onkraj Sotle....... Št 57. Tnrzanova mladost ... *t. Glad (Hamsun) ......... -t 61 Golar: Bratje in sestre ... Št 62 Idijot I. del. (Dostojevski) Št. 63. Idijot II del (Dostojevski) št. 64. Idijot III. del (Dostojevski) ^t. 65. Idijot IV. del (Dostojevski) Vsi 4 deli skupaj.............. $3 2g « SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, krčanski deček is Li- banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav. laških gora.................. .25 4. zv. Praški judek.................25 8. it. Tri Indijanske povesti....... .30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega______________.80 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlad Akbarja Velikega........ , .25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, pov«aft .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jenov v Koreji......................go 13 zv Boj in zmaga, povest ....... jo 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .80 15. tt. Angelj sužnjev. Braziljska Povest....................... je 16. zv. Zlatokopi. Povest.......... jO 17. zv. Prvič med Mljanci ali voft-nja v Nikaraguo............. jo 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev....................... 19. zv. Mlada mornarja Povest .80 Tisoč in ena noč, tado vez..........90 Tik za fronto..................... .70 Tunel ............................. Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Trj povesti (Flaubert), trd. ve*. .. .76 1 .30 .90 1.— .40 1.— .90 .90 .30 .9C .90 .75 .90 .90 .90 .90 Tri povesti grofa Tolstoja........ .50 Turki pred Dunajem............. .80 Trenutki oddiha.................. .40 v oklopnjaku okrog sveta, l del .. .90 v oklopnjaku okrog sveta, il del .. .90 Veliki inkvizitor ...'............. l— Vera (Waldova) broi......... Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabihdranath Tagore Irdo rezano................ .78 b«>a .........................80 Vojska na Balkanu, s slikami____ .25 Volk spokornik In druge povesti n mladino ..................... loo Valentin Vodnika izbrani spisi..... .30 Vodnik svojemu naroda ...........25 Zgodba Napol, huzarja vea.......2.— Zmisel smrti ......................80 Zadnji dnevi nesrečnega kralja ,60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ...................... Zmaj iz Bosne.................. .. .70 Zlatarjevo zlato...................90 Za miljoni, ............gg Ženini naše Koprnele ............" Zmote in konec gospodične Pavle .36 Zgodovinske anekdoti .............30 Zločin v Orsevalu 246 str......... zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......85 2. zv. Hudo brezdno................30 3. zv. Vesele povesti............... .35 t. zv. Povesti in slike .............se i. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ZBRANI SPISI (GANGL): ZA MLADINO zv. trdo rezano. Priporedke in pesmi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebnje 12 pove- di .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... \ ZT.. trdo rezano. Vinski brat____ '» zt. trdo rezano. Vsebuje 10 povesti Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj......... 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. 8v. Neža, Sanje .......... 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Oče .51 .50 .51 5T 5( .60 .80 .60 Dvanajst pesmi L in n. zv. izdala Glasbena Matica .................50 MO&KI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .......................40 Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Lahamar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Lahamar) 2. zv. .. .4 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Scegulčica.....45 Nočne pesmi (Adamič) ............1.25 Sest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 .MEŠANI ZBORI: Planinske II. zv. (Lahamar).......45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Lahamar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE; 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic).....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikarsič) 1., 2. in 3. zv. sku- paj ............... Slovenske narodne pesmi (Orel) ............. MALE PESMARICE: Benečije 1.00 .45 Št. 1. Srbske narodne himne .. Št. 1. a. Sto čutiš, Srbine tužni Št. 2. Zrinjski Frankopan____ tova kletev, Čašica kave....... .30 St. 5. V sladkih sanjah 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, ~ Planšarica ................... .30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok........... .90 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov....... .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ............... .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen MarijL nega otroka.................. J3Q PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi zob, trda ves.........40 Gregorčič, poezije trda vea........76 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Godec; Pored narodnih pravljio o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Kettejeve poezije trda voz........1.10 Kraguljčki (Utva) .............. JB5 Ko so cvele rože, trda vez...........80 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.28 Marcic (Gruden) broš............30 Primorske pesmi (Gruden) ve®......35 Pohorske poti (Glaser) broi........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih ptmni v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije .50 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez................ .50 Mlada pota, trda voz.............50 Sto ugank ...................... .50 V zarje Vidove, tr. vez............90 Vijolica. Pesmi za mladost........ JO Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano........ .90 Zlatorog, pravljica, trda ves........80 PESMI Z KOTAMI: mešani in mo&ki zbori: t Priložnostne pesmi (grnm) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) L zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) IL zv. .. .75 Pomladanski odmevi l in il sv., vsak ................................................,45 Ameriška slovenska lira (Hobner).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in zborov (Ada- mič) ............................45 18 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv..............................80 . .15 . .15 . .15 . .15 Št. 6. Jadransko morje.............15 Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15 Št. S. Slovo .......................15 Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček, zbirka solskih pesmi (Med- ved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.......... .40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem oren-čam slavo; Triglar...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki ; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ...................... .40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdraviee H.; Oče večni; Tone solace...........75 CERKVENE PESMI: Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor.................. 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta .............. .50 12. Tantum Ergo. (Premrl).........50 Maine pesmi za mešaš zbor. — (Sattner) .................... .50 Slovenska Sv. Maša. a meian zbor, s spremljavo orgelj ........... 12. Pange Lingua. Tantum Krgo Omi. tori. (Foerster) .............. Jj0 1H Pange lingua Tantum Krgo Geni- tori (Gerbič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec) ____ £0 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi aa mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bag ................40 Hvalite Goqwda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .................40 10 obhajilmh in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ......... Jfl 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................50 Mlssa in honorem St. Josephi (Pogach- n*) .........................40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40 Oremus pro Pontifice .............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešuj emu telesu (Foerster) .........................40 Sv. Nikolaj .......................go NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica .......................28 Slovenski citrar (Wilfan) ...................28 Safaran, Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk( ..........1.00 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka ...................... ^e NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka ......................... NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje ...................... .20 Slovenski biseri, narodni potpouri____ (Jaki) ..........................40 Slovenske zdraviee (Fleischmann) .. .20 Pri po znanje. Polka mazurka. _ (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc__(Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka masur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki 1.......40 Primorski odmevi. Fantazija (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki)............ .25 Mabel. Intermezzo (Aletter) ....... .20 At a Penguins Picnic. Intermeszo (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat.......... .28 Newycrske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ....................... j|5 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................06 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................qq Planinski pozdravi, ducat ........ '40 posamezne po.................08 importirane prorokovalne karte L—«! ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije............ .80! Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki........... 40! Združenih držav, mjvli............. jjjJ Nova Evropa ....................... Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — rsaki po....... J Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki .P® .............................j Velika stenska mapa Evrope......2.00I Prorokovalne karte..............$1.00 Naročilom je priložiti denar, bodM gotovini, Money Order ali poit&e znan po 1 ali 2 centa. Če poiljete gotovino, komandirsjfte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v Knjige pošiljamo poitaicno prosto. "GLAS NARODA" slovenic publishing CO. 82 CorUandt 8t, W«w Y< ZANIMIVI m KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU AMERIŠKA PETROLE JSKA INDUSTRIPA. ( Sadaljcvanjc.) kor Icj VI Ni turi turi Distilacija petroleja. ni rov i petrolej treba izčistiti finirati) potom di.st ilacije. Ka-sino |H>prej omenili, je potro-zme« raznih snovi Lažje sno- lavci v italijanskih tovarnah so se zgražali narl pennsvlvanijskim inazilnini oljem, ko so pa poskusili 1 tot zabelo za svojo solato. VI. Petrolejske družbe. Rafinerije se v glavnem nahaja-ilistilarajo ob nižji tempera- jo blizu morja in drugih vodnih težje snovi ob višji tempera- rest a, od koder se produkti ame-Petrolej •>.• zato kuha v po- riake petrolejske industrije izva-s | < )\\ Com pany in Texas Oil Company. ZNANI ŠKOTSKI IGRALEC IN NJEGOVA 2ENA v - UNPdWOOD * UN31HWCOO. N. Y. kerozina. 40 odsto plinovega (ga*» oih. 12 odsto parafiua žilnih oli in 4 odsto koksa. Gazolin in mazilna olja. S tolikimi avtomobili v Združenih državah — |k> en avtomobil za vsakih pet prebivalcev — se široko občinstvo seveda največ zanima za vprašanje gazolina. Sama distilaeija petroleja ne bi mo-gla niti od daleč preskrbovati vse avtomobile z zadostno količino gazolina; kajti, kakor smo omenili, se v |K*troleju izvirno nahaja le 12."» odsto gazolina. (Sazolin pa se dandanes večinoma pridobiva iz razmeroma ne|w»rabnega plinovega olja (pis oil14. ki tvori 40 odstotkov petroleja. Način kemičnega pridobivanja gazolina iz težjih olj je bil iznajden leta 1012 od ke-mičarjev Standard < ► i I družbe v ani in nosi ime "crakcing". Petrolej bo kmalu zmanik-il Kaj pa bomo počeli, ko bo zaloga petroleja popolnoma zmanjkala ? Znanstveniki federalne vlade so izračunali, da bodo vsi znani viri petroleja izčrpani tekom 20 let. V daljši bodočnosti ho veda pač morala iznajti nove vire za gonilno silo in za mazila. Drugače vsa moderna mehanična civilizacija propade. V bližnji bodočnosti bo prva od-pomoč obstajala v tem, da 00 " kemi**irji razvili ekono*.>i*no obdelovanje velikih naslag k:n,i • nja. ki se zove "oil shale'' (oljni škriljevec). V državah Colorado in Ctali imamo cele gore teg.. U-menja in v sami državi Tndiani -c nahaja čez 450 bilijonov ton istega . Ta škriljcvace je pi\»že~ z neko solidno organično snovjo zva-Olje se drži nekoliko ur pod viso- ,,o "kerogen". ki je slična asfaltu ko temperaturo in se vretje pre- L|i vosku. Ako se ta snov zagreje, prečuje (»otom težkega pritiska. | spreminja se v olje. T«? kamen od-Ako temperatura olja znaša čezjdaja po deset do petdeset galon 7tH» stopinj Fahrenheit, se mole-j ,.]ja za vsako tono. tako da s«> bo kuli najmanjši delci t olja vsled hz "nji shales" končno pridobiva-vročine zatresejo s tako silo. da se] i0 več gazolina kakor iz petroleja, zdrobijo v manjše molekule. Ta-j Toda stroški izkopavanja, zmeč-ko se hidrokarbon. ki ga plinovo; kanja in ogrevanja tolikih ton ve-olje vsebuje, obstoječi iz 20 ato-.,-in0!ua neporabnih skal so dan-1110v ogljika, in 42 vodika, zdrobi danes Se previsoki, da bi "shale oil" mogel že sedaj konkurirati s petrolejem. Treba pač iznajti 110-vse. bolj ekonomične ni"'" ' dobivanja. Trčenje dveh lokomotiv. Pri železniškem mostu v Splitu so pri- sta trčili pred kratkim dve lokomotivi. Kurjača in strojnika sta imenom pravočasno skočila na tla in se ta- v dva molekula, od katerih vsak vsebuje po 10 atomov ogljika, ali pa celo v tri ali več molekul od fi do 7 atomov oglpika. Na tak način se molekul, ki je poprej za vrel, <*b tako visoki temperaturi, da je padal v vrsto plinovega o-lja, zdrobi v molekule, ki merile za gazolin. To je v glavnem proces, ki je znan pod "eraekijjfx" in ki je toliko povečal j j;o rešila skoro sigurne smrti. Pri zalogo gazolina ter tako prispel k. nesreči sta bili ranjeni dve osebi, razvoju avtomobilstva. j lokomotivi pa sta bili težko po- Mazilno olje (lubricant) je tu-jškodovani. d i petrolejski produkt, s katerim j ~ Z j<» avtomobil seznanil milijone lju- Jx^DlODOI* d i. Morda 99 odstotkov vseli u-j metnih maž izvira dandanes iz petroleja. V prejšnjih časih so mazali stroje z živalsko mastjo ali! rastlinskim oljem. Toda te maže so podvržene počasni oksidaeiji in postanejo žaltave. kar ima slabe lumbago, revmat»'zem. Levi na sliki je škotski igralec Sir Harv Laiuler. ki se pogovarja z znanim bol, aarjem Darwinom. Na desni je Lauder jeva žena. Maksim Gorki: Delo. pdizu Kazanja je bila velika to-j I11 vihar dela je divjal še bes-vorna ladja z blagom iz Perzije neje. za vozil a na pečino in dobila težke Tudi jaz sem se oprijel, vlačil poškodbe na dnu. Skupina nosa-[ sem vroče in metal, norel nazaj in <-ev, namenjenih, da boljo r;izt<>- jemal druge: in zarnik ' To noč sem preživel v nekem je sopihajoo vlekel čoln in puha I! raflostnem ojM>ju, kakršnega še ni-snope rdečih isker v olblaznem zainak-sppuščalo na reko. Delavci so mr- nenju ustvarjanja. t>b stenah lao krovu sem in tja in iska-! sivi sopari jutranjega mraka so t; zašoite pred mrazom in mokroto. ! mrzlično, neutrudljivo divjali pol-Proti polnoči smo prišli do kraja ; nagi. premočeni ljudje sem in tja. nezgode. Našo ladjo so tesno zavo-j kričali, se smejali in bili ponosni žili ob ponesrečeno. Naš preddela-■ na svojo moč in na svoje delo. — vee. star možak, zvit pes s kozavim . Tu potem je veter naenkrat raztr-< brazom in ostrim jezikom, z oč-|ga! maso črnih oblakov in ua svet-mi in nosom kakor jastreb, je st r-; 11 modri pegi neba je rožnato po-«ral čepico, mokro, da je kar kapa- mežikuil solnčni žarek — z eno-lo od nje. raz golo črepiujo in za- dušnim krikom so ga pozdravile NEKAJ 0 PREPROGAH krirril z visokim, ženskim glasom : — ^Tolit. fantje! "V' temi so se na krovu čolna ljudje stisnili v črn kup in godrnjali kakor medvedje. Preddela vee je bil z molitvijo prvi gotov in je vpil nato: — Svetilke sem! Tako. fantje, zdaj pokažite, kaj se pravi delati! — Kakor da se spuščajo v borbo, tako so se vrgli na krov in v skladišča napol potopljene ladje — z te vesele živali in otresle mokro grivo po svojih ljubih obrazih. — Najraje bi te dvonožne živali objel in poljubljal, ki so tako modro in brhko bile pri delu. ki so se delu udale s takim zabljenjetn samega sebe. In polnagi ljudje so delali do dveh popoldne, dokler niso preložili vsega blaga in s pobožnostjo sem spoznal sredi njih. kako bogato je človeštvo na čudovitih mo- glasnim krikom, rjovenjem in tu-j di marsikatero šalo. Kakor da soj Potem so Vvi zlt>z,i na parnik s puhom napolnjene blazine. s!in so t:,m potopili v globok sen toliko lahkoto SO skozi zrak mimo j kakor pijani. Ko smo dospeli v mene letele vreče, polne riža. zavo- K;izan- so llsuli na peščeni ji rozin. kož. ovčjih run. Koronja-' kakor l»otok sivega blata in ške postave so divjale mimo mene|so ^ v kivmo. da — spijo svoja in se z glasnim vikom in krikom!1,1 vc vodke. in sočnimi psovkami vrpodba.lale j Ta,u Baškin pristopil k meni, med seboj. Kar verjoti ni bilo me- 1,1,1 °"lo,,;l! in dejal: — Kaj so le -oče. da prav tisti okorni, mračni vendar napravili s teboj? ljudje, ki so pravkar tako malo-! Ves vzhičen sem mu poročal o dušno ja d i kovni i o življenju, zda j j fl«šem delu. Poslušal me je. vzdili- tako veselo, lahko 111 ročno delajo, j'"1 potem in rekel s prezirom: Dež je postla močnejši in bolj mr-1 ~ S;IJ si norec! Ne. še hujše — zel: veter je narastel. triral ie ( !l^JOt si! . * ^ra.iee m jih ljudem vihal čez gla-t ve in razgaljal živote. V mokri J Najstarejša žena v Zagrebu, tem,, pri medlem svitu šestih svo- y Za?rel)ll je praznovala vdova tdk. so črne postave besnele druga tmajorja E]iza Rukovina svoj 100 posledic na kovine in stroj. Ko so odkrili petrolej, je večja brzina strojev že komaj bila mogoče ob rabi živalskih in rastlinskih mazil. Daljni razvoj mehanike je bil le mogoče z uporabo mineralnega olja. Prehod iz živalskega in rastlinskega olja na mineralna olja kot mazila je bil revolucijonaren in se nekje 111 izvršil brez težkoč. Nekatere masti in olja. ki so jih rabili poprej kot mazila, so bila jedi ji va, kot kokosovo olje, olivo-vo olje in tolšča, in delavci so dostikrat rabili ta mazila za zabelo. Strojevodje vlaeilnih čolnov na Remi niso hoteli uporabljati imo-rikansko minerolno olje. ko so poskusili evreti ribo v tem olju. De- Hitra in gotova pomoč z Red Cross ledičnim obližem. Na tis«.tV jiii j,, floliilo hitro in trajno l«onioč od strašnih Itolečiu hrfatol>ola. revmatizma iu huuhaga s takojšnjo uiK>rjiln> svetortuwiuiiiega IiotI Cro«B kxU&Mm obllža. Zakaj hi trpeli s^ en dan. če ram Ik> ta slavni ohliž pomagal tako hitro iz zadrege. Ako prilepite IltnJ frorl|»ore in udobnosti. Zdravilo se vsesa v sedež bolečino, nakar okorelost čudežno izgine. Ited Cross ledioni ohliž je dvakrat tako velik kot navadni ohliž. Ni projjojeu, in rdeče flauelosto ozadje va*lržujo jrorkoto. wiravllo se |>a vsesa skozi kožo v okorole sklede in mišice. Niti en (lan veij vam ni treba trpeti. PoKku-šajte Hoi Cross letliC-ni ol»liž danes ter so preprioajto. kako hi- liio predene to xaiienljiro mlravilo nad-loge hrhtolMiIa. revmatizma In iuniha-ga. Po vseh lekarnah. :—Adv't. mimo druge: votlo so tolkle nji- rojstui dan 8toletnieo je preži, hove noge na tramove v krovih : Tela veselo y kro?u svojih naj. obeh ladij. Delali so tako. kakor j bližjih Xjeno fizir,no stanje jo ^ da so se vsi bdi dela izstradali. ka-! prav dobro. zdrava je in iz£rleda kor da so že oddavnaj vsi streme-; kakor 70.letna žena 'ter opravlja li za užitkom, poldrug cent težke 1 1 i- 1 ^ niale hišne posle, popravlja in si- \-re«-e metati iz roke v roko in vi-:^^___-1 , , , va perilo itd. \ sak. ktlor jo po- brati s težkimi svežnji na grbi. — Kakor i-raje se so delali, z veselo j dobro srce otroško udanostjo. z onim pijanim - zna. hvali njeno gostoljubnost in veseljem nad delom, ki ga po slad- ITALIJANSKE HARMONIKE kosti prekaša samo — objem žene. Velik, brkat mož v dolgem površniku — bil je pač lastnik blaga j ali njegov pooblaščenec — je naenkrat zaklical nervozno: — "Ljudje — za eno vedro dam! Vi zlodji. za dva dam! Samo krep-f keje poprimite! Od vseh strani obenem so rinli.MJ lxdeluJemo m lmporuramo razne prvo- ... . . ; VTFtn^ ročno napravljene ITALIJANSKE ranem glasovi iz teme: {harmonike, najbolj* m «v*tu. d««« let sarantiran«. NaSe cene so nit}; kot d rud h izdelovalcev. Brezplačen pouk * leranjn kupcem. PiSIte po BREZPLAČNI cenik RUATTA SERENELLI A CO. — Tri vedra! — Naj bo tri torej! Potem pa tudi delajte strumno! 1014 bi ut I slana Ave, Dept.7«, Chicago, Hi. Domovina preprog je Azija, kjer ie od pradavnih časov cvete domača obrt tkanja in vezenja preprog. Tekom stoletij se je ta obrt v pogledu tehnike, ornamen-tike in barv zelo spopolnila. Že v starodavnih časih so imeli ljudje navado pokrivati stene svojih stanovanj z raznimi tkaninami, ki so jim služile tudi kot zavese ali pr-tiči. s katerimi so pregrinjali mize, stole in drugo pohištvo. Polagoma so se razvili iz teh primitivnih tkanin domači izdelki umetniške vrednote. Tehnika in spretnost se je izpopolnjevala in kmalu je nastala domača obrt. s katero so se pečali moški in ženske. Celo razni perzijski mogotci so bili veliki mojstri v izdelovanju preprog in marsikatera dragocena preproga se lahko še dandanašnji pohvali, da jo je izdelal orijentalski a-ristokrat. V Carigradu kažejo zelo lepe preproge, ki jih je izdelal turški sultan. Perzijske preproge so prišle k nam najbrže za časa turških vojn in danes je preproga del pohištva, ki ga moderni salon ali umetniški atelje skoraj ne more pogrešati. Vsaka pristna perzijska preproga je prvovrstno umetniško delo. ki se odlikuje po svoji čudoviti tehniki in kompoziciji. Kdor se je pečal z ornamentiko. ve. da vporab-Ijajo temeljne motive ornamenti-ke. ki jo opažamo ua perzijsih preprogah. tudi drugi narodi pri svojih tkaninah in vezeninah. Tkanje preprog je zapustilo globoke korenine v Bolgariji. Srbiji, na Hrvatskem v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini, v Romuniji, pa tudi Italiji, Franciji. Belgiji in na ITo-landskem. Že v 14. 15 in 10. sto-letju s«' j<> razvilo na Holandskem izdelovanje preprog kot umetna domača obrt. Popraševanje po preprogah je bilo na Holandskem veliko, ker so si hoteli ljudje o-premiti in urediti topla stanovanja. V Franciji so začeli izdelovati gobeline, na katerih vidimo, razne historične, mitološke 111 a-legorične slike. Orijent je ostal zvest svoji tra-dieiji in se za analogne tehnike in vzorce tapet, odnosno gobelinov ni zmenil. Kljub vsem imitacijam in prizadevanju, da bi prenesli o-rijentalsko tehniko in ornamenti-ko v druge dežele, je ostala prednost perzijskih preprog neizpre-menjena. Stare perzijske preproge predstavljajo še vedno solidno vrednost. Glavni sedež trgovine s perzijskimi preprogami je v Smir-ni in v Carigradu, kjer se dobe še dandanašnji dragoceni stari originali. Xa znamenitih earigrajskih bazarjih so cela skladišča raznih preprog, ki pa seveda še daleč niso originalne. Med njimi je mnogo tovarniških izdelkov, ki jih la-jik prav lahko zamenja z ročnimi deli. Nekateri trgovci kupujejo perzijske preproge neposredno pri domačinih ali pa v orijentalskih skladiščih. Taki trgovci imajo veliko prakso in zato se lahko na njihovo mnenje v preprogah zanesemo. Orijentalske preproge delimo v štiri glavne skupine: turško - ana-tolske, kavkaške, perzijske in pa srednjeazijske. Perzijske preproge se dele po krajih, kjer so bile izdelane, v več vrst. med katerimi so najbolj znane Azerbeidžan. Fe-raban, Kurdistan. Kliorasan, Kir-man in Kashaki. S tem seveda še ni rečeno, da smo omenili vse kraje. kjer se izdelujejo dragocene o-rijentalske preproge. Najlepše in najdražje so lepo okrašene in solidno izdelane svilene preproge. Leonid Andrejev: eza Na jugu sein nekoč jezdil. Dotlej sem sedel vsega skupaj samo dvakrat na konju: prvikrat ne več kot dve minuti, drugikrat pa se mi je posrečilo ostati na konju celih deset minut in sicer samo zato, ker sem se prijel konja za vrat in sem s tem preprečil, da 1 vas: kripljc. Nato če vam zmanjka glasu. pa cepnite dol. Tudi ni priporočljivo jezditi skjupaj s tovarišem, ki zna boljše jahati kot vi. On vam daje venomer dobrih nasvetov, kar pa silno razburja živce. Na primer kri«*i na bi prekmalu padel. Obakrat sem zletel konju čez glavo, a ne zato. ker bi se mi bi zdel ta način najboljši. marveč zgolj zato. ker nisem več utegnil premišljevati o svojem položaju ter izvrati kakega drugega načina — Stremena! Stremena drži trdneje! Drži. drugače se preku-pieneš. Nato bi iahko temeljito odvrnili. da paf* lahko dobro držiš stremena. če veš. kje so. ali jaz jih f lovim že cele pol ure: toda odgo- n --- ---- -----* » mi vviv- uir ( ui ' »n^u- Ko so pripravili konje, senijvoriti ne utegne in to je silno ne-vprašal vodnika, Tatara : r prijetno. — A če bi padel, kako naj rečem konju, naj me počaka ? — O. nikar se ne vznemirjajte. Ali pa vpije takole: — Nikar ne delaj vratolomnih vaj! Zakaj pa ležeš konju pod tre- On vas že sam počaka. Ne bo ušel.Ibuh? Sedi ravno, sicer tcJcbneS doli. F ri moji vt*ri. da se zavališ Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo prizna-va, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". &0JAKL N4&QCAJTB SE M/ "GLAS NARODA" KAJVBflJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DBŽAVAB. (M začetka je bilo vse to prav zanimivo: nalahko sem hopsal. od-skakoval gor, nato pa zopet bliskoma dol in se nepričakovano našel na konjskem hrbtu, radi tega pa vnovič odletel gor Tukaj bi vam rad dal samo tale nasvet: < bi se vam zdelo potrebno, da poveste kaj svojemu toarišu, od'o ži;e to rajši na kako drugo priliko in sploh skušajte skriti svoj je zik. kar moči globoko v ustih, za kaj. če ga le malce spustite, za ide med zobe, kar pa silno boli. Čez dobre pol ure nisem imel nič proti temu. da bi stopil dol ampak stopil, kakor se spodobi. Stvar je nemreč ta. da sem začel odskakovati previsoko in zato nisem bil prepričan, da pridem, ko letim dol. zagotovo zopet na konja. Oči imam precej slabe, konj !>;i je ma jhen in jo torej na konja jako težko zviška meriti, tem bolj. ker konj venomer dirja. To je prav tako. kakor če streljate na letečega kljunača. Enkrat sem se usedel konju na glavo, večkrat pa sem zadel prav na rep. Prijemati se ne za reji nikakor ni priporočljivo, to vem z gotovostjo. Zelo tožko ga je namreč ujeti in se nr splača truditi se. Ce vidite, da boste morali na vsak način pasti, in '"•e so blizu tam kake gospodične, pri katerih bi radi do konca veljati za moža. potem se ravnaj takole: Prekrižajte roke na prsih poglejte ponosno okoli sebe in se zvalite doli z glavo naprej in sicer na levo stran, če je prepad na desni, toda na desno, če je prepad na levi. Ce pa še dvomite, ali bi padli ali ne. potem se pa ^rimi- doli. Tega pa on ne razume, da jaz ne delam nikakih vratolomnih vaj. ampak da ležem konju pod trebuh samo zato. kor drugače ne moreni. Ali pa se začne občudovati krasoto prirode baš tfikrnt. k«> letim od zgoraj navzdol in iščem, kje je moj konj. na kater«'g;j bi moral prileteti: — Poglej. 110. Jalta (Jalta je letovišče na obali Črnega morja^ se vidi! Kako lepo je morje! Ali pa ti začne očitati, da se produeiraš. — Zakaj pa kar mahoma ustavljaš dirjajočega konja.' Čemu se tako bahaš? Toda konj se sam ustavl ja. Zlo mek ga vzemi! In potem reče tovariš še to — prav kakor bi mi očital: — Nu. vidiš, saj sem rekel, da boš telebnil doli — in si ros t<'b b nil. PRIPOROČLJIVA KNJIGA. Josip Lavtižar. župnik v Ratečah na Gorenjskem, je izdal spomine na svoja potovanja Lavtižar je prepotoval vso Evropo ter dobršen del Azije ter zna jako zanimivo pripovedovati. Knjiga ima poglavij. V prvih poglavjih opisuje dogodke iz svoje mladosti, v nadaljnih se pa bavi s kraji, katere je prepotoval. Kot rečeno, knjiga je jako zanimiva ter jo vsakemu priporočamo. V zalogi jo ima Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City, ter stane s pošt-te konja za vrat in vpijte na vse' nino vred $1.50. SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo oktobra meseca. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak; Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — povest iz vojne dobe. Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki sc je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ga je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ustrežemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE n. Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in -poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne poide. Vsa tozadevna pisma naslovite na: « GLAS NARODA". 82 Cortlandt Street, . Kew York, H. Y. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! BELA NOČ ZGODOVINSKI ROMAN. Za "Ola* Naroda" priredil G. P. li (Nadaljevanje.) \>!ika kneginja je stala ob plamtečem kaminu ter zrla v kristalno ogledalo, ne da bi kaj videla. Mislila je na to, kar je prestala 2e dosedaj. Na kak rafiniran način so odstranili od nje vse, ki so mislili dobro ž njo, prav vse! Marijo Petrovno Sukov, katero je )ju-Ijila, grofa Cernišova, ki ji je bil zelo udfii. grofico Ifnmianzov ter sploh vse, v kojih srcih se je vzbudilo sočutje z vclikoknežjim parom. Ni ga bilo človeka na dvoru, ki bi si drznil odgovoriti jima drugače kot z tla ali ne, iz strahu pred nemilostjo. Svoji materi je smela pisati Katarina le potom kolegija za zunanje zadeve. Ta kolegij je odpiral došla pisma, predno jiii je do-Lila-Katarina v roke, zahteval pisma nazaj ter sestavil odgovore, katere je morala Katarina podpisati. Le s pomočjo tajnega sla je mogla obvestiti svojo mater, kako mora vse kupiti, vsakega špijona carinje, da ne bo po|»olnoma uničena. Osemnajst let je bilo tako ter je ostalo. Razkošje jc bilo veliko, a ljudje so bili majhni in beda velika. Osemnjast let je že trajala ta brezmejna hinavičina in osemnajst let je odgovarjala na strogo povelje carinje s ponižnimi besedami : — No poznam nobene druge želje kot porcor'tl ve vašemu cesarskemu veličanstvu. Osemnajst let laži in slepila, natolcevanja in sovraštva' — Vse to je stara pesem, Katarina, — je nadaljevala kneginja so'-nlno. — Ali se godi velikemu knezu kaj boljše? Zakaj naenkrat tako obupana ? Katarina je molčala. Ne, tudi velikemu knezu se ni godilo boljše. Pred kratkim mu jc carinja zapretila. da ga bo poslala na trd njavo kot zločinca proti veličanstvu in ob neki drugi priliki mu je i>o*»-in pripraviti isto usodo kot Peter Veliki svojemu .sinu Alekse-jn, ki *e je ustavljal v družbi staro ruske stranke reformam svoje-"h očeta. Zbežal je v inozemstvo, a privabili so ga iz Napolja nazaj domov, kjer ga je dal njegov oče mučiti in usmrtiti — Izgubila sem pogum, — je odvrnila Katarina nervozno. - — St krat sf-in že prosila carinjo, naj me posluša a vedno je to odklonil*. C »na sluti, da čakam njene smrti ter čaka na priliko, da me u-niči, odkar je zaznamovana. Vedno pa zopet okreva. — Tudi carinja mora umreti. — je odvrnila kneginja Daškov. — Prepozno. — je odvrnila Katarina, s tresočimi se ustnicami. — Tvoj stric katuclar. je našel načrt Bestuševa, ki me določa po i.jeni smrti za sovladarieo Petra. Prijeli so ga ter poslali v Gore-tovo. — Katarina. — je vzkliknila kneginja Daškov, vsa preplašena. To. kar ji je velika kneginja ravnokar priznala, je bilo očivid- dica prepričanja, da se ne bo mogel Peter, omajan v zdravju, sovražnik vsake resne delavnosti, udati pijači, posnemalec pruskega Friderika i ji sovražen od ruskega naroda, nikdar držati na prestolu. Določeno je bilo vse do najmanjše podrobnosti. Best u še v seveda tudi ni pozabil samega sebe ter si pridržal s privoljenjem Katarine poveljstvo nad gardo, ter predsedništvo nad zunanjim uradom. Ta n^-črt se je obračal proti Petru, a posegel obenem tudi v pravice ru-vke carinje, da določi sama prestolonaslednika ter da pokaže ruski zgodovini pot preko svoje smrti. — Čuj. Velika kneginja se je hitro vzravnala. — Nobene besede. 1'anin V dvorani Petra Velikega, ki je ločevala sobe velikoknežjega para ter predstavljala obenem predsobo k sobam carinje Elizabete, so zašuinela vrata. Nemo. s preplašenimi pogledi, sta prisluškovali obe ženski bližajočim se korakom. Nekdo je potrkal. Kneginja Daškov je odprla. Vstopil je kava iir. visoko rasel in suh. star kakih pet in štirideset let. Njegov ostri gladkoobriti obraz je izgledat zmeden. Negotovo se jc priklonil Pa l in pred Katarino in kneginjo. — Kaj prinašate? — je vprašala Katarina napeto. Obotavljal sc je. Skuša je dati svojim mislint izraza. — Cesar ska visokost, — je rekel konečno, — vi veste, kako zvesto sem vam t dan že dolga leta. Katarina ga je na kratko prekinila. Odgovor, Panin, — je rekla nestrpno, — odgovor. <»rof Panin je zmajal z ramama. < 'arinja je preveč bolna ter ne more sprejeti vaše ccsarskc visokosti, — je odvrnil z neprikritim sočutjem. Katarina je napravila kretnjo velike nevolje. — Kaj manjka njenemu veličanstvu? — je vprašala, vidno razočarana. — Od včeraj zvečer ima hudo mrzlico. — je odvrnil Panin zelo resno. — Danes zjutraj pa se je pridružilo lahko krvavenje pljuč. Katarina je zrla nanj z nemim vprašanjem. Njegove oči pa so •»e ji previdno izognile. Stene cesarskih gradov so imele ušesa. Neverno je bilo govoriti več kot najbolj potrebno glede bolezni Elizabete. Res. — tam je bila carinja, ki je že dolgo bolehala, ki je trpela na težkih histeričnih krčili, ki se je pogosto vgriznila v jezik tekom napadov omedleviee, koje zadnji dih pa je še vedno lahko uničil vsakega podanika — in tukaj mlada cvetoča prestolonaslednica. koje usoda je bila danes bolj ogrožena kot kedaj poprej in ki je 1110-i la ža naslednjega dne nositi krono. Ni bilo lahko vzdržati se na površju v tem čarovniškem kotlu intrig, v tem boju strank, ter se zavarovati na obe strani. — V bližini^carja, v bližini smrti, — pravi ruski pregovor. Katarina je videla zadrego drugače tako varnega dvorjana in mislila je. da lahko sklepa iz tega, da je bil grof Panin prisiljen k laži, da ni Elizabeta resno bolna in da predstavlja majhen napad bolezni le dobrodošlo pretvezo, da jo zopet zavrne in da jo obsoja, ne da bi jo poslušala. — Torej zopet zaman, — je zašepetala, vsa potrta. Panin je globoko vzdih nil. — ('e bi bilo le to, — je nadaljeval. — Bodite močna, cesarska visokost. Sporočiti moram še eno najvišje povelje. — Nova nesreča ? — je pripomnila kneginja Daškov. Panin jo je ošvignil s kratkim stranskim pogledom. Navzočnost te majhne, očarljive kneginje, kateri je že dolgo Časa vneto dvoril, je bila zanj skrajno mučna. Vedel je, kako zelo je bila udana veliki kneginji ter se bal. tla ne bo znala ločiti moža od njegovega urada, da mu bo osebno zamerila neveselo sporočilo, katero je prinesel. Katarina se je hitro obrnila proti njemu. — K stvari, grof. — je rekla ostro. — Kaj želi cesarica? . -rr Zahteva, — je nadaljeval Panin, — od vaše visokosti odkrito priznanje vaae krivde. Vsi trije so molčali. — Kakšne krivde! — je rekla nato Katarina z naporom. IZ ŠPORTNEGA SVETA Slika nam kaže dijake University of Southern California pri football igri. — Pozna se načrt Bestuševa, — je odgovoril Panin počasi. — Carinja ga je čitala. Ko so jo včeraj zvečel našli nezavestno, ga jc imela v roki. — Uboga Katarina, — je zašepetala kneginja. (Dalje prihodnjič.) Mali junak. Iz spominov neznanca. ( Nadaljevanje.) Tedaj se je pa razlegel veseli klic k odhodu. Vsi .so se veselo vznemirili, z vseh strani se je razlegal živahen pomenek in smeh. Čez par minut se je terasa spraznila .Gospa M. -se je odrekla izletu in naposled priznala, da ni docela zdrava. No, hvala bogu, vsi so se odpravili, vsi zakiteli; nadlegovati jo s tarnanjem, .spraševanjem in nasveti ni bilo več časa. Malo jih je ostalo doma. Mož ji je rekel par besed; odvrnila mu je, da bo še danes zdrava, da naj se ne vznemirja, da ni potreba, da bi šla v posteljo, da poj de na vrt sama. . . z jmenoj. . . Pri tem je pogledala name. Kdo je bil bolj srečen! Kar zardel sem veselja. Čez minuto sva bila že na poti. Šla je ravno po tistih drevoredih, cesticah in .stezicah, po katerih se jc pred kratkim vračala iz gaja. instinktivno spominjaje se svoje prejšnje poti, neprestano zroč pred.se, oči uprte^ v tla, iskale na njih in ne odgovarja je mi. ker je očividno pozabila, da ji »rem ob strani. Kmalu sva dospela do kraja, kjer sem pobral zavoj in kjer jc prenehala eestiea. Tedaj .se je naenkrat ustavila in s .slabim, od skrbi zamirajočim glasom dejala da j je slabo, da pojde domov. Ko pa sva prišla do vrtne ograje, je je spet obstala in pomislila trenutek. Obupen lLsmev ji je zibnil na ustnicah in vsa onemogla, izmučena. pripravljena na vse, u-'dana v svojo usodo se je molče vrnila na prejšnjo pot, ne da bi mi rekla besedico. Srce .se mi je krčilo žalosti in nisem vedel, kaj naj storim. Sla sva, ali boljše rečeno, peljal sem jo na mesto, odkoder sem pred eno uro začul topot konja in njun pogovor Tu blizu košatega bresta je bila vsekana klop v ogromno skalo, okoli katere se je ovijal bršljan, rastel poljski jasmin in žipek. (Ves ta gaj je bil posejan z mostiči. lopicami. votlinami in enakimi presenečenji). Gospa M. je sedla na klopieo ter se nesvestno zamaknila v čudovito pokrajino, ki se je razprostirala pred nama. Zatem je odprla knjigo in se nepremično zazrla vanjo, ne da bi obračala listov, ne da bi čitala, .skoraj ne da bi se zavedala, kaj dela. Bilo je že pol. de.**»tih. Solnce se je že visoko dvignila in mogočno plavalo nad nama po sinjem, globokem n°bu, da se je zdelo, da se topi v lastnem ognju. Kosci so bili že daleč, komaj jih je bilo še videti z našega brega. Za njimi so .se vlekli brezkončni razgoni pokošene trave 5n poredkoma pošumevajoč vetrček je pihljal k nama njen vonjajoči par. Naokoli se je pa neprestano razlegal neprenehljivi koncert o-nih, ki "ne seje jo in ne žanjejo", ki so svobodni kot zrak, ki ga sekajo s svojimi prešernimi perut-ni. Zdelo se je, da je ta Hip vsaka cvetlica, najzadnja bilka, izhla-pevajoč daritveni vonj, govorila Stvarniku svojemu : *i Oče! Blažena sem in srečna!..X Ozrl sem se na bedno žensko, ki je bila edina kot mrtvec sredi vsega tega veselega življenja. Na trepalnicah sta ji obviseli dve debeli .solzi; o.stra bol ju je iztisnila iz srca. Moč .sem imel, da oživim in osrečim to beldo in zamirajoče srcc, samo videl nsem, kako naj to Preteklo je deset minut. Zdelo se mi je, da ji čimdalje bolj bledi obraz... Nenadoma mi je prišel na pomoč blag slučaj- To je bila velika zlata čebela, ki jo je prinesel dobri vetrček, meni na srečo. Najprej je pobren-čala nad mojo glavo in zletela na-i to k gospe M. Ta je zamahnila i parkrat, toda čebela je kot nalašč 'se bolj *iiila k nji. Naposled je j ^twpa M. zagrabila moj šopek in | zamahnila ž njim. Pri tej priči je skočil zavoj izpod cvetlic in padel naravnost na odprto knjigo. Zdrznil sem se. Nekaj časa je gledala nema od ^trmenja zdaj na zavoj zdaj na cvetlice v svojih rokah in očividno ni mogla verjeti svojim očem. Nenadoma je zardela, se zmedla in pogledala nime. Toda še pravočasno sem vlovil njen pogled in krepko zaprl oči. kakor da trdno spim. Za nič na svetu bi ji sedaj ne pogledal naravnost v obraz. Srce mi je zamiralo in tripalo kot ptičica, ki pade v roke kodra.sle.semu vaškemu paglavcu. Ne pomnim, koliko časa sem ležal tako z zaprtimi očmi; najbrž kake dve — tri minute. Nazadnje sem se ohrabril in jih o.lprl. Gospa M. je hlastno čitala pismo in po razpaljenih licih, po bleščečem in solznem pogledu, po sijajočem obrazu, na katerem je vsaka potezica podr-htvala od radostnega občutka, sem spoznal, da je bila sreča v tem pismu in da je očividno razpršena vsa njena tuga- Bolestno- *ri5tanie pamiko* - Shipping Nws izvršim, kako naj jirimem zgi svar. In mučil sem se Stokrat me ' sladko čustvo se mi je polastilo je vleklo k nji in vskokrat mi je srca, s težavo sem se zatajeval... lice vzplamtelo kot ogenj. | Nikoli ne pozabim tega trenut- Nenadoma me je razsvetlila re- ka! šilna misel. Sredstvo sem našel in Naenkrat, še daleč proč, so se razlegli klici' da vam natrgam "Madame M.! Natalie! Nata- ves sem oživel. "-Ali hočete, šopek?" sem rekel tako vesel, da lie!" je gospa M. naenkrat dvignila j Ni se odzvala, ampak se naglo glavo in me presunljivo pogleda- dvignila s klopice, stopila k meni la. 1 in se sklonila nad mene. Čutft "Prinesi", jc dejala s slabim sem, da mi gleda naravnost v ob-glasom, se malce nasmehnila in raz. Trepalnice so mi zadrhtele, takoj spet povesila oči v knjigo, toda premagal sem se in nisem "Sicer tudi tu pokose travo in odprl oči. Trudil sem se dihati u-ne bo več cvetlic!" sem zaklical merjeno in mirno, toda srce me in veselo odhitel na delo. jc dušilo s svojimi nerednimi u- Kmalu sem nabral šopek, kaj darei. Njen goreči dih mi je pa-priprost in reven. Sram bi me bi- lil livi; blizu — blizu se je na-lo prinesti ga v sobo. Toda kako gnila k mojemu obličju, kot da ga radostno mi je utripalo srce, ko preizkuša. Naposled so padli po-sem ga nabiral in povezoval! Ve- ljubi in solze na mojo roko, na del sem, tla je v bližini njiva z ono, ki mi je ležala na prsih, in doiwrelo ržjo. Tja sem stekel po dvakrat jo je poljubila, tnodriž. Zmešal sem ga z dolgi-1 "Natalie, Natalie! Kje si?" sc tni. zlatimi in krasnimi klasi rži. je razleglo znova že blizu naju. V bližini sem naletel na celo gne-| "Takoj!" se je oglasila gospa do potočnic in moj šopek se je M. s svojim polnim, srebrnim gla-začel polniti. Na polju sem na- ^iu, ki pa je bil silno zamolkel šel zvončice in poljske nageljčke,' in ki je podrhtavala vsled so!,z, po povodne, rumene lilije sem pa in sicer tako tiho. da sem edinole stekel prav na breg reke. Napo-1 jaz slišal njen "takoj". Toda ta sled. ko sem se vračal na mesto . hip me je vendar srce izdalo in in skočil za hip v gaj. da si na- n:i najbrž pognalo vso svojo kri bavim par s*vetlo-zelenih, širokih javorovih listov in zavijem vanje svoj šopek, sem slučajno nalfciel na celo družino mačeh, blizu katerih je v mojo srečo izdajal vo- v obraz. Tedaj pa mi je nagel, vroč poljub opalil ustni. Slabo sem kriknil, odprl oči, toda pri tej priči je padel nanje njen včerajšnji pajčolanasti robček, kot da njajoči vijolični duh v sočni, gosti Lie je hotela zavarovati pred soln travi skrivajočo se ^vetko, še vso pasirto z bliščečimi rosnimi kapljicami. Šopek je 'bil gotov- Povezal sem ga z dolgo, tenko travo, ki sem jo zvil v vrvico, previdno položil v notranjost pismo, ga za-kril s cvetkami, toda tako, da se je lahko zapazilo, ako vzbudi moj šopek le količkaj zanimanja. Odnesel sem ga gospe M. Spotoma se mi je zazdelo, da je pismo preveč na vidnem mestu, in še bolj sem ga zakril. Ko sem stopal bliže, sem ga še bolj potisnil v cvetlice in naposled, že na mestu, sem ga naenkrat sunil tako globoko v notranjost šopka, da ni bilo na zunaj ničesar opaziti. Na licih mi je gorel cel plamen. Želel sem si zakriti lice z rokami in takoj zbežati, toda gospa M. je pogledala na moje cvetke tako, kakor da je že povsem pozabila, da sem jih šel nabirat. Mehanično, ne da bi pogledala, je stegnila svojo roko in vzela moje darilo, toda ga takoj položila, na klop, kakor da sem ga ji zato dal, in znova, uprla oči v knjigo kot v omotici. Kar solze so se mi nabirale zaradi tega neuspeha. "Da ima le moj šopek poleg sebe", sem si mislil, "da bi ga le ne pozabila!" Legel sem nedaleč v travo, položil desno roko pod glavo in si zastrl oči, kakor da me premaguje spanec. Nisem "pa spustil oči od nje in sem čakal. cem. Trenutek za tem je že izginila- Slišal sem samo šum naglo cddaljujočrh se korako»\ Ostal sem sam... Potegnil sem s sebe njen robec in ga poljubljal ves omotičen od veselja; par minut sem bil kot blazen !. .. Težko sopeč sem »se naslonil na komolec ter zrl nezavestno in nepremično predse na obdajajoče me holme, živopestre nji\e, na reko, ki se je vila med njimi in daleč tam. kamor je komaj segal pogled, med novimi hol-mi in vasicami, ki so migljale kot točke po vsej, s svetlobo obliti planjavi, — -na sinje, komaj vidne gozdove, ki so se kadili na kraju razbeljenega neba. in sladko zatišje, ki ga je nekako pihljala veličastna tišina slike, mi je lažje in zavzdihnil sem svobod ne je. .. Vsa duša pa mi je plavala v tihem, sladkem razkošju. kot da je nekaj uganila, kot da nekaj sluti. Nekaj plahega in radostnega je odkrivalo moje preplašeno srce, rahlo podrhtavajoč pričakovanja... In naenkrat so m? za valovile prsi, me zabolele kot da jih je nekaj presunilo, in solze, sladke solze so mi brizgnile iz oči. Z rokami sem si zakril obraz in ves drhteč kot bilka sem se neovirano predal prvemu spoznanju in odkritju srca, prvemu, se nejasnemu spoznanju svoje narave. In de-tinstvo moje je končalo s tem trenutkom .. 19. oktobra IVesidente Wilson, Trat. 20. oktobra: Mauretanla. Cherbourg; President Hurtling. Cherbourg. Bremen. Mavre; Thurlngia. 22. oktobra: La. Savoie, Hamburg. 23. oktobra Paris. Havre; " Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Berlin, Cherbourg. Bremen. 27. oktobra: Aquitanta. Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg, Bremen; Columbus, Cherbourg, Bremen. 29. oktobra: DauUthland, Hamburg. •w. oktobra: Majesilc, Cherbourg: De Graase. Havre; Luetzow. Bremen. 2. Novembra: Rel.ance, Cherbourg, Bremen. 3. novembra; Berencnria. Cherbourg: Rot-ham-beau, Havre; I*rea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. f. novembra: France. Havre; Homeric, Cherbourg; Muenchen. Cherbourg. Bremen. V. novembra: DerfHlnger. Bremen 10. novembra: Mauretanla. Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen. 12. novembra: Cleveland. Hamburg. 13. novembra: Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg: Olympic. Cherbourg. Bremen. Bremen. 16. novembra: Suffren. Havre. 17. novembra: Aquitania. Cherbourg; Pre*. Harding. Cherbourg, Bremen. 19. novembra: Martha Washington. Trst; Westphalia. Hamburg. 20. novembra: Majestic, Cherbourg; Stuttgart, Cherbourg. Bremen 24. novembra: Be re na ari a.. Cherbourg; La Savoie. Havre; George Washington. Cherbourg. Bremen. 26. novembra: Albert HaJlin. Hamburg. 27. novembra: France, Havr«; Homeric. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 1. decembra: Mauretanla. Cherbourg; Pre a Roosevelt. Cherbourg, Bremen. Božično Potovanje V LJUBLJANO na najboljših parnikih sveta Parnik LEVIATHAN odpluje dne 4. dec. preka Cheibovrg pod vodstvom g. Josipa Turek Parrik PRESIDENT HARDiNG odpluje dne 11. dec. preko Bremena ped vodstvom g. Geo. Hack! Ta skupna pota-. aija so \ ;>o=cb: : o»krbi omiljenih gusjxwov zastupntki.i L'citcd State? Urtj tni-rejena vslcti t-ga. da ia-'ko potujete l>-rz.krb> -i brez v -akir. zaurc* V * vre'i parnikih proge. United States l ji.es je prrsicrliliv-no ra v«e udo!»nost> z neprefc siiivo loir.ostja Prost" -i kahi: e. o>1t rti krov L:.«)., polec tejta po^efcna ulnlin jst. d^ po'uiete \ pe M. Odpeljala .se je bila z možem v Moskvo vsled nanadne