45. številka.
Trst
v soboto 23. februvarija 1901.
Tečaj XXVI
..Sdlnott
z >»*<• enkrat i« <lan. rar.an nedeh m
p unif »i. >r» 4 uri zvei^r.
Saro^alwa 7.*u»«i>» :
za	celo leto........24 kron
za	pol leta.........12 -
za.	četrt leta ........ 6-
ca	en mesec...........t kroni
>4rano e u-ače^at; r.aorej. !Na u»-* !>rer	♦ *r;»(Him* 'inravR
-•> .71 r*.
to tohakarnafc v Ti*tu ne prttdajajo po-jvnpznf številke po H stotin t i'6 nvč.i: Tr«:» [im po 8 Ktotink (4
lHef.* ll. %«•.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
&din cs t
Oblast
se računaio p«» vrstah v petitu. Za rratno naročilo s primernim po pumom
Pofllana. osmrtnice in javne zahvale domači oeinsi itd. >te računajo po pOEOiibe
Vni dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nef ranko van i dopiMi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
(glasilo političnega društva „JEdinost" za Primorsko.
- :t;i«st1 jf moti
Naročnino. reklamaciie in oelase sprejema upravniSt vo. Naročnino in nclase e plačevati Inen 1"r?*t.
I redni&tto in tlHkariia »e ualinjiiiK t
jlici Carititia Stv. Iti. Y pravnlStvo, Id »prejemanje hi>« ral« v v ulici M oliv oiccoio Siv. ."t, li. riH't-i:.
Lastnik konzorcij lista „Edinost4'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Naša pspoMa organizacija.
u.
Tr/«iki Slovenci so j«11 i v nemilost pri g« -podi o kol u »Slovenca«, ker so skromnega mnenja, <1 je katoliška ideja ravno tako <lol>m ("-hranjena pri gir. duhovnikih IVrićii, Biankinijii in Spinnću, kakor pri neduhov-niku dru. Susteršiču, in morda še — nekoliko bolje.
Ker jim pa tega ne m<»re naravnost očitati, -pravil se ie »Slovenec« na gospodarsko organizacijo v Trstu, katera mu nikakor ne ugaja.
»Slovenec* namreč nikakor ne more razumeti, kako more obstajati gospodarska organizacija, ki ne stoji pod jmiV eljstvom vsega m* •tr<Hr*neua g. dra. Susteršiča : to h ploh ni go?[Mxlarska organizacija ! Kako pa morejo tudi tržaški Slovenci hiti tak«'! predrzni, da si usta nov Ijajo gospodarska društva in tla jih ne -ta v Ijajo pod komando g. dra. Susteršiča ?! Zgodovina po zaslugi g. dra. Susteršiča še neobstoječega ribiškega društva jih nikakor ne opravičuje, kajti okolnost, da g. dr. Su-steršič ni dal skozi ♦» mesecev odgovora na dotično prošnjo naše kmetijske družbe, je m<»gla tržaške Slovence prepričati, da je ribiško društvo ne|H>trehno za njihovo organizacijo. Prositi so morali,	se jim ustanovi »kon-nin. s prodajo pet jo t a in g. dr. Suster-šič hi jim hil šel ne samo drage volje na roko, temveč bi jdi bil še pohvali! radi širenja prave krščanske organizacije.
Tako pa jim očita »Slovenec«, da »so "C gosjMidarska društva samostojno organizirala«, brez jMunoci tržaških rodoljubov.
Srečna okolica tržaška, kjer se napravlja vse samo ob sebi !
Tudi »vs|»eh resnično in edino v j »ošteva uja vrednega slovenskega denarnega za-vtnla v Trstu (menda posojilnice?) ni zasluga tržaških prvakov«. Tako nam zatrjuje »Slovenec . Tu hi nam moral »Slovenec« pred vsem |M>vedati, koga smatra on vrednim nositi naslov tržaškega prvaka, kajti, v kolikor so nam razmere v posojilnici znane, sedijo, deloma »o sedele, v odboru te zadruge vse tiste osel>e, ki se udeležujejo političnega in socijalnega gibanja tržaških Slovencev. Ako se ta zavod nima zahvaliti za svoj vsj»eh tem ljudem, potem -e je tudi tu napravilo vse samo ob sebi.
< > sr> čna zemlja tržaška !
Sicer pa naj verjame gosj>6da okolti i Slovenca , da se tržaški prvak: nikakor ne pulijo /.a slavo, da so oni kaj pripomogli k g'S|M»dar-kemu napredku tržaškega Slovenstva : njim je oseba postranska, a resnični napredek glavna stvar. Oni ne zavidajo drugim resničnih zaslug iti se ne ravnajo po tistem kranjskem receptu, po katerem se ima hitro • -aovat1 klerikalno- posojilnico, če se je kje ustanovilo liberalno tako društvo.
Tržačanom zadostuje dejstvo, da ol»stoji; o go-^todarska društva, oziroma, tla se snujejo; oni ne vprašujejo, kdo jih je ustanovil, kakor tudi Slovenec« ue vprašuje, kdo je ustanovil tržaško kmetijsko družbo, njene podružnice, kdo je ustanovil vse zavarovalnice za govejo živino, tržaško posojilnico in vse tiste zadruge, ki so nastale v zadnjih (»etili ali šestih letih ? !
Srečni Tržačani, ki lahko spijo, a se jim vsejedno usta novija jo in razvijajo ti zavodi !
<'e pa »Slovencev« referent za tržaške razmere o teh društvih do sedaj nič znal ni, če je ostal osupn n, k<» je videl toliko število. našteto v prvem članku »Naša gOsjR,-dar-ka organizacija«, in če mu od njegovega bivanja v Trstu ni ostalo drugo v spominu, nego »tarok in domino-partije«, razlaga se to s tem. 1I2 -e on v Trstu sploh ni bavi! z
drugim nego s tarokom in z domino, in da je študiral gospodarsko organizacijo v krčmi »alT abbondanza«. v i reden ta rs k i kavarni Fabris in — ne vemo še kje.
Potem pa naj se ne baha, da je on hotel začeti akcijo za ustanovljenje tega ali onega društva, ko je vendar splošno znano, da se je za gibanje tržaških Slovencev tokko brigal knkor za lanski sneg.
Tržaški Slovenci z veseljem pozdravljajo vsaeega (naj bo klerikalen ali liberalen) po-
njih znanju italijanskega jezika, kakor je one iz K rasice, ki v resnici niso Italijani, a jih hočejo imeti kakor Italijane, in so slovenski priobčili kakor občevalni jezik, podvrgla izpitu v slovenskem jeziku?!
2. Voditelj c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru je, v kolikor je znano, zadnje dni meseca januvarja dosel v nekatere kraje krajne občine Buzet, da se prepriča, da-li je tamošnja občinska oblast za one, ki govore ital.
pričakuje plodonosuega sadu od Vašega delovanja ? !
Da, narod sme zahtevati od Vas, da pustite na strani vse osebne mržnje, da domači prepir puščate doma, ter delate složno z drugimi slovanskimi poslanci! Zahtevati sme od Vas to, ker Vam je dal že v naprej največe plačilo — svoje zaupanje! A kdor je plačan, mora pač delati za onega, ki g<i je plačal.
Koliko ogorčenje, kolika indignacija nas jezik vpisala, italijanski kakor občevalni jezik ? navdaja dan na dan, ko čitamo, kako radi močnika na narodnem in gospodarskem polju, j Ta občinska oblast se ne boji kontrole c. kr. I bi se poslanci hrvatsko-slovenskega kluba ali s samimi zbadljivimi in vrhu tega po-1 oblasti, kakor se ne boji nobena druga hr- ' združili z »Slovanskim centrom*! A on noče polnoma neresničnimi dopisi v »Slovencu« j vab,ka ali slovenska. Vprašati pa moramo, ničesar čuti o spravi, ničesar slišati o skup-
da-li je omenjeni voditelj c. kr. okrajnega n'h interesih : noče čuti obupnih klicev trpe-glavarstva, ki je pokazal že tolikokrat in ob čega in umirajočega naroda ob mejah dorao-toli različnih prilikah, da postopa pristranski vine! ('e bi pero potnakala v strup in za-Italijanom v prilog, došel tudi v kraje pisala najsiloejši izraz, premalo bi bilo, da krajnih občin Koče, Milje, Koper, Izola, Pi- označim to, kar čutim, ko opazujem take Interpelacija poslanca Spinčica in tova- ran in Pomjan, da se prepriča, dali so ta- pojave strankarskega fanatizma, ko vidim, da rišev v seji poslanske zbornice dne 12. te- mošnje italijanske občinske oblasti za vse se tako postopanje hoče še opravičevati s bruvarja 1901.	tiste, ki govore hrvatski ali slovenski, zapi- sv. vero. O blasfemija ! O Bog, zakaj do-
Minolega meseca januvarja so vršili s»le hrvatski oziroma slovenski jezik kakor puščaš, da gazijo v blato ta najvišji čut? De
I ljudsko štetje tudi v Istri, ki še ni dovr- občevalni jezik? V Škofije, krajna občina "»te roko na srce, o gospoda poslanci ! Odgo-šeno. V večini občin so bili komisarji za Milje, so došli komisarji za ljudsko štetje v vorite brez zavijanja: moremo-li simpatizirati ljudsko štetje določeni od občin in jim je spremstvu orožnikov, ker so ljudje zahtevali bila poverjena naloga izpolnjevanja prijavnih slovenske tiskovine, in so ljudem, ki so to
neres ničnimi pa jim ni pomagano.
Ljudsko štetje v Istri.
storili, žugali s kaznijo zapora.
(Pride še).
listov.
Iz občin, ki so jezikovno mešane, zlasti iz občin, katerim stoje na čelu Italijani ali italijanski misleči možje, in v katerih se nahaja veče ali matije število Hrvatov ali Slovencev, in v katerih često Hrvatje in Slovenci sestavljajo večino prebivalstva, ds£, eeltf j tudi izključno prebivalstvo, je bilo čuti glede ljudskega štetja velikih pri to že b, tako, da bo — ako se skoro ne napravi remedura — ljudsko š t e t j e po p o I n o m a i" a I z i fi-cira 110 in ne le da z istim ne bo dosežen tisti cilj, katerega bi v tem pogledu morali doseči v zmisln določil zakona, ampak pro-v z roči še zmešnjavo v javnem življenju.
Podpisanim ni znano postopanje o ljud- ,	...	„...._
i , . .	, . , r	.	, trdno na njih zmoznosti in skušnie. Da pa
skern štetju v vseh občinah Istre. Ono, kar	, .	.	1
so čuli, opravičuje zahtev«; po energičnih (odredbah od strani c. kr. oblasti proti falzi-fi kovanj u ljudskega štetja.
1. V okraju Poreč, občina Umag, niso
žnjimi, ki nočejo sprave?!
Je-li res «so v raž t, v o do ljudstva« to, ako smo na strani onih, ki so za skupno delo vsaj tam, kjer je tako skupuo delo ne le možno, ampak postulat ljuhezui tlo svojega naroda ?! Tu menda ni treba klicati sv. Duha, tla bi nas razsvetlil, tla prav sodimo, ker odločitev je lahka!! Kaj ste storili možje, vzeli ste
nam vero...... Nikoli nismo skrivali mi
Primorci, kadar se nismo strinjali z liberalci v vaši ožji domovini, v Ljubljani ; i stota ko nam ne dopušča vest sedaj, da bi ne govorili odkrito, da se ne strinjamo z vašo politiki* na Dunaju, o vi — »konservativni® možje!
Dovolj! Vas, gospod uredn'k, pa rotimo: učite tudi nadalje rojake, kako je dolžnost vsakomur, da služi Bogu in narodu! Bogu, ki veli : odpuščaj ! in narodu, ki
zasledujemo zvesto in skrbno vse pojave, bo- kli5e 1>0 P°moži' ker PehaJ° v g^b, da-si disi na gospodarskem, bodi na literarnem ali u8tvarJen od Bo#l za ~ življenje! političnem polji, to tudi dobro veste.
Glas iz vrst narodnega ženstva.
Odpuščaj svojemu sovražniku in stori mu dobro '
Gospod urednik! Vi veste gotovo, tla se me tržaške Slovenke ne spuščamo v politiko, ker imamo veliko druzega važnega posla, s katerim tudi koristimo svojemu narodu ter služimo Bogu in domovini. Politiko prepuščamo drage volje svojim možem, za naša je se
Morale bi torej biti slepe, brez smisla,
E na za v s e z a v c d n e primorske Slovenke.
I komisarji za ljudsko štetje v davčnih občinah	brez 6l,ta* za vso naAo nar',duo l,orbo> ako
Materada, Lovrečica in Petrovija, v katerih	!>i nas ne nav,lajala «v^ta nevolja do onega,
I se, zlasti v dveh prvoimenovanih, splošno go-	ki Je Povzročil na Dunaju razkol mej jugo-
' vori hrvatski, niti vpraševali ljudi o obče-	slovanskimi poslanci. Ali si more rodoljub
valnem jeziku, ampak so pravili, da dotično	,nisliti 9PIoh kaj ^alostnejega, nego je ta raz-
rubriko izpolnijo na občinskem uradu. V	ko1 ? Slovenec pa, ki hoče biti glasilo ča-
davčnih občinah krajne občine Buje so po-	8tite duhovščine, glasilo naslednikov Krista, Zbornica je razpravljala v včerajšnji seji
__	.	I,: ■ .-.„1 .1....____ ___i- ..	____ i.:s„ „...1:	.	n	• ■	,	1 •____1 _____1_______
Politični pregled.
V TRSTU, dne JS. februvarja 1901. Državni zbor. (Zbornica poslancev.)
sto sela
.pali na isti način. Na zahtevo prebivalcev ki Je *el <lraSe voIJe v CaheJevo hišo, četudi nujne predloge. Prvi je utemeljeval poslanec a Krasica v zadnjeimenovani krajni oh- > bil ta poslednji velik grešnik, to glasilo B i a n k i n i svoj nujni pretilog, tičoei se
čini, naj se jim kakor občevalni jezik vpiše
odobruje in brani postopanje, o čegar inici- klavzule o carini na italijanska vina in je
slalo t;aKa| poseonega uraumiva, ki je 01 »ur- —	^	c J
žaval z ljudmi pravi jezikovni izpit in kate- «w»«wla res pri srcu. Mož nikakor noče se- čl
remu je zadeščal le jeden sam romanski izraz, ,ieti z 1 he r:l!ci> v jednem klubu! je
slovenski, je c. Kr. okrajno glavarstvo po- jatorju si kratko malo ue moremo misliti, da priporočal, naj se njegov pretilog izroči od-slalo tjakaj posebnega uradnika, ki je obdr- !>i mu ,>ila blagor in osiguranje both»čnosti *eku za vinogradno kulturo, čegar število
lenov naj se poviša na 4<S. Posl. K a i s e r je govoril proti nujnosti. Ker je kakih 20
da jih je označal za Italijane.	tako izjavlja m°ž v imenu — krščan- nujnih predlogov, ne bi razprava o predlogu
V daven i občini Kaštelir. krajne občine ske^a tačeIa !! - Jaz vprašam: je-li to v zbornici pospešila stvari. Nujnost naj se Vižinada, v kateri se sploh govori hrvatski, P°	U«enika: «0 d p u s t i svojemu odkloni, predlog pa naj se izroči odseku,
je vaški župan pozval k sebi hišne gospo- sovražniku in stori mu dobro» ? ! Ali je po- Posl. Tam bosi (Tirolee) je govoril za nuj-darje in jih je izpraševai o tem in onem, stopanje izvestnega gospoda na Dunaju v so- »ost, Povdarjal je kako škodljiva je klavzula samo ne o občevalnem jeziku. Do onih, ki	s	najvzv,senejim naukom?! Ali ni v pogodbi z Italijo za vinogratlnike v Istri
niso prišli k njemu, je poslal nekega Itali- KrxPt Prfciil 8VOJ° Hr5no kri za vse VJinh in je prosil zbornico naj glasuje /.a nujnost jana, ki se je nedavno temu priselil tja. Tudi tudi za svoje sovražnike ?! «On» pa ne odpušča! Biankinijevega predloga. — Nemec G rt, s s ta ni vpraševal |M> občevalnem jeziku in je Sv"Je »ovražtvo nosi mož tudi tja ven, izven je govoril proti nujnosti češ, tla to ne gre, odgovarjal onim, ki so mu povedali ne vpra- j ožj« domovine svoje, v parlament na Dunaj, j da za vsako stvar ni smeti staviti nujnih šani, da je hrvatski njihov občevalni jezik : kJer Je na^ih itllk že ma,a peščica! A š e ti
razkrojili! V
in tla so Hrvatje: <^nesto e tutto niente, qua nt>n gavemt> Croati. (To ni vse nič, tu nimamo Hrvatov.)
Veliko vprašanje je, da li je c. kr. |m>-litična okrajna oblast v vseh davčnih občinah vojega obsežja. v katerih se govori hrvatski, a so tibčinske oblasti vpisale italijanski kakt>r občevalni jezik, postopala na isti način, kakor je storila v K rasici : da-li je namreč Hrvate, za katere je italijanski vpisan kakor občevalni jezik, izpraševala o
so se razkrojili: \ e C 11 a sra-in o t a !
Ali tisti narod slovenski, ki ni še tako srečen, kakor so drugi narodi, tla bi mogel biti borl»o za večo ali manjo mero politične vlasti, za nadvladje tega ali onega «načela*, ampak je v obupnem položenju, da se mora boriti za nago življenje, to je: za — vse, ta narod vas sme klicati na odgovor : kako morete tako postopati?! Ste-li šli na Dunaj za svoj osebni šport? Ali vas nisem poslal tja gori željno
ni smeti staviti predlogov, ker to tla le ovira parlamentarno delovanje. Posl. \V o h 1 m a v e r je tožil, tla se radi narodnih prepirov nič ne stori za gospodarske stvari. Nujnost Biankinijevega predloga je bila odklonjena in se je predlog izročil odseku.
Na to je poslanec K a 1't a n (Cehi utemeljeval svoj predlog o občilih po vodah na Ćeškem, Moravskem in v Šleziji. Stvar je važna toliko za Cehe kolikor za Nemce in obžalovati je, tla so obema narodoma potisnili orožje v roke, mesto, da bi skupno ko-
rakaia naprej na plodonosnih tleli. Ako se ne (ion« hitn> mobilizirali pred novimi trgovskimi m <*ariuarskimi pogodbami, je zgubljena na^a p »zieija n:t svetovnem tržišču. Tudi nujnost Kafuinovep j»re«il<»tra je bila odklonjena- lstotak» nujnost predloga poslanca Virhod.la za odpravo erariških mitnic. Slednjič je l»i'a odklonjena nujnost predlog* |>o-
ko bi enkrat začela pisati taka svarila tudi	Mi ne l>i niti omenjali tega, da ni laška rta adreso Labov ?! Kaj, ko bi |>ovedala tem	stranka očitala našemu dru. Rvbaru, da je poslednjim, da le oni se svojo nestrpnostjo	tujec, ker je — Celi ! Sedaj pa je sama tako nosijo odgovornost za vse zlo, ki nam pri-	i brezobrazna, da p?: poroča češkega Zida celo haj a iz sedanjih bojev?! Kaj, ko bi enkrat	v odbor najbolj narodnega društva, kjer bo spoštovana »Triester Zeitung« začela govoriti	sedel med slavnimi Hortisi in drugimi takimi pošteno, da tudi Slovenci pripadajo narodu,	junaki. Ta masten grižljaj priporočamo poki iina pravico do ekzistence, da tudi Slove-	sebno «Avanti«-ju, v jeden dokaz več, ko-
»lanca 11,1 na za zboljšanj.; položaja poštnih uec ima v sebi čuteče srce, ljubezen <1»svoje liko je vredno judovsko narodno prepri-
eksf»editorjev.
Včeraj lule uložene tri važne interjMv Im-iie. S i- h o ti e r e r interj»elira radi zase-danja kosa zemljišča v K i ta ju, Nemec Kun ke s tovariši radi izveden |a nare liie o od pra v i
krvi — narodni ponos in čut, na katerega	čanje!
treba ozir jemati ?! | Se nekaj- Pišejo nam: Včeraj je nekdo Dokler se to ne zgodi in dokler bo svoje	pisal, da je še 14 družin, ki niso še vpisane lepe nauke ekspedirala le na ('eško in za	z:i ljudsko štetje! Jaz Vam povem, da v onih nemške radikalce, a ne bo hotela videti, kako	14 družinah niso vštete one družine, ki sta-jezikovnih naredit Možje se najbrže i ^ tesno okolo nje gazi občutljivost najiojal-	i.njejo v liiši štev. 18 v ulici Giulia, kjer se jez«-, da <Vški iezik ni še s koreniko izrut I nejili podanikov in se ne jemlje nikakega	ni ne popisalo in ne vprašalo dotičnih stanovih uri lov' in p .-L llauek rudi pogovora <«ira na lahko umljivo, k r popolnoma	valcev kakih podatkih! Morda pa ne treba cesarjevega / ..In-insk m svetovalcem dunai- j vpraviČeno razburjenje istih: dotlej ne bom »	tega, ker je lastnik iste hiše — magistratu! skim llavranekom na ple,u me-ta duuaj- i verjeti v resnično pošteno voljo zapleć-	„radnik!?
sporočili smo bili tudi mi. da je ce-	nemškega lista.
•r..vori z THč n in gocp.idoiu. Mari v Dragutin Gr de ni ć
»Narodni dom.« Od sv. Jakoba nam V četrtek dne pišejo: Dan 22. febrtivarja li»01 ostane nam
sar če
hočejo u. rn~k -rditeži ee-arja poklicati na 2\ so pokopali v Križevcih na Hrvatskem	šentjakobskim Slovencem neizbrisljiv. Tega odgovor 11 opravičevanje! !> u zornega rodoljuba, jednega najodločnejših in	dne p r i š a je hiša na cerkvenem trgu Tu moramo Še omeniti viharne prizore najuglednejših pristašev stranke prava, za-	št. 4 v last »Delalskega kons urara- < 'ehi in predsednikom. k«-r je posled- stopnika križevackt-jja okraja v hrvatskem	nega društva pri sv. Jakobu«. To nji včeraj dal *• tati ie tri eeske i'iterp<*laeije sal>oru Dragutina O rde ni ca. Urednik	je naš »Narodni dom«. Od velicega navdil--ev«'da v nemškem prevodu). <'ehi -o očitali »Hrvatske«, dr. T resic-Pa viči«, je imel krasen	šenja in nezmerne ra veselja radi te piidobitve
nagrobni govor, v katerem je slavil pokojni-	ne pravimo danes druzega, nego: Vsa čast
kovo delovanje in posebno povdarjal njega	in kvala našemu narodnemu vzbuditelju g.
predsedniku, da nadaljuje svoje nasilstvo in so hoteli vedeti, kaj je z. ostalimi češkimi in-terpelacijami 1 Po-d. Fort je vprašal, kje je neustraš nost in junaštvo v narodnih bojih. F. Rak uši, ustanovitelju in predsedniku »De-
garancija. da je prevod interpelacij pravilen? <»r<d Velter se je izgovarjal, da se je stvar gled«- nenemškili inierpeiacij odločila še le predvčerajšnjem in da ni bilo možno preskr-l»eti ostalih prevodov. Prevaja tla jih urad za
Tržaške vesti.
katoliška »Edino*« krivoverskemu
prevatanje državnega zakonika. Posl. Kra-
mar je vprašal predsednika, kdo mu je dal »Primorskem* listu«. V Gorici se je usta-
novilo društvo (konsorcij) za vzdrževanje ča-pravico |M>venati prevajanje omenjenemu	*	,
-	111	1	sopisa »Primorski list«. V tem društvu so
uradu 7 Ivo predsednik, ves v zadregi, iz- «
1	.	-	1	- - . • skoraj izključno slovansko - latinski svečeniki,
javil, <la na vsa ta vprašanja »odgovor* jutri«,	....
■ i 1	.	i - - , Glavni sotrudniki pri listu so nekateri tjo-
)e zavladala \esei<Ht jm» vsej zl»oriii<*i, na kar	....
- 1	-1»	1 • • 1 i	snodje, ki v goriškem
je začel govoriti 1» 1 a n k 1 n 1, kakor poro- ' J	0
>11 |M>rn i ki (jni^vo<t prorokoval je nekoč g. Rikuša, da
listu so tudi večinoma slovenski duhovuiki, 1	r 1 1	*	.......
' od sv. Jakoba se morajo razširjati žarki na-
ki so naročeni nanj po več istisov ter ga raz- ,.0(jne
lavskega konsuranega društva«, kateremu gre edina zaslugi za pridobitev omenjenega doma. Srčno hvalo izrekamo pa t u ti i v e-1 e v r e d n e ra u g. dr. Gregorinu, ki je zelo kočljivo stvar spretno izvel. Ta dva gospoda sta orala in sejala, a »Tržaška posojilnica in hranilnica« je dala svoj blagoslov. Hvala presrčua tudi njej !
Živeli naši vzgled ni voditelji na tlel u za našo gospodarsko organizacijo!
eauio gori.
Parlamentarne stvari. Včeraj je predsednik zbornice grof Vetter (tovabil k
Od SV. Jakoba nam pišejo: Ko smo semeniscu vzgajajo ,,rtta|H)Vjh jirj sv. Jakobu »Delavsko konsumno ;en*ški stan. Podporniki .._____ ________1.......1 •	r> 1...-
sebi načelnike klubov na posvetovanje
Došel Ai,'.iaJ° IueJ U»<l«tvo.
zavednosti mej tržaške Slovence in danes, dne 22. februvarja se je uresničilo Ra-
Kakšen bi moral biti torej »Primorski	kušeno prorokovanje. list« po svoji vsebini in po svojem delovanju po;.drav naj bo vsaj za časa prvega
na verskem in narodnem polju?! V resnici	navdušenja: »Živio Rakuša !« pa je tak. da ga ne sme brez pohujšanja v Vro^a prošnja do vseli slavnih žtt-
roke vzeti veren katoličan, še manj pa pravi	paDstey na5e g|rne d<MiiOvine. Zavod sv.
jalisi phne Lichtenstein in Poljak Javvorski domo- »li rodoljub. Omenjamo zlast. njegove	Nik„laja, zavetišče za brezposelne služkinje
>ta pritrdila takoj. Nemca Kaiser in Gross članke: »Napeljavanje v staroverski obrede.	y Tr9m <leluje mirno> ,)re/ hrupa in žuma.
Toliko zavijanj, lažij, krive vere, in napadov
je tudi iniiiister>ki predsednik, ki je apeliral, naj omogoči prvo čitanje vlatlnih predlog. Romun Lupul je menil, naj bi bih po dve ^ji na teden p«»svečeni vladnim predlogam, «lv«- pa nujnim predlogom. Krščanski aoei-
ter ( Vli Pacak -o bili drugačnega raenenja.
a deluje vspešno, o čemer priča dejstvo, da

da I,.»polov predh^g ne odgovarja	najdražje verske in narodne svetinje je v tekl! 2 let in 4 rae8€Cev veprejel pod
slovnemu redu. Šn.teršič, Lupul in Kath- »"»» ^	in "'kjer, tudi v listih naših 8V;(je okri,je |1!l(1 130D dekUt. To število kaže
izrekli za pospeševanje parlamen- najhujših nasprotnikov, čitali, izvze.nši njih ^Bno kj|ko |)otrelien je bil ta zavod. Tega
rein so
»e zavedajo najbolj dekleta sama, ki kar tru-momu vrejo pod njegovo zavetje, z bok česar so njegovi sicer obširni prostori vendar pre-
tarnega dela. Ministerski predsednik je po-	*vrle soboritelje«, ki se zbirajo okolo »Ri-
ja-nil na tozadevno vprašanje posl. Baru-	creazione«, »Arnicat in »Avvenire«. V ome-
reiti.erja, da so .e vojaški nabori Že začeli,	njeuih člankih so napadli slovansko cirilico,
\ko -»e zakon o kontingentu novincev ne	»P'^ano po svetih bratih Cirilu in Metodu in	^„j" Defe!eta Utre] ved(>, da so tu varna
reš, d- I... laarca. bi se moral nalx,r milo-	»»sveeeno po rimskih papežih. Napadli so	pre<j vsako navarnostj0 in vsako zlobno roko.
/it . kar bi pc^vaoč.lo velike neprijetnosti za	^^to slovenske unijatsko cerkev in iraeno-	Ak|> se pa je veadmr dogodilo da se kakerau
prebivalstvo.	vali njene obrede staroverske. Učili so nauk,	deUetu dogodila še tako mala krivica, potem
kateremu je načelno nasprotna sv. katoliška	ptmdn^ z*vod, da se ta krivica odpravi
vladne rerkeV' da se i,na UV6flti V ^kvene obrede	fiim J)reje 1)ekIeta w |)a tlldi hvaležna ter
moderna slovenščina in izbaeniti sveti staro- , . -	, , _	,	.
kažejo svojo tivaležnost s tem, da se ob neslovenski cerkveni jezik, zmešali so pojme,	, ,. , .	.......	,
__ , , , j i . .	oeijan m praznikih zbirajo v zavodu ter prilogom, naj bi načelniki delovali na stranke, ^^ spada \ < erk\ i \ s\et« obrede in kaj ^	tekajo vanj kakor bi prihajala na svoj rodni
1 ,	•	1.	i -1 i • inei navadne javne eerkveue pobožni>sti. Vr-	1	- » , .	. .	..
<la l»i omejile nujne predloge, so tule naje J	.	. .	dom. ov«>jo hvaležnost pokazujejo pa tudi s
i-	i .	.. /, , . . hunec svojemu fanatičnemu sovraštvu proti	1	• ,	,
zadovoljtK' vs«' stranke, izvzemsi ( ehe, ki <*» ^ .	• t	,	1 ..	tom, da so poštene, pridne ter udane svojim
Posl. 4 ernv je predlagal, naj bi se po vrnili k zistemu. po katerem bi se predloge razpravljale v predpoludauskih, nujni predlog pa v popoluilanskih sejah. S pred
-«. 1	, , .	. . . Ciril- Metodovi cerkvi so postavili v svoji	,	,, . ,	,	. ...
izjavili, «ta niso |MM>ftlas<*eui v tako pritrje- .....	..	.	gospo<larjera. (jrojenke zavoda ne vidijo v
* '» 1 1» 1 ■ . 1 L- .1	1 - - trditvi, da je Ciril- Metod i jsko cerkev iznašel
nje. 1 o-;. I aeak |e očital Kathreinu, daje in	J	J
,	, 1 * 1 ■ t'* 1 * ■ 1 1 * * Pod gornik in ne papež Hadl'ijail II. Kam
trigiral v ta namen, da so I11I1 < eni izključeni	w	r *	J
, , ..	, ......	. očitajo, da vedoraa lažemo, ker smo trdili,
\7. nacelniftva proračunskega 111 zelezniskega od-	J
, r- .> -	i -1 ..... 1 - da so v hesedaii - napeljavanje v staroverski
-eka. Kathretn se je I > ni ml. lAjavirsi, da je	t j j
,- i, ..." .	- » -i	- obred« poti staroverskein obredom hoteli tako
pripravljen "ntloziti <*asi nametniku proračun-	1
,	,	, . . . .	.	, imenovati sv. katoliške unijatske obrede,
skeinu odseku. 5»lednj;c je bil vsprejet pre<l-	J
log |MislatH*a Paea'ka. da «*• načelniki klulH>v
še enkrat skličejo na |H»svet*»vanje.
, .	.. . . . . ljudi lahko napeljuje na staro vero, ne pa na
< eski klul> ie v<-eraj storil sklep, ki	1	1
Konfuznost jih je tako daleč pripeljala, da so pozabili, da je vera duša obreda, da se torej
Je
priča o bratski ljubavi. V*e tri svoje mandate v odseku za klavzulo o eariui na vino
staroverske obrede, k 1 t e r i h 11 i. In da res ni stan »verski h obredov, to znate sami, ,	, , , sicer vam pa tudi mi dokažemo prihodniič v
•KCiini k lu 1 m *	1	"
imenoma :
Nenavaden dogodek. Si
ster Zeitunf;^ konstatuje
iiio<*nja »Trie-nekakim /ado
svojih gospodarjih mučitelje ia zatiralce, pač pa dobrotnike in vzgojitelje. Družinam pa, v katerih je zavod prepričan, da bi v njih trpela čast in nravnost našik deklet, se ne dajejo nikake služkinje.
Prepričana sem bila že pred leti. da je v Trstu tako zavetišče potrebno, a da je tako potrebno, 1»; ne bila mislila. Človeku se niti sanjati ne more, koliko sramote in solz zakrivajo tržaške stene, koliko je uničenih mladih bitij, ki plakajo raed stenami hiš sramote.
Ne trdim, da so tu izključno le slovenska dekleta, ali večina teh nesrečnic p r i p a d a v e n d a r - l e naše in u u a r od u!
je prepustil »Hrvatsko - slovevi_____ _______
■, ... ,, ....	,	daljšem članku.
Kobicu. IJorcieu in \ ukovicu.	J
Tudi prinesemo čiste in jasne katoliške nauke, katere so »latinski« učenjaki okolo
voljstv,.m. da Cehi vzlie vsem viharjem teh j Primorskega lista« v svojem latinskem fana-	j p^ ^ vi V8i? ki 8e prepirate za ,na.
tizinu tako lahkom.šljeno in brezdušni, *«-jfcl||€ ter vidite 8mrtno <)rožJe proli lastriemu
sramovali.	l)ratu } prjdite in poglejte v bolnišnice in
Puro sailglie triestin. Po tržaških v<»-	prepričate se na lastne oči, da tukaj plakajo
galili vidimo te dni lepake, ki priporočajo	ju prosijo pomoči dekleta v najlepši ženski
kandidate (ki bodo seveda tudi izvoljeni)	dobil Dekleta, katera bi delala čast nam in
za odbor <L,ege nazionale». Med drugimi	naši domovini, ako bi bile imele koga, da jih
imeni zavzema jako odlično mesto na kandi-	hrani pred gladom in liijeno-uničevalko žen-
dni riis«» znstili lM»sed<- ol>strukcija, ter se nadeja, da <'ehi ne jn»sežejo po skrajnih sredstvih. Se ve<" : ■ »l» t^j priliki je dogodilo nekaj nenavadnega za naš nemški ofieijozni list: s v a r i namreč Ne m c e, naj imajo več o r. i r o v do nar o dne občutljivosti < ' e h o v I Pa še več : žu^a eelo nemškim radiknlcera, da IxkIo oni morali not-iti vso odgovornost, ako pride kata-strota nad parlament.
Ali ni to nenavaden dogodek : pametna beseda v našem oficijoznem listu ti/.iroin na IhjJc me<l Nemci ali Cehi? Kaj, ko bi »Trie-ste' Zeitung« začela svoj lepi nauk izvajati v svoji hiši in z ozirom na Slovence? ! Kaj,
datni listi odvokat dr. Pavel Reiser. Kilo je ta tir. Keiser ?
Dr. Keiser je Zid z nemškim itneuo.n, a rojen v Pragi u» vsi njegovi sorodniki so odločni pristaši češke stranke. T-tkega čistokrvnega «tržaškega Italijana* pri^»oroča laška
ks sramežljivosti. Padle so in so zgubljene za vselej !
V tej stiski se je ustanovil zavod sv. Nikolaja ter je že preprečil sramoto mnogih slovenski k deklet, stri je hijeni glavo, potegnil jej iz žrela našo nedolžno žensko mladino.
stranka nič manj, nego tajnikom ultralaške Hijena sika sedaj na vse strani, ker je uvi-lege. —	dela, da, dokler imajo dek'eta tako močnega
varuha, ne pade jej več nobena žrtev v žrelo. Le ta hijena združila se je sedaj se svojo tovarišico hidro - irredento ter sta napeli skupno vse svoje moči, da uničita to krepko trdnjavo ; deloma e j i m a j e tudi p o-s r e č i I o, kajti ta trdnjava nima več lastnega krova! Stanovanje, ki je last Žida, nam je odpove <1 a n o i n seliti se nam bo. Ali kam? Slovenskih stanovanj nimamo na razpolago, ako pa zaidemo zopet k našim zagrizenim nasprotnikom pripravljenim nam je biti, da nas isti zopet poženo iz pod strehe!
Sedaj smo torej na cesti brez strehe in premoženja! Kam se obrniti, kje iskati pomoči, ako ne pri onih, ki so dolžni n a m p o 111 a g a t i ? Slovenska županstva so takorekoč moralno prisiljena pomagati. Saj ne zahtevama Bog vedi koliko, marveč zadovoljni smo, ako nam vsako županstvo pribiti na pomoč samo se svoto 10 kron na leto. S tem bi županstva koristila v prvi vrsti sama sebi, kajti zavod je prihranil istim že velike svote bolniških stroškov, ker vsprejema tudi obolela dekleta v svojo oskrb. Zdravi jih rodoljubni g. dr. Martin i s brezplačno i 11 zdravila <1 o b i v a j o tudi p o z n i-žanih cenah. Dobrote Človekoljubnega zdravnika pa zavod ne sme zlorabiti, pač pa bo njegova dolžnost, ko pride do nekega imetja, da ga vsaj deloma odškoduje.
Kake stroške bi torej imele občine, ako bi mi taka dekleta pošiljali v javno bolnišnico, kjer ne le, da nimajo, če tudi za dragi denar, iste postrežbe, pač pa jih še žalijo v najsvetejših čutstvih. To bi bil torej tudi mate-rijalen dobiček občinam. Kaj pa naj rečemo v moralnem in narodnem oziru ? To se ne da pisati in to vedo najbolje naši nasprotniki — zato je taka gonja proti zavodu. Oni dobro vedo, da jim pojde vse gladko iz pod rok, čim pridobe nase žene za-se. Kedo - li je po-tujčil neštevilo našega življa v Trstu, ako ne naša slovenska mati ?! Oni jasno vidijo, da jim je odklenkalo za vselej čim se naša žena v Trstu vzbudi. Oni uvidevajo, da širjenje njih narodnosti sloni iz naših potujčen-nih žen. Oni vidijo torej, česar naši slovenski možje nočejo videti v svoji zaslepljenosti, namreč to, tla narodu preti polom v prvi vrsti od strani naše slovenske žene. Potujčena žena tujčila bo tudi svoje otroke; zavedna žena uzgoji pa krepak naraščaj, kateremu pa njih gnjila kultura ne pride do živega ! V zdramite se toraj, slavna županstva in drugi rodoljubi, ter prihitite nam na pomoč, da rešimo iz kritičnega položaja našo žensko mladino.	Z ni a g o s 1 a v a.
Razširjenje vodovoda - Aurisina«.
(Brojenca). S Prošeka nam pišejo: Slavna družba »Aurisina« napravi nov vodovod, ki 1» » izveden po sredi križkih, proseških in kontoveljskil: vinogradov. Teinu vodovodu bo namen, dovajati v mesto veče množine potrebne vode in sicer iz izvira Brojence. Družba »Aurisina« ni našla druge poti nego
preko gori omenjenih vinogradov. Dvakrat so precenili dotični svet, da so v prvič preveč na debelo cenili, je sledila druga sodna cenitev, radi katere so prizadeti posestniki zelo nejevoljnji. Slavna družba naj blagoizvoli vzeti na znanje, da se vodovod izvede kje drugje. Kajti vprvo bi se naši vinogradi, ki so bili dosedaj lepo v zavetju, preveč odprli poželjivim izletnikom v Miramar in bi se le-ti ; slobodno posluževali vsega, kar siromaki pri-jdeljujejo s težavo. V drugo pa ta slavna družba niti ne misli ta naša tla, ta naš zad-I nji zaklad plačati tako, kakor je vreden ! j Ona misli marveč kar tako z lahka pridobiti to ubogo rajo za svoje koristi. Ali ta raja se je začela zavedati in ne misli kar tako utak-ni ti svojo glavo v zanj ko.
Zato so se storili že potrebni koraki v obrambo pred to krivično namero. Tudi za povrnitev škode, ki so jo vse leto delali z. merjenjem, so se storili potrebni koraki. In na zadnje zahtevamo najodločneje, da nam ustvarijo popolno varnost za naše sadeže ter da nam na svoje stroške popravite zidove okolo zemljišč, ki bodo močno trpeli po izvrševanju tega projekta. Nadejamo se, da slavna družba ne prezre naših opravičenih zahtev.
Jeden prizadetih.
Nov zdravnik. Dr. Artur ltebula je pooblaščen izvrševati zdravniško prakso v našem mestu.
Umrl je včeraj tukajšnji nemški jm»«1-konzul Emilij MiiUer.
Iz ljubosumnosti. Sinoči ob ti. tiri sprla se je l?-letna Norma Krasna pri sv. Jakobu s svojim ljubimcem lB-letnim Edvar-
i.mu Feluerjeni. Med prepirom je on potegnil n«.* in prizadel žnjim svoji Normi nekoliko ran, ker, kakor je izjavil |»ozneje na policiji, ni hotela nič več vedeti o njegovi vroči Iju-oezui. Normo [mverali zdravniki, Edvarda pa redarstvena oldast.
Razne vesti.
Čudni kulturonosci. Ex|>edieije generalis-sima Walderseea v Tianfu, toliko hahalo naznanjene od nemških listov, ne bo. Čitatelji vedo, že zakaj. Cesarski dvor je privolil v i
j opozoril jih je na naloge shoda, je izrekel svoje zadoščenje na tem, da so zastopane vse narodnosti in je zaključil svoj nagovor z živio-klicem na cesarja, kateri klic je bil navdušeno sprejet.
Na to so bili izvoljeni v predsedništvo
/a družine, poškodovane po požaru kaznovanje kitajskih dostojanstvenikov, ka- žll(nmje \K S<dnograda, Lvova, Gradca in
kor zahtevajo vlasti; le tt» je prosil kitajski dvor, j Trsta. Za tem so prešli v razpravo o dnev
t h Ki ol v ulici Molin a rento. Današnji »Pieeolo« jM»roča, da je dobil inšpektorat
tla se dvojica obsojenih dostojanstvenikov nem re<|u.
hiše za nbo^re ](M> kron, da jih razdeli	!zaduši mesto <d»glavi. .Ag.amer Tagblatt. Odlikovanja porodom pariške razstave.
• .	•	i	i	rniM/M Lr t>»m n ■ It foim itniđn J*» ti ir«>i r:ir-	i \ T T vr t t oo .	tr . l_ _ :___1 - • 1:	t „
opaža k temu : Iz tega opisa je torej raz-ulici Molin	je grof \Valdersee le zato žugal,
da z ognjeni in mečem udre v Taienfu, ker se mu je zdelo, da je kazen zadušenja — po kitajskih pojmili manje srunotna — pre-l»lat;a.
Iz Singapora javljajo, da je kitajski cesar privolil v kazni, zahtevane od vlasti. Kazni
ul>oge družine, ki so brez strehe in pohištva vsled še naznanjenega |s»Žara v a ven to št. 31.
Kakor se nam poroča <m1 strani poškodovanih družin samih, pa so iste vse skupaj dobile komaj 40 kron. Radovedni smo sedaj, kje je ostalo ž* *»0 kron. Teh 40 kron ie razdeljenih med * družin tako le:
Družina v stanovanju št. 1. b K: št. 2, 4 K ; št. »i, 1 K : št. S, 5 K ; št. 5 K :
st. 10, t» K; št. 11. '1 K: št. 7, s K: skupaj torej 40 krott.
Ker so to mine slovenske družine, pri-
iHjročamo jih blagim -sreetn naših čitateljev,	_v	, „
lMuiiacc zdravilo Da se izogne moda j.m, kdor more, pomajra v uesreb, ,n ve- reI)itn^a I|(^,t)rrtZllin; je„ja, dovoljujemo si;
DUNAJ 23. (15) Kakor javljajo listi, je cesar povodom parižke svetovne razstave podelil .">00 odlikovanj Avstrijcem, mej istimi generalnemu komisarju, sekcijskemu načelniku Einerju, veliki križ Fran Josipovega reda.
Obisk cesarja v umetniškem domu.
DUNAJ 23. (B) Njegovo Vel. cesar
Zahvala!
Podpisani se najtopleje zahvaljuje vrlemu pevskemu društvu »Aclrija katero je brezplačno pevalo v cerkvi in na pokopališču <> pogrebu pok.
Ivana Rebeka
Barkovlje, dne 20. februarja 1901.
Žalujoča družinu in sorodniki.
liki bedi.
se izvrše te dni, kjer bodo poslaniki kontro- je obiskal danes razstavo akvarelistov (slikarjev) v umetniškem domu.
Državni zbor.
DUNAJ 23. (Zbornica poslancev). Pred-jsednik je otvoril sejo <»b 11. uri in tričetrt. ; Poslanec Haase, ki je danes prvikrat prišel v zhomieo, je storil obljubo. Predsednik je prijavil, da so posl. Eisenkolh in tovariši
lirali izvršenje tega čina. »Agr. Tagblatt« zaključnje: Sedaj ne treba nič druzega še, nego da »zmagoviti« \\"alder;-.ee »skalpe« usmrćenih obesi na svoj pas.
na
izrecno pov<larni, da je izdelovanje in pro *lož Z t'l jajci. < ud ii ljudje «> t po- dajanje inseriranega, izdelka bilo dovoljeno (nemški radikalci) neko interpelacijo, ki je
provzročila izpodtikanja umaknili na hijalen
prvo redno sobranje
Posojilnega in taimep društva
v Ki e manjih.
lieaji v -lol<odni luki, ki vam kar ne morejo z odlokom <♦. kr. nainestništva v Prairi od I ,
Ine ">. maja 18115 št. (i1266 in z otllnkrm
videti mimoidočega človeka, ak« ima — polne žep. Včeraj je zopet hotel poštenjak h ran M. iz Kovinja eksj»ortirati 72 j»je, kar mu je pa na žalost preprečil neki stražnik in mu ftovedal. da sprejemajo tudi na tamošnjem n-;»ektoratu rako blatfo, inkasirati treha se-ve«la v blagajni T>£<ir. Ne vemo, da-li je bil trgovee z jajei s tem »pšeftom« zadovoljen ali ne, no laktum je ta, da se je res jw>dal na inšpektorat, kjer je spraznil vse svoje žej>e i n 72 Jaj<* izr«M*'il ofieijalu Schnablu. Za plačo f»a se pon^enijo v ulici »t »m-gnr«.
Taka o sod a je zadela tudi Ju sta S. z <iret*% jednega onih navadnih trgovcev s
uknjižene zadruge z neomejenim poroStvom
ki se bode vršilo v nedeljo dne 3. marca 1901
ob 4. uri popoludne
določbam in hrup na strani Vsenemcev, mej klici v centru) se sledečim dnevnim redom:
način in izjavil , da ta interpelacija je obse-zala le avtentičen prevod «moralne teologije polnem ol»segu J Alfonza Lupanja! Proč od Rima! (Velik
e. kr. miu'sterstva za notranje stvari na Du- .	,
naju od dne 10. novembra 1895 št. 17464 \zala le avtentičen prevod «m„ralne teologije
ter tla odgovarja oglas v vsem dosedanjim postavnim oblastvenim zahtevam.
Trgovina in promet.
Narodno • gospodarski pomen k i III.
I Dr. Kathrein je zaklical v hrup s povzdig-njenm glasom : Jaz protestujem vimenu vsega kluba mojega proti temu ostud :emu suinui-|čfnju. Nikakor res, da je ta interpelacija na-tanjčen ali le približen prevod moralne teologije Alfonza Laiegerja. (Mej klici) VVolf: Proč od Kima! Katrein : Jaz moram v itnenu
»Dobra« imajo v narodno-gospodarskem
pogledu pomen le / ozirom na njih vrednost,	katoliške cerkve odločno protestirati. (Viharno
Naš razum se neprenehoma bavi s cenitvami	pritrjevanje in ploskanje.) VVolf z močnim
»dober« ter jih presoja, da-li so porabna za	glasom: Proč o«l Rima! Proč od Rima!
koliko so (Velik trajajoč hrup, glasni mejklici. Več poslancev se oglaša za besedo) Predsednik je
-da ikorjem : imel je .*> kg. tega blaga v žepu,	zadovoljevanje potrebščin in tudi njega so [»»slali za ino^em »od jaje«.
I'fopil >e je v pijanosti. ."»0-letoi Si
m«'n Jura- i/ Sil.enika in 25-letni Karitl < 'arli	vrednost za poralni in vrednost za zameno, pelacije Schouerjeve. Seja se vrši sedaj.
iz. i re-a. <>l>a mornarja na parniku «Pi-az-	katera slednja je v glavnem upoštevana v
zatu-». -ta -«• vračala minolo noč ob |K»lnoči	trgovini.
uporabna.
Vrednost »dobra« pa je dvojna in sicer odredil tajno sejo za preči tanje druge inter-
piiuna iz mesta na parn:
k.
Vna ja politika Japonske.
BEROLIN 23. (B.) Wolfova pisarna
Na inostiču, ki vinli na parnik, pa sta zadovoljuje j otrelmčiuam mnogih, poeeUna i zvrnila in padla v morje.
Vrednost .dobra« je splošna, ako isto javlja iz Tokia: Z ozirom na predstojeČo de-
bato v parlamentu glede vnanje politike Ja-(specijalna) pa, ako dobro le zadovoljuje po j |>onske, so tukajšnje vladne novine ostro na-Na obupno upitje priplul je na pomoč trebščinam gotovih omejenih ljudskih ali 8t0!„le proti trditvam ruskih listov o politi-
finančni parnik «Andreas», čegar moštvo je d.....1 lil...............krogov.	iluM približanju Japonske k Rusiji.
izviekl<» oba ponesrečenca Dezavestna iz morja.	Afekeijsko vrednost ima dobrt», ako služi	~
Skušali -si ju spravit: k zavesti, kar se le jHttrebščini jednega posumičnika. jim ie s pom<K*jo došlega zdravnika iz zdrav-	Cim večemu številu potrebščin služi
u;-ke j»ostaje, dr. R........ tudi posrečilo pri dobro, tem obsežnejega je njegova vrednost.
< "arliju, Jurašu pa vsi pw<kusi niso mogli jm>-	Menjalna vrednost je razmerje poral>ne I
magati, ker je med tein >e mnrl.	vrednosti jednega dobra k porabni vrednosti
Truplo utopljene:! so pre|»eljali v mrt- družeča dobra.
P»itstV(> zamene je v vsem našem življenju ukoreninjeno; priroda in človek se nahajata vedno v procesu zamenjavanja.
Menjalna vrednost ima seveda zi pod-
vašuico pri sv. J ust u.
Požar je nastal včeraj zjutraj v hiši št. 7. uiiee Rossetti. (Mtgasili so domačini sami ; škoda je malenk«wtna.
Oražbe premičnin V poned., dne 2f». februvarja ob 1U. uri pre«i|.K>liidue se bo<io vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ei-vi ine stvari vršile sledeče dražl»e premičnin : v ulici Ri-<orta -tev.	in v Skorklji, že-
lezna blagajna ; na < >j»činali, voz : v Sv*. Križu ^t. 4<», vintt ; v ulici Fontana št. 1, hišna oprava: v uliei delie Poste št<*v. 14, hišna oprava; v uli--a Madonnina št. 2, a pa -atir na plin.
Vreuteuiki Tfitaik. Včeraj: toplomer o4» 7. uri rjutraj 'J Zi, oh 2. uri (»opoludn-M.H C®. 'I'lakom«T (»O 7. uri zjutraj 7l»t> ">. — Danes plima ob 1 1.7)2 pred p. in ob —.— imiii. ; <iseka ob li' pred|M»ludne in ob (M»|M>ladne.
»TrgoTsIt« izobraževalno društvo- bo
imelo jutri v nedeljo dne 24. t. m. ob 4. uri in tri četrt ;»opoludne svoj občni zbor v prostorih »Slovanske čitalnice ulifa S. p ran-
Te novine izjavljajo, da vojaški vspehi Ruske v Mandžuriji niso toliki, da bi strahovali Japonsko.
Vojna v južni Afriki. LONDON 2:i. (B) »Dailv Telegraph« javlja iz De-A ara : Po splahnenju reke Oranje, ki je bila poprej narasla, je omogočdo bežeči in Burom, udršim v kapsko kolonijo, da so prekoračili rek<i in se umaknili v slobodno državo Oranje. Vendar pritiskajo na Devvetha in Fronemanna geeral Knox in
la£fo poraluio vrednt»st, vendar pa se ti vred- (IrUtrj angležki vodje, nosti ne pokrivati vsikdar, ali bolje: ne gresti vedno vsporedno. Lahko se v gotovih sluča- , jih poralma vrednost »dobra manjša/ med
tom ko se njegova menjalna vrednost veča, 53 osebe pa so umrle. Poleg tega s ali pa narobe. Navidezno protislovje — ne irttem tednu 104 črnci v zdravniški resnično — nastaja radi tega, ker se vrednost dobra motri z različnega stalisča.
KAPSTADT 22. (B) Uradao poročajo: V tetlnu od lt> —16 februvarja je obolelo na kugi 20 oseb — 1 Kvropejec in It* črncev.
bili v oskrbi.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON 23 (B) »Siaudard« javlja i/.
.\[ed omikanimi narodi potiska menjalna Saugaja, da je izdan cesarski dekret, s ka-
vrednost |K»rabno vedno bolj v ozadje. Kolikor bolj prvotne pa so razmere narodnega
terim je ukazano uradnikom v Pekingu, naj palače v »prepovedanem mestu« hitro po-
g»»spodarstva, kolikor bolj osamljena so (»sebna pravij„ ZOpet in jih pripravijo za dvor, ki, gos j m »d a rst va. toliko mero ilaj nejŠa je porabna kak(ir so ^„je zaduje <lni meseea marca za-
vrednost pre<i menjalno. Vsako dobro ima svojo vredi iHt. ker kakor hitro zgubi vrednost za vstko potreliščino. v istem treuotku j neha biri dobro in je jMitem le navaden pred j met. navadna stvar.
Kur/. 41/20/o tržaških srečk ua du (tajski borzi je te dni poskočil na l>00 kron j m sieer za celili lf>0 kron, kar je v zvezi s ; •*esoo št. 2 . 1. nadstropje, s sletlečitn dnevnim teII1? ,|rt |K, \ junija t. I. zadnje srečka-
p 1 isti Silila n in.
i
S 1
Odvetniški koncipijeDf |
in kazenski zagovornik išče mesto. ^ Naslov se izve pri upravi »Erliuosti«. /«£
1.	Poročilo starešinstva.
2.	O lobritev letnega računa za 1. 1 (.»00 o.	Določitev nagrade delavnim članom. 4.	Sprememba pravil.
4.	Nakup društvenih prostorov.
G.	Razdelitev čistega dobička.
7.	Volitev starešinstva in nadzorstva.
<S.	Slučajnosti.
K	obilni udeležbi vabi člane
Starešinstvo.
„GospoflarsKo flrnštvo na Kontovelif
reirIstrovana zadruga z »unejeiiiin jioroštv«m val»i na
I. letni občni zbor
ki bo
v nedeljo dne 3. aprila 1901
v društvenih prostorih.
DNEVNI RED :
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika
o. Poročilo blagajnika.
4.	Razni predlogi.
5.	Volitev.
Na K o n to v e I u, 2K. februvarja 190 1
0DB0K.
V najem se odda ob de/.elni eosti Ri-1 »niča- K«»če v je ležeče
GOSTILNA
oddaljena od trjra Ribnice 1M minut. Pojasnila daje lastnik Anton Pajnič, Goričavas pošta Ribnica, Dolenjsko.
I AlBKsanfler Levi Minzii
Prva in nuj večja tovarna pohištva vseli vrst.
•J T R S T
TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea
redom :
nje in ker jih je samo še 310, na katere pri-
1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo t:ij- [tHi\e „kupni dobitek l.r)4..")60 kron.
nika. li. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. .">. Raznoterosti. — Ker jedrti-
Narodnv listv omenjajo k temit : Ako poinislim(», da znaša najmanjši dobitek teh
stvo velike važnosti za na> trgovski stun, se *rečk lfHI gid. konv. velj., njih nominalna
vrednost pa je satno 21(1 kron, torej moramo uvideti, da je povišanje kurza več negj pretirano.
nadejamo obile udcležl»e
< »DROli.
Zavarovalnica /j» govejo živino ua
Opfinah naznanja, da bo imela jutri v nedeljo due 24. t. in. svoj izredni oirčni zl>t»r v prostorih g. dež. j»os|anea Iv. Ciroriupa na < >p-činah l<št. 17«». ol» 4. uri |M,p- z nastopnim dnevnim redom :
Brzojavna poročila.
Shod avstrijskih mest.
DUNAJ 23. (B.) Za dva dneva odmer-1. Nagovor predsednika, 2. volitev no- 1 jeni shod avstrijskih mest je bil otvorjen
vega odbora. razni nasveti, 4. ustanovitev p o d r u ž n i ce Kmetijske družl>c z a T r s t in o k o I i e n in volitev o d b o r a iste.	Odbor.
danes preti pol ud ne j»o županu dru. Luegerju v dvorani za mestne seje. Zupan dr. Lueger je pozdravil dostece najprisrčneje in jim je ir.rekel najtoplejo zahvalo rta njih prihodu ;
r
Tržašta posojilnica in hranilnica
ietistroma zadruga t omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne ulo^e se sprejemajo oil vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/^. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod nam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o \,u 0. ua menjico po 6% na zastave po 51,"',.
Uradne are so: od 9—12 dopoludne in od
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek, od 3—4 popoludne.
Postno hranilnični račun 816.004.
ZALOGE:
IPiazza Rosario št. 2
<*oh»ko poslopje) ; in Via Riborgo št. 21
MOM
Velik izbor tapecarij, zrcal in ^lik. Izvršuje narocbe tildi po posebnih u;ićrlih.
Cene brez konkurence.
ILUSTBOUNJ CENIK ZASTONJ IN FBANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
i i i
i
i
B
i
i
i
i Sf
OBUVALA!
p EPI KKA&EVEC >
in «m if. rim (rum hnri« nt llton Mu
priponi« »vojo
bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospod«, gospe In otrotc«
Foltao saro^bo so izvrie s tistom da«T». OdpoMljam j« polabc prosu.
Prevzema nako dele o. debelo ko dzolme ter izTrfiuje isto s ouvečjo nstznjčooslje to lotoHtio pn koaMuioaeulb ceooh.
7. mnogobtojBO aooodbo oo prlporodo
Mp BtanUS
W| SMjstO*
Dunajska filjalka
> vloge na knjižice % 4%.
borzno posredovanje, posojila m vred« menični eskompt. vinkullrmnje i« razvlnkuliranje obligacij.
ŽivnostenskA banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 30.000.J00 K. Reservni zaklad nad 7.000.000 3L
Centrala v Pragi. n
Podružnice v Brnu. Plznu, Budejevicah. Pnrriublcah. Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Sl«T«-fi profesorji zilra-
»i I«. I y a in zdravniki pri por« Kaj o
Želodčno •«. •«. tinkturo
lekarnarja piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
k'rt želodec krepčnjoče in tek vzbnjajoče, dnlje ~kot j reoavljenje in telesno
odprtje | • • speSujoet* -redutvo. j »osebno onim. ki TiM navadnem telesnem zaprtja
tip
BTO.ija se uroti povzetji v Mjicah po 12 in več stEiieničic.
Razsežno jamstvo
Ludovik Borovnik
tovarna in izdeiovalnica precizijskih pušk liormljc (Fcrlach) Koroško
priporoma
«voi< ii<i» in zanesljive puške vseh zistemov in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške za iibre, risanice. lovske kratke puške in dvo-cevke za <-ele krogle iz dobrejra kovanega mjuerijala, najsolidnejse i-u-kar-ko ročno delo ter dobro preskušano • Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam al |>a povrnem <lenar. Sprejemam v popravljanje vse, odela vam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od »predaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri n a j s o 1 i d n e j ž e m delu 000000 zmerne cene. «00000
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Mlin z 9 kameni
fttanovaDjen in bližu ini zemljiščem.
oilaljt-n ."> minut od postaje sedaj pričele Vipavske železnice, odda se
s i. julijem 1901 v najem
Krasna lega. vse v dobrem stanu. Ponudbe na (irof < 'oroninijevo «»skrbništvo na Vogerskcin pošta Si. Peter pri Gorici.
Jaz Ana Csillag
s svojimi 1S5 centimetrov dolgimi Lorelev-lasmi dobila sem jih vsled 14-me-seene uporabe svojesamn-iznajtlene poma<le. To so najslovitise avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, povspešuje rast istdi, poživlja iasnik povspešuje pi i gospodih polno močno rast brk ter daje ie po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim o-ivl jen jem <lo najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld. 2 gld., 3 gld., 5 gld.
Pošiljam po pošti vsak dan. ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne, kamor naj se poši| ljajo vsa naročila-
Ana Csillag
Dunaj I., Seilergasse 5.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Cosposka ulica hšt. 7„ I. nadstr.
v lastni hiši.
----ž*
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega. če t tuli ni elan društva in se obrestujejo po 41/tf°/o» ne da hi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na nienjice p«; rt 0/o in na vknjižbe po f> 1/2°/o-LTradlijc vsaki dan od i), do	ure dopol.
in od 2. do H. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000 PoštLO-lrau. račun št?. 837.315.
Absolviran
učiteljski kandidat želi sprejeti poučevanje v slovenskem iu nemškem jezik u J vese je tudi v poučevanju glasbe. Ponudbe pod „Lira	Trst, poste restante centrala.
.1
Varstvena znamka: SIDRO-
1 LINEMENT. CAPSICI GOMP. 8


iz Richterjeve lekarne v Pragi
priju znau< • izris t no, holečišBf blsLicof mazilo dobiva se po SO stot-. 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri v kupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne st+-kleni«*e v zavhki z našo varstveno /ramko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.
Rkh&im letoma pri zlatem l=?n v Praa
Elizabetine ulice S.
I1
<1 t®
I
P
TrEOV.-otertna resistroraa zadruga
z neomejenim jamstvom. V ROKICI. Remetiiška ul. št. 1.. I. nadstr.
Obrestuje hranilne vlog«, stalne, ki s nalože za najmanj jedno leto po o0/o, navadne po 4 V,°/0 in vloire na Conto- corrent ,h» 3,tHJ*/0, ►Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izpilite obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentiii davek plačuje zadruga • sama.
l)aje posojila na poroštvo ali zastavo na
Metno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih »brokih, }>roti vknjižbi varščine na lOletno ►d plač/-.ta;	l ločeni računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de-iež po 3O0 kron po 1 krono na teden, ali ialjših obrokili po dogovoru. 1 >eleži se obre-
stujejo po *;.i;>0/o.
\ plačevanje vrši se osebno ali potom položni«* na čekovni račun štev.
I radne ure: od —dopoludne in ►d ž)--} popoldne: ob nedeljah in praznikih
od 9—12. dopoludne.
Veliki
mesečni semenj
za živino in vsakovrstno blago
v Herpeljah (Istra)
o 1 m i rž a \ u sc že .*» leta vsakega 2. dne v mesen (ako pade ta dan na nedeljo ali praznik, pa naslednji delavnik) v popolno zatlovoljuost prodajalcev in kupeev.
Herpelje so v jako ugodnih železniških zvezali s 'rrstom. Istro, (ioriško, Kranj-ko itd.. \sle*l česar ne provzroea dovažunje in odvažanje živine iu raznega hktga nikakorsnih ovir.
Pripor<K*a se slavnemu občinstvu
vaško načelni&tvo.

Sorodnikom in znancem naznanjam, da bo povodom obletnice smrti nepozabnega mi soproga, gospoda
Ivana Šabca
v sredo dne 27. t. m. ob IO1/* uri predpoludne v cerkvi sv. Antona novega sv. maša za pokoj duše pokojnikove.
Antoniieta vdova Šabec.
CHief-Offlce: 48. BriMoai L0M011, S. w.
Na košček sladkorja vlijte, kadar treba, 'JO do 40 , kapljic ter jih zavžijte ali f»a drgnite ali namočite zunanja boleča mesta, da pomirite t:»koj živce /.
A. ThierryJevim balzamom
gč zeleno varnostno znamko nuna« in, na kovinski kapici (zamašku) vtisnjeno tvrdko: Kdino pristno.
Vdobiva se v lekarnah.	Pi* pošti \2 malih
ali <> velikih steklenic 4 krone. Steklenico na poskušajo z navodilom uporabe in izkazom zalog celega sveta pošilja po predplačilu 1 krone i(> stot-ink lekarnarja A.
Tliierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Ro-liitsch-Saucrhrilllll). I'red ponarejanjem naj se varuje in pazi pri nakupu edino le v vseh civilizovanih državah reiristrirano varstveno znamko »nuna-.
Za lO K
~ .	genfska rem. ura iz plaque
Zlata je edina galvanično * s 14 karatnim zlatom pomešana dražestna ura. kojo vsakdo ceni na 100 K. \ resnici pa stane z bogato graviranim in o<lskočljivim pok r< i vcein, nepresež ni m jamstvom v dobroti in preeiziji ila ."> let le 10 K : anker repa-sirana, ."! okrovci 14 K ; remontoir i/ pt ist-nega srebra, s 1;"> kamenčki, s o močnimi in bogato graviraniini srebrnimi okrovci, kot najboljša ura pripo/nana, izveuredno močna K : nikelnasta, dobro regulirana 7 K oO stot. najelegantnejša veriži«*a iz plaque Zlata za gospode in dame 4 K.
14 karatni zlaii
za dame in gospod«? pomešani s pristnim srebrom. \ sak prstan nosi
prstani
e. k. novčarski
pečat, damči se za dolgotrajno stanovitost. Biseri in barv.
Za lO kron
kamenčki so zelo umetno izhrušent iu se čudežno svetijo. Stane '2 K. močnejši ."J K ; poročni prstani 'J K '2~> stot. (za mero se v pošlje od rezek papirčka).
Privablja novost!
pistou ]»i-HCaiKa vzouja povsod radi nje dobre konstrukcije solidnega izdelovanja in nizke cene. veliko presenečenje. Urez sekiric zainorc svirati vsak najlepše plesne komade, korač., pesni itd. Instrument ima I?S glasov, koje spremljajo kaj emlezno basi. Stane."> K. I»ogato ilustr. cenile gratis.
.-rjjpj Koncertna ^ ščalka
M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berg'g'asse 3.


Kwizdov Korneuburski prašek za krmljenje živine

Veterinarno - dijetetično s-rerj-stvo za konje, govedo in ovce.
ttahljeu skoro :"><> /.e v r,nu»_ilt hl<-
vih. kedar živina . rada jo>: . bIjl^o pret.avlja v :>Ijanje poinn.-iitev redilnosti ndeku pr1 krnvjjii
Cena ", skatljii-a kron ! ,
ljice 7U sir.i Pristen je le ve zruv-i stoječo varnostno znamko ter ■»
vgeh lekarnah in drouurijah
Fran Ivan Kwizda,
c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunskl In knežje bcigarski dvorni zalagatelj. Okrožni lekarnar, Korneutmrg pri Dunaju

♦Sili' .

Glavni dobitek v vrednosti
Sreckanje nepreklicno I ^^ ^^ ^^ ^^
23. marca 19011 OViVVU KR0N
v gotovini z -<>u/0 »»dbitkom.
Srečke „Invalidendank
po 1 krono.
^	priporočajo :
•loslp Kofaftio. Mandl v.V C.o. Mereurio Triestino.	Nen-
maiin. Henrik Seli i trmami.