Leto LXXII., št. 159
Ljubljana, ponedeljek 17. julija 1939
Cena Din 1«—
v Jugoslaviji oin 12—, za inozemstvo
te ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
LJUBLJANA. KnafHeva ulica štev. 5 Telefoni 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnic« s MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CELIE, celjska uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon Št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5   //   Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351.
Gospodarska ofenziva osi Rim-Berlin:
Rim in Berlin snujeta evropski gospodarski blok
V kratkem bi se imela sestati v Berlinu in Italije združile južne vzhodne države v prosperitete osovinskih držav
BERLIN, 17. julija, br. »Exchange Telegraph« doznava iz dobro informiranih berlinskih industrijskih krogov, da namerava nemška vlada v kratkem sklicati posebno gospodarsko konferenco po vodstvom Nemčije in Italije. Na tej konferenci naj bi se razpravljalo o bodoči ureditvi evropske trgovine. Na konferenco bodo pozvane vse države, ki so v tesnejših gospodarskih zvezah z Nemčijo in Italijo. Posebno važnost polagajo na udeležbo južnovzhodnih evropskih držav, •v _ Priprave za to konferenco
vodi bivši predsednik nemške državne banke dr. Hjalmar Schacht, ki bo
povabil
Kako gledajo Nemci na Balkan
Balkanske države bodo morale biti nevtralne v nemškem smislu, ali pa se bodo morale boriti — Zaenkrat pa nima Nemčija na Balkanu nikakih teritorialnih aspiraeij
Dunaj, 17. julija, br. Tednik »Siidost-Echo«, ki velja za neoficielni organ nemškega zunanjega ministra, objavlja pod naslovom ^Odločitvi se ni mogoče izogniti« daljši članek, v katerem razpravlja o angleško-turškem paktu in nevarnosti za nevtralnost Balkana. Med drugim piše:
Povsem jasno je treba baš v sedanjem Času Še enkrat povedati: Nemčija ne zahteva od južnovzhodnih držav ničesar drugega kakor nevtralnost vseh onih držav, s katerimi je v živahnih gospodarskih odnošajih, ki so tndi usodne važnosti za te države. Za ohranitev teh odnosa je v je Nemčiji dovolj, da ostanejo te države nevtralne. Toda to mora biti resnična nevtralnost. Nemčija nima na jugovzhodu Evrope nikakih teritorialnih interesov in ambicij.
Angleška politika pa izhaja z že pozabljenega stališča, da Nemčija ograža neodvisnost južnovzhodnih držav. Anglija pa je sklenila s Turčijo pogodbo, da v primeru konflikta, ki se niti najmanj ne tiče južno vzhod ne Evrope, razbija nevtralnost balkanskih držav, ker je eden izmed glavnih ciljev Anglije, da onemogoči preskrbo Nemčije iz teh držav. Dejstvo, da je Turčija ob enem članica Balkanske zveze, v kateri so Romunija, Jugoslavija in Grčija, daje Angliji možnost, da svojo politiko razširi preko vsega Balkana vse do madžarskih ravnin. Dokler to ni popolnoma
razčiščeno, ne more biti niti govora o nevtralnosti Balkana. To pa je polje, na katerem so mora zagotoviti resnična nevtralnost, ker bo sicer izraz nevtralnost samo streha, pod katero žele čakati, dokler ne mine nevarnost ali pa, da se v danem primeru odločijo za to ali ono stran, kakor bi pač najbolje kazalo. Z Balkana je bilo že slišati mnogo ugovorov ali pa jih je še pričakovati. Dosedaj pa se še nikomur ni zdelo potrebno, odstraniti ruševine Balkanske zveze, kakor so bile svoječasno odstranjene ruševine Male antante. Toda gniloba, ki se je pojavila na Balkanski zvezi, se mora očistiti, ker ta gniloba ustvarja ozračje, v katerem se lahko razvija angleško-turška politika. Angleško-turška pogodba izziva odpor in tako se bo napetost med velesilami sama po sebi prenesla tudi na področje, ki je bilo doslej neprizadeto. Enako politiko proti Nemčiji izvaja Anglija tudi na Visi i. Zato je treba danes, ko nastaja nevarnost, da se pretvori Balkan v diplomatsko bojišče, imeti nevtralnost ne samo na jeziku, nego tudi v srcu in dejanjih. Pri tem ne mislimo samo na Rumunijo. Simptomatično je politično rušenje nevtralnosti, ki stopa v odločilen stadij, odkar je podpisana angleško-turška pogodba. Tu nI srednje poti. Balkanske države morajo biti ali popolnoma nevtralne, ali pa bodo prisiljene boriti se.
Anglija odklanja pretirane zahteve Japonske glede Daljnega vzhoda
že prvi sestanek zastopnikov v Tokiju je pokazal, da ni upanja na sporazum
London. 17. julija, br. V soboto dopoldne je bO prvi oficielni sestanek japonskega zunanjega ministra Ari te z angleškim veleposlanikom Craigiem v Tokiju. V japonskih krogih poudarjajo, da je bil ta sestanek šele priprava za morebitna pogajanja. Prvi sestanek je služil zgolj izmenjavi naziranj o problemih, glede katerih naj bi se pričela pogajanja. Japonski zunanji minister je obvestil angleškega veleposlanika, da bi bila japonska vlada pripravljena razpravljati zaenkrat samo o tiencinskem sporu, toda japonska javnost in japonska vojska vztrajata na tem, da se mora pri teh pogajanjih zajeti celotni problem in razčistiti celokupna politika Anglije na Daljnem vzhodu. Angleški veleposlanik je sporočil japonskemu zunanjemu ministru, da ne more biti govora o kakih pogajanjih o celotnem problemu, dokler ni rešen tiencinski spor in dokler Anglija ne dobi zadostnega jamstva, da bo Japonska spoštovala angleške pravice in interese na Daljnem vzhodu, zlasti pa nedotakljivost tujih koncesij.
Angleški veleposlanik Craigie je takoj po sestanku poslal londonski vladi podrobno poročilo o tem prvem sestanku in prosil nadaljnjih navodil. Angleška vlada je poročilo proučila in bo danes poslala poslaniku v Tokiju potrebna navodila. V londonskih krogih so glede pogajanj z Japonsko zelo pesimistični. Japonske zahteve označujejo za docela nesprejemljive, ker bi njihov sprejem pomenil, da se mora Anglija docela odreči vsakemu vplivu na Daljnem vzhodu in bi postala v tem pogledu docela odvisna od Japonske. Spričo tega se vodijo med Londonom, Parizom in Washingtonom diplomatski razgovori o skupni zaščiti interesov na Daljnem vzhodu. Dejstvo, da pošilja Anglija na Daljni vzhod, zlasti v kitajske vode vedno več vojnih ladij in ojačuje svoje posadke, kaže na to, da Anglija ne misli popustiti.
Angleške grožnje
London, 17. julija, o. V zvezi s pričet« kom angleško-japonskih pogajanj v Tokiju piše današnji >Timesc ,da bo Anglija
zapustila konferenco, če bi Japonska načela druga vprašanja, kakor pa ona, ki se nanašajo na spor v Tiencinu. Zlasti ima angleška delegacija nalogo odkloniti vsako razpravo o angleški politiki na Kitajskem. Angleški delegati so pripravljeni na vse eventualnosti.
Atentat na angleški konzulat
Tokio, 17. julija. A A. Agencija Domej poroča iz Cingtava, da sta dva Kitajca vrgla dve bombi na angleški konzulat. Bombi sta poškodovali fasado poslopja. Agencija Domej dostavlja, da so atenta. torji očividno hoteli ustvariti s tem neugod no ozračje za predstoječa angleško-japonska pogajanja v Tokiu v zvezi z ureditvijo vprašanja Tiencina.
Japonska demonstracija
London, 17. julija, e. V Angliji smatrajo za značilno gesto japonske vlade, ki je izdala obvestilo, da bo te dni sam mikado pregledal vse japonsko vojno brodovje, kar se že več let m zgodilo. Ta nenavadni sklep v trenutku, ko so se pričela pogajanja med Anglijo in Japonsko, kaže, da je Japonska pripravljena v primera, da Anglija ne bi upoštevala njenih ielj na Kitajskem, uporabiti orožje. V Londonu sodijo, da je ta sklep zadosten dokaz, da Japonski ni do sporazuma z Anglijo.
Skupne vežbe angleških in francoskih letalcev
London, 17. julija. AA. »Sundav Times« piše, da se bodo prirejali še v toku poletja veliki skupni poleti angleških in francoskih vojnih letal Prihodnji veliki skupni polet angleških in francoskih vojnih letal bo verjetno v Alžir in Tunis. Tudi francoske vojaške edinice bodo začele v kratkem z leti nad angleškim ozemljem. Angleško letalsko poveljništvo je mnenja, da se morajo taki poleti vršiti čim bolj pogosto, da bodo letalci imeli čim več praktičnih izkušenj.
konferenca, na kateri bi se pod vodstvom Nemčije enoten gospodarski blok, ki naj bi zagotovil gospodarsko
omenjene drŽave, da pošljejo svoje zastopnike na to konferenco. Rim in Berlin želita osnovati evropski gospodarski blok. Vse države, ki bi bile članice tega bloka, bi v medsebojnem prometu uživale največje ugodnosti, tako da bi se na ta način dosegla nekaka neoficielna carinska in gospodarska celota. Rim in Berlin bi si na ta način ustvarila in zagotovila na eni strani zanesljiv trg za svoje industrijske izdelke, na drugi strani pa naj bi ta blok zagotovil Nemčiji in Italiji dobavo agrarnih proizvodov in raznih sirovin za njuno industrijo. Ves promet bi se razvijal pa načelu izmenjave blaga, bar bi znatno olajšalo devizne težave, ki sedaj ovirajo uspešen razvoj nemške in italijanske zunanje trgovine.
Važen angleški obisk v Varšavi
Generalni inspektor angleških prekomorskih sil general Ironside se posvetuje o vojaškem sodelovanju Anglije in Poljske
London, 17. julija, e. Generalni inspektor vseh prekomorskih sil Velike Britanije general Ironside pride danes v spremstvu poljskega vojaškega atašeja v Londonu v Varšavo. Ostal bo na Poljskem štiri do pet dni. Imel bo važna posvetovanja z maršalom Ridz-Smiglim ter si bo ogledal vse vojaške delavnice ter letališča, nato pa bo napravil inspekcijsko potovanje ob zapadni meji Poljske. Potovanju pripisujejo velik pomen, ker je prvič, da vrhovni šef angleške vojske potuje na vzhod v službeni misiji. V poučenih krogih zatrjujejo, da bodo pri tej priliki raz-
pravljali zlasti o načinu, kako bi Anglija v danem primeru priskočila Poljski na pomoč; v pošte v pride predvsem vojna mornarica in vojno letalstvo. General Ironside je bil donedavna komandant v Gibraltarju, najvažnejši vojaško strategični točki Anglije na Sredozemskem morju. Smatrajo ga za enega najboljših vojnih strokovnjakov v Angliji. V teku svojega obiska bo vodil razgovore s predstavniki poljske vojske in smatrajo, da bo njegova misija uvod v formalno zaključitcv vojaške zveze med Anglijo in Poljsko.
Odločitev je sedaj v rokah Moskve
aSSSSHBS^HHaMBHHBlBHBBBSaSB^B^BSBEaBflBSHSSai
Danes ali jutri mora priti do odločitve — Nestrpno pričakovanje v Londonu
London, 17. julija, g. V vseh političnih krogih z nestrpnostjo pričakujejo poročil iz Moskve. Splošno vlada prepričanje, da so moskovska pogajanja prišla v odločilni stadij* V vladnih krogih so zelo rezervirani in ne dajejo nikakih pojasnil glede poslednjih navodil, ki so bila poslana angleškim in francoskim predstavnikom v Moskvi. Poudarjajo le to, da so to poslednje koncesije, na katere sta mogli pristati An-
glija in Francija. Sedaj je odvisno popol-! noma od Moskve, ali se bodo pogajanja j končala z uspehom ali z neuspehom. Odlo-i čile v mora pasti že danes ali jutri. Snoči se je iz vladnih krogov razširila vest, da bo ministrski predsednik Chamberlain že jutri ali najkasneje v sred j podal v spodnji zbornici v zvezi z moskovskimi pogajanji važno izjavo.
Energičen obračun z vohuni v Franciji, Angliji in Belgiji
Pariška vohunska afera zavzema vedno večji obseg — Niti vodijo tudi v London in Bruselj
Pariz, 17. julija, e. Velika vohunska afera, zaradi katere sta bila aretirana tudi dva pariška novinarja, zavzema vse večji obseg. V javnosti je vzbudila veliko zanimanje, pa tudi ogorčenje. Po prvih izjavah aretiranih vohunov je pariška policija poslala v London svoje agente za kon-trašpionažo s podatki, iz katerih so razvidni načrti širokopotezne akcije vohunske družbe, ki je svoje poslovanje raztegnila tudi na ves imperij. Prav tako je pariška policija obvestila tudi policijo v Bruslju, da so agenti neke tuje države svoje vohunsko delo razširili tudi na Belgijo. Oton Abets, ki je bil izgnan iz Pariza, je po svojih prijateljih razširil akcijo v Bruslju, tako kakor tudi v Parizu v raznih umetniških in književniških krogih, zlasti pa v mladinskih intelektualnih društvih.
Več listov, kakor tudi radijske postaje pa so objavile aretacijo glavnega urednika »Je suis partout« Roberta Rasillaca in njegovega sotrudnika Pierra Gagstonna zaradi tega, ker sta bila vpletena v vohunsko afero. List »Je suis partout« in oba
prizadeta urednika sta vložila tožbo proti listu, ki razširja te vesti in sta zahtevala pol milijona frankov odškodnine.
V zvezi z vohunsko afero je predsedni-štvo vlade izdalo komunike, iz katerega je razvidno, da so vojaško sodne oblasti aretirale več oseb Komunike naglasa, da so aretirane osebe stopile v zvezo z agenti neke tuje države in da so te osebe že priznale, da so prejele od tajnih agentov tuje sile ogromne zneske. Komunike tudi naglasa, da bodo te osebe izročene sodišču na podlagi zakona iz leta 1934 ter uredbe z zakonsko močjo iz leta 1933. Predsednik vlade je sam sprejel za to akcijo čiščenja vso odgovornost in zato ni potrebno, da še posebej obljublja, da se bo ta akcija nadaljevala ne glede na položaj osumljenih. Tudi vsi, ki v zvezi s to vohunsko afero širijo razne nepovoljne vesti in jo izkoriščajo za razne spletke ter politične spore in na kakršenkoli način ovirajo preiskavo, bodo imeli opravka s sodiščem.
Pred spremembami v madžarski vladi
Budimpešta, 17. julija, e. Desničarski list »Pesti Ujsag* priobčuje vest, da je v kratkem pričakovati rekonstrukcijo madžarske vlade. Po pisanju tega lista je imel predsednik vlade grof Telekv že spomladi namen izvršiti nekatere izpremem-be v svojem kabinetu. Zaradi volitev je to opustil, po volitvah pa je stvar zopet postala aktualna. Po pisanju lista bo odpravljeno ministrstvo za novo priključene kraje in bo minister Jaroš izstopil iz vlade. Kakor kaže, bo tudi minister za trgovino in industrijo Kunder odstopil svoj resor, Sodijo, da ga bo nasledil državni podtajnik Jožef Varga kot minister za industrijo, d očim bi postal univerzitetni profesor Desider Laky minister za trgovino. Prav tako bi imel iz vlade izstopiti tudi minister za kmetijstvo Mihael Telekv.
Ponesrečeno reševanje z letalom
New York, 17. julija. AA. (Ha vas). Ameriški parnik »Atlantic«, ki so na njem učenjaki, ki proučujejo možnost razvoja ameriškega ribarstva, je sporočil, da je ne. ki učenjak na parni ku zbolel. Oporišče v Floyd Beoetu je poslalo letalo, da prepelje učenjaka v New Yor. Letalo je srečno prispelo do pa mika ter prevzelo bolni, ka, toda kmalu nato je par milj od parni-ka padlo v morje. Poveljnik letala, prvi pilot in učenjak so utonili, ostali člani no. sadke pa so se redili.
Priprave za proslavo tanenberške bitke
Kdnigsberg. 17. julija. Gojenci tukajšnje pomorske šole so odpotovali v Tan-nenberg, kjer se bodo udeležili proslave obletnice zmagovite bitke pri Tannenber-gu. Višek teh proslav bo 20. julij*.
Nj« Vis. knez Pavle in kneginja Olga odpoto-vala na obisk v London
Beograd, 16. julija. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta odpotovala v London na privaten obisk k Nj. Vel. angleškemu kralju in kraljici.
Poljska in Jugoslavija
Varšava, 17. julija, AA. Pat. V zvezi s prihodom ju gosi o venske šolske ladje »Jadran«, ki je vsidrana v Gdinji. piše »Pol-ska Zbroj na«, list poljske vojske, med drugim:
Prihod jugoslovenske šolske ladje »Jadran« v Gdinjo dokazuje ne samo prijateljstvo, ki veže dva slovanska naroda, temveč tudi zelo visoki nivo jugoslovenske pomorske sile. Temu se ni čuditi, ker pomorske tradicije jugoslovenskega naroda spadajo med najstarejše na svetu. Junaštvo jugoslavenskih mornarjev se je večkrat manifestantno pokazalo enako kakor junaštvo srbskega vojaka v svetovni vojni, tako da so ti junaški podvigi postal: vzor vsem vojakom na svetu. Najprisrč-nejše pozdravljamo brate Jugosloveiie, ki so začeli graditi svojo vojno silo enako kakor mi Jugoslovenski in poljski narod, ki sta v minulosti toliko pretrpela, sta prežeta istih idealov, to je ljubezni do domovine, časti in vojaških dolžnosti.
izčSR
Praga, 17. julija, i. Praški »Narodni u-Sty< so bili ustavljeni za tri dni zaradi nekega članka, ki kvari mirno sožitje Cehov in Nemcev v protektoratu.
Bratislava, 17. julija, i. Policija je aretirala 18 oseb, ker so širile državi sovražno propagando.
Bratislava, 17. julija, i. Predsednik slovaške republike monsignor Tiso se je odpeljal v svojo letno rezidenco TopolČani. kjer bo preživel počitnice. Slovaški listi naglasa j o. da je prvič v zgodovini Slovaške, da je Slovak zasedel prostor v letni rezidenti. Dr. Tiso je imel ob tej nriliki govor, v katerem je poudarjal, da je nova narodncsocialistična Nemčija razbila tudi okove suženjstva, v katerih je bila dosedaj Slovaška in ji dala svobodo. Zato je Slovaška s hvaležnostjo sprejela Fiih-rerjevo roko in zdaj gre nasproti novi srečni dobi slovaške zgodovine.
Boji v Mandžuriji
Kvantung. 17, julija. 1. Sovjetska letala so v bližini Zizikana bombardirala večji^ kolodvor in povzročila precejšnjo škodo. S tem so dejansko borbe že prenesene ▼ notranjost Mandžurije. Zaradi tega j« mandžurska vlada ostro protestirala pri sovjetski vladi. Množe se poročila, da so sovjeti koncentrirali večje množine vojaštva v bližini Kalkatlosa.
Vznemirjenje na Japonskem
Tokio, 17. julija. AA. DNB: Tu je povzročila veliko vznemirjenje vest, ki je prispela od poveljništva japonske kvan-tunske armade, da so sovjetska in mongolska letala napadla važno železniško križišče Fulargi, ki leži okoli 300 km severno od Harbina. V japonskih krogih naglasa -jo, da se s tem prenašajo sedanje obmejne borbe v notranjost Mandžurije, Ta napad je bil verjetno izvršen z namenom, da se ovira zalaganje japonsko-mandšunkih čet na severno zapadni meji. Japonska vlada je vložila zaradi tega napada oster protest v Moskvi in Urgi ter zagrozila z najresnejšimi represalijami, ako bi se enaki napadi ponovili.
Egipt bo priznal Sovjetsko Rusijo
Kairo, 17. julija, e. Egiptska vlada Je sklenila, da prizna Sovjetsko Rusijo, na kar se bodo nadaljevala pogajanja za zaključi te v nove trgovinske pogodbe med obema državama.
Madžarski teroristi v Romuniji
Kluz. 17. julija. V zvezi z bombnim atentatom, katerega žrtev je postal župan obmejne občine v Halmeju Teofil Rusu, ki je bil smrtno ranjen v trebuh, je bil aretiran madžarski protestantovski župnik Karol Hirty in šest znanih članov madžarske kolonije v Halmeju. Aretirance so pripeljali v Kluž, kjer se bodo morali zagovarjati pred vojnim sodiščem zaradi zločina umora, ki se po rumunskem konu kaznuje s smrtjo.
Carin, 17. julija. Beograd 10, Pariz 11.7525, London 20.77, New York 443.625, Bruselj 75.35, Milan 23.34, Amsterdam 236. Berlin 178, Praga 15.1250. Varšava 83.50, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25.
Stran 2 »SLOVENSKI N AIO Dcf ponedeljek, 17. julija 1939. 159
Razvoj turizmi v naši državi
Iz poročila upravnega odbora „Putnika44 o poslovanju
v letu 1938
Ljubljana. 17. julija.
Upravni odbor »Putnika« je izdal tiskano poročilo o poslovanju društva v poslovnem letu 1938. Po tem posnemamo: L. 1938. je bilo v Jugoslaviji 719610 domačih turistov in 287.391 inozemskih turistov, skupaj 1,007.001 turistov. L. 1937. je bilo v državi skupaj 907.935 turistov. 1. 1936. pa 944.916 turistov. Rekordno število turistov je bilo doseženo v 1. 1935, ko Je bilo v državi 767.514 domačih in 242.214 inozemskih skupaj 1,009.728 turistov.
Število prenočnin, ki je važno za presojo finančnega efekta turizma, stalno napreduje. Prenočnin je bilo skupaj lani 5,479.000, predlanskim pa 5,265.000.
Največ inozemskih turistov je bilo lani iz klirinških držav, in sicer največ iz Nemčije (135.972) in iz Češkoslovaške (39.901). Iz drugih klirinških držav, to je iz Avstrije, Madžarske, Italije, Poljske in iz balkanskih držav je prišlo skupno 236.790 turistov (predlanskim skupaj 205.172), iz ne-klirinških držav pa je prišlo lani skupaj samo 50.601 turistov (predlanskim 56.143). Obisk turistov iz klirinških držav je bil v primeri z obiskom turistov iz neklirin-ških držav za 467 odstotkov večji. Lani je prišlo največ turistov iz inozemstva v Juliju in avgustu.
Po obsegu turističnega prometa so na prvem mestu dravska banovina s 136.406 domačimi in 60.495 inozemskimi turisti, savska banovina s 107.69 domačimi in 89.036 inozemskimi turisti ter primorska banovina s 64.088 domačimi in 38.412 inozemskimi turisti.
Dohodki od turističnega prometa so znašali 3140 milijonov od domačih in 2015 milijonov od inozemskih turistov, skupaj 5155 milijonov dinarjev, in sicer v zadnjih
šestih letih. To se pravi, da smo imeli od turizma v zadnjih šestih letih 5 milijard in 155 milijonov kosmatih dogodkov in znaša delež domačih turistov 60.8°/©, delež inozemskih turistov pa 39.2%. Predlanskim so znašali dohodki od domačih turistov 624.9 milijona din, od inozemskih turistov pa 384.5 milijona din, skupaj 961.7 milijona din. lani pa od domačih turistov 624.9 milijona din, od inozemskih turistov pa 384 milijonov din, skupaj 1 milijardo in 8.9 milijona din.
Iz naše države je odšlo v inozemstvo L 1938. 116.964 turistov, iz inozemstva pa je prišlo v našo državo 287.391 turistov. Inozemski turisti pustili v naši državi okoli 100 milijonov din več kot so naši turisti pustili v inozemskih državah.
Včeraj je bilo obilo sporta
Madžarski finale v tekmovanju za srednjeevropski Prvi del državnega atletskega prvenstva ni bil zanimiv
pokal
Ljubljana, 17. julija
V soboto in včeraj smo imeli v Ljubljani na stadionu prvi del tekmovanja za državno atletsko prvenstvo posameznikov. Na sporedu niso bile popularne točke in je bil zato odziv atletov, kakor tudi občinstva minimalen. V soboto bi morala biti hoja na 30 km, ker pa ni nihče nastopil, je točka odpadla..
Največje zanimanje je vladalo za desetoboj. Nastopilo je 6 tekmovalcev, od katerih pa je eden po peti točki odstopil. Lanski državni prvak Polak (Primorje) ni mogel obdržati naslova, čeprav je svoj lanski rezultat popravil in je zasedel šele tretje mesto. Novi državni prvak Je postaj premočno Klinar (Planina) z razliko 400 točk in je kot edini dosegel nad 5000 točk. že v prvih točkah je imei najboljša rezultata in je pridobljeno prednost ne samo zadržal do konca., temveč jo je sproti poveČajvaL V posameznih panogah so bili
doseženi naslednji najboljši rezultati: v teku na 100 m KUnar 12.2, v skoku v daljino Klinar 6.40 m, v metu krogle Jur-kovič (Concordia) 12.16 m, v skoku v višino Polak (Primorje) 170 cm, v teku na 400 m Klinar 53 sek., v teku 110 m čez zapreke Jurkovič 18.1, v metu diska Jur-kovič 33.73 m, v skoku ob palici Klinar, Polak in Jurkovič po 3 m, v metu kopja Klinar 41.10 m in v teku na 1500 m spet Klinar 4:43. Končno stanje v desetoboju je naslednje: 1. Klinar 5390 točk, 2. Jur_ kovic 4987, 3. Polak 4843, 4. šoštarič (Ma-rathon) Zagrreb 4796, 5. Balgavi (železničar, Maribor) 4102.
V teku 200 m čez zapreke je edini tekmovalec Skušek (Primorje) dosegel čas 27.5. Steeple ches na 3000 m je v odsotnosti državnega, rekorderja Krevsa dobil premočno Kotnik (Concordia) v dosti dobrem času 10.08. V štafetah je bil edini nastopajoči Primorje in je seveda vsakokrat postal državni prvak. V balkanski štafeti je bil čas 3:27.5, v štafeti 4x200 m 1:39 in v štafeti 4x400 m 3:34.6.
Ponesrečena zadeva je bil maratonski tek. Slaba organizacija je zakrivila, da so tekmovalci, ko so pretekli polovico proge, zavili proti Kranju namesto proti Medvodam in ko so jih na to opozorili, so že pretekli 4 km preveč. Seveda so se morali po isti poti vrniti in so torej pretekli skupno namesto 42, polnih 50 km. Na stadionu so zaradi tega vsi obupavali in so domnevali, da so vsi tekmovalci odstopili, če upoštevamo, da je bil iz navedenih razlogov proga 8 km daljša, so doseženi rezultati razmerno zadovoljivi. Zmagal je Gales (Concordia) 5 minut pred naslednjim v času 3:39:30. 2. Krajcar (Concor. dia) 3:44:28, 3. Kvas (Ilirija) 3:47:26.
V Mariboru je bilo državno prvenstvo v olimpijskem petoboju za junior je. Pri ju_ morjih je zmagal Lončarič (Maraton, Maribor) z 2204 točkami, pri omladincih pa Gregorič (železničar), ki si je pridobil 2328 točk.
V nogometu je bila na sporedu prva finalna tekma za pokal LNP. Na igrišču Primorja sta se srečala oba finalista. Ljub.
ljana in Maribor. Ligaš je svojega nasprotnika znatno prekašal, čeprav ni nastopil v najmočnejši postavi. Končni rezultat je bil 5:1 za Ljubljano.
V Mariboru je bila druga finalna tekma za juniorsko prvenstvo LNP, v kateri sta bila nasprotnika prav tako Maribor in Ljubljana. Mariborčani so sicer zmagali 2:1, a ker so prvo tekmo izgubili z 0:3, je postalo pod savezni prvak juniorsko moštvo Ljubljane.
SK Moste je včeraj končalo jubilejno proslavo 51etnice obstoja. Dopoldne je Gra fika premagala Marsa 3:1, Svoboda pa Moste 3:0. Finale je bil popoldne in je postal turnirski zmagovalec SK Grafika, kJ je porazil Svobodo 2:1, tolažilno darilo pa je dobil Mars z zmago nad Mostami s 4:1.
V revanžni tekmi za srednjeevropski pokal je včeraj v Budimpešti Ferencva-roš porazil Bologno 4:1 in ker je v soboto TJ j pest katastrofalno porazil našeg-a. pivaka BSKa s 7:1, se bosta v finalu srečala dva madžarska kluba.
Gorenjski motoklub Kranj je včeraj priredil motocikl istične gorske dirke na Jezerski vrh. Na 4400 m dolgi progi so nastopili vsi najboljši ljubljanski dirkači. Pri turnih motorjih do 125 ccm je zmagal Fantini (Hermes) v 5:51, pri turnih do 200 ccm Markič (GMK) v 5:47.8, do 250 ccm Nadižar (GMK) v 5:22.6, nad 350 ccm Bar (GMK) v 5:13.8 in v skupini 350 ccm ponovno Bar v 5:10.8. Pri prikolicah je zmagal Kum i k v 5:24.6, v skupini športnih motorjev do 350 ccm Breznik (Avto-klub) v 4:57, v skupini do 500 ccm pa O-hlar (Avtoklub) v 4:26.4, kar je bil obenem najboljši čas dneva. Favoritu Šiški je pri drugi vožnji odpovedal motor in je moral odstopiti.
Na Jesenicah je Bratstvo priredilo športni dan s prav pestrim sporedom iz najrazličnejših športnih panog. Prireditev, ki so se je udeležili klubi z Jesenic, Kranja, Maribora, Ljubljane, Celja in Litije, je prav dobro uspela.
V Rogaški Slatini je bil propagandni plavalni nastop Mariborskega plavalnega kluba. Sodelovali so tudi nekateri zagreta-
; ški in ljubljanski plavaČL
Kaj je z likvidacijo »Feniksa?«
Ljubljana, 17. julija Likvidacija Feniksa se vleče že več let in Številni bivši zavarovanci še vedno ne vedo, pri čem so. Naj torej opozorimo, kako likvidirajo to zavarovalnico, da njene obveze vstajajo Iz pepela kakor — feniks.
Do poloma dunajske zavarovalnice > Feniks«: je prišlo pred leti nenadno; to se pravi, zelo so bili iznenađeni Feniksovi zavarovanci in njegovi poslovni prijatelji, česar pa ne moremo reči o zavarovalniškem vodstvu na Dunaju. Vodstvo Je dobro vedelo, da se Feniks ne bo mogel več preroditi iz pepela... Ker so to vedeli, so se dobro zavarovali pred iznenadenjl.
Podružnico Feniksa v naši državi so vodili v glavnem trije znani Milani, ki j in pa ne moremo dolžiti poloma- Nekateri jih dolže samo, da so skrivali polom, čeprav jim je bilo znano, do česa pride. Seveda J3i pa dolže, da so posodili svoja imena tujemu podjetju, da so tem bolj nasedali nadi ljudje. Toda to ni nič posebnega pri nas, kjer je toliko >Jugo-« podjetij. Nekoliko hujše je, da so si Milani prizadevali ,naj bi druge zavarovalnice v državi plačale, kar je šlo z našim Feniksom po gobe.
To je bUo urejeno zelo duhovito. Ustanovljen je bdi upravni odbor za likvidacijo Feniksa. Ta odbor bi naj počasi likvidiral Feniksovo pogrebsčino, za kar prejema skoraj 2 milijona din od zavarovalnic na Jeto. Toda likvidacijski odbor lepo počasi, a vztrajno požira še zadnje Feniksove akti^. Denar, ki ga plačujejo zavarovalnice, skoraj sproti kopni za honorarje, potnl-ne ter režijo sploh. Zavarovanci čakajo —man na izplačilo, med tem ko ostaja za Feniksom čedalje večje pogorišče.
Zavarovalnic sicer ni treba braniti, bodo se že same. Potrebno je pa vsekakor povedati, da ta način likvidacije Feniksa ne more biti komurkoli všeč. Upoštevati le pa treba tudi, da so zavarovanci bili oškodovani, ne da bd kaj zakrdvtil
Njihova krivda je bila samo, da so bili zavarovani pri Feniksu. Zato zavarovanci mislijo in si upajo tudi to svoje skromno mnenje povedati, da je treba nesrečno zavarovalnico likvidirati čim prej ali sploh najti radikalno rešitev te zadeve. Ce bodo Čakali, kdaj jim bo likvidacijski odbor poplačal škodo, se bodo morali še sami pre-rajati kakor feniks. Menda likvidatorji ne čakajo, da bodo zavarovanci pomrli?
Iz Celja
—e Za spremembo voznega reda na železniški progi Celje—Rogatec. Sresko na-čelstvo v Šmarju pri Jelšah je uvedlo akcijo, da bi železniška uprava uvedla na železniški progi Celje—Rogatec namesto sedanjega poletnega voznega reda mnogo prikladnejši zimski vozni red. Mestna občina celjska bo to akcijo podprla.
e— Popravilo ceste v Zg. Košnico. Mestna občina bo dala popraviti cesto, ki vodi od državne ceste Celje—Laško v Zg. Košnico. Zadevni proračun znaša 10.575 dinarjev.
s— Otvoritev ženske obrtne šole v Celju je mestna občina zaradi prevelikih stroškov odložila.
e— Napad in dve nesreči. V četrtek so neznani moški napadli 271etnega delavca Konrada Hojnika z Rečice ob Savinji ter ga z udarci z nekimi topimi predmeti hudo poškodovali po glavi in levi roki. Istega dne je na Dolu pri Hrastniku neka ženska po nesreči polila dveletnega rudarjevega sinčka Draga Ostrovrsnlka z vrelim lugom. Deček je dobil težke opekline po obrazu in levi roki. V petek je padla S-letna kočarje va hčerka Matija Puklova m Oplotnice s češnje in si zlomila levo roko v ramenu. Poškodovanci se zdravijo v celjski bobnel.
e— Motoclklističn* ocenjevalna vožnja. Celjska sekcija Motokluba »Hermes* je priredila v nedeljo dopoldne ocenjevalno vožnjo motociklov na 86 km dolgi progi Celje Šoštanj—Braslovče—Celje. Start In cilj je hH pred kolodvorom, kjer se je na-bralo ob odhoda In prihodu motocjk&sto*
mnogo gledalcev. Določene so bile tri kategorije motociklov m sicer do 250, do 350 in 500 ccm. Fovpreca brzina kategorije 500 ccm je znašala 45 km, kategorije do 350 ccm 40 km in kategorije do 250 ccm 35 km. Startaio je 18 voaacev iz Celja, Ljubljane in Maribora« na cilj pa jih je prispelo 16. Proga je bila dobra. Kontroli sta bili v Šoštanju in Braalovčah. Z najmanjšim številom kazenskih točk in sicer z 1 je privozil na cilj na Ziindappu 500 ccm Adolf Toplak, član celjske sekcije Motokluba  >Hermesac. Z dvema
skima toč. so privozili na cilj Dobrave in Obliškar iz Celja ter Grucinik iz Ljuljane, s 3 kazenskimi točkami pa Božnik, Orel, Brisček m Franc Veber Iz Celja. Adolf Toplak je prejel lep pokal, darilo celjskega župana. Ostali najboljši vozači so prejeli lepa praktična darila .
— Savinja je v nedeljo ob izredno lepem eolnčnem vremenu privab la ogromno število kopalcev, med katerimi je bilo tudi mnogo inozemcev. Toplota Savinje, ki slovi ko svojih kopelih. je znašala v nedeljo že 25 stopinj Celzija.
Položaj invalidov po novi
uredbi
Prvi občni zbor reorganiziranega združenja invalidov
v Lfnbljanl
Ljubljana, 17. julija Po sprejetju nove uredbe o invalidih in vojnih žrtvah so se morali prejšnji krajevni odbori združenj invalidov in drugih vojnih žrtev reorganiziratL Krajevni odbori so se preuredili v sreske odbore in so morali na novo vpisati vse člane, kar je dalo ogromnega dela ,zato se je občni zbor združenja invalidov letos mogel vršiti šele včeraj. V delavski zbornici se je zbralo okoli 600 članov in članic. Občni zbor je otvoril predsednik Vekoslav Mlekuž. Pozdravil je zastopnike oblasti in zborovale« ter v svojem govoru očrtal dolgo borbo invalidov za pravice, ki jim gredo po vseh človeških in božjih postavah. Prizadevanje invalidov je imelo uspeh, po 20 letin jim je država priznala pravice, ki jim gredo, z novo uredbo o invalidih.
Izčrpno poročilo o delovanju organizacije v preteklem poslovnem letu je podal tajnik Janko Moser. Poudaril je, da je občni zbor za organizacijo prav za prav zgodovinskega pomena, ker je prvi po sprejetju nove invalidske uredbe. Nova uredba je naločila odboru težko nalogo. Pisarna je opravila v kratkem času ogromno delo. Tajništvo je imelo polne roke dela. z vpisovanjem novih članov. Od 1. januarja do konca maja se je na novo vpisalo 809 članov, in sicer 696 invalidov, 203 vdove, 5 sirot in 205 staršev po padlih sinovih. K temu številu je treba prišteti še 244 članov in članic in članov bivšega krajevnega odbora na Vrhniki ki se je po razpustu priključil ljubljanskemu krajevnemu odboru. S reski odbor združenja vojnih tn-vadilov v Ljubljani ima zdaj skupno 1432 članov in Članic in je najmočnejši krajevni, oziroma po novi uredbi o invalidih, sre-ski odbor v Sloveniji.
Najvažnejše delo tajništva so bile prijave za dosego invalidnine po novi uredbi,
ki so se morale vlagati na pristojno okrožno invalidsko sodišče v Ljubljani. Pisarna je do konca maja oddala 861 prijav invalidskemu sodišču.
Med poslovmim  letom je   pristopilo k drugim krajevnim odborom 7 članov, umrlo pa jih je 13. Zborov alci so počastili spomin umrlih tovarišev s trikrataim vzkli-
kom: Slava! Prošenj za zdravljenje je bilo precej. Pisarna je napisala 36 prošenj za zdravljenje, največ prosilcev' je prosilo za zdravljen je v Dolenjskih toplicah. Člani in članice, ki so se prvič prijavili za m\ralidnino, nestrpno čakajo na pokojnino. Prijave rešuje sodišče po vrstnem redu, kakor so bile vložene, in sicer rešuje najprej nerešene prošnje vz 1. 1936, nato pridejo na vrsto težki invalidi, vdove m starši, ki jim je bila po zakonu iz 1. 1929 ustavljena pokojnina zaradi davka, kazni in podobno. Sele nato se bodo reševale prijave invalidov, ki so se prvič prijavili, m pa prijave staršev po padlih sinovih.
Blagajnik Franc Preša je poročal o poslovanju blagajne. V teku preteklega poslovnega, leta je imela organizacija nad 41.000 din dohodkov in 37.302 izdatkov. Podpore je dobilo 84 članov in članic v
skupni vsoti 8295 din. 140 članov in članic je dobilo podpore v blagu ob priliki božičnice v skupni vrednosti 5512 din. Skupaj so dobili člani in člnnice za nad 13.000 din podpor. Predsednik se je zahvalil vsem darovalcem, ki so omogočili božićnico s podporami v denarju in blagu.
Zborovalci so soglasno sprejeli resolucijo, katero bo odbor poslal na pristojna mesta. Resolucija se glasi:
Vojni invalidi, vojne vdove in starši padlih sinov, zbrani na občnem zboru Krajevnega odbora združenja vojnih invalidov v Ljubljani, smatrajo, da je izdanje vseh pravilnikov k uredbi o vojnih invalidih nujno potrebno, šele z uveljavljenjem vseh v uredbi določenih pravilnikov bi prišle vojne žrtve do pravic, pridobljenih s to uredbo. Nujno je tudi, da je postopek pri uveljavljanju invalidske zakonodaje kar najhitrejši.
1400 vojnih žrtev, včlanjenih v krajevnem odboru Združenja vojnih invalidov v
Ljubljani, zahteva enotnost Invalidske organizacije za Slovenijo. Le enotna invalidska organizacija more biti v korist slovenskim vojnim žrtvam. Razcepljenost organizacij bi bila samo v škodo invalidom in bi uničila v teku 20 let preizkušeno trdnost organizacije.
Vlom, tatvine,
Drugi imajo zdaj počitnice,
Ljubljana, 17. julija. • Na policiji nimajo počitnic, dan za dnem ! imajo dela čez glavo. Posebno mnogo dela se nabere čez nedeljo. Tudi tatovi, vlomilci, tihotapci... ne počivajo.
Policija je prejela poročilo, da je bilo ponoči od petka na soboto vlomljeno v želimeljsko občinsko pisarno. Vlomilci so si poiskali pot skozi okno. Na piko so vzeli blagajno. Občinske blagajne na deželi sicer niso nikdar polne. Česar pa vlomilci vendar ne verjamejo. Sicer so pa bili ob tej priliki na delu rokomavhi. ki nedvomno nimajo še velike prakse, kakor kažejo mnogi znaki. Blagajno, ki ni posebno težka, so kratkomalo odnesli iz pisarne, jo naložili na voziček ter odpeljali na samoten travnik. Na prostem so se počutili mnogo bolj varne. Blagajne niso odpirali posebno nežno in niso tudi uporabljali nobenega posebnega vlomilskega orodja; odprli ter razbili so jo z rovnico. S trudom pa najbrž niso bili zadovoljni, kajti blagajna je bila občinska tudi po svoji vsebini; v nji so našli le okrog 100 din in nekaj kolkov.
Na Figovčevem dvorišču je vedno živahno, kar znajo ceniti tudi prijatelji tuje lastnine. V babilonski zmešnjavi se gibljejo precej neprisiljeno ter oprezaio na ugodno priliko. V soboto je nekdo izmaknil avtobusnemu prevozniku z avtobusa lep kos sukna v vrednosti okrog 5100 din. Policija se je lotila takoj preiskave in aretirana sta bila dva osumljena možaka.
tihotapstvo...
policija pa polne roke dela
Več znakov govori za to, da sta si prilastila sukno, vendar jima tatvine doslej še niso mogli dokazati.
Na policiji imajo v gosteh zopet Franca Hlebčarja, 44 let starega možaka, ki je že zelo popularen zaradi tihotapstva. Ljubljanska policija je imela z njim že mnogo opravkov. Mož je doma iz Trboj, a v resnici je cesta njegov pravi dom. Zelo dobro pozna Koroško in prekoračiti mejo mu je malenkost. K nam najraje prinaša saharin. Toda čeprav je zelo spreten tihotapec, se zdi, da mu življenje ni posebno oslajeno.
V soboto na vse zgodaj so ga prijeli v Dravljah. ko je skušal vtihotapiti v mesto cele 3 kg saharina. Nosil ga je v nahrbtniku. Toda, če se mu je posrečilo že neštetokrat prekoračiti državno mejo, se 1e ob tej priliki prepričal, da je težje priti čez ljubljansko trošarinsko mejo. Moral je na policijo, kjer so ga pozdravili kot starega znanca. Še prej je pa moral s stražnikom proti St. Vidu, da je pokazal, kje je skril v žitu kolo. V nahrbtniku je namreč imel sesalko za kolo, zato so vedeli, da ima nekje skrito kolo.
Hlebčar se zagovarja, da je saharin kupil v Kranju od nekega Janka, kolo mu je pa posodil neki Anton Kosmač. Toda za Antona Kosmača se ie Hlebčar izdajal lani, ko so mu izpraševali vest na policiji. Vendar s tem še ni rečeno, da je Hlebčar kolo ukradel. Njegova stroka je tihotapstvo.
Nasi obrtniki v Italiji
Ljubljana, 17. julija Nedavno je skupina ljubljanskih obrtnikov in trgovcev napravila družabni in poučni izlet v Italijo. Ogledala si je predvsem veliko svetovno znano tovarno E. Ma-relli v Milanu. Tovarna zaposluje nad 5.500 delavcev in nameščencev. Izdeluje elektromotorje, generatorje, transformatorje itd.
Udeleženci izleta so bili zelo zadovoljni, ker se jim je posrečilo dobiti dovoljenje za ogled vseh oddelkov podjetja, pač zato, ker je bil med njimi tudi ljubljanski zastopnik tovarne. Vodja obrata jim je dodelil za spremstvo in razlago Slovenca, zaposlenega kot tehnika v tovarni.
Obrat je zelo velik. Najprej so si ogledali moderno urejeno livarno, nato so se pomudili v oddelku za pretiskavanje pločevine. V naslednjih oddelkih so si ogledali obdelavo surovin in odlitkov. Posebno zanimivo je bilo v oddelku navijanja motorjev. Temu oddelku je priključena pre-izkuševalnica za sestavljene motor je. Trans formatorje in velike stroje izdeluj cio v posebnem poslopju. Prav tedaj so izdelovali velik generator za 45.000 ks ter več velikih transformatorjev za prostovodne naprave, med njimi tudi transformatorje za Zenico. Ogledali so si tudi zaloge blaga, polizdelkov, izdelkov in surovin v skladiščih, končno se jim je pa nudilo mnogo zanimivega še v laboratoriju, kjer so si ogledali posamezne poizkusne stroje in aparate. V vsem obratu so videli izredno mnogo, česar v naši državi ne morejo videti nikjer, ker nimamo takšnih obratov. 2>to so pač zaradi poglobitve strokovne izobrazbe ter splošnega znanja takšni izleti x tujino potrebni, ft imajo pravi pome«
le, če vodstvo tovarne tudi odpre vse oddelke gostom kakor ob tej priliki.
Podjetje je bilo sploh zelo gostoljubno ter je goste po ogledu celo povabilo na kosilo v tovarniško uradniško menzo. Izrečenih je bilo več zdravic, znani umetnik Stanko pa je zaigral na harmoniki tudi nekaj naših narodnih pesmi.
Umor na Glincah
Ljubljana,  17. julija Dopoldne je policija v glavnem končala preiskavo o krvavem dogodku v Glincah, ki je zahteval življenje 33-letne uradnice Dore B.
Dora se je poznala že delj časa s trgovcem Djordjem Beankovičem iz Dalmacije. Vendar se ni razvilo med njima tesnejše ljubezensko razmerje. Dora ni posebno zaupala Beankoviću, da bi imel resnejše namene in zlasti ga je odklanjala, ker je bil ločen. Beanković je postal zelo ljubosumen in baje ga je včeraj ljubosumnost prignala na Dorino stanovanje na Glincah. Doma sta bili razen Dore tudi njena sestra in mati.
Beanković in Dora sta se dopoldne pogovarjala v kuhinji, med tem ko sta bili njena mati in sestra v sobi. Nekoliko sta se sporekla in Dora se je hotela posloviti čim prej od vročekrvnega moža, ki pa ni hotel oditi. Dora ga je pustila v kuhinji ter hotela oditi v sobo. Toda na pragu se je zgrdila smrtno nevarno zadeta: Beanković jo je ustrelil od zadaj izza vrat v glavo. Po groznem dejanju je pobegnil in so ga prijeli Sele čez nekaj ur popoldne. Zdi se, da je nekoliko pil ter da je bil že dopoldne razgret tudi od alkohola.
Zagovarja se, da je Doro ustrelil v trenutni silni razburjenosti. Vendar se zdi, da je bilo dejanje premišljeno*
Dora je umrla v rešilnem vozu med prevozom v bolnico. Bila je zelo priljubljena in ljudje v splošnem obsojajo zločin.
š£e£e\niea
KOLEDAR Dane«: Ponedeljek, 17. julija katoličani: Aleš
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Karavana pustinje Kino sloga: Zaprto Kino l nion: Zdravnik iz strasti Kino Moste: »Cvetje  iz Niče«  in »Materinstvo«
Kino siška: Blokada
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek,   Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta.
Sipod &ita
Pisati o naših razdrapanih cestah zaleže približno toliko, kakor zajemati z žlico vodo iz morja. Toliko se je že govorilo in pisalo o njih, da človek kar verjeti ne more, da smo v glavnem še vedno ram, kjer smo bili, ko smo se precej pozno spomnili, da bi tudi mi rabili vsaj približno njihovemu namenu odgovarjajoče avtomobilske ceste. Debelo knjigo bi morali napolniti, če bi hoteli popisati vse naše ceste in njihovo mizerijo. A trud bi bil vržen proč.
Nekaj bi pa le radi pribili o naših cestah. Tik pred nosom imamo cesto, ki zasluži, da bi jo posta\ili v muzej poznim rodovom v dokaz, k^ko smo se v pros\it-Ijenem 20. stoletju vozili z avtomobili, motocikli in kolesi. Cesta od prelaza na Tyr-ševi cesti naprej je bila že tako razrvana, da sploh ni bilo več mogoče voziti po nji.
Xad 30 cm globoke kotanje in jame so bile na nji, dokler se jih ni usmilila neko privatno podjetje, da jih je zasulo z gramozom. Žalostno, toda resnično.
Otroci na počitnicah v Prevoii
Otroci, 16. julija Dobrih 10. minut od Kranja stoji ob poljski poti v idiličnem gozdu gradič, ki je bil v vojnem času priča trpljenja, bolnih vojakov iz vseh delov sveta. Danes je gradič last kranjske občine, ki ga je dal;i na razpolago odboru za počitniško kolonijo revnih otrok, ki je letos prvič organizirala hvalevredno akcijo za oddih naše NfM dece.
Ni Se dolgo tega, ko se je sestal odbor za kolonijo in pričel z zbiranjem prispevkov, a danes je že vse živo v Prevoii. II izigrano otroško žlobudranje zmoti sprehajalca tod. Nehote pristopiš h gruči otrok, ki je zatopljena v igTO tn če jih vprašaš od kod so, te začudijo odgovori. Z Gorenj, iz Gornje Radgone, s sv. Kunlgunde, s Sladkega vrha, z Rupe, Kranja itd. so prišli otroci na počitnice. Odbor za kolonijo je pač poskrbel, da pridejo tudi otroci z naše severne meje do prijetnih počitnic. Že na tem primeru vidimo, da je odbor ime! poseben namen, ko je pričel z delom. Toda otroci s kolonija Se ne morejo spoznati namena, zanje je bolj zanimivo igranje, kopanje in dobra južina. Pa sem se pozanimal kako jim kaj dopade v koloniji in če so zadovoljni s hrano, saj končno je od njih kritike odvisno v koliko je uspela kolonija, kajti Če otrokom ne prija tako življenje, se pač odbor lahko pohvali, da je organiziral kolonijo, toda uspeha nI dosegel. Da bi sliSali malegra Janezka kako je hitel pripovedovat o dobri hrani, ni jo mogel prehvaliti. In kopanje, to mu posebne prija, pohvalil se je celo, da si mora umiti roke pred jedjo čeprav so prišli komaj s kopan jr». 7i^\o imenitno s*4 mu je zdelo
udi. da ima svojo lastno sobno ftčettoo, ki jO je dobil v koloniji. Torej sama hvala ga je bila, pa sem gra potipal Se kako je z domom ali ne bi ostal kar tu? Tu pa je odrekel. Domov bi le rad Se šel. Čeprav je v isti sapi hitel zatrjevati, da je tu zelo dobro. Seveda mamice ni tu. ki mu režo kruhek, čeprav slabši kot v koloniji in bre* masla. Tuda Janezek neizmerno ljubi svojo mamico.
Otroci so resnično zadovoljni, od prvega do zadnjega so vsi hvalili vse mogoče in premajhen prostor je v vsem listu, če hi hotel popisati vse drobnarije, ki so jir hvalili.   Kolonija   je   pač   doeeerla izrede*
soeh. Velik del zaslug za odlično razpolo ženje v koloniji nosi gotovo vodstvo z & Klavoro na čelu, ki mu pomagajo še gdt Jakličeva, Lampičeva in Hreščakova. Ov jutra do večera skrbe za 41 dečkov požr tvovalne delavke za svoje ljubljence p* umivanju, pri telovadbi, pri igri, jedi, spr« hodih in kopanju. Vedno čuje nad njim* budno oko zaščitne sestre ali njene kole gice ali pa abiturijentke Hresčakove.
Stopal sem proti Kranju, sonce M je nagibalo za sv. J ost. iz gozda pa so odmevali ver-*: frrr " •• čez par tednov bo konec kolonije in otroci se bodo zopet znašli v bednih priliksh, v katere jih je prlaihla družba. Da bi se uresničile želje pisca prvega članka o koloniji v Prevoii v prejšnjem mesecu, kjer je zapisal, da mora postati naloga za zboljšanje položaja naših revnejših slojev odvisna od drugih faktorjev in ne le stvar privatnikov. Pričnimo z delom danes, da ne bo prepozno. Naj nas k temu vedno opominja radosten krik revne dece, ki hoče živeti enako življenje kot drugi.
Iz Krsnfa
_ letošnji nabori za mladeniče rojene
v letu 1919 pristojni v tukaj, občino se bodo vršili v torek 18. julija od 7. ure dalje v bivši dekliški šoli na Trubarjevem trgu. Vsi naborniki naj se točno ravnajo po navodilih na pozivnicah.
— Policiji je prišel v roke znani dela-mrznež Jelovčan aPvel, ki je znan tudi po svojih tatinskih podvigih. — V zadnjem času se sploh opaža, da so se v Kranj ln njegovo bližnjo okolico zatekle sumljive ženske in moški, ki potem po širni in bližnji okolici nadlegujejo ljudi, med njimi so ljudje najrazličnejših starosti. Tako sta se v Kranju mudila tudi mlada moška, ki sta izvršila več vlomov; med drugim sta vlomila tudi v trafiko Urše Zavrlove v Krizah, kjer sta odnesla raznih stvari za okrog 2000 din, Mihi Lombarju na Bab-nem vrhu pri Golniku pa sta odnesla 14 tisoč din v gotovini, poleg tega pa se 3 vložne knjižice in nekaj zlatnine. Tudi v župnišču v Kovorju jima Je bila sreča naklonjena, saj sta odnesla preko 6000 din v gotovini. Orožniki so drznim vlomilcem na sledu ln upati je, da jih bodo
Stev. 159
»SLOVENSKI NAROD«., ponedeljek, 17. jun> 1939.
KAKAV AHA PUSTINJE «"*<> matica. «.m
V glavni vlogi PAUL ROBESON, znan iz filma BOSAMBO, imenovan črni šaljapin_
Predstavi ob 16. in 21. url
M
VNE VESTI
umrl.
— llcktor   beograjske univerze
Včeraj popoldne je umrl na interni Kliniki prof. l£natovski v Beogradu rektor beo-irajske univerze dr. Dragoslav Jovanovic. Mučila ga je težka bolezen srca, ze prej pa sladkorna bolezen. Pokojnik je bil rojen 4. decembra 1SS5 v Beogradu, kjer je dovršil gimnazijo in vseučilišče. Nekaj časa je študiral tudi na Pariški univerzi. Za rektorja je bil izvoljen 28. aprila 1936. Kaša znanost je izgubila odličnega predstavnika, beograjski študentje pa iskrene, ga prijatelja.
— Odhod brata danskega kralja iz Dal. macije. Po petdnevnem bivanju v Dubrovniku je brat danskega kralja princ Harold s soprogo princeso Heleno in sinom O lafom v petek odpotoval najprej v Boko Kotorsko, potem pa preko Črne gore in Južne Srbije v Bolgarijo.
— Kongres naših učiteljev. Prireditveni oibor JUU v Banjaluki je zaključil priprave za letošnji učiteljski kongres, ki bo 19., 20. in 21. avgusta v Banjaluki. Prija, vilo se je že 3000 učiteljev in učiteljic. Vsi hoteli in privatna stanovanja so že zasedeni.
— Izvoz našega vina. Lani je bilo izvoženega iz naše države 258.7 vagonov vina, precej več kakor predlanskim, ko smo ga izvozili le nekaj nad 79 vagonov. Večina vina je bilo izvoženega v Nemčijo. — Izvoz vina letos je pa še bolj narasel, saj ga je bilo izvoženega že v prvih 4 mesecih 279.2 vagona, in sicer večina na češko-Moravsko, 203 vagone. Ivoz vina iz same Slovenije je pa znašal prve 4 mesece letos 401.310 litrov. Vse to vino je bilo izvoze, no v Nemčijo. Izvoz se je znatno povečal maja, ko je bilo vina izvoženega 547.898 litrov, po veliki večini v Nemčijo.
— Nove delniške družbe. Po uradnih podatkih je bilo v aprilu ustanovljenih v naši državi 7 novih delniških družb z nominalno glavnico 12 milijonov din, v maju pa 11 ncvih delniških družb s kapitalom 27 milijonov din. Od obstoječih delniških družb jih je v prvih treh mesecih tekočega, leta povečalo 9 svojo glavnico sa 56 milijonov 978.000. V nove delniške družbe vloženi kapital znaša v prvih petih mesecih tekočega leta 79 milijonov, v že obstoječe delniške družbe je bilo pa vlože nih 82.453.000 din. V prvih petih mesecih tekočega leta je znašalo celokupno povečanje delniške glavnice v delniških družbah 161,453.000 din.
— Turistični promet v prvem četrtletju. Po uradnih podatkih je bilo v prvem četrtletju tekočega leta po vseh naših turističnih krajih 87.311 domačih in 22.037 inozemskih letoviščarjev, skupaj 109.348. Nočnin so imeli domači 901.000, inozemski letoviščarji pa 91.000 ali skupaj 382.000.
— Gradnja Jadranske turistične ceste. Drugi del jadranske turistične ceste, ki se gradi od Sušaka do Senja, bo, po vseh znakih sodeč, dograjen v določenem roku. Zgrajena je že cesta od Sušaka do Bakra. Zdaj je pa razpisana licitacija za gradnjo druprega dela od Bakra do Bakarca, dolgega 6 km. Stroški so proračunani na 11.470.7S0.19 din. Licitacija bo 3. avgusta v tehničnem oddelku banske uprave v Zagrebu.
— Brez posredovanja ni šlo. Letos je nastalo pri nas pomanjkanje domačega sladkorja in moramo ga uvažati iz inozemstva. Uvoziti ga bomo morali okrog 1000 vagonov. Državne tvornice sladkorja pa niso mogle nabaviti v inozemstvu sladkorja brez posredovanja domačih privatnih tvornic. Toda država ne bo prišla do priča kovanega zasluživa. Državne tvornice so hotele kupiti sladkor v Č>eško-Morav_ ski. pa je bil že kupljen. Kupil ga je neki zastopnik na naših privatnih tvornicah sladkorja zainteresiranega kapitala. Tako so morale državne tovarne kupiti potrebni sladkor od domaČih tvornic, seveda nekoliko dražje, kakor bi ga bile kupile v Mo-ravsko-Ceški.
— Zelo slab ribolov. Po statističnih podatki!; pomorske uprave je bil ribolov v juniju zelo slab. Ribiči so ujeli samo 505 tisoč kilogramov poletnih rib, od teh 447 tisoč 700 kilogramov sardel. V nekaterih ribarskih področjih ribiči še ne pomnijo tako slabega ribolova. Dež in močna ju-govina sta kriva, da je bil ribolov tako slab. Ponekod so morali ribiči začasno opustiti ribolov in se oprijeti drugega dela.
— Ameriški milijonar v Dalmaciji. Pred
Šibenik je priplula italijanska iahta 5>Au-rola«, s katero se vozi po Dalmaciji ameriški milijonar Gordon. Izpred Šibenika je odplula jahta v Biograd na moru.
— Zahvala. Banovinski institut za raz-iskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljub, ljani se tem potom lepo zahvaljuje družini Menardi C. iz Ljubljane, Trubarjeva ul. 2 za poklonjeno stensko sliko.
— Sprejem v strokovno šolo za otroške sestre-nego\Talke v Ljubljani, Lipičeva uli. ca (Dečji dom kralj. Marije) je razpisan v Službenem listu z dne 8. julija 1939, št. 54—na prilogi. Diplomirane absolventke šole se nameščajo v domovih za dojenčke.
čečjih zavetiščih, otroških bolnicah, v rod. brnah in v zasebni službi. Natančnejši po-groji so v omenjenem »Službenem listuc
razvidni.
— Banjaluka dobi poštno direkcijo. Poštno ministrstvo je vzelo v Banjaluki v najem veliko hišo, kjer bo poštna direK-cija za vrbasko banovino, dokler ne bo zgrajena nova palača. Novo palačo grade tam, kjer je bDa doslej glavna pošta. Stroški bodo znašali 9 milijonov.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vroče vreme s krajevnimi nevihtami. Prava vročina je pritisnila v soboto in \'čeraj je bil zopet zelo vroč dan. Danes je vročina še nekoliko hujša. Včeraj je
znašala najvišja temperatura v Sarajevu 36, v Beogradu 35, v Zagrebu 34, v Splitu 23, v Kumboru 31. v Ljubljani 30.6, na Rabu in v Dubrovniku 30, na viau 25
Stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.2, temperatura je znašala 20 stopinj.
— Prometne nesreče. Včeraj popoldne je nastal na Erjavčevi cesti hud karambol.
Neki avtomobilist se je zaletel v motoci-klis ta tehnika Franca Hodnika z Vrhnike
in ga vrgel z motocikla. Hodnik je bil hudo poškodovan na glavi in po telesu. — V bolnico so prepeljali tudi trošarinskega paznika Petra Kovača z Ižanske ceste, ki ga je pred dolenjskim kolodvorom podrl neki avtomobilist in ga poškodoval po te. lesu. — Včeraj zjutraj je na Tvrsevi cesti pred Piskarjevo pekari jo padla pod tramvaj postrežnica Marija KolmanovfL Dobila je poškodbe po vsem telesu. — V soboto zvečer je na Viču neki motociklist podrl trgovsko sotrudnico Anico Koširjevo. Koširjeva je bila poškodovana na glavi, ima pa tudi resne notranje poškodbe. Moto. ciklist se za svojo žrtev ni zmenil in je drvel naprej. — Se eno Koširjevo so prepeljali v bolnico. To je bila 241etna po-sestnikova hčerka iz Poijšnika, na katero se je bil zvrnil voz sena. Zlomila sd je desno nogo in dobila tudi notranje poškodbe. — Ivanka Frelihova, posestnikova hčerka iz Trebeljnega, je padla z voza in si zlomila desno nogo.
— Težka železniška nesreča, V soboto se je pripetila pri Hercegnovem težka železniška nesreča. Iz Sarajeva prihajajoči potniški vlak je za vozil na prelazu v avto, s katerim so se peljale štiri potnice na izlet v Igalo. Lokomotiva je zgrabila avto in ga treščila daleč s proge. Avto je priletel v bližnjo hišo in se ves stlačil. Žena trgovca Prnjatoviča Mara je bila takoj mrtva, njena hči in soproga načelnika banske uprave v Sarajevu Mila Božičko-vič sta bili težko ranjeni, Božičkovićeva hči Olga pa lahko ranjena,
— Krvava ljubavna tragedija, V Bački Palanki se je odigrala v soboto pop. krvava ljubavna tragedija, V navalu ljubosumnosti je ustrelil redar Todor Vardić vdovo Nevenko Juričin, svojo priležnico, potem je pa smrtno ranil policijskega nad zornika Milana Krstića, ki je med prevozom v bolnico tudi umrl. Končno je ustrelil še sebe. Zapustil je poslovilno pismo m v njem pravi, da si je moral končati življenje, ker ni mogel živeti brez Nevenke, ki ga je jela zadnje čase zanemarjati,
— S sekiro ubil divjega merjasca. V gozdu blizu Ivanjca sta padla v petek dva divja merjasca.. Prvega je zadel naravnost v srce gozdar. Težak je bil nad 80 kg-. Drugega merjasca sta pa ubila dva delavca. Sekala sta drva v gozdu in naenkrat sta opazila merjasca v neposredni bližni. En delavec se ga je tako ustrašil, da je jel bežati, drugi je pa pograbil sekiro in ga udaril po glavi tako, da je zverina kmalu poginila,
— Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Iz Ljubljane
—lj Glasovanje za nadstrešek na Bat'ini
palači. Za zamisel podjetja Bate, naj bi Ljubljančani sami odločili, kakšno naj bo nadstrešje nad bodočimi izložbami palače Bat'e na Aleksandrovi cesti, je vladalo veliko zanimanje. Med občinstvom so razdelili 9844 glasovnic in je bilo slehernemu dano na prosto, da se izjavi o visokem, nizkem ali srednjem nadstrešku. Razen tega je lahko vsakdo napisal na obratni strani glasovnice svoje pripombe, ki je v njih podrobno tolmačil, zakaj je za nizek oziroma visok nadstrešek. Do danes je Bat'a prejel 4932 odgovorov, novi pa prihajajo vsako minuto. Zanimivo je, da se je večina glasovalcev izjavila za visoki nadstrešek in je bilo za tak način zidave sko. raj 80°/o vseh oddanih glasov. Izredno malo glasov je odpadlo na nizki nadstrešek, čeprav se nam zdi v vsakem pogledu znatno praktičnejši, pa tudi bolj estetski. Seveda pa ni naša stvar, da bi o tem razsojali. Za visoki nadstrešek je do zdaj gla. sovalo 4223 oseb, za nizki 567 in za srednji 142.
—lj Izgubljena je bila zlata zapestnica od Miklošičeve ulice na pokopališče Sv. Križa med pol 6. in 7. uro zjutraj. Ker mi je bila drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo odda na upravništvo lista proti dobri nagradi.
iii(ilui(it*i»'iiiiiiiiiiiiiiii*ui;u;iimititTi.
i"^i:irinHiiiim«iiiiiiumniMimiiMMiuiiiuiii
Novost za Ljubljano!
V novem hotela SLON«, bo v teku tega
tedna otvoritev restavracije.
■ t| Mil UIIIII ^i!:UIIMIIIIItiTtLlt|||ll(lllllllll!i:i)MllllllHllinilll,IillllMIIl?IIIIMI1IIIIIIIIlltlllllfllIITIIIIiriMIUt1V
—lj »Zatemnitev pri zračnih napadih«
je naslov javnega predavanja, ki ga bo imel pod okriljem Komiteja tehničnega dela gospod inž. Matanovič Drago v sredo, 19. julija ob osmih, zvečer v dvorani Udruženja jugoslov. mženirjev in arhitektov v Ljubljani, Kongresni trg l-II—levo (Kazi. no). V ciklu predavanj o pasivni obrambi prebivalstva proti letalskim napadom je gornje predavanje že četrto te vrste. K predavanju vsi toplo vabljeni. Vstop prost!
—lj S kolom po glavi. V bolnico so prepeljali delavca Ivana Valentinčiča iz Ljub. ljane, ki ga je nekdo sooči med prepirom
udaril s kolom po glavi. — Druga žrtev prepira pa je bil 181etni delavec Peter Jamnik, ki ga je nekdo med prepirom z nožem sunil v levico.
—lj Za 4 dnevni avtoizlet v Italijo, skozi Vipavsko dolino, (v tehnični izvedbi Tuj-skoprometne zveze), od 8. do 11. avgusta, se priglasite za podrobna navodila čim prej, ker morate vsem obveznostim zadostiti najpozneje do 31. julija. Potujete lahko do Gorice—Trsta za 160 din, do Pa. dove—Benetk za 300, din do Aneone—Lo-
reta za 600 din. Spotoma obisk vseh zna. me nitih krajev in ogled vseh zarumivosti. Prijave upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana  Sv. Petra nasip 17.
_lj pri kresov anju s toro katoliške občine v Ljubljana na Drenikovem vrhu dne 4. julija 1939, zbranih din 132.—, so udele. ženci poklonili Traven Lavrinu iz k. dv.
tnser?ra]te v *SL Naroda*41
Tudi šentjakobski okraj
se razvija
Dobil je največjo stanovanjsko hite, v kateri so res
Ljubljana, 17. julija Na zastoj v šentjakobskem okraju smo že pogosto opozarjali in skušali smo tudi odgovoriti na vprašanje, kaj bi bilo treba storiti, da bi se tudi ta mestni del razvijal ter živel v primeri z drugimi in da bi mu ne grozil popoln propad. Našteli smo nekaj vzrokov, zakaj je začel gospodarsko propadati šentjakobski okraj in še vedno se ne moremo otresti misli, da je eden zelo pomembnih vzrokov njegovega gospodarskega propadanja ter zastoja njegova zastarelost: ozke, vijugaste ceste, ki ne ustrezajo sodobnemu prometu, in starinske hiše s temnimi ter nezdravimi prostori. Opozorili smo tudi na to, da se industrija tu najbrž ne bo več naselila, a tovarn bi večina prebivalcev okraja niti ne pozdravljala; okraj postaja izrazito stanovanjski in tovarniški dimniki niso dobrodošli v stanovanjski četrti.
Šentjakobski okraj naj torej postane predvsem stanovanjska četrt? Marsikomu se zdi to edina rešitev. Pod šentjakobskim okrajem razumemo predvsem mestni del na jugovzhodu Sv. Jakoba trga, medtem ko je Stari trg vprašanje zase. Nekateri še vedno upajo, da bodo poživili ta okraj s prometom samim na sebi. Sklicujejo se na to, da je prejšnje čase šentjakobski okraj živel od voznega prometa, voznikov, ki so vozili v Ljubljano z Dolenjskega in celo s Karlovca, pa tudi v veliki meri od prometa med Ljubljano in Trstom. Zdaj, ko ni več prometa z vprežnimi vozovi, bi naj okraj dobil promet z motornimi vozili, ki je izpodrinil nekdanji promet. Marsikdo je proti tej rešitvi skeptičen, kajti prometa z vprežnimi vozili niso izpodrinila le motorna vozila, temveč tudi železnica, razen tega pa motorni promet zahteva drugačne pogoje kakor z vprežnimi vozovi. Za vožnjo s tovornimi avtomobili in avtobusi morajo biti ceste vsaj dovolj široke in kjer se ta vozila ustavljajo, morajo biti garaže, v bližini morajo biti uradi, trgovine ter prometna križišča. Pozabiti pa tudi ne smemo, da je dandanes cestni promet med Dolenjsko in Ljubljano znatno manjši kakor med mestom in Gorenjsko ter Štajersko. Gorenjci se ne vozijo v dolenjsko stran mesta, ker pač tam nimajo nobenih opravkov. Prav tako važno je, da dandanes med Ljubljano in Trstom ni skoraj nobenega cestnega prometa, razen z osebnimi avtomobili, ki pa seveda vozijo po Tržaški cesti. Promet se razvija po naravnih, danih pogojih, zato ga ne moremo umetno poživiti kjerkoli.
Če se kaže v šentjakobskem okraju zastoj, vendar s tem ni rečeno, da se okraj ne razvija, odnosno, da se vsaj ne kažejo znaki njegovega bodočega razvoja. Povsem jasno je, da se ta okraj razvija v stanovanjsko Četrt. Novim razmeram se sicer prilagodeva počasi, vendar je nadaljnji razvoj že dan. Hišni lastniki se bodo morali prilagoditi. Tisti, ki imajo denar in stare manj vredne hiše na lepem prostoru, bodo pač morali sprevideti prej ali slej, da dandanes ljudje raje stanujejo v solnčnih, zračnih ter zdravih stanovanjih kakor pa v mračnih, vlažnih in tesnih stanovanjih prejšnjih stoletij. Marsikatera stara hiša v šentjakobskem okraju lastniku več škoduje kakor koristi, ker mu zavzema drag prostor, ki bi ga lahko porabil bolj racionalno ter ekonomično. Legr je lepa, ves okraj se odpira proti solncu in pred burjo in severom ga varujeta Golovec in Grad, ki tudi
filtrirata zrak. To so znali ceniti že mnogi stavbni gospodarji, ki so na prostorih nekdanjih vrtov začeli zidati moderne hiše.
Zdaj je pa šentjakobski okraj dobil največjo stanovanjsko hišo, v kateri so res moderna stanovanja, kakršna so lahko vzor tudi mnogim v novejših hišah.
Lani avgusta so začeli zidati na Privozu večjo stanovanjsko hišo veletrgovcu Pavlinu. Stavba je začela kmalu buditi posebno pozornost po svojem talnem načrtu. Hiša je namreč zidana v loku; polumer je precej velik. Hiša stoji ob nekdanji Kavčičevi hiši (kjer je bila gostilna). Parcela je precej globoka; če bi hiša stala vzdolž ceste, bi nastalo za njo veliko dvorišče in stanovanja bi imela le dopoldne solnce. Lahko bi pa bila parcela zazidana, da bi bil obcestnemu traktu priključen še dvoriščni pravokotno. Projektant (inž. arh. Štrukelj) in stavbni gospodar sta se pa raje odločila za lok; tako se hiša v loku oddaljuje od ceste, to se pravi od ropota in prahu, ter se odpira solncu od vzhodne strani proti južni. Na zunanji strani loka so sobe, torej na solnčni strani. Notranja stran je krajša, kar je pa idealno izrabljeno, ker so tam kuhinje in pritikline. torej prostori, ki ne zavzemajo tako velike površine kakor sobe. Pred hišo je nastal lep prostor za vrt. Hiša nima le krasnih modernih stanovanj z vsemi pridobitvami našega časa, temveč se bodo stanovalcem nudile še posebne ugodnosti s cvetličnim vrtom, otroškim igriščem, zelenjadnim vrtom in posebnim senčnim vrtom za počitek.
Hiša zavzema 457 m* zazidane ploskve in je trinadstropna z visokim pritličjem. Ima 2 štirisobni stanovanji. 11 dvosobnih stanovanj, 2 trisobni in eno samsko (gar-conniere). Vsa stanovanja imajo kopalnice. Vsi prostori so primerno veliki, vsa stanovanja so solnčna in zelo svetla, velike so tudi prednje sobe. Namestitev pohištva bo lahka, ker sta v sobah po dve steni povsod prosti. V kuhinjah je tudi plin. V sobah in kuhinjah so priključki za radio. Vsa stanovanja imajo tudi poselsko sobo. Jedilne shrambe so velike in hladne. Hiša ima tudi sušilnico perila za naglo sušenje, poseben prostor za kolesa v prizemlju, napol odprt prostor (teraso) za iztepanje posteljnine ob deževnem vremenu — tudi v prizemlju — vsa stanovanja imajo kuhinjske balkone itd. Vse je izdelano solidno, od pročelja do sleherne notranje ureditve (v kuhinjah in kopalnicah so stene visoko obložene s ploščicami, vrata imajo ob kljukah ščitnike, okna imajo lesene zastore itd) da je hiša v dobrem pomenu besede moderna. Marsikateri stavbni gospodar, zlasti tisti, ki so po vojni zidali samo zaradi špekulacij, bi se lahko tu zgledoval. Ta hiša ima v Ljubljani najbrž najlepša stanovanja in je bilo zato potrebno opozoriti nanjo. Ko bi zidali takšne hiše v šentjakobskem okraju, bi nas za bodočnost tega mestnega dela ne bilo treba skrbeti. Samo po sebi se razume, da je bilo zelo veliko zanimanje za stanovanja v novi hiši, ter da jih je bila večina oddanih mnogo pred končanimi stavbnimi deli. Stanovanja bodo uporabna prihodnji mesec.
Upamo, da se bo v šentjakobskem okraju s časom poživila stavbna delavnost ter da bo dosedanji zastoj kmalu premagan. Samo nekoliko več razumevanja bo treba za dandanašnje razmere tudi med mnogimi hišnimi posestniki in lastniki parcel.
Prva smrtna žrtev jadralnega letalstva
Tragična smrt XX letnega drogerista Mike Novaka
Maribor, 17. julija.
Padla je prva žrtev mariborskega jadralnega letalstva, ki se ponaša s tako lepimi uspehi vztrajnega večletnega dela na tem torišču. Nesrečno naključje, ki jih je v življenju toliko na vsak korak, je terjalo življenje 22 letnega drogerista, Mihe Novaka, ki je bil med najvnetejšimi, najbolj požrtvovalnimi člani jadralske letalske skupine marib. Aerokluba.
Po pripovedovanju očividcev in funkcionarjev tuk. Aerokluba se je tragična smrtna nesreča pripetila takole:
Miha Novak se je v soboto ob pol 20. dvignil s svojim jadralnim letalom s te-zenskega letališča. Imel je nalogo, da ga potegne avto z odklopom ob višini 80 m in da napravi v tej višini obrat z letenjem nad Teznom. Miha Novak je svojo nalogo dobro izvedeL Ko je napravil obrat na levo, je letel nad vagoni na tezenskem kolodvoru. Pri tem je izgubil brzino. Pikiral je s precejšnjo naglico, pristajal je z naglico. Nesrečno naključje je hotelo, da je priletelo jadralno letalo ravno na 15. tir, kjer so bili železniški vagoni. Zaradi močnega sunka je odbilo letalo nazaj. Pri tem se je dvignilo letalo do višine 2 m in spet priletelo v zadnji železniški vagon. Nesrečni Miha Novak je treščil z glavo naravnost v priklopnik na koncu vagona, ki
mu je razbil čeljust. Zaradi močnega pritiska mu je zlomilo hrbtenico. Novak je bil pri priči mrtev. Ko so mu prihiteli na pomoč jadralni letalci, ki so opazovali Novakov let, so našli Novaka mrtvega. Te-zenski orožniki so sestavili zapisnik o dogodku in ugotovili dejansko stanje. Novakovo truplo so včeraj dop. prepeljali v rnrtvasnico na Pobrežju, od koder bo danes popoldne ob pol 17. pogreb na mag-dalensko pokopališče.
Tragična smrt vrlega jadralnega letalca je globoko presunila vse, ki so pok. M. Novaka spoštovali in poznali. Vsi pomilu-jejo njegovo tragično usodo, ki je posledica nesrečnega naključja, saj so bile tračnice ob 15. tiru na levo in desno popolnoma proste, kamor bi se bil Novak lahko rešil z okretom na levo ali desno, pa mu je okolnost, ki nam pač ne more biti znana, to preprečila. Novakovo jadralno letalo je bilo, kakor navadno, tik pred odletom pregledano in preizkušeno. Tudi pravilno opremljeno je bilo, na glavi je imel Novak čelado, ki pa je bila komaj opazno poškodovana.
Blagi pokojnik je bil izredno navdušen, marljiv jadralni pilot, ki je imel diplomo B. Pozno v noč je delal v delavnici mariborske iadralne letalske skupine. V Maribor je prišel pred 3 leti. Uslužben je bil
Stran 3
pri tvrdki »Salus«. Bil je napram vsem prijazen in ljubezniv, sicer pa tih, miren in skromen. Rojen je bil 27. maja 1917 v
Višnji gori, kjer živi pokojnikova mati. Še pred dvema dnevoma je bil Miha Novak na naboru, kjer je bil potrjen. Žalostno naključje je skrajšalo tek njegovega življenja.
Mlademu, vrlemu jadralnemu pilotu časten spomin, žalujočim naše globoko so-žalje!
Prve letošnje žrtve Drave
Maribor, 16. julija
Današnja izredno vroča nedelja je privabila tisoče in tisoče Mariborčanov in okoličanov v Dravo. Tisti, ki zmorejo vstopnino na Mariborski otok, so se šli kopat na otok, kjer je bilo danes okoli 40O0 kopalcev in kopalk. Pa tudi vzdolž Drave v Studencih in Pobrežju je bilo danes pop. na tisoče ljudi, ki so se kopali v Dravi. Povsod, kjer je bila le mala prilika za kopanje, je bilo vse polno mladine in odraslih, ki so si lajšali pasjo vročino v hladnih valovih Drave, ki je imela danes 14 stopinj C. Današnja nedelja pa je žal zahtevala tudi 3 žrtve kopanja.
Hčerki poštnega uradnika Severja, ki stanuje v Danjkovi ulici 3, sta se šli kopat v Dravo. Poiskala sta al primerno mesto pri šoli na Pobrežju. Sestri sta že nekajkrat plavali po Dravi. Okoli treh pop. sta spet šli v Dravo, da bi plavali, ob istem času je bilo ob Dravi vse polno kopalcev. Nenadoma pa sta sestri zašli v vrtinec ter Izginili v valovju. Kopalci so takoj priskočili na pomoč ter se je neke. mu kopalcu posrečilo, da ja zagrabil mlaj. šo sestro ter jo potegnil na suho, kjer si je kmalu opomogla. Njene 141etne sestre, dijakinje Miroslave Severjeve, pa niso mogli rešiti in jo je Drava odnesla.
Pri Mariborskem otoku na studenški strani je bilo tudi polno kopalcev. Okoli pol 4. ure pa so ljudje opazili, da je utonil okoli 601etni moški, ki je plaval po Dravi. Nekateri kopalci so sicer takoj plavali za njim, vendar pa ga niso mogli več najti. Po obleki sodeč, ki so jo našli na obrežju, gre za nekega delavca.
Utopljenec na studenški strani je 511et-ni Andrej Blažič iz Studencev, ki zapušča ženo in nepreskrbljenega otroka.
Tretja žrtev kopanja pa je postal neki Ivan Milenkovič, ki se je kopal v batnav-skem ribniku. V družbi nekaterih svojih tovarišev je nekajkrat plaval po ribniku, nenadoma pa je izginil pod vodo. Reševal, na akcija ostalih kopalcev je imela žal le ta uspeh, da so Milenkoviča, ki je star 23 let in ki je doma iz Kragujevca, že poteg, nili mrtvega iz vode.
Objave Vin. Mariborskega tedna
Maribor, 16. julija Nag narodni položaj in mnoge pereče sodobne probleme, zvezane tesno z našo narodno sedanjostjo in bodočnostjo, bo pokazala na najbolj nazoren način narodopisna razstava na letošnjem VIII. Mariborskem tednu od 5. do 13. avgusta- Zato bo zanimiva prav tako za Mariborčane kakor za vse ostale Slovence in Jugoslovane.
Kaj je »kavtizem In kaj hoče, na ti dve
vprašanji hočejo odgovoriti nafti skavti na svoji veliki razstavi, ki jo prirede v okviru letošnjega VTH. Mariborskega tedna. Priložnost polovične vožnje po državnih železnicah od 1. do 17. avgusta bodo zato gotovo v polni meri izkoristili tudi skavti od drvfrod, ,da si to razstavo ogledajo, Se posebej pa bo poučna za vse tiste, ki skavtizma in skavtov morda še ne poznajo tako, kakor bi bilo treba.
Tlak ovalna   dela v   Prešernovi   ulici v
Mariboru, ki je glavna prometna os vsakoletnih prireditev Mariborskega tedna, bodo že pred priče tkem letošnjega VTTI.
Mariborskega tedna popolnoma dokončana. To bo dalo zlasti veselicnemu par\u, ki se bo tudi povečal in izpopolnil, čisto novo zunanje lice.
Športne prireditve, ki so v programu letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 17. avgusta, bodo pokazale, da je Maribor postal po vojni res pomembno športno središče. Zanje vlada že sedaj precejšnje zanimanje v Mariboru samem, pa tudi med ljubitelji sporta po ostali Sloveniji in Jugoslaviji.
Narodno gledališče v Mariboru, ta najpomembnejši slovenski kulturni zavod na. severni meji, bo slavilo letos v jeseni 20-letnico svojega rednega obstoja. Ob priliki VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bo pa pekazalo svoj nastanek, razvoj in uspeh na veliki gledališki razstavi, ki bo. po zamisli in izvedbi nekaj Čisto novega.
Rokoborb je konee
V soboto je bil zadnji dan mednarodnih profesionalnih rokoborb. Kakor je bilo pričakovati, je zmagal Zagrebčan Pero Kop, ki je v odlični borbi premagal Italijana Equatoreja. Tretje mesto sta si delila Črnec Ali ben Abdu in Poljak Pirnackl. Prvi je sicer Pirnackega premagaj, a sta imela oba enako število porazov. Četrti je bil Jane, ki je porazil ljubljanskega, amaterja šotlerja.
PRODAM
po priznano nizkih CENAH
si nabavite najboljše moške obleke, perilo Id vaa praktična oblačila pri PRfiSKERj u, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
i. T.
TURISTI!
Predno odhajate na planine, ne pozabite si nabaviti fin cvetlični med v Medarnl — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/T
NE KUPUJTE
na obročno odplačevanje bicik-
lov, ker dobite pri takojšnjem plačilu znaten popust. Zahtevajte brezplačni cenik: Ivan Magdalene, Rače. 2252
POZOR!
Kupujem in prodajam rabljene čevlje in moške obleke. Klav-šer* Vošnjakova 4. 2253
OGLAŠUJ
V MALI OtiLA&NIB
.»SLOV. NAKOPA*4!
SVEŽA JABOLKA hruške, slive, i.a debele, kg din
S.25, La marelice din 4.— do 4.25 franko voznina razpošilja v košarah po 50 kg O. Drech-sler, Tuzla. 2240
'   NAJBOLJŠO MEDICO dobite v Medarnl — Ljubljana, židovska ul. 6. 36/T
**pr emof
*  '   KOKS. SfHA DRVA
I. POGAČNIK
Bohoričeva 5 —  ielefoo ZO-5t
OREHOVA JEDRCA
lepa, lzČiSčena, dobite najceneje v Medarnl — Ljubljana, 2Idov-aka uL 6. 36/T
NAJBOLJŠA RAD USKA REVIJA )»
NAS VAL
SPOREDI seropaklh radi jsfcfh poeta j na
modni pregled, novice ta radijskega
UPRAVA j LJhMJmm, He—rnn naročnina samo 12__
Inserirafte v »Slov. Narodu«!
r
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,
IT. Julija
čudodelni zdravnik Valentin Zeileis u
Oblasti so sicer večkrat zaprle njegov sanatorij v GaUspacha, pa so ga morale
tiskom ljudskega ogorčenja zopet odpreti
V Gallspachu je umrl v soboto zvečer sloveči čudodelni zdravnik prof. Valentin Zeileis. Pokojni je bil rojen 7. oktobra 1873. kot sin kotlarja v VVachenroithu na Bavarskem, kjer je doraščal v težkih razmerah.. Ko mu je bilo 18 let, je dobil v Niirnbergu zaposlitev v tiskarni, in sicer pri bakrotisku. Tam je v prostem času
študiral teozofrjo in kmahi je postal eden najmar 1 ji vejsab članov teosaofskega društva. Razen tega je pridno prebiral knjige, posvečene fiziki m tenniki.
Pozneje se je Zeileis naselil kot čudo. delni zdravnik na Dunaju, kjer je začel zdraviti ljudi z magnetizmom- Ko se je drugič oženil a neko bogato vdovo, se je
znatno z boljšal tudi njegov gmotni položaj-  Tako je  lahko ustanovil na Dunaju laboratorij za svetlobno terapijo in Ront-gen. Razen tega pa je imel veliko perutninsko farmo in zlasti med vojno je vodil obširno trgovino z živili.    Kot čudodelni zdravnik, ki je diagnosticiral   bolezni s svojo čarobno palčico in zdravil bolnike s čudodelnim aparatom  (visoka frekvenca, Rontgen in radij), je nastopal Zeile s že pred vojno in njegovo ime je zaslovelo tako, da je moral že leta 1912 najeti v Oallspachu pri Grieskircnnu grad in potem je začel zdraviti bolnike v množicah. Po vojni se je njegovo podjetje tako razširilo, da je prenočilo leta 1928-29 v Gallspachu že 95.000 zdravje iščočih bolnikov. Ljudje so pač lahkoverni, na drugi strani je pa treba bolnega človeka tudi razumeti in ne smemo mu zameriti,  če se oklepa vsake buke samo da bi si podaljšal življenje.
Poleti 1929 je zgradil Zeileis v Gallspa. etra nov institut za zdravljenje bolnikov z obsevan jem. To je največji institut te vrste na svetu. Frekvenčni toki dosežejo tn napetost 600.000 voltov. V tem sanato. rrjn zdravijo dnevno do 5000 bolnikov, obsevajo jih istočasno po 100. Takrat so bili ustanovljeni Zeileisovi instituti tudi v raznih drugih mestih bivše Avstrije in Nemčije, obenem se je pa pričela srdita borba zdravnikov proti Zeileisu in njegovi me. torii zdravljenja, že opetovano so oblasti zaprle njegov institut, toda ljudsko ogorčenje jih je prisililo, da so svoje ukrepe zopet umaknile.
Hud udarec je bila za Zeileisa težka avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubila življenje njegova žena. Razen tega je prišla še gospodarska kriza ki tako ni pretil polom samo Zeileisovemu institutu, tem-več vsemu Gallspachu vobče. In to je re_ šalo Zeileisov institut, da ga niso oblasti končnoveljavno zaprle. Zeileis je lahko svoj institut vsaj obdržal in za silo vodil naprej, vendar si pa po tem udarcu Zeileis ni več opomogel tako, da bi bil mogel spraviti svoje podjetje na prejšnjo višino.
V nasprotju z Zouejem, ki je zasnoval svojo zdravilno metodo na avtosu gesti ji, je gradil Zeileis vse na fizični podlagi, prizadevajoč si izlečiti oboleli organizem s
pomočjo energije eleknonega toka in žarkov. Pom&grala sta mu Sef zdravnik dr. Hausuirth, ki je zaradi tega pnšel v kon. flikt z zdravniško zbornico v bivši Avstriji, in pa sin Iz njegovega prvega, ločenega zakona Fritz. ki je bil promoviran v Nemčiji. Njegov sin zdravi bolnike po očetovi metodi tudi v drugih mestih. Precej zdravnikov se je tudi izučilo pri Zeileisu in zdaj zdravijo z njegovimi aparati bolnike po drugih mestih. Zeileisovi insti. ruti so bili ustanovljeni med drugim v Munchenu in Berlinu.
Zdravniki svega sveta so dolgo odklanjali Zeileisovo metodo zdravljenja. Na kongresu fiziologov v Bostonu leta 1929 je preči tal prof. Georg v. Vvendt Helsing-fors po dr. Pritzu Zeileisu sestavljeno predavanje o Zeileisovi metodi in to preda, vanje je pozneje izšlo kot posebna brošura v založbi Muiler v Munchenu. Prof. Paul Lazarus iz Berlina je pozimi 1929-30 na sebi preizkusil Zeileisovo metodo leče-nja in potem je v medicinskem društvu dvakrat predaval o tem načinu zdravljenja. Njegovi predavanji sta vzbudili v jav_ nosti veliko pozornost in proti koncu leta 1930 je Zeileis Lazarusa tožil zaradi nekaterih izjav. Berlinsko civilno sodišče je pa tožbo zavrnilo in Zeileis je moral plačati stroške.
Morda bomo zdaj. ko je Zeileis mrtev, dobili končno odgovor na opetovano sproženo vprašanje, ali je bdi samouk — učenjak ali mazač. Zeileis s svojim čudodeL nim zdravljenjem ni osamljen primer. Takih čudodelnih zdravnikov je bilo na svetu že mnogo in pojavljajo se vedno znova, samo da zlasti v novejšem času nihče ni zaslovel tako, kakor je slovel Zeileis. Boriti se proti takim samoznanim zdravnikom, je vedno zelo težko, pa naj nastopijo lasti so tu skoro brez moči, ker nalete na proti njim še tako sloveči zdravniki. Ob-odpor ljudstva, v prvi vrsti ljudi, ki jim medicina ne more vrniti zdravja, pa jim ostane tako čudodelni zdravnik edino in zadnje upanje. Pri vsem slovesu, ki ga je užival Zeileis kot čudodelni zdravnik, je pa malo verjetno, da bi se njegovemu si. nu in njegovim privržencem posrečilo, obdržati Zeileisove sanatorije in nadaljevati zdravljenje bolnikov po Zeileisovi metodi.
Iie naprej, brez miru***
Nova sokolska trdnjava v Ljubljani
Marljivi Sokol v Zg. Šiški je včeraj svečano o tvoril
svoj dom
Najmlajše sokolsko društvo v Ljubljani, marljivi zgornješišenski Sokol, ki bo prihodnje leto praznoval svojo lOletnico, si je v okviru sokolske Petrove petletnice nadel nalogo zgraditi lasten dom. S pomočjo zavednih članov, predvsem domačinov ter s pomočjo banske uprave in mestne občine si je društvo postavilo ob obširnem telova-dišču krasen sokolski dom, ki sicer še ni povsem dograjen, vendar pa bo služil svojemu namenu. Dom je prostorna stavba, ki ima veliko dvorano z odrom in vsemi stranskimi prostori. Dosedanji izdatki so znašali nad 180.000 din. Ko bo društvo zbra k> še nadaljnja potrebna denarna sredstva.
bo zgradilo še eno nadstropje, kjer bo prav za prav telovadnica Vsekakor pa moramo mlademu društvu priznati, da se v polni meri zaveda svojih dolžnosti pri vzgoji mladine. Skoro dve leti je bilo društvo brez telovadnice, v tem času ni klonilo, marveč šlo krepko na delo za svojim ciljem, za svojim domom.
Včeraj popoldne je bile to delo kronano s slavnostno otvoritvijo doma ob veliki udeležbi občinstva. Za s\o.i praznik se je Zg. Šiška odela v državne zastave, posebno lepo pa je bila okrašena okolica doma in telovadišče, kjer so vihrale dolge državne trobojnice. Ob 14.30 jc krenila iz-
pred Narodnega doma povorka ljubljanskih sokolskih društev z godbo Sokola 1 in župnim jezdnim odsekom kateri se je pridružilo še mnogo narodnega občinstva. Pri vhodu v bivšo zgornješišensko občino so pričakovali povorko domače društvo z vss-mi oddelki ter društva Šiška, Št. Vid in Medvode s prapori. Po prisrčnih pozdravih je krenila povorka dalje do novega doma, povsod živahno pozdravljena in obsuta a cvetjem. Za godbo Sokola I Tabor so nosili praporščaki 7 članskih in 3 naraščajske prapore, za prapori je šla močna skupina pestrih narodnih noš, nato pa članstvo, naraščaj in deca v kroju in meščanski obleki, povorko so zaključili jezdeci in sokolski kolesarji. V povorki je bilo okrog 500 oseb.
Ko je prispela povorka na telovadišče so se posamezni oddelki razvrstili pred okrašeno tribuno, kjer so se zbrali praporščaki in zastopniki sokolstva. Do pričetka otvoritve doma so prišli zastopniki vojaških in civilnih oblasti, ki jih je sprejemal in pozdravil starosta br. Janez Poharc. Svečani otvoritvi so prisostvovali zastopnik divizio-narja podpolkovnik Gorbatoi ski, zastopnik komandanta 16. art. polka kapetan Račić, častniški zbor jc zastopal z več častniki podpolkovnik Stefanović, nadalje je bansko upravo zastopal banski svetnik dr. Poklukar, mestnega župana ravnatelj br. Drago šebenik, župno upravo br. Pavle Borštnik, vojne dobrovoljce podpolkovnik v rez. br. Mikušy četnike br Hrovatin. na-vzočna sta bila tudi pravoslavni prota Mat-kovic in starokatoliški župnik Ferdo Lavrinc, seveda pa so bili prisotni tudi zastopniki ljubljanskih in okoliških sokolskih društev in predstavniki lokalnih društev.
Ob 15.30 je godba Sokola 1 zaigrala koral »Molitev«, potem pa jc stopil na tribuno predsednik gradbenega odseka br. Dor-če Koch, ki je najprej iskreno pozdravil zastopnike oblasti, soko'stvo in množico občinstva. V svojem lepem govoru je orisal zgodovino zidave doma m se zahvalil vsem dobrotnikom, ki so pripomocli. da ima društvo svoj lasten dom. Orisal jc naloge, ki čakajo društvo v novem domu. kjer
I se bo vzgajala mladina v sokolskem, jugoslovanskem in slovanskem duha ▼ korist mladega kralja, države in domovine. Svoj govor je zaključil s pozdravom mlademu kralju  Petru nakar je  godba zaigrala
državno himno, ki jo je vsa množica poslušala stoje in odkritih glav. Zatem je izročil ključe starosti br. Janezu Poharcu, ki se je v kratkem in jedrnatem govoru zahvalil gradbenemu odseku za trud in požrtvovalnost pri gradnji doma. V imenu župne uprave je pozdravil in čestital društvu k pomembnemu dnevu župni delegat br. Pavle Borštnik, ki je izrazil željo, naj bi novi dom zbral pod svojim okraljem še vse tiste, ki danes od strani gledajo plodno in koristno delo Sokola v Zg. Šiški. Po njegovem govoru je godba zaigrala sokolsko himno »Hej Slovani*, ki jo je vsa množica navdušeno pela. S tem je bila svečana otvoritev doma zaključena, gosti so si ogledali dom in se vpisali v društveno spominsko knjigo.
Množice so zatem napolnile obzirno telovadišče in lahko trdimo, da je kljub vročemu poletnemu popoldnevu prisostvovalo nastopu okrog 2000 oseb. Kmalu po 16. so pod vodstvom načelnika br. Jenka in načelnice s. Zore Severjeve prikorakali na telovadišče vsi društveni oddelki — pri nastopu je nastopilo društvo popolnoma samostojno — 166 oseb, ki so med igranjem državne himne izkazali čast državni zastavi. Po tem svečanem aktu jc 14 najmlajših deklic v ljubkih dečvinih oblekcah opravilo prav dobro proste vaje po napevih slo-\-enskih narodnih pesmi s spremi jevan jem mlade harmonikarke. Nastop je zelo uga-
jal ti a* Ma Isssslsssa iahfca toplega aplavza. Po deklicah je 32 dečkov še dosti dobro in skladno izvedlo župne proste vaje, zs njimi pa jc prav dobro opravilo župne proste vaje 40 deklic. Izredno posrečen je bil nastop 6 naralčajnikov in 6 naraščaj-nic, ki so najprej izvajali razgibalne vaje, zatem preskoke, met krogle, teke in tek čez zapreke. Ta točka je občinstvu zelo ugajala, kar je dokazovalo navdušeno odobravanje. Lepo so uspele proste vaje 20 naraščajnic. nakar je moška deca izvajala bojno igro s preskoki, streljanjem z lokom in z izdelavo monograma »Sokol«. Občinstvo je nagradilo mlade telovadce z viharnim odobravanjem. Potem je 21 naraščaj-nikov kar dobro in skladno izvajalo Nahll-kove proste vaje, ki so ugajale Pri orodni telovadbi so nastopili vsi domači oddelki, od gostov pa je nastopila vrsta Članov Sokola II na krogih. Pohvalno moramo omeniti, da so vse vrste na orodju pokazale lepe sestave med navdušenim odobravanjem gledalcev. Lepo uspel telovadni nastop so zaključile članice (10) in člani (28) s sa-veznimi prostimi vajami, ki so prav dobro uspele. Ob zaključku so prišli na telovadišče vsi telovadni oddelki, ki so med petjem »Le naprej« sneli državno zastavo in jo med navdušenimi ovacijami odnesli s te-lovadišča. Po nastopu je bila na obširnem telovadišču izvrstno obiskana zabava, kjer sta sodelovali sokolska in poštarska godba.
Proslava je bila zelo lepa. Sokol Zg. Šibica zasluži vse priznanje in pohvalo. Naj hi bil novi Sokolski dom trdnjava in žarišče prave Tvrševe in  jugoslovenske misli.
—rv.
žer jal obsojen na 4 leta ječe
Po prestani kazni ga bodo za vedno izgnali iz naše države — Sodišče mu je dokazalo krivdo za štiri zločine
Ljubljana, 17. julija V soboto se je nadaljevala prejšnji dan prekinjena razprava proti posestniku Henriku 2erjalu in soobtožencu Zerjalovemu svaku Josipu Koširju. Predsednik malega kazenskega senata s. o. s. Rajko Lederhas je zaslišal še nekaj prič, med katerimi je bilo najvažnejše pričevanje žerjalove žene Alojzije.
2erjalova žena bi se lahko odpovedala pričevanju, pa tega ni storila, temveč je prav pogumno pričala. Mnoge datume, ki so bili važni za presojo žerjalove krivde, je imela trdno v spominu. Vedela je natančno, kdaj je njen mož spal doma in kdaj je odšel z doma. Preveč natančno se je spominjala, zato njeno pričevanje ni bilo kdove kako prepričljivo. Njene izpo-vedbe se večkrat niso skladale z moževimi izpovedmi, žena je hotela možu dobro, a ni mogla pregledati vso zapletenost vseh okoliščin, zato je prišla navzkriž z možem, ki je bolj dobro vedel, katere okoliščine utegnejo biti zanj usodne. Morda bi bilo pametnejše, da bi se žerjalova žena odpovedala pričevanju, kakor se je odpovedala Žerjalova mati. Žena naj bi s svojim pričevanjem sodišču dokazala možev alibi za tiste dni, ko so bili izvršeni veliki vlomi na Notranjskem, toda dokaz se ni posrečil. Malo je manjkalo, da ni državni tožilec takoj prijel žerjalovo ženo zaradi krivega pričevanja.
Predsednik je več ur čital spise iz dokaznega gradiva proti Henriku žerjalu. V ovadbah je bilo navedeno, da je bil vlom v občinsko blagajno v Cerknici opravljen na isti način kakor vlom v blagajno posojilnice v Starem trgu. Oba vlomilca sta uporabljala vlomilski sveder in svinjsko nogo in sta na podoben način navrtala blagajno. Vlomi s takim orodjem so, kakor je znano, približno enaki. Vlomilcem, ki uporabljajo sveder in svinjsko nogo, je znan tudi način. 9 pomočjo katerega se najhitreje in najlažje naredi luknja v blagajno.
Zanimivo je, da je žerjal po aretaciji priznal vlom v trgovino Lada Medena v Begunjah, v preiskovalnem zaporu pa se je premislil in je začel tajiti, pred malim senatom pa je rekel, da ni tega vloma nikoli priznal, čeprav je bilo v orožniški ovadbi napisano, da je vlom priznal. Celo velikodušno je Žerjal priznal orožnikom vlom v Begunjah. Izjavil je, da je imel pomagače, ki jih pa ne bo izdal in hoče vse posledice sam nositi.
žerjalova preteklost je kaj burna. V Jugoslavijo je prišel 1.1931 iz Italije, in sicer iz kaznilnice. Obsojen je bil na pet let težke ječe, ker je ustrelil nekega italijanskega stražnika. Kazen je Žerjal prestal. Obtožnica je trdila, da je bilo prestajanje te kazni za žerjala visoka zločinska šola. Po
prestani kazni se je Žerjal potikal po naših krajih in se preživljal s prodajo drobnega blaga od hiše do hiše. L. 1936 se jo oženil z Alojzijo Koširjevo iz Rovt, potem je vzel v najem gostilno v Kartini pri Domžalah, katero pa je v februarju lani opustil. Preaelil se je na ženin dom in začel živeti sumljivo življenje. Po dva ali tri dni je odšel z doma in se vrnil s šopkom bankovcev ter se hvalil, da zna zaslužiti, no da bi se dolgo in preveč mučil. Svak je videl nekoč v Žerjalovih rokah 17 tisočakov. To je bilo tiste dni po vlomu v Starem trgu, ko je iz blagajne posojilnice izginilo 23 tisočakov. V poročilu okradene posojil nuf» pa je bilo zapisano, da so bili ukradeni samo bankovci po 500 din in drobiž. So-obtoženi svak Košir bi moral videti tnroj v Žerjalovih rokah bankovce po 500 din in ne tisočake. Predsednik ga je opozoril na to okolnost, Košir je odgovoril, da je imel Žerjal v rokah bankovce po 500 din in samo nekaj tisočakov. Državni tožilec dr. Vilko Lavrenčak je zahteval obsodbo po obtožnici in Zerjalov izgon iz države. Branilec dr. Leskovic je opozoril na vse okolnosti, ki Žerjala razbremenjujejo.
Sodišče je smatralo, da je Žer jalova krivda dokazana za štiri zločine, in sicer da je ukradel v gostilni Mele v Cerknici dva zavoja blaga v škodo trgovca Martinčiča, da je vlomil v občinsko blagajno v Cerknici, ter da je vlomil dvakrat v Medenovo trgovino v Begunjah. Obsojen je bil Zr n U na 4 leta robije in na izgubo častnih pravic za 5 let. Po prestani kazni ga bodo izgnali iz naše države. Glede vloma v posojilnico v Starem trgu kakor glede vloma v posojilnico v železniških ter v Mazijovo trgovino na Blokah je sodišče v dvomu žerjala oprostilo, čeprav je bilo mnopn in-ii-cev, ki so kazali na njegovo krivdo tudi v teh primerih.
Žer jalova žena Alojzija je zaprla ooi. ko je slišala sodbo. Najprvo so ji omahnile roke proti tlom, potem pa je omahni l.i nezavestna v klop. Odnesli so jo iz dvorane, žerjal pa, ki je bil dotlej docela miren, je začel ob pogledu na nezavestno ženo jokati. Svaku Koširju je očital: Glej, kaj si naredil!
Soobtoženi Košir je bil obsojen na 2 meseca zapora, ker je pomagal noaiti domov blago, ki ga je Žerjal ukradel. Kazen je že prestal v preiskovalnem zaporu, žerjal je predsedniku rekel, da se ne bo nifi pritožil, ni pa povedal, zakaj se noče pritožiti.
Kjepura za svojo domovino
Katovice. 17. julija. AA. Pat: Znani operni pevec Kjepura je priredil včeraj tukaj svoj drugi koncert, katerega -k>bw ček je določen za potrebe narodne obrarrv-be.
Horence Riddetlovo;
72
Plevama CjuGe$ett
Fenella je slišala njegov kašelj, ko so ga prinesli k odprtim vratom bolniške sobe. Naglo je dvignila glavo in tako se je zagledala naravnost v izmučeno obličje moža, ki mu ie bila kri zalila usta. Trenutek je stala kakor okamenela, potem je pa mirno odšla za nosilnico, na kateri sta dva vojaka odnašala Dereka Ellisona proti sobici, proti zadnjemu bivališču umirajočih vojakov.
V naslednjih trenutkih je Fenella Graveva okusila vso grenkobo človeškega trpljenja. Vedela je. da ni več v njenih močeh, da bi potegnila Dereka nazaj iz te črne doline, kateri se je bližal tako naglo. Druge roke so mu zdaj stregle. Fenella je mogla samo stati in gledati v sveti grozi, čakati na zadnji pogled teh steklenih oči, na zadnji pogled, ki bi ji povedal, da umirajoči mož ve zanjo, da ve za njeno prisotnost.
Slednjič je prišlo. Ta pogled jo je priklical bliže. Fenella je videla, da se ustne umirajočega Dereka premikajo, da bi izgovorile njeno ime. Zadržujoč solze se je sklonila k njemu, da bi slišala dragocene besede, ki jih bo -zvesto hranila v svojem srcu skozi vse svoje življenje, pa naj bo dolgo ali kratko.
Teh besed pa ni nikoli zaslišala. Kakor da so letele mimo nje, ne pa k nji, temveč v čudnem radostnem šepetu k oni drugi ženi, ki je bila tiho pristopila in ki je zdaj stala kraj nje.
— Vanda! Ljubezen moja — ljubezen moja!
In Fenella Graveva se je molče, tiho umaknila od postelje, da bi mogla njeno mesto zavzeti Vanda ben Gamrna, da bi mogla Vanda s svojimi rokami prijeti roke Dereka Ellisona, ki so 30_že iskale. Oba, Vanda in Derek, sta pozabila na Fe-nello in Fenella je bila vesela, da se je zgodilo
tako. Ne sme se vmešavati v to zadnje slovo dveh zaljubljencev. Oba sta bila sama. V zadnjem, kratkem trenutku sama na robu črnega brezdna, ki ga bo moral kmalu prekoračiti ljubljeni mož, dočim ostane žena. ki ga ljubi. tu. V tesni sobici je vladala grobna tišina, ko ie Derek Ellison krepko držeč Vando za roke izdihnil svojo dušo.
Vanda je potem stala in zrla nekaj časa molče na njegov nepremični obraz. Tako je stala liki kip, pozabljajoč očividno -na kraj in čas. hki kip iz belega marmorja, žena, ki je zadnjič zrla na mrtvega tako vroče ljubljenega moža. žena. ki je bil njen izmučeni, v bolesti razorani obraz lep kakor še nikoli. Potem je pa zamolklo kriknila. se obrnila od mrliča in se zagledala v Fenollinc o~i. Ni pa zagledala v njih obsedbe. niti očitkov, temveč samo globoko sočutje, ki ji jc končno prineslo odrešilni blagoslov solz.
m     • m
Naslednjih šestindvajset ur je bilo tako p )ln'h dogodkov, da Fanella Graveva ni imela č^sa misliti na svojo lastno žalost Videla je umirati tri vojake. Sedem drugih vojakov je bilo težko zbolelo. Neki voiak je dobil naenkrat n=»t>£d blaznosti, ki ga puščava tako pogosto prinnša tujcem. Tiho je zlezel skozi strelno lino in skočil doli na pesek. Potem se je pa zarezal v blaznem zmagoslavju in zdirjal proti peščenim gričem za katerimi so se skrivali krvoločni sovražnik'
Na trdnjavski strehi je počil strel. Voiak se ic opotekel in sesedel na pesek, kjer je nepremično obležal.
A legionar, ki je bil ustrelil, je tudi nokaj časa nepremično stal, potlej je pa skomigni1 z rameni in dejal z glasom, ki je zvenel sicer osorno, vendar je pa odmevala iz njega bolest:
_To je bil moj prijatelj in nič drugega rrsem
mogel več Storiti zanj.   Saj vendar nisem m~%r}
dovoliti, da bi bil prišel v roke tem črnim hudičem.
Desetnik Dubois je mrko hodil po trdnjavi in roko je imel obvezano. Krogla, ki se ie bila odbila od stolpiča, mu je bila razmesarila mišice od rame do komolca Fenella je pomislila, da ie previdnost sama sklenila braniti jo. Duboisa se ji ni treba več bati. vsaj nekaj časa bo imela mir pred njim. Če ne bo zaposlen s svojimi dolžnostmi v trdnjavi, bo porabil ves prosti čas za zdravljenje skeleče rane. Desetnik Dubois ie prečital iz njenega obraza, kaj si misli in za to jo je sovražil. V duhu je orisegel, da mu bo morala ta ženščina drago plačati svo^r zmagoslavni radost. Ko napoči pravi trenutek, bo že poskrbel, da dobi plačilo od nje.
To ie b''° nr**r-*H nova odgovornost oovelinika I trdnjave, sloneča težko na njegovih ramah. To so bile morda bolečine, ki mu jih je povzročila rana, , .ili pa je bil odvratni pogled na to neskončno I puščavo. Morda pa vse skupaj, kar je zakrivilo, j la ie prišel Jean Dubois nekoliko iz svojega duhovnega ravnotežja. Zdelo se je. da ga ie tistega dne premagala tamna kri, podedovana po njegovi evraziiski materi.
Ne moneč se za to ie Fenella mirno opravljala svoje delo v bolnici. Opravljala ga je večinoma samo meharrčno. kajti z Derekovo smrtjo je bila objela njene utrujene možgane neka čudna ohromelost. Nejasno je slišala, o čem se pogovarjajo leg'onai n. Arabci bodo prav gotovo že iutri zgodaj zjutraj ponovili svoj napad in naskočili trdnjavo v vrl>ki premoči. Kakšno upanje more Še • meti trdnjava, kjer je take malo vojakov? Tako so govorili in se vpraševali legionar ji. Namestu odgovora so pa vsi samo majali z glavami, kar jc bil -^sen izraz spWne,sa naziranja, da ni nobenega u^an-ia več in cl^ vedo Arabci to zelo dobro.
— Ij-j^Mo bi reki', da smo vsi že mrtvi, saj istane***© ž;vi samo če nekaj ur, — je dejal mladi
Spanec. Sveta Devica Marija, imej sočutje z ubogima pogumnima ženama, ki sta prišli med nas'
— Upam, da boste vedeli, kaj morate storiti, — je dejal neki vojak Fenelli, — če ne bo nikogar blizu, ki bi storil to namestu vas.
Fenella je prikimala in se otožno nasmehnila.
— Da, toda preden storim to, vzamem vs*i ^nc^a Arabca s seboj, — je dejala.
— Torej znate streljati?
— Pogosto sem že streljala.
— A ona druga lady?
— Tudi. Hodila je v gore na lov na berberske ovce.
— Ali bi si ne hoteli ogledati naših samokresov?
Fenella je prečitala iz njegovih oči, kaj pomenijo te besede. Vojak nikakor ni zaupal majhnemu samokresu z bisernim ročajem, ki mu ga je Fenella pokazala. Hotel je. da bi imela pri sebi zanesljivejše in boljše orožje. In pokazal ji je težak vojaški samokres. Fenella in Vanda sta pazljivo poslušali njegovo razlago mehanizma.
Slednjič je dejal vojak sanjavo:
— Nebo se je zmotilo, ko je vaju poslalo na ta svet kot ženski. Obe bi bili dobra vojaka. Pokažem vama tudi naše puške. Jutri bomo namreč rabili vsakega, kdor ima dve zdravi roki.
•   i t
Arabci so naskočili trdnjavo naslednjega dne zgodaj zjutraj. Prikazali so se izza vsakega peščenega griča na vseh straneh trdnjave in tudi iz male oaze. Bilo je povsem jasno, da to ne bo več kratek spopad, temveč odločilen napad fanatikov, ki smatrajo smrt v boju za najlepšo. Iz bojnih krikov sta slišali Fenella in Vanda sprva samo nepretrgano regljanje strelov in divje krike sovražnikov, ki so se njihovi dolgi beli valovi vedno bolj bližali trdnjavi, čeprav so puščali za seboj na okrvavljenem pesku bele kupčke.
Urejuje Josip Zupančič U Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran   H Za upravo in inseratni del listo Oton Christof // V«" v Ijubljani
■SSS