Pbitnino plačana v gotovini.
Leto LXXII., št. 248
Ljubljana, torek Ji. oktobra 1030
Cena Din L—
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan popoldne brvzemil nedelj« In praznike, ff Insoran do 80 peta vrst d Dm Z
do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 1 večfi »morati petit vrsto Din 4.—> Popust po dogovoruL inseratni davek posebej    /J    »Slovenski Narod* volio mesečno
za  inozemstvo  Dio 2JL— M
W  Jugoslaviji   Din 12.-
ftokopisi   so  ne vračajo
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA« KnaflfOvo uBco itev. 3 felefoo. 31-22. 31-21 31-24. 31-25 m 31-2*
Podružnico* MARIBOR. Grajski tra it 7 ti NOVO MESTO. L|ub!|a <o cesta* telefon It 26 tt CEUE. celjsko uredniitvoi Strossmoverjevo ulico 1 telefon št. 6ji podružnico uprave> Kocenovo ui 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvori. 101 // SLOVENJ  GRADEC  Sloetiko* trg 5    H    Poirno  hranilnico v  Ljubljani   it IG.iJL
Balkan balkanskim državam!
Delo za neufr
nosi balkanski! držav
Rumunija in Turčija za vzajemno jamstvo ohranitve nevtralnosti na Balkana — Ankarski pakt ne more ovirati sporazuma med balkanskimi državami — Italijansko-bolgarska pogajanja
l
Bukarešta, 31. oktobra, e. O priliki turškega nacionalnega praznika je bil velik sprejem v turškem poslaništvu. Vsi člani diplomatskega zbora v Bukarešti kakor tudi rumunski in tuji politiki, ki so prisostvovali sprejemu, so imeli več razgovorov, ki so veljali predvsem dvema važnima vprašanjema, ki v tem trenutku naj-boli zanimajo rumunski vodeče kroge Iz teh razgovorov, posebno pa iz informacij, ki so jih dali rumunski poslaniki v Ankari in v Beogradu, se lahko sklepa naslednje:
V sedanji situaciji Rumunija nadaljuje politiko ohranitve miru z izboljšanjem in in ojačeniem odnošajev z vsemi nevtralnimi državami. To je njena naloga v sedanjih okoliščinah, ker ne Dostavlja nika-kih zahtev, a vsaka vojna, pa tudi če bi bila zanjo zmagovita, bi pomenila za Ru-
munijo veliko škodo, ki je ne bi bilo mogoče nadomestiti. Zato je Kumuuija pripravljena doprinesti svoj delež za ustvaritev bloka balkanskih nevtralnih držav. Kumunija smatra ustvaritev takega nevtralnega bloka kot nekako obrambno zvezo za vzdrževanje miru na Balkanu. Ta blok nikakor ne bo vodil velikopotezne politike, temveč se bo omejil samo na to, da bdi nad interesi vseh zainteresiranih držav.
Turško-franeosko-angleški pakt po ru-munskem pojmovanju ni spremenil situacije v tem delu Evrope in ne bi vplival na nameravano ustvaritev bloka nevtralnih balkanskih držav ker je ta sporazum zaključen za vzdrževanje ravnotežja na vzhodnem delu Sredozemskega morja Določbe tega pakta ne posegajo v obveznosti, ki so jih prevzele med seboj balkanske
Kaj bo povedal Molotov
V Londonu menijo, da čaka Berlin na izjave Molotova, ki naj spravijo sedanje zatišje „z mrtve točke", v Parizu pa sodijo, da Busija še ne bo spremenila svojega stališča
London, 31. okt. e. V londonskih vladnih krogih se doznava, da se nemško vojno in politično vodstvo vzdržuje vsake akcije pred govorom Molotova pred vrhovnim svetom. Odločilne nemške osebnosti naglasa j o. da bo imel govor komisarja za zunanje stvari senzacionalno vsebino in bo vpiival na razvoj splošnega položaja. Če se to upošteva, je treba razumeti zatišje na zapadni fronti ter mir na morju in v zraku. V Berlinu so prepričani, da bo Molotov na bolj ali manj jasen način formuliral mirovne zahteve. Ce bo Anglija odklonila tudi te predloge, potem se bo vojna brezobzirno nadaljevala.
Pariz, 31. okt. s. Današnji nemški listi namigujejo, da bi utegnil ruski zunanji minister Molotov v svojem ekspozeju pred vrhovnim svetom sovjetov napovedati ijačenje sedanje nemško-ruske prijateljske pogodbe v vojaško zvezo. Temu nasproti prevladuje v francoskih političnih krogih vtis. da ni verjetno, da bi se Rusija tako daleč vezala na Nemčijo in da Rus:ja vsaj do pomladi ne bo izpremenila svojega sedanjega stališča do mednarodnega položaja.
Moskva, 31. okt e. Ni še znano, kdaj bo v teku današnjega dne seja vrhovnega sveta SSSR Ker je bil vrhovni svet sklican nepričakovano, mislijo, da poslanci iz oddaljenih krajev sploh ne bodo mogli pravočasno priti v Moskvo Toda potrebni kvorum je že zagotovljen, ker so prispeli poslanci iz najbolj naseljenih pokrajin blizu prestolnice. Nihče zanesljivo ne ve dnevnega reda današnje seje Sovjetske oblasti javljajo, da bo na dnevnem
redu priključitev Zapadne Ukrajine in Bele Rusije Danes so prispele v Moskvo posebne delegacije zapadne ukrajinske republike, ki bodo izročile Stalinu poslanico.
V obveščenih krogih pričakujejo, da se bo Molotov v svojem govoru bavil z zunanjepolitičnim položajem kakor tudi z dogodki v zvezi z zunanjepolitično situacijo. Smatrajo, da bo Molotov spet označil odnošaie med Nemčijo in Rusijo in poudarjal nevtralnost Sovjetske Unije. Sejo bo otvoril Kalinin ali pa Molotov Seji bo prisostvoval tudi Stalin, a zatrjujejo, da ne bo govoril, ker v vrhovnem svetu ne zavzema nobenega višjega položaja.
Pariz, 31. okt AA (Havas> Danes se sestane vrhovni sovjetski svet. Pariški listi obširno pišejo o namenih sovjetskega komisarja za zunanje zadeve. »Petit Pari-sien« se izprašuje. ali bo mirovna ofenziva o kateri je vse tiho že 14 dni. deležna to pot ruske podpore Nobenega dvoma ni, pravi dalje list. da bi takšni sovjetski poskusi trčili v Veliki Britaniji in Franciji na popolnoma utemeljeno nebrižnost. List meni, da Molotov ni oseba, ki bi mogla ponuditi svoje posredovanje za sklenitev miru, ker je odklonil podpis angleško-francosko-ruske pogodbe, medtem ko je podpisal nemško-sovjetskj dogovor, ki je dal potnima Nemčiji, da je vrgla svoje čete na Poljsko. A tudi ni dobro izbran, pravi list. trenutek, ko se sovjetska Rusija pripravlja, da postavi svoje zahteve Finski. Pričakovani govor Molotova ie predmet vseh mogočih domnev in hipotez.
V Berlinu čakajo
Sedanje zatišje na zapadni fronti in zastoj političnih dogodkov tolmačijo kot mir pred viharjem — Hitler je še v Berlinu
Berlin, 31. okt. e. Splošno prepričanje
je, da Nemčija ne bo dolgo ostala na stališču pričakovanja In s tem v zvezo spravljajo tudi neprestana konferiranja kance-larja Hitlerja z vodečimi vojaškimi funkcionarji In člani nemške vlade, čeprav obsega današnje poročilo nemške vrhovne komande z zapadne fronte samo en stavek, ki pravi, da ni nobenih sprememb, v dobro poučenih krogih vse resneje računajo, da bo v najkrajšem času nastopila znatna sprememba prav na tej fronti in sicer zaradi akcije z nemške strani.
To v bistvu potrjujejo tudi vesti iz berlinskih virov, da bo Hitler v kratkem zapustil Berlin in odpotoval na zapadno fronto, čeprav s službenega mesta o tem ne dajejo nobenih informacij, je vendar treba verovati tem vestem in to tem bolj, ker so bile zadnje dni v Kolnu rezervirane mnoge zasebne vile, v katerih bodo nastanjeni Hitlerjevi vojaški strokovnjaki.
Švicarska pripravljenost
Bera, 31. okt. br. Snoči je bil objavljen uradni komunike, po katerem je švicarski zvezni svet poslal kantonalnim vladam okrožnice, v katerih navaja naloge in dolžnosti prebivalstva, ki jih bo imelo v primeru, da bi se Švica po sili razmer zapletla v vojno in bi jo zasedle oborožene sile kakšne tuje države.
Incidenti na luksemburški meji
mačiti kot prekršitve luksemburške nevtralnosti, so oblasti odredile, da se formacije orožnikov na meji o jači jo z oddelki carinikov.
Nemci demantlrajo
Berlin, 31. okt. e. Ves nemški tisk ostro reagira na vesti iz inozemstva, ki nagla-šajo, da je 12 nemških divizij koncentriranih ob švicarski meji z namenom, da bi se nemška ofenziva proti Franciji začela preko Švice. Listi označujejo to kot lažne manevre Anglije, ki hoče na ta način pri nekaterih nevtralnih državah izzvati paniko. Pravijo, da je Anglija enake manevre napravila tudi z Belgijo in Holandsko in ko je to ostalo brez stvarne podlage, se je Anglija obrnila proti Švici.
Vojna v zraku
London, 31. okt. e. (Reuter). Ministrstvo vojne mornarice javlja, da sta dva nemška bombarderja včeraj zjutraj napadla južno od Dogger Banka angleške rušilce, nista pa povzročila nobene škode. Tudi ni znano, če je imel sovražnik Izgube.
London, 31. okt. s. Angleška izvidniška letala so izvršila včeraj več uspešnih iz-vidnifikih poletov nad Severno in Zapadno Nemčijo in zbrala več važnih podatkov. Eno angleško letalo se do polnoči ni vrnilo v svoje oporišče.
London, 31. okt. s. Včerajšnji izvidniški poleti angleSkih letal nad Severno Nem-JLiiksemburg, 31. okt. br. Ker se je v ! Cijo bo veljali predvsem večjim nemškim zadnjem času pripetilo na luksemburških    vojaSkim letališčem. Angleška letala so bl-mejah nekaj Incidentov, ki bi se mogli tol- t la ponovno obstreljevana In napadena
države. Rumunsko stališče je, da bi blok nevtralnih balkanskih držav lahko zelo dobro sodeloval z Italijo na isti liniji, to je na vzajemnem jamstvu ohranitve nevtralnosti.
Drugi problem, ki ie bil obravnavan z velikim zadovoljstvom s strani rumunskm vodečih krogov, je brzojavno obvestilo agencije Tas, s katerim je ruska vlada demantirala vest agencije Reuter, da so ruske čete prekoračile rumunsko mejo in ■ vdrle v Besarabijo. i
Carigrad, 31 okt e. Poročilo rumun- i skega veleposlanika Stojke je izzvalo tu največje zanimanje V političnih krogih trdijo, da Stoika ne bo poročal samo o stališču Turčije napram angleškim garancijam za Rumunijo. temveč bo hkratu tudi predložil načrt u ustanovitvi nove balkan-
ske zveze Zatrjujejo, da je turška teza ustvaritev novega balkanskega pakta s so udeležbo Itaiije in s podporo Anglije Doznava se, da sta Grčija in Rumunija v načelu že pristali na ta načrt. Do povratka Stcjka pa bodo turška pogajanja z Rusijo nastala, da se pozneje obnove s sodelovanjem Rumunije. Politični krogi računajo, ia bodo ta pogajanja dovedla do pozitivnega uspeha.
Rim, 31 okt. z. Po vesteh iz Sofije postaja v bolgarskih političnih krogih ruski vpliv vedno večji. Ruska diplomacija ovira sporazum med Rumunijo in Bolgarijo ki se ne more odločiti za nevtralni blok balkanskih držav
Sofija. 31   okt   AA   (Steiani.) Italijan sko-bolgarski   razgovori   potekajo   v kar najprisrčnejši atmosferi.
Drevi odpotuje finska delegacija v Moskvo
Optimistična presoja položaja na Finskem, ki pa je pripravljena za vsak primer — Booseveltove simpatije za Fince
j Iz notran[e paliti*«
JADRANSKA POLITIKA v Splitu so avoatavali roecaj Jadranski
dan v spomin na M-ftl li ■ Efl M - Št [■•■ rešene hrvatsxe za*, a v* p w . ' Udi: h " avstroegrske monarh?jv. t*a tej pr.liki ie prirvuiia Jtdian^a st:a.a v sp>> s*>, m sjle-uaMMaj  predavanje,  ki v     mel zninJ
hrvatski gespedarski stroftai. njak dr. llu-aoli B.ćauic. Govoril f.- o bar.ov.iii Hrvut-^ki ter o pomenu Jan*!!! iSUi gl mori. zanjo in za državo. Gladil fcOC J o: i /. b 'o polno in *o bilf» »astrpart* tudi ve <.r'isti.
V začetku pr. davanja je dr. Bičane poudarjal, da v naši državni po' -tik* n? z:n»-S Kala niti jadranska, n;': ti ■•-L; r.Mncep-Scija, marveč je po sili dogodkov zmagala • tretja, dunavska koncepcija. Pu^lrdala J« 1 kontinentalna tendenca, ki je Nla naj-|manj v soglasju z interesi Hrvr.tev ir Sr-£ hov in ki je najmanj z*«ot->- ila naio ;;o-g spodarsko samostojnost. T> o^trju-ip tudi 4 i banje naše zunanje ti sovine. S spora-»umom Hrvatov in Srbov p« s<- i' r -maknilo težišče v smeri proti Ja 9nau. To naše morje je hrvatsko, toda Hrv.ii ara morajo čuvati ne samo zase, temveč tudi za Srbe in Slovence, s fcalfflaal H-vijo skupaj. Hrvati so edini izmed v-fh varodov Podunavja. ki imajo i/.h od na odprto morje. ■ Glavne naloge i?dran*k#» tvlJt:ke je nr» -J »avateli ozn^čM takole: Naš- zunanji tr-«»o\ino ie treba u^m^rM? z drn^lh oo*» na Jadranko obalo. Nrvrv:*?ne.i«e ie. d-* •> ■ vm sre'lnje-ovropska treo"»na. k« c** seda« »••'-
vija no Danima na vzhod, r^*««4-; v pata J ipd't^ke lukf. kar b» avtopatrean aaiao« 'na. rv^^esi tegr»  nam bo z^gotovSa nafto go*snrd»rsko  nod- ttsno**   7."in   i«   ♦rrfcn v hrvat-kn n*\irnovpnfe, ki .»<* bi'" do !•» več kontinontalro. peinpMi '^"vi"'i, da so nrvat" BOmev^M »irnr*       &i ;tv*1» Vot tak  Baoia bod«čr o i
I
Helsinki, 31. okt. e. Službeno javljajo, da finska delegacija drevi odpotuje v Moskvo z odgovorom finske vlade na zadnie zahteve, ki jih je postavila Moskva. Sporazum o odgovoru Finske je bil dosežen preteklo noč. ko so se prej dva dni vodila pogajanja in razprave med finsko vlado in šefi političnih strank. Dasi se o fin-
Listi na vidnem mestu podčrtavajo va 2en moment t začetka pogaianj, ki so *>e I v odiia v Moskvi, ki dosedaj še ni bil ob- aj javljen   Po trditvah finskega tiska je za J časa zadnjega bivanja v Moskvi amerišk. veleposlanik obiskal šela finske delegacij-j Paasikivija m mu izročil pozdrave pred -ednika Rooseveita. V tej poslanici Roose-
STVAK JE MESNA IN DAUNOSE2NA Današnje   »Jutro«    prioJ čuje
1. \
Jmk
P i.od naslovom »Nezdrava takt.i**«'. \, Kale-£ rem zavzema stalile do tako uncaova-5 nega problema  bodoie bu:n»v ine Siovvni-
skem odgovoru in tudi o ruskih zahtevah | velt izraža svoje simpatije za finski naroči
varuje največja tajnost, vendar ie opažat: splošen optimizem, da bo v Moskvi mogoče doseči prijateljski sporazum. Cepra\ mislijo, da se ni bati najhujšega, se ven dar nadaljujejo priprave za vsako eventualnost. Aktivno in živahno se tudi še naprej izvajajo obrambni ukrepi
n njegovo borbo za ohranitev nevtralnosti in neodvisnosti Ameriški veleposl anik ie poleg tega izjavil dr Paaslkiviju željo predsednika Rooseveita. da bi bil stalno obveščen o nadaljevanju pogajanj Finsko in Rusijo.
Volilna berba v Bolgarlfi
Sofija. 31. okt. e. Glede na volitve za narodno sobranje objavlja bivši bolgarski poslanik in opolnomočeni minister Peter Nejkov v »Slovu« članek, v katerem priporoča volilcem, da aobro ocenijo današnji mednarodni položaj in naj ne gredo na volitve, ki bi otežkočale položaj, temveč z mirno in pametno zavestjo, da jim bo sa ma oblast olajšala njihovo dolžnost, zago tavljajoč jim svobodno izražanje volje
V pričakovanju, da vlada dovršuje priprave za volitve, se v nekaterih krog*i!> postavlja vprašanje ali je sploh oportun« da se gre v sedanjem trenutku na volit v o. ko je položaj v svetu tako težak in poln nesoglasij. Ti krogi smatrajo, da bi bilo boljše, da se volitve odgode, dokler položaj ne bo razčiščen.
Ločitev brez sovraštva
Pariz, 31. okt. s. V Rigi je bila včeraj podpisana nemško-letonska pogodba o re-patriaciji Nemcev iz Letonske. Po tej pogodbi imajo letonski državljani nemške narodnosti do 15. decembra pravico, da sprejmejo nemško državljanstvo, morajo pa se potem tudi do tega roka izseliti. Ustanovljen ~bo posebni mešani nemško-'etonatd urad, ki bo uredil vse zadeve Nem-
• jc, o kal^ri se širijo v javnosti nekontrolirane vesti, ki morejo le škodovati stv-iri sami, dokler se o zadevi ne bo javno diskutiralo brez vsakega strankarskega ob»»-kžja. Uvodnik pravi med drugim:
Vprašanje bodoče organizacija banovine S Slovenije  je  problem   bodoče eksistence med H Slovencev,  njihovega  kulturnega, gospodi darskega in socialnega razvoja. Zato zasluži,  da  vsi   o  njem resno razpravljajo. Nobeno trezno in stvarno izneseno mišljenje ne bi smelo biti neupoštevano.
Menda ni nikogar v Sloveniji, ki bi ne bil pristaš najširše samouprave bodoče nove banovine. Mi smo to po svojem programskem gledanju in na osnovi prr.Mie-rih izkušenj. Karkcli smo v našem 1 slu napisali o tem problemu, nič ni bilo na-
Sperjeno proti temu, da se samouprava bo-Joče banovine razširi do skrajnih mej. Ki>-I likor le dopuščajo bistveni lastni slavcu-3 ski interesi. Vsi bi se morali zavedati, da B se slovensko vprašanje ne more urediti a I stališča, kakor bi to najbolje prijalo te-S mu ali onemu strankarsko polit'enemu in-
ei 1» Letonski. Pogodba bo še ratificirana S I"«! In ^J11 nc *re saKm? f !£i?H5
■ kdo bo v Sloveniji  v bodoče vladal in
Sklepi skupščine v Bjalistokn
Moskva, 31. okt e. (Reuter) Službena .ijencija Tas javlja, da je narodna skupščina Bele Rusije soglasno sprejela resolucijo, na podlagi katere se zaplenijo brez vsakih kompenzacij vsa posestva, ki so pripadala veleposestnikom, samostanom in državi. Resolucija pravi, da je odslej vse področje Bele Rusiie last vsega naroda, to je, da pripada državi. Prav tako ie bilR izglasovana resolucija za podržavljenje bank in težke industrije. Resolucija pravi Od danes dalie nostaneio vse banke z vso svojo vrednostjo vsa velepodjetja. rudniki in obrati ter železnice last naroda.
Ameriški nevtralnostni zakon
VVashington, 31. okt. AA (Havas) Odbor za poslovnik reprezentančne zbornice je sprejel predlog, da bo nevtralnostna debata danes in jutri. Glasovanje bo naibrže v četrtek ali najpozneje v petek dopoldne. Republikanski zastopnik New Yorka je nastopil proti term' sklepu, toda člani tega cdbora so vztrajali Dri svojem.
Naša moka za Nemčijo
Beograd, 30. okt p. Te dni bo prispela v Beograd nemška delegacija zaradi pogajanj o cenah moke, ki jo naj bi Jugoslavija izvozila v Nemčijo. Kakor je bilo objavljeno ob priliki Dosledniih pogajanj v Beogradu, je naša država pristala, da izvozi v Nemčijo 10.000 vagonov pšenice, v kar pa je že všteto 2500 vagonov pšenične moke. Ker cena za moko pri zadnjih gospodarskih pogajanjih z Nemčijo, Se ni bila določena, prihaja sedaj v Beograd posebna nemška delegacija, da uredi tudi to zadevo.
Koilinu. stopi pa v veljavo že z dnem
■<:pisa.
» razgovoru z novinarji je izjavil leto -.u; .unister pravde, da predstavlja odhod nem&fce etnične grupe edinstven primer in zgodovinski dogodek. Po 700 letih se Nemci vračajo v svojo domovino. Ločitev se bo izvršila brez sovraštva. Letonci žele svojim dosedanjim sodržavljanom dobre bodočnosti v novem življenju in delu.
J upravljal, temveč za mnogo važnejšo 7a-n- Slievo' kako bomo živeli in izhajali. Mi rd-1 I kdar nismo tajili, da smo proi izola« i jI
Slovenije. V političnem in narodnem smislu nočemo, da se zraM*ajo njene rv^ze z ostalo državno celoto, a v gospodarskim smislu se ona ne sme iztrgati iz sklenjenega jngn^lovenskega gospodarskega področja. V kulturnem oz i m mora pri vsem samobltnem razvoju težHi. da se duhovne vezi s Hrvati in Srbi utrjuje'o.
Članek prihaja do sklepa: Cas bi žc bil, da ^e slepomišenju naprav; konre.
NET>OTAKT..mrOST CELOTNE JUGOSLAVIJE V Pančevu je govoril m^ist^r vlkola Hešlič o sporazumu s Hrvati ter je def*»l med drugim, da je bil spor-*z"m ♦'^"žen v zadnfem času. ko so to rr*htev:»le drfav-ne potrebe. Rekel J*v Nobene n«»varnosti ni, ker imajo Hrvati svojo b»n*>v*no, dokler «0 nedotaknjeni inte***^' eeio*«» In naloge Jugoslavije. Za narodne v'a<liv;"o M> najvažnejše široke samouprave in trtao glasovanje, kar bo izvedeno v najkrajšem ra*u.
DR. KRN JE VIC V BEOGT? *mJ Generalni tajnik HSS dr. Juraj Kmje-vič Je včeraj odpotoval skupaj s pomočnikom finančnega ministra dr. Fllinanei-
ičem v Beograd. To je prvi obisk dr Kr-njeviča v Beogradu po njegovi vrnitvi ia inozemstva
^jTSsr* SFčnFZfS i sir?1? safir ,m,n^ra £F:ii-
nevarao ranjenimi osebami še katera pod- 1 if {'JmeI vir"S v z*"rbu f*** rSa število laže ranjenih je «elo veHko. *iim '■»'■■ » Beograd posvetovanja •
Velika železniška nesreča v Italiji
Rim, 31. oktobra. AA. (Štefani). Električni vlak, ki je snoči ob 10.10 odpeljal iz Milana, je blizu Lambrate trčil v ekspresni vlak, ki je vozil iz Benetk. Osem ljudi je ubitih, okoli 40 pa laže ranjenih. Prometni minister Beni se je takoj pripeljal na kraj nesreče.
Milan, 31. oktobra. AA. (Havas). Doslej so izpod razbiUh obeh vlakov, ki ata trčila drug v drugega, potegnili 11 mrtvecev. V trenutku nesreče sta vlaka vozila s hitrostjo 80 km na uro. Karambol je bil tako strašen, da sta se dva vagona bržega, vlaka razklala na dvoje, a lokomotiva in prvi vagon tovornega vlaka sta prebila vagone za njima. Reševalna dela gredo hitro od rok, kljub temu delajo zelo oprezno, ker
Oblastva so takoj uvedla preiskavo.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 31. okt. s. Vrhovno poveljstvo
francoske vojske je objavilo davi 115. vojno poročilo: Noč je bila mirna na vsej fronti.
London, 31. okt. a V postojankah angleške ekspedicijske vojske na fronti v Franciji je bil včeraj opoldne dan prvič od začetka vojne letalski alarm, ki je trajal tri četrt ure. Vsa angleška vojska se je med alarmom zatekla v zaklonišča, ki so zgrajena v ta namen. '
Ipodpredsednikom vlade dr. Mačkom, banom dr. Subasičem. finančnim minMr^m i dr. Sutejem. predstojnikom finančnega oddelka banske oblasti, dr. Franoličem, s tajnikom HSS dr. Krnjevlćem in komisarjem mestne uprave Starčevie*»m o organizaciji finančne slulbe v banovini Hrvat«ki in finančnih potrebah banovine Hrvatske.
Sorzna poročifa.
Curin, 31. oktobra. Pariz 10.10, London 17 825, New Tork 44«.—, Bruselj 74 125, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Ko* peiihagen ___
Stran 2
»SLOVENSKI  NARODi, torek. SI. oktobra 1939.
Stov. 4Q
pripoveduje posadka potopljene »Stonegate«
Pet dni po potopitvi ladje so Nemci reSenee premestili na „City of Flint44, odkoder m Jih bodite norveške oblasti
London. 31. okt. s. Včeraj je iz Norveške dospela v Angino posadka angleškega par-nika »Stonegate«. ki ga je pred Jvema Tednoma potopila v Atlantiku nemška kri-žarka »Deutschland«. Ciam posadke pripovedujejo, da je »Deutschland« pet dni po
Eotopitv  njihove  ladje  srečala ameriško tdjo »City of Fliiit* ter piemestila nanio posadko s »Stonegate«  Na »Citv of Fhnt« je bila postavljena  tudi posadka nermkih mornarjev, ki so bili oborožim a revolverji in ročnimi granatami. CIani ameriške po sadke so se smeli na ladji svobodne gibati, medtem ko so bili člani posadke »Stoncga te«  vsi  skupaj  zaprti  v  tesnem prostoru Nem:ka posadka je nato preslikala ime ladje na odprtem morju v »Ale« ter :e plula dalje pod dansku  zastavo   Ket   ie zmanjkalo vode.  je morala  ladja tapluti  v norveško pristanišče Tromsd   Tan. se je približal ladji norvešk  rusilec. Norveški mornarji so nermko posadko ra7orr>ž'l; m odre dili. da so morali  Neme   pristat   na izkr canje posadke s »Stunega'e«   Nato je ad-ja nadaljevala pot v Murmansk
London, 31 okt. s. Člani posadke s potopljene angleške ladje »Stonegate« pripovedujejo dalje da ie križarka »Deu1sch-lend« potopila ladjo 5 oktobra Preden ie bila ladja p^tooljena. se ie smela rjo?adka izkrcati v rešilne čolne Ker je bilo mori? vihamo, ie kanetan nemške križarke odločil, da snreime križarka do'^'ko na krov V Trrm?6;u ^e potem nr»U-; rlan ameriške posadke ladje *City of FlinU obve-
stil norveške oblasti, da ie v spodnjem delu ladje ujeta angleška posadka, nakar so norveške oblasti orisi le nemško posadko, da je Angleže izpustila.
„City of Flint44
London, 31. okt. s. Ameriški poslanik v Oslu je obvestil ameriško vladu, da je ladja »City of Flint« včeraj popoldne dospela v norveško luko Tromsd. Po treh urah je nadaljevala ladja vožnjo proti jugu Ladja pluje ood nemško zastavo..
Današnji norveški in Švedski listi poročajo, da sta na ladji oba posadki, tako ameriška, kakor tudi nemška Ko je prispela lad;a v luko v Tromsd, so norveške luške oblasti sporočile nemškemu kapetanu ladje, naj ladja luko čimpreje zapusti. Kapetan ladie je izjavil, da se je morala ladja ustaviti v norveški luki za to. ker je zmanikalo oitne vede Ta razlaga najbrže ne bo točna, ker je »C^tv of Flint« zaoust'la Murmansk šele pred dve-mi ali tremi dnevi.
VVashington, 31. ckt. AA. (Havas) Zunanje ministrstvo še zmerom čuječno zasleduje vse faze afere ladje »Citv of Flinth« je izjavil Cordel Hull poročevalcem. Zunanji m:n:ster ie še dodal, da si amer:ška vir da prizadeva da zaščiti moštvo am?r'Ških ladij, vendar ni poiasnil. kakšne ukrepe ima v ta namen pripravljene.
Asaglesfcs ugotovitve o pstopu
cnenie«
Angleški posta*-*"; v Wasfiin£tonu je izročil ameriški vla Ji oCgovor na nemške trditve
London, 31. okt AA (Havas) Informacijsko ministrstvo objavlja: Po navodilih, ki jih je dobil od vlade, je britanski poslanik v Washingtonu izročil vladi USA tele izjave v zvezi s torpediranjem »Athe-nie*:
1 Ladja »Athema« ni o^evaža^a ne kovin, ne vredno=tn:h Dapirjev. ne topov, ne streliva, ne razstreliva
2. »Athenia« se ni notooila zarad: bri-ta^ke nvne in je tudi ni Dotoml^ br,'tan-ska nodmn"n:ca, n° npenj z brita^k'h ru-šilcev. Lad.ia se tudi ni potopila zaradi no-
tranje ekf?plozije. temveč je »Athenio« po dokazih, ki jih ima britanska vlada potopila neka podmornica
3 »Athenia« ni bila oborožena in rud* ne tako tirejma. da bi mogla sprejeti ka kršnokoli orožje
4 Nihče ni imel namena izrabiti ladV kot oboroženo trgovinsko kr:žarko za nobene napadalne namene po koncu njene vožnje, med ka+ero ?o 1o ootopili.
5 Kapitan ladje je prisegel da ni niknT govoril z Oktavom Anderconom o tem da so na ladji topovi ah da jih ni.
Edlnstvo muslimanskega sveta
Carigrad, 31. okt e Vesti, ki so prispele v Carigrad iz province Junan. so napravile v tukajšnjih krogih zelo radosten vtis Kakor javlja moskovska radjska postaja, so se v tej provinci na indijsk i-kitajski meji. sestali šefi muslimanskih edinic in so na tem sestanku sklenili, da so muslimani te pokrajine, ki simpatizira jo z zapadnima demokracijama, zlasti pa s Turčijo pripravljeni, da na prvi poziv priskočijo na pomoč.
S sestanka sta bili poslani pozdravni brzojavki predsedniku turške republike Is-metu Ineniju in šefu turškega generalnega štaba maršalu Cakmaku. V depešah naglašajo da je 3 milijone muslimanov pripravljenih da na prvi znak priskočijo na pomoč Ta vest je bila z navdušenjem sprejeta od naroia zlast: sedaj ob proslavi 16 letnice turške republike.
Internacija poljskih državnikov v Rumuni]!
Bukarešta, 31. okt. e. S službenega mesta kategorično demantirajo vesti o možnosti pogajanj s člani bivše poljske vlade ali z bivšim predsednikom poljske repu-
blike Marša! Rldz Smfglv Je v Crajovl. toda mu je popolnoma nemogoče, da bi občeval s komurkoli iz njegove okolice Predsednik republike je v Dragoslavi, majhnem letovišču v višini 2 000 m. Ta kraj nima telefonskih In brzojavnih zvez tn .na podlagi tega je jasno- da Dlvši predsednik poljske republike nima možnosti, občevanja razen z omejenim številom oseb. s katerimi prihaja v stik Službeni krogi trdijo, da so vesti o možnosti pogajanj 8 tujimi diplomatskimi predstavniki popolnoma fantastične.
Konec najstarejšega madžarskega dnevnika
Budimpešta, 31 ckt. e. Danes zadnjič Izide eden najstarejših in najbolj uglednih madžarskih listov »Pesty Naplo«, ki je izhajal 90 let in ie eden treh velikih listov koncerna »Az Est« Ta list fe nedavno Še objavil članke najbolj up*l°dnih madžarskih politikov med n^mi tudi bivšega mnistrskega predsednika grofa Bethlena Zaradi neke afere utaie davkov je nastala ta sprememba, ki je povzročila razpad vsega koncema Drugi Ust »Magvar Orzas« bo postal vladno p1->s*1o. usoda tretjega lista »Az Est« pa je še neznana.
■MM
Živilski trg danes cvetlični
Meščani so se po nepotrebnem bal\ da se bo cvetje zaradi slane zelo podražilo
Ljubljana. 31 oktobra Danes so bila živila na trgu skoraj povsem skrita med cvetjem Marsikdo najbrž n» pričakoval, da bo kljub slani toliko cvetja. Letos zelenjadarjem in kmečkim prodajalcem ne de!a nihče ovir pri prodaji Icrizantem kakor lani, ko so se sklicevali na neko odredbo s predpisi o obrtnem f vzgajanju cvetja Letos so sprevideli, da vzgajanje krizantem pr, nas nt more veljati za zaščiteno obrt ter b*ti dovoljeno edino le vrtnarjem. V Ljubljani cveto kri-zanteme skoraj na vsakem vrtu m zato to cvetje ne more več vehati kot »umetno vzgojeno«. Prodajo tega cvetja bi ne mogli nikdar povsem preprečiti m če bi jo ovirali, bi bili prizadeti številn- kupci, ki ne morejo kupovati dragega in redkega, v rastlinjakih vzgojenega cvetja.
Meščani so se bali, da se bo cvetje zelo podražilo zaradi slane. Pri tem je najbolj zanimivo, da se cvetje, ki je bilo v resnici najbolj ogroženo od slane, »n ki ga prodajajo na trgu, v splošnem ni podražilo dražje je pa cvetje v cvetličarnah, zlasti uvoženo iz Splita Domače cvetje prodajalcev na živilskem trgu res ni tako razkošno kakor v cvetličarnah, a večina kupcev je zadovoljna z njim.
Razen cvetja je bilo danes naprodaj tudi mnogo zimzelena in iz smrekovih in jelkovih vej spletenih vencev To blago prodajajo po večini le prodajalci iz ižanskih vasi. V teh vaseh je pletenje vencev tradicija kakor izdelovanje butaric v Sostrem. Razen vencev je naprodaj tudi mah in veje zimzelena Ne smete pa povpraševati po božjem drevcu. ki je zaščiteno ter je prodaja zaradi tega prepovedana Revne prodajalke imajo že slabe izkušnje. Nekatere so plačale po 75 din globe. Marsikdo ne more razumeti, zakaj je prepovedana prodaja božjega drevca, ki ga je v krimskih gozdovih toliko, da je že nadležen gozdni plevel. Kmetje so prisiljeni trebiti to, drugje sicer redko rastlino. Prodaje pa tudi ni mogoče povsem preprečiti, ker meščani povprašu ♦ejo po božjem drevcu in nekatere proda jaxkc ga tihotapijo prav zaradi tega, ker
je prepovedano. Prepovedano blago je namreč vselej nekoliko dražje.
Kmečke prodajalke zelenja ter vencev so razvrščene na Cankarjevem nabrežju. Danes so tržne mize segaie cek do Ribje ulice. Kupci so se že nekoliku navadili na prodajo zelenja na Cankarjevem nabrežju, medtem ko so prodajalke prejšnja leta zelo tožile nad slabim prometom, kakor zdaj nekatere, ki prodajajo na Po1 lanskem nasipu. — Venci so bili danes povprečno po 3 do 8 din srednje veliki. Priznati je treba, da so spleteni okusno.
Najbolj je šlo v denar cvetje Nekoliko lepši cveti krizantem so bil' naprodaj med zelenjavo pri Trnovčankab po dinarju. Šopki krizantem so bili po 3 dm. V cvetličnih loncih zasajene krizanteme so prodajali povprečno po 6 do 7 din Krizanteme torej v splošnem niso bile nič dražje kakor lani. Venci in košarice iz umetnega in delno pristnega cvetja pri vrtnarjih so bili po 15 din navzgor, nekoliko lepši po 25 do 35 din. Tudi to blago ni bilo dražje kakor lani. Blaga je bilo mnogo te. res lepa izbira
Trg ni bil posebno dobro založen z živili, čeprav jutri ne bo tržnega dne. Malo je bilo naprodaj blaga na debelo na Sv. Petra nasipu. Do 9. so bili naprodaj le trije vozovi krompirja, in sicer po 1.25 do 1-35 din. Za krompir po 1.25 din so se kupovale! skoraj trgali ter je bil takoj razprodan. Oklevali pa so pri krompirju ki je bil po 1.35 din. Tudi zelja je bilo naprodaj le nekaj voz. Cene zelja so nespremenjene, težko je pa reči, kdaj se bodo ustalile cene krompirja.
— Priprave aa vseaokolskl zle*. V
1 jo so se zbrali v Beogradu prosvetarjl Saveza SKJ. Navzlic vodno večji napetosti v mednarodni politiki so izrazili mnenje, da je treba nadaljevati priprave za vsesokol-ski zlet 1941. Zlet naj bi trajal 28 dni. Zletni dnevi bi se pričel! ie v januarju z glasbenimi festivali in z.mako športnimi tekmami, v maju U bili ć*3Jl dne »i v "
boUd, Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Glavni zietnl dnevi naj bi bili okrog Vidovega dna. vojaški zletni dnevi pa na kraljev rojstni dan 6. septembra.
Sokol JL 3ratje in sestre Sokola 1 se na dan 1. novembra vsako leto poklonijo v obliki posebne svečanosti spominu vseh bratov in sester, umrlih v času od ustanovitve društva pa do danes. Svečanost bodi izraz društvene hvaležnosti za delo in zvestobo Sokolu, mladini pa izpodbu-da. da vztraja na poti idejnega življenja za splošno korist. Vabimo vse »rate in sestre, da prisostvujete svečanosti, ki bo na Taboru v sredo 1. novembra cb pol 14. urx. Po svečanosti odldemo na pokopališče.
Drzen vlom v Celju
Celje, 30. oktobra
V noči od sobote na nedeljo jc bilo vlom Ijeno v stanovanje čevljarskega mojstra Jo sipa Kosa na Cesti na grad blizu »Skalne kleti« v Celju. Vlomilec je s ponarejenim ključi odprl vezna m stanovanjska vrsta se splazil v kuhinjo in od tod v spalnico kjer sta spala g. Kos in njegova žena. Iz sobe je    odnesel več oblek in denarja v skupni vrednosti 4000 din ter   zgrnil brez sledu     Zjutraj so našli blizu hiše nekaj ukradene obleke m prazno denarnico. Policija je uvedla obsežno preiskavo.
Lepa proslava Jadranskega dne
Skupna prireditev krajevnih odborov JS mesto
in železnica
Ljubljana, 31. oktobra
Krajevna odbora JS mesto in železnca sta priredila snoči v dvorani Trgovskega doma skupno proslavo jadranskega, dne. Odziv je bi zelo lep. dvorano so napolnili pnjatelji nnSega morje. Predsednik k. o. g. Jpeko Pogačnik je prisrčno pozdravil jadranske stražarje in odlične goste, načelnika prosvetnega oddelka dr. Lovra Sušnika v zastopstvu bana, ">rga-cmega generala g. Dušana Dodiča v zastopstvu divtzijonarja in oblastnega odbora JS polkovnika g. Kajfeža kot zastopnika br^gadnega generala R upnika, mestnega svetn ka inšpektorja piof. Silva Kiunj-ca v zastopstvu župana, zastopn ka železniškega direktorja inž. MačkovSka za Ciril Metodovo družbo, Rudolfa Strusa za združenje bivših mornarjev g. RaHka za Cesko obec ter zastopnike tiska. Toplo se je zahvalil upravi Trgovskega doma. Ki je dala gostoljubno na razpolago lvo*a-no, potem je pa v lep h besedah omen 1 pomen zgodovinskega dne, ko so zavirivale na bivših avstrijskih ladjah jugoslovenske zastave.
Moški zbor >Sloge« je zapel državno himno, potem je pa prof. g. Ivan Kolar v slavnostnem govoru predoči] zboroval-cem pomen morja za našo državo in potrebo čim večjega zanimanja :n *im intenzivnejšega dela zanj. Sledila je prisr-ftna deklamaciji učenke L drž. ženske realne gimnazije Metke FJegarieve. Za njo je nastopila gdč. Tatjana Cankar, ki je s svoj'm izredno lepim glasom zape1 a »Bele galebe«. Učenec IV. razreda osnovne Šole Bogdan Širok je deklamiral priložnostno pesmico, g. MIlan Kocjan je pa zapel s svojim močnim baiitonon »M r ze-
ca je zunaj temna noč«. Lepo pros'avo je zaključil moški zbor >Sloge«.
Mornarska slava
V soboto je priredilo Združenje bivših mornarjev v dvorani mestnega magistrata dan  mornarske  slave.  Prired tvi niso
prisostvovali samo člani. marveč tudi mnogi civilni in vojaški dostojanstveniki, zastopn ki Jadranske straže in mnogo občinstva. Svečanost se je vršila v spomin ha 31. oktober, ko je na našem nor ju prvič  zapiapolala   naša   državna trobojnica.
Večer je otvcrila vojaška godba Z državno himno nakar je spregovoril predsednik Združenja g Rudo f Strus, ki je v krepkh besedah označil pomen organza-c je in naglaal to spominsko svečanost. Tajnik g Leop^l^ Detela je v izčrpnem govoru seznanil 'lavzoče z malo znanimi, a važnimi dogodk . ki so se odigravali ob porajanju mlade države in naše mlade mornarice na tujčevih ladjah, ki so dotlej plule po našem morju. Govoril je o uporih slovanskih mornarjev na avstro-ogrskih bojnih ladjah in o drugih akc jah na morju, ki so prinesle novega duha med naše pomorščake in pripomogle k zedi-n jen ju ter ustanovitvi Jugoslavije. Slovanski mornar j:. ki so se uprli svojim poveljnikom na morju že leto dni pred propadom stare monarhije, so doprinesli velike Žrtve, znali pa so strumno nastopiti ko je prišel pravi trenutek osvobo en je tn ko so zap'apolale na lac jah prv č naše t robo inice vzdolž Jadranske obale, f Pr*srčno svečanost je spet zaključila vojaška sro^ba a udeleženci so se razhajali strjeni še bolj v ljubezni do namera morja.
Film »Maria Antolnetta« v kinu Matici
Pričakovati je blo, da bo film »Marija Antoinetta« zanimal vsestransko publiko. Da bo pa doživel toliko navdušenja, je pa pripisovati samo res Izredno uspeli režij. in dovršni igri "epe umetnice Norme Shea-rer. V tem filmu nam nudi tol ko lepaga, da je daleč prekosila nekdaj tako oboževano Greto Garbo. Fascinira nas njena naravna igra, prvotno prisrčnega, na vne-ga dekletca, ki se razvija v razigzano. zabave in luksuza željno prestolonaslednico Franc je. Nesrečna v svojem zakonu, doživi ono veliko ljubezen, ki gre preKo groba, a pri vsem tem se zaveda svoj-ga položaja, svoje odgovornosti in osta-.ie čista, tako Čista, kakor je vseskozi bila njena duša. Revolucija in strašni dnevi cele Francije.. Kaj je napravila iz te uboge žene? Nepoplsljivi so prizori, ko se poslav* lja od svojega sina edinca, katerega ji odvzamejo revolucionarji. Zapuščeni od vsega sveta, ji samo grof Fersen ^toji ob strani, de >*oslednjič predno odhaja k gl-
članski sestanek »Merkurja«
Ljubljana. 31. oktobra Snoči je bil v Ljub-jani »Pri šestici« skli _an članski sestanek članstva ljubljanske »Merkurjeve« podružnice. Po poročilih člana centralnega upravnega odbora in pred sodnika ljubljanske podružnice g. Bebra ter delegata Iz Zagreba B, Stitića, je oilo ugotovoljeno, da mora prevzeti glavno krivdo glede zahteve po razmejitvi teritorija Merkurja na banovino Hrvatsko samo SUZOR. Članstvo je sklenilo, da odpošljejo na pristojna mesta naslednjo resolucijo:
Članstvo ljubljanske podružnice »Merkurja« najodločneje protestira proti vsaki in katerikoli razmejitvi »Merkurja« po banovinah, ker bi se jim kršile In oškodovale članske pravice, ki so zasebno pravnega značaja. — Člani »Merkurja« so vsi prostovoljno pristopili v društvo to bodo tudi sami prostovoljno Izstopili, če jim bo ka zalo. — Pravice socialnega zavarovanja, ki jih nudi »Merkur« v Zagrebu, so najboljše ker takšnih daatev ne daje nobena druga bolniška blagajna ter si Jih članstvo ne pusti vzeti. — Zahtevamo, da »Merkur«, kakor doslej, deluje na vsem teritoriju države, ker je edina Čisto nameščenska organizacija v državi, in deluje za izboljšanje ter Izpopolnitev socialnega zavarovanja trgovskih ln zasebnih nameščencev.
j nioo. Avto je pri karambolu vrglo na dru-I go stran ceste. Razbile so se šipe in pokvaril motor. $koda je velika.
$e( etnica
K O L E D A B
JANE3: Torek, 31. oktobra katoličani: Volbenk, Gorazd
JUTRI:   Sreda,  1.  novembra katoličani: Vsi sveti, Ljubomil DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA: Maria Antoinetta
KINO SLOGA: Upornik Mafadi ob 16. In 10., ob 21. premiera Misterljozna grozodejstva Mr. VVonga
KINO UNION: Ultimat
KINO MOSTE: »Heroji z Mame« in »Car bohemov«
KINO SISKA: Čuvarji Indije (Shlrley Tem-Pie)
RAZSTAVA KLUBA NEODVISNIH v Jakopičevem paviljonu PRIREDITVE   NA PRAZNIK
KINO UNION: Brezdomci
KINO SLOGA: Misterijozna grozodejstva
Mr. VVonga OSTALI   KINEMATOGRAFI    ISTI SPO-
RED
SPOMINSKA SVEČANOST NA VOJAŠKIH GROBOVIH ob 16. prt Sv Križu
SOKOL I. svečanost spominu umrlih bratov in sester ob 13.30 na Taboru D F Ž I" R N E LEKARNE
DANES: Dr. Plcoll, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta
JUTRI: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Tra-koczy ded.. Mestni trg 4. Ustar, Selen-burgova ulica 7
MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljala od torka od 8. zvečer do četrtka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica 2 1 t k o. Pleteršnikova ul. št. 13/1., telefon št. 47-64.
ljotmi. jo obi«če v ječi in to je bila njena edina to:ažba, ki jo j. je dalo življenje. Zrušena, a vendar ponosno stopa po stopnicah k giljotini in v momentu se domisli kako vesela in srečna je bila vesti, da postane kraljica Franc je.
Druga polovica filma je tako učinkovita, vsebina in igra tako lepa, da je vsa publika prevzeta. Smrtna tišna vlada v napolnjeni dvorani, čut- je le rahlo, pritajeno ihtenje mnogih gledalcev in zasol-zena. molčeča cdhaja publika iz kino dvorane. Kino Matca s tem filmom nudi najlepši už tek. ki ga zamoremo im^ti pri filmu Od vseh številnih obiskovalcev ni enega, ki bi ne bil zadovoljen. Zanimanje za film je vedno večje, zato priporoča uprava kina Mat ce da si nabavite vstopnice v predprodaji. Tudi vsem številnim okoličanom tn tujcem, ki bodo te dni v Ljubljani priporočamo ogled f Ima FIlm ^Marija Antoinetta« nam bo še dolgo, ostal vsem v spominu. 3097.
_c Policija dobi nove p*«telje. Celjski
policijska stražniki so se morali v odmorih med službo doslej posluževati starih postelj, v katerih je posteljnina tako slaba in umazana ,da je obhajala stražn ke groza, kadar so morali leči v te postelje. Končno se je občina vendarle odločila, da nabavi nove postelje z novo posteljnino in odejami, ki jih stražniki doslej sploh našo imeli.
_c Nepošten «rOjs*Ki pomoćni*. Pred
K rat k m je krojaški pomočnik Ivan V. Iz Ital.je obljubil neki stranki v Cretu pri Celju, da jI bo popravil plašč. Pomočnik pa je odnesel plašč v mesto in ga prodal v nekem hotelu. Omenjeni stranki Je ukradel tudi nočni plašč. Policija ;»e storilca v nedeljo aretirala in ga .zročila sodišču. Moža zasleduje zaradi tatvin tudi orožništvo v Ljubljani in Laškem.
—c Vlom. Danes ponoči   je leznanec vlomil v trgovino   Terezije   Kol ar je ve v Cretu pr. Celju. Odnesel je blaga v vrednosti okrog 3000 din. Ukradel je tudi kolo, s katerim se je odpeljal.
Iz Cella
—c O Vseh »vetih bodo peli združeni moški zbori Celjskega pevskega društva, »Oljke« tn »Celjskega zvona« ob 15. na okoliškem in ob 16. na mestnem pokopališču. Pevski odsek gasilske čete v Gaber-ju pe bo pel ob 15. na boinšketn pokopališču ln cb 15.30 na vojaškem oddelku mestnega pokopališča. Mestni pogrebni za vod je oskrbel danes avtobusne vožnje izpred Irotodvora na okoliško tn na mestno pokopališče In nazaj. Avtobusi bodo vozili na omenjeni dve pokopališči tudi jutri m v Četrtek.
—c Frizerski tn brivski sajoni bodo o Vseh svetih ves dan zaprti.
—c Umrla je v ponedeljek na Glavnem trgu 17 v starosti 61 let zasebnlca gac. M leva pl Homung, svakinja :xiravnka g. dr. J. Herzmanna v Celju. Pogreb bo v sredo ob 17. iz mrtvašnice na lestnem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen blag spomin svojcem nase Iskreno sožalie!
—o Napad z nosom, v Prisilnu pri Humu ob Sotli se je 1 Dietni Anton Nežrnah, sin kočar ce s Huma ob Sotli. spri z Milanom Ju rakom m Martinom Gejškom iz DesenJča. V prepiru sta Jurak ln Gajšek navalila na Neamaha ter ga z nožem hudo poškodovala po glavi in rokah. Neto oddali v celjsko bolnico.
ZVOCVI Krvo SOKOLSKI l>OM V 613KI — Telefon 41-79
SHIRLEY TEMPLE kot angel miru tn čuvar imperija v filmu
Čuvarji Indije
V gl. vlogah: Victor MarLaglen, June Lan g in Cesar Romero Predstave, danes ob %9. url ter Jutri ob 3., 5., 7. In 9. uri
Prihodnji spored:
VIZIJA OBJENTA
EV
Zejret prometna nesreča
Celje, 31. oktobra V ponedeljek zvečer se je peljal avto prevoznik Karel Dollnšek po cesti .z Sto proti Celju. Ko je privozil do ovinka pred trgovino Godec na Teharju. je privozil nasproti dvovprežni voz posestnika Franca Tovornika s Planine pri Sevnici. rOvorni avto je zadel v voz s tako silo. da ga je zdrobil. Podrl je tudi konja, mu zlomil obe nogi n ga poškodoval po glavi. Konja so morali na mestu ubiti. Posestnika Tovornika, ki je sedel na vozu, Je vrglo ?*a drugo stran ceste, dobil je pa k sreči samo lahke poškodbe. Avtoprevoznik Dotfnsek pa je dobil pri karambolu težke poškodbe po glavi in po vsem telesu in so ga morali nezavestnega prepeljati v celjtfeo bol-
<0ipod a ' t a
Pravo senzacijo ie zbudila včeraj med Ljubljančani vest, da je organizacija naiih zavarovalnic sklenila, da bo prispevala vsaka zavarovalnica za vsesvetsko akcifo reci in piši 50 din. Saj se bodo ljubljanske zavarovalnice s tem velike c uinim volilom go-tovo uničile in Ljubljančanom preti nevarnost, da ostanejo brez zavarovalnic Da tih rešijo take hude pogube in tud di one mogočih tak dober zgled ker bi bile morda s tem zapeljane tudi druge naše močne gospodarske ustanove, d* odrinejo tsko močan prispevek in se morda tudi uničijo, je bil včeraj na hitro roko sestavljen odbor ljubljanskih meščanov \aloga tega odbora je, posredovati pri mestnem poglavarstvu, da odkloni tak velikodušni kneiev-ski dar z namenom, da st ohrani /o še za prihodnje rodove naše zgledne zavaro\ i'm ce. Da ne bo s tem vsesvetska akciia r škr>-dovana, bo meščanski odbor sam poskrbel vsaj za ekvivalent temu velikodušnemu daru. Odbor bo tudi preskrbe! tn pritrdil nad vhodi ljubi lanskih zavarovaln-c table i napisom: »Da bi se gospodarsko ne uničile, so bile ljubi lanske zavaroi alnice oprošče ne velikodušnega prispevka za vsesvet'ko akcijo v ogromnem znesku po SO dm Vaj1 ostanejo tako ohranjene tudi zanamcem v zgled in svarilo.«
Dolgo smo razmišljati, odkod tolika ra-dodarnost naših sicer zelo skopih zavarovalnic. Končno smo pa dognali, da zavarovalnice same niso zaslužile tolike pozornosti in javne pohvale. Kriv je danasnn mednarodni dan varčevanja Naše zavarovalnice ga zelo lepo praznujejo, če sploh kdo, morajo varčevati one.
KINO UNION, tel. 22-21
DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT
ob 16.. 19. ln 21. url
Ultimat
Film o dogodkih na Balkanu pa sara jevskem atentatu. — Dejanje se god: deloma v Zemunu, deloma v Beogradu V glavnih vlogah: Dlta Parlo — Erlc v. Strohelm
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 uri
Torek, 31. oktobra: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Sreda, 1 novembra: Antigona. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Četrtek, 2. novembra: Striček Vanja. Premiera. Prcmierski abonma
Petek, 3. novembra: ob 15. uri: Kactjanar. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol
Sobota, 4. novembra: Striček Vanja. Red B
OPERA
Začetek ob 20 uri
Torek. 31 oktobra. Glumač Matere božje. Red A
Sreda, 1. novembra: Trubadur. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol
Četrtek, 2. novembra. Boris Godunov. Red Četrtek. Gostuje Josip Križaj
Petek. 3. novembra: Kogojeva akademija. Izven
sobota, 4. novembra: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol
Mosorgakega  »Bori«  Godunov«  Je najveličastnejša slovanska opera, katere mogočni zbori pa tudi posamezne partije nimajo primere v ostali slovanski glasbeni literaturi. Kot samozvanec Boris Godunov bo v sredo nastopil naš rojak Josip Križaj, ki vidijo v nJem vse kritike našega najboljšega   interpreta te težavne vloge. Razen njega nastopijo še: Franci, Betetto, Janko,   Banovec,   Zupan,   Sancln, Lupna, Orel, Dolničar, Perko ter: Kogejeva, Ribičeva, Vldalijeva ln Pol'čeva. Prihodnji teden bo premiera Mozartove I ga rove svatbe«, ki Jo pripravljata kalni* dr. Avara ln režiser Ciril Debevec.
Iz Novega mesta
— Zima rahteva dobro elegantno in poceni vrhnje oblačilo. Vse to vam nudi v krasm izbiri modelov damskih zimskih pla-šcev t prvovrstno ko?uhuvino v najboljši izdelavi za vsak okus — splošno znani modni salon Šetinc Lado. 531 n
_____. ■ ■.
Stav. 248
»SLOVENSKI NAROD«,
Stran 3
iPERCEt
TRACT
Nepozabna filmska -~*-t--s U navaja sna sJodsIrev • li—■■nat|n svoje Majal
Brezdomci
Najlepši film zadnjega desetletja! Zgodba o očeta Flanaganu, ustanovitelja »mesta dečkove, ki dejansko obstoji v Ameriki! Ta film je doživel trtmnfe po vsem sveta ter je bil odlikovan
s prvo nagrado zrn filmsko umetnost!
Premiera Jutri v KINU UNIONU - Tel. 22-21
Predstave na praznik ob 10.30 dopoldne, ob 15., 17., 1«. In 21. url
Kdor bo videl ta film, ga vse življenje ne bo pozabil!
• MICKfT
0NEY
Misli
ob prazniku mrtvih
človeSko življenje |e vendar vrednota
LfubTJana  31. oktobrs
Živimo v časih, ko smo pogosto prisiljeni misliti na smrt — dan za dnem In ne le ob prazniku mrtvih. Ljudje so umirali v vseh dobah in nikdar človeško življenje ni mnogo notiralo v računih, ki so pisani s človeško krvjo. Človeštvo doslej Še nt živelo razumno, ker si je nakopavalo v vseh dobah to. i ko trpljenja in ker dosiej Še ni moglo toliko napredovati, da bi vsa: lahko začelo živeti razumnejše; se vedno rešujejo spore po svetu z žrtvovanjem človeških življenj, še vedno so s krvjo pisani zakoni mednarodnih odnosov. Res nI bilo kdaj prej bistvene drugače na svetu, vendar je težko reči. če je človeštvo kadarkoli prej moralo toliko misliti, kako malo ie vredno človeško življenje kakor dandanes. Mislimo na smrt, a vseeno se noče nihče sprijazniti z mislijo na njo. To je človeško: ljubezen do življenja in strah pred smrtjo.
Kaj bo sodilo človeštvo c dandanašnji dobi čez stoletja — če mu bo sploh še usojeno Živeti? Kaj bodo sodili ljudje o nas po slikah kulturnih spomenikov — obloženih z vrečam*, peska? In o maskah ki spreminjajo človeka, ustvarjenega »pc božii podobi« v apokaliptično pošast? Ali se iim ne bo zdela ironija, če jim bo prišla v roke slika o pogrebu, ki so ga pripravili tako slovesno vojaki svojemu bivšemu sovražniku — ko so ga ustrelili?
Morda koga zdaj še pretresejo takšne fotografije, tako dokumentarične za naš čas: kako se poklanja vojaštvo pred veličasrjera smrti, ob truplu vojaka sovražne vojske; morda komu zastane dih ob sliki grozot iz tega ali onega razrušenega mesta; posameznik se še raz vname v svetem ogorčenju nad
kulturo ter civilizacijo naše dobe, ki je tako značilno prikazana z vrečami peska ob spomenikih in z maskam., ki jih nosijo meščani vedno s seboj, v praznih muzejih in srednjeveških katedralah oropani h poslikanih šip — vendar postajamo vsi čedalje bolj otopeli. Postajamo podobni otopelim brodolomcem ali prebivalcem k* sede topo ob razvalinah svojih domov Zdi se, da so slike od strahot našega časa otopelih 1 judi še stiašnejše od fotografij trupel otrok med razvalinami šole Ali m to strašno, ko človek, sicer že živ. izgubi ves odnos do življenja, tako rekoč, umre. s vendar ostane živ? Ali ni na istražne i5e, če človek začne sovražiti svoje lastno življenje zaradi nenehnega strahu pred smrtjo?
Tako brezpomembns postala bolečina posameznika žalost, k* |c budi misel na ookoj-ne v teh dneh, In tako prazno je modrovanje o življenju in smrti., kc smo zopet doživeli čas. ki zahteva žrtvovan ie neštetih človeških življenj In ko bodo strašno krizo reševala zopet samo življenja ljudi — da se zdi vse neiskreno ter še tako plemenito pietetno čustvo brez vsake globine.
Toda tu smo. živeti je treba In ničemur se ne moremo izogniti; kljub vsemu še ljubimo življenje, čeprav si teca marsikdo več ne prizna. Ljubimo življenje in dokler ga ljubimo, ima svojo vrednost. Človeško življenje je kljub vsemu vrednota Če še ni priznano kot najvišja vrednota, ki bi ji moralo biti podrejeno vse drugo, vendar ne smemo misliti, da tega ne zasluži in da ni prav v tem izhod iz labirinta zmed dandanašnje »kulturne« dobe Prav v reb dneh ko posvečamo misli dragim pokojnim, imamo
najlepšo priliko, da se zberemo nekoliko
bolj ter se ob spoznanju minljivosti vsega posvetnega ozremo po trajnejših vrednotah. Samo stare resnice si moramo priklicati v spomin, da moramo vsi umreti in ds je sleherni posameznik, dokler šivi, v odnosu do vseh drugih. Več ali manj je sokrivec zla, ki se je razpaslo med ljudmi. Po njegovi smrti ostane za njim samo delo. Čim boljše in čim potrebnejše ie bilo. tem dalj bo živelo ter oplajalo prizadevanja po napredku Ostanejo pa rudi posledice slabega dela Življenje je odgovornost. Živeti je treba v zavesti odgovornosti do bližnjega Smrt ni najstrašnejša še hujša je zavest, da s* zapravil življenje ter da «i žive! ie kot škodljivec človeštva NajboM se smrti boie tisti ki se je nočejo spominjati; ž-ve. kakor da bodo večno živel; in kakor da bodo morali tudi umreti namestu ni-h drugi Vsako življenje pa mora imeti svoj konec kajti njegovo bistvo je vprav minljivost. In prav za radi tega ima življenje svoto ceno — ker je enkratno ker je samo posoda odlomka časa Čas ki nam je dan moramo izrabiti. Od tega kako ga bomo znali izrabiti, zavisi vrednost življenja slehernega posameznika.
Pravi pomen imajo prazniki mrtvih le. če ljudje postanejo ob misli na pokojne in manljivost življenja — boljši in če se dobro zamislimo nad tem. kaj smo dolžni tudi v odnosu do živih m ne le do mrtvih. Prav mi, ki živimo v tako usodnih časih prevzemamo še tem večjo odgovornost za to. kako bodo živeli in umirali naši zanamci, ki nas bodo sodili predvsem po tem. v kakšnem odnosu smo bili do življenja ter smrti
Ogled Žal in vojaške kostnice
Neka) zanimivih podatkov o teh dveh delih na naSem
pokopališču
V četrtek popoldne so si poročevalci ljubljanskih listov ogledali Žale ta vojaško kostnico na povabilo mestne občine. Ta velika stavbna dela bude med našimi meščani veliko zanimanje, že zato. ker so nove stavbe posebnost po svojem značaju, sanimive v estetskem pogledu In ker že pletetna čustva — ki so merilo splošne kulture — izpodbujajo zanimanje za dela. Zato navajamo nekatere zanimive podatke o obeh delih, čeprav smo že poročali ■proti o razvoju dela.
Portalno poslopje so začeli zidati lani 1. avgusta. Stavbni gospodar je Mestni pogrebni zavod. Poslopje je bilo do zime v surovem sezidano in pokrito. Delo so začeli nadaljevati spomladi in zdaj so stavbna dela končana. Prostore je treba le se opremiti.
Skozi monumentalno vhodno stebrišče pod visokim obokom vstopimo v »Vrt vseh svetih«. Na desno je pa upravno poslopje Mestnega pogrebnega zavoda, s stanovanjem za hišnika In sobo za duhovščino. V
prvem nadstropju bo shramba za krste. Na levi strani portalnegra poslopja Je simetrično krilo. V njem le seclrna dvorana In dvorana za shrambo okrasnih rastlin, dalje prostorna klet ln drugI manjši prostori. Pročelja so ometana z žlahtnim belim ometom, tako zvanim mar morinom, ker je podoben belemu marmorju. Podstavek, okenski in vratni okviri ter kapiteli stebrov so iz umetnega kamna. Tlak v stebrišču je iz drobnega savskega proda. Portal bo se krasil kip. delo kiparja Borisa Kalina.
Razen teh stavbnih del bude pri Žalah pozornost še druge stavbe. 2e lani jeseni so začeli pripravljati zidanje kapelic in gospodarskega poslopja. Pred zimo so bila končana razna terenska dela ta izkopani temelji. Sredi decembra je delo zastalo zaradi mraza, a 15. fehiuarja so delo nadaljevali. Kazalo je, da bodo vsa dela že letos pred Vsemi sveti končana, a zaradi nemirnih časov se je delo nekoliko zavleklo, ker je začelo prlmanjko/ati delovnih moči.
Nasproti glavnega vhoda na vrtu stoji velika kapela, ki budi resnoben vtis. Ta kapela bo posvečena vsem svetim. V glavnem je sezddanlh ie tudi 10 kapelic. Te kapelice bodo služile istemu namenu kakor v nekaterih mestih tako zvane mrtva-gke veže aH kratko mrtvašnice. Toda skupno razstavljanje pokojnih nI posebno pietetno ter vpliva na svojce pokojnik selo mučno. Zato so se prt nas odločili raje sa te kapelice, sest kapelic Ima prostor samo za eno krsto, v štirih sta pa po dva prostora. Vsaka kapelica ima tudi svojega
patrona in sicer Imena patronov župnij našega mesta.
Tudi gospodarsko poslopje na 2alah je lepo; tvori zaključek na zadnji strani velikega vrta ter vsega kompleksa, ki ga Imenujemo 2ale. Na dvorišču gospodarskega poslopja so garaže. V poslopju so delavnice zavoda ln stanovanje oskrbnika. Pročelje poslopja je obloženo v glavnen s pripeko, močno Žganimi zidaki < klln-kerji), ki s prodnimi kamenčki tvorijo monumentalno oblogo. Zgornji zaključek pročelja ob podstrešju Je venec slik, Id Jito je v kombinirani tehniki s slikanjem na presno in s sgrafltom naslikal slikar Slavko Pengov.
Drugo veliko stavbno delo pri Sv. Križu je kostnica, ki smo Je že precej natančno opisali nedavno. To je okroglo poslopje s premerom 13 m in visoko 11 m. Z vzhodne ln zahodne strani drže stopnice do višine notranje galerije, tako da Je celotno poslopje s stopnicami vred 37 m dolgo Kostnica ima dve vrsti oken, manjša okna v pritličju ln večja v nadstropju. Ta okna so iz umetnega kamna ln zaprta s steklom Na zahodnem stopnišču stoji Doltaarjev kip. Kostnica js znotraj razdeljena v tri dele. V podzemlju je 11 grobnic, kjer so po veroizpovedih shranjene kosti vojakov. V pritličju bodo stali sarkofagi, tretji del Je pa galerija, od koder se bo nudil pogled na vhode v pritličje ln sarkofage. Na sredi pritličja stoji 7.5 m visok kamnit steber kot podstavek razpela. V steber bodo vklesana imena borcev za našo svobodo. Nad sarkofagi bodo gorele luči, a razen tega bo ves prostor se razsvetljen z lestenci, se bodo tam zbirali ob slovesnostih. Okolica kostnice je vrtnarsko urejena. Ob kostnici Je prostor za okrog 2000 ljudi, ki
Jesenice dobe mrtvaško vežo
Jesenice, 29. oktobra VprsPsnje ureditve jeseniškega pokopališča se rešuje z regulacijskim načrtom, katerega osnutek je zdaj pri ministrstvu ca zgradbe. Pravkar je občina prejela načrt za celotno ureditev pokopališča Načrt je napravil g. srh. Jože Plstner iz Ljubljene,
Načrt predvideva obenem z rešitvijo m preureditvijo pokopališča ureditev p red prostora pred pokopališčem, kjer se je nahajal do lanskega leta stari leseni gasilski dom to zelenjadni vrtovi. Predprostor bo po načrtu oblikovan v polk rožni obliki ta bo tlakovan. Od tu bo vhod v mrtvaško velo, ki
jo bo tvorilo monumentalno stebrišče, na katerem bo počivala oziroma položena streha Na levo ob vhodu bodo prostori za pro-sekturo in dva razstavna prostora za umrle. Predviden je tudi razstavni prostor za umrle po infekcijskih boleznih, ki bo ločen od prvega. Na le%i strani ob vhodu bo prirejeno stanovanje za grobarja, obstoječe iz 2 sob in pritiklin.
Celotna zgradba ie zasnovana v obliki krožnega loka dolžine 4«) nj in širine 12 m. Prostor od mrtvaške \eze d«"» «redniega pokopališkega zidu bo preurejen v ličen park preprežen s sprehajalnimi potmi in zasajen s primernim lepotičmm drevjem.
Načrt predvideva tudi enako preureditev starega pokopališča po novem nacrtu, ki je tudi že narejen.
Gospodu projektantu arh. Platnerju čestitamo k načrtu, ki je zasnovan praktično in odgovarja tudi estetskim zahtevam modernega urbanizma
Upamo, da bo občina kmalu dobila potrebna materialna sredstva, da bo tudi ta zadeva čim prej dovršena
Gustav Strniša
Svl sveti
Nocoj pa pojdem na grobišče, drobna lučka spominov gori, trudno srce moje drage obišče, misel se z njimi pogovori: Na grobu očeta in matere svoje pod križem kamnitim postojim. »Mirno spita, končala sta boje, večni pokoj vama žetimi* Na gomili drage zaplakam: »Sladko sanjaj moja mladost, brez strahu svojo usodo Čakam, saj vedno me mučita dvom in bridkosti Ti pa sanjaš pod rušo zeleno, kaj ti sonce in cvetje je mar, saj je po smrti vse spremenjeno, v grob ne se žet a skrb in vihar!« Žalosten grem nocoj na grobišča, drobna lučka spominov gori, moj pogled bega in nehote išče, kje trudno telo mi enkrat zaspi.
Spominska plošča padlim vojakom
Radeče. 31. oktobra Nad 20 let je minilo, odkar se je končala svetovna vojna. Iz nase občine je padlo v svetovni vojni 51 vojakov-domačinov, ki so žrtvovala svoje najdražje, t- j. življenje za svobodo domovine. Vso povojno dobo se ni nihče spomnil teh naših žrtev, katere še danes objokujejo njih vdove, otroci ta matere.
Nedavno pa se je osnoval v Radečah odbor za postavitev spominske plošče padlim vojakom v svetovni volni. V odbor so stopili: notar dr. Jereb Peter, župnik Lovšin Anton, sreski gozdar Premerstein Robert, banovinski zdravnik dr. Karel Matko, industrijalec Ravnikar Josip, predsednik mestne občine g. Rozman Josip. Vodenav ter Kovačič. Imenovanemu odboru se Je posrečilo zbrati nekaj prispevkov pri privatnikih in javnih ustanovah, a katerimi so postavili dostojno spominsko ploščo, ki visi na pročelju tukajšnje župne cerkva Industrijalec g. Ravnikar je darova! lepo žarnico, ki je pričvršćena na ploščo. Vrhu tega pa bo nudil plošči brezplačni električni
tok, tako ds bo ponoči vedno razsvetljena.
Plošča je iz lepega črnega marmorja, na katerem so zapisana imena padlih vojakov ta sicer iz Radeč: Brezni kar Franc. Gospodaric Viktor. Haller Ernest Krše Anton. Knez Filomen. Knez Albin. Kaitna Albin. Lončar Jurij. Oblak Franc. Podlesnik Maks, Podlesnik Davorin, Pohar Anton, Zahrast-nik Ivan; iz Jelovega: Erazem Franc. Golob Franc. Lipec Jože. Pohar Jože. Pohar Franc, Pavlin Jože. SimonČic Franc. Zupan Franc; z Goreljc: Kovačič Martin. Kranjc Jakob. Zidar Jakob; iz Vrhovega Jakopič Vincenc Kranjc Ivan. Kržan Ivan Krše Martin. Martinček Vincenc. Simončič Ivan. Zalašček Jože; iz Hotemcža: Mokotar Franc, Simončič Viljem Simončič Franc. Skobe Anton; iz Pemovs: Dular Jože in MedveŠek Martin: u Moćilnegs: Ključev-5ek Alojzij. Titovšek Martin: iz Podkraja: Mrežar Franc. Podlesnik Franc in Vrbajs Anton; iz Prapretna Rozman Jože; iz Rudne vasi: Grjol Franc in Pohar Ivan; iz 2eb-niks: Brelih Franc Brelih Leopold. Knez Leopold. Sotlar Franc, Strniša Ivan in Tre-bežnik Anton
Ns praznik Vseh svetnikov ob pol treh popoldne bo odkntie in blagoslovitev plošče Sodelovala bo sodba »Savskega vala«. Na sporedu je tudi govor župnika g Antona Lovšina in predsednika mestne občine g Rozmana. Obeta se torej velika žalna svečanost, katere se bo udeležilo mnogo ljudi iz bližnjih in daljnih krajev.
FIlm »Brezdomci«
Izubijana, 31. oktobra.
Dva največja hollywoodska karakterna igralca Spencer Tracy in Mlckey Roonev v glavnih vlogah v najboljšem filmskem delu slovitega režiserja Normana Tauroga, najboljšega strokovnjaka za režiranje mladinskih filmov To je kratka karakteristika velikega ln po vsem svetu znanega filma €BREZDOMCI>. Film nam ne predstavlja nlkake iluzije ali izmišUotlne. temveč golo resnico. Predstavlja nam v resničnih slikah Živl1en1e bivših mestnih brezdomcev, otrok, ki niso imeli staršev, ki so živeli deloma po cest»h in velemestnih ulicah, dvomi 1lvlh nočnih lokalih Itd Za te z<*miščeno deco je zgradil oče Flan««ran v državi OkTahoml v Zedinjenlh državah dom. ki se imenuje cmesto dečkov>. To «mesto» obstoj! še danes in predstavlja prvi zavod te vrste v Ameriki FIlm «Brez-domeU je natvečji rg^dovinsVi dokument današnle kulture, je dokaz veličine človeške duše in donsša dan za dnevom nove dokaze, da se Hudie ne pors^a^ "tubi. temveč da 1lh žHTHen<e in vse oko'iSč'ne v *1v-llentu često prinelie^o n* slaba pota Film «Bre*domeU je nretresHiv dokument, da je dolžnost človeške družbe, skrhati za zanemarjeno mladino in nam da<e dobra navodil«, kal 1e treba vse na n*-* viti. d* se ta medina nrineije n«*a1 na dnhr* pota.
Po spl^š^ih kritnih celokupnega svetovnega tiska so cBrez-'omH* na1«ktual-ne-MH. na1hum«nMSi ln nHikultu'-neišl tVm z*dn*lh desetih let. M^k«v Roonev ln Spencer Tracv sta nod*ia ponoven dokaa o veMčinl svoje umetnosti.
Premiera te«r* velikega flimskegn dHa bo Jutri v kinu Unlonn. 3092
Iz Poljanske doline
— Slovo vrleea orožnika. Po večletnem službovanju v Poljanah se je poslovil od nas orožniški narednik g. Sefkija Padalo-vič, ki mu bomo ohranili prijazen spomln. Korfkten In preudaren si je pridobil širok krog znancev in prijateljev, ki mu žele ▼ Kotoru vse najboljše!
— Novo šolsko zgradbo v Lučin«* bodo otvorili jutri. Ob 1330 bo sprejem prostor. Po cerkvenem opravilu bo pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II., sledili bodo pozdravi gostov, nakar se prične slovesnost otvoritve. Po blagoslovitvi nove šole bo pel domači mladinski pevski zbor. sledile bodo dekbv macije, govori, petje od rasi h itd Za otvoritev šole. ki spada pod občino Trata. Js veliko zanimanje.
Albina Bevca zadnja pot
Velika množica prijateljev in znancev ga je spremila
k večnemu počitku
Ljubljana, 31. oktobra
Kakor živemu so prijatelji in znanci prerano umrlemu Albinu Bevcu tudi po smrt: pokazali, kako ga imajo radi, kako drag ta ljub jim je biL Ko je ležal od sobote do ponedeljka na mrtvaškem odru v mrtvažnici splošne bolnice, so prihajali njegovi prijatelji in znanci -z nesta poslovit se od njega, prihajali pa so tudi od zunaj, taki. ki jih je le redko srečava! v žvljenju. pa se j m je na mah prlkupiL
Včeraj se je zbrala velika množica po-grebcev pred mrtvaško vežo na Zaloški sesti. Po pogrebnih molitvah so prenesli krsto z zcrrskJml ostanki blagega pokojnika na lafeto, vso pekrto z venci in cvetjem. Zunaj je str]*, častna vojaška četa. Akademski pevski zbor je zapel turobno žalostinko. nakar je zaigrala vojaška godba. Po Zaloški cesti se je razvil dolg žalni sprevod kakršnega vidimo tudi v Ljubljani le redko. Za križem je korakala vojaška godba, sledili so nosilci vencev najožjih soroda ikov, u radništva univerze, prijateljev ln znancev. Sledila je lafeta s krsto, obdana s častno stražo, za njo pa so korakali pokojn kovi domači. Za sorodniki so stopali v vrsti rektor in prorektor univerze kralja   Aleksandra   I., številni
Življenjski jubilej vrle žene
Stari dvor, 31. oktobrs Ns sliki vidimo gospo Katarino GroboT-šck, roj. Jenko, ki se je rodila danes pred 60 leti v prijazni vasici Pungertu pri skorji Loki. Jubilantka izhaja iz kmetsfce biie in je zagledala luč sveta kot predzadnja med 11 otroki. Sorodstvo jo veže z znanim slovenski mpisateljero Cvetkom Golarjem, pa tudi s pokojnim škof ie loškim ve le trgovce m g. Antonom Kašmanom.
profesorji našega vseučilišča, uredništvo, zastopn ki rezervnih oficirjev, uf icirs>Ki zbor, zastopniki Jadranske straže, potem pa dolga vrsta ostalih pegrebcev, vn končno spet četa vojaštva, žalni »»prevod js krenil z Zaloške ceste po Cegna-jevi ln dalje po Zalokarjevi ulici, na šmartmsko cesto proti pokopališču. Pri železniškem podvozu so bili le redki, ki so izstopil, v prekrasnem popoldnevu, ko so se prikazale plan ne v vsej svoji lepoti, so pokojnika domala vs. spremili do groba. V kapelici na pokopališču je bil blagoslov ta so pevci zapeli žalostinko >Beati moi tu'«. Krsto so prenesli do rodbinskega groba, kjer je zemlja prejela pokojnikove zimske ostanke.
Sveži grob je obstopila častna straža ln po pogrebnih molitvah so pevci Akademskega zbora zapeli Bine tu v poslednje slovo će v srce segajočo žalostinko ^Blagor mu .. pred pokopališčem je pa za-donela častna salva. K svežemu grobu js že v mraku stopil psa tel j g. Fran Al-breeht, ki se je v imenu prijateljev po-(đovil od pokojnega Bineta v ?epih. iz srca piinajajočlh in v srce setrn vv^Vi v>eae-dah.
Jubilantka se je izučila pred 27 leti sa babico m na sto in sto mater se hvaležno spomin js njene pomoči in požrtvovalnosti. Svojemu poklicu se še danes posveča s vso ljubeznijo in je prav letos, v juniju, dovršila ponovni tečaj v ženski bolnici v Ljubljanu Z izredno varčnost jo, ki je pomenile naravnost pritrgovanje, si je postavila pred osmimi leti v Starem dvoru lično hišico »ds se ji ns večer življenja ne bo treba potikati okrog tujih ljudi« — kakor sama pravi. Svojega edinega sina Vincencs je vzgojila v narodnjaka in naprednjaka, ki se je udej-stvovsl pn Sokolu, pri Iliriji in ns drugih popriščih Javnega življenja, pa ga je smrt v veliko žalost družini in msteri ugrabila v 30. letu starosti, potem ko si js bil tudi on postavil skromen dom. Letos v septembru so ga pokopali. Sinova smrt pa je zadela mater tem kuje, ker sta umrla Grobot-
šlcovi letos v januarlu rudi brat in v m are« sestra. Težkih preizkušenj za mater in ženo več ko dovolj 1
Vse bridkosti pa prenaša jubilantka s krepkim samozatajevanjem, ki ji mora prinesti tudi duševni mir. Gospa GrobolŠkove je zvesta prijateljica naiih listov in njih redna čitateljica. Ob 60letnici )i želimo Šs mnogo zadovoljnih in lepih dni
Iz škofje Loke
— Zajednica doma tn meščanske *°'e jO imela v nedeljo teden dopoldne v risalnid meščanske Šole svojo redno skupščino, Id Je bila zelo lepo obiskana. To je samo dokaz, da se starši za vedenje in učni napredek svojih otrok zelo zanimajo ln da hočejo to ves prisrčnosti gojiti ln ceniti tudi T bo: oče. Skupščino je o tvoril in vodil predsednik g. Matko Gregorin, nakar so podaJa društveni funkcionarji svoja poročila. Med drugimi sta poročala tajnik g. Ivan Onim ln zs blagajno g. France Kosca, ker Je bil blagajnik g. Vlktorijan Demšar mili fau Zajednica, kl razvija pri rodite-lJUi zavest po potrebi čim tesnejših veol med solo ln domom, je tudi v pretekli poslovni dobi v polni meri opravičila svoj ob* stoj v vzgojno naučnih prizadevanjih, kakor na socialnem področju. Zajednica Js prirejala roditeljske sestanke ln posveta« bilo je več (predavanj, med dijaki je bilo raadeJj>nlh 5844 malih južin od teh 339* brezplačnih, ter 617 obedov, med njimi 14» brezplačno. Iskrena hvala vsem dobrotnikom. Brez njih bi mladina ne mogla r/tt deležna tolike pomoči. Po razgovoru o najrazličnejših vprašanjih So'skega značaja at Js Izvolila Zajednica novo vodstvo. Novi predsednik Je g. Planina. Zajednica Je bila ustanovljena 27. maja 1934.
— Tečmf za francoščino. Francoski krožek v škof ji Loki je pričel s poživi jenira delovanjem Razpisal je tečaj za popolne začetnike. Otroci nimajo dostopa. Pri poučevanju se bo uporabljala praktičns preizkušena metoda, tako da bo napredek lahek in hiter. Prijave spreiema tajnik krožka prokurist g. Čiro Lendovšek do 15. novembra. Pri njem se tudi dobe vse podrobne informacija Krožek je sklenil uvesti za svoje članstvo družabne sestanke in konver-zscijske večere. Krožek ima tudi izredno lopo knjižnico francoskih knjig, redno pa prihajajo tudi francoski čssopisi in revije« kar vse je na razpolago v društvenih pre» štorih (trgovski gremij).
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD*, torek. 81. oktobra 1*39.
Štev. 248
izredno napeto! Samo za močne živcel KiSM Stoga* —» sejala 37*36
MISTERIOZNA GROZODEJSTVA MR. WONGA
Kot dopolnilo ameriška senzacija vrto-    Misteriozna senzacija hi zakulisja kineskoga okraja v San praacžsoa. V iasWs1nli»
kitajskega razbojnika, iger ae dogajajo najstrašnejša grozodejstva! — Premiera
Zaradi dolžine programa ae vrše predstave ob 10. dopoldne _ter ob 14^0, 16.45, 19. in 21. uri
glavega tempa:
»ŠTEVILKE. KJ r*iti.V .asAJO SMRT« (Noči v Monte Carlu)
danes ob 21. ori.
SINO MATICA — 21-24
ob  16.,  19. ta  21.15 uzi ua praznik ob 10.30, 15., 17., 19. in 21.15 uri
NABAVITE 81
VSTOPNICE V PREDPRODAJL
Maria Antoinetta
NORMA SHEAREK
Zadovoljna odhaja publika lz kina, kakor
preje.
TYRONE POVVEK
Samo ie danes ob 16. in 19. uri senzacionalni doživljaji filmskega reporterJa! med upornimi arabskimi plemeni v filmu • TW%\TWMg? aVaf A 17 A WW napetih   borb  proti   angleški   nadvladi UfaPlUV FIAJTAjIJI
Kot dodatek: Avtomatski varijete, izvrsten zabaven film. KINO SLOGA, tel. 27-30
DNEVNE VESTI
— Vsem poverjenikom (lcam) Vodnikove družbe. Vse one gg. poverjenike (cej. ki še niso poela.i svojih nabiralnih pol, prav vljudno prosi Vodnikova družba, da na; čimprej pošljejo svoje nabiralne pole da more družbena pisarna pripraviti vse potrebno za ekspedicijo letošnjih družbenih knjig. Z razpošiljanjem knjig pričnemo Konec meseca novembra. Prosimo vse gg poverjenike (ice), da v teh dneh, ki jih imajc še na razpolago za nabiranje članov, pridobijo še vse one zamudnike, ki Se vedno odlašajo s svojo prijavo.
— Hranilne vloge pri samoupravnih hranlln'cah. Danes je mednarodni oraznik varčevanja, zato je aktualno, da navedemo, koliko prihrankov je naložerrh pri samoupravnih hranilnicah v naši državi. Zveza hran lnic kr. Jugoslavije je objavila številke o gibanju hranilnih vlog pri samoupravnih hranilnicah od 30. junija do 31. avgusta. Podatki se nanašajo na 58 hranilnic 30. jun ja je bilo skupno 257.804 vlagateljev in vloge so znašale 2.529.2 milijona din. 31. avgusta je pa bilo 248.050 vlagateljev in 2.501.7 naloženih prihrankov. Hranilne vloge so se povečale do 31. julija za 0.74 odstotka do 31. avgusta so se pa zmanjšale za 0 08 odstotka Največ vlagateljev pri samoupravnih hraniln cah trna dravska banovina, in sicer 131.572 pri 29 hranilnicah. Tudi hranilnih vlog pri samoupravnih hran Inicah je pri nas največ, n sicer 1.133.7 milijona din ali 44 89 odstotkov vseh hranilnih vlog pri samoupravnih hranilnicah v državi. Najmanj vlagateljev je v moravski banovini, In sicer samo 14, hranilne vloge pa znašajo tam 600.000 din pri edini samo ipravni hranilnici.
NAJNOVEJŠI VZORCI
OP P
A &E.SKABERNE
LJUBLJANA
— Izpitna komisija za mojstrske izpita Na predlog Zbornice za TOI v Ljubljani je banska uprava odredila, da se določi štiričlanska izpitna komisija za mojstrske izpite pri Zbornici za TOI tudi za stroki izdelovalcev ortopedskih predmetov in ban-dažistov ter da se za člana s faku'tetsko izobrazbo v teh strokah postavi sekundarij državne bolnice v Ljubljani dr. Bogdan Brecelj.
• Diplomirani  so bili na  filozofski fakulteti v Ljubljani v oktobru ti-le Kandi dat je in kandidatinje: Docič Milan (skupi na za nar. jezik, in knjiž.); Flis Darinka (biološka skupina); Fras m. Simona (skupina za nar. jezik in knjiž.); Halnz Jožet (skupina za občo zgodovino): Hrovat Miroslav (romanska skupina); Janežič Vida (skupina za nar. jezik ta knjiž); Kalota ra Desanka (romanska skupina); Kastelic Jožef   (klasična  skupina); Kernc  Alf on? (romanska   skupina);   Kobal Stanislava (romanska skupina); Kožar Anton (biološka skupina); Kump Štefanija (romanska skupina); Lavrenčič m Doloroza (eeograf-ska skupina);   Leder   Mirko (pedagoška skuntna); Malovrh Amalija (biološka skupina); Mišja Boris (skupina za nar. jezik in knjiž.); Nunar Franc (romanska skupi na); Pavlovič Marija (skupina za nar. Jezik in knjiž); Pečnik Ana (biološka sku pina); Peršič Bogomir (pedagoška skupi na); Prohinar Zora (pedagoška skupina); Pušljar   Miroslav  (pedagoška skupina): Rojs s. Leoni t a (skupina zs nar  jezik m knjiž); Scheschark Leontina (germanska skupina); Smrke Marija (biološka skupina);  Strnad Rudolf  (geološko-petrograf-ska skupina); Suklje Svetozara (geografska skupina); Tušek Alojz (matematična skupina);   Vipotnlk   Vin cene (romanska skupina);   Vrančič   Radojka (romanska skupina).
— Jurčičev sorodnik umrl   Na Muljavi
Je umrl v nedeljo Jurčičev sorodnik Ciril Hočevar. Zapustil je 10 nepreskrbljenih otrok, ki so ostali brez rednika, prepuščeni svoji bridki usodi. Njihov položaj Je tem težji, ker itak preživljamo težke čase v katerih Je vedno manj usmiljenih are. Morda se bo pa vendarle našel vsaj med čestU-ed pokojnega Josipa Jurčiča kdo, ki se bo spomnil nesrečnih otrok v njihovi bedi In sapuščenosti.
" — Kvota sa nemške tnrUte ostane ne. ispremonjena. Ns nedavnih pogajanjih nemške ta nase trgovinske delegacije Je bOo sklenjeno da ostane kvota za nemške turiste, prihajajoče v našo državo, nespremenjena namreč 400 nemških mark na osebo odnosno mesečno 300.000 mark za sna. V Nemčiji vlada med starejšimi ljud-
mi vedno večje zanimanje aa počitnice v
Jugoslaviji.
— Neresnična vest o lapremembl uradniškega zakona. Beograjsko »Vreme« Je v nedeljski številki poročalo, ds proučuje vlada vprašanje izpremembe uradniškega zagona tn zvišanja uradniških plač. V poročilu je bilo rečeno, da Je dobil finančni minister dr. fiutej nalog izdedati predlog za Lzpremembo uradniškega zakona. Iz kabineta finančnega ministrstva pa to vest demantira jo.
— Nova senzaia ljubljanske borze. Borzni svet je imenoval za novega blagovnega sezala (t. j. za žito mlevske izdelke ta za deželne pridelke) g Vinkota Bertoncija trg prokurista iz Domžal In za novega efektnega senzaia (t. j. za devize, valut** in vrednostne papirje) pa g. Veljkota Oražma, bančnega prokurista v p. tz Ribnice na Dolenjskem.
Kavarna »Stritar«
danes v torek, sredo ta četrtek vso noč odprta. Vsak večer ob 8- koncert odlične damske kapele
— šele SOletni invalid. Franc Zalar. vojaški Invalid lz Borovnice, nam piše: Sem bivš. podoficir. Pred 6 leti sem popolnoma ohromel na obeh nogah za posledicami sklepnega revmatizma in sem poslej stalno navezan na posteljo. Star cem šele 30 let. Vojaško službo sem nastopil 17 let star. Moja bolezen je zelo težka, sklepe imam vse deformirane, tako da je vsak gib nemogoč. Invalidi iz mirne dobe n smo zakonito zaščiteni in se moramo obračati na dobre ljuii. -S hrano sem še nekako preskrbljen, a zelo trpim duševno brez vsakega razvedrila Ali bi bili tako dobri ter priobčili prošnjo na dobre ljudi, če ima morda kdo kakšen star, rabljen radio aparat? Ker sem tudi Član Sokola Že od 1. 1919 bi se morda našel kdo med Sokoli, ki bi mi lahko nomagal.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo precej oblačno, stanovitno ta mrzlo vreme Včerai je deževalo v Splitu Kum-boru ta Dubrovniku Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 19, na Visu 18, v Dubrovniku in Rabu 12, v Zagrebu in Sarajevu 11, v LJubljani 10.6, v Mariboru 10.5. Davi je kazai barometer v Llubljanl 765.5, temperatura je znašala —0-6.
— S puško ga Je premlatll. Delavec Fran ce Golob iz Gozda nad Kamnikom ta posestnik France Bodlaj lz Stahovice sta se včeraj zaradi neke malenkosti sprla. Bodlaj. ki je bil popre je na lovu. Je v Jez! pograbil puško ta pričel z njo pretepati Goloba, Poškodoval ga je po životu in po levi roki. da se je moral Golob zateči v bolnico.
— Nesreče. Delavcu Antonu Oražmu lz Mengša Je snoči spodrsnilo na domačem pragu, da je padel in si zlomil levo nogo. — Mizarski mojser Albin Jančar iz Ljubljane je padel s kolesa in se potolkel po elavi. — V selenburgovi ulici pa Je snoči neki kolesar podrl učiteljico Ivanko Baje z Litije, ki se je občutno poškodovala po rokah In po životu.
— Desetič v smrt. SSletnl brezposelni elektrotehnik Rudolf Paveu stanujoč v Studencih, na Aleksandrovi cesti, si Je hotel davi na originalen način končati življenje. V Metelkovi ulici Je prislonil kolo ob drevo, stopil nanl ta se obesil. Kolo Je sunil z nogo proč Opazili ps so ga takoj ljudje ln ga resili. Ko je stražnik ugotovil njegovo identiteto, Je videl, ds ima pred seboj trdovratnega samomorilnega kandidata ki si le hotel že lOkrat končati življenje. Vzrok obupnega dejanja Je brezposelnost. AH se ne bi našla usmiljene duša, ki bi temu siromaku pomagala?
— Sneg tudi v Dalmaciji. Is Splita poročajo da je prvi letošnji sneg pobelil tudi Biokovo. Mraza pa v Dalmaciji se ni tn zato sneg ni obležal Zadnje dni so imeli v severni Dalmaciji veliko neurje. Trikrat ie padala toča na obronkih Dinarskih Alp n Velebita, kjer Je zapadlo do 10 cm era.
Danes ob 20. url In na praznik ob 14.30, 17 30 tn 20 30 url
„HEROJI Z MARNE** m „£AR ROHEMOV**
Jan Klepura ln Marta Eggerth
KINO MOSTE
— Tragičen konec •t*regs prepira. Ns cesti pri vasi Klokučeviku busu Broda Je bil v nedeljo zvečer ubit kmet G jure Ki-reta Zaljubljen Je bil v sestro Pavla Matica, ki ga Je pa se dolgo sovražil V nedeljo sta se brata Matic napila In domenila da se bosta Kireti osvetila Počakala sta ga oborožena s sekirami blizu vasi in ga ubila.
— Sam as Je vrnil v Ječo. Na tri Ista roblje obsojeni Iljs Bosnič Js pobegnil Is zaporov okrožnega sodišča v Šibeniku, kar Je hotel videti svojega očeta. Deset dni se je skrival, potem se Je pa sam vrnil r ječo. __
^mm Avtobusno podjetje Mu Sužek obve— šča cen j. občinstvo, da bo na praznik Vseh svetnikov vozil poleg rednih avtobusov se en avtobus ta sicer ob 1*. uri Is Cerkelj v Kranj ter ob 19.80 uri te Kranja v Cerklje — Ljubljana.
Iz LJubljane
—1J Najlepši bi najprimernejši okras sa grobove nam ponujajo v Vrhovnem socialnem svetu združene karitativne organizacije ln dobrodelna društva pred vsemi po-Kopališči ta tudi po mestu, da letos pač ne bc več groba brez sveč in vencev vse-svetake akcije. Dobro m sleče m tuci praktično čuteče občinstvo se Js odločilo, da letos z odkupninami od razkošja na grobovih splošno počasti rajne z dobrimi deli, saj je pri nas cvetje vzela slans In tudi oohotnega uvoženega cvetja primanjkuje zaradi vremenskih ne pri lik Rasen tega se pa Ljubljančani zavedajo resnih časov, ko oanastvo s razkošjem gotovo nI na mestu ln bo zato razsodna Javnost okrasila gro-oove s preprostimi venci ln svečami vsesvetske akcije ter tako svojo pieteto združila s podporo revežem, ki trepetajo v strahu, kaj jim prinese zima Tako bodo ljubljanska pokopališča jasno odražala čustva Ljubljančanov ta dokazovala, da se zavedamo zahtev resnih časov ta da Izpolnjujemo tudi svoje dolžnosti napram bližnjemu. Od vrnimo se od lahkomiselnega banastvs In od razmetavanja denarja nikomur v korist ter okrasimo grobove s svečami In venci vsesvetske akcije. Id so gotovo najlepši okras po svoji plemeniti vsebini. Počastimo rajne z dobrimi deli!
—lj Vložitev davčnih napovedi sa odmero zgradaiine v lotu 1940. Davčna uprava za mesto v Ljubljani opozarja davčne obvezan ce. da je treba za vsako poslopje, ki je po predpisu zakona o neposrednih davkih zavezano zgradarini, vložiti davčne napoved v času od 1. do 30. novembra t l Mapo ved je treba vložiti posebej za vsak objekt, ki je v katastru vpisan posebej, če tudi bi imel dve hišni Številki. Za več ob je k tov se lahko vloži samo ena napoved le v primeru, če Imajo vsi ti objekti samo eno hišno Številko ter so vpisani v on sam katastrski Ust. Napoved je treba vložiti tudi za poslopja, ki vlivajo začasno davčno olajšavo. Kdor davčne napovedi ne vloži v določenem roku. mora plačat: kazen 3°», a kdor Je ne vloži na pismeni poziv v na daljnem roku 8 dni 10«'» višine odmerjene osnovnega davka. Oe najemnik podpiše m potrdi neresnične Izjave, je kaznovan po zakonu o neposrednih davkih s globo 50 do 500 din.
—lj »Heroji z Marne« In »Car bohemov« Kino Moste predvaja samo še danes ta jutri na praznik veliki glasbeni ln pevski vete film »Car bohemov« po motivih nesmrtne Puceinijeve opere »Botaeme«. Poleg slikovitega pevakega para Jana Kiepure ta Marte Eggerth nastopajo še Paul Kemp Theo Lingea. Oskar Sima, Friz Imhof in Rihard Romanowsky Poleg tega filma teče od danes dalje veliki vojni film »Heroji z Mame«. S ponosom vam predvajamo največji vojni film vseh časov Ta film bodo gtedaM z užitkom ne samo možje temveč tudi žene, ker vam pokaže veličastno ta junaško vlogo žene v vojni. Torej dva o-nična Tlim a v kinu Moste.
—lj Da ne bo prevelike gneče pred pokopališči, se odkupite že v mestih od razkošja na grobovih In si priskrbite nakaznice za sveče ta vence vsesvetske akcij* že v mestu v trgovini mestne elektrarne
na Mestnem trgu ta v poslovalnici mestne pdnarne v kresiji na Nabrežju 20. septembra, bel ozelene sveče ta vence pa oobite v pisarni vsesvetske akcije v prt-Uičju Mahrove hiše ter na vseh stojnicah
Smosta in pred vsemi pokopališči, kjer bo brosrcne članice ta člani kariia^vudi organizacij ta dobrodelnih društev ie včeraj požrtvovalno vabili obiskovalce gro-oov, naj počaste rajne s dobrimi deli v prid mastnim revežem.
—lj Izredno napet film »MteteHJosna grozodejstva Mr. Wonga« v kina Slogi. Prijatelji napetih filmskih snovi bodo imeli te dni s programom ▼ kinu Slogi veliko veselje. Film »Gliste- k>na grozodejstva Mr. VVonga« nas popelje v zloglasno kitajsko četrt milijonskega velemesta San Frančiška. Skozi ozke ulice, temne, umazane prehode, kjer se skrivajo razni sumljivi tipi pridemo v k et Mr. Wonga opaanega kitajskega bandita Ta klet. spremenjena v mučilnico. Je opremljena z vsemi najbolj rafinirani mi mučilnimi napravami in tu se dogajajo grozodejstva, da se gledalcu jezijo lasje. Iz te mučilnice, kjr ima Mr. VVong centralo vseh svojih zločinskih početij. Je rešitev izključena in vendar je to uspelo mlademu novinarju na izredno spreten ta Junaški način. Film je vseskozi napet in gre gledalcu, ki grozovitejših prizorov nI vajen Izredno na živce, zato ga priporočamo tudi le takim ljudem, ki imajo prav dobre ta močne živce. Kot dopolnilo dodaja kino Sloga še senzacionalen kratek film »Številke, ki prinašajo smrt« ali »Noči v Monte Carlu«. Tudi ta film je senzacionalen ta vsebinsko napeta drama o ljudeh, ki Jim Je hazardlranje prešlo v strast. Zaradi dolgega sporeda se prec stave na praznik vrše dopoldne ob 10. (matineja) popoldne pa je red predstav ob 14.30.16.45 ob 19. ta 21.15. Premiera danes ob 21 uri Ta program bo ns sporedu samo dva dni. nakar bo sledil izvrsten francoski film »Sestra ali ljubica« s slavno J ose fino Ba-kerjevo in Jesnom Gabinom v glavnih vlogah. 3105 —lj Pevke In pe*cl! Pridite jutri ob 10. dopoldne k zadnji vaji v Hubadovo dvora-io Glasb. Matice! Nastop na grobovih bo v metanom ta moškem zboru, ako bo dovolj odziva. Note dobite pri vaji. župna uprava.
u— Jutri premiere »Brezdomcev« v kinu Union u Ze danes opozarjamo občinstvo na eno največjih filmskih umetnin letošnje sezone na prekrasni film »Brezdomci« ki bo od jutri naprej predvajan v kinu Unionu To nepozabno filmsko delo obravnava problem vzgole današnje mladine in sicer tistih mladih ljudi ki nimalo staršev ln skrbnikov, ki se do velemestnih ulicah potikalo sem in tja in zabredelo na slaba pota Film je pretresli!va zgodba o očetu Flanaganu, ustanovitelju »Mesta dečkov«, ki ne obstoji zgolj v fantariii kakega romana, temveč obstoja dejansko v Ameriki, v državi Oklahomi Glavno vlogo v filmu »Brezdomci« ima Spencer Tracy, ki je zs to svoio vlogo dobil prvo nagrado ameriške akademije za filmsko umetnost Njegova igra v vlogi očeta Flanagana ie odlična Mickev Roonev — drugi glavni igralec v tem filmu — je danes najbolj priljubljeni ameriški filmski igralec in eden najbolj slavnih igralcev Hoolv-wooda Film »Brezdomci« je pretresljiv dokument, da 1e dolžnost Človeške družbe skrbeti za mladino ter nam Istočasno podaja navodila, kai treba vse napraviti, da se zanemarjeno mladino pripelje nazaj na dobra pota in lz teh mladih ljudi napravi poštene člane človeške družbe. Po splošnh kritikah vsega svetovnega tiska so »Brezdomci« najkulturnejši, najhumanel-ši in obenem najaktualnejši film zadnjih
desetih let" Film je doživel po vsem svetu
triumfe in nedvomno ga bo tudi Ljubijans
sprejela z vilikim navdušenjem (—)
—lj Mestno poglavarstvo je dalo nalog,
da se morajo izprazniti podstrešja. Marsikje pa leži Se dobro ohranjeno leseno ogrodje starinskega pohištva. Tako ogrodje ni dobro služilo Narodnemu gledališču Zato -ros-mo kdor ga ima, naj ga odstopi gledališki uprsvt
—lj MetliSKa portugalka ae tod v restavraciji hotela Strukel. 523—n
_lj   Redna plesna  vsjs maturantov
srednje tehnike izjemoma danes ob n. v irgovskem domu 529 -n
—lj Filozofsko društvo v LJubljani bo imelo v soboto 4. novembra ob 18 url v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje prvo predavanje. Predavala bo docentka ga. dr. Alms Sodnikova o temi: Filozof F. S. Karpe In »Academla ope-rosorum«. Odlomek lz zgodovine filozofije pri Slovencih. K predavanju so vabljeni vsi. ki se zanima*©  Vstop prost
—lj Dobrodebtav akademija za bolnega glasbenika M. Kogoja bo v petek 3 novembra. Prosimo zlasti naše ku'turno občinstvo da se te prireditve udeleži Vstopnice od 24 din navzdol so v prodaji pri operni blagajni.
Nogavice rokavice RARN1CNTR.
Nebotičnik.
v Stritarjevi al»H *t. 8 • Ljubljani »rl frančt*kan«fceff» m«tn «e aedaj nahaja iptlk In ara? FH P ZAJEC, tor^j ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna »ntika-
u— Združene sknplne bojevnlkor Ljubljana, Sv. Peter prirede v sredo 1 novembra žalno svečanost v spomin žrtvam svetovne vojne Ob pol 11 bo sv masa v cerkvi sv Petra, nato cerkveni obredi pri spomeniku s petjem žalostink Vabimo vse tovariše, svojce padlih ta ostale s prošnjo. Is okrase ta dan spomenik prižge ob njem sveči ce ta počaste spomin žrtvam s svojo navzočnostjo.
n— D revi otvoritveni večer nadaljevalnega plesnega tečaja Jenkove šole v Razini z revijo letošnjih novosti. Vabljeni vsi ljubitelji družabnega plesa. V petek 8. nov. ob 20. pričetek novee^ začetnlskctra tečaja za novince-dame ta gospode. Informacije za posebne ure in vpisovanje proti legitimiranju vsak dan. Dijakl-nje popust. (—)
a— Pokojnine za november bo pošta Ljubljana 1 dostavljala upokojencem na praznik Vseh svetnikov 1. novembra Prosimo, da prizadeti počakajo pismonošo doma v času. ko se pismonoše s pokojnino običajno pojavijo. — Upravnik pošte.
o— Razstava »Kluba neodvisnih« JS r*od*li**nn do vključno 1. novembra
—lj Članstvo krajevne organ!z«clJe Legije koroških borcev vabimo, da 9e poino-Številno udeleži na dan 1. novembra popoldne ob 16. uri svečanosti v spomin na pid-le vojake na pokopališču pri Sv. Križu. Po svečanosti, katero prirede vse bojevniške organizacije s sodelovaniem volaSke oblasti, obiščemo grobove naMh padlih tovarišev, ki iz tehn'čnih razlogov niso bili ekshumirani in prepuščeni v skupno grobnico. Vse te grobove, kakor tudi one na Viču ln v Dev Mariji v Polju obišče delegacija Legije, vabimo pa tudi občinstvo, da se na ta dan posebno spominja on1'h. s katerimi smo se pred 20. leti skupno borili. Padlim junakom, uživajočim večni s~n v domači zemlji kakor tudi onim. ki leže po-korvm*. daleč od nas pa kMčf*mo: Podiva -fte v miru ta slava vam! Glavni odbor LKB.
Ali sem prispeval za
soholsM dom v Trnovem?
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave bassda Din 1.—,
davek posebej.
Zs ptomene odgovore glede malih oglasov js treba priložiti znamko. — Popustov sa male oglase ne priznamo.
jam h u« h injuuLjLjixjnrxji auuinu
lzgotovlm na željo takoj po Izbiri perja. Razno PERJE ta PUH vedno v veliki Izbiri na razpolago.
Pernice
SEVER RUDOLF —Marijin trg l
(imimmiiMiilllimiiiiiimiiiiiii
KAM NA PRAZNIK f
/ Trnovo na vogal. — Domače trvavlce ter nova pošiljka vina. Se priporočata Vinko in M i ca
3109
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— Din.
PRVOVRSTNA VINA
ter pristno žganje al na navite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.-» srbski prokupac s > 8-— rizling »    s    8 —
dolenjski cviček > > Portugalka > >
> sladka s s jabolčnik sladki ji > silvanec > >
iingač > >
tgsnja:
troplnovec > s
slivovka > >
brtajeveo > >
rum > >
Dorovnlčar > >
Mrzla Jedna!
Se priporoča Buffet« J. JsraJ, nasl Minka Videnič, LJubljana, Sv  Petra e, 38. 42. T.
10.— 10.— 8.— 5.— 12.— 12.—
24.— 24.— 84.— 36 — 86,—
MALI OGLASI
siga rea  o »peh 1
HUBERTU S PLAftCI * dni 15*V-_
vrste desnih plašče v, trenč-kotov. sukenj. toplega perila itd. nudi po priznano nizkih
PlIIIIli
Sv. Petra a. 14.
80 PAR BNTLANJB ažuriranje, vezenje zaves, parila   taooogramov,   gum bule Velika zaloga perja po T — din KluUJans«, Gosposvetsks c. 12
8. T.
GOSPOD išče prijateljico, v zakonu nesrečno, ki bi mu posodila 1000 din proti dobrim obrestim. — Ponudbe pod šifro »medsebojna pomoč« na upravo »Slov. Naroda«. 8102
POUK
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— Din.
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od V»7. do 8. ln od H8. do 8. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4 mesece.
Novi tečaji se prtčno 2. novembra, šolnina zelo nizka. Moderna In največja strojepisni ca ! Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod, LJubljana, Domobranska c. 15. tel. SL 48-43. 3044
POSEST
SA DIN 1,300.000.— trlnadstropnica, novozgrajena v Zagrebu, s dvosobnimi komfortnimi stanovanji, trgovskimi lokali, renta 120.000 din. Oproščena davka. Prodaja Vukma-novič Ilija, posrednik, Nodilova ul. 8, Zagreb. 8084
KUPIM
tCUSKO od 100 do 110 mm debeline tena* 8 pritiskom 25 do 30 000 kg. kupimo. Brača Fiser, Bačka Topola. 8088
PRODAM
Besede 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din.
POZOR! Kupujem tn prodajam rabljene čevlje, moške obleke ta perilo. KLAV2EJFL Vošnjakova 4.
8086
»SINGER« ftrVALNI STROJ
zelo dobro ohranjen, — poceni orodam. Zore, Marenčičeva 3,
Moste. 3101
10 VAGONOV CEPANIO lepih, suhih, proda takoj Brvar Jakob Zagorje ob Savi, Dolenja vas 50. 3108
S LUŽBE
MESARSKI POMOČNIK
mlad, čedne zunanjosti, vojaščine prost tudi v slučaju mobilizacije, išče službo. Cenjene ponudbe na upiavo SL Naroda pod »Mesarija«. 3100
DOPISI
Beseds 1.— Din, dsvek posebej. Najmanjši znesek 15.— Din
Pslhografolog In astrolog
KROJAŠKEGA POMOČ> j prvovrstnega, za velike kose, Iščemo. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3099
KROJAŠKO POMOČNICO za moško delo sprejmem. Naslov pove uprava »SL Naroda« pod štev. 3098
ŠOFER
s dobrimi referencami, ki bi opravljal tudi druga hišna dela, Želi mesta k osebnemu avtomobilu. Krempuš Ivan, Zg. Rečica 44, Laško. 3093
KOLESA
S. PARADISO Maribor, Kneza Koclja 24 Psiho grafolog Paradlso Vam pokaže smer sreče ln blagostanja, — Predložite svoje rojstna podatke in lastnoročni podpis, pa Vam opiše Vaš značaj. Odpre Vam zastor Vašega življenja. Pove Vam, s kom ta kako je boste poročili. Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu, Kako vzgajajte otroke. Kate-lh bolezni se morate varovatL «daj se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspejo. Kdaj stavite v loteriji itd. Dela na najnovejši znanstveni podlagi grafologije. Njegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. Za stroške ta dopisovanje je treba poslati din 40 v naprej.
8106
USODA
Dvignite v upravi »Slovenskega Naroda« pismo pod to šifro!
3105
NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI
i
MOTORJI T R I C I K L I SIV. STROJI
Igračni vozički, skirojl, avtomobilčki, kolesni deli
TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA
Karlovška c 4 — Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26
Ceniki frsnko!
Miniaturni papir
■prava „Sloveoskega Naroda1* 141104*0*, Kjunjeva uliea ttav. s
Štev. 948
Stresi S
Brez potrebe uvažamo kalifornijsko sadje
Imamo ga dovolj dmna In tndft dobro je, te pripraviti ga ne znamo — Ve*
drevju!
Ljubljana, 31. oktobra
Letolnja dobre sadna letma nas ni nasla nepripravljene samo zaradi tega ker ne vemo, kaj bi počeli s preobilico žganja; paradoks je. da nas je vprav dobra sadna letina opomnila, da smo še vedno slabi sadjarji. Dobri sadjarji ne znajo samo pridelovati sadja, temveč poznajo ter uporabljajo tudi vse načine predelovanja in konzerviranja sadja. Pri nas smo 'pa začeli ugibati šele sredi najživahnejse sadne sezone, kako bi čim bolj smotrno porabili sadje. V nekaj tednih, pa tudi v nekaj letih tega vprašanja ni mogoče rešiti dovolj zadovoljivo. Ker je pa letošnja sadna razstava na velesejmu dala mnogo praktičnih pobud, kako bi naj sadje konzumirali in ker nekateri primeri sadjarjev zaslužijo splošno upoštevanje ter priznanje, je potrebno že zato, čeprav ob koncu sadne sezone, opozoriti na nekatere stvari.
Slive so letos obrodile pri nas tako dobro, da so bili nad tem najbolj presenečeni sadjarji sami. 2e 30 let ni kilo tako dobre letine. Boljši sadjarji pri nas sami radi priznajo, da je sliva pastorka med sa.d-nim drevjem po vsej Sloveniji, ne morda le po Gorenjskem in Dolenjskem temveč tudi v najnaprednejših vinorodnih in sadjarskih okrajih na $tajerskem Slive rasto prepuščene same sebi kakor lesnika. Nihče drevesom ne gnoji in jih ne čisti, ne poža-ga niti suhih vej, kaj šele. da bi jih očistil mahovja in jih varoval pred sadnimi škodljivci in boleznimi. Marsikje vidimo polomljene veje še od prejšnjih let. Sadje ljudje navadno klestijo z dreves ter mlatijo po vejah brez vsake pri zanesljivosti. V veljavi je banova odredba o obveznem zatiranju sadn.h škodljivcev in bolezni, a zdi se, kakor da so slive izvzete, saj pri njih skoraj nihče ne upošteva predpisov. Kdo bi se potemtakem ne čudil, da so slive obrodile tako dobro — proti naravnim zakonom bi lahko rekli, ali vsaj proti vsem pravilom umnega sadjarstva. Seveda so med našimi
sadjarji tudi častne izjeme, ki prištevajo tudi slive med sadno drevje in jim posvečajo primerno pozornost. Tudi krajevne oblasti niso povsod brezbrižne ter nadzirajo, ali sadjarji zatirajo nevarne škodljivce in bolezni tudi pri slivah. Vendar je treba priznati, žal, v sramoto naših sadjarjev, da bi se lahko še mnogo naučili od Bosancev.
Prav letos se je izkazalo, da naše slive ne zaostajajo za bosanskimi in tu in tam so celo ugotovili, da so primernejše za sušenje, ker so slajše in debelejše. Toda, kakor nismo doslej posvečali nobene pozornosti pridelovanju sliv res po načelih umnega sadjarstva, tako nismo tudi znali sušiti sliv. Letos ni bilo le izredno mnogo sliv, temveč so bile tudi zelo lepe, res izvrstno blago. Marsikje so k sreči sprevideli, kako donosno je sušenje sadja — seveda pravilno sušenja Suho sadje je precej drago tudi letos, kljub tako dobri sadni letini. Suhe hruške so v nadrobni prodaji celo po 6 do 8 din kg. slive pa po 7 do 8 din. Pri tem je treba upoštevati, da suhega sadja ne bo nikdar preveč na domačem trgu, kajti konzum je bil doslej še zelo majhen, ker pač ni bilo blaga, a razen tega je v tujini vedno veliko povpraševanje po dobrem suhem sadju Suho sadje se ne kvari in sadjar ga lahko hrani, kolikor časa mu pač kaže. Letos bo pri nas nasušenega precej sadja, ker so v številnih vaseh že nove sadne sušilnice. Vendar je sušilnic še mnogo premalo in izkušnje zadnjega časa so pokazale, da je sadna sušilnica potrebna v sleherni vasi, kjer je kaj sadnega drevja, celo pri slehernem večjem posestniku. Zato se obeta, menda že prihodnje leto, večja akcija za zgraditev sadnih sušilnic po vaseh.
Letos so kmetje na Dolenjskem tudi začeli kuhati večje količine sadne marmelade iz sliv, in sicer po navodilih strokovnjakov. Prav bi bilo, da bi prišla na trg tudi sadna marmelada, ne le suho sadje. Letos je bil šele začetek, a delni neuspehi naj bi ne vzeli ljudem poguma.
Razen navadnega sušenja sadja bi bilo treba pri nas uvajati zlasti sušenje oluplje-nega sadja V manjših količinah že suše otupljene slive. Na zraku ali na soncu sušene slive imenujemo prinele (ne brunele, kakor jih imenujejo nekateri trgovci; ime izhaja od latinskega imena slive: prunus). Tako konzervirano sadje je prava poslastica, ki ima visoko ceno as zunanjih tržiščih. Pri nas v nadrobni prodaji je po 18 din kg. Prejšnje čase so nakupovali pri nas suhe olupljene slive Primorci za tržaške izvoznike, ki so zalagali vzhodne, predvsem muslimanske dežele s to, tam zelo cenjeno delikateso.
Letos je nasu šila nekoliko več otupljenih sliv Vinarska in sadjarska zadruga na Bi-zeljskem. Dalj časa je zaposlovala pri lupljenju 60 žensk. Ta primer lepo kaže, kako bi lahko nudili v naših krajih, kjer je največ revnih kočarjev, ljudem vtaj skromen zaslužek. Sadjar bi bil z izkupičkom zadovoljen, kajti suho olupljeno sadje lahko I vedno dobro proda. To velja seveda za vse vrste sadja, ki ga sicer suše neolupljenegs, predvsem pa za jabolka. Povsem brez potrebe še vedno uvažamo drago kalifornii-' sko sadje, bodisi suho ali sveža Svojega i dobrega sadja ne znamo konzervirati in ! pustimo, da se ga mnogo uniči, potem pa j uvažamo kalifornijsko sadje kakor ▼ za-: smeh nafemu gospodarstvu. Približno po ! 40 din je kalifornijsko sadje, ki bi gs lsh-' ko izpodrinilo naše. ne le po svoji cenenosti, temveč tudi po kakovosti. Ali res ni ! mogoče naučiti naših ljudi sušenja sadja i ali pa ni nikogar, ki bi jih učil? Letos je l sicer že zamujeno, a prav zaradi tega je I treba  opozoriti, kakšno lepo priliko smo zamudili, da bi je ne zopet prihodnjič. Tu-* di, ko so slabše sadne    letine, je sušenje : sadja   donosno  ter potrebno. Pričakovati ! imemo, da se bodo strokovnjaki zganili ob j pravem času ter da bodo skušali zatirati Škodljivo žganjekuho rudi prihodnja leta ! zlasti še. ker je letos niso mogli primerno omejitL
Trije problemi zagorskega Šolstva
Posebno poslopje za meSčansko Solo — Premalo kvalificiranih moči — Vprašanje šolske poliklinike
Zagorje, 30. oktobra Samo trije, se boste vprašali, ko pa vsi vemo da j h jo več in da prav za prav ni-kol niso rečeni. Toda trije so najvažnejši, tako je ugotovil občni zbor našega društva »šola in dom« v nedeljo. Taki so, da jih je treba nemudoma in pravilno rezin sicer utegne v doglednom času nastati cbčutna tkodo.
že pred ustanovitvijo meščanske Šole smo na tem mestu svaril In opozarjali odgovorne činitelje, naj ne hite, temveč najprej ustvarijo potrebne osnovne pogoje. Najvažnejši med temi je bila zgradba posebnega poslopja za meščansko šolo. Tak.a t je moral pisec preslišali marsikatero jedko besedo, toda sčasoma se je pokazalo, da je imel s svojimi svaril in nasveti prav. Našli so sicer začasni izhod in vselili me^anskožolske razrede v topli-ško solo, kjer so Še sedaj, in poteka Že čet. to leto odi-car se morata dve šoli stiskati v enem poslopju, kar ni v napredek m ugled ne enega ne drugega zavoda, še manj pa odgovornim ljudem, ki so sicer besedo dali. držati pa je po SJH razmer niso mogli. Kar ugotovimo, da si iskreno niso bili na jasnem, kdaj bodo stavbo zgrad li, je bil ves podvig z ustanovitvijo meičanske šole reklama za gotove ljudi. No. pa šola je tu, zato je treba govorti o poslopju. Preteklo leto je bil stavljen v proračun zarodek fonda za graditev in deputacija, ki je bila te dni pri predsedniku občne g. Prosencu, js zvedela, da se bo sicer ta fond vsako leto povečal, da pa pred potekam petih let ni nit. misliti na zgradbo poslopja To se pravi prene ženo v šolsko stvarnost, da meSZ-anska šola še polnih pet let ne bo mojla pokazati Ust h uspehov, ki bi opravičili njen nastanek in obstanek. Takole poslopje ni kakor en kozolec več ali manj na posestvu, pa še tam bo vedel gospodar, kak d se taki stvari streže in da kozolec mora biti. če je več pridelka. Z meščansko solo se je stalež učencev povečal za kakih 150 do 200, povečale so se vzgojne naloge, povečal preračun, za katerega so nekateri gospodje sprva mislili, da se bo celo pomanjšal. Smešno, toda resnično. Zahteva staršev in javnosti je, da se posle p je zgradi čim prej, občinska uprava pa da najde potrebni kredit. S tem bo razbremenjena tudi toplifika šola. ki ne more oddati nobenega prostora več me-ščrnski šoli.
Drugi problem mora rešiti šolska uprava na banovini. Ves čas moledujemo, da bi b lo nastavhjenih dovolj kvalif ciranih moči na tem zavodu. Nikdar niso ble sproti za maš ene vrzeli ob odhodu učitelj-stva na druge zavode. Letos manjka učna moj za matematiko in kemijo, ki je zaradi tega v višjih dveh razredih sploh nihče ne poučuje in je mladina zaradi tega
Obesit se gre
Vs: sveti so pred vrati. Hladnejši dnevi, dež, zgodnji večeri...
Opazujem ga. Na zunaj človek kakor vsi drugi Hoče čez cesto in prav nič ne pazi na promet Toliko, da ga ni prekucnil tramvaj!
— Hej! Počasi, prijatelj!
Kot da se je zdramil. Vsiljiv kakor sem, se mu pridrurim. Brez vsake zadrege sli pernisli da li mu je moja navzočnost všeč ali ne.
— Kam pa kam?
— Naravnost! — je kratek odgovor.
— In potem?
— Na levo!
— Aha! Na levo... Lakonično. da bi se
človek pcp-a?kal za ušesi! Proti Savi? — Nočem razčistit: nejasno zadevo.
— Nsk! V pozd! Obelit se grem!
— F:n! Zanimivo! Samomor torej?
— Samomor!
— No. da Sai ?e ne čudim! CPovek ims ve^no vzrok za kai takeea ... in če ffa Bfrra, <ra T-i*^d?. Toda obeliti se?... To t:Šx   TjT-fHt*»H! N'Č kai prlietna smrt!
_ T:?5i?   Kro? vratu., m3r ne?.. Tn
hudo?
Dolg molk.
prikrajšana na znanju, starti pa na denarju, ki ga izdajajo za pomanjkljivo izobrazbo svojih otrok. Ta ned osla tek se mora in more takoj odpraviti, za kar naj poskrbi poklicana oblast hi nastavi nemudoma že delj časa zaprošeno usposobljeno učno moč.
Tretji problem je ustanovitev po zakonu predvidene šolske poltklin ke. v kraju je nad 1300 Šolske mladine, ki ji je na razpolago en sam zdravnik, toda ne v to-1 ki meri kot bi to bilo potrebno. Pri taki m nož nI otrok je sistematično delo izključeno, če vemo, da je ta zdravnik zaposlen prvenstveno drugje. Za ogromno zdravstveno delo. ki je predpisano, bi nujno rabil pomoč in na j. nanj kar se mora ukreniti, je to. da dobimo v kraj zašč tno sestro Poleg tega pa je treba takoj začeti a pripravljalnimi deli za ustanovitev popolne poliklinike, kajti Zagorje z zaledjem se od dneva v dan bolj in bolj Siri ter postaja velik rudarski revir takoj za Trbovljami, ki ima zdravstvenih ustanov sorazmerno z nami daleč pod potrebo. Tole so torej mimo drugih problemi, ki Čakajo takojšnje, a ne površne rešitve.
Prošnja železniški upravi
Slovenjgradec, 30. oktobra
Menda nI kraja v naši banovini, Id bi bil z redukcijo vlakov tako prizadet, kakor Slovenjgradec z Mlsllnjsko dolino. Sami uvidimo, da je v teh kritičnih časih redukcija vlakov do gotovih meja umestna, vendar pa bi morala železniška uprava preden se odloči za tak korak — stopiti v stik s prizadetimi faktorji. Ob tej priliki naj omenimo, da tako slabih železniških zvez še nismo imeli, odkar obstoja naša država.
Po novem voznem redu ne moremo v enem dnevu lz Slovenjgradca v komaj 22 km oddaljene Prevalje ln nazaj, kajti vlak, ki odhaja ob 10.03 lz Slovenjgradca, nima zveze s Prevaljaml, odnosno če čakamo v Dravogradu 5 ur, Šele lahko dospemo ob 16. v Prevalje. Istotako je skrajno neugodna zveza z Mariborom. Ako potujemo ob 10 03 lz Slovenjgradca. prispemo v Maribor šele ob 1230. a vlak se vrača lz Maribora že ob 13.39 tako, da v tem času, ko so v Mariboru vse trgovine ln uradi zaprti, ne moreš ničesar opraviti. Ako pa potujemo zvečer v Maribor ob 18.20, pa je to potovanje radi prenočišča zvezano s prevelikimi stroški. Najhujše pa so z redukcijo vlakov prizadeti šolarji, ki pose-Čajo tuk. 'meščansko šolo, posebno oni lz GuStanja odnosno Preval j. Šolarji lz Ou-Štanja morajo odpotovati od doma že ob petih zjutraj, a vrnejo se lahko lz šole
ob 21. Svoječasno je vozfl mešani vlak ob 11. Iz Dravograda tako, da je imel postanek na vseh postajališčih ter Imel v Velenju zvezo na potniški vlak proti Celju odnosno Ljubljani. Sedaj pa je železniška uprava uvedla za nadomestek za ukinjeni potniški vlak istotako mešani vlak, Id nima postanka na najbolj frekventiranih postajališčih in tudi ne v Velenju sveze na potniški vlak naprej proti Celju odnosno Ljubljani.
Iz vseh teh gori navedenih razlogov upravičeno pričakujemo, da bo železniška uprava nemudoma uvedla:
1) Potniški vlak št. 9124, ki naj v bodoče vozi vsaj vsako nedeljo in ponedeljek in istotako mešani vlak Št 9137, Id naj obratuje vsako soboto ln nedeljo zvečer. Ob teh dneh je pričakovati močnejše frekvence,
2) Vlak, ki odhaja lz Slovenjgradca ob 10.03 url podaljša do Prevalj ln nazaj kot vlak, ki prihaja ob 16.15 url v Slovenjgradec tako, kot je vozil že svoječasno.
3) Mešani vlak, ki odhaja lz Dravograda ob 11. uri s postanki na vseh postajališčih od Dravograda do Velenja, Istotako kot je bilo že svoječasno.
Tako bo nam Slovenjgradčanom vsaj deloma omogočeno, da bomo lahko potovali tudi v druge kraje brez večjih stroškov, za kar bomo železniški upravi zelo hvaležni.
Anđref Peterca pri Abrahama
Vič, 31. oktobra Spoštovani in znani poslovodja Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev na Viču Andrej Peterca je praznoval včeraj v krogu svoje družine svol SOletnl rolstni dan. Danes pred 50 leti se je rodil lz stare viške rodbine «Pelkovlh>. Svoja mladostna leta je preživel na Viču, kjer Je obiskoval tudi ljudsko šolo. že v zgodnji mladosti Je kazal veliko zanimanje za mizarsko obrt, zato ga je poslal oče v umetnostno mizarsko šolo v Ljubljani, ki 5o je s prav dobrim uspehom končal leta 1906. Kot mizarski pomočnik je stopil v renomirano tvornico pohištva Nad as, kjer si Je svoje znanje še izpopolnil. K« kor mnnee dru«e. tako Je tudi nlega klicala volaška dolžnost tn Je leta 1912. oblekel vojaško suknjo. V usodnem letu 1913 so ga poslali celo v Albanijo v Skader. k takratnemu avstrijskemu vojaškemu poveljstvu, ki je bilo po balkan-sV) voinl nast?»n-leno v Sk^dm. Od tu se Je potem spet vrnil v Lmbljano k svolemu 6. sanitetnemu polku, kjer ga je zatekla svetovna vojna. Vso vojno 1e srečno prebil in se nato leta 1918 vrnfl domov.
Takoj po volni Je naatonll službo v Mizarski zadruirl kot mizarski pomočnik, kjer se Je Izkazal kot Izvrsten delaven. Zaradi njeerovih odličnih zmožnosti so ga zadrugam leta 1927 Izvolili za poslovodio ln to svolo funkcllo onravlja še danes. Nleerova za slu era je, da uživa ts nslstarejš* mizarska zadruga v LJubljani tako velik ugled
DtM
— Poskusite kaj drugega...!
— Ha! Kaj drugega! se je na mah udo-brovoliil. — Redkosti so, ki jih še nisem preizkusil!... Sem takorekoč strokovnjak
na tem področju!... Umreti že--toda
umreti počasi in z užitkom!! Nikakor tako lahka stvar kakor se zdi!... Ne pozabite, da se prištevam k sladokuscem! Pa je kriza in si človek dandanašnji neznansko težko privošči kaj boljšega — naj torej vsaj umre z užitkom, če že mora!... Lizol: že davno zastarelo!... Revolver: nimam zanj denarja, ne orožnega Usta!... Elektrika: sicer hitra smrt, ali sem na žalost človek, ki se drži predpisov! Doma si svetim s svečo — zunal vam pa na vsakem stebru pfše: Prepovedano dotikati se žic! Skok pod vlak: neestet'čno!... Skon okno: orav tako!___SIcer so užitki med padanjem res nepop'sni ln bi bila zadava s te st^an* popolnoma v redu ... samo?! Sem gs šel zadnlič pogledat, ki se je kljub vsemu po«mal. s ?e«te*a nadstronja na ce«to. . Brrr. k»Vfien je bil! ... Pa tudi: kal če si sred* n»*leošetfa.. recimo nekje pri tretlem sli ^"»pm nadstropju nenadoma prpTY>M«m? Ha! U*H*k le pokvar-ienM N**. ne. d^«** mol? Vem ^ekaj mpo'o lepšega in iv**«+nA<Reffa! SVok — rj^r^'^          \y  »ejful  ToHq   p«   fr>#bVn!! Z
novega železniškega mosta v Savo! Aha!!-.
I Pred dnevi, ko je bilo še toplo, sem poskušal. Da bo užitek popoln, sem se teden dni poprej odrekel vsaki pijači... in vso pot tja sem hitel, kar se je dalo!,.. Kako da vam popišem občutke, ko sem stal vrh mosta? ... Primanjkuje ml besed! Zamislila si samo: razgret... peklensko tajen ... a pod mano mehka, hladna Sava!... Prvi užitek: skok., drugi: toplo telo v mrzli kopel ji... tretji: voda, da si utolažiš žejo, po mili volji!! Rečem vam: samomor nad samomori... Klasičen primer Idealnega samomora! — Pripovedovalec je na najzanimivejšem mestu kot odrezan utihnil.
— No, in?
— Seveda... Poskusil sem, da,___toda
rffodilo se je nekal nepričakovanega... Nič me nI zabolelo, ko je reklo itrbimk — v redu!... osvežil sem se v redu!... se napil — v redu!... al! naenkrat se mi je svet rardel lep. da nikoli tako... Krasen, božanstven, čudežen?! KHeal sem na pomoč .. Ah. kakšna sramota!!
— Ni varn še so leno...
— Sojeno, sojeno, — Je nejevoljno odmahnil z roko. — Pisano je, dragi moj!
Jesenski dnevi pač--ln jesensko razpoloženje!
Rijsvec Vladimir
zaradi svoje solidnostl. Kakor v svojem po- . klicu, tako se naš Jubilant uspešno udej-stvuje v viski gasilski četi, v katero je sto- > pil lata 1911 ln Ji Je ostal zvest do danas- j njih dni. te pred odhodom k vojakom je i opravljal nekaj časa posle tajnika, po vojni pa Je od leta 1919 četni tajnik. Za svoje zasluge pri gasilski organizaciji Je bil nedavno   odlikovan   s   srebrnim gasilskim križcem.
Tudi v javnem življenju je zavzemal naš jubilant vidno mesto predvsem v bivšem viskem občinskem svetu, kjer je bil prvič izvoljen na delavski listi leta 1925. Kot izboren poznavalec delavskih in obrtniških teženj, Je bil odličen zagovornik v občin-
akem svetu. Posebno se Je Izkazal pri so-
cijalnih akcijah, ki jih Js podvseU občinska uprava pri bo žičnicah, kjer Js obdarovala revno mladino. Naš jubilant Peterca je bil med prvimi zbiratelji darov sa bedno
deco. Leta 1533 je bil ponovno izvoljen na skupni napredni listi in se Je v upravi krepko udejstvoval do leta 1935, ko je bil Vič priključen Ljubljani.
Ob svojem življenjskem Jubileju as Andrej Peterca lahko z zadovoljstvom ozre na svoje delovanje, ki je bilo ves čas posvečeno javnemu blagru in koristi vlakih občanov. Ime Andreja Peterca bo tesno povezano z zgodovino bivše vlake občine. Ob njegovem jubileju mu val iskreno čestitamo z vročo željo, da bi mu usoda naklonila še mnogo srečnih ln zdravih let. -at.
Podražitev cvetja zaradi slane?
Pravi vzrok podražitve bo najbrž ugodna konjunktura
Ljubljana, 31. oktobra Izredno huda Stana v pretekli noči je napravila baje veliko škodo na jesenskem cvetju m zato se bo podražilo, kakor napovedujejo nekateri vrtnarji. S slano so pa nekateri upro videvali nekoliko dražje cvetje Se doalej. Vendar se zdi, da je pravi vzrok podražitve cvetja ugodna konjunktura ln sele v drugi vrsti slana
V resnici je slana napravila precej škode že pred tedni, toda ne vrtnarjem. Ob tej prit ki ne bo naprodaj toliko cvetja kakor včasih, ko slane pred Vsemi svetimi ni bito. Toda verno, da vrtnarji zelo dobro varujejo svoje cvetje pred slano in da jim uime navadno ne napravijo škode. Medtem ko se pri nas prodajalci cvetja zgovarjajo na slano, tožijo dalmatinski vrtnarji (v Splitu), da Je pred tednom napravila veliko škodo na njihovih vrtovih toča. Križan teme in nageljni so zato zdaj približno 100 odstotkov dražji kakor lani. Vendar meščane skrbi nekoliko preveč, da ne bo cvetja naprodaj. Tudi zelenjadarji v Ljubljani, predvsem v Trnovem, znajo prav dobro varovati cvetje pred slano. Pokrivajo ga večer za večerom. Slana v pretekli noči ni mogla napraviti mnogo večje Škode, ker po imeli ljudje, ki sploh še imajo cvetje, dobro zavarovano. Kdor po cvetja ne varuje, mu ga je slana uničila že pred tedni. Skoraj več škode kakor slana v pretekli noči, je
tu in tam napravil sneg prejšnje dni. Meščani se pa tudi lahko potolažijo, da
bodo grobove prav tako učinkov.to okrasili z venci iz zimzelena, smrečja ter Jei-kovine, če že ne bodo mogli kupiti predragega cvetja, če vrtnarji ne bodo mogli ali hote L prodajati cvetja po smernih cenah, jih k temu ne bo nihče ailiL Ljudje bodo raje kupovali vence. Kdor lahko kupi drago cve*je, bo pa tudi raje žrtvoval denar v dobrodelne namene ter kupi venec ali sveče veesvetske akcije. Prodajalci cvetja se letos n kakor ne bodo mogli pritoževati, da ne morejo prodati cvetja, ker ga je pač malo, kakor sami trde, ter da so ga m c rali zaradi tega podražiti. Pritoževati se pa tudi ne bode «mell nad prodajo vencev vse sve take akcije, ker o kcnkui enci je letos še težje govoriti, ko ne bo nikomur preoartajelo cvetja.
Razumljivo je. da bodo vrtnarji lahko prodali drago cvetje, ne glede na to, ali je podražitev upravičena ali ne. ker je še
vedno dovolj ljudi. kf1. pri samem Čustvu pletete ne morejo skriti, kako radi opozarjajo nase. čim dražje ho cvetje, tem bolj se bodo nekateri ponašali Češ mi smo ga pa lahko kupili! Prav bi bilo. da bi se tudi pobahali z velikimi venci vsesvet-ske akcije z venci, ki fo po 100 Jn, Kajti tudi 100 din je dsSsdsSMS že denar. ..
Konja )e privlekel h gostom
Novo mesto, 30. oktobra
V Črmošnjicah ima lepo prostorno gostilno dobrodušen ln ugleden gostilničar Peča var Fr., Id Je med občani zelo v člslih. Spričo tega tudi ne mine dan ali večer, da bi ne imela njegova gostilna gostov, ki ne pridejo k nJemu samo na kozarec dobrega vina, temveč tudi po razne nasvete, s katerimi Je uslužni gostilničar kot bivši župan svojim gostom prav rad na uslugo.
V eni minulih noči je bila gostilna polna gostov, ki so ob kozarcu vina razmotrivali svetovne dogodke m prerešetavali dnevne novice. Vsi seveda niso bili enakih misli, »redi bučne debate se je splazil lz gostilniške sobe 26ietni Huter Ivan, ki Je stopil v gostilničarjev hlev, kjer Je odveza! konja in ga brez oklevanja prignal v gostilno pred goste. S tem se je nameraval pošaliti z najbolj glasno skupino gostov, češ ta naj vas posluša, ki ima najbolj poslušna ln ubogljiva ušesa. Seveda je Huterjevo delo sprva izzvalo salve smeha in veliko presenečenje. Medtem ko je na eni strani sledil redkemu prizoru bučen smeh. Je bila druga stran ogorčena. Pričelo se je med gosti prerivanje, zlasti med tistimi, ki so imeli prizor s konjem za Izzivanje. In tako so pričeli konja potiskati iz gostilniške sobe.
V tem trenutku je proti šaljivemu Huter-ju skočil neki gost, ki je fanta pošteno obdelal z nožem. Ranjeni Huter. ki je za svoj šaljivi nastop s konjem dobil težke rane, je moral poiskati zdravniške pomoči v bolnišnici usmiljenih bratov, medtem ko je proti napadalcu uvedeno kazensko postopanje.
Sadjarstvo v Trbovljah
Trbovlje, .30. oktobra Trbovlje imajo sicer res "industrijski zračaj. vendar je ta poudarjen pretežno Is v rudarskih revirjih, ki so po slojem produkcijskem značaju onemogočili na svojih pobočjih za dolgo dobo vsako kmetijsko delo. Kljub temu je v naši dolini m njenih številnih okoliških pobočjih kmetsko ln vrtnarsko delo neokrnjeno ter se naši posestniki in kmetje navajajo k raconalnemu kmetovanju, sadjereji in vrtnarstvu po raznih tukajšnj h strokovnih udruženjih. Poleg kmetijskega ?n čebelarskega društva je zek> delovno zlasti podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva, ki sicer obstoja šele par let, pa vendar s smotrenim delom ln podukom prav ugodno vpliva na zadovolj v razvoj trboveljskega sadjarstva, kmetijstva in vrtnarstva. Vpliv društvene organ zaci je se kaže pre J vetrni odkar Je društvo Tu-e vzeto skrb za nabavo žlahtnega sadnega drevja po strokovnem sadnem Izboru v težnji, da se v naši dolini in njeni neposredni okolci posadi kar največ izbranih vrst. zlasti Jablan, ki v tukajšnjih klimatskih razmerah dohro obrodijo. Treba priznati, da Imajo naši dolinski posestniki pa tudi kmetje v sadovnjakih lepo sadno drevje, ki ga tudi mnogo bolj negujejo kot svojčas ko se se nihče ni brigal, da bi aiHm ljudem dal potrebnega strokovnega nasveta. V teku zadnjih let je podružnica za sadjerejo preskrbela za Trbovlje več tisočev ffahtnfh dreves, ki večinoma dobro uspevajo. Društvo samo skuša z opetovan rni predavanji zbuditi zanimanje za povzdlg sadjereje. Predavan 1a so sicer zadovoljivo obiskana, vendar bi b'lo želeti še bolisoga oblaka, zlasti če se pomisli na velik gospodarski pomen vzorne sadiere-je. ki je donosna le takrat, če se vrši po pravih strokovnih navodilih. Predavanja pa so za to rajtoljši kažipot.
Na poslednjem predavanju, ki se Je vr-Hlo nedavno je predsednik po^nižn'ce šolski upravitelj g. Pečnlk v izčrpan izva-jsn-fth govoril o shranjevanju ta uporabi sadja a posebnim odrom na sušeno sadje. Predavatelj Je opozoril na potrebo, da se v Trbovljah zgradi sadna sušilnica, ki bo v veliko korist članom podružnice, zlasti ob dobrih sadnih letinah. Poudaril Je namero društva, da se 'lasti pri kmet h vsbudC več zanimanla zrn sadjerejo ki ima v našem tadustrlVkem okraju lepo boje trboveljski trg:
zelo dober odjemalec sadja ln poleg tega
tudi deter plačnik- Pri smo treni domači sadjereji bi lahko naši kmetje vnovčili vse blago pri domačinih.
Naši sadjerejci naj bi se tudi potrudili, da svoje sadno drevje škrop jo po strokovnih navodlih. kajti le na ta način bo drevje rodilo zdrav, nečrviv sad ter se bodo debla dreves obvarovala krsstavo-sti Ln škedljnih razpeklin. Trbovelj al ca podružnica namerava prihodnje leto zgrad'-ti sadno sušilnco. Prav bo. Če jo bo pri tem podprla banska uprava, sreski in kmetijski obč nski od-bor. Omenjeni činilcl naj podružnici tudi olajšajo nabavo potrebnega sadjarskega orodja, zlasti škropilnic, ki bi jih morali imeti pri nas dosti več, če bi res hoteli gojiti sadje kakor treba. Trboveljska občina bo brez Ivoma podprla kortetna stremljenja domačega sadjarskega društva ter bi mu morda pri izvedbi namere, da zgradi sušilnico, priskočila na pomoč z brezplačnim zemljiščem na primernem mestu. S plodnim delom društva si bo potem poleg Industrijskega dela naše dol'ne priboril svoje mesto tudi poljedelski in sadjerejski del Trbovelj, ki ga pri velikem štev Tu prebivalstva nikakor ne gre zanemarjati
Sreda, 1. novembra
9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe lz franč. cerkve. — 10.30: Verski govor (g. ravnat. Jože Jagodic). — 10.45: Duhovne pesmi (plošče). — 11.30: Praznični koncert radijskega orkestra. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Tercet sester Stritarjevih ob spremljevanju harmonija. — 13.50: Godalni kvartet za flavto, violino, violo in čelo (g. F. Bernard, gdč. Fr. Ornikova, g. G. Ivančlč, g. C Sedlbaur).
— 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Saint Saens: Ples okostnjakov, simfonična slika (plošče). — 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos lz ljubljanske opere, v 1. odmoru: Glasbeno predavanje, v 2. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri.
Četrtek, t. novembra
7.00: Jutranji pozdrav (plošče). — 7.15: Napovedi, poročila. — 7.30: Plošče, do 7.45.
— 12.00: Preludiji in melodije (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Kvintet pihal. — 14.00: Poročila. — 18.00: Resni zvoki (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave.
— 19.50: Iz >Mrtvaškega plesa«. A. Uppla (prevod A. Sovreta), bero člani rad. igr. družine. — 20.00: Pevski koncert ge. Mile Kogejeve, članice Nar. gledališča v Lj . pri klavirju g. prof. Pavel Slvic. — 20.45: Reproduciran koncert  simfonične glasbe.
— 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Gosli ln kitara (gg. prof. Karel Jeraj ta Stanko Prek). Konec ob 23. uri.
Petek, 3. novembra 7.00: Jutranji pozdrav (plošče). — 7.15: Napovedi, poročila — 7.30: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11.00: Šolska ura: Varčujmo! — razgovor učencev bežigrajske poskusne šole, vodi g. Miroslav Zor. — 12.00: Odmevi lz naših krajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. -— 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Poročila. — 18.00: ženska ura: £ena ta tujski promet (ga. Marija Kržlč). 18.20: Dijaška zabava (plošče). — 18.40: Francosčlns (g. dr. Stanko Leben). — 1900: Napovedi, poročila. — 19 20: Nac. ura. — 19.40: Objava — 19 50: O planinskem mladi nekem domu SPD (Pavel Kunaver). — 20.00: plošče. — 20.30: Prenos iz Beda: ure instrumentalnih skladb L. M. fikerfanca. Dirigent: skladatelj sam. — 21.30: plošče. _
22 00: Napovedi, poročila. — 22.15: radijski orkester. Konec ob 23. uri.
DVE CAsICI
— Zakaj popiješ vsako Jutro dve Čašici žganja?
— Prvo popijem, da bi se počutil, kakor da sem postal drug človek.
— A drugo?
— Drugo pa mora dobiti oni drugi človek.
Stran 6
»SLOVENSKI NARO Dt, torek, 81. oktobra 1989.
Stev.2J8
Težko iti nevarno delo vojnih poročevalcev
General Gamelin je izbral 14 vojnih poročevalcev, med njimi člana Francoske akademije Jer oma Tkaraoda
Se!c tretji teden po izbruhu vojne z Nemčijo je francosko vrhovno poveljstvo v soglasju z angleškim dovolilo, da so večji pariški in londonski dnevniki poslali na fronto svoje poročevalce. Vsakdo ni mogel kot vojni poročevalec na bojišče, redakcije so predlagale svoje najboljše in najbolj zanesljive kandidate in izmed teh je gene-ra'ni štab izbral tiste, ki so bih po vseh informacijah iz vojaških in civilnih obveščevalnih pisarn najbolj primerni.
Jerome Tharaud
Med francoskimi vojnimi poročevalci je tudi član Francoske akademije Jerome Tharaud. ki je napisal v svojem listu, preden je odšel na fronto, zanimiv članek o dolžnostih in težkih preizkušnjah vojnih poročevalcev.
General Gamelin, piše Tharaud. je izbral 14 vojnih poročevalcev in srečen sem, da sem med njimi tudi jaz, kajti naša služba je plemenita in izredno koristna. Spominjam se, ko trdim, da je naša naloga plemenita, onih tovarišev novinarjev, Francozov ali tujcev, ki so dali svoje življenje, ko so opravljali svojo poročevalsko dolžnost in hoteli svojim čitalcem povedati resnico o dogodkih na fronti. Med špansko državljansko vojno je pri izvrševanju svojega
Najbolj značilna konstelacija v novembru 1939 je kritična opozicija med Uranom in Soncem in med Uranom ter Marsom. Glede na elementarna dogajanja kaže taka opozicija na elementarne katastrofe, glede na dejanje in nehanje ljudi pa na nenadna, nasilna dejanja. Pod vplivom te opozicija bodo ljudje v novembru nemirni In razdražljivi. Ker se Uran zelo počasi premika, bo učinkovala opozicija ves mesec, zaradi tega bo november potekel v splošnem v nervoznem, nemirnem razpoloženju. Jupiter pa bo v novembru v dobrem trigonu z Merkur jeni in Soncem, zato je soditi, da bo ta konstelacija omilila kritične učinke opozicije med Uranom, Soncem In Marsom.
Mesec se prične s srečnim trigonom med Merkurjem in Jupitrom. Ta trigon je glavna konstelacija dne 1. novembra. Čeprav je dan kot spomin na vse mrtve žalosten dan, bodo ljudje optimistično razpoloženi, dostopni za dobre nasvete in nove pobude, polni upanja v bodočnost in zaupanja v življenje.
Dne 3. novembra pa že sledi prva zelo kritična konstelacija, in sicer kvadrat med Marsom in Uranom, ki bo vladala ves mesec ter se kazala v prirodnem ln življenjskem dogajanju. Mars je planet volje in energije, če je v slabem aspektu z Uranom, je pričakovati nenadne sprostitve ho-tenjske napetosti pri ljudeh, v prirodnem dogajanju pa je pričakovati nenaden izbruh koncentriranih sil, torej kakšne elementarne katastrofe. Pri posameznikih se bodo učinki kvadrata pokazali kot notranji nemir, ki mu ne vemo pravega vzroka, in kot nenaden Izbruh vseh negativnih la-
poklica padel na fronti voim poročevalec Guy de Traversav. Prišel je ob življenje, ko se je izkrcal z barcelonskimi četami na otoku Malorki. Louis Delaprec, ki je bil velik talent in je umel orisati vojne dogodke tako živo in obenem verodostojno, da je čitalec, ko je čital njegova poročila, v resnici doživel boje m vojne dogodke, je bil v Madridu, ko so me«tr bombardirali. Z dragocenimi beležkami je sede! v francosko letalo, ko je cpravi! svojo nalogo da bi bil čim prej v Parizu. Ko je bilo letalo že precej visoko in )c letelo proti Franciji, so se dvignila Francova lovska letala in so francosko leta'u zasledovala ter ga dohitela in sestrelila. Letalo je treščilo na tla nekaj kilometrov od Madrida in med žrtvami je bil tudi mladi, vneti in pogumni Delaprće.
Tragična je bila usoda treh vojnih poročevalcev iz Amerike, ki so prišli v Španijo med državljansko vojno. Brezskrbni ve seli in podjetni so prišli na fronto blizu Sa-ragose Poveljstvo republikanskih čet jim je dalo na razpolago avto m oficirja, ki jih je vodil od postojanke do postojanke V preveliki vnemi so poročevalci pregovorili španskega oficirja, da jih je pripeljal v bližino sovražnikove črte. Sovražnikova arti-lerija jih je opazila, nekaj trenutkov nato je eksplodirala težka granata blizu avtomobila, vse tri ameriške poročevalce je raztrgala na kosce. Nekaj mesecev pozneje je zadela enako strašna usoda tri druge ameriške in angleške poročevalce. Od številnih španskih poročevalcev na obeh straneh jih je padlo na fronti nad štirideset
Vojni poročevalec tvega življenje, da zadosti, ne morda goli radovednosti, kajti s to besedo bi umazali občutek, s katerim prime bralec v težkih časih svoj dnevnik v roke, temveč upravičeno željo bralcev, vedeti v tragičnih dneh kaj se godi na fronti, kjer se odloča usoda celega naroda Sčasoma postane vsaka vojna nevarna tud* za poročevalce, sčasoma postajajo poročevalc tudi čedalje bolj podjetni, zato v dolgi vojni narašča število tistih, ki gredo na fronto in jurišajo tako rekoč na novice m dogodke. Zanimivo je. da je v maroški vojn* padel samo en poročevalec, to je bil Reginald Kahn, poročevalec »Tempsa« Med svetovno vojno je padel samo en francoski poročevalec, to je bil Serge Basset, poročevalec »Figaraa. V španski državljanski vojni, ki je bila za polovico krajša od svetovne, je poročevalska služba na fronti terjala desetkrat več žrtev. Na Kitajskem je bilo doslej ubitih že 12 novinarjev vojnih poročevalcev, med temi je bilo 6 fotoreporterjev.
Kakšna je naloga vojnih poročevalcev? Predvsem morajo obveščati javnost o tem.
stnosti, kateremu slede konflikti z drugimi. November bo mesec žolčnih razračunavan j. kršitev predpisov in zakonov, izjalovljenih načrtov. Okrog 3. novembra se je bati prometnih nesreč In eksplozij ter v afektu storjenih dejanj.
Dne 6. novembra bodo duše dostopne za visoke cilje in ideale. Venera in Jupiter bosta v harmoničnem trigonu. čustveno življenje bo imelo srečen dan, človek bo videl z nesebičnimi očmi človeka in mu bo rad pomagal, se z njim veselil in mu naredil veselje. Ugoden dan za družabno življenje, za uživanje umetnosti in lepote v prirodi!
Dne 13. novembra ne bo nesrečen samo zaradi številke 13, temveč tudi zaradi kritične opozicije med Soncem in Uranom, ki se stvori ta dan.
Aspekt je tako kritičen kakor v preteklem mesecu dne 22. oktobra opozicija med Soncem in Saturnom. »Opozicija med Soncem in Uranom kaže na nevarnost za eksponirane osebe in na nenadne katastrofe, na potres, eksplozije in nesreče v prometu, zlasti v letalskem prometu. Ta dan utegne biti usoden dan za letalske eskadre, ki so si v sovražnosti. Kaže pa opozicija tudi na poplave in na nenadno krizo v denarnem gospodarstvu. Na srečo pride dne 13. novembra Mars tudi v ugoden sekstil s Saturnom, kar utegne omiliti katastrofalne učinke prej imenovane opozicije.
Dne 16. novembra bo Mars v harmoničnem trigonu z luninim vozljem, to je aspekt, ki ljudi združuje, dan bo ugoden za pričetek sentimentalnih odnosov.
kar se godi na fronti Razume se, da ne
morejo poročati o tajnostih, ki bi spravile v zadrego vojaško poveljstvo in služile sovražniku Posebna vojaška cenzura in tudi neposredna časopisna cenzura preprečijo take morebitne nerodnosti. Vojni poročevalec mora dan za dnem. ali po potrebi v skladu z novimi dogodki na fronti, orisati verno, pestro in nazorno, za slehernega či-talca doumljivo sliko o dogodkih. Zlasti pa mora vojni poročevalec upoštevati to, da čitajo vojna poročila tudi vojaki na fronti in vojaki, ki so prišli s fronte v zaledje. Teh čitalcev ne kaže pitati * izmišljenimi
General Gamelin
stori jami. Ne sme se zgoditi, da tak čita lec prebere prve vrste voinega poročila in zamahne z roko ter zmečka časopis, češ take neumnosti naj bereio drugi, jaz sem bil na fronti in vem. kako je v resnici. Vojaki so najbolj občutij vi in najbolj kritični čitalci vojnih poročil. Tem se v vojn poročevalec ne sme zameriti. Ni potrebno in tudi ni mogoče, da bi vojni poročevalec zapisal o vsem kar vidi m sliši na fronti, iz raznih razlogov mora kaj opustiti in obiti, toda laži ne sme zapisati nikoli. Držati se mora zlatega pravila ki ga je napisa! neki filozof* Ni treba, da poveš vse resnice, toda kadar govoriš, povej vedno resnico!
Težka in nevarna je naloga in služba vojnih poročevalcev. O tem naj bodo prepričam tudi tisti čitalci, ki mislijo, da žene vojnega poročevalca na fronto samo želja, da bi videl na lastne oči, kar morajo drugi čitati v Listih.
Od 18. do 22. novembra sledi vendarle nekaj zelo dobrih aspektov, ti dnevi so najboljši v tem mesecu. Dne 18. novembra bosta Venera in Merkur v konjunkciji, dan bo ugoden za družabno življenje in za uživanje umetnin, ljudje bodo v pasivnem estetičnem razpoloženju imeli razumevanje za nežnosti, ljubezen in lepoto. V harmoničnem razpoloženju lahko prebijete teh par dni, zlasti pa dne 22. novembra, ko bosta Sonce in Jupiter v trigonu, ki bo ljudi navdal z zaupanjem v samega sebe in z zdravo samozavestjo, optimizmom, duhom podjetnosti in veseljem do dela.
Dne 27. novembra se prične serija kritičnih aspektov, ki se pojavljajo do konca meseca, le dne 28. oktobra bo za 24 ur posijalo solnce harmonije skozi črne oblake disharmonije in neugodja. Brzdaj se dne 27. novembra, ko bosta Venera in Neptun v kvadratu. Preženi iz zavesti zmotne predstave, sicer boš prevaril samega sebe, ne bodi preveč popustljiv do imperativnih zahtev svoje podzavesti. Dne 28. novembra, ko bosta Merkur in Mars v kvadratu, se obvladaj, sicer boš delal neumnosti in prišel v nasprotje z drugimi po nepotrebnem. Naglica tega dne še prav posebno ne bo prida, s premišljenim in pametnim ravnanjem pa lahko prav ta dan dosežeš velike uspehe. Izkoristi ugodno konjunkcijo dne 28. novembra, ko ti bosta Sonce in Merkur omogočila jasen in trezen pregled položaja. Tudi dne 29. novembra, ko bosta Sonce in Mars v kritičnem kvadratu, bodi previden v ravnanju in brzdaj svoje impulze. S premišljenim ravnanjem in zavedajoč se odgovornosti pa lahko tudi tega dne dosežeš uspehe. Prav nesrečen bo tudi zadnji dan v novembru. Dne 30. novembra bosta Venera in Jupiter v kvadratu, to bo dan disonanc med trdo stvarnostjo in varljivimi željami.
Najgloblje vrtanje ▼ zemljo
Dolgo je veljal za najgloblje v zemljo zvrtani rov oni v Czuchowu v Gornji Sle-ziji. Segal je 2240 m globoko. Velik razvoj naftne industrije in potreba iskati petrolej v večjih množinah, sta povzročila, da je ta rov že davno zaostal za drugimi. Najgloblje vrtanje v zemljo je zdaj ono v Kaliforniji v oblasti VVasco. kjer so bogati vrelci nafte. Ta jc globok 4573 m. Na drugem mestu je tudi kalifornijski rov v Rio Bravu, globok 4272 m, potem pa zopet kalifornijski v oblasti VVasco s 4159 m. louisian-ski s 4087 m itd
Za Zedinjenimi državami ima v Evropi največji rov Nemčija in sicer v Hollstei-nu. globok 3818 m. Ne smemo pa misliti, da so v vseh teh globinah naleteli na petrolej. Najgloblji rov. kjer so res na'eteli na petrolej, je v Louisiani na obali Mehiškega zaliva, globok 4043 m Kak se je razmahnila industrija pridobivanja sirovega petroleja lahko sklepam > z tega. da je bilo lani v Texasu že 371 875 petrolejskih rovov Texas je v Zedinjenih državah glede pridobivanja nafte na prvem mestu, saj odpade nanj 23*/t vse produkcije. Sledi mu Pensilvanija z 226/«.
Berlinski radio je poročal po vesteh iz New Yorka, da je bivši angleški vojni minister Duff Cooper prispel v Newyork in je novinarjem izjavil, da je v Londonu že izdelan načrt kako bo razdeljena premagana Nemčija. Zanimive so v tej zvezd tudi vesti, ki so jih pred dnevi objavili francoski listi.
\ \ i r,. - . >  • ** r*vv«
/ i   '   » •
•      *    t   I »
Duff Cooper
Program »Nove Nemčije < obsega 9 točk, in sicer sledeče:
1. Vsi morajo prispevati, da se zruši sedanji nemški režim in vse njegove organizacije.
2. Ko bo ta cilj dosežen, bo ustanovljena provizorična nemška vlada, v kateri bodo zastopniki vseh nemških slojev in stanov, slasti pa zastopniki vojske.
3. Provizorična vlada bo morala takoj navezati stike s sovražnimi državami, da z njimi sklene mir. Nemška vlada se bo morala obvezati, da bo takoj izpraznila Češkoslovaško. Poljsko in Avstrijo. Vlada bo predlagala postopno razorožitev v vseh državah in sklicanje konference velesil za obnovitev gospodarskih odnošajev.
4. Nemška vlada bo priznala zasebno lastnino, toda imeti bo morala široka pooblastila in močno avtoriteto v prehodni dobi med pretvoritvijo vojnega gospodarstva v mirovno in normalno gospodarstvo. Obenem se bo vlada Nove Nemčije prizadevala ustanoviti nekakšno Panevropo.
5. Prva naloga vlade bo, da obnovi svobodo sestajanja, svobodo tiska, itd.
Medvedje sodišče
Edinstveno sodi&c- i maj o v ameriškem Narodnem parku v Yellowstonu. To je sodišče, ki se ukvarja samo z medvedi. Yel-iowsLonski narodni park je namreč pravi naravni park odnosno živalski vrt, ki ga je ustvarila narava sama. Tudi v njem živečih medvedov nihče ne nadleguje, nihče jim ne krati svobode. Medvedje so krotki in turisti varni pred njimi Znano je, da napade medved človeka samo če je lačen. Za medvede v tem narodnem parku je Da dobro preskrbljeno. In vendar se večkrat zgodi, da medvedi radovedneže opraskajo in ugrizejo Letos so ranil; 56 ljudi, toda ne težko Ljudje so večinoma krivi sami. ker se hočejo z medvedi igrati. Toda medved le pač medved in nežnosti navadno ne pozna
V Narodnem Darku so na ustanovili sodišče, ki bojevite medvede sodi Cim medved človeka oDraska aH ogrize. odloča sodišče o kaznovanju Kazni so tri Najnižja kazen doleti medveda s tem. da se mora preseliti da^eč v ozadie Darka kamor ljudie ne hodijo Ce ogrije tak medved Se ko«a. mora za nekal časa v kletko. V najtežjih Drimerih Da medveda oro-daio da prM<» v žival^k* vrt Letos je obsodilo to sodišče že 12 medvedov.
6. Posebno sodišče bo ustanovljeno, ki bo preiskalo ln sodilo o dejanjih nacionalno-socialistlčnih voditeljev.
7. V najkrajšem roku mora vlada razpisati volitve v narodno skupščino. Volitve bodo splošne in tajne. Število strank bo omejeno. Tisti, ki bi na skrivaj skušali z volitvami obnoviti diktaturo, ne bodo imeli volilne pravice.
8. Parlament bo izvolil predsednika republike in prva redna republikanska vlada bo izdelala načrt za novo ustavo.
9. Nova Nemčija mora biti zgrajena na štirih glavnih načelih, ki so svoboda v okviru države, varnost indivlduelnega življenja, socialni napredek v gospodarskem življenju in mirovni odnosi do vseh tujih držav.
Mnogo ali malo spati?
Težko je določiti pravilo, ali naj človek spi mnogo ali malo, da si duševno ln telesno dobro odpočije. Nekateri ljudje spe malo, pa si odpočijejo bolje nego oni, ki spe mnogo. Zanimivo je kako so gledali na spanje veliki možje Kralj Friderik Veliki je že kot mladenič poskušal živeti sploh brez spanja, Štiri noči res nI spal, potem ga je pa spanec premagal. Pozneje se mu je posrečilo do skrajnosti omejiti spanje. Zadostovalo mu je dnevno 2 do 4 ure spanja. O Napoleonu 1. je znano, da mu je v dneh velikih dogodkov zadostovalo večkrat samo pet minut spanja, pa je bil povsem spočit ln osvežen. Bil je tudi eden izmed redkih srečnih ljudi, ki lahko zaspe kadar hočejo Med vojno ni nikoli spal nad štiri ure.
Svoje posebno naziranje o spanju je Imel slavni ameriški lznajdltelj Edison. On Je trdil, da osem do devet urno spanje ni nič drugega, nego ostanek lz časov, ko ljudje umetne svetlobe sploh še niso poznali. Takrat v temi niso mogli delati nič drugega, nego spati. Skozi stoletja so se ljudje temu tako privadili, da hodijo Se zdaj mno^i ljudje spat, čim se stemni, Čeprav je bil pravi povod za to odstranjen te z električno svetlobo. Edison je bil prepričan, da zadostuje človeku dnevno 2 do 3 ure spanja. S tem pa ni bila zadovoljna njegova soproga, ki je silila svojega slavnega moža naj spi vsaj šest ur dnevno.
Bilo je pa tudi mnogo slavnih mož. ki so radi dolgo spali. Med take moramo prištevati nemškega pesnika Lesslnga. ki jo zaspal takoj čim je zatisnil oči. Spal tako trdno, da se mu baje nikoli ni nič sanjalo. Zadnja leta svojega življenja je lahko prespal ves dan ln ko se je prebudil, je modroval, da se že veseli noči, ko bo zopet lahko spal.
Iz tega lahko povzamemo pravilo, da naj človek spi toliko, kolikor zahteva njogov organizem. Ce zadostuje človeku samo nekaj ur spanja, se mu ni treba bati. da bi organizem pri tem kaj trpel. Spati jo treba tako dolgo, da se Človek naspl. Enemu zadostuje ena ura spanja, drugemu pa komaj osem. Gotovo pa je spanje človeku potrebno, saj je zdravo, utrjuje pa tudi duha ln telo.
-^^■SSaSZSJSJBSJJfSjajJfJJJBJBJ^ ^BJJJjSJJJJJfJjfJjfJBJJJjSfl
Astrologi o novembru 1939
Dober začetek in zelo kritičen konec, v splošnem pa zopet mesec z vznemirljivimi aspekti
Računi morda brez
krčmarja
Kako si zamišlja bodočo Nemčijo bivSi angleški vojni
minister Duff Cooper
I>v VTadvka: 15
MOŽ, KI JE UGASNIL SOLNCE
FANTASTIČEN ROMAN
Službo v gradiču je imel Paulus. Leče daljnogleda so bile že davno dognale to dejstvo.
To je bilo vse, kar je Kaum videl. Toda to mu je zadostovalo.
Kaj mu mar, da kaže konec julija svoje ognjene pohotne boke liki strastna ljubica, kaj mu mar, da-li se za grajsko ograjo izdaja življenje.
Bo že prišel čas.
Šele zvečer ob šestih, ko se je jel iz gozda tiho oglašati večer, — je Človek za mejo oživel. Ni se pa izdal z nobeno kretnjo.
V grajskem stolpiču je Havel tedaj sprejemal službo.
Ležeči mož je spravil daljnogled in lezel do jarka liki rak. Toda vsako plazeče drsanje roke je bilo enako minuti časa in predstavljalo je tako sveto potrpežljivost prežečega moža. Sele onstran jarka je lahko nadaljeval svojo pot hitreje do molčečega gozda, dokler ni izginil nekje med skorjami dreves.
Tedaj je pa zopet prilezel na gozdno cesto.
Tam stoji avto in pri njem mož.
Ne majhen, ne velik. S trdo dlako namestu las in 8 spodnjo čeljustjo, določeno za ubijanje. Obraz režeče spačen.
Stari znanec, Rybaf.
Herbert Kaum je preskočil jarek in že sta bila akup?j.
— Vse je v najlepšem redu, — je dejal jasno in razločno, kakor da je potegnil na šahovnici in napovedal s tretjo potezo mat. — Pravkar ima službo — je še pripomnil.
Rybaf ni odgovoril, same na avto je pokazal. Oba sta zlezla vanj in se lotila jedi. Jedla sta počasi in temeljito. Molče. Ni bilo o čem govoriti.
Trajalo je dolgo, preden so jele legati na zemljo prve sence noči. Potem je pa padla tema skoraj naenkrat in tema je bila tako gosta, da bi v nji utonil. Toda avto je ostal tih in moža se nista pogovarjala. Morda sta spala.
★
Nebosklon se je zasukal kakor otroška igrača. Mogla je biti polnoč.
Tedaj se je pa avto naenkrat premaknil, počasi brez luči se je jel plaziti liki divja zver proti gradiču.
Pod plaščem noči in tišine sta prispela na sto korakov do plotu in se ustavila.
Nekaj sta brskala po avtomobilu. Imela sta natak-njeni maski. Potem je pa tiho sikanje, drhteče v zraku liki pritajeno svarilo, oznanilo nekaj nepoštenega.
V zraku ni bflo mogoče opaziti ničesar. To je moral biti nov plin, najbrž Rvbareva tajna, kajti doslej znani nevarni plini so se vedno kakorkoli izdali. Samo zato in seveda zaradi pomanjkanja časa za učinkovito obrambo ni imel Havel montiranega avtomatičnega kazalca plinov.
In tako je ostal vršiček gradu nepremaknjen in zvezde so se mirno pomikale po svojem kolotoču.
Pol ure je trajalo to skrivnostno delo.
Potem sta pa oba moža zapustila avto, s pomočjo izolirane ročice z avtogenskim rezilom sta prerezala
vrata gradu — in čudo, pri tem ju ni nihče motil. In brez strahu sta krenila proti gradiču.
Stekleni stožec gradu se je lesketal v mrtvem lesku liki mrtve oči preganjene zveri. Prišla sta do vznožja stene in počasi sta se jela vzpenjati navzgor. Pot je bila prestrma, toda na to sta bila pripravljena. Na nogah sta imela posebne čevlje, ki so se njihovi podplati oprijemali stekla kakor poljubi odhajajočega.
Oba sta bila sklonjena, da sta hodila malone po vseh štirih. Govorila nista, kajti maska je deloma ovirala glas. Pa tudi če bi bila brez mask, bi gotovo niti z besedico ne motila tolažilne tišine.
Napol poti. Ustavila sta se skoraj soglasno, da bi si oddahnila in obrisala potno čelo.
Kar se je Kaum zamajal, razprostrl je roke, potem so mu pa onemoglo omahnile in vsa postava se je prepognila, prelomila na sedmih krajih in še preden je mogel Rybaf prestreči svojega tovariša, se je že valjalo njegovo truplo po poševni steni gradu, kjer je s topim udarcem spodaj zaključilo svojo neprostovoljno pot.
Rybaf je stal nekaj časa nepremično.
— Tepec — je zamrmrai potem — in to naj bi bil najvzornejši kapitan policijske straže. Niti maske si ni pošteno nataknil. Mnogo mi s tem svojim znanjem ni pomagal, zdaj mi bo pa še v napotje.
Potem se je pa obrnil in plezal naprej do vrha, kjer je kraljeval strah vzbujajoči nepremični stolpič.
Velik ni bil. Dva metra v premeru.
Tudi stolpič je bil, kakor ves grad, iz motnega stekla, ki je od zunaj zastiralo pogled pod njegov oklep, znotraj je pa skrivalo svojo nagoto s kristalno prozornostjo.
Samo da je bilo tu vse polno odprtin, skozi katere so lahko švigali žarki smrti, električni žarki, strele in vse ubijajoči zvok ... In te so zdaj dobro služile Rybarevemu plinu.
Pogledal je skozi nje v stolpič.
Nepremično na okroglem stolu je sedel mož, naslonjen na naslanjalo, z glavo povešeno na prsi.
Havel.
Rybaf si je prižgal pod vratom luč in v njenem stožcu je jel previdno preizkušati mehanizme. Ni imel toliko časa. da bi se mogel prepričati. Čemu služijo. Filter njegove maske ne bo vzdržal večno, cel ducat jih pa ne more nositi po žepih za izmenjavo. Ne sme pozabiti, da leži tam doli Herbert Kaum. A od tod ga sili tudi pekoča vest, ki mu s strahotnim glasom očita, kakor da je zagrešil zahrbten umor. Zato je skušal čim prej priti v stolpič, da bi mogel potegniti iz njega Havla.
Zgodilo se je.
V naročje ga je dvignil liki otroka in škodoželjno rezanje se mu je nekoliko omehčalo. Sele tedaj, ko je zagledal Rybaf okrog sebe ta čuda tehnike... in pa ožgana mesta po bojih, ki jih je bil ta divji mož z vsem svetom... se je jelo cgiašati v njem spoštovanje do njega.
Pri tem pa seveda Rybaf ni pozabi! podzavestne prisege, da bi po potrebi se stokrat tvegal svoje življenje, da bi prišel z golimi rokami do vratu moža, ki ga zdaj drži v naročju.
Stopal je. počasi in težko doli. šel je mimo ležečega Kamna ne da bi se ozrl nanj in tako je prispel do avtomobila. Tam je vrgel breme na tla z virtuoznost jo, ki bi bila delala čast mesarju pri nakladanju zaklanih in rmzaekanih volov.
Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran   // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof U Vsi v Ljubljani