Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za oolo loto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri vočkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne.

V Ljubljani, v petek 30. septembra 1887.
Letni!* XY
"Vabilo na liaročbo.
»SLOVENEC",
edini katoliško-konservativiii slovenski dnevnik
vel j ti za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (> „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 .
Opravništvo „Slovenca".
Odgovor Poljakov „P. Llo,yriu".
Poljaki so priredili v Krakovu deželno razstavo. Ogerski časnikarji, ki v vsbodni polovici naše države delajo javno mnenje, kakor Stambulovci v Bolgariji, hoteli so porabiti to priliko, da razdvoje Cehe in Poljake ter oslabe avstrijske Slovane.
V Krakov se je odpeljalo okoli 200 Madjarov, kakor poročajo ogerski listi, da s Poljaki sklenejo zvezo. Madjarska politika namreč namerava z vsemi sredstvi tako oslabiti Slovane v državi, da ne bodo mogli vplivati na notranjo in vnanjo politiko, kakor bi mogli po svojem številu in vdanosti do prestola. „Divi(Je et impera", je njihovo geslo. Posebno jih b6de v oči češko-poljska sloga, in ker je ne morejo razrušiti po časnikih, odločili so se z osebnim pohodom v Krakovu doseči svoj namen.
Tem povodom je „Pester Lloyd" prinesel članek, v kterem pozivlje Poljake, naj se ločijo od Cehov in pridružijo nemško-madjarski hegemoniji. Maks Falk je pričakoval vsaj toliko navdušenje v poljskih listih
za „madjarsko- poljsko zvezo", kakor je je sam pokazal v „Pester Lloydu". No, doživel je popoln liasko. Poljaki so sicer gostoljubno sprejeli Madjare, klicali so „eljen", svirala se je Kakočijeva koračnica, govorili so „inter pocula" o madjarsko-poljskih simpatijah. Ko pa je gospoda začela mirno posvetovati se o madjarskem nasvetu, zavrglo ga je poljsko javno mnenje brez razlike strank. Poljaki sicer tega niso storili ravno vsled slovauskega rodoljubja, marveč iz oportuniteto, kar pa je še zuamenitnejše. Poljski listi so odločno odbili misel madjarsko, da bi se Poljaki ločili od čehov v državnem zboru!
„Czas" piše: ,, članek „P. Lloyda" glasil se je v trenotku okrepljenja narodnih simpatij, kakor napačna nota v polni harmoniji, in mogoče je, da ta neskladni glas ni čisto madjar-skega izvira in ne odgovarja na klic „eljen", marveč diši po Dunajsko - semitskem liberalizmu ... V stvareh državne politike složni smo z Madjari in od začetka smo brez prenehanja hodili v delegacijah ž njimi, ker med vsemi strankami iu narodi odlikujejo se eni kakor drugi čuvstvom dolžnosti za vojno moč, državni položaj in vnanjo veljavo države.
V notranjih odnošajih Cislajtanije in z ozirom na dva razdeljena dela ni treba nam opomniti, da se tii javljajo vprašanja, v kojih se prave simpatije madjarskega naroda povsem ne pokrivajo z delokrogom vpliva, kterega Budimpeštanski kabinet vedno razvija — in tu spomnimo le ua „barantijo" v carinskem vprašanji in specijaluo v gališkem vprašanji petroleja. Mi dobro ne razumemo, na kterem temelji „Pest. Lloyd" opominja Poljake na dolžnost hvaležnosti proti liberalni nemški stranki . . . Čudna je tudi misel in insinuacija „Pester Lloyda", naj se ne vržemo v naročje slovanske vzajemnosti, naj se odrečemo zvezi s Čehi iu naj ne podpiramo reakcije.
Članek je menda pisan v kakem vredništvu v Dunajskem predmestji, ki ne pozni! Galicije in Poljakov, ter je poslalo svoje delo v poluradni „Pester Lloyd", da doseže več ofekta.
Naj „Pester Lloyd" sam zii-se prihrani nauk> kako moramo braniti svojo narodnost proti propadu iu rusilikaciji. Slovanska vzajemnost ni naše geslo.
Ali s Čehi spaja nas več, nego plemenska sorodnost, njihov zdravi razum svobode, ki vzbuja vzajemnost na podlagi priznanja pravic vsaki narodnosti. To je pravo evropsko, v resnici pravo li-beraluo stališče. Tudi Čehi, ki so pred dvema letoma potovali v Budimpešto s svojim voditeljem dr. Riegrom, bili so srčno vsprejeti, in pravice češkega naroda izvirajo iz istega vira, kakor madjarske . . . ."
„Kurjer Lvovski" piše med drugim: „Članek ,Pest. Lloyda' brali smo s čudnim čuvstvom. Vesele nas sicer v članku izražene simpatije, vendar moramo odločno odbiti madjarsko predloge. Madjarsko glasilo obžaluje, da so Poljaki v zvezi s Cehi, Kar je ironija za poljske koristi. Na vprašanje, ali jo zveza s Cehi nevarna poljski narodnosti, ali so Poljaki nezadovoljni s slovanskimi simpatijami in federalizmom Čehov, moramo odločno odgovoriti: ,Ne!' Slovanske simpatije, ki Madja-rom delajo toliko strahu, nikakor niso identične s p a n r u s i z m o m , in odpovedati se tem simpatijam, ker so ljudje, ki zamenjavajo slavizem s paurusizmom, to se pravi pšenico izpleti s plevami.
Poljaki ue hrepeno po gospodarstvu v Avstriji, marveč zagotoviti hočejo svojumu narodu in deželi največji razvoj. Iz tega sledi, da morajo Poljaki s svojega narodnega stališča bolj solidarui biti s Čolii, kakor pa z Madjari, kterim je d u a 1 i z e m dal moč, da n e m a d j a r s k e , t. j. slovanske narode pritiskajo ob steno. Zato morajo Poljaki na podlagi svojih liberalnih načel biti avstrijski federalisti, t. j., držati se morajo svojega starega gosla: .Svobodni k svobodnim, jednaki k jednakim!'"
BObruimo svetinjo. S kom naj hodijo Poljaki,
LISTEK.
Dolenjski župan.
v.
Žo poprej sem omenil, da dolenjski župan ni bil brez vseh napak, akoravno je imel mnogo prav dobrih lastnosti nad seboj, zlasti poštenost in pravičnost v kupčiji, dobrosrčnost in usmiljenje do revežev in popotuikov. Zbadljiv iu hudomušen je bil v besedi, pa nekoliko tisto kmetiške baharije je imel v sebi, o kteri pravljica govori, da jo jo vrag leteč čez deželo našo iz vreče izpuščal ter nad vsak kraj nekoliko iztresel, nad dolenjskim Št. Vidom pa so mu jo vreča raztrgala, ter cel oblak prvega izmed poglavitnih grehov razsul se iz njo. Pa tudi to dvo županovi slabosti se daste zagovarjati. Zbadljivost in zadirljivost bila je županu prirojena. Nikomur ni na vprašanje naravnost odgovoril, ampak vselej po ovinkih, da je moral dobro glavo imeti, kdor "jo prčcoj na prvi hip uganil županovo misel. Samo ta, ki jo večkrat ž njim občeval in privadil se županovi govorici, izhajal je lahko ž njim. Kdor je na satiro zopet satirično odgovoril tor mu z enakim denarjem plačeval, ta je županu bil všeč, ta se mu je prikupil.
Mnogokrat sem občudoval njogove izredne duševne zmožnosti, zlasti njegovo naravno dovtipnost in šegavost, ki mu nikdar ni pošla. Vsak hip je bil pripravljen na kratek, pa jedrnat odgovor iu vsakemu se je znal postaviti. Mislil sem včasih: ko bi bil ta možak v šolo hodil, bi vse doktorje, celo Dunajske veliko govorčine 'ii la Knotz in Sturm vgnal v kozji rog.
Druga slabost županova, namreč njegova ba-hačnost, ima tudi svoj izgovor. Menim, da oče župan zastran nje lahko sedi na ponižnem stolčku v nebeškem kraljestvu. Župan si jo z umnim gospodarstvom, posebno pa z živinorejo pridobil svoje lepo premoženje. Poleg tega je bil silno varčen in brez potrebe ni vrgel dvojače iz žepa. Zakaj bi se no bil malo ponašal s svojimi rojenimi govedi in plodnimi njivami, pa včasih pobrenkljal s tolarji v žopu? Saj je vse na pošten način prišlo k hiši. Brez srebra župan res uobedonkrat ni bil, celo takrat no, ko je šel po brazdi z drevesom. Nekega dne se mu je pripetilo, ko je rataril, da so je sivec pred njim ustavil in mu ravno v žep, ki pri jirhastih hlačah nekoliko proč štrli, nakidal gnoja. Župan jo imel opraviti, prodno je svoje križavee zopot osuažil. Dejal je, da nekoliko srobrnjakov nosi pri sebi zato, da ga „božje" ue zadeue. Ne vein, je-li bila to
šala ali jo župan res to prazno vero imel, da srebro v žepu varuje nagle smrti. — V dokaz, da je bila županova baharija največkrat čisto nedolžna, naj sledi tii nekoliko dogodbic iz življenja njegovega.
Hodil je ua Štajarsko po vole, s kterimi jo doma polje obdeloval, potem pa jih dobro zredil in Ljubljanskim mesarjem prodajal. Neko jutro jo več vasi doleujega Štajarja prehodil in naposled res dva lepa voliča iztaknil. Po dovršeni kupčiji gre v krčmo poiskat si kapljo vina in kaj za pod zobe. Krčmarica je ravno repo obrezavala, ko župan čez prag stopi in vošči dobro jutro. Kosilo je bilo kmalu ua mizi. Ko je krčmarica našega gosta pošteno preskrbela z jedjo iu pijačo, vsede so zopet tje k repi in nadaljuje prejšnje delo. Kepa je bila tako debela, da je župan kasneje večkrat pravil o ujej, trdeč, da svoj živ dau ni videl takošne repo, kakor takrat ua Štajarskem. Krčmarica se pa tudi ni malo pobahala ž njo, ampak najdobelejšo s kupa vzame in na mizo zavali, rekoč: „Kaj ue, da vi, oče, doma na Kranjskem niste še nikoli tako velike rope pridelali, kakor jo ta?" — Zupan malo pomisli, potem pa vpraša žono: „Mati, kaj so vam ta repa zdi debela?" — Žena pravi: „Gotovo tolike repe niste še nikdar videli, nikar pa na svoji zemlji pridelali; stavila bi z vami." — Župan se ozre na repo, ki je skoraj

ako ue s Cehi? Kakor piše „Pester Lloyd", bila bi naša dolžnost hvaležnosti, da se pridružimo Nemcem. Gotovo je neprijetuo, poslušati iz ust onega, ki se imenuje našega prijatelja, ob resni uri take nasvete, ktere mora vsak poznavalec poljskih razmer in poljske zgodovine smatrati britko ironijo. Ali ne ve „Pest. Lloydu, da se Poljaki nimajo zahvaliti za nobeno svojih narodnih in gospodarskih pridobitev centralističnim Nemcem ? Ravno ti so zakrivili ger-manizacijo in propad dežele. Prečita naj zgodovino naših konstitucijskih bojev, naše trgovine in prometa, naših šol in zavodov! Na kteri strani naše zgodovine trpljenja najde preiskovalec le jedno točko, ki nam nalaga hvaležnost nasproti sedanjim prijateljem Madjarov proti Nemcem? Vsak svoj vspeh morali smo si priboriti po hudem boji in velikih izgubah. Nedavuo so nam Dunajski listi dovolj jasno povedali, česa smemo pričakovati od zvez z Nemci. Vrnemo simpatije Madjarom, toda v zadevah svojega naroda in dežele imamo dovolj nasvetov."
Enako pišejo drugi poljski listi kot: „Nova Reforma", „I)zieunik Poljski", „Gazeta Narodova" iu „Przeglad".
Po teh izjavah poljskih listov smemo upati, da bodo Poljaki v državnem zboru zvesti ostali svojim dosedanjim zaveznikom.
Celii in Nemci.
(Dalje.)
Že pred »narodno spomladjo" 1. 1848. bile so na Češkem napete razmere, kojih vzroki pa so bili v prvi vrsti politične iu socijalne narave.
Češka dežela ima mnogo bogate in vplivne aristokracije, ki je že pred polustoletjem stopila z narodom v ozko zvezo in pospeševala narodne težnje. Ta zveza je bila toliko naravnejša, ker so se češki kavalirji potegovali za deželno avtonomijo.
Češki stanovi so pričeli boj proti Dunajski birokraciji že davno pred 1848. letom. Že 1843. 1. so opozicijski češki stanovi veselili se male zmage nad Dunajsko dvorno pisarno. Od istega časa so vstrajuo nadaljevali pot pod vodstvom grofa Deyma, kteremu je bil svetovalec Palacky.
L. 1846. je Palacky spisal »spomenico o pre-o:movi češke deželne uprave" ter pojasnil stališče deželnih stanov nasproti javnim oblastim kot: osrednji oblasti države, javnemu mnenju in narodnosti. »Dr-žave osrednja oblast je po naravnem zakonu oživila še močnejšo oblast, namreč moč javnega mnenja. Iz naročja javnega mnenja pa se tudi po naravni postavi razvija nov, mogočen faktor svetovne zgodovine, načelo narodnosti, ki je protipeza centralizaciji." Češki stanovi so se morali naslanjati na eno teh načel, da so si priborili veljavo. Palacky jim je priporočil načelo narodnosti.
Ta zveza političnih teženj z narodnostnimi koristmi češkega naroda zdela se je vabljiva tedanjim vrstnikom nasproti mrtvemu birokratizmu. Nemci in Cehi potegovali so se skupno za deželno avtonomijo.
polovico mize pokrivala ter pravi: »Meni se ta repa prav nič velika ne zdi; — da bi vi našo repo videli, kakošua po Temenici izraste, potem bi vedeli, kaj se pravi debela repa. Tako repo, kakor ste jo na mizo prinesli, pri nas vso za svinje odmečerao, — ,za ribati' imamo pa še vse debelejšo." —Krčmarica z rokama tleskne in vpraša: „Za božjo voljo, ka-kova more neki vaša repa biti, Če se vam ta-le na mizi dozdeva majhna?" — Župan se namuzne in počasi reče: »Naša repa, kije za kisdvo namenjena, je tako težka in debela, da jo morata dva na plohu v hišo prinesti. Eden potem na plohu repo s sekiro-tesačo razsekuje, drugi pa kose ženskam odnaša, da jih zribajo." — Krčmarica vidi, da jo župan ima za norico, vrže repo z mize v kot in razžaljena smukne skozi vrata. Župan je komaj mater nazaj priklical, da jo kosilo plačal in šel z voličema proti domu.
Drugi pot se je župan odrezal cerkveniku, ki mu je v neki župnijski cerkvi na Štajarskem kazal krasno, velikansko svetilnico pred altarjem, češ, da vsa kranjska dežela tako ogromne svetilnice ne premore. »Kaj, ta svetilnica, da bi bila velika? Kaj še? V naši fari doma je svetilnica, ki ob praznikih gori pred altarjem. tako velika, da se mora cerkvenik s čolnom prepeljati od roba do srede, da prižgč
Na Dunaji so srpo opazovali in zasledovali gibanje na češkem, ker deželne samouprave so le na škodo osrednje državne oblasti. Prijatelji tega gibanja pa so se navduševali za zvezo plemstva z meščanskim življem proti „bujno cvetoči zajedavki na drevesi države", proti sovražni birokraciji. Deželni stanovi češki zahtevali so v bistvu avtonomno češko državo z »narodno deželno upravo pod avstrijskim orlom". Te želje jim je Dunajska vlada odbila 23. julija 1845, vendar se opozicijska stranka ni dala ostrašiti. V deželnem zboru 1. 1847. je celo zmagala s svojimi terjatvami, ki so »najvažnejši dogodek v življenji čeških stanov pred 1848. 1.", kakor piše Krones.
Stanovi so zahtevali, da sodelujejo pri finančnih operacijah države, da država vsako leto predloži državni budget in omeji uradniško oblast, da se soduijske obravnave vrše ustno in javno in da so vse stranke enakopravne pred sodiščem. Te terjatve so nekako prve lastavice 1848. leta.
Meseca marca 1848 je bilo prebivalstvo v Pragi enega duha. Na ljudskem shodu zvečer 11. marca sklenili so 14 točk »narodnih želj"; prva je bila: »popolna in vsestranska enakopravnost nemške in češke narodnosti". Druga točka je bila: »zjedinjeno zastopstvo Češke, Moravske in Šlezije". Te terjatve so še vedno v programu češke stranke.
V marci 1. 1848. so bili složni Čehi in Nemci, posebno pa v Pragi. Nemec in Čeh bila sta »Pemca", in v Pragi je prebivalstvo pouosno klicalo: »Mi smo Pražani".
Ko so v Pragi zvedeli, da je dne 15. marca dovoljena konstitucija, zbrali so se takoj češki in nemški voditelji pod jedno zastavo ter sklenili delati na to, »da se ne bo rušila srečna razmera sloge češkega in nemškega prebivalstva". Nad petdeset pisateljev obeh narodnosti je zborovalo od 18. do 21. marca pod predsedstvom Šafai-ika; izjavo je spisal Palacky. Podpisali so se: Šafafik, Palacky, Havliček, Josip in Hermenegild Jireček, Hanka; dalje Ebert, Kuranda, Hartmann, Meissner in drugi. Takega skupnega postopanja na političnem polji na češkem pozneje več ne zasledimo.
Pooblačilo se je nebo. Opozicija deželnih stanov je zaostala, izgubila je tla, veljavo si je pridobil demokratski živelj in ž njim skrajni nacijonalizem. Stali so si nasproti Mladočehi in Velikonemci. Posebno pa velikonemški valovi, ktere je vznemirjala sapa iz Frankobroda, ohladila je vse avstrijske Slovane, v pri vrsti pa Cehe. Vsi so se zbali nemškega vpliva, ako se avstrijska država tesno združi z Nemčijo. Mesec dni po shodu v Pragi, kjer so sklenili »popolno in vsestransko enakopravnost češke in nemške narodnosti", odpovedal se je Fr. Palacky skupnemu odboru petdeseterih članov.
To pismo z dne 11. aprila 1848 je znamenito, ker odkrije za vse čase politično vero čehov glede habsburške države. Palacky zagovarja v pismu Velikoavstrijo ter zavrača celo »mogočost ruske vesoljne države". Avstrija je potrebna na jugo-vshodu Evrope. »V resnici", glasi se večkrat navedena izjava, »v resnici, ko bi že zdavnaj ne bilo avstrijskega cesarstva, morali bi je ustanoviti v
luč." Kaj pa, da cerkvenik tega ni verjel, ampak veselo se nasmehnil šaljivemu Temeničanu.
Kadar je župan v Ljubljano prišel, vzel je vselej precej denarja seboj, v srebru iu v papirji, če prav ni vsega zakupil, kolikor je imel gotovine v žepu, rad je malo požvenkljal s srebrnino in odpiral svojo listnico, v kteri je imel bankovce nagnječene, kar jih je notri moglo. Po prodajalnicah je lo s srebrom plačeval in celo pest tolarjev ali dvajsetic razsul po plohu, če prav je račun komaj polovico tega denarja znašal. — Če ni mogel kake reči v prodajalnici dobiti ali vsaj take ne, kakoršno si je župan želel, takoj je vprašal: »Kedaj gre prvi vlak na Dunaj, bom pa tje stopil kupit to reč, ki si jo želim, saj z vami Ljubljančani je figa."
V Ljubljani je župan obiskal mladega bogo-slovca v semenišči, vsedel se na stol in rekel poklicati še druge tovariše v dotično sobico. Pokusil je semeniški kruh, malo se pošalil z mladenči, pred odhodom pa posegel v žep, izpulil zagrabek goldinarjev iz listnice in razdelil med mlade gospode. Pač so le-ti strmeč gledali očeta župana, ki razmetava dragocene listke s cesarjevo glavo, kakor bi jih pobiral tam-le po cesti.
interesi Evrope in človekoljubja." Centralistom in unijonistom v Frankobrodu je zaklical: »Moji pogledi morajo obračati se na Dunaj". Ako je močno »središče", mislil je Palacky, rešeni bodo tudi Čehi. Zato pa je odločno pobijal centrifugalne težnje nemških nacijonalcev in Madjarov. (Daljo prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 29. septembra. Notranje dežel«.
Da je ministru Gautschu v prvi vrsti za ponemčevanje avstrijskih ostalih narodov, dokazal je s tem, da je v popolnoma italijanskem mestu Tri-dentu ustanovil gimnazijo z nemškim učnim jezikom. Pl. Gautsch je pristaš zastarelega načela, da je »avstrijsk" in »nemšk" eden in isti pojem. Otvorjenje te gimnazije žalilo bo Italijane v njihovi narodnosti, irredenta pa je dobila za svoje težnje trdna in plodovita tla.
Ministerske konference dne 28. t. m. pod cesarjevim predsedništvom vdeležili so se Kal-noky, Byland, Kallay, Taafle, Dunajevski in Tisza. Zgotovil se je pri tej seji konečno skupni proračun za bodoče leto.
Iz galiških deželnih poslancev in strokovnjakov sestavljena enketa, ki naj presodi normalno-šolske postave, sklenila je, da se ustanovi nova zaklada v podporo in pomuoženje šol. V ta namen naložil se je zemljiškim posestnikom podvojen davek. Tudi občine, ki nimajo še šol, plačevati bodo morale v to svrho nove srenjske doklade.
Iligijenskega kongresa na Dunaji vdeležil se je tudi Sarajevski župan Fadil beg. Cesarjevič Rudolf rekel mu je pri vsprejemu na cesarskem dvoru, da bo za gotovo prišel prihodnje leto v Bosno in Sarajevo.
„Egyetertes" ve iz zanesljivega vira , da znaša po sklepnih računih ogerski defecit za 1. 1886. štiriinpetdeset milijonov.
Vam«}e države.
Kakor se poroča iz Badena. obiskal bo srbski kralj Mdan dne 3. oktobra kraljico Natalijo. Pravijo, da ju bo skušal združiti ministerski predsednik Ristič ter da je dobil v tem oziru že potrebno kraljevo pooblastilo. Upajo, da se bo kraljica kmalu vrnila s kraljevičem v Belgrad. — Blizo Krušumlja vjeli so po trdem boji roparsko četo, kteri načelnik je bil kot ropar zloglasni Nina.
Bolgarska opozicija se zopet peči z idejo o »balkanski konfederaciji", o popolni nezavisnosti združene Bolgarije iu Makedonije. Pravi, da je to edino mogoče sredstvo, ako hoče rešiti linancijelno neodvisnost od avstrijskega kapitala. K temu je treba pa opoziciji dvojnega: Nadaljevati dosedanjo prijazno politiko nasproti Rusiji, iu skrbeti za notranji mir, ker le tedaj more se razcvitati narodno blagostanje. Prvi pogoj vestno izpolnuje. Kar se tiče pa notranjega miru, skrbi zanj tako malo, kakor vlada sama. — Opozicijski vodja Petko Slavejkov pisal je knezu; v pismu naglaša, da si vlada le sama sebi škoduje z nasilnim postopanjem. Ako vlada ne bo politično-premišljeno ravnala z narodom, podkopala bo sama popolnoma slaba tla, na kojih stoji kuežev prestol. Naj šepetajo ministri Koburžanu ua ušesa, kar hočejo, narod ni ž njimi enih misli, pa tudi ne bo hotel trpeti 6labih nasledkov nesrečne politike sedanjih ministrov.
Odlični Kranjci.
(Dalje.)
Mušič Feliks, Novomeščan, kapelanoval je najpred v Metliki na Kranjskem, od koder so ga leta 1803 prestavili na Vransko. A še istega leta moral je iti kot provizor v Ulimije, 1. 1804 pa k sv. Andražu nad Polzelo. Potem kapelanoval je zopet na Vranskem, koncem leta 1805 pa je bil premeščen v Braslovče, kjer je služil do 1. junija 1806. Takrat je šel kot provizor k sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, kjer jo 14. junija 1. 1807 postal samostalen kurat. Leta 1817 stopil je v pokoj in je šel kot misar v Petrovčo. Umrl je ondi 29. avg. 1841.J)
Paradoisor Miklavž, posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta na kvaterno soboto: „Intret" 1. 1514 v subdijakona, v soboto: »Sicientes" i. 1. v dijakona, na veliko soboto i. 1. pa v mašnika.2)
•Poršo Anton »natione Carniolus, Rudolphs-vvortonsis ordinatus Flumine ad S. Laurentium, Dioec. Segpensis Anno 1734. Humanista Labaci etZagrabiae, ubi absoluta Philosophia in secundum Annum, Theo-
») J. Orožon, IV., b., 35fi. ') Zapisnik ordinacij Lav. Škofijo.
„PJegledu" piše se iz Petrograda: Ruski namestnik Varšavski, general Gurko, prosil je za svojo ostavko, ker se baje ne strinja s Petrogradsko vlado. Gurko postopati hoče samostojnejše, v tem sklepu podpira ga posebno tudi soproga njegova. Zaradi toga pa je prišel v nasprotja, ki so mu narekovala omenjeno prošnjo. Vojni minister Vannovski prišel bode v kratkem nadzorovat v Varšavo. — „St. Petčrburgskija Včd." pravijo, da je Rusija obdržala svojo veljavo kot evropska velesila, pri tem pa je dobila v srednji Aziji tako trdna tla, da bo prej ali slej Rusija odločilna velesila ob indijskem okeanu. Vse to pa bo dosegla Rusija vsled ugodnih razmer, ne da bi pri tem moral prelivati kri ruski vojak. — „Mosk. Vjed." svetujejo vladi, naj v prvi vrsti vravni finance svoje z razpisom novih davkov, vojne pa naj no skrči.
Akoravno se od vseh strani trdi, da dogodek ob francoski meji nima velicega pomena, vendar se ta stvar ne bo popolnoma gladko zvršila. Nemški preiskovalni uradniki hočejo vso krivdo od Nemčije odvrniti, med tem ko se glase francoska poročila ravno nasprotno. Minister Flourens dobil je konečno poročilo od državnega pravdnika Sadoula, v kterem ta odločno trdi, da sta bila Francoza na francoskih tleh zadeta. Nemški državni nadpravdnik Kolmarski, ki je tudi na lici mesta preiskoval, poslal je pa v Berolin zapisnik, v kterem pravi, da sta bila Francoza obstreljena na nemški zemlji in še-le na to sta že ranjena šla nazaj, pri tem pa na francoskih tleh onemogla in padla. Nemci trdijo, da je vojak Kauffmanu upil trikrat „stoj 1", predno je streljal. Lastnik dotičnega tamošnjega lova imenom Lebeque pa odločno zanikuje to v „Figaro". Kauffmann trdi tudi, da so Francozje streljali nanj. Francoska poročila so v tej zadevi verjetnejša od nemških. Kajti preiskava je dokazala, da na nemški zemlji ni krvavega sledu, marveč le na francoskih tleh. Francozje so bili toraj na lastnih tleh zadeti. Tudi streljali, oziroma pomerili s puškami so proti KaufTmauu, to pa še-le potem, ko je nemški vojak že enkrat vstrelil. — Minister notranjih zadev podaril je gonjačevi vdovi za prvi čas 500 frankov. Kako da si pa nasprotujejo razna poročila, kaže nam posebno okoliščina, da nemški listi zatrjujejo popolno nekrivdo Nemčije, nekteri francoski časopisi pa trdijo celo, da je Kauffmann v svoji pijanosti stavil s svojim tovarišem, češ, pogumen sem toliko, da si upam streljati na prve Francoze, ki pridejo mimov(?).
Španska kraljica pretrgala je naenkrat svoje potovanje ter se obrnila proti prestolnici. Vzrok temu je ta, ker jo je narod po nekterih baskiških krajih sprejel prav mrzlo. V Azpejtiji kazali so Karlisti očitno svojo mržnjo do nje. Posledki tega ponesrečenega poskusa, da bi kraljica z osebno ljubeznivostjo pridobila srca Karlistov, bodo prej ko ne osodepolni za ministerstvo Sagaste. Konservativni liberalci in reforinisti očitajo ministerstvu, da je s svojo nepremišljenostjo pripravilo kraljici tako „ne-čuveno ponižanje".
Pri vhodu v italijansko luko mesta Taranto potopila se je avstrijska ladija „Trapano". Prišla je iz Brajlo z žitom. Ker je bila pomoč blizo, rešili so se vsi ljudje.
Rumunsko ministerstvo pečalo se je pred kratkim v eui svojih sej z vprašanjem, da se začne Rumunija zopet pogajati z Avstrijo v zadevi trgovinske pogodbe. Kamora sešla se bo dne 15. oktobra ter bo trajalo njeno delovanje dvanajst dni.
JSgiptska vojna domačih polkov dobila je enotno angleško komando.
Sultan Zanzibarski odstopil je celo vshodno-afriško ozemlje, ktero je bila njegova last vsled pogodbe dne 1. novembra 1880, Nemcem in Augležem proti primerni letni odškodnini.
O ubegu Ejuba kana, afganskega preten-denta. pišejo se „Daily News" iz Teherana sledeče zanimive črtice. Po svojem prvem ubegu 1. 1885. nadzorovali so ga v Teheranu začetkom strogo kot državnega vjetnika. Ni se smel iz hiše ganiti, ktero je obkolila stotnija vojakov. Sčasoma pa jo stroga paznost vojakov ponehala in tudi vlada sama je pričela misliti, da se je Ejub kan sprijaznil s svojo osodo, ker je zelo skromno živel ter celo pripeljati si dal iz Mešeda svoje ženč in najmlajšega brata. Dovolili so mu, da se sme po mestu sprehajati, a mesta ne sme zapustiti. Letošnjo spomlad je prosil dovoljenja, da bi smel vroče poletne mesece preživeti na deželi; ker vlada temu ni ugovarjala, odpotoval je, zapustivši v mestu, da bi bolje prevaral varuhe svoje, brata, dve ženi in oddelek poslov, z 18 konji, s tretjo ženo in malim spremstvom v Pajriš, kjer se je nastanil poleg turškega poslaništva. Kmalu pa je začel na tihem delovati. Pozval je svojih 200 pristašev v Korassanu pismeno, naj ga pričakujejo na različnih krajih med Teheranom in Mešedom. Dne 22. avgusta odjahal je kot Per-zijan preoblečen o polunoči z desetimi Afganci na določeno mesto, kjer ga je pričakoval brat njegov in šest druzih jezdecev. Od tod odrinili so proti Korassanu. Imel je sabo 32.000 mark, ktere si je bil prištedil od angleške penzije. Ko ga je njegova častna straža druzega dne zastonj pričakovala, poslala jej je žena njegova Ejubovo lastnoročno pismo, da je bolan in naj preskrbi straža potrebna zdravila. To je trpelo osem dni. Osmi dan pa so naznanili to čudno vjetnikovo bolezen ministru zunanjih zadev, ki je takoj šel v Ejubovo stanovanje. Tu mu je žena vse razodela ter izročila Ejubovo pismo, v kterem ta prosi kralja odpuščanja ter priporoča žene njegovi milosrčnosti. — Anglija je rekla, da je vse to zakrivil minister zunanjih zadov, in v istini moral je mož tudi iz službe stopiti.
Izvirni dopisi.
Iz Novega mesta, 27. septembra. (Potovanje mil. g. knezoškofa.) Lahko bi rabil, ko bi jo hotel, tisto staro že zelo obrabljeno frazo, češ, da sem čakal in čakal, da bi se oglasilo kako spret-nejše pero in opisalo „Slovencu" bivanje našega mil. g. knezoškofa med nami, da sem nazadnje pa sam primoran bil vzeti pero v roko. Toliko rajši bi jo rabil, ker bi se s tem opravičil, da me je prehitel Višnjegorski ali Višnjauski dopisnik. Ali če prav premislim, radi tega se mi opravičevati še treba ni, ker prvič je to zelo naravno, saj je Višujagora veliko bliže Ljubljane kakor Novomesto. Drugič počakati bi bil moral Višnjanski dopisnik nekaj dni, ker se o oddaljenem dogodku lahko mirnejše in bolj objektivno piše, toliko boljo, ker so „Slovencu" tisti čas še le doli od hrvatske meje dohajali dopisi. In tretjič, če se je že Višnjanski dopisnik bal, da ga kdo ne prehiti, položiti bi bili morali, g. vrednik, dopis iz Višnjegore toliko časa na stran, da se zvrste vsi, Belokranjski, Novomeški in Trebenjski dopisnik. Zdaj pa sem v nevarnosti, da me tudi Trebanjski prehiti.
Na „Vahti" nad Lužo vrh Gorijanca, do kjer jih je bil vrl Semičan s svojimi čilimi konji pripeljal, poslovili so se v torek 20. t. m. mil g. knez iu škof pod slavolokom od Belokranjcev. Spremljani
od Novomeškega prošta, mil. gosp. P. U r h a, ki so jim bili do Semiča naproti prišli, in od preč. gosp. Aleša, dekana Semiškega, pripeljejo se ob 7. uri zvečer v Novomesto. Na trgu pričakovala jih je velika množica, pred kapiteljnom pa so jih sprejeli prečastiti gg. kanoniki, blag. g. vladni svetnik in okrajni glavar J. E k e 1, mestni župan gosp. dr. P o z n i k z g. namestnikom, in poveljnik meščanske straže g. stotnik W a g n e r z nadporočnikom gosp. Kosom. Drugi dan poklonili so se še mil. knezoškofu gg. okrajni komisar Vesteneck, predsednik okrožne sodnije gosp. Jevuikar z vsem osobstvom okrožne sodnije, namestnik državnega pravdnika, dva zastopnika Št. Peterske fare, Leskovški dekan preč. g. dr. S t e r b e n e c, več sosednjih gg. župnikov in čč. gg. frančiškani.
V sredo popoludne obiščejo visoki gospod zavod šolskih sester v Šinihelu. Navzoče domače šolske deklice izročč z lepo pesmico milostljivemu šopek, sirota - deklica pa jih nagovori: „Milostljivi gospod knezoškof! Ljubljeni višji pastir! Slišali ste na svojem potovanji veliko lepih govorov, s kterimi so Vas deklice pozdravljale. Zdaj pa Vas tukaj v Šmihelu tudi jaz lepo pozdravim, jaz uboga deklica, in prosim ponižno, podelite nam sveti blagoslov!" Po prejetem blagoslovu: Jlvala!"
Za kulisami smo zvedeli o deklici in njenem „govoru" da je prejšnji dan bila poklicana z doma, (zdaj so gluhoneme razen ene na počitnicah), da je dobila svoj govor spisan in se ga naučila hodeč sem ter tje, kakor kak dijak.
Ogledali so si potem mil. g. knezoškof vso hišo čč. šolskih sester, nato cerkev in župnijsko hišo in se vrnili v Novomesto, kjer so še frančiškanski samostan obiskali.
Zvečer igrala je na kapiteljskem dvorišči mestna godba. Mil. g. knezoškof prišli so k njej in jo zelo pohvalili. Posebno pa so bili veseli dijakov, ki so jim napravili podoknico. Stopili so k njim in vsacega nagovorili.
Maševali so visoki gost v sredo in četrtek ob 1I28. uri vselej v polni kapiteljski cerkvi. V četrtek ob 9. uri pa so mil. knezoškof zopet zapustili Novo mesto. K odhodu prišla sta zopet gg. vladni svetnik Ekel in stotnik Wagner. Spremljani od mil. g. prošta odpeljali so se v Trebnje.
Z Goriškega, 22. septembra. (Cecilijanska produkcija v Dorubergu.) Ob drugi uri popoludne se okrepčani podamo zopet v farno cerkev k litanijam in blagoslovu. Pri litanijah so se pele Fajgeljnove litanije za moški zbor v slovenskem jeziku; samo „Tantum orgo" se je pel, kakor cerkvena pravila „coram Exposito" zahtevajo — latinski. Prej in poznej pa je pela cela cerkev s pevci vred dve slovenski ljudski pesmi: „Pridi molit" in „Velik je ta zakrament".
Po blagoslovu je imela biti najlepši točka dnevnega reda — prosta zabava. Napitnice, petje, prijateljski razgovori pri kozarci vina, to bi bilo marsiktero mračno čelo razvedrilo in trudne ude okrepilo. Zalibog, da je to nedolžno veselje cecili-jancem skalil omenjeni gospod. Komaj pridemo na vrt Šinigojev in se vsedemo, vstane neki gospod iz
logiae Morali operam dedit." L. 1737 je bil 29 let star iii od 25. aprila drugi kapelan v Ponikvi.1)
Purgor Anton, „RudoIphswertensis, actatis 24 An. approbatus 9. Aprilis 1761 et missus in Siessenberg pro Subsidiario."2)
S t u 1 o r Matija „de Rudolfsvverd" prejel jo na kvaterno nedeljo: „Intret" 1512 od Lavantinskega škofa Lenarta prosbyterat.3)
S u m b r a g k h (Žumprek) Peter „de Rue-dolfsvverd" posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta „ad tit. provis. monsao a Generoso viro dno Johauno Viingnad de Sunneckg" v soboto: „Venite adoremus" 1514 v subdijakona, v soboto: „Veni et ostende" i. 1. v dijakona, v soboto: „Romeniscere" leta 1515 pa v mašnika.'1)
27. Sv. Peter v Komendi. Janežič Jožef, od 8. maja 1780 župnik pri sv. Andraži nad Polzelo. L. 1797 odpovedal so je in odšol v svoj rojstni kraj, kjer je umrl.6)
Stebo Andrej, nekaj časa duhovni pomočnik pri sv. Ksaverji na Stražah, prišel jo od tam za kapolana v Černo na Koroškem, potem v Šent-Mihel v Junski dolini, lota 1741 pa v Ljuče na slov. Šta-
') in a) Catkalogus I). D. Paroohoruin et Cooperatorum. 8) in 4) Zapisnik ordinacij Lav. škofije. B) J. Orožen, IV., a., 203.
jarskem, kjer je služboval do 1753. Takrat je odšel na Rečico. Leta 1728 in 1729 je bil subsidiarij v Trbovljah.1)
Zadorgal Matija, roj. 1. febr. 1778, posvečen 10. sept. 1807, kapelanoval je od 8. maja 1812 do 15. nov. 1813 v Ljutomeru, 1822 pa pri sv. Marku niže Ptuja. L. 1824 jo zaradi bolehnosti šel v pokoj in je bival do 1835 pri dominikanih v Gradci, potem pa v Strasgangu. L. 1843 se je presolil v Maria-Trost pri Gradci, kjer je 69 let star umrl 11. aprila 1857.2)
28. Sv. Peter pri Novemmestu.
Grivic Lovro, roj. 1. avgusta 1730, posvečen 23. sept. 1758 „ad tit. mensao Illustrissimi Dni do Gerletschitsch, Colonelli in Croacia", kapelanoval jo od febr. do oktobra 1704 pri sv. Juriji na Ščavnici, potem do oktobra 1765 pri sv. Križi na Murskem polji. 1766 in 1767 jo služil kot kapelan pri svetem Miklavži v Ljutomerskih goricah, od koder se je meseca maja 1768 preselil k Veliki nedelji. L. 1770. je postal vikarij pri sv. Tomaži tor jo služboval ondi 11 let. Dno 11. avg. 1781 bil je imenovan župnikom v Središči, kjer mu jo Jožefova doba z raznimi
>) J. Orožen, II., b., 105. ') Šematizmi Sok. škofije.
naredbami provzročila mnogo sitnob. Umrl jo o.jan. 1802 ob 722 popoludne.1)
29.	Podzemelj.
Jaklevič Janez, roj. 16. jun. 1778, posv. 4. nov. 1803, kapelanoval je na Muti 1 leto, na Ptujski gori 2 meseca, na Hajdinu 6 mesecev, potem je bil 11/3 leta provizor na Hajdinu. Dne 2. maja 1809 je postal kurat pri D. Mariji v Puščavi, a že 3. sept. 1810 je odšel kot župnik v Remšnik. Tukaj je služboval do 25. okt. 1820, potem pa jo šel župnikovat v Brezje. O tod je 1. aprila 1842 odšel k sv. Martinu pod Vurbergoin, kjer je služil do 4. novembra 1848. Takrat je stopil v pokoj in je živel večjidel v Selnici, kjer je tudi umrl.2)
30.	Polhov Gradec.
Constantin Jožef, „alumnus" in duhovni pomočnik v Gornjem gradu 1775—1777, kapelan na Vranskem 1777, vikarij naBizeljskem 1779—1781, župnik in komisar v Pilštanji 1781 in 1782 in župnik v Ljučah 1783—1802. Potem sejo župniji odpovedal in je odšel v svoj rojstni kraj.3)
') Kronika Središka—rokopis.
') J. Orožen, 1, 71, 132, 13« in 424.
a) J. Orožen, VI., 88.	(Dalje prih.)
Rifenberga, ter predlaga stoloravnateljein 6. g. KI. Pristaši njihovi, ki so bili skoraj gotovo najeti, pritrdili so temu glasno iu euoglasuo, med tem ko drugi pri oddaljenih mizah še vedeli niso, kaj se godi, bližnji pa so temu predlogu ugovarjali, češ, mi ne potrebujemo stoloravnatolja, saj je prosta zabava.
Nato začne govoriti gosp. Kr. Najprej je začel udrihati po Nemcih, ki so v Konstanci sežgali Husa. Taka je nemška gostoljubnost iu k tem Nemcem hodijo cecilijanci na zborovanje. (Cikal je na dva gospoda duhovna goriška, ki sta bila šla letos k občnemu zboru cecilijanskem v Konstanc.) čuda, da sta se še živa vrnila od Nemcev. Vsa nemška darežljivost in gostoljubnost je sumljiva. Timeo Danaos. Kaj nam obljubujejo cecilijanci? Samo pri tihih mašah smemo še peti slovenski ... Na Ogerskem imajo že v nekih krajih madjarsko liturgijo, zakaj tudi ne Slovenci slovenske! Nasproti takim neprimernim napadom je zginila potrpežljivost cecilijancev, ki so se do sedaj iz ozirov ua gospoda govornika pasivno in mirno vedli. Vprašamo, v kterem društvu bi si društveniki dali tako v obraz pljuvati? Sami Dornberški pevci niso mogli poslušati govora iu začnejo popevati. Nasprotniki temu ugovarjajo, cecilijanci odgovarjajo ... Ko gospod govornik vidi, da je vsa duhovščina, pevci in učitelji, sploh vse razun najetih kričačev mu nasprotno, — umolkne. Pozneje gre še k nekaterim mizam pobirat doneske za društvo sv. Cirila in Metoda in ti »nemški" cecilijanci so mu radi darovali. Prosta zabava se je med lepim petjem brez nadaljne nezgode vršila in izvršila. Tak je bil v resnici shod v Dornbergu dne 15. sept. Svet pa naj sedaj sodi! Gotovo ni gostoljubno, povabiti goste »na svoje in cele občine radost", potem jih pa javno osramotiti. Kdor je proti latinščini, naj pove svoje razloge mimo in v domačem jeziku, ne pa polovico latinski. Kdor očita cecilijancem, da hodijo moledovat za nemško gostoljubnost, mora sam pokazati slovansko gostoljubnost nasproti svojim gostom. Po vsem moremo sklepati, da je gospod hotel društvo speljati na led in osramotiti, ker nekaj dni prej se je vpisal, da je smel govoriti, potem pa zopet izstopil. Zastopniki novoslovenskega bogoslužja nam obetajo, da bo ves narod prešinil nov krščansk duh razumnosti, pobožnosti in gorečnosti. Pri Dorn-berškem shodu smo videli preporod novega krščanskega duha. Sapienti sat!
Borodinov.
Iz Savinjske doline, 28. sept. Prelepa in povsod, kjer Slovenci žive, posnemanja vredna slovesnost se je 26. t. m. v Gornjemgradu vršila. Jeduajst čast. gospodov duhovnov z dvema gospodoma bogoslov-cema iz dekanije zbralo se je namreč v ta dan krog svojega ljubega duhovnega očeta, zaradi priljudnosti in gostoljubnosti povsod znanega preč. g. dekana, da bi se 251etni spomin Slomškove smrti tudi v cerkvi dostojno obhajal. Ob 10. uri dopoludne se je slovesnost z mrtvaškimi opravili pričela; potem je preč. gosp. dekan ob obilni asistenciji mrtvaško sv. mašo služil. Tudi vernega ljudstva je bilo veliko navzočega. Po dokončanem sv. opravilu pa je bil obed pri preč. g. dekanu. Omeniti mi je še njegove prekrasne napitnice, ki se je blizo tako-le glasila: „Knezovladika Anton Martin Slomšek že 25 let v zemlji počiva, a njegov spomin še v srci vsakega rodoljuba živi. Kako rado ljudstvo še sedaj prebira njegove spise, pred vsem njegove pastirske liste, pri kterih so pobožni poslušalci mnogokrat glasno jokali! Duhovni bratje! Skušajmo biti Slomškovi nasledniki v njegovej ljubezni do cerkve, dežele in domovine! Skažimo mu pa svojo hvaležnost za preobilni njegov trud posebno še s tem, da za obilno naročevanje na »Slomškove zbrane spise" po svojej moči skrbimo. Slava in večen spomin toraj rajnemu Antonu Martinu Slomšku!" Kes, prisrčne, očetovske besede, ki so pričujoče globoko ganile! Pred svojim odhodom se je vsa častita družba v 25letni spomin Slomškove smrti dala še fotografovati.
Domače novice.
(Javna tombola.) Nedelja je blizo, in blizo toraj javna tombola. Ako bo vreme ugodno, upati je tudi ugodnega vspeha. Slavno občinstvo bo z ozirom na dobrodelni namen gotovo rado in obilno segalo po tablicah. Ker bo že ob 2. uri popoludne začela svi-rati vojaška godba domačega polka, ktero je gosp.
polkovnik brezplačno dovoliti blagovolil, in bo po g. G v a j c u postavljen obširen oder za one, ki bodo želeli sede biti navzoči, upati je prav živahne zabave, ktero bo pa povzdignila zlasti zavest, da se vrši podjetje na korist bolnim in onemoglim. Kdor more, naj dela za dobri namen. Tablice se dobivajo po vseh trafikah, loterijskih uradih iu mnogih proda-jalnicah. V nedeljo 2. oktobra se pa dobivajo tablice od 9. ure zjutraj do 3. ure popoludne pri odru na Kongresnem trgu. Tablica veljii 20 kr.
(Razpisana) je služba sekuudarija na medicinskem oddelku deželne bolnišnice v Ljubljani; plača letnih 400 gl. in 150 gl. doklade za poslovanje v blaznici, poleg tega prosto stanovanje, svečava in kurjava. Prošnje ravnateljstvu deželnih dobrodelnih zavodov do konca oktobra t. 1.
(Novi pošti) otvorili ste se danes v Leskovci pri Krškem in v Št. Petru pri Rudolfovem.
(Novo postajališče) za osebe in prtljago otvori se jutri v Žerovnici med Javornikom in Lescami.
(Razpisani) ste učiteljski službi: Na trorazred-nici v Zagorji tretja učiteljska služba; plače 400 goldinarjev in stanovanje. Prošnje do 14. oktobra c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Litiji. — Druga učiteljska služba na dvorazrednici v K o š a n i; plače 400 gold. Prošnje do 15. oktobra c. kr. okr. šolskemu svetu v Postojini.
(Nemško - liberalni listi) toliko hujskajo proti koroškemu škofu g. dr. K a h n u zaradi jezuitov na Koroškem, da že preseda celo državni gosposki, ki je iz tega vzroka »Mariborčanko" od srede zaplenila.
(Neinški »šulverein") ima v nedeljo, 9. oktobra, v Mariboru zbor vseh svojih podružuic na Malem Štajarji.
(Umrla) sta v Lavantinski škofiji č. gosp. Pr. Bezjak, kn. šk. duh. svetovalec in župnik pri sv. Marku nižje Ptuja, in č. g. Fr. Roškar, kapelan v Zavrčah.
(Diumista) za mesečno plačo 30 gld. išče c. k. okrajna sodnija v Marenbergu na Štajarskem. Zahteva se znauje slovenskega in nemškega jezika. Prošnje do 15. oktobra omenjeni sodniji.
(Roparica) napadla je te dni dvanajstletno Marijo Vitan iz Cmureškega okraja v nekem gozdu ter ji je pobrala obleko. Sum leti na neko Ano Bratkovič Iz Koronga na Ogerskem, ktera se je že več časa okoli Radgone in Cmureka potikala.
(Ormož) 27. septembra: Tako slabega somnja že leta in leta nismo imeli, kakor je bil poslednji somenj sv. Matevža. Komaj 300 komadov goveje živine nalezlo se je skupaj in še tiste ste kljubu nizkim cenam dobri dve tretjini neprodani ostali. Tudi sadju je cena zelo padla. Za štartin ne dobiva se več nego 8, k večjemu 9 gold. Kljubu temu odpeljali so ga tujci do sedaj iz našega kraja 54 vagonov.
(Trboveljsko razstavo) ogledal si je v ponedeljek Nj. eks. mil. knezoškof Lavantinski, Jakob Maksimilijan, v torek pa Nj. eks. c. kr. namestnik baron K ii b e c k iz Gradca.
(Bralno društvo) ustanovilo se je pri sv. Jurji na Ščavnici dne 25. septembra t. I. Predsednikom si je izvolilo znanega korenjaka g. Jern. K oš ar j a. Društvo šteje do sedaj 54 domačih udov.
(Izvoz sadja) preko Maribora po Pusterški dolini v južno Nemčijo je letos v resnici velikansk. Jabolk gre kar po cela vrsta voz. Sto meterskih centov jih je poln voz in veljajo 400 do 450 gl.
(Obrednik za Bosno in Hercegovino) je izšel. Sestavila sta ta novi diecezanski ritual za cerkveno pokrajino bosansko-hercegovinsko nadškof Vrhbo-sanski dr. Josip Stadler in kanonik dr. Andrej Jagatic; glasbeni del pa je vredil dr. Fr. F r a i d 1, vseučiliški profesor v Gradci. Pregledali in potrdili so ga tudi školje Marijan Markovič, Paskal Buconjič in Matej Vodopič. Zraven Vrhbosanske cerkvene provincije bode ta obrednik tudi ukazan v Dubrovniški škofiji; v Zadarski in Šibeniški pa ga bodo rabili tako dolgo, dokler ne sestavijo lastnega. Tiskan je ta ritual v trojnem formatu: v najmaujšem (strani 368, stane vezan v chagrin z zlatorezom 1 gld. 70 kr.), v srednjem (strani 784, veljii, enako prejšnjemu vezan, 3 gld.) in v največem (podoben misalu), ki je pa še-le v delu.
Telegrami.
Budimpešta, 28. sept. V skupnem mini-storskem posvetovanji sc je sklenilo, da bodo
delegacijo sklicane v dan 20. oktobra na Dunaji.
Zadar, 29. sept. Angleško brodovje priplulo je včeraj popoludno ob 4. uri v Kotor. Admiralna ladija »Aleksandra" pozdravila je avstrijsko zastavo, ki jo visela na trdnjavi. Zadnja jo odzdravila.
Metz, 20. sept. Kazenska kamora deželnega sodišča obsodila jo Schnaobele-ja ml. na tri tcdno zapora iu na globo 20 mark. Zatoženec jo rokol pri zaslišanji, da zelo obžaluje to, kar je storil.
Belgrad, 29. sopt. Volitvo v skupščino vršile so so danes v najlepšem rodu. Dosedaj znan jo izid volitev v 120 okrajih. Vsi izvoljeni so pristaši združene vladno stranke, izimši pet ali šost poslancev, ki no pripadajo nobeni stranki. Nobeden izmed izvoljenih ni pristaš Garašaninov. V šestih okrajih je volitev ustavljena, v dveh ali treh okrajih treba je nove volitve. Belgradski kandidatjo dobili so po 1350 glasov. 0 izidu volitev v tridesetih okrajih šo niso došla poročila.
Tuj e i.
28. sor tembra.
Pri Mali&u: L. Angelt, cenilni komisar, z Dunaja. — Kiis in Bock, trgovca, z Dunaja. — J. Oschinbakl, trgovec, iz Prage. — M. Losar, trgovec, iz Budimpešte. — II. Krainer, trgovec, iz Inomosta. — II. Jerzabek, zasebnica, iz Dunajskega novega mes a. — K. Gabler, tovarnar, iz Linea. — C. Busch, trgovec, s Štajarskega. — J. VVagula, tovarnar, iz Gradca. — E. Printz, inženir, iz Pulja.
Pri Slonu: V. Palk, trgovec, iz Berolina. — J. Gala, tovarnar, z Dunaja. — J. Pototsohnig, načelnik postaji, iz Dolenjega Avstrijskega. — P. Lohnert, deželne sodnijo sovetnik, iz Štira. — Dr. 0. Krones, profesor, iz Gradca. — A. Ituderor, trgovec, iz Gradca. — VVeselinovic, Skorič, Radukovič, Spučič, Lazarovic, Simič, dijaki, iz Slavonijo. — A. Cziharz, trgovec, iz Karlovca. — Stanko Pruss, katobet, iz Ptuja. — F. Stajor, bilježnik, iz Metlike. — K. Schollmayor, nadlogar, iz Šneperka.
—	J. Sobollmayer, dijak, iz Ljubljano. — J. Konte, zasebnik, z vnukoma, iz Tridcnta.
Pri Bavarskem dvoru: Lesehitz in Lakncr, kupče-valca, iz Nemčije. — A. Prcchtl, zasebnik, iz Gradca. — Maierle, Stampl, trgovca, iz Kočevja. — J. Touhart, uradnik, z družino, iz Ljubljano.
Pri Južnem kolodvoru: P. Sandani, policijski nad-komisar, z Dunaja. — J. \Vagenpfeil, zasebnik, s sinom, iz Celovca. — Nauka, llič, Dankovič in Novič, dijaki, iz Belega-grada.
Pri Avstrijskem caru: A. Olifaič, zasebnik, iz Boljaka.
—	A. Bimler, zasebnik, s sinom, iz Maribora. — J. Ušoničnik, abiturijent, iz Poljan.
Vremensko »poročilo.
g* čas Stanje S g --Veter Vreme Je«* |
zrakomera toplomera	J2 w
opazovanja T mm ^'colzijn	S g
17. u. zjut.l 725 27 +""9"S	si. v/.Il oblaeno
29. 2. u. pop. 723 87 +17 2	sr. jzap. „ ^ !u
9. u. zvee. 725 92 +116	si. zap. dež ae/'
Zjutraj dož, potem dež; opoludno so je prikazoval nekoliko solnce od 5. uro sel je močno dož, zvečer so jo bliskalo na jugu. Srednja temperatura 12-9° C., za 0 9° pod noralom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 30. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 10	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	82	„ 30	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„ 25	„
Papirna ronta, davka prosta......96	„ 15	„
Akcije avstr.-ogersko banko ............880	„ —	„
Kreditne akcijo ....................282	„ 90	„
London.............125	„ 75	„
Srebro ..........................—	„ —	„
Francoski napoleond....................9	„ 941/« „
Cesarski cekini......................5	„ 94	„
Nemške marko...........61	„ SOVj,,
8, 14893.	NaZnanj|a
Zaradi oddaje zalaganja mestno občine Ljubljanske s šuto tekom let 1888, 1889 in 1890 vršila se bodo
dnč O. oktobra t. 1. ob lO. url dopoludne
ustna in pismena dražba, h kateri so povabljeni podjetniki z opomnjo, da so dotični pogoji in cene v pisarni mestnega stavbinskega urada ob navadnih uradnih urah vsakemu na razpolaganje.	(i)
Mestni magistrat Ljubljanski
28. dan septembra 1887.