LETO XVL, ŠTEV. 222 LJUBLJENI, PETEK, S3. SEPTEMBRI 1958 Cena 10 SLOVENSKI Izdaja tn tiska časoplsno-založaiSko podjetje Slov. poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/11., telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. r. 60-KB-5-Z-367 - Mesečna na- ročnina 200 din X. ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN Hačeiek splošne razprave Ameriški zunanji minister napoveduje nov načrt za rešitev nemškega vprašanja v okvira evropske varnosti — Izvolitev predsednikov sedmih odborov — Jugoslovanska delegacija glasovala proži odlaganju razpra ve o sprejemu LR Kitajske — Generalni ~ odbor ne bo priporočil skupščini razprave o vprašanju Cipra NEW YORK, 22. sept. (Tanjug). Pod predsedstvom novo izvoljenega predsednika Generalne skupščine OZN čilskega predstavnika Josea Maze se je danes začela splošna razprava v Generalni skupščini. Prvi je govoril voditelj brazilske delegacije De Freitas, ki je izjavil, da je brazilska vlada pripravljena sprejeti ujetnike iz korenjske vojne, ki so pod nadzorstvom indijskih oblasti, pod pogojem, da izjavijo ti ujetniki, da so pripravljeni živeti v Braziliji. De Freitas je tudi dejal, da na svetu ne bo nikdar ravnotežja, če se ne zagotovi varnost Evrope. Poudaril je, da to zahteva rešitev vprašanja nemške združitve, ter dodal. da je treba dati Nemčiji njen delež odgovornosti za vzdrževanje miru. »Vzdrževanje sedanje razdelitve Nemčije lahko samo škodi gospodarski in politični ustalitvi Evrope. Takšen položaj bi bil lahko nevaren za razvoj nemirov.« Sef brazilske delegacije je na koncu izrazil prepričanje, da bi združitev Nemčije skupaj z razumnim načrtom za svetovno razorožitev, ki bi zajela velesile, lahko samo zatrla agresivni duh, ki morda še vedno tli v Nemčiji. Takoj za brazilskim delegatom je govoril ameriški zunanji minister Dulles. »Zahodne velesile so pripravljene predlagati splošni načrt za evropsko varnost, ki bo Sovjet- Kcia Popovič ski zvezi nudil nova zagotovila,« je izjavil Dulles v svojem govoru ter pozval Sovjetsko zvezo, njj izkoristi priložnost in naj ne odkloni načrta zahodnih velesil za združitev Nemčije v okviru evropske varnosti, ki ga bodo zahodne velesile predlagale na konferenci zunanjih ministrov oktobra v Ženevi. »Ce bo ženevski duh še živel, bo to koristilo vsemu svetu. Ce ženevska konferenca ni samo medigra, potem pomeni začetek novega obdobja miroljubnih sprememb, je dodal ameriški zunanji minister. »Predlog predsednika Eisenhowerja o letalskem nadzorovanju, bi moral odpreti pot še drugim ukrepom za nadzorstvom in razorožitev,« je izjavil Dulles in dodal, da se ZDA ne želijo -omejiti samo na nadzorstvo z zraka. Ameriški zunanji minister je MEDNARODNI MOŠTVENI Šahovski turnir Hietzing I. in Zagreb premagana Portorož, 22. sept. (Od našega posebnega dopisnika). Nervoza, remiji, prekinjene partije — vse to je bilo značilno za prvo kolo v finalu. Čeprav bo od 60 moštev kar 38 nagrajenih (od 35000 do 2000 dinarjev, je vsak rezultat lahko odločilen, saj so si doslej zagotovili nagrade samo zmagovalci vseh podskupin v predtekmovanju. medtem ko dobe drugoplasirani samo tri nagrade, tretjepla-siranj dve in četrtoplasirani samo eno. V boju od prvega do četrtega mesta je danes za presenečenje poskrbel NŠK I. z zmago nad favoritom Hietzingom I., z enakim rezultatom 2.5:1.5 pa je Partizan (Beograd) premagal Zagrebčane. Rezultati v finalu: A skupina: 2. podskupina: Mladost (Zagreb) — Borac (Novi Sad) 3,5:0.5, Branik (Maribor) — LŠK I. 1:3. 3. podskupina: Maribor — Metalac (Kraljevo) 2:2. Železničar (Beogrd) — Poèta (Ljubljana) 2:2 (Germek je r=*n z ral s Karaklajičpmi. 4. podskupina: Zvezđara I (Beograd) — Hietzing II. 1:3. NŠK II. — LUSK O’vmpija I. 2:2. v Danes se je začel v Piranu kongres jugoslovanskih problemistov z okoli 40 udeleženci iz vseh naših republik. Med njimi je tudi svetovni prvak v problemskem šahu 1/n.g. Milan Petrovič iz Zagreba. F. B. poudaril, da je zelo zadovoljen z rezultati ženevske konference o atomski energiji, istočasno pa s stališčem, ki ga je imela Sovjetska zveza. Sporočil je, da bodo ZDA predlagale, naj bi bila podobna konferenca čez tri leta ali pa še prej. Ko je govoril o Kitajski je Dulles poudaril, da so se izognili splošni vojni v zvezi s For-mozo po zaslugi energičnega stališča ZDA. Poudaril je tudi, da se lahko vsi Kitajci, ki živijo v ZDA. svobodno vrnejo v svojo domovino, če želijo. »ZDA so mnenja, je dejal Dulles, da se je treba na sedanjem zasedanju Generalne skupščine »Odnosom naflepše vtissr Msndes-Francsa pred Tiskovna konferenca odhodom iz Jugoslavije BEOGRAD, 22. sept. Bivši predsednik francoske vlade g. Mendés-France je v sredo odpotoval z letalom v Pariz. Pred odhodom je imel v francoskem veleposlaništvu tiskovno konferenco, na kateri je govori! o svoli vtisih iz Jugoslavije, dotakni! pa se je tudi vprašanja odnosov med Jugoslavijo in Francijo. »Močno občudujem predsednika Tita, ki ima pri francoskem ljudstvu velik ugled, je med drugim izjaviti Mendes-France. V Franc:','! ».»mo pozabili njegovih naporov med vojno in po njej. Mendes-France je izrazil mnenje, da je jugo-slovansko-francosko sodelovanje 'lahko in mora bici plodno na vseh področjih. »Ne vi d,m nesenega vprašanja«, je de jal, v katerem bi si jugoslovanska in francoska staKšča nasprotovala. G. Mendes-France je izrazil tudi posebno zadovoljstvo, ker se je sestal s predsednikom Titom. »Obisk je bil zame zelo poučen in s seboj odnašam najboljše vtise.« Ob koncu je Mendes-France vnovič poudaril, da je njegov obisk v Jugoslaviji o-pravičii vsa pričakovanja in da je zelo zadovoljen z vsem, kar je videl in slišal. V Jugoslaviji načelno sporazumeti o sklicanju konference, ki bo njena naloga proučiti revizijo Ustanovne listine OZN.« Ameriški zunanji minister je tudi izrazil upanje, da bodo na sedanjem zasedanju OZN sprejete države, ki so prosile za članstvo v OZN. Na predvčerajšnjem dopoldanskem zasedanju je Generalna skupščina izvolila predsednike sedmih odborov. Za predsednika političnega odbora je bil soglas-n oizvoljen novozelandski predstavnik Leslie Monroe. Posebni politični odbor je izvolil za predsednika siamskega zunanjega ministra princa Vajtajakona. Predsednik Haitija Ernest Chauvet je bil soglasno izvoljen za predsednika odbora za gospodarska in finančna vprašanja. egiptovski delegat Omar Lufti pa prav tako soglasno za predsednika odbora za družbena. humanitarna in kulturna vprašanja. Za predsednika skrbniškega odbora je bil soglasno izvoljen mehiški predstavnik Luciano Jouhlanc-Ftivas. Norveški delegat Hans Engen je bil izvoljen za predsednika odbora za upravo in proračun, poljski predstavnik Manfred Laths pa prav tako soglasno za predsednika pravnega odbora. Na prvi seji je Generalna skupščina zavrnila resolucijo, ki jo je predložil sovjetski predstavnik Molotov, naj bi predstavniki LF. Kitajske predstavlja1! Kitajsko v vseh organih OZN, z 42 proti 12 glasovom. Večina delegacij je podprla predlog ZDA, da še »ni dozore! čas, da bi se tako pomembno vprašanje moglo rešiti«. Sef jugoslovanske delegacije Koča Popovič, ki je sodeloval v razpravi, je dejal, da vprašanja predstavništva Lit Kitajske ni mogoče več odlagati, ker je to nasprotno temeljnim načelom OZN in ker takšno zavlačevanj- predstavlja resno oviro, ki onemogoča Združenim narodom, da bi odigrali svojo vlogo. Pozitivne spremembe, do katerih je prišlo v mednarodnem življenj« še posebej zahtevajo rešitev vprašanj kitajskega zastopništva v OZN. Zaradi tega je Jugoslavija tudi glasovala proti temu, da bi se vprašanje sprejema Kitajske v OZN znova odložilo. Predvčerajšnjim popoldne pa so se diplomati najbolj zanimali za delo generalnega odbora skupščine, ki se je posvetoval o dnevnem redu X. zasedanja. V pol ure je generalni odbor sprejel brez večjih razprav 57 točk dnevnega reda, medtem ko so o 58. točki, o vprašanju Cipra, razpravljali več kot 2 uri in pol. Odbor se je na koncu odločil, da Generalni skupščini ne bo priporočil razpravljanje o tem vprašanju. To je prvič, odkar obstajajo Združeni narodi, da generalni odbor ni podprl zahteve neke članice za vključitev določenega problema v dnevni red. Grška delegacija pa ima pravico sama zahtevati razpravo o Cipru na plenarnem zasedanju Generalne skupščine brez pri-ročila generalnega odbora. Čemej izročil poverilnice Rim, 22. sept. (Tanjug). — Predsednik italijanske republike Gronchi je sprejel novega veleposlanika FLRJ v Rimu dr. Darka Čeri-■»ja, ki mu je izročil svoje poverilnice. Po izročitvi poverilnic se je predsednik Gronchi dlje časa pogovarjal z veleposlanikom Černejem. Končan |e prvi zobozdravstvenih LJUBLJANA, 22. sept.^ Po petih dneh plodnega -dela je bil danes popoldne zaključen I. kongres zobozdravstvenih delavcev Jugoslavije. Zaključne besede je imel predsednik kongresnega pripravljalnega odbora docent dr. Lojze Brenčič. V kratkih besedah je orisal uspehe kongresa in se zahvalili predavateljem, ki so znamo prispevali k plodnemu delu kongresa. Posebej je še izrekel zahvalo tujim strokovnjakom, ki so se odzvali vabilu in pri- Vremenska napoved za petek: Toplo, sončno vreme z nekoliko povečano oblačnostjo v popoldanskih urah. Temperatura ponoči med 5 in 8. na Primorskem okoli 15. najvižje dnevne med 18 in 22 uto- -, r 71‘ntraJ in dopoldne v nižinah megla. tseograd, 22. sept. (Tanjug). Kitajsaa sindikalna delegacija, ki jo vodi Li-Ning-I, je bila danes dopoldne na Avali, kjer Je položila venec na grob Neznanega junaka. Delegacija je dopoldne obiskala tudi center za rehabilitacijo invalidov In Zvezni zavod za socialno zavarovanje. Na sliki: podpredsednik delegacije Li-Ning-I v razgovoru z njuro Salajem, ob obiska kitajske delegacije na glavnem odboru Zveze sindikatov Jugoslavije, sostvovali kongresu ter s svojimi predavanji prispevali k strokovnemu izpopolnjevanju naših zobozdravstvenih delavcev. Prav tako je dr. Brenčič izrekel posebno zahvalo tudi stomatološki kliniki v Ljubljani, ki je razen druge pomoči dalla tudi največje število predavateljev. Po zaključnih besedah dr. Brenčiča je bil predvajan ozko me-tražni film, ki je prikazal petdnevno* delo kongresa. Teme predavanj, ki so se vrstile skazi štiri dni, so bile z vseh področij zobozdravstvene službe. Predavali so tuji in domači stomatologi, dentisti in zobni tehniki. Od domačih strokovnjakov so med drugimi predavali prof. dr. Jože Rant, docent dr. Lojze Brenčič, docent dr. Branko Palčič, asistent dr. Vera Lenart, asistent dr. med. dent. Rajko Sede;, vsi iz Ljubljane, nadalje docent dr. Miroslav Suvin in docent dr. Juraj Kaliay iz Zagreba, dentist Milič Djordjevič iz Beograda. Od tujih strokovn jakov med drugimi tudi .prof. dr. A. K napo wo st iz Tübingens, dr. Walter Drum iz Berlina, prof. dr. Richard Trauner iz Gradza, prof. dr. Pierre Cemea iz Pariza, nadailje razni strokovnjaki stomatologi iz Düs-seldorfa, Schegeda, Frankfurta ob Metni, iz Češkoslovaške, Madžarske in Turčije. Vsa predavanja so Ma spremljana s strokovnimi filmi. Predavatelji so pre- Sovjetski pomorščaki na Reki Reka, 22. sept. (Tanjug). Reko je danes obiskala sovjetska delegacija pomorcev in ladjedel-ničarjev, ki jo vodi namestnik ministra za ladjedelništvo Andrej Mihajlovič Redkin. Sovjetske goste je sprejel predsednik ljudskega odbora Reke Edo Jardas. Dopoldne si je delegacija ogledala reško ladjedelnico, opoldne pa so bili gosti na kosilu, ki ga je priredil predsednik okrajnega ljudskega odbora. Popoldne so si gosti ogledali tudi ladjedelnico v Kraljevici, v soboto pa bodo obiskali Pulj in si ogledali ladjedelnico Uljanik. ^cgied z aitala na Buenos Aires P0 PERONOVEM ODSTOPU Popolna zmaga upornikov Voditelj upornikov postal predsednik, poveljnik uporniške mornarice pa podpredsednik nove vlade — Sli bo nova vlada dovolila Peronu, da zapusti deželo? — Izpust vseh Peronovih poiitičnih nasprotnikov iz zaporovo — Preimenovanje mest in ulic — Razpust obeh domov parlamenta BUENOS AIRES, 22. sept. (AFP). Pozno penoči je vojaška junta objavila sporočilo, da so se pogajanja med njo in poveljstvom upornikov končala z naslednjim sporazumom: Prvič, ostavka predsednika Perona in njegove vlade je sprejeta, in drugič, voditelj upornikov general Edourado Lonardi bo od 22. septembra dalje šef začasne vlade. Poveljnik uporniške flote Isaac Rojas je bil imenovan za podpredsednika začasne —ge riti nsk e vlade. Zvedelo se je, da je bil izpuščen iz zapora upokojeni general Carlos Velasco, predsednik krščanske delavske stranke, ki so ga aretirali 16. kongres delavcev Jeli od Zveze zobozdravstvenih delavcev Jugoslavije diplome, kot priznanje za njihove plodne prispevke. Nedvomno je, da je I. kongres zobozdravstvenih delavcev Jugoslavie eden najbolj uspelih kongresov te vrste, saj so prvič v zgodovini zobozdravstvene službe Jugoslavije sodelovali strokovnjaki iz vseh področij zobozdravstva — stomatologi, dentisti ni zobni tehniki. Bled, 22. sept. Včeraj in danes je na Bledu zasedala mešana jugoslovansko-italijanska komisija, ki je bila imenovana s strani jugoslovanske in italijanske vlade na podlagi videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu med obema državama. Z videmskim sporazumom, ki je bil podpisan 20. avgusta, je bilo med drugim določeno, da se imenuje stalna mešana komisija, ki se mora šetati v roku enega meseca po podpisu sporazuma, da bi reševala konkretna tehnična vprašanja, ki se pojavljajo pri izvajanju tega sporazuma, in pa tista vprašanja, ki so v sporazumu določena, da jih bo reševala ta komisija. V komisijo sta imenovali obe vladi vsaka po tri člane, sodelujejo pa tudi strokovnjaki. Kot stalni mesti, kjer se mora komisija sestajati, sta določeni Videm in Ljubljana. Prvi sestanek komisije je pričel včeraj v Ljubljani, od koder se je komisija preselila na Bled, kjer je zasedala včeraj in danes v hotelu »Toplice«. Jugoslovansko delegacijo vodi Svetomir Tomič, italijansko pa dr. Oberto Fabbiani. Komisija mora vsa vprašanja reševati sporazumno, vprašanja pa, o katerih se ne more sporazumeti, mora predložiti svojima vladama v nadaljnje reševanje. Komisija je na Bledu razpravljala o več tehničnih vprašanjih, kot o valuti in blagu, ki se ga lahko prenaša čez mejo, o carinskih Dredoisih ter o menjalnicah. Poleg teh vprašanj bo komisijo načela še vrsto drugih. septembra. Izpuščen je bil tudi general Benjamin Menendez, ki je vodil upor 28. septembra 1851. Paragvajsko veleposlaništvo v Buenos Airesu je sporočilo, da so se v poslopju veleposlaništva skrili bivši minister za zd"rvsivo R-ul B»'”aco :a. ce -nistični poslanec Manuel Arias in še štiri osebe. Argentinska socialistična stran ka je pozvala socialiste, ki so v emigraciji, naj se vrnejo v Argentino, da bi nadaljevali politični boj. Bivši argentinski predsednik Juan Peron je še vedno na paragvajski topovnjači, ki je zasidrana v zalivu Buenos Airesa. Uradni krogi sporočajo, da je paragvajski veleposlanik v Buenos Airesu Juan Shave obvestil novo argentinsko zunanje ministrstvo, da Paragvaj uradno nudi politično zatočišče bivšemu predsedniku Peronu in je uradno zahteval zagotovila novih oblasti, da lahko paragvajska topovnjača izpluje iz pristanišča. Izjavljajo, da je vojaška kot določanje suhozemnih in pomorskih zvez med pristanišči in kraji na področju videmskega sporazuma, dalje o motornem prometu itd. Komisija dela v medsebojnem sporazumu z namenom, da reši čim več konkretnih tehničnih vprašanj, ki so se pojavila pri izvajanju sporazuma na terenu. Komisija bo verjetno nocoj zaključila delo. O delu bo izdano posebno uradne poročilo. B. Trst, 22. sept. (Po telefonu). Sinoči je preiskovalni sodnik vložil v pisarni porotnega sodišča v Vidmu obtožnico proti 50 protifašističnim borcem Briško-beneškega odreda, ki so se na področju Beneške Slovenije borili proti nacifaši-stom. Prvotno je bilo obtoženih 57 oseb. Sedem obtožencev pa je preiskovalni sodnik oprostil, nekatere, ker so umrli. druge pa zaradi amnestije. Kdaj se bo začel proces, je odvisno od odločitve sodišča v Vidmu, verjetno pa je, da bo pred porotnim sodiščem v Vidmu. V tržaških naprednih krogih poudarjajo, da proces ni naperjen samo proti protifaši-stom Briško-beneškega odreda, temveč da bodo s tem procesom skušali ponovno postaviti na zatožno klop vse italijansko odporniško gibanje. Pripravljen je zato, da udari po junta to zahtevo že sprejela, da pa čakajo odločitve nove vlade. Lonardi bo odločil, ali naj pride bivši predsednik pred sodišče kot to zahtevajo uporniki, ali pa naj prizna pravico azila, ki velja v Južni Ameriki in po kateri se lahko politični begunci zatečejo v tuja veleposlaništva, od koder lahko kasneje odpotujejo v tujino. V zvezi s tem je paragvajski kontraadmiral Fatino, poveljnik paragvajske mornarice, izrazil prepričanje, da argentinske oblasti ne bodo ovirale odhoda topovnjače, na kateri je bivši predsednik Peron. V vseh argentinskih pokrajinah so nove oblasti odprle zapore, v katerih so bili bivši Peronovi politični -nasprotniki. Med osvobojenimi je tudi kontraadmiral Olivieri, bivši mornariški minister in bivši poveljnik mornarice general Calderon. Mesto na čilski meji, ki se je imenovalo Eva Feron, kakor tudi provinca Eva Peron, je dobilo ime Las Juevas, oziroma La Pampa. Občina mesta Mar de1 Plata je odločila, da bodo dobila stara imena vse ulice, ki >o bile za časa Peronove vlade preimenovane. Vojaško poveljstvo v pokrajini Santiago del Estero je ukazalo, naj se zaprejo vsi sedeži političnih organizacij in sindikatov. Začasni predsednik Argentine Eduardo Lonardi je danes objavil dekret, s katerim sta razpuščena oba domova argentinskega parlamenta. Predstavniki belgijskih socialistov v Zagrebu Zagreb, 22. sept. (Tanjug). — Delegacija 22 sekretarjev krajevnih organizacij socialistične stranke Belgije je danes obiskala predsednika zagrebškega ljudskega odbora Vječeslava Holjevca. Delegacija je obiskala tudi več zagrebških tovarn. borcih italijanskega demokratičnega gibanja, ki so postavili temelje današnji ’taUji, Iti bi morala biti demokratična. Nadalje poudarjajo v teh krogih, da proces odgovarja hujskaškim silam Italije, ki si ne žele pomirjenja, temveč bi hotele nadaljevati politiko pred oktobrskim sporazumom in pred ženevsko konferenco. To je odgovor tistih krogov, ki so nasprotni nadaljnjemu poglabljanju prijateljskih odnosov s sosedno Jugoslavijo in mednarodnemu sodelovanju sploh. Tudi današnji popoldanski »n Piccolo Sera« ponovno izrablja priprave za proces za gonjo in klevetanje protifašističnih borcev, katere prikazuje kot roparje in ubijalce. Kairo. 22. seo» (Reuter) Po tpkaiSniih obvestilih bo Pakistan iut.ri obiavil. da pristopa paktu, ki sta ga podpirali Turčija ia Irak februarja t. L SESTANEK MEŠANE ITALUANSK0-JU80SLOVANSKE KOMISIJE Hujskaški proces 2 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 222 — 23. septembra 1055 IV. SKUPNA SEJA OLO V CELJU NBizpoInjeoanje Menih obveznosti ima laiiho resne posledice K predlaganim spremembam cen v turizmu Celje, 22. sept. Danes dopoldne sta se pod vodstvom tovariša Rika Jermana sestala na četrto redno skupno sejo okrajni zbor in zbor proizvajalcev OLO Celje. 2e na začetku dela je bilo po poročilu tov. Jermana o izpolnjevanju obveznosti gospodarskih organizacij do okraja in okrajnega ljudskega odbora do republike ter po plodni razpravi očitno, da gospodarske organizacije zelo neredno izpolnjujejo svoje obveznosti do skupnosti. Zaradi nerednega in nepravočasnega dotekanja sredstev v okrajni proračun je prišlo do zaostanka tudi od strani okrajnega ljudskega odbora do republike. Vključno z julijem Je dolg okrajnega ljudskega odbora do republike znašal 83 milijonov dinarjev, do konca tega meseca pa bo ta dolg narasel na 189 milijonov dinarjev, če upoštevamo, da bi celjski okraj moral odvajati republiki vsak mesec 105 milijonov dinarjev. Zaradi takih zaostankov pri izpolnjevanju družbenih obveznosti bo republika z naslednjim mesecem uveljavila plačevanje obveznosti okrajev po dvanajstinah. Ta ukrep bo hkrati »družen z zaporo okrajnih proračunskih sredstev za toliko časa, dokler ne bo v mesecu popolnoma poravnana obveznost dvanajstine. Ker pa bi tako blokiranje proračunskih sredstev lahko imelo neljube posledice za celotno poslovanje ljudskega odbora in proračunskih ustanov, je okrajni ljudski odbor prisljen uvesti enake mere do tistih gospodarskih organizacij, ki svojih obveznosti do družbe ne izpolnjujejo pravo- Za potrebe osnovnih surovin in pomožnega materiala je 21. t. m. Narodna banka prodajala na Deviznem obračunskem mestu v Ljubljani devize za industrijo volne. Na posebnem sestanku so sodelovali zastopniki volnarska industrije iz vse države. Skupno je bilo prodanih za 1 milijardo 80 milijonov deviz- Kove pošiljke sladkorja REKA, 22. sept. V resko luko bo te dni prispela ladja »Voj-voJ-na«, ki bo (pripeljala 1300 ton sia&orja iz Belgije im pa lsd;a »Slovenija«, ki bo p ripe-Italia 300 ton masti iz kontingenta 3600 ton, ki je bil nabavljen v ZDA. Na poti v domovino pa je tud, ladja »Hrvatska«, k: pele 503 ton masti. Pričakujejo, da bo končam v naijkrafšem času dovoz celotnega kontingenta masti iz ZDA. Poleg tega so pripeljali iz Pakistana na Reko tudi 15 tisoč ton riža, Ì?óiH>C£vaÉ£^ UREJUJEJO: SERGEJ VOSNJAK (glavni lt> odgovorni urednik) FRANČEK DRENOVEC (notranja oolttika) ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo) Oitcav pr»Tvo .».milita politika) MIT. A N SEGA (kultur*) ST/v »tv T.IPAR (Sport) Za oglas» odgouarla BORIS KRMAC Med ljudmi pogostokrat slišimo pogovore o velikih zaslužkih zasebnih obrtnikov. Splošno je tudi znano, da so življenjski pogoji obrtnikov in njihovih družin kar najugodnejši. Brez pretiravanja lahko trdimo, da so danes obrtniški poklici izmed vseh poklicev najbolj donosni. Zato se ni čuditi izjavam nekaterih staršev, ko pravijo, da jim je žal, ker so njihovi otroci študirali na srednjih šolah ali univerzi, namesto da bi se šl’ rajši učit kake obrti. Ne bi bilo prav, če bi zasebnim obrtnikom oporekali marljivost in solidnost pri delu, prav tako tudi ne smemo prezreti dejstva, da je obrtnik v ekonomsko boljšem položaju, nasproti ostalim družbenim kategorijam zaposlenega prebivalstva zaradi izredno ugodnih pogojev in vloge obrtništva v današnjem obdobju socialistične izgradnje (veliko pomanjkanje obrtnikov, ki nimajo konkurence, izumiranje nekaterih vrst obrti, ogromno povpraševanje po obrtniških storitvah in uslugah itd.). Pre-nekateri zasebni obrtnik je povečal svojo ekonomsko moč tudi na škodo družbene skup- časno. Tako so ljudski odborniki po daljši razpravi sprejeli sklep, da mora vsako podjetje, ki dosega plan dobička, redno v mesecu odvajati vsaj dvanajstino celotne družbene obveznosti. Podjetja pa, ki ne izpolnjujejo predvidenega plana, bodo morala v mesecu odvajati eno tretjino dobička od prejšnjega tromesečja. Morebitno razliko med plačano dvanajstino in dobičkom bo izravnana po obračunu. V razpravi o tem vprašanju je prišlo na dan nekaj nejasnosti, zlasti to, kako je sploh mogoče, da nastajajo tako zaostanki ori plačevanju družbenih ob- Skandinavski zadružniki v Dalmaciji Split, 22. sept. Po obisku v Sloveniji je skupina danskih in norveških zadružnikov prispela v Dalmacijo, kjer bo obiskala zadružne organizacije. Seznanili so se tudi s kultumo-zgodovinskimi spomeniki Splita in okolice. Skupino skandinavskih zadružnikov vod: danski ekonomist in zadružni delavec g. SPegores. Kongres združenja za proučevanje zemljišč Koper, 22. sept. V Piranu zaseda prvi kongres jugoslovanskega združenja za proučevanje zemljišč, na katerem so o pedološkem raziskovanju Istre podali r clorate profesorji Neugebauer. Nikolič, Kodrič in Jugo. Zanimiva je ugotovitev, da je istrska rdeča zemlja zelo degenerirana in kisla ter ima premalo humusa. Zato je priporočljivo izdatnejše gnojenje. Posamezne komisije so razpravljale o genezi in kemiza-ci-ji tal. plodnosti zemljišč, prehrani rastlin o proizvodnji in uporabi umetnih gnojil ter o kartografiji. J. L. milijonov deviz, dinarjev US S, za 280 milijonov deviz, dinarjev Lstg, za 300 milijonov deviz, dinarjev OS Urugvaj, za 260 milijonov deviz, dinarjev obrač. S vzhodnih držav, za ostali znesek pa so podjetja kupila nemške marke, italijanske lire, francoske franke in obrač. S Avstrija, industrijenapredsestankudjjaurr Ker so se predstavniki volnar-ske industrije na predsestanku sporazumeli o razdelitvi kvot na posamezna podjetja, do medsebojne licitacije ni prišlo in Naredna banka je prodala vse devize po obračunskih tečajih (Obrač. § Urugvaj po din 600.—, US § po 532.—, Lstg po 1752.-, trancoski franki po 1.72, Lit 0.93 obrač. S Avstrija, CSR, Poljska pa po 588.— din). Skupna dinarska protivrednost vseh prodanih deviz znaša skoro 2 in pol milijardi dinarjev. Devize so bile prodane iz kvote določene za 1 kvartal 1956 in to deloma za prompt (DM, obr. S Urugvaj), deloma pa za termin okt. 1955 (Sfrs, OS Avstrija, Lit), februar 1956 (US §, Lstg) in dec. 1955 (0-3 Poljska in CSRi Sestanek predstavnikom industrije motorjev in motornih vozil FLRJ Zagreb, 22. sept. Danes Je bil v Priboju na Limu sestanek upravnega odbora Združenja proizvajalcev motorjev in motornih vozil. Izdelali so predlog programa Z3 razvoj proizvodnje in proučili vprašanje realizacije odkupljenih inozemskih licenc. nosti. Niso redki primeri, da so obrtniki izigravali predpise o socialnem zavarovanju, da so prijavili za odmero davka premajhne dohodke, da so se bavili z nedovoljeno trgovino, s prekupčevanjem tuje valute t. t. d. ŠTEVILNI IZLETI V TUJINO IN PO DOMOVINI Zanimivo je, kako ekonomsko močnejši obrtniki potrošijo svoj denar. Nekateri so si uredili in tudi luksuzno opremili svoja stanovanja, nekateri so zgradili stanovanjsko hišo ali pa kupili nepremičnine (zemljišča. etažna stanovanja in hiše) in motorna vozila. Turistična podjetja vedo tudi povedati, da je mnogo obrtniških družin preživelo mesec pa tudi več dni v najrazličnejših letoviščih ob Jadranskem morju in da vlada pri obrtnikih veliko zanimanje za razna potovanja v inozemstvo ali po naši širši domovini. Tako je v Ljubljani od celotnega števila udeležencev za razne velesejme in izlete v inozemstvo skoraj .70 odstotkov zasebnih obrtnikov, medtem ko je na raznih krbžnih potovanjih in izletih po Jugoslaviji, ki jih veznosti od strani podjetij, ko pa vendarle Narodna banka ne priznava plačilnega fonda podjetjem tako dolgo, dokler niso urejene vse obveznosti do družbe. Dejstvo je, da proizvodnja stalno narašča. Stalno se veča tudi dobiček, sredstev, ki bi jih morala dobivati skupnost pa podjetja ne dosegajo. Čeprav je znano, da mnoge gospodarske organizacije zaradi težav uporabljajo tudi družbena sredstva za obratna, pa je vendarle razprava že pokazala, da bi morala ta položaj proučiti posebna komisija, saj je iz teh in nekaterih drugih ugotovitev razvidno, da je za tako stanje kriva ali pomanjkljiva evidenca pri Narodni banki ali pa kaj drugega. V nadaljevanju se’e so ljudski odborniki odobrili priporočilo gospodarskim organizacijam, naj v večji meri vplačujejo posojilo za gradnjo hidrocentrale Vuhred. Podjetja v celjeskm okraju so doslej plačala okoli 20 milijonov dinarjev posojila. Toda glede na to, da ostane Ljubljana, 23. sept. Današnje seje odseka za kmetijsko stroko Trgovinske zbornice ljubljanskega okraja, so se udeležili tudi predstavniki kmetijskih zadrug iz okraja ter zastopniki nekaterih ljubljanskih špecerijskih trgovin. Precej so razpravljali o trgu s kmetijskimi pridelki, analizirali so poslovanje ljubljanskih trgovin s kmetijskimi pridelki v prvem polletju letošnjega leta ter spregovorili o nekaterih težavah trgovske mreže. Krompir je letos dokaj lepo obrodil, zato ga bo vsekakor tudi v Ljubljani dovolj na razpolago. Glavna odkupna sezona se bo pričela z oktobrom in poleg ostalih se za prodajo ljubljanskim gospodinjstvom pripravlja tudi OZZ Ljubljana, ki je za krompir že pripravila tri skladišča; eno skladišče pa je namenila za jabolka, ki jih bodo odkupili na litijskem sadjarskem področju. Zanimivo, da letos zaradi dobre letine tudi Vojvodina razpolaga s precejšnjimi količinami kromprja, ki ga zdaj prodajajo precej ceneje, kot pri nas. O tem, koliko bo letos tržnih presežkov jabolk v ljubljanskem okraju, so bila na sestanku deljena mnenja. Letina je vsekakor dobra in po mnenju predstavnikov trgovske mreže bo na razpolago dovolj zimskih jabolk. Za zimska jabolka bo menda tudi večje zanimanje pri potrošnikih, kot za letne vrste, ki so šle dokaj slabo v promet. Trgovsko podjetje »Sadje - Zelenjava* je na primer prodajalo vagon krasnih jabolk, sorte kardinal, kar ves teden. Zelo koristna bi bila uresničitev sklepa z današnjega sestanka, da bi preko OZZ ali morda preko občin organizirali posebno konjunkturno službo, da bi tako Zbornica vselej vedela, s kakšnimi količinami pridelkov na terenu bo mogla trgovska mreža razpolagati. Tržišče v svoji bližini bi bilo res treba poznati! Kmetijske pridelke bodo seveda odkupovala le tista grosistična podjetja, ki so za to pooblaščena, vsi ostali pa bodo smeli organizirajo turistična podjetja, tudi 50 odstotkov obrtnikov oziroma njihovih družinskih članov. Za osvetlitev ekonomske moči zasebnih obrtnikov je ,značilna sorazmerno velika gradbena dejavnost. V letih 1950 do 1955 je na območju Ljubljane zgradilo oziroma še gradi stanovanjske hiše nekaj manj kakor 1500 državljanov. Od teh je tretjina zasebnih obrtnikov oziroma ljudi z obrtniškim poklicem, ki so zaposleni v državni upravi ali v gospodarskih ali obrtnih podjetjih. Pouda-diti je treba, da gradijo zasebni obrtniki brez posojil in da morajo gradbene in ostale storitve plačevati sproti, medtem ko so delavci in uslužbenci iz državne uprave ali gospodarskih podjetij v veliki večini najeli za gradnjo svojih hiš več sto tisoč, pa tudi nad milijon dinarjev dolgoročnega posojila. To pomeni, da je moral imeti zasebni obrtnik, ko je začel graditi hišo, ze veliko vsoto denarja, ker drugače sploh ne bi mogel misliti na gradnjo. GRADBENA DELA SO VREDNA SKORAJ MILIJARDO DINARJEV Med obrtniki, ki so gradbeno najbolj aktivni, so mizarji, krojači, čevljarji in pleskarji. Ti so namreč zgradili v primerjavi s celotnim številom obrtnikov, ki so gradili ali še podjetjem v celjskem okraju samo v drugem polletju še okoli 90 milijonov v skaldu za samostojno razpolaganje, je priporočilo za vpis posojila več kot razumljivo. Po poročilu personalne komisije o razmestitvi kadrov na okrajnem ter občinskih ljudskih odborih, ki ga je podal tajnik OLO Ceije tov. Gorenjak, so ljudski odborniki sprejeli še priporočilo za nekatere občinske ljudske odbore, ki se glasi, naj bi občine uvedle odlok o občinskem prometnem davku na hmelj. Ta odlok naj bi prizade! vse tiste hmeljarje, ki so ali bodo prodajali hmelj po ceni, ki je za 10 % višja od lanske dogovorjene cene. Okrajni odborniki so sprejeli na znanje, da je tak odlok že sprejel' občinski ljudski odbor v Žalcu. Na koncu so ljudski odborniki sprejeli odlok o ustanovitvi okrajne banke v Celju ter imenovali za njenega direktorja tovariša Slavka Verdeia. M. B. odkupovati le od kmetijskih zadrug. Nekateri so bili mnenja, da bi ne bilo koristno dovoliti raznim sindikalnim organizacijam odkupovanje pridelkov, saj so le-te dostikrat pripomogle k zvišanju cen. Navsezadnje pa so se odločili, da bodo podobno kot v Zagrebu, celo skušali vplivati na krajevni sindikat, da bi ta pripomogel k organiziranju odkupov na terenu, seveda spet izključno od kmetijskih zadrug. Za čim boljšo preskrbljenost Okrajni pripravljalni odbor za Teden matere in otroka pri okr. odboru SZDL Ljubljana je sprejel poseben delovni program za zaščito otrok in družine. V tem programu so številni izredno važni predlogi, med katerimi naj omenimo le nekaj najvažnejših. Eden teh je gotovo ta, da bo odbor predlagal okrajnemu ljudskemu odboru, naj bi ta po potrebi formiral še nekatere svete, ki bi se ukvarjali s problematiko vzgoje in družine. Tako n. pr. svet za varstvo družine, svete za šolstvo, za telesno vzgojo itd.. Te naj bi ustanovili tako pri okrajnem kot pri občinskih ljudskih odborih. Prav tako naj bi v tem tednu dobila viden odraz potreba po ustanavljanju šolskih kuhinj. V ta nameni pripravlja okrajni sindikalni svet skupno s svetom za prosveto posebno anketo o prehranjevanju šolske mladine. Istočasno pa pripravlja še anketo o številu otrok, ki jim nihče ne pomaga pri učenju, z namenom, da jim preskrbijo prostore in ljudi, ki bi jim pomagali pri učenju. Tu pridejo v poštev zlasti otroci zaposlenih staršev. Okrajnemu ljudskemu odboru je pripravljalni odbor predlagal tudi naj bi uvedel takso na alkoholne pijače na področju vsega okraja in ne samo mesta Ljubljane kot je to sedaj. Sredstva iz sklada, ki bi nastajal iz taks na alkoholne pijače, bi porabili za razširitev mreže brezalkoholnih restavracij. Tako naj bi gostinsko pod- gradijo, nad polovico stanovanjskih hiš oziroma ostalih gradenj. Samo mizarji so v zadnjih petih letih zgradili 58 staub z 20 delavnicami. Zanimivi so tudi podatki, kaj so zasebni obrtniki gradili. V letih 1950—1955 so zgradili 210 stanovanjskih hiš s 537 stanovanji, 45 delavnic in poslovnih prostorov, z raznimi prizidavami, adaptacijami in nadzidavami pa so pridobili 11 stanovanj in 53 sob. Med stanovanjskimi poslopji je 15 pritličnih hiš s 33 stanovanji. 129 visokopritličnih s 314 stanovanji in 66 enonadstropnih hiš s 180 stanovanji. Gradbena dejavnost je bila zelo razgibana v letih 1950— 1953, precej je padla v letu 1954, močno pa je zopet porasla v letošnjem letu. V primerjavi s preteklim letom gradi letos štirikrat več zasebnih obrtnikov. V ENEM LETU SO KUPILI NEPREMIČNIN ZA 71 MILIJONOV DINARJEV Razen vlaganja denarja v gradnjo stanovanjskih hiš in ostale gradbene storitve so obrtniki zlasti v lanskem letu, ko se je sprostil promet z nepremičninami, pa tudi v letošnjem letu, sklenili sorazmerno dosti kupoprodajnih pogodb. Od 1. avgusta 1954 do letošnjega 1. avgusta, je kupilo 160 zasebnih obrtnikov razne nepremičnine (stanovanjske hiše, etažna stanovanja, stavbne parcele, njive, travnike in motoma vozila) v vrednosti nad 71 milijonov V zvezi s spremembami, ki so bile predlagane v politiki cen za turistične usluge in v devizni stimulaciji podjetij, je potrebno na kratko omeniti razloge, ki so narekovali tako dosedanjo politiko cen in devizno stimulacijo, kakor tudi razloge, ki narekujejo njihove določene spremembe, kar naj bi prišlo do izraza v prihodnji turistični sezoni. Ugodne kurzne razlike in pa del deviz, s katerimi so podjetja samostojno razpolagala, je bila močna vzpodbuda za povečanje naporov za pritegnitev številnih tujih turistov in dotok deviz, ki jih potrebuje naše gospodarstvo. Taka politika je — kot kažejo podatki o stalnem porastu števila tujih gostov — svoj namen torej dosegla. Predlagane spremembe v plačevanju turističnih uslug pa imajo namen napraviti še korak dalje, tako v pritegovanju tujih turistov, kot tudi vplivati in pospe- naših potrošnikov, bo to najbrže koristno. Tudi ob tej priliki so predstavniki trgovskih podjetij s kmetijskimi pridelki spregovorili o dokaj slabi opremljenosti svojih lokalov ter o zelo majhnih sredstvih, ki so jim za investicije na razpolago. Po njihovem nikakor ni pravilno, da se trgovine s sadjem in zelenjavo postavlja v isto vrsto z drugimi velikimi trgovinami. jetje »Figovec« spremenili v brezalkoholno restavracijo, kar b; bilo nedvomno v veliko korist. Talje predlaga omenjeni odbor svetu za zdravstvo pri okrajnem ljudskem odboru razširitev dejavnosti dispanzerja za žene, ki skrbi za predporodno in poporodno zaščito žena. Svetu bo predlagal nadalje še realizacijo sprejetega sklepa o ustanovitvi začasne porodnišnice za ljubljanski okraj, dokler ne bo dograjena nova porodniška klinika. Pripravljalni odbor predlaga nadalje, naj okrajni sindikalni svet skupno z okrajnimi zbornicami za gostinstvo in trgovino prouči prilagoditev delovnih pogojev v gostinstvu in trgovini, kjer se prav zaradi neurejenih delovnih pogojev pojavljajo številna obolenja zaposlenih žena. CELJE, 22. sept. Na stadionu »Borisa «Kidriča« je bilo danes pred okrog 5000 gledalci veliko mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem so razen domačih Zagreba in Beograda nastopili tudi številni reprezentanti iz Sovjetske zveze, Romunije, Bolgarije in Turčije. Z otvoritvijo tekmovanja je bila združena lepa svečanost, ko je član triumvirata AD Kladi- dinarjev. Od tega so izplačali nad 43 milijonov dinarjev za stanovanjske hiše, nad 10 milijonov za etažna stanovanja in dobrih 17 milijonov za razne vrste zemljišč. Pri kupoprodajnih pogodbah je važno tudi dejstvo, da so obrtniki v veliki večini dali prodajalcem takoj po sklenitvi pogodbe na roko več sto tisoč-ne ali milijonske zneske. DELAVSKO UPRAVLJANJE V OBRTNIŠTVU — EKONOMSKA NUJNOST Ekonomska sprostitev, ki je eden izmed osnovnih elementov novega gospodarskega sistema, je pokazala tudi o obrtništvu svoje rezultate. Očitno pa je, da so zasebni obrtniki zaradi obstoječega si sterna upravljanja v tem sektorju vrnili le minimalna sredstva v proizvodnjo, namesto tega so rajši porabili ogromne vsote denarja za svoj življenjski standard. V zvezi s tem se tudi postavlja vprašanje, ali so instrumenti davčne politike ljudskih odborov stvarni in ali ni zasebni obrtnik glede družbenih dajatev v ugodnejšem položaju, kaJcor socialistični sektor obrtništva. Prav bi bilo, da bi dali ekonomisti temeljito ekonomsko analizo obrtništva, saj bi tako lahko dobili na mnoga vprašanja in probleme iz področja obrtništva jasnejše odgovore. Tudi že ta bežen vpogled v ekonomski položaj obrtništva nas prepričuje o potrebi uvedbe delavskega samoupravljanja tudi na tem sektorju našega gospodarstva. __ B. Z. šiti čim racionalnejše notranje poslovanje podjetij, ki turistične usluge nudijo. Glede novega načina plačevanja turističnih uslug, obstojata dva predloga. Po prvem predlogu bi bila podjetja premirana za penzion-ske usluge tujim turistom ne glede na to, ali plačajo tuji turisti s tako imenovanimi vavčerji ali v dinarjih. Premije bi bile enake razliki med polno ekonomsko ceno uslug, ki jih podjetja nudijo, in ceno, ki jo podjetja morejo doseči za svoje usluge na inozemskem tržišču. Premijo bi priznavali na število nočnin tujih turistov. Za svoje potrebe pa naj bi podjetja dobila del deviz iz centralnega deviznega fonda po uradnem tečaju. Po drugem predlogu pa naj bi dosedanjo devizno stimulacijo zamenjali z uvedbo posebnega turističnega kurza za dolar, ki bi bil višji od uradnega tečaja za razliko med polno ekonomsko ceno turističnih uslug i* ceno, ki jo morejo dosegati podjetja za svoje turistične usluge na inozemskem tržišču po veljavnem uradnem tečaju. Oba predloga sta usmerjena na izenačenje turistov, ne glede na to, kako plačajo. Dosedaj so se podjetja namreč zanimala predvsem za tiste tuje goste, k: so plačevali z vavčerji, ker so na ta način prišla do visokih kurznih razlik in prostega razpolaganja z delom deviz. Na drugi strani pa so podjetja za-nen.arjala tiste tuje turiste, s katerimi niso imela pogodb in zato za njih niso prejemala kurznih razlik. Taki individualni tuji turisti pa so razpolagali običajno z visokimi denarnimi zneski, ki jih niso mogli potrošiti. Izenačenje gostov mora torej vsekakor ugodno vplivati na to, da bo odnos podjetij in gostinskega osebja enak do vseh, tako domačih, kot tujih turistov, ker bo vsak gost enako dopri-našal k finančnem uspehu podjetja. C ..rava dosedanje previsoke stimulacije, ki je vplivala eno-str< na odnos podjetij do tujih in dc -čih gostov, bi po drugi strani nedvomno morala povečati tudi skrb podjetij za čim rentabilne j še in racionalnejše notranje poslovanje — za doseganje čim ugodnejših cen na zunanjem tržišču (kar sicer ni naj -ožnejše), za iskanje načinov, kako nuditi tujim gostom čimveč možnosti za trošenje njihovega denarja itd., skratka, za izkoriščanje vseh možnosti ustvarjanja največjega finančnega učinka s pretežno lastnimi napori in le v manjši meri na račun kurznih razlik. To bi varja prof. Karel Jug orisal lik predvojnega atletskega državnega reprezentanta in padlega komandanta bataljona Cankarjeve brigade Ferda Skoka, v čigar spomin je bil izveden ta veliki mednarodni nastop na tekališču. Ob tej priložnosti so razen profesorja Juga in domačih ekip pozdravili mater padlega atleta in borca rudi vsi inozemski gostje ter ji izročili šopke cvetja. Razen nekaterih rekordov stadiona, kakor tudi domačih je bil dosežen najboljši rezultat po zaslugi domače atletinje Slamniko-ve, ki Je v teku na 4(10 m postavila nov dTžavni rekord. V teku na 110 m z zaprekami Je državni reprezentant Lorger uspešno prestai borbo s svojim nasprotnikom Romunom Oprisom in zasedel prvo mesto. Podrobni rezultati so bili takile: MOŠKI — 110 m zapreke: 1. Lorger (KI.) 14.5, 2. Opris (Rom.) 14.«; 800 m: 1 Onel (Turč.) 1:55.0, 2. Da-najlov (Bolg.) 1:56, 3. Kralj (KI.) 1:56.2; višina 1. Soetter (Rom.) 200, 2. Marjanovič (Part.) 195; 100 m: 1. Bartenjev (SE) 10.5, 2. Lorger 10.7, 3. Starčev (Bolg.) 10.8; 1500 m: 1. Kuc (SZ) 3:52, 2. Gajčev (KI.) 4:00.8; kladivo; Krivonosov (SZ) 64.22. 2. Bezjak (Dinamo) 54.16. 3. Popov (Bolg.) 52.46; 400 m: Ign.ia-tijev 47.4. 2. Bartenjev (oba SZ) 48.2. 3. Nečev (Bolg.) 49.9: troskok: 1. Sčerbakov (SZ) 15.21. 2. Gnrgu-šinov (Bolg.) 14.58. 3. Milovanovič (Part.) 14.42: skok ob palici: 1. Cemoboj (SZ) 410, 2. Hle.bamv (Bole.) 400, Lešek (KI.) 380: kopje: 1. Kopitar (KI.) 61.71. 2. Kastelic 57.85, 3. Plut (oba O.) 56.20; Mednarodno slavistično zborovanje zaključeno Beograd, 22. sept. Včeraj je bil zadnji dan mednarodnega zborovanja slavistov v Beogradu. Na dopoldanskih sestankih sekcij so nadaljevali branje znanstvenih referatov. Nekateri izmed njih so vzbudili precej zanimanja. bil — ekonomsko vzeto — vsekakor zdrav ukrep, ki bi prispeval k nadaljnjemu dvigu našega turizma. Od razumevanja in prizadevanja odgovornih ljudi v podjetjih pa bi bilo seveda odvisno, v ko-liko bi bi! namen predlaganih sprememb in pa nadaljnji napredek turizma tudi stvarno dosežen. V zvezi s predlaganimi spremembami bi bilo potrebno poudariti še dejstvo, da se za tuje turiste v bistvu ne bi nič spremenilo, ker bi ostal uradni tečaj dolarja nespremenjen. V nadaljnjem pa še nekaj pripomb v zvezi z drugim predlogom. Drugi predlog, kot že rečeno, predvideva uvedbo posebnega turističnega kurza za dolar, ki bi bil nekoliko višji od uradnega tečaja. Višji tečaj za tako imenovani turistični dolar bi kril razliko med polno ekonomsko ceno podjetja in ceno, ki jo dosegajo na inozemskem tržišču. Prej je torej država vnaprej krila in priznavala z ugodnejšim kurzem in prostim razpolaganjem z delom deviz eventualne izgube in stroške podjetij, sedaj pa bi nasprotno moralo podjetje vnaprej kalkulirati v okviru možnosti, ki bi jih dajal višji turistični kurz dolarja. To bi nedvomno ugodno vplivalo na gospodarjenje podjetij, ki nudijo turistične usluge. Ta predlog bi v nekem smislu predstavljal trajnejšo rešitev poslovanja s tujima turisti. v kolikor to seveda ne bi zahtevalo kakih posebnih sprememb v naši splošni gospodarski politiki. Pavle Zrimšek Devizni Sečnji Na rednem sestanku so bili dne 20. septembra zaključki po naslednjih tečajih: US dolar 2952. —. 2974.02, 891.34; Lstg 8250. 8264.32. 8263.70, 883.77; DM 74.700,74.600, 74.606.70, 9H.49; Ffrs 809.19, —, 814.72, 850.51; Sfrs 66.150. —, 65.234.84, 850.57; Lit 500, 550. 552.17, 1050.35; Hfl 75.135, —. 75.008.13. 850.10; Sv. kr. —, 56.000. 56.053.74. 866.59: obrač. dolar Avstr. 2860. 2880, 2872.19, 857.40; obr. dol. Grč. —, —. 1717.47. 472.49; obr. dol. Turč. 1400, —, 1388.11, 3S2.70; obr. dol. Izrl.' —. —, 1312.44. 337.48; obr. del. CSR 2760, —, 2783.37, 827.79. Opomba. Številke pomenijo: 1. tečaj v Ljubljani, 2. tečaj v Zagrebu, 3. srednji tečaj FLRJ, 4. ažio v odstotkih. Na današnjem rednem sestanku predstavniki gospodarskih podjetij niso mogli plasirati deviz, ki so jih nudili v prodajo po tečajih, katere so hoteli doseči, ker so kupci nudili za devize nižje tečaje od zahtevanih, zaradi česar je ostalo precej blaga v ameriških dolarjih, Italijanskih lirah in francoskih frankih neprodanega. Večji zaključki so bili samo v nemških markah. — Promet je bil zadovoljiv. 2ENSKE — 80 m z zaprekami: 1. Babović (Ml) 11.4. 2. Bedjanec (Maribor) 12.8, 3. Petaver (KI.) 13.1 (svetovna prvakinja Jermolen-kova, ki je ves čas vodila za dobrih 10 m, je pri zadnji zapreki nesrečno padla); 100 m: 1. Sikovec 12.4, 2. Petaver (obe KI.) 13.0; 400 m: 1. Otkalenko (SZ) 55.9, 2. Slamnik (KI.) 58.6 (nov državni rekord), 3. Safer (Ml.) 1:03.2. OBVESTILO Naročnikom, poverjenikom in razpečevalcem ter prodajalcem »Naše skupnosti«, glasila Predsedstva Zveznega odbora SZDL Jugoslavije sporočamo, da je vse upravne posle okoli tega lista za področje Slovenije, ki jih je doslej vodila uprava »Ljudske pravice«, z današnjim dnem prevzela uprava »Slovenskega poročevalca«, in sicer iz tehničnih razlogov, ker bodo v tiskarni »Slovenskega poročevalca« list tudi tiskali. V vseh vprašanjih glede naročnine ali prodaje lista se zato odslej obračajte na upravo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, ulica Toneta Tomšiča št. 5-II telefon 23-522 do 23-526, telefon naročninskega oddelka 20-463 (za ljubljanske naročnike) in 21-832 (za zunanje naročnike), poštni predal 29, ali na podružnice »Slovenskega poročevalca«. Tekoči račun 60-KB-5-Ž-367; pisma ali denarna nakazila označite posebej z oznako »za ,Našo skupnost,«. Prva številka »Naše skupnosti« •» v tisku in bo izšla te dni. Uprava »Naše skupnosti« za Slovenijo, Ljubljana, ul. Toneta Tomšiča 5-II. — Uredniški odbor in dopisništvo za Slovenijo. Ljubljana, ul. Toneta Tomšiča 9-II, telefon 21-605. Prerano nas je zapustil naš mlajši brat J02E PREŠEREN Pogreb bo v soboto, dne 24. t. m. ob 17. uri iz mrliške veže sv. Nikolaja na Zalah. Ljubljana, dne 22. septembra 1955. Žalujoči: bratje Srečko z ženo Ado, Tone in Marjan ter ostalo sorodstvo. Mad 1 milijardo za industrijo volno nih dinarjev deviz in t'o: za 200 Nekaj zanimivosti o standardu naših obrtnikov V Ljubljani je v zadnjih petih letih vsak šesti zasebni obrtnik gradii oziroma kupil nepremičnino Trgovska podjetja o preskrbi z Jesenskimi pridelki Za Teden otroka v Ljubljani VELIK ATLETSKI MITING V CELJU Svetovni atleti med Celjani ST. 222 - 23. SEPTEMBRA 1955 J SLOVENSKI POROČEVALEC / Sli. 3 3 „ -.. MU caogod-icov POLOŽAJ V FRANCIJI NOVICE V SLIKI Diem m volitve 1958 Vrsta dogodkov, predvsem pa napetost v Severni Afriki, je potisnila nekoliko v ozadje sedanje razmere v Vietnamu; Francija je preveč zaposlena s »pomirjevanjem« svojih posesti v Severni Afriki, da bi se lahko zanimala še za usodo Južnega Vietnama, ki je pravno še vedno v Francoski uniji, medtem ko je predsednik juinovietnamske vlade docela »ameriški človek« m ima pri vseh dogodkih v Saigonu zadnjo besedo diplomacija ZDA, ne pa francoski visoki komisar Hoppenot. Veliko bolj kot francoska vlada pa se je za razmere v Vietnamu zanimala vlada Velike Britanije. Velika Britanija je bila poleg Sovjetske zveze predsedujoča država na ženevski konferenci 1954, ko so dosegli premirje v Indokini in določili julij 1956 za čas, ko naj pride v obeh delih Vietnama do volitev. Velika Britanija in Sovjetska zveza sta s tem prevzeli garancijo, da bodo sklepi te konference tudi izvedeni. S tem namenom se je tudi londonska vlada zadnje tedne večkrat posvetovala s sovjetsko vlado. To posvetovanje je bilo potrebno, kajti južnovietnamska vlada vse doslej ni bila pripravljena sestati se s predstavniki Hanoja in začeti s pripravami za volitve. Prav zaradi tega stališča Diemove vlade je predsednik severnovietnamske vlade F am Van Dong pred nekaj dnevi opozoril predstavnike tistih držav, ki so podpisale sklepe ženevske konference, da je potrebno njihovo posredovanje, ki naj bi omogočilo konsulta-tivno konferenco med hanoj-s’:o in scigonsko vlado. Na azijski konferenci v Ženevi so sklenili, da bodo par-ri meritarne volitve v obeh de-I Vietnama julija 1956. Leto rej — ali natančneje: 20. ju-ja 1955 — naj bi se začela i osvetovanja med severnoviet-r.msko in južnovi etnamsko ado. 19. julija je vlada v ar.oju pozvala vlado v Sai-( >r.u, naj določi svoje predstavnike in kraj, ki »bi bit primeren za obe strani«, da bi začeli z razgovori, kako izvest; volitve. Na ta poziv južno-vieinamska vlada sploh ni odgovorila. Sele sredi avgusta je D amove vlada objavila v časopisih sporočilo, ki naj bi veljalo kot odgovor Fam Van Dcr.gu: saigonska vlada je za-‘rr.ila scvernovistnamski predlog in pri tem navedla tudi svoje stališče. Diemova vlada trdi, da je pravno ne vežejo sklepi ženevske konference, češ da se je na tej konferenci obvezala Francija, ne pa »samostojna« vlada Južnega Vietnama. Die-mova ideda pa je poleg tega sporočila, da načelno sicer ni proti volitvam v obeh delih Vietnama, vendar pa da do teh volitev ne more priti vse dotlej, dokler v Severnem Vietnamu »ne bedo vzpostavljene demokratične svoboščine in človečanske pravice«. Neredi. do katerih je prišlo v Saigonu na obletnico premirja (20. julija) in pri katerih so demonstranti razdejali prostore mednarodne komisije za nadzorstvo premirja (komisijo sestavljajo predstavniki Indije, Kanade in Poljske), so pripravili vlade Francije, Velike Britanije in ZDA na skupen protest pri Diamovi vladi, kateri so »priporočili« treznejše in bolj miroljubno obravnavanje nastalega položaja. Zaradi tega pritiska od zunaj je Diem nekoliko popustil in pred kratkim je njegova vlada izjavila, da sicer noče imeti neposrednih stikov s se-vernovietnarnsko vlado, vendar pa je pripravljena izvesti konsultacije s Severnim Vietnamom »s pomočjo deklaracij, objavljenih po radiu«. Prav zaradi te »pripravljenosti« Diemove vlade je Velika Britanija zahtevala od Diema, naj podrobno pojasni, kako si predstavlja to »konsultacijo«. Diem na to vprašanje še ni odgovoril. Vsi ti dogodki pa kažejo, da južnovietnamska vlada (in poleg tega najbrž tudi ameriški »svetovalci« pri Diemovi vla-di), niso naklonjeni sklepom ženevske konference. Prav to dejstvo pa podpira težnjo sovjetske vlade, ki je predlagala velesilam, naj bi ponovno prišlo do konference o azijskih vprašanjih. Razmere so pač takšne, da takšno konferenco skoraj terjajo, kajti poleg vietnamskega vprašanja je še vedno nerešeno tudi vprašanje Koreje in seveda tudi — Formose. [ D. Savnik Ostri socialni spori Predsednik Paure poziva delavce, naj prenehajo s stavko, Generalna konfederacija dela pa jih poziva na solidarnostno akcijo s stavkajočimi — Ogrožena življenjska raven francoskih delavcev Pariz, 22. sept. (Tanjug). Francoski delavci se morajo danes odločiti glede dveh predlogov, ki jim jih je včeraj dal predsednik vlade in Generalna konfederacija dela. — Premier Faure jih je sinoči pozval, naj nehajo stavkati, ker so stavke v mnogih krajih skoraj paralizirale gospodarsko življenje in promet. »Nestrpnost zaradi tega, ker niso sprejete celo nekatere opravičljive zahteve,« je dejal premier Faure, še ne daje pravice na uporabljanje sile.« Po mnenju predsednika vlade so možne določene revizije plač uslužbencev in delavcev, toda samo z direktnimi pogajanji, da ne bi trpelo ravnotežje med cenami in življenjskim standardom. Vlada si problem predstavlja takole: kako sprejeti delavske zahteve in obdržati ravnovesje celotnega gospodarstva, da bi se izognili povišanju cen, s tem pa tudi inflaciji in padcu življenjskega standarda. Generalna konfederacija dela pa je izdala proglas, s katerim poziva vse francoske delavce na solidarnostno akcijo zaradi 80000 delavcev, ki so ostali brez dela zaradi »lockouts« delodajalcev. Konfederacija je istočasno pozvala 150.000 stavkajočih, naj se odločijo o obliki svoje borbe za večje plače. Poziv Generalne konfederacije dela je direkten odgovor na številne obtožbe raznih strokovnih federacij Force Ouvrièra in katoliških sindikatov, kakor tud', nekaterih pariških listov proti vodstvu federacije. »Ne more se več dovoliti pritiska, ki ga izvaja Generalna konfederacija dela pod geslom delavskih zahtev in s katerim sabotira transport in promet«, piše davišnji »Figaro«. »Franc Tireur« pa objavlja še eno obtožbo »Borba za delavske pravice je ena stvar, izzivanje nemirov zaradi nemirov pa je avantura s političnim ciljem«. Socialni spori v Franciji so postali zlasti ostri zadnja dva tedna, ko se je stavka kovinarjev razširila na mnoga druga gospodarska področja — ladjedelništvo, industrijo tn javne službe. Po podatkih vseh sindikalnih organizacij je življenj- Sp@t nov Incident Izraelski vojaki zasedli taborišče v demilitariziranem področju — Protest Burnsa —-Izraelska demorsa v Moskvi in sovjetski demanti NEW YORK, 22. sept. (AP). Sef komisije Združenih narodov za nadzorstvo nad premirjem v Palestini generalmajor Burns je izjavil, da je od Izraela zahteval, naj takoj umakne svoje čete, ki jih je poslal v demilitarizirano področje blizu egiptovske meje, da pa je Izrael odklonil to storiti. Burns je energično protestiral pri izraelskih oblasteh zaradi »flagrantne kršitve sporazuma o premi rju v Palestini«. Burns je obvestil Združene narode, da je skupina 70 izraelskih vojakov zavzela neko taborišče, ki služi kot sedež mešane egiptovsko-izraelske komisije za premirje. Izrael je odklonil, da bi se njegovi vojaki umaknili, dokler tega ne store Egipčani, ki so zavzeli dva izpostavljena položaja v demilitarizirani coni. državam. Predstavnik zunanjega ministrstva je tudi dejal, da ja predstavnik sovjetske vlade Zajcev izjavil, da je pooblaščen demantirati vse informacije, ki so bile o tem objavljene. Sovjetska zveza ni dobavljala orožja Arabcem, niti se o tem ni z njimi pogajala. Zajcev je menda tudi dejal, da mu ni ničesar znanega o razgovorih vzhodnoevropskih držav za dobavo orožja arabskim državam. ska raven delavcev močno ogrožena. Nad 50 odstotkov delavcev dobiva po uradnih podatkih plače, ki so manjše od 30.000 frankov mesečno. Ta številka je minimum, ki so ga sindikati določili, da je potreben za normalno življenje delavskih družin. Ker je vlada odklonila oktobrski »delavski rendezvous«, na katerem naj bi izvedli splošno revizijo plač v vsej državi, se je začel val stavk najprej v kovinarstvu, nato jxì .«e je razširil. Predsednik vlade je delavcem in njihovim delodajalcem svetoval, naj se začno pogajati, svobodno razpravljati in braniti svoje pravice, v primeru spora pa naj zahtevajo arbitražo vlade. »Koit delodajalec je država že pokazala svojo odločenost in je z delavci nacionalizirali podjetij dosegla že številne sporazume«. V največji nacionalizirani tovarni »Renault« se je stavka končala, ker je direkcija sprejela zahteve delavcev in povečal» Plače za 5 do 7 odstotkom Posredovanje vlade je bilo koristno še v nekaterih primerih, kjer so se stavke končale na osnovi kompromisnih predlogov. Po mnenju delodajalcev bi bilo težko v sedanjih pogojih izvesti povečanje delavskih plač. Ti krogi trdijo, da je tehnična oprema francoske industrije na zelo nizki ravni in da mora iti večji del dobičkov za modernizacijo podjetij, da bi lahko vzdržala konkurenco na domačem in tujem trgu. Razen v nekaterih podjetjih bi povečanje plač povzročili* tudi povišanje cen, kar pa vladna uredba prepoveduje. Zaradi dosedanjih stavk in lockoutov je v mnogih krajih Francije prišlo do incidentov. V Nantesu je bilo pred nekaj dnevi ranjenih 6 delavcev, medtem ko so se podobni incidenti sinoči ponovili v Havru. Danes se bo stavka razširila še naprej med kovinarji, poleg tega pa bodo izvedli enodnevno stavko vsi železničarji. Delavci pariške električne in plinske centrale so objavili, da bodo jutri nehali stavkati. V mnogih podjetjih pa bodo imeli danes delavske sestanke, na katerih bodo delavci odločali o vladnem pozivu za zaključek stavk. Podpredsednika sovjetske vlade g. Mikojana, ki Je s soprogo r.a odd.uu v Jugoslaviji in ki je včeraj prispel v Zagreb, je pred dnevi sprejel v Beljskem gozda tudi predsednik republike Tito Porcčllo Bundestags Temeljne postavke vladne politike ostajajo nespremenjene — Možnosti tesnejšega sodelovanja med vlado in opozicijo — Nota trem zahodnim državam BONN, 22. sept. (AFP). Zah o dnonemški kancler Adenauer je izjavil danes v Bundestag u, da je nemška delegacija v Moskvi vztrajala na tem, da normalizacija med federalno republiko in Sovjetsko zvezo ne pomeni tudi »legaliziranja nenormalnega položaja, do katerega je prišlo zaradi delitve Nemčije«. Adenauer je poudaril zahodnonemško privrženost Zahodu ter dejali da bo njegova država v boffhče še bolj okrepila napore za evropsko integracijo. Kancler je dejal, da gre navezava sovjetsko-zahodnonem-ških odnosa jev v korist Zahoda, kajti »prisotnost nemškega veleposlanika v Moskvi bo tamkaj okrepila glas Zahoda«. Sočasno pa so ti stiki, po njegovih besedah tudi prispevek k popuščanju napetosti. Nemška delegacija, je dejal Adenauer, je jasno izjavila, da do tega popuščanja lahko pride na temelju raznih političnih ukrepov, nikakor pa ne pred njimi: eden pogojev za popuščanje napetosti je upostavi-tev učinkovitega varnostnega sistema, ki pa nikoli ne more temeljiti na razdelitvi Nemčije. Adenauer je znova poudaril, da lahko samo zahodno- Bnlganln posreduje Predsednik sovjetske vlade je poslal osebno sporočilo Eisenho-werjuf Edenu in Fauni — Menijo, da bo njegova poteza znatno približala stališča velikih držav v vprašanju razorožitve General Burns Izraelsko zunanje ministrstvo je Burnsa obvestilo, da je zaradi teh egiptovskih položajev prišlo d > akcije Izraela. Izrael trdi, da Egipt ovira nadzorstvo nad mejo zahodno od demilitarizirane cone in njeno določevanje ter uničuje obmejna znamenja, ki jih je Izrael tu postavil z dovoljenjem Združenih narodov. Egiptovski zunanji minister Mahmud Favzi je na sinočnji tiskovni konferenci izjavil, da je napad pri El Augi člen v dolgi verigi izraelskih prizadevanj, da bi se otresel prebivalstva te cone. Favzi je dodal, da Egipt nima niti enega vojaškega oporišča v demilitarizirani coni, ki meji na Gazo. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva je sporočil, da je izraelski veleposlanik v Sovjetski zvezi Avider izročil sovjetski vladi demaršo zaradi sovjetskih dobav orožja arabskim Francoska delegacija pri Bulganina Moskva, 22. sept. (TASS). — Predsednik ministrskega sveta SZ Bulganin in član prezidi]a Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikita Hrušrev sta danes dopoldne sprejela francosko parlamentarno delegacijo, ki jo vodi predsednik francoskega parlamenta Pierre Schneiter. Pri razgovorih je bil tudi izredni in opolnomočeni veleposlanik Francije v Sovjetski zvezi Louis Joxe. Nejasno sporočilo Washington, 22. sept. (USIS) Po sporočilu predstavnika State Departmenta je do sedaj odpotovalo iz ZDA 29 od 129 kitajskih študentov, ki so jih zadržali v ZDA, ko je izbruhnila korejska vojna. Predstavnik ministrstva Sydan je dejal, da so tedaj prepovedali vrnitev kitajskim študentom z višio tehnično izobrazbo, ker bi j:h sovražnik lahko uporabil proti ZDA. Predstavnik ministrstva je tudi dejal, da so to odločitev preklicali še pred začetkom kitaj-sko-ameriških razgovorov v Ženevi. Sydam je dejal, da je odpotovalo med 11. julijem in 21. septembrom 174 kitajskih državljanov, da pa ni točno znano, v katero državo, Washington, 22. sept. (AP). Predsednik sovjetske vlade Bulganin je poslal predsedniku ZDA Eisenhowerju osebno sporočilo. Informirani uslužbenci, ki so objavili novico, niso hoteli komentirati vsebine sporočila. Izjavili so, da sporočilo za sedaj ne bo objavljeno. Menijo pa, da je povezano £ napori velike četvorice, da bi se sporazumeli o načrtu za razorožitev, ki bi se ga moglo izvesti. pričani, da je Bulganin izrazil nezadovoljstvo zaradi razprave v pododboru OZN za Sovjetski premier je poslal sporočilo tudi ministrskemu predsedniku Edenu v London, francoskemu predsedniku vlade Edgaru Faureu pa je sporočilo premiera Bulganina izročil danes dopoldne sovjetski odpravnik poslov Anikin. Iz diplomatskih krogov se je zvedelo, da se bodo Velika Britanija, Francija in ZDA posvetovale v zvezi z Bulganino- vim sporočilom. Tudi v britanskih krogih so mnenja, da govori Bulganinovo sporočilo o vprašanju razorožitve. V Londonu so vest o njem sprejeli s precejšnjim presenečenjem. Po mnenju obveščenih bo poteza sovjetska predsednika znatno približala stališča velesil. Britanska vlada se bo o sporočilu posvetovala danes. V britanskih krogih so pre- Odgoior Papagosa na sporočilo ameriškega zunanjega ministra Atene, 22. sept. (Tanjug). — Sinoči so objavili odgovor predsednika grške vlade Papagosa na sporočilo ameriškega zunanjega niiriistra Dullesa. V odgovoru je med drugim rečeno, da so Dullesovo sporočilo skrbno proučili. Predsednik vlade Papagos pa poudarja v svojem odgovoru, da je bila Grčija izzvana in da ji v tem primeru delajo krivico. Papagos je dejal, da Dullesove besede, o katerih je do napetosti med Grčijo in Turčijo prišlo zaradi Cipra, »same po sebi ne ustrezajo dejanskemu razvoju dogodkov«. Grško-turško prijateljstvo, je rečeno v pismu, je uspevalo kljub vsem nesoglasjem, celo po stališču, ki ga ie na lanskem zasedanju OZN Turčiia zavzela, ko je bilo govora o Cipru. Premier Papagos je nato omenil korake, *ki jih namerava turška skupščina napraviti in o katerih je govoril predsednik ciprske vlade, nato pa poudaril, da grška vlada opravičeno pričakuje povračilo materialne škode, da pa turška vlada doslej še ni napravila nič, kar bi omogočilo vzpostavitev medsebojnega zaupanja med obema državama. Sinoči so britanske vojaške enote dobile opozorilo, naj bo- Bruselj, 22. sept. (AFP). Na povabilo poljskega parlamenta bo 4. oktobra odpotovala belgijska parlamentarna delegacija na Poljsko, kjer bo ostala do 22. oSrto- do pripravljene na večje napade nacionalistov. Opozorilo je poslal britanski glavni štab v Nikoziji .po neredih v vasi Ami-andos, kjer je bil težko ranjen nek Grk, ko so britanske čete začele streljati. Deset Britancev je ’•’’o ranjenih zaradi letečega kamenja, s katerimi so napadli policijski komisariat. Ponoči so poslali nove okrepitve v Amiandos, kjer so se nadaljevale demonstracije tudi po policijski uri. Ena trgovina je bila uničena, vse ceste pa so neprehodne zaradi velikih kupov kamenja. Podpredsednik grške vlade in vršilec dolžnosti zunanjega ministra Kanelopulos je dejal, »da grška vlada smatra za potrebno, da M komentirala rezultat glasovanja o dnevnem redu Generalne skupščine OZN«. Kanelopulos je to izjavil, ko je Generalna skupščina odklonila, da bi ciprsko vprašanje bilo na dnevnem redu Generalne skupščine. Turki, ki prebivajo na Cipru, so ustanovili odbor za pomoč grškim žrtvam demonstracij v Istambulu in Smirni v začetku septembra. Odbor bo zbiral denar, ki ga bodo potem poslali podobnemu odboru za pomoč, ki so ga ustanovili v Carigradu. Komandosi britanske armade so začeli davi preiskovati vas Akanto na severnem Cipru. Vojaki iščejo upornike, za katere domnevajo, da so se skrili v tej vasi ali bližnji okolici. razorožitev in poudarjajo, da je sovjetska vlada v zadnjih mesecih pomembno prispevala k reševanju tega vprašanja in približevanju stališč med velesilami. Pododbor Združenih narodov za razorožitev je danes preložil svojo sejo za 24 ur. Odbor je to sklenil soglasno. nemška vlada govori v imenu celotne Nemčije. Dodal je, da bo federalna vlada tudi v bodoče smatrala za »sovražno gesto« vsako navezavo diplomatskih odnošajev med DR Nemčijo in tistimi državami, s katerimi ima federalna vlada uradne zveze. Končno je Adenauer izjavil, da je njegova vlada opozorila zahodne države na poskus sovjetske vlade, da bi prenesla na Vzhodno Nemčijo tiste obveznosti, ki jih je doslej sama imela do Berlina in prometa s tem mestom. Jutri bo razprava o Ade-nauerjevem poročilu. »Kölnische Rundschau«, ki je blizu kanclerju Adenauerju, izraža v današnjem uvodniku prepričanje, da bi v sedanjih pogojih moglo priti do sodelovanja med krščanskodemo-kratsko unijo in opozicijsko socialnodemokratsko stranko na zunanjepolitičnem področju. List trdi, da je Carlo Schmidt, ki je kot podpredsednik zunanjepolitičnega odbora Bundestaga sodeloval v moskovskih razgovorih, z določeno skupino socialistov zagovarjal tesnejše sodelovanje njegove stranke z vlado. Po mnenju lista bo do razprave o sodelovanju med vlado in opozicijo prišlo šele potem, ko se bo videlo, kako se je vlada pripravila na bližnjo ženevsko konferenco štirih. Tudi »Frankfurter Allgemeine Zeitung« poudarja, da bi v bližnji bodočnosti, kljub vsem razlikam in nasprotnim stališčem, utegnilo priti do tesnejšega sodelovanja med vlado in opozicijo. List pravi, da je osnovni pogoj za takšno sodelovanje že izpolnjen s tem. da se je Adenauer v Moskvi »nedvoumno omejil od politike sile«. Zahodnonem. vlada je poslala trem zahodnim velesilam noto, v kateri zahteva, naj ponovijo svoje deklaracije, da ne bodo priznale Vzhodne Nemčije kot suverene države. To deklaracijo so objavili 7. aprila 1954. leta, osem dni po tem, ko je Sovjetska zveza dala suverenost vzhodnonemški demokratični republiki. Predstavnik zahod-nenemškega zunanjega ministrstva je dodal, da so noto izročili zahodnim velesilam včeraj. Besedila note za sedaj ne bodo objavili. Pariz, 22. sept. (AFP). Francosko zunanje ministrstvo proučuje rezultate vzhodnonemško-sovjetskih razgovorov v Moskvi, še posebej pa odločitev, ki govori, da bo skrbela za promet med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom Vzhodna Nemčija. S tem v zvezi postavljajo vprašanje pristojnosti štirih okupacijskih držav. Krogi biizu ministrstva omenjajo možnost demarše v Moskvi. Frikijiišiisv k Neanijevira socialistom Rim, 22. sept. (Tanjug). Sekretariat italijanske socialistične stranke je razpravljal o pridružitvi k socialistični stranki: leve grupe Saragatove socialnodemokratske stranke, deùa gibanja Unita Populäre in drugih neodvisnih socialističnih.skupin. Pobuda za to pridružitev je prišla po vnsti razgovorov, ki so jih imeli predstavniki Nennijeve stranke in predstavniki ostalih socialističnih skupin. Sekretariat je izrazil ugcdr.o mnenje o možnosti priključitve leve socialdemokratske skupine in Unita Populäre. Priključitev gibanja Cuccija in Magnanija je sekretariat odklonil. Pietro Nenni je z letalom danes odpotoval v Zürich, od koder bo odpotoval v Prago, Moskvo in Peking. Pred odhodom je Nenni izjavil, da je zadovoljen, ker bo na tem zasebnem potovanju obiska! Kitajsko. V izjavi novinarjem je dejal, da upa, da bo prispeval k normalizaciji odnosov med Rimom in Pekingom. Ukinjena vsa verska sodišča Kairo, 22. sept. (AFP). Ministrski svet je dokončno ukinil vsa muslimanska in ostala verska sodišča. Odslej bodo civilna sodišča odločala o vseh vprašanjih, ki so bila sedaj v pristojnosti raznih verskih sodišč. Odločitev je vse verske kroge iznenadila, ker niso pričakovali tako radikalnega ukrepa. Egipt je obdržal verska sodišča še od časov, ko je bil v otomanskem imperiju. Sodišča bedo ukinjena s 1. januarjem 195S. Prvi transport ujetnikov na poti Hannover, 22. sept. (Tanjug). Iz uradnih krogov se je zvedelo, da bodo sovjetske oblasti ta teden izpustile 600 bivših nemških ujetnikov. Večidel ujetnikov se bo vrnil v Zahodno Nemčijo, določeno število pa jih bo ostalo doma v Vzhodni Nemčiji. To je prvi transport od 9626 vojnih ujetnikov, ki so še v Sovjetski zvezi. Novembra sovjetski obisk v Indiji New Delhi, 22. sept. (IIS). Predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze maršal Bulganin bo Indijo obiskal konec novembra ali v začetku decembra. Indijski veleposlanik v Moskvi Menon je obiskal maršala Bulganina, da bi skupaj proučila podrobnosti obiska» u BONN. — Predstavniki Adcn-auerjeve krščanske demokratske stranke so se v sredo sestali z zastopniki opozicijske socialno demokratske stranke. Sporazumeli so se, da bodo socialni demokrati podprli Adenauerja, ko bo zahodnonemški parlament začel razpravljati o rezultatih Adenauerjeve poti v Moskvo. LONDON. — Britanski laburistični poslanec Crossman je v »Daily Mirroru« predlagal, naj bi vprašanje Cipra rešili na ta način, da bi otok spremenili v vojaško oporišče Atlantskega pakta, Grki in Turki pa naj bi enakopravno delili odgovornost z Britanci. TEHERAN. — Pred izrednim naglim sodiščem se je v sredo začela razprava preti bivšemu sekretarju centralnega komiteja stranke Tudch. Vojaški tožilec zahteva smrtno kazen, češ da je obtoženi zagrešil veleizdajo in da je skušal strmoglaviti vlado. ANKARA. — Jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Vučinič je obiskal podpredsednika turške vlade Köprülüja in se z njim pol ure nusgovajjal. Pred tem fc obiskal slanika Akšma, predsednika komiteja stalnega Balkanskega sekretariata. TIRANA. — Albanija je izpustila 4 izmed 13 Italijanov, zaprtih V Albaniji. Po sporočilu italijanske vlade so vse štiri Italijane izročili italijanskemu poslaništvu v Tirani. RANGUN. — Burmanski list »New Times« zahteva ukrepe za evakuacijo kuomitanških čet, ki v severnih krajih države še vedno povzročajo nerede. LONDON. — Britanska vlada je razpravljala o Beli knjigi, ki govori o britanskima diplomatoma Burgessu in McLeana, ki sta v skrivnostnih okoliščinah pred štirimi leti pobegnila iz Londona. Britanska javnost pričakuje objavo te Bele knjige z velikim zanimanjem. HAAG. — Holandski obrambni minister Staf je prispel v Veliko Britanijo, kjer bo imel razgovore z britanskim obrambnim ministrom Selwynom Lloydom.. V Veliki Britaniji bo ostal pet dni in si ogledal vojaške naprave. {e veleposlanik velepo- m 'Četrtek Mako začanja z delom občinski ljudski odbor Radgona C KCLTDBNI B1ZGLEDI J Nori oočinski 'Ljudski odbor v Radgoni je imel doslej tri seje, na katerih se je konstituiral, izvoli1! razne svere in komisije, sprejel zažasno sistemanizaoiljo delovnih mest, predračun za, obdobje september - december 1955, razpisal volitve v krajevne odbore in obravnavali razne druge tekoče naloge. Nix! sr v o novega občinskega Ljudskega odbora si prizadeva, da bi v odločanju o raznih problemih sodeloval čim širši krog državljanov. Tako dela v 11 svetih 83 članov, v 7 komisijah 31 članov in v novem občinskem ljudskem odboru 37 odbornikov, ki sorazmerno zastopajo teren po številu prebivalstva. V začetku oktobra bodo v 29 krajih nove občine zbori votilvcev, na katerih bodo izvolili 19 krajevnih odborov s povprečnim številom 5 do 9 članov. V vseh krajevnih odborih bo zastopanih 143 državljanov. Okrog 15.900 prebivalcev nove občine živi na površin: 15.203 hi ter se ukvarja z najrazličnejšimi dejavnostmi. Prevladuje kmetijstvo kjer je zaposlenih 10.658 prebivalcev, obrt s 1-057 prebivalci, industrija s 876 prebivalci itd. Hkrati; z delom novega občinskega ljudskega odbora so začeli poslovati tudi krajevni uradi v Apačah. Radencih in v Negovi. Na občinskem ljudskem odboru ugotavljajo sedaj premoženjske pravice in obveznosti dosedanjih občin. V aparatu novega občinskega ljudskega odbora in v krajevnih uradih je po sistematizaciji določenih 26 delovnih mest, kar je za tri delovna mesta več kot so imeli vsi skih konferencah Socialistične zveze v Radgoni, Apačah in Negovi so se s predsedniki vaški odborov pogovorili o teh problemih. Prav tako je občinski ljudski odbor sklical posvetovanje z vsemi predsedniki svetov, na katerem so se pogovorili o deiiu svetov, njihovih pristojnostih im o izdelavi analiz. Pet svetov novega občinskega ljudskega odbora je že imelo prve seje. Industrijski podjetji Slatina Radenci in opekarna v Radgoni v Hrastju-Moti, je po ocenitvi dosedanji občinski Ljudski . ustvarjata eno četrtino narodne- odbori skupaj. Z Novim letom se bo število uslužbencev s sprejemov nekaterih pristojnosti povečalo na 36. Strokovna raven uslužbencev je srednje dobra. Vsi referati razen kmetijskega in gradbenega so zasedeni. Čeprav •e delo novega občinskega ljudskega odbora šele v začetni fazi, so vsi uslužbenci polno zaiposle-ni. Občinski ljudski odbor je poskrbel. da so se državljani seznanili z načinom dela in s pristojnostmi nove občine. Na sektor- ga dohodka nove občine. Vino-gradn-Ski posestvi v Gornji Radgoni in na Kapeli sta glavne težave prebrodili, čeprav bo obnova vinogradov ostala še vedno resen prohSem. Kmetijski gospodarstvi v Črncih in v Žepovcih se ukvarjata s pospeševanjem poljedelstva in živinoreje. Velike težave imajo predvsem v A-paški ILoriiinii, kjer je državno . posestv0 prevzelo zemljišča od reorganiziranih KDZ. Indvidu-aäma Ikmetfi.jiska gospodarstva z izstopom iz KDZ rimajo orodja, živine in gozda ter so zaradi tega v neenakem položaju z drugimi gospodarstvi v Apaški kotlini. Občinski ljudski odbor bo predlagal pristojnim forumom, da bi se tem gospodarstvom iz gozdnega državnega sklada dodelile manjše površine gozda v pasu ob Muri, kjer ni strnjenih gozdnih površin. Dobro bi bilo, če bi merodajni forumi pokazali razumevanje in dodelili finačna sredstva za izkoriščanje novega slatinskega vrele katerega voda strokovnjakov odlične kakovosti. Z investicijami bi bilo treba obnoviti zastareli obrat slatinskega podjetja v Boračevem, s katerim bi se proizvodnja povečala za 100 odstotkov. Z regulacijo in melioracijo Ščavniške doline bi lahko red® na področju občine enkrat več živine kot danes. O-pekarna ima načrte za gradmio nove žgalne peči, s čimer bi proizvodnjo po več ai a za 50 odstotkov. Občinski ljudski odbor razmišlja tudi o gradnji nove občinske ceste, ki bi povezala Negovo in okoliške kraje z glavno cesto Maribor — Gornja Radgona pri Ihovi. Nečrte že izdelujejo, medtem ko morajo zagotoviti za to delo še 4 mi3ii|joine dinarjev. Zaradi naraščajočega prometa bo Koncert okteta Vokalnega v Piranu ie zmeraj mnoge prometne nesreče Slovenija je zelo preprežena s cestnicn omrežjem, po katerem se j>romet iz dneva v dan bolj razvija. Kolikor pa promet bolj raste, toliko pogostejši so primeri prometnih nezgod, ki so zlasti v letošnjem poletju imele hude posledice. Vzroki teh nezgod so različni, kot vinjenost, prehitra vožnja, neprevidnost itd. Zelo pogosti prJcne^i nezgod so pa tudi po krivdi otrok in mladine. V statistiki prometnih nezgod letošnjega julija in avgusta vidimo, da Je bilo v tem času na naših cestah kar C0 nezgod, ki so jih zakrivili pretežno otroci. V 37 primerih so bili povzročitelji nezgode otrori in mladinci, v 23 pri- Kakor že rečeno Je med povzročitelji nezgod tudi veliko število mladincev-k-olesarjev. Tudi ti hi morali poznati novo uredho o prometnih predpisih, če že ne v celoti, vsaj ‘tista določila, ki s° namenjena kolesarjem, in ki predpisujejo, kako mora hiti pa cesti opremljeno kolo, da kolé^ sarji ne smejo voziti vštric, prehitevati drugega kolesarja ali vprego, do morajo pred zavijanjem v levo ali desno na križišču ali pa na odprti cesti pavočasno nakazati z roko spremembo smeri vožnje, da ne smejo voziti na kolesu starejše osebe itd. Vse to je z novo republiško uredbo p prometu jasno obrazloženo. Samo g predpisi, r sanimi odredbami in prometno varnostno službo ne bomo mogli zmanjšaiti števila prometnih nezgod, če ne bomo vsi, ki se vozimo ali hodimo po cestah, dosledno upoštevali prometne predpise in se ravnali po njih. Potrebna je torej zavestna disciplina nas vseh, pa naj smo vozniki motornih ali vprežnih vozil, kolesarji in pešci, kajti v interesu nas vseh je, da ge bo promet po naših cestah razvijal hitro in varno. —s Občutno so povečali proizvodnjo a ..-a» mena pa \ozniki motornih vozil in vpreg ter koledarji. Največ tovrstnih nezgod je bilo na mestnih ulicah in cestah in je zabeleženih skupaj 33, kar pomeni dobro polovico. 2e uvodoma je rečeno, da so vzroki nezgod različni. Pri otrokih na primer pride zelo pogosto do nezgode zaradi neprevidnosti in nenadnega prečkanja ceste v trenutku, ko je to ali ono vozilo že v bližini otroka. Pri tem seveda vsa prizadevnost in iznajdljivost voznika dosti ne pomagata in postane otrok največkrat žrtev hude nezgode. Zaradi tega je bilo v navedenih dveh mesecih 23 primerov ponesrečenih otrok. Pogosti so tudi primeri nezgod pri mladincih — kolesarjih. Ti vozijo po naših cestah in mestnih ulicah neprevidno in prehitro. v ovinkih vozijo po levi strani, ne upoštevajo prednosti drugih vozil na križiščih, sedijo na kolesih z rokami v žepih in podobno. Prav nič manj pogosti pa tudi niso primeri nezgod pri otrocih zaradi igranja na .cestah in obešanja na vozila. Kakšne so posledice teh neprevidnosti nam prav tako zgovorno priča statistika. V minulih dveh mesecih je bilo pri 60 nezgodah telesno poškodovanih kar 63 otrok in mladincev. Od teh je bilo 6 mrtvih, 31 hudo in 26 laže telesno poškodovanih. Med mrtvimi so trije otroci do štirih let starosti, ostali pa od 7 do 18 let starosti. Hudo in laže poškodovanih pa je bilo 8 otrok do 1. leta starosti, 19 do 7. leta, 12 do 14. leta in 17 do 18. leta starosti. Prav gotovo ne bi bilo na naših cestah toliko prometnih nezgod te vrste, če bi starši posvečali zlasti predšolskim otrokom malo več pozornosti in jih ne puščali brez naiporstva na cesto. Z novo republiško odredbo o cestnem prometu, ki je že mesec dni v veljavi, se prepoveduje igranje, nogomet, balinanje, drsanje itd. na javnih cestah ali neposredno ob njih. Prav bi bilo, da bi si starši to določilo dobro zapomnili, ker bodo oni odgovorni za prekrške tega določila ali pa osebe, ki jim je zaupano varstvo otrok. Pred dnevi so v Tovarni olja v Slovenski Bistrici slavili pomembne jubileje — 50-iemico podjetja, 10-letnijco osvoboditve, in 5 let delavskega samouprav-nja. Ob tej priložnosti je kolektiv pregledal svoije dosedanje delo in uspehe pa tudi naloge, ki še čakajo podjetje, k! se kompletnih telovadnic. Poleg te-Borovntca o "3 J Sa S® nešteto drugih manjših oro- MLAÓiNCI:* Domžale : Svobo- * dij. popravil In uslug. Preko 2C0 da Li 3-1 Papirničar : Ilirija 3:3, » vrst najrazličnejših športnih po-Lj ubij an a : Slovan 5:2, Kamnik : trebščin imajo trenutno v delu. Odred 2:5, Grafičar : Kočevje 4:3, ' Narodnega dohodka so ustvarili Črnomelj : Krim 1:6, Odred : Gra- : 368.5 milijonov dinarjev, za inve-f;čar 3’0 J sticijske namene pa so porabili PIONIRJI: Ljubljana : Sava 4:1. I že 78 milijonov dinarjev, od tega SPREJEMNI IZPITI NA INŠTITUTU ZA TELESNO VZGOJO Uprava Inštituta za telesno vzg c., o v Ljubljani opozarja vse kandidate za vpis v I. letnik, da se začnejo sprejemni izpiti v pori- àeijek. 25.* t. m. ob 8. uri zju-t:aj. Kandidati bodo najprej zdravniško pregledani, nato pa bodo opravljali še izpit iz telesne znod ivosti. Za.to naj vsak Rancidi: prinese s seboj vadbeno oblačilo. NOGOMETNI SODNIKI! Upravni odbor ZNSS, vsi zvezni sodniki, vsi republiški sodniki in vsi sodniki cdbora Ljubljane (Ljubljana. Gorica, Koper, Kočevje in Domžale) morajo dvigniti brezplačne vstopnice za nogometno tekmo Jugoslavija B : Nemčija B v soboto od 18. do 19. ure ali pa v nedeljo od 8. do 9. ure v Li k ozar j evi 12, in sicer pri lov. Pogačarju! Nogometna podzveza Maribor Registracijska komisija Za NK »Maribor liri j a : Litija 1:1, Papirničar Svoboda Lj. preložena, Domžale : Tabor 0:0. Slovan n. : Svoboda D. 4:1, Jadr2,n : Mengeš 2:0, Usnjar : Grafičar 1:5, Krim : Slovan T. preložena. Odred : Kočevje 3:0, Grafičar : Ljubljana 0:0. REGISTRACIJSKA KOMISIJA NPL Na Osnovi čl. 22-1 POR so registrirani: Za NK ODRED iz Ljubljane: Letonja A. Ivan, Štamol J. Anton. Marolt A. Anten, Dobovšek R. Rudi. ZA NK USNJAR Vrhnika: Poz-derc L. Alojz, Kuprešak N. Luka. Za TVD Partizan Kočevje: Komac I. Anton, Konte B. Benedikt, Bastar A. Marjan. Za NK SLOVAN Ljubljana: Strniša F. Franc, Matko H. Martin. ZA DPD SVOBODO Duplica: Ulčar P. Franc, Konjar J. Miroslav. Omenjeni igralci imajo pravico nastopa na vseh tekmah 27. sept. 1955. ROKOMET V nedeljo, 25. t. m., je 1. kolo prvenstvenih tekem v velikem rokometu za moške in ženske. Moški: 2SD Maribor : ŠD Fu-žiriar (Ravne), Partizan (Črnomelj) : Svoboda (Ljubljana), 2SĐ Celje : Odred (Ljubljana), Rudar (Trbovlje) : Drava (Ptuj), Partizan »Krim« (Ljubljana) : Mladost (Kranj). — Ženske: Partizan (Cr-se registrira ncmelj) : Svoboda (Ljubljana), i največ za gradnjo nove tovarne. Do današnjega praznika obratujejo v novih prostorih že priprava in prirez lesa, dve prostorni sušilnici za naravno sušenje lesa s temperimico z vsemi potrebnimi pomožnimi prostori, dograjen je nov transformator, na pol pa centralni obrat v prvi izvedbi s 1.150 kvadratnimi metri pleščinskega prostora, ki bo ponos ne samo »Elanu*, temveč vsej športni industriji. Prav gotovo ne pretiravamo, ko trdimo, da ima prav »Elan« najboljše perspektive ne samo doma. temveč izmed vseh tovrstnih športnih podjetij v Evropi. Neizčrpna in visoko kvalitetna surovinska baza okoliških gozdov, bližina tujsko-prometnih in športnih centrov, slovečih po celem svetu, so vsekakor močno jamstvo. Ob izredni podpori oblasti in možnostjo neomejene razširitve v nasprotju z ostalimi tovrstnimi privatnimi podjetji po drugih deželah ima boljše pogoje. Privatnik po čl. 23-1 Polančič Robert s pra- Rudar (Trbovlje) : Drava (Ptuj). Tekme bodo na igriščih prvo-imenovanih. vico nastopa na prijateljskih tekmah dr.e 16. 10. 1255 in prvenstvenih tekmah dne 16. I. 1956 ter po čl. 22-1 s pravico nastopa na vseh tekmah dne 23. 9. 19-55 Ceh Peter, Stingi Mirko. Reiter Bojan in Brine Božidar. MALI ROKOMET Meški — ljubljanska cona: Jurišnik : Papirničar (Vevče), Borac : Svoboda II. Le tako naprej! Malokateri atlet ima tako za-vidiljovo športno bilanco, kakor jo i«na mladinec kopjaš Ivan Kastelic iz Črnomlja. V letošnji sezoni je pobral vse najboljše naslove — na 17 mladinskih tekmovanjih, 17 prvih mest! Postal je državni mladinski prvak, republiški prvak v kategoriji mlajših in starejših mladincev. Obenem je dosegel republiški in državni mladinski rekord v metu kopja — 58.98 m. Kastelic je član slovenske in državne reprezentance. Ko so Perzijci pod Kserkom prišli preko Helesponta, zavzeli Tesalijo in si z izdajo odprli vrata pri Termopilah v notranjost Grčije, so bili prepričani, da bo vsak resen odpor s tem prenehal in da bodo prebivalci južnih pokrajin v strahu in trepetu pričakovali svojo usodo. V taborišče so pred kralja pripeljali nekaj ubežnikov iz Arkadije, da bd jih izprašali kaj počno Grki. »Slavijo olimpijski praznik«, je bil nepričakovan odgovor, »gledajo tekmovanja in dirke«. Ko so jih nadalje povprašali za kakšne nagrade tekmujejo, so odgovorili: »Za oljčni venec«. Tedaj je nekdo izmed perzijskih veljakov vzkliknil: »Gorje Mardonij. proti takšnim možem si nas popeljal, ki ne tekmujejo niti za zlato niti za srebro, marveč za moške kreposti!« Z navedenim opisom nam je cznačil Herodot vso veličino klasične telesne vzgoje, kjer se ago-nistika — tekma ni izrodila, marveč je kljub prizadevanju slehernega tekmovalca po čim večjem uspehu, po zmagi in oljčnem vencu ostala v mejah vzgojnih namenov takratne družbe. Šele rimsko gl a diatorstvo, ta antični profesionalizem je uničil in pokopal tisočletno cvetje in sadove klasične telesne vzgoje. Sodoben šport Je pravzaprav še zelo mlad in nima za seboj tisočletne zdrave tradicije, kakor grška agonistika in vendar ga ne le pri nas, marveč ga po vsem svetu ogrožajo mnogotere bolezenske klice, ki ga lahko povsem uničijo, če jim sodobna družba in še posebej naša ne bo našla pravega zdravila. Ena izmed bistvenih potez sodobnega športa je vsaj po svojem vnanjem videzu tekma, borba posameznika s časom in fP*»storom, posredna ali neposredna borba dveh ali več tekmovalcev ali dveh ali več moštev. Zdrava tekma, je ne le za telesno vzgojo, marveč za celoten človeški napredek izredno pomembna, saj pomeni neogibno gibalo vseh človeških kulturnih področij. Športna tekma je v tem smislu medsebojno primerjanje napredka posameznikov ali skupin, vendar ne samo v fizično-tehničnem pomenu, marveč zlasti še v naravnem, etičnem pomenu. Pri človeku namreč ne more Iti samo za vzgojo surove fizične moči. saj jo je že davno sto in tisočkrat prekosil stroj, niti samo za brzino ali druge fiziološke kvalitete, ki bi bile same sebi namen. Človek ni stroj, ki ga sestavlja okostje z mišičjem in živčevjem, ni robot, marveč zlasti razumno, ču- stveno in nravno bitje, ki ustvarja kulturne vrednote in Jin sprejema. Človekove fiziološke kvalitete razvijamo in izpopolnjujemo samo zato, da bo čim popolneje razvit lahko opravljal in izpolnil v družbi svoje kulturno poslanstvo kot fizični ali umski delavec. Športna tekmovanja postavljena v tak etični okvir so izredno pomembna Kot ključni motor našega kulturnega napredka vendar je pri uresničevanju takih tekmovanj izredno pomembna pravilna zavest neposredno in posredno sodelujočih, se pravi tako tekmovalcev, kakor tudi funkcionarjev sekcij, klubov, društev in zvez, a posebno tudi vsega športnega občinstva in sploh vse javnosti. Nič ne bo pomagalo, nič ne bo ozdravilo športa v svetu in pri nas, dokler tehtnica pravilnega vrednotenja telesne vzgoje in športnega tekmovanja v njej ne bo docela pretehtala skledice nevednežev in »krivovercev«. Zdi se, da so slednji še vedno v večini, zato je borba za pravo mesto športa v telesni vzgoji dandanes še izredno težka. Različna kaznovanja, ki jih pod-vzemajo športne organizacije le malo zaležejo. Tu je potrebno zlasti pravilno vzgojno delo s tekmovalci, kar pomeni, da si morajo biti z nalogami sodobnega športa v naši družbi zlasti docela na jasnem neposredni vzgojitelji mladine v društvih, trenerji, vaditelji in funkcionarji, a prav tako funkcionarji ostalih Športnih forumov. V sedanjem obdobju razvoja našega športa je prav gotovo ena izmed največjih nevarnosti za njegov pravilen razvoj pretiran poudarek in izključna pozornost na tehničnih rezultatih tekmovalcev in moštev. Od prvenstvenih tablic in rekordov bomo morali usmeriti našo skrb zlasti na to, kako naš šport, naša tekmovanja izpolnjujejo svoje družbene naloge v celoti, pa bodo nekateri simptomatični pojavi, ki smo jim priča v zadnjem Času v našem športu kot n. pr.: »atletska afera,« »nogometni problemi« itd. v korist pravilnega razvoja našega športa kmalu pozdravljeni. Vendar tu res ne zadošča »klic vpijočega v puščavi«, marveč zavestno sodelovanje vseh, ki jim je res pri srcu zdrav razvoj našega športa. Oljčni venec moramo zopet priboriti našim športnikom, pa bo še vedno nekoliko izpre-menjeno veljalo: »Mardonij, taki možje, ki se ne bore niti za zlato, niti za srebro, naj bodo naši prijatelji«, EDI SERPAN nikdar ne pomislijo, tako početje. V zmago za vsako ceno, edina vzpodbuda vzgojne naloge in odgovornost do družbe pa kajpak vse preveč pozabljajo . . . Ce bi bila beseda samo o klubskih funkcionarjih in bi jim naprtili odgovornost za napake, oi ne napravili še vsega. Šport združuje d3iies v svojih vrstah deset in desettisoče naše mladine in vrste športnikov se dan za dnem množe. Vrste športnikov naj bi postale, kakor sem že rekel, mesto, kjer je mladina v prijetni obliki deležna pravilne vzgoje » pomočjo telesnih vaj, zaradi česar je vsakršno delo športnih društev politično vprašanje velikega pomena. Za pravilno delo so torej odgovorne tudi POLITIČNE IN DRUGE ORGANIZACIJE na terenu. Dokaz za to so dejstva, da se je v Kranju na primer položaj odločno izboljšal šele tedaj, ko so se začele zanimati za stvar politične organizacije. Podoben primer lahko Vidimo pri Svobodi in Olympia, kjer se prav zaradi pravilnega pojmovanja njihovih funkcionarjev že kažejo prvu rezultati dobrega športnega dela. Taki primeri so čedalje pogostejši, dokazujejo pa, da bomo razmere v našem športu lahko uredili izključno le s skupnimi napori. Zveza športov Slovenije se je tega dela že uspešno lotila, seveda le toliko, kolikor je v njeni moči. Seminarji za športne funkcionarje, ki so bili že pozimi in se bodo nadaljevali prihodnje dni, so že obrodili nekaj sadu. Zanimivo je, da se naši društveni funkcionarji z razumevanjem in veseljem lotevajo teh nalog, ker sami čutijo, da po dosedanji poti ni napredka. Tudi politične organizacije na terenu bodo tudi lahko opravile ogromno delo, če bodo po svojih predstavnikih budneje kakor doslej spremljale delo naših športnih društev in klubov. Kjerkoli na področju komun deluje več društev, bodo potrebna nekakšna koordinacijska telesa v mestnem merilu, tam pa, kjer jih je manj, pa v merilu zveze komun. Ti odbori bi morali skrbeti za pomoč vsem športnim delavcem. Naša zveza se bo tudi vnaprej prizadevala za ustanovitev takih odborov na terenu. Tudi naš tisk bo lahko mnogo prispeval k .temu. Reči moram, da se je športni tisk glede tega v zadnjem času že izkazal. Naši novinarji pišejo kritično in odkrito. Pri tem pomagajo društvenim funkcionarjem, ustvarjajo javno mnenje in pomagajo vzgajati športno občinstvo, ki pa, žal, ni vselej športno. Želim in upam, da bo naše delo vsak dan uspešnejše in da bo tudi primerov nešportnih izpadov čedalje manj. Prav tako pa bodo čedalje manj potrebni razni strogi, toda upravičeni ukrepi športnih zvez in tudi oblasti proti ljudem, ki ne znajo krotiti svojih strasti. STROKOVNA L Pri založbi »Polet« v Ljubljani sta izšli nedavno dve športni knjigi, o katerih podajamo v naslednjem kratko poročilo. »Orientacijski šport«, sestavili Stane Pišljar, Edi Serpan in Drago Ulaga, obseg 115 strani, bogato ilustrirano. V uvodu nas pisci seznanjajo z nalogami in lepotami nove športne panoge, ki ima* v svetu vedno več pristašev. Nato sledijo splošna navodila za čitanje kart in za orientiranje v naravi spomočjo busole in drugih sredstev. Obsežna so poglavja o azimutu, kakor tudi tista o različnih načinih ocenjevanja razdalje. Med orientacijske naloge spada obračanje po straneh sveta, »malo potovanje po straneh sveta«, ocenjevanje razdalj v naravi, opazovanje okolice, ugibanje topografskih znakov, določanje kontrolnih točk na zemljevidu, hoja po zaznamovani progi na zemljevidu, »lov na lisico«, pohod v neznano in kot najvišja stopnja cross country orientiranje. Vsa ta poglavja so obdelana na kratko, vendar tako, da dobi bralec jasno sliko o posameznih načinih izpopolnjevanja in tekmovanj a. V knjigi najdemo tudi konkretne primere orientiranja za pionirje, mladince in odrasle. Zadnji del obsega navodila za organizacijo tekmovanj. Knjiga »Orientacijski šport« bo dobro služila učiteljem, ki prirejajo šolske športne dneve, v enaki meri pa tudi partizanskim, športnim in planinskim društvom. Naklada znaša 1500 izvodov. »10 let športa v svobodi«, izdala Zveza športov Slovenije, Ljubljana 1955. V uvodni besedi je zapis al predsednik Leopold Krese naslednje: »V okviru letošnjih proslav izdaja Zveza športov Slovenije to knjigo, ki naj v skromnih obrisih pokaže pot, delo in uspehe slovenskega športa v desetih letih naše svobode. Sestavki obravnavajo in prikazujejo načela Zveze športov glede na nadaljnji razvoj našega športa kot sredstva vsestranske vzgoje in krepitve delovnih ljudi, za katera se bomo v bodoče še z večjim elanom borili.« V jubilejni knjigi obravnavajo pisci naslednje teme: Kaj hočemo? — Deset let razvoja telesno-vzgojnih organizacij (od ustanovne konference FOS do ustanovne skupščine ZŠS) — Sola, najbolj- ši zaveznik športa — Naš šport v kroniki — Statistični podatki posameznih športnih zvez — Pregled športnih naprav v LRS — Športna podjetja (Elan. Planiea-šport, Slovenijašport, Alpina) —• Pregled telesno vzgojnega tiska. Članke so napisali Leopold Krese, Avgust Likovnik, Edi Serpan, Drago Stepišnik, Drago U-laga in Mitja Vidic. Naša jubilejna Športna knjiga je sicer skromna po obsegu (70 strani), vendar daje precej jasno sliko o začetkih in razvoju športa v novi Jugoslaviji. Posebno vrednost dajejo knjigi skrbno izbrane fotografije, ki jih je oskrbel Dušan Skerlep. Vseh klišejev je 63, nekateri so tudi celostranski. Med prvimi slikami vidimo pok. Eorisa Kidriča v razgovoru s predsednikom FOS tov. Trčkom, potem srečujemo poleg pokrajinskih motivov in znamenitih športnih naprav v LRS razne obraze: Gnidovca, Cestnika, Grajzerja, Poldo, Gerbčevo, Likovnika, Bloudka, Lorgerja, Čopa, Finžgarja, Rozmana, Vidalija, Muleja in druge, pa seveda tudi moštva, ki so dosegla pomembne uspehe. RODOLJUB ČGLSK0VIĆ: Prava telesna vzcfofa- epa prlliodnost Kaše telssnovzgojne organizacije morajo bili množične - vseljudske organizacije. — Zanemarjena telesna vzgoja v šolah je posledica podcenjevanja mnogih prosvetnih organov. — Tudi proizvodna telovadba je važna. - Strokovni kadri, to je problem Podpredsedmk zveznega Izvršnega sveta RODOLJUB COLA-KOVlC je napisai v časopisu »Komunist« št. 8. članek: »Naše naloge na področju telesne vzgoje«. Prispevek tovariša Colako-viča je zelo pomemben pri utrjevanju vloge športa in telesne vzgoje v naši družbeni stvarnosti. V naslednjem objavljamo tele njegove misli: Telesna vzgoja naroda mora biti smotrna, trajna in plansko razporejena, prizadevanje celotne skupnosti, da se ohrani zdravje najširših ljudskih množic, da se podaljša doba posameznika, da se kar največ razvijajo telesne sposobnosti ljudi, kot na primer vzdržljivost, odpornost, kar pomeni njihovo delovno in obrambno sposobnost. Vse to bo nedvomno blagodejno vplivalo na življenje posameznika, kakor tudi na blagostanja skupnosti. To je bistvena stran telesne vzgoje, vendar to še ni vse! Udejstvovanje v telesni vzgoji terja cd vsakega posameznika določen nepretrgan napor voije. razvija pri njem določene pozitivne navade. smise! za tovarištvo in plemenito tekmovanje, srčnost in sposobnost, da kljubuje težavam In da jih postopoma premaguje. Nadalje razvija smisel za skladnost in lepoto. Vse to so elementi vzgoje VSESTRANSKO RAZVITEGA človeka na sploh. Od tod je sam l»o sebi razumljiv zaključek, da telesna vzgoja kot skrb za ljudi, za njihov vsestranski razvoj, mora vključevati najširše ljudske množice. da po~i*ne sestavni d^l življenja, od mladosti do starnutì, vsakodnevna potreba, kakor na primer knjiga ali druga kulturna potreba. In prav takega pojmovanja telerie vzgoje nd v naši sredini; še zmeraj nismo premagali v zavesti ljudi tisto obratno pojmovanje, da je telesna vzgoja pravo in popolno razvedrilo in neogiben pogoj za zdravje, največjo delovno in obrambno sposobnost vsakega posameznika. To pomeni izvir veselega, aktivnega ustvarjalnega življenja ljudi. Ce pogledamo številke, ki kažejo, koliko je telesna vzgoja prodrla med široke ljudske množice, bomo videli, da so porazno majhne. V vseh naših telesnovzgojnih organizacijah je 667.436 aktivnih članov. Med njimi Je pretežna večina doraščajočih ob 16 do 30 let, a zelo majhen odstotek žensk. Te številke dokazujejo predvsem, da se pri nas ukvarja s telesno vzgojo zelo malo prebivalcev (zlasti doraščajoča mladina). Iz tega sledi najvažnejša naloga na tem področju: naše telesno vzgojne organizacije morajo biti množične, posebno Zveza za telesno vzgojo Partizan. Le-tej je treba posvetiti največjo pozornost in ji zagotoviti materialna sredstva, da bo čimnrej prodrla na vas, med delavsko in šolsko mladino, da bo *ako postala vseljudska organizacija. za katero bodo skrbeli vsi odgovorni ljudje, tako kakor tudi zasluži. Ce bomo to dosegli, tedaj bo Partizan neizčrpen vir za vse športne panoge, boljši rezultati in rekordi pa bodo seveda nekaj povsem vsakdanjega. Danes pa so naši rekordi v posameznih šport- nih panogah nekaj umetnega, ki delujejo kakor ogromna glava na slabih nogah! Razumljivo je, da Partizan ne more postati čez noč taka organizacija. Marsikaj moramo spremeniti, odstraniti napačna pojmovanja, toda vse to terja čas, trud in sredstva. Zdi se mi, da morajo s temi spremembami začeti že v šoli. Ce vemo, da je vzgoja mlajšega po-kolenja najvažnejša naloga šole, da je telesna vzgoja važen element vzgoje nasploh, tedaj je jasno, da se moramo vse drugače lotiti reševanja te naloge. Telesna vzgoja v naših šolah, zlasti v osnovnih in pa industrijskih, je vzlic predpisom in nasvetih, zanemarjena. Za to so odgovorni PROSVETNI ORGANI, ki ta predmet podcenjujejo ali ji celo morda nasprotujejo, češ, da je pomanjkanje prostorov in kadrov. To je v bistvu konservativen odnos do pomena telesne vzgoje in šole nasploh. Takim ljudem je med šolskim letom najvažnejše določena učna snov. zdravje učencev pa je zanje postranskega pomena. Na nedavnem zdravniškem pregledu učencev osnovnih šol v Jugoslaviji (170.000) je bilo ugotovljeno, da je več tistih, ki niso popolnoma zdravi, oziroma, ki imajo večje aii manjše telesne hibe. Ob tem se moramo seveda zamisliti, hkrati pa iskati način, kako bi te razmere ozdravili. Eden izmed razlogov za tako stanje je kajpak zanemarjena telesna vzgoja v osnovnih šolah. Govorijo, da šolani primanjkuje telovadnic in rekvizitov. To je sicer res. ni pa glavni razlog, da je v šolah telesna vzgoja zanemarjena, pač pa je glavni vzrok podcenjevanje prosvetnih organov. V večin« naših osnovnih šol (tudi na vasi) je možna na šolskem dvorišču telesna vzgoja. Učitelja lahko usooFobimo, da pokaže svojim nčencem na takem prostoru naipreprostejše vaje. Takih oblik dela danes ni, čeprav je to. glede na prenatrpanost mnogih vaških šol, na slabe higienske pogoje, neogibno potrebno. Sveti za prosveto te razmere mirno gledajo, da, celo inšpektorji, ne glede na to, da je v učnem načrtu določena tudi telesna vzgoja. Vsi ti pa imajo isti izgovor: ni telovadnic, ni učiteljev. Čeprav so v srednjih Šolah razmere nekoliko boljše, vendar še zmeraj niso zadovoljive. Večkrat je od šolskega direktorja odvisno, kakšno pozornost posvečajo telesni vzgoji, toda žal marsikje je prav DIREKTOR TISTI, ki mu telesna vzgoja ni kdo ve kaj pri srcu. Ti. tako imenovani pedagogi pozabljajo, da razgibana telesna vzgoja v šoli odstranjuje razne grde pojave pri učencih in jih usmerja k pozitivnim navadam. Tako, milo rečeno, brezbrižno pojmovanje o telesni vzgoji šolske mladine, kajpak ogromno škoduje. Posledice se kajpak zrcalijo na zdravju učencev, hkrati pa se zanemarja važen vzgojni činitelj, ki mora prispevati k skladnemu, Športne naprave pri Medtem ko v naših šolah posvečajo telesni vzgoji vsaj nekaj pozornosti, pa o tovarnah in industriji tega ne moremo trditi. Tu pa so take razmere in obsojanja vredna pojmovanja, kakor da nismo v socialistični državi, kjer delovni človek ni samo glavna proizvajalna moč, temveč tudi prvenstvena skrb. da bi bilo njegovo življenje čim lepše. Ze davno je znano, da delo pri strojih povsem utruja živčni sistem, otežkoča redni krvni obtok in povzroča vrsto obolenj, ki so svojstvena za človeka današnjega časa. Če k temu prištejemo še razne profesionalne bolezni, življenjske pogoje v delavskih predmestjih in naseljih (prah, dim), še zmeraj težke stanovanjske razmere, tedaj bo vsa-komur jasno, koliko napora je potrebno, da se ohrani zdravje delavca in kako je potrebno boriti se za njegov organizem. Čeprav naša skupnost daje precejšnja sredstva za zdravstveno zaščito delovnih ljudi, vendar se vse premalo prizadeva, da jih ohrani zdrave. Eden od važnih či-niteljev v tem pogledu na Je telesna vzgoja. Skoro ni vredno govoriti o številu tistih tovarn, ki imajo svoje športne poligone, kjer umnemu, moralnemu in telesnemu razvoju učenca. Zoper to se je treba boriti z združenimi močmi: i prosvetni organi in družbene organizacije, predvsem pa šolski odbori, katerih naloga je skrb za zdravje in telesni razvoj učenca. Potrebno je, da tj podrezajo uprave naših mnogih šol, da bi začele vse drugače gledati na to vprašanje, hkrati pa da nudijo pomoč glede na konkretne pogoje, v katerih delujejo te šole. V nekaterih državah je telesna vzgoja vsakodnevni obvezni predmet učencev. Mi tega pri nas seveda ne moremo napraviti čez noč, vendar moramo težiti za tem. Navaditi moramo ljudi že zgodaj, da svoje telo razvijajo, ga krepijo in ga usposabljajo za vsakršne napore, skratka, da jih pripravljamo za dobre graditelje in branitelje socialistične domovine. Sola pa mora biti prva. ki bo razvijala ta duh in jim vcepljala to potrebo. tovarnah so potrebne se delavci med odmorom lahko ukvarjajo z raznimi panogami. Take poligone mnogi smatrajo za luksus, ki dražijo investicije, mnogi pa na te stvari niti ne mislijo, se pravi ne vedo, da so Vprašanja zboljšanja kadra se moramo lotiti na širši osnovi. Predvsem sodim, da je treba na učiteljiščih usposobiti naše učitelje in učiteljice za telesno vzgojo. pa čeprav v najskromnejšl obliki. Abituriente moramo usposobiti na raznih posebnih tečajih med počitnicami. Le tako bomo dobili skromen, toda pomemben kader za osnovne šole, Naše šole za telesno vzgojo se morajo, razen vzgajanja novih učiteljev za srednje šole. lotiti tud! naloge usposabljati strokovnjake za proizvodno telovadbo v podjetjih, nadalje strokovnjake za razne panoge športa ali telovadbe. Z vsemi temi problemi se že ukvarja zvezna komisija za telesno vzgojo, ki jo je določil zvezni izvršni svet. Člani te komisije so ljudje, ki aktivno delujejo v naših telesnovzgojnih razne bolezni in poškodbe pri delu večkrat vzrok nezadostnega gibanja delavca. Prav bi bilo, da bi ti LJUDJE RAZMIŠLJALI o številu obolelih in poškodovanih pri delu, da izračunajo kakšno škodo povzroča to naši skupnosti. Morda bj šele na podlagi te svoje ugotovitve spremenili dosedanje gledišče. Se slabše razmere so v tako imenovani proizvodni telovadbi. V naših podjetjih je ta še neznana, pa čeprav bi morala biti sestavni del delovnega dneva. To telovadbo so uvedli v nekaterih državah celo kapitalisti, ker so spoznali, da je učinek proizvodnje večji. Naši sindikati bi že vendarle morali misliti o tem vprašanju in prav oni bi morali biti nosile» teh akcij. Večkrat se dogaja, da naša podjetja ali sindikalne organizacije dajejo za telesno vzgojo velike vsote — v glavnem seveda za nogometni klub podjetja — redko kdaj pa za športni poligon, na katerem bi se ukvarjalo z raznim} športi neprimerno več ljudi. To ni socialistični odnos do telesne vzgoje, ki mora združevati v svojih vrstah najširše ljudske množice. Primerov, da naša podjetja dajejo denar za svoj nogometni organizacijah, dalje pedagogi in zdravniki. Ta komisija bo na podlagi naših dosedanjih Izkušenj predlagala odstraniti raznotere pomanjkljivosti pri telesni vzgoji, zakonske predpise, ki bodo utrdili obveznosti državnih organov, ustanov in družbenih organizacij, hkrati pa pomagala, da se na tem zanemarjenem področju našega življenja VODI SMOTRNA in odločna ter enotna in načelna socialistična politika. Ne moremo reči, da doslej n) bilo takih predpisov in teženj, da bi v naši telesni vzgoji odstranili pomanjkljivosti in slabosti. Toda doslej je ostalo brez vidnejših uspehov, predvsem zaradi tega, ker se organizacije Zveze komunistov niso dovolj resno lotile te naloge. Le-te morajo biti pri svo- klub, je, žal, še zmeraj zelo veliko. So mesteca, kjer tamkajšnji odgovorni ljudje ne dajejo ničesar za napredek telesne vzgoje širokih ljudskih množic, plačujejo pa dobro trenerja domačega nogometnega kluba. Težko je razumeti, da taka zahteva še zmeraj najde svoje mesto v socialistični državi. Velik problem v telesni vzgoji so tudi strokovni kadri. To število je majhno, znanje je srednje, njihovo usposabljanje je brez določenega načrta in sistema. To js razumljivo, če vemo, da pri nas še ni jasnih pogledov na množično telesno vzgojo, ki se mora začeti že v šoli in mora vključevati vaško in delavsko mladino ter prodreti v tovarne. Po osvoboditvi smo zgradili nekaj srednjih in eno visoko šolo za učitelje telesne vzgoje. Naše šole so na podlagi tega dobile določeno Število kvalificiranih učiteljev, ki pa po številu še zmeraj ne ustrezajo sedanjim potrebam. V nekaterih republikah pa se celo ukvarjajo z mislijo, da bi ukinili te šole, češ da imamo za telesno vzgojo dovolj kadra. Določeho število trenerjev in prerlnjakov se je usposabljalo na tečajih naše telesne organizacije, toda njihovo strokovno znanje je še zmeraj preprosto in enostransko. Jem delu, kakor tud* drugje, voditeljice in vzgojiteljice delovnih ljudi, ki bodo pobijala zastarela pojmovanja o telesni vzgoji, opozarjala indolentne ljudi v odborih, svetih, šolah in društvenih organizacijah. Nadalje morajo pobijati negativne pojave na športnem področju, ki so ostanki buržoaznega pojmovanja športa in buržoazne morale, da se zanimajo za uporabo materialnih sredstev, ki jih daje država za te namene, neumorno pojasnjujejo, da je telesna vzgoja nedeljiv sestavni del splošne vzgoje socialističnega oblikovanja človeka in da je od tega v precejšnji meri odrima naša prihodnost. Telesno zdrava pokolenla. sposobna za delo in pripravljena za obrambo, bo laže premagovala vse težave, ki bodo še v naši borbi za socialistično Jugoslavijo. Vprašanje kadra rešujmo na širši osnovi! Xe bodite nestrpni, v nedeljo popoldne bo vse jasno... Nove o po starem dela- vzorca Maši dobro razpoloženi... Pozornost ljubiteljev športa v Sloveniji, posebej še nogometa, Je te dni usmerjena v Ljubljano. Kaj tudi' ne bi bila, saj so se v našem glavnem mestu zbrali mladi igfalci jugosEovansne B repre-zentance. Ped vodstvom trenerja Bogdana Čuvajta in namestnika zveznega kapetana Dragomirja Tosiča se pripravljajo za nedeljsko meddržavno srečanje z ustrezno reprezentanco Zahodne Nemčije. Prvi trening so imeli igralci že njihov blagajnik bi bill zelo ve- . . • - __ __i ; a« V. j TO nrliVirvtto r»rT7#»rv. T torek. Naslednjega dne so se dopoldne ponovno zbrali k lahkemu kondicijskemu treningu (igre), popoldne pa k najnapornejšemu treningu in vajami z žogo. Najvnetejši in najradovednei-ši ljubitelji okroglega usnja v L j ubij ani so hočeš nočeš morali pohiteti na Centralni stadion, kjer je trener zagrebškega Dinama Bogdan Čuvaj pripravljal naše izbrance. Ljubljanski rokometaši in ______ ___ Ip&É TO SO MOŽJE 7A DRUGO FRONTO PROTI NEMČIJI V parih po dva in dva so od leve na desno: Spajič (krilec), Sripič (branilec), Pajevič (kr.), Benčič (napadalec). Popovič in Tasič (oba kr.), Cokič (br.), San-tek (kr.). Kurtovič (nap.). Pasic (nap.), Ognjanovič (nap.). Maček (vratar), Toplak (nap.), Lazarevič (bran.). Prlinčevič (nap.) in Stojanovič (vratar). seli, če bi se za njihove prvenstvene tekme zanimalo vsaj toliko gledalcev, kot jih je tokrat gledalo priprave jugoslovanske B reprezentance. Trening z žogo je bil za vse ljubitelje nogometne igre posebno zanimiv. Zlasti živahno Je bilo med obiskovalci stadiona za Bežigradom, ki so ga v teh dneh dobro pripravili, ko je trener reprezentance zaposlil obrambo pred — praznimi vrati. ZLE SLUTNJE? Ne, samo teh ne! Vratar Stojanovič nima v načrtu nobenih tveganih izletov v poSje, vendar utegne tudi takšna va^a zelo koristiti. O Stojanoviču, ki je dobro razpoložen, pa kSjub temu novinarjem zelo nenaklonjen, pa še naslednje. Na treningu je pokazal izredne sposobnosti. Simpatični Beograjčan je dokazal, da je s svojim čudovitim refleksom gospodar med vratnicami. Napadalci Prlinčevič, Toplak, Kurto-vič, Pašič in še ostali so ga pošteno zaposlili. Močan Prlinčevi-čev udarec in plasirano žogo Toplaka je ubranil enako uspešno. Z igro med »plavim!« in »rdečimi« so reprezentanti zaključili svoj naporni trening. _Po nasvetih trenerja so za zaključek v numi igri posvetili največ pozornosti povezavi vrst, manj pa so streljali na vrata. »Ja, čemu neki ne streljajo?« so se hudovali kritiki na novo oštevilčenih sedežih stadiona. »Seveda, morali bi tudi streljati. Kako neki bo pa v nedeljo?!« TOSlC V ŠKRIPCIH Po treningu smo stopili k zveznemu kapetanu inž. Dragomiru Tošiču. »Kaj Je novega pri nas, bi radi vedeli,« je ponovil inž. Tošič naše vprašanje, potem ko je močno srknil požirek cockte. »Predvsem: Mujič ni sposoben za igro zaradi poškodbe na gležnju. Utrpel jo je zadnjo nedeljo na prvenstveni tekmi v Novem Sadu. Mladi Mujič je izredno nadarjen igralec: že zdaj je zrel za družbo najboljših. Z njim smo veliko izgubili. Vse kaže, da mu za štirinajst dni ne bo ušla mavčna obveza. Po rentgenskem pregledu v četrtek bo dr. Sef rekel zadnjo besedo: ne ali ja. Razen Mujiča so še laže poškodovani Tasič. Kurtovič in Spajič. Njinove poškodbe so neznatne. Vsi redno trenirajo. Sicer se pripravljamo po predvidenem načrtu. V našo družbo je pohitel še vratar Maček (Zagreb). pa tudi maser in zdravnik sta že redno zaposlena. Lipošino-viča vse do sobote zaradi izpita na fakulteti ne bo v Ljubljano. Vreme nam je naklonjeno Igralci so zadovoljni in se dobro počutijo. Razpoloženje med nam: je odlično.« Razbn o Mujiču se je inž. Tošič še najpohvalneje izrazil o Kurtoviču in Pašiču. Poudaril je, da so se igralci iz krajev, ki doslej niso dajali reprezentantov, v novi sredi dobro znašli. Njihov nagel razvoj je nedvomno v zvezi z napredkom nogometne igre v njihovih klubih. ČETRT URE S TOPLAKOM »Kaj sodite o Toplaku?« smo zaprosili inž. Tošiča. »Kot standardni igralec enega najmočnejših evropskih klubov ima vse možnosti za nadaljnji razvoj.« »Ali bo igral v reprezentanci?« »Močno računam, da bo pred svojo publiko zaigral, kot se spodobi. S tem dejstvom zares krepko računamo.« Toplak je prvič v svojem življenju brcnil žogo leta 1945, ko je v Mariboru pod vodstvom trenerja Kirbiša resno vadil v mladinski ekipi. Prvič je nastopil v prvem moštvu že jeseni leta 1946, in sicer na desnem krilu. Do leta 1951, vse do stopa v ljubljanski Odred, je igral desno zvezo. Lani ga je pot zanesla v Beograd. V Mariboru in Ljubljani se vsega tega spominjajo z mešanimi občutki Takšen je bil razvoj Ivana Toplaka, kandidata za olimpijske igre 1956 v Mclbourneu. »V Beogradu je skraja šlo hudo: druga družba, veliko moštvo, tedensko štirje treningi, redni študij; skratka, treba je bilo pošteno pljuniti v roke. Zdaj sem se že znašel v novi sredi.« Pri »Putniku« je pri prijaznem uradniku rezerviral tri sedeže za pot v Beograd. »Vidiš, tako se nam godi. Zve- NOVI MISTER DECATHLON - KAFER JOHNSON S ih ma meji pri 8000 točkah V zgodovini atletike žc zlep ni • tako presenetljivega dogodka, kakor pojav novega svetovnega rekorderja v iesetobc.ju, 19-letnega črnca Raferja Johnsona. Največje »resenečje je pravzaprav to. da je ta kalifornijski študent ctrtič nastopil na neki prireditvi v tej disciplini, pri čemer i samo za 909 točk izboljšal svojega prejšnjega osebnega re-:ord3, marveč je obenem za razliko celih 98 točk odstavil s • restola toliko opevanega -mistra desetobojca« Boba Mathias a. Seveda ni kar tako tudi okoliščina, da je junak tega skoka komaj 19 let star in je bil ta rekord postavljen na čisto krajevnem mitingu v nekem majhnem kalifornijskem kraju Kingsburgu. Predvsem je treba ob tej senzaciji vedeti, da so Američan: glede tak.h izrednih dogixikov mnogo bolj utrjeni kakor v Evropi, kjer se izredni uspeh: porajajo še!e po dolgoletnem razvoju. Razen tega je treba upoštevati tudi. da ima ameriška atletika čisto drugačne pogoje za razvoj in nagel napredek kakor drugod po svetu. Tamkajšnja mladež odhaja na športne terene že v dobi med 12 in 13 letom :n ima povsod na pretek priložnosti za izpopolnjevanje v posameznih zvrsteh Tako prihaja samo od ^ebe. da so ame-rlški mladmc; in mladinke teh-p;r~o orecei nodko- vani in potem n* treV'- * da s? posamezni m?-“ njimi povzpnejo do storitev ir.c-dnarodne vrednosti. Rafer Johnson je prišel i2 osnovne šole v Kmgsburgu. majhnem mestecu z 2.300 prebivalci, ki po čudnem naključju ni daleč (40 km) od drugega takega majhnega naselja, ki ga a* na nobenem zemljevidu (Tula-ve) in kjer je doma Bob Mathias, ki že nekaj let kraljuje na prestolu svetovnega prvaka " desetoboju. Johnson je prvi' nastopil v tej zahtevni desetkratni disciplini lani in je v vseh desetih preizkušnjah nabral lepo število točk — 5 874. ki so mu priskrbele zelo Čedno tretje mesto za Bobom Richardom in Lewisom. Letos februa«-io je tako konkurenco konča* *e s 7.055 točkami Pri tretjem nastopu na vseameriških igrah v fcJexiro City ju Johnsonu ni šlo tako gladko — predvsem zć;- zdaši bomo takoj po tekmi v Ljubljani odpotovali v Beograd, od tod pa z letalom v goste Hajdukom. Za zasebno življenje skoraj ni časa. 2elel bi z nahrbtnikom nekam v hribe ...« »Koliko si star?« »Danes 24 let.« »Kako. danes?« »Ja, no, rojstni dan imam.« Čestital sem »Ivčiju« in izrazil željo, da bi v nedeljo ustrelil od števila svojih let za eno osmino golov. »Se vreme bi laže napovedal kot pa kaj takega. Sodim, da bo šlo v Ljubljani mnogo bolje kot Vu-kasu, Beari in ostalim v Beogradu. Igra Nemcev nam ne leži. Manj so duhoviti, so pa izredno vzdržljivi in imajo vojaško taktiko. Kaj več o njih pa tudi jaz ne morem povedati. Ne poznamo dovolj našega nedeljskega nasprotnika.« »S kom bi najraje igral v napadu?« »Tega nočem povedati.« »Na kakšno ozadje bi se najbolj zanesel?« »Na vratarja Stojanoviča, branilca Stipiča in Lazareviča, krilce Tasiča. Spajiča m Pajeviča.« s soigralci pohitel k Toplak Je večerji. MUJIČ: »90 MINUT IZREDNIH NAPOROV« Po treningu v sredo smo v hotelu Union spoznali »bolnika« Mujiča. »Ne vem, kako bo z menoj. Ze pred meseci sem si poškodoval gleženj. V nedeljo so mi v Novem Sadu poškodbo zopet načeli. Mislim, da ne bom mogel igrati. Potem ko si na igrišču v dresu z državnim grbom, ti ne preostane nič drugega, kot da 90 minut ne-prstano tekaš, igraš, se znojiš in se trudiš po svojih najboljših močeh. Z bolno nogo tega verjetno ne bi zmogel.« * * Dovolj ugibamo v teh dneh. Ljubljana bo vsekakor «botrovala« izrednemu podvigu naših nogometašev ali pa neprijetnemu porazu. Do zadnje nedelje v septembru pa lahko samo čakamo In ugibamo ter spremljamo priprave naše druge nogometne garniture. Kaj drugega nam tudi ne preostane ... (he) Športniki in športni delavci se prav gotovo še spominjajo, da smo se po osvoboditvi od vsega začetka zavzemali v telesni vzgoji med drugim tudi za množičnost.Lahko bi celo rekli, da je bila to glavna naloga našega telesnovzgojnega gibanja, za katero so bili zadolžena ne samo telesnovzgojna ampak tudi politično usmerjena društva, posebno še množične organizacije. Telesno vzgojo so takrat pojmovali vsi kot del nove stvarnosti in kot nujnost uspešnega boja za socializem. Ne moremo sicer trditi, da te težnje danes pri nas ni več, toda dejstvo je vsekakor, da so mnogo večje skrbi v času ustvarjanja našega gospodarstva mnoge odločilne faktorje v našem družbenem življenju tako zaposlile, da so sčasoma dajali pomenu telesne vzgoje vse manjši pomen. Pred letj Je zato skoraj popolnoma prenehalo v praksi veljati načelo množičnosti v našem športu. V praksi zato, ker nikakor nočemo trditi, da bi bili med tem spremenili samo težnjo, da se čim več mladine in našega delovnega ljudstva ukvarja tudi s telesnimi vajami. Toda dejansko se je vse breme v tem pogledu preneslo samo na telesnovzgojna in športna društva, ki tej nalogi posebno ob skromnejših materialnih pogojih nikakor niso mogla biti kos. Delavci v telesni vzgoji tn športu, ki so se neposredno ukvarjali s temi problemi, so že od vsega začetka opazili, da bo treba za dosego množičnosti KONEC MEDNARODNEGA TURNIRJA V GÖTEBORGU BroDfitaJn9 Keres, Panati... Göteborg, 22. sept. Partije 21. in zadnjega kola so se končale takole: Petrosjan je po 42 potezah premagal Donnerja kot belega. Szabo in Keres sta po 22 potezah remizirala po obojestransko točni in precizni igri. Enako se je končal dvoboj med Sli wo in Spaskim že po 17 potezah. Spaski je ča- kal., da bi videl, kako se bodo končale partije njegovih tekmecev; ko pa je videl, da gredo k remiju, je tudi on remiziral. Z delitvijo točk sta se razšla tudi Stahlbcrg in Iljivicki po komaj 15 potezah. Slednji si je zaman prizadeval, da bi partijo rešil v svojo korist in dobil mesto med prvo devetoričo. Prav tako z re- li. MEDNARODNI MOŠTVENI TURNIR V finalu: Hietzing 1., Zagreb, NŠK I, Partizan Portorož, 21. sept. (Od našega posebnega dopisnika.) Zadnje kolo predtekmovanaj je odločilo, da v glavnem finalu ne bomo imeli nobenega slovenskega moštva, kajti Branik je izgubil tesno 1.5:2.5 proti Železničarju iz Beograda, LSK I. pa je dosegel samo neodločen izid proti drugemu moštvu Hietzinga. Težko je reči, kdo bo osvojil prvo mesto in prevzel naslov zmagovalca od ljubljanskih študentov, ki so to pot nastopili precej oslabljeni. Zdi se nam, da so moči v glavnem izenačene, zato lahko pričakujemo zelo tesne rezultate v srečanjih med Hietzingom I., Zagrebom, NSK I. in Partizanom. Več uspeha so slovenska moštva požela v ostalih skumn*^ T ' 1 1 "aiboliša moštva se je uvrsMlo v B skupini drugo moštvo LŠK, V C skupini Savinjčan I. iz Sent-petra in Svoboda iz Ruš ter v D skupini Sežana. Vrstni red po končanih predtekmovanjih: A skupina: 1. podskupina: Hietzing I 7 5, Borac (Novi Sad) 6, Metalac (Kraljevo) 5.5, LUSK »Olimpija« I. 5 tocK. z. ,.oq... u*»; ^cigieo 9.Ö, Mladost 6.5. Ma- 7:1 (2:1, 2:0) Blizu 2500 ljubiteljev nogometa sé je včeraj popoldne zbralo na centralnem stadionu za Bežigradom. Naša druga, državna reprezentanca je odigrala s kombiniranim moštvom Ljubljane in Odreda tekmo za trening trikrat po 30 minut. Zmagali so reprezentanti z visokim rezultatom 7:1 (2:1, 2:0). Domače moštvo je skraja nudilo močan odpor reprezentanci, ki v začetku ni igrala najbolje. Možje niso igrali v globino, premalo so menjavali mesta med seboj, pa tudi zaželene hitrosti niso pokazali. Bolj ko se je tekma bližala koncu, bolje so igrali. Zlasti se je ugrel Toplak. Strelci golov so bili: Toplak 3, Prlinčevič 2, Kurtovič in Pašič po 1 za reprezentanco, Cuban pa za Ljubljano. Po našem mnenju smo včeraj v prvi in zadnji tretjini videli moštvo, ki nas bo zastopalo v nedeljo. Na tehtnici sta verjetno edinole Popovič in Ognjanovič. Naše moštvo in verjetno tudi ekipa odgovornih ljudi za nedeljski spopad z Nemci je naslednja: Stojanovič, Stipič, Lazarevič, Tasič, Spajič, Pajevič, Kurtovič, Ognjanovič (Popovič), Toplak, Prlinčevič, Pašič. * Madžarski atlet Istvan Rosza- völgy je izenačil svetovni rekord v teku na 1000 m s časom 2:19. Ta rekord je do zdaj branil, čeprav niti ne mesec dni, norveški rekorder Boysen. ribor 3.5 in Zvezdara I. (Beograd) 2.5 točke. 3. podskupina: NSK I. 7.5, Branik (Maribor) 6. NSK II. 5.5, 2elezničar (Beograd) 4.5 točke. 4. podskupina: Partizan (Beograd) 7, LSK I. 6.5, Pošta (Ljubljana) 6, Hietzing II. 4.5 točke. B skupina: i. podskupina: Som-bor 8.5, Rudar I. 6.5, Zvezdara II. (Beograd) 6, 2elezničar (Ljubljana) 3 točke. 2. podskupina: Torpedo (Reka) 8, Bačka Topola 7.5, Takovo (Gor. Milanovac) 6, Solidarnost (Kamnik) 2.5 točke. 3. podskupina: Jedinstvo (Zemun) 7, Napredak-slepi (Beograd) 7, Jugovimi i. 5.5, Tekstilac (Zagreb) 4.5 točke. 4. podskupina: LSK II. 9.5, Obrtnik (Maribor) 6.5, Koper 5.5, Safo (Zürich) 2.5 točke. C skupina: 1. podskupina: Naprijed (Zagreb) 8.5, Svoboda (Tržič) 6.5, Jadran-čarape (Zagreb) -i.5. Ognjen Priča (Zagreb) 3.5 točke. 2. podskupina: Ponikve 8.5, Radnički (Kragujevac) 6.5, Radovljica 6, Grafički zavod Hrvatske 3 točke. 3. podskupina: Savinjčan I. 8.5, LUŠK »Olimpija« II. 7, Jesenice 7, Ljutomer 1.5 točke. 4. podskupina: Svoboda (Ruše) 8, Udarnik (Travnik) 6. Rudar II. 5.5, Jugomontaža (Zagreb) 4.5 točke. D skupina: 1. podskupina: Nada Dimic (Zagreb) 8.5, Jedinstvo (Zagreb) 7, Krivaja (Zavidoviči) 6, Šmarje 2.5 točke. 2. podskupina: Sežana 8.5, Jugopetrol (Novi Sad) 8, Jugovinil II. 5, ženska vrsta Ljubljane 2.5 točke. F. B. miijem sta se razšla Filip ln Bronstein po kratkih 14 potezah. Filip je v tej najkrajši partiji tega kola igral zelo previdno in premišljeno na remi, ki ga je res tudi dosegel. Po 'pol točke sta dalje pridobila še Guimard in naš Rabar, ki sta se sporazumela za remi po 41 potezah. Iz otvoritve je Rabar prišel v nekoliko boljši poziciji, vendar ga je pozneje stisnil čas, tako da ni bilo drugega izhoda kakor remi. Z enakim polovičnim uspehom za vse štiri nasprotnike sta se končali slednjič še partiji med Najdorfom in Medino ozir. Pilnikom in Bisguierjem. Med udeleženci, ki bodo morali še sesti za deske, sta dvojica Un-zicker in Geller, ki sta prekinila partijo v nejasnem položaju, čeprav je morda le nekoliko boljši za Gellerja, in pa Fuderer ter Pachman. Med tema dvema se je Fudererju izcimi ia boljša pozicija po otvoritvi, ki je takoj nato, kakor zmerom, prešel v neposredni napad. Ko je ponudil žrtev figure, je Pachman to odklonil zaradi grožnje neizogibnega mata Pozneje se je Pachma-nov položaj nekoliko popravil. Te partije bodo končane v teku današnjega dneva. Stanje pred zaključkom prekinjenih partij po zadnjem kolu je takole: Bronstein 15. Keres 13.5, Panno 13, Petrosjan 12.5, Szabo 12, Geller 11 (1), Spaski. Pilnik in Filip 11, Iljivicki 10.5, Pachman 10.5 (1), Najdorf in Guimard 9.5, Fuderer 9 (1), Rabar 9, Unzicker 8 (1), Bis-guier in Stahlberg 8, Donner, Sli-wa m Medina 5.5. * V tretjem kolu mednarodnega turnirja v Kapfenbergu, na katerem Igra tudi jugoslovanski mojster dr. Nedeljkovič, je le-ta izgubil proti Nemcu Trögerju, avstrijski favorit Robatsch pa je premagal Poltzerja. Po tem kolu vodi Robatsch sam s 3 točkami, Nedeljkovič pa je za zdaj na sedmem mestu. Kakor seno že poročali, je zn ani madžarski plavalec Tuenpek (levi, desno od njega pa je prav zboljšal svoj dosedanji evropski časom 2:21.7. tako Madžar Nyeki) pred dnevi rekord na 200 m metuljček s radi objektivnih pogojev — toda obenem z njim je popustil tudi Richards, in sicer slednji še več, tako da je bil miadi črnec (že takrat!) za 108 točk pred njim. V nadaljnjem poteku sezone je bilo še večkrat slišati o tem Johnsonu, ki je včasih kar mimogrede v enem samem popoldnevu zmagal kar v šestih disciplinah s presenetljivimi ča-s: v vsaki. Odločilen pa je bil za John- OBA REKORDA V PRIMERJAVI Mathias (1952) Johnson (1953) 100 m: 10.9 10.9 400 m: 50.2 50.2 1500 m: 5:01.5 4:50.3 110 m *.: 14.5 14.7 daljina: 7.49 6.98 višina: 1.85 1.90 palica: ,.87 4.00 kopje: 59.09 59.21 krogla: 13.80 15.30 disk: 47.21 46.89 sona nastop v prvi polovici lu-r.ija na domačem stadionu v Kingsburgu, o katerem pa so vesti v Evropo prispele ne sa mo precej pozno, temveč »ud: v mnogočem netočne. Johnson je začel s tekom na 100 m, ki ga Je zaključil s časom 10.5. s katerim je pravzaprav eden redkih, ki b; v sprintu kot deseto-bojec dosegel tako dobro znamko. Potem je skočil v daljino 7.49 m, kar je bil tudi njegov osebni rekord. V metu krogle se je moral zadovoljiti z nekoliko skromnejšo daljino 13.80 m, nakar je skočil v višino 185 cm in ato zaključil ta senzacionalni prvi dan s časom 49.7 v teku na 400 m. To mu je vrglo po prvih petih disciplinah zbir 4.537 točk, precej več, kakor kdajkoli poprej pri enakem vrstnem redu disciplin. Navzoči strokovnjaki so se bali. da Johnson naslednjega dne ne bo zdržal teh naporov. Toda zmotili so se. Vztrajni črnec je tudi dan pozneje zboljševal svoje osebne rekorde. Na 110 m mu je bil čas 14.5, v disku je dosegel 47.21 m in ob palici se je pognal 3.87 m visoko. Slednjič se je lotil še kopja, ki ga je pognal 59.09 m daleč, kar je prav tako njegov osebni rekord. V zadnji in najnapornejši preizkušnji je v teku na 1500 ra postavi! časten in v danih pogojih skoraj sijajen čas 5:01.5 Čeprav je v tej zadnji disciplini nekoliko izgubil proti Mathiasu so mu naskoki v drugih točkah navrgli 98 točk ali vsega 7.983. medtem ko jih je imel Mathias od leta 1952 dalje največ 7.885 Lahko (ali tudi ne) bi bilo delati zdaj račune o bodočnosti tega močnega črnca med tolikimi atl-tskiml talenti onstran Oceana Te dni se bo na ameriškem prvenstvu v Cravvfords-vilieu srečal s tremi najboljšim specialisti te vre*, m sicer B -bom Rich- ' "Tiltonor- Campbeliom Latvso nom k: se vsi -m - .Vup nimi rezultat« — nj r-id 7JKV točk za vseh desei disciplin Med njimi sta dva bela In dva črna atleta. Slednja dva sta prav gotovo favorita, toda borba med njimi bo morda bolj odprta, kakor jo kaže primerjava trenutno največ zbranih točk med Johnsonom in njegovim najbližjim zasledovalcem Mathias om. POSEBNEGA NAČINA DELA. Sprva Je namreč prevladovalo prepričanje, da bodo športna društva sama lahko dosegla množičnost. Praksa pa je kmalu pokazala, da je to nemogoče, ker je naloga športnih društev precej ožja, namreč gojitev kvalitetnega športa. Ta stvar marsikomu še danes ni popolnoma jasna, čeprav ie na dlani na osnovi današnje prakse in razvoja telesne vzgoje in športa pri nas. Do neke mere velja to tudi za partizanska društva, čeprav le-ta lahko tudi praktično v večji meri skrbe za množičnost, ker je njihov cilj splošna telesna vzgoja in ne kvaliteta. V zadnjih letih smo zato skoraj pozabili na edino možno obliko množične gojitve športa in telesne vzgoje, to so tekmovanja po sindikalnih podružnicah. Tu in tam smo sicer zasledili taka tekmovanja, toda tako na redko, da bi jih lahko imenovali prave »bele vrane«. Zato pa so na športna društva neredko leteli očitki, da skrbe samo za »zvezde«, da pa pozabljajo na višje naloge naše telesne vzgoje. V zadnjem času pa zopet opažamo, da se skoraj popolnoma spontano vse bolj pojavlja gojitev športa po raznih tovarnah in podjetjih. Kot značilen primer naj navedemo festival tekstilcev v Polzeli, r.a katerem so priredili tudi uspela športna tekmovanja. Posebno zanimivo v zvezi s temi tekmovanji je to. da so na njih tekmovali delavci, ki dotlej še nikoli niso nastopali r.a kakršnih MED MARIBORSKIMI SABLJACI V koli športnih tekmovanjih, čeprav so se neorganizirano tu in tam ukvarjali s kako športno panogo. Kljub temu pa tem sindikalnim podružnicam, katerih podjetja so se udeležila festivala, ni bilo težko sestaviti ekipe kljub prvotni skepsi, da pri njih ni športnikov . .. Velik uspeh tega tekmovanja nam odkriva VESELJE DO SPORTA med našo delavsko mladino, ki je pa ne znamo ali je vsaj nismo znali povsod do kraja izkoristiti. Napaka je bila predvsem — kot že omenjeno — v tem, da je bila ta naloga prepuščena športnim društvom, kar je bilo povsem zgrešeno. Imamo torej dokaze, da množičnost v naši telesni vzgoji ni nedosegljiva, kakor tudi, da ni nikakšna megalomanska želja strastnih pristašev telesne vzgoje. Pomanjkljiv je bil samo način, kako pripraviti množice do tega, da se bodo vključile v vrsta športnikov. Menimo, da bi bilo nujno napraviti točen načrt, p« katerem bi redno zajemali član« naših sindikalnih podružnic v športna tekmovanja. Za vzor bi nam lahko služila tradicionalna vsakoletna tekmovanja grafikov, katerih posledica je vsekakor izredna priljubljenost športa v njihovih podjetjih. Ce bi znali organizirati najprej razna prvenstva posameznih tovarn, podjetij in ustanov v raznih športnih panogah, nato prvenstva podjetij iste stroke in na kraju sindikalna prvenstva vseh podjetij in ustanov v republiki ter nato v Jugoslaviji, smo lahko prepričani, da bi kmalu dosegli množičnost v športu, ki jo poznamo iz prtih Ifct po vojni, le da bi bila tekmovanja spričo prakse, ki jo imamo v tej smeri, znatno kvalitetnejša in še bolj množična. Cernu čakaš? Napadaj! Danes je beseda o mariborskih sabljačih, ki so zelo marljivi, toda o njihovem delu, uspehih in težavah pa naša športna javnost vse premalo ve. Posledice po-manjKijive propagande se kažejo med arugrm tua; v tem, da nekateri ljudje ne marajo aosti slišati o tem športu, ki je verjetno tudi zaradi tega omejen na se razmeroma majnen krog ljubiteljev. To pa je vsekakor velika škoda, zlasti, če pomislimo, da ima sablja-ški šport velike vzgojne vrednosti. Razne Športne Igre z žogo na primer nudijo že začetniku določen užitek, medtem ko sabljanje terja od aktivnega tekmovalca vse drugačne napore, preden se dokoplje do pravega znanja. Začetnik se mora najprej učiti bo-rilske drže, hoje, izpadov itd«, seveda še brez orožja. In v prav tej začetni fazi jih največ omaga. Treba Je kajpak mnogo vztrajnosti in samozatajevanja, skratka sabljač mora premagati najprej samega sebe, potem šele lahko postane pravi tekmovalec. Tudi ondan je bilo v Braniko-vi telovadnici živahno, saj je žvenketati j e orožja naznanilo, da so tamkaj pri delu. V enem kotu sta se merili državna prvakinja v floretu Frangeževa in slovenska prvakinja Preačeva. nasproti pa sta jima delala družbo nekdanji slovenski prvak Papež in reprezentant Oblak. To pa* seveda še ni bilo vse. kajti razen njih so se urili tudi ostali mlajši, katere je trener Mohor vzpodbujal, naj ne čakajo, temveč napadajo. Da, to je geslo teh športnikov. Na treningu pa se kaj rado poškoduje orožje. No, tudi tokrat se je zgodila nesreča. »Samo dve rezervni rezili še imamo, potem pa bo konec sabljanja«, je dejal trener. Rezila so naj večji problem sabljačev. Vse druge športne rekvizite lahko kupiš v trgovinah, sabljaškega pribora pa ne. Vse. kar imajo sabljači je treba uvoziti Iz tujine, seveda za dragocene devize. Sabi jaška zveza je namreč že pred letom obljubila rezila, ki jih bomo dobili menda šele te dni in še to zelo malo. Ob tej priložnosti smo zvedeli, BOKS Marciano - še naprej svetovni prvak New York, 22. sept. Američki boksar Racky Marciano je obdr-boksar Rocky Marciano je obdržal naslov svetovnega prvaka v moči v New Yorku pred približno 50.000 gledalci s tehničnim knock-outom v devetem kolu premagal svoiega izzivalca Archiea Moorea. Borba je bila zelo razburljiva in zagrizena z obeh strani. Moore je podrl Marciana na tla v drugem kolu, vendar se je ta vzdignil, si opomogel in v naslednjih dveh kolih popolnoma onemogočil napadalnost tehnično mnogo boljšega nasprotnika. V osmem kolu je'bil Moore že 8 sekund na tleh, toda v deveti je po eni minuti In 19 sekundah zletel ponovno na tla in se ni mogel pobrati do predpisanih 10 sekund. Na mednarodnem teniškem turnirja v Los Angelesu je ameriški igralec Sheya premagal avstralskega Davisovega Igralca Rose-walla s 6:3 6:3. Ki it ************************** Tekstilna tovarna Ajdovščina razpisuje delovni mesti za: VODJO PRODAJNEGA ODDELKA, ki mora imeti ustrezajočo strokovno izobrazbo ter daljšo prakso v komercialnih poslih VRflGOVODJO (-kinjo), sposobnega za obračun In knjiženje ter vodenje investicij osnovnih sredstev s primerno prakso ter nstrezajočo izobrazbo. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pci-udbe pošljite na upravo Tekstilne tovarne Ajdovščina. r da so bili Mariborčani pred kratkim v Avstriji (»žal, da nismo tamkaj igrali nogometa, ker bi o tem našem nastopu nedvomno Mariborčani že davno zvedeli...«) so dejali sabljači. Sodeloval? so na turnirju mest v Kampfenber-gu in osvojili drugo mesto. Na povratku so se ustavili v Gradcu in izgubili povratni dvoboj s tesnim rezultatom. Tiste dni je bil v Gradcu mednarodni sabljaški turnir, na katerem so sodelovali razen Avstrijcev še Francozi in Nemci. Mariborčani (brez Oblata in Zagajška) so se plasirali v finale, kar je glede na močno udeležbo velik uspeh. Na turneji so se najbolj izkazali Oblat. Frange-ževa, Preačeva iti Kajdiž. Za večino izmed njih je bilo to prvo mednarodno srečanje. Pozanimal: smo se tudi za mladino. »Dovolj je je«, je dejal trener. Pred kratkim je bil končan tečaj za pionirje, hkrati pa je bil tudi tečaj za starejše začetnike in mladince. Če b? imeli dovolj o-rožja na mzoolago, bi imeli še več novih tečajev, tako pa se moramo zadovoljiti le s tem. kar imamo. Vzlic temu pa je med temi sabljači dovolj veselja in volje, tako da jih raznotere težave ne utegnejo motiti pri delu... -st Na zadnjem sovjetskem šampio-natu je velemojster Smislov presenetljivo hitro »položil« svetovnega prvaka Botvinika, ki ni videl skrite in odločilne kombinacije. 2e stari Rimljani so dejali, da tudi vrli Homer včasih spi. KRALJEVI INDIJSKI GAMBIT SMISLOV — BOTVINIK I. Sf3 Sf6 2. g3 g6 3. Lg2 Lg7 4. 0-0 0-0 To je moderni način otvarjanja. Igralca najprej »indijsko«, to le krilno razvijeta kraljeva lovca in reši rata, potem pa šele pričenjata pravi bo.i za središče. 5. d3 c5 6. e4 SČ6 Položaj je zdaj enak zaprti sicilski obrambi, pri čemer se beli posluži novega, bolj gibčnega razvoja damskega skakača. 7. » prehudi, obramba 2°. . . Tf8 pa propade zaradi 29. T:c7!! D:c7 20 D:f8 + T:f8 31. T: f8 + K: f8 32. Se6 + in beli v vsakem primeru ostane s skakačem več. Lepo se Je steklo! *Anton Preinfalk / ST. 222 — 23. SEPTEMBRA 1953 7 SLOVENSKI P0B0CEVÄLEC / sir. 7 " ___ v1 _____ JANEZ TRNOVC :ZA OČETOM: RIŠE: MIKI MUSTER 13. Just Gulič ju je povabil v delavsko okrepčevalnico, nameščeno v manjši lesenjači. Tam je naročil tri tcklenice piva in jima povedal, da je zaposlen pri rudniku kot strojnik. Ker ni domačin in navaden težak, Je dobro plačan v dolarjih. Tudi on je bil podpisal pogodbo za pet let in je tri že odslužil. Obljubil jima Je, da jima bo poskrbel boljšo zaposlitev. 14. Gulič je obljubo častno izpolnil. Stanko In Pavle sta bila zaposlena pri prevažanju rude jz rudnika do Guzca. Zaslužila sta več kakor kopači, razen tega sta pa imela vsaj bežen stik z mestom. To jima je olajšalo življenje v neskončno pusti gorski samoti. Tako sta se počasi privajala tamkajšnjemu življenju, se naučila za silo španščine in tudi nekaj indijanščine. 15. Med prevažanjem rude sta se Stanko in Pavle naučila tudi šofiranja, in čez dobro leto sta iz spremljevalcev prevozov postala šoferja. Plača se jima je s tem izboljšala. Kljub temu sta si vsak dan bolj želela, da bi hitreje minilo tistih nesrečnih pet let in bi neovirano mogla zapustiti Amaron in si poiskati zaposlitev v Cuzcu ali katerem drugem perujskem mestu. Še NEKAJj MiHTiMTCTI KAROL GORJUP JU S TIFI CIR AN 2e lani smo poročali o truplu umorjenca, ki je bilo najdeno na draavyem posestvu v Kočevju skoraj leto dni po umoru. Preiskovalni organi so kmalu po tej najdbi zasledili morilca v osebi Karla Gorjupa. Morilcu je sodilo novomeško sodišče, ki je izreklo smrtno obsodbo. Pretekli torek je bil Gorjup justlficiran. IZPRIJENA TATOVA KOLES PRIJETA V Novem mestu in okolici so postale tatvine koles že nekaj sak da njega. Sodišče prijete tatove sicei stingo kaznuje, o kriv-c.h in kaznih je objavljeno v dnevnem časopisju, toda vse to orna zaželenega učinka. Dva tara. ki jima nič ne seže do živega, sta Avgust Sepie, kmečki -.n in Ignac U raj nar .z Kudej pri Irebnjein. Ker sta bila osumljena, da sta ukradla nekaj koles, sta c.la v začetku avgusta t. 1, are-\rana in priprta. Začele so se poizvedbe, ki so kmalu dosegle velik obseg. Ugotovilo se je, da sta kradla kolesa na debelo. Kradla sta zlasti po Novem mestu, Mirni, Krenovem, Ločni in Šentrupertu. Kolesa sta navadno odpeljala izpred kakega gostinskega podjetja, pa tudi pred novomeški zdravstveni dom ju je zanesla pot. Doma sta ukradena Kolesa razstavljala, premenjaia neka- delov in tako predrugačena prodajala dalje. Sepie je celo ukradel po več koles v enem dnevu. Ural ner pa je bil brezobziren po svoje. Ko sc mu je nabralo doma precejšnje število koles, je s kakega ukradenega kolesa vzel samo cel, ki ga je potreboval, ostale dele pa je razbil in jih vrgel v bližnjo lužo. Na postaj, ljudske milice v Trebnjem čaka veliko Število kolos na svoje lastnike, ki še niso ugotovljeni. Oba clrzna tatova imata sedaj dovolj časa. da za zapahi novomeških zaporov premišljuj eia o svojih podvigih, o katerih bo so-r.šče sodilo 29. septembra. Takega primera kolesarskih tatvin novomeška sodna kronika še ni zabeležila. —ak SPET ŽRTEV ELEKTRIČNEGA TOKA Ciril Nahtigal iz Male Loke pri Domžalah je pred kratkim prišel iz vojske na dopust. Da bi si kaj zaslužil, je pomagal delati v avto-karoserijski delavnici obrtnika Smrkolja v Domžalah. Pri popravku avtomobila je konec navadne ž:ce vtaknil v električno stikalo. Visoka napetost toka ga je vrgla na tla, kjer je nepremično obležal. Sodelavci so mu takoj priskočili na pomoč, toda rešiti ga niso mogli, ker je ob dotiku tudi njih stresel tok. O takih primerih. ki so zahtevali človeška življenja. smo že večkrat pisali in opozarjal, na previdnost. Toda kljub temu se mnogi spuščajo v taka dela, za katera nimajo nobenih strokovnih sposobnosti. Tio PREMOG JE KRADEL Gabrijel Zen iz Idrije je bil do konca letošnjega julija zaposlen kot mehanik v skladišču idrijskega rudnika v Logatcu. Tu se je seznanil z raznimi ljudmi, ki so rabili premog in koks. Med njimi je bil tudi trafikant Viktor Brus, s katermi je Zen ukradel 400 kg koksa. To blago sta odpeljala do kovača Franca Korenča, ki jima ga je plačai po 14 din za kg, medtem ko je uradna cena koksu 23.40 din. Cez kak teden sta krajo koksa ponovila in ga spet odpe-laia omenjenemu kovaču. Korenč je plačal Zenu za ukradeni koks 11.200 din. Zen pa je svojemu pomagaču Brusu izročil 3000 din. To nista bili edini tatvini teh dveh nepridipravov, ki sta s tatvinami premoga nadaljevala. Zen je razen premoga kradel tudi druge predmete. Med temi tudi 100 _ litrov nafte. Tio vodo za Živino JE ZASTRUPIL Vas Liberga nad Litijo nima vodovoda in tudi ne studenca. Zato uporabljajo prebivalci za pitno vodo deževnico. Za napajanje ži-virne pa imajo umazano mlako, ki se v poletnih dneh rada posuši. Vašani so skupaj z gasilskim društvom zgradili v vasi dva požarna bazena. Na prošnjo posestnikov je gasilsko društvo dwolilo, da lahko v sušnih dneh napajajo živino v teh bazenih, s tem. da jo lahko izkoristijo le do polovice. Temu sklepu pa je nasprotoval Pavle Medved, ki je na nekem sestanku gasilskega društva nekemu članu nadzornega odbora naskrivaj povedal, da ima s seboj karbol, ki ga bo zlil v bazen, da kmetje ne bi napajali več živine. Karbol sta si razdelila in tako zastrupila vodo vsak v enem bazenu. Po tem dejanju sta se vrnila na sestanek, kjer je Medved oblastno dejal: »Sedaj pa ne boste več uporabljali vode, ker je neužitna in tudi smrdi. Strokovno komisija je ugotovila, da je v vod 2.9 m v fenola in 2.7 iste snovi tudi v mlaki. Ker je omenjena snov za zdravje ljudi in živine škodljiva, je komisija odredila takojšnjo izpraznitev bazenov, ki ju bodo 06«-fftiii- Tio NI JIM USPELO Josip Jurčič iz Lazine, Vlado Pustinšek -iz Zagreba, Mijo Prašina iz Stative in Dragica Mllcič iz Splita so se dogovorili, da pobegnejo preko cržavne meje. Vodstvo grupe so poverili že predkaz-novanemu Slavku Pongracu iz Novske, ki jim je zatrjeval, da mu ie državna meja v bližini Jesenic dobro znana, da bo prehod z vso sigurnostjo uspel. Pravil jim je. da se bodo čez noč v gozdu nad Jesenicami skrili, nato pa drugi dan prekoračil; mejo. Na ta račun je že 5. avgusta prejel 25 tisoč din in jih čez dni odpeljal iz Mahičnega pri Karlovcu na Jesenice, kjer so bili isti dan aretirani Da so to le pustolovci dokazuje to. da jih je večina pred-kazrvovanih .in da so imeli doma lepe zaslužke. O svojih avanturah bodo lahko premišljevali v zaporu, in sicer Slavko Pongrac 1 leto in 2 meseca. Josip Jurčič 5 mesecev, Vlado Pustinšek 9 mesecev, Mijo Prašina 8 mesecev in Dragica Mil-čič 5 mesecev. Najbrž bodo uvideli, da je bolje ostati doma in se prijeti poštenega dela. B. N. TUDI STARI GREHI PRIDEJO NA PAN Bilo je pred več kot dvema letoma, ko je vinogradniška zadruga na Kogu poslala svojega sodarja R. Ivana v tovarno Impol v Slov. Bistrico, da bi nabavil bakreno žico za elektrifikacijo. V ta namen mu je izročila 95.000 din. Del tega zneska je sodar porabil za nakup 9 kolobarjev CU žice v težini 200.5 kg po ceni 300 din za kilogram, tako da je znašal dobavni račun 60.150 din, ki ga je R. takoj plačal. »Nizka cena« in pa denar, ki ga je imel še v žepu sta R. navedla k misli, da bi se pri tem dalo kaj zaslužiti. O tem. »predmetu« se je zapletel v razgovor z nekim uslužbencem, za katerega pravi R., da ga ne pozna. Ta »neznanec«, čigar identiteto sodiše kljub natančnim poizvedbam ni moglo ugotoviti, je proti nagradi 2000 din izročil R. ponarejen dobavni račun, ki je potrjeval, da je R. plačal žico po ceni 440 din za kg, kar znese skupaj 88.220 din. Ponarejeni račun je R. potem z blagom vred izročil zadrugi prigoljufani znesek -pa dal v svoj žep. Ta njegova goljufija ni bila dolgo skrita. Tokrat je kot zastopnica pravice in hkrati maščevanja nastopila njegova lastna žena, ki se ji je čudno zdelo odkod možu toliko denarja, da sl je lahko kupil delovno obleko, žametni jopič, jahalne hlače, perilo in drugo. Tako dolgo mu ni dala miru, dokler ji ni v neki šibki uri povedal odkod mu denar, proti obljubi seveda, da nikomur ne pove. Naneslo pa je, da sta se zakonca sprla. R. je svojo ženo namahal s kolom in bil zato obsojen n a 4 mesece zapora, pogojno za dobo treh let. Žena v svoji globoki užaljenosti' ni molčala, temveč je povedala vse, kar je o svojem možu vedela, in se od njega odselila. Končni efekt te zgodbe je ta. da bo moral R. zaradi goljufije, uporabe ponarejene listine in še zaradi preklica pogojne kazni za telesno poškodbo, za pol leta v zapor, ki ga bo moral tokrat »efektivno« odsedeti. ar. PRODAM pleteno košaro za dojenčka. Naslov: Srakar, Cankarjeva c. 4-1V. -4 KOLEDAR Petek, 23, septembra: Slavojka * Danes se spominjamo smrti itali; n n. skladatelja Vinzenza Bellinija. Umrl je 23. septembra 1835. Njegova operna dela imajo elegičen in nežen značaj. Bellini se je naslonil v glavnem na Rossinijevo smer, a je vdahnil glasbi mnogo romantične topline. Od njegovih oper sta med ljubitelji operne glasbe še danes priljubljeni »Mesečnica« in »No-rma«. * Na današnji dan leta 1840 so Črnogorci ubili Smail ago Cen-giča, ki je prišel pobirat harač. Crnogorski narod je stoletja trpel pod turškim jarmom m se je večkrat krvavo maščeval nad tujcem. Ta dogodek je mojstrsko upodobil Mažurani č v s volem epu »Smrt Smail age Cengiča«. * Spomnimo se dane« še smrti velikega slovenskega igralca — Ignacija Borštnika. Rodil se je leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem, umrl pa je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani. Borštnik je predstavnic realistične smeri v igralski umetnosti. Mojstrsko je igral zlasti starce. Borštnik je bil splošno priznan kot največji slovenski igralec. * Planince obveščamo, đa je Triglavski dom na Kredarici oskrbovan še do vključno 28. t. m. Koča pri Triglavskih jezerih in Koča pri Savici sta do nadaljnjega še oskrbovani. Dom na Komni je stalno oskrbovan. Planinci izkoristite lepo vreme in obiščite navedne postojanke. Planinsko društvo Ljubljana-matica. Fotoklub Ljubljana prične v petek, 23. septembra, ob 20. uri v klubskem lokalu, Gradišče št. 3 z rednimi tedenskimi sestanki. Vabljeni vsi ljubitelji fotografije. Za nameščence in delavce. Večerni instruktivni tečaji pod strokovnim vodstvom profesorjev za polaganje izpitov čez V. — VIII. razred gimn. se zopet prično dne 1. oktobra 1955 na VI. gimnaziji v Ljubljani, Šubičeva ulica. Informacije in vpisovanje istotam dne 26. septembra 1955 od 19 dalje. Razstava slik' slovenskega impresionista Matije Jama je dnevno odprta od 8.—12. in od 16.—19. ure do vključno sobote. 24. septembra (do 12.30 ure), v Umetniški zadrugi, Kardeljeva 1. Obveščamo vsa podjetja, ustanove in posameznike, ki se želijo izobraziti v knjigovodski stroki ali pisarniškem poslovanju, da bo vpisovanje v dopisne tečaje o osnovah knjigovodstva, višje specificirane stopnje knjigovodstva in poslovne korespondence od 23. septembra do 5. oktobra. Vsi, ki se za tečaje zanimate, takoj zahtevajte prospekt s podrobnejšimi navodili pri Ljudski univerzi v Ljubljani, Cankarjeva 5-m. Pušnik Ivan, Kisovec 29, Zagorje ob Savi, se zahvaljuje upravi »Slovenskega poročevalca« za izplačano zavarovalnino 18.000 dinarjev in ga vsakemu toplo priporoča. Pušnik Ivan, Kisovec 29, Zagorje ob Savi Gospodinja, za čiščenje v kuhinji in kopalnici uporabljaj odlični »KRCSAN« že poznaš kot najboljše sredstvo za ohranitev krompirja pred gnitjem. Pravočasno si ga oskrbi v zadrugi, semenarni, drogeriji. Ce veliko stojiš, ali mnogo hodiš, daj tvojim nogam osvežujoče kopeli z »Jela« soljo. Poizkusi In povej drugim, da je »Jela« sol edinstvena. OŽIVLJAJ kožo lica s HORMONI kreme »EVELINE«. PROTI STARANJU kože redno uporabljaj HORMONSKO kremo »EVELINE«! ZA OTROŠKO KOZO VouX V.OUS NAJBOLJŠA KREMA! GLEDALIŠČA MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA GLEDALIŠKA PASAŽA Sobota, v 24. sept. ob 20: Cehov, Utva. Premiera. Izven. Otvoritev sezone. Nedelja, 25. sept. ob 20: Cehov, Utva. izven. Torek, 27. sept. ob 20: Cehov, Utva. Abonma red Torek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 28. sept. ob 20: Cehov, Utva. Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA MESTNI DOM Sobota, 24. sept. ob 20.: Konfirio: »V soboto se poročim«, veseloigra, izven. Nedelja, 25. sept. ob 20.: Konflno: »V soboto se poro č itn«, veseloigra, izven. V soboto, 24. sept. odpre šentjakobsko gledališče 'predsezono z veseloigro »V soboto se poročim«. Prodaja vstopnic od petka dalje pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje tel. 32-860. Vpisovanje abonmaja je dnevno v pisarni gledališča v Mestnem domu. OBVESTILA Obvestilo! Republiški izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije Ljubljana, Miklošičeva c. 7., sporoča vsem prosvetnim društvom, odsekom, okrajnim odborom prosvetnih društev in ostalim, da ima nove telefonske številke, in Sicer 30-880 in 32-577. TVD Partizan — Narodni dom obvešča vse plesalce, da prične z rednimi plesnimi vajami v dvorani Narodnega doma v soboto, 24. IX. 1955, od 20. do 23.30 ure in v nedeljo, 25. IX. 1955, od 18. do 21.30 ure. Igra veliki plesni akademski orkester. Vodi plesni mojster Jenko. Vsem podjetjem, uradom, ustanovam in upravičencem do otroškega dodatka V zvezi s pozivom z dne 3. IX. t. 1. o predlaganju potrdil po določilih 61. člena nove uredbe o otroškem dodatku opozarjamo, da so ta potrdila (na obrazcu Drž. Založbe Slovenije — 8. 34 a) dolžni predložiti le tisti upravičenci, ki imajo dohodke od kmetijstva ali druge davku zavezane dohodke. Ostalim upravičencem ni treba vlagati niti zadevnega potrdila niti »Izjave o gmotnem stanju«, ki je na istem obrazcu. To opozorilo dajemo zato, ker so nekatera podjetja nabavila obrazce za vse upravičence in so zato ti pošli. Obrazci bodo v nekaj dneh ponovno na zalogi. Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani OBVESTILO Vsem udeležencem zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Kopru in Piranu sporočamo, da se bomo iz Ljubljane odpeljali v dveh avtobusih in dveh etapah. Prvi bo odpeljal ob 10. dop., drugi ob 14. uri pop. Zbirališče dop. pred avtobusno postajo pri kolodvoru, ob 14. pa v Kolodvorski št. 35. S -prvim avtobusom ob 10. uri dopoldne se odpeljejo vsi udeleženci iz Ljubljane. Gorenjske. Dolenjske, Vrhnike in Postojne. Udeleženci z Vrhnike in Postojne vstopijo na svojih avtobusnih postajah (10.30 in 11. do 11.30). Z drugim avtobusom ob 14. uri popoldne se odpeljejo udeleženci z Štajerske in Primorske. Oni s Primorske morajo vstopiti v Divači (okoli pol 16.—16.). Opozarjamo udeležence, da se točno držijo naše razporeditve, ker so mesta v avtobusih tako razdeljena in plačana. Na kršilce navadil se ne bomo mogli ozirati. Udeležence s Štajerske opozarjamo, da se pripeljejo z dopoldanskimi vlaki, da ne bodo zaradi morebitne zamude svojega Vlaka zamudili avtobus. Ostale informacije bodo dobilili vsi med potjo &U v Piranu. _ __ RADIO Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored); 6.20 Naš predlog za vaš jedilnik; 6.25 Reklame; 6.35 Jutranji orkestralni spored; 7.10—7.30 Zabavna glasba; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Gospodinjski nasveti; 11.15 Operetne uverture; 11.45 Cicibanom — dober dan; 12.00 Slovenske narodne pesmi pojeta vokalni kvintet Anton Neffat in sopranistka Nada Vrezec-Krakarjeva; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Popevke, ki jih radi poslušate; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Iz evropskih opernih gledališč; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Utrinki iz literature — An- gelo Cerkvenik: Ujetnik strahu: 15.45 Nekaj slovenskili umetnih zborovskih skladb iz arhiva Slovenskega okteta; 16.00 Modni kotiček — Eva Paulin: Modno pismo iz Afrike; 16.10 Popoldanski simfonični koncert — Carl Ditter von Dittersdorf: Koncert za cembalo in godalni orkester — Nikolaj Rlmski-Korzakov: Zlati petelin, suita; 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame; 18.00 Ljudje med seboj — Dr. Leon 21ebnik: Zvestoba; 18.15 20 minut s Kmečko godbo in Stirimi fanti; 18.35 Tečaj francoskega jezika; 18.50 Igra kvartet Jožeta Kampiča; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.15 Življenje in delo Franca Le-sičjaka, ljudskega pevca in pesnika iz Podjune (glasbena oddaja s komentarjem); 21.00 Mednarodna radijska univerza — a) Arhitektura in urbanizem v .Franciji — M. Berry: Obnova stanovanj; b) Preli ranitvene bolezni — Dr. Pierre Uhry: sladkorne bolezni pri otrocih in mladoletnikih; 21.20 Igra plesni orkester Radia Ljubljana; 22.15—23.00 oddaja o morju in pomorščakih; 22.15—23.00 UKV program: Ritmi in melodije; 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). RAZPISI Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Novo mesto, po-trebuje več gradbenih tehnikov. Poleg temeljne plače, se jkn bo dodelila ie dopolnilna plača In terenski dodatek. Nastop službe takoj. Komisija za razpis mesta direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Slovenske Konjice razpisuje po členu 10. Zakona o pristojnosti Občinskih ljudskih odborov in Okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-55) mesto direktorja pri Gradbenem podjetju v Slovenskih Konjicah. Pogoji: diplomski izpit na gradbeni fakulteti, državni strokovni izpit s 5-letno prakso in najmanj 5-le-tnim delom na terenu v stroki ali diplomski izpit gradbenega tehnika z 10-letno prakso, ki je predmet sposobnosti ter vsestranska politična razgledanost. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave pošljite do 15. oktobra 1955 Komisiji za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Slovenske Konjice. RAZPIS Svet Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani razpisuje na: I. Oddelku za kemij o mesto rednega profesorja za predmeta: Organska kemijska tehnologija II. Kemijska tehnologija vlaknin. Pogoj: doktor-inženir kesnije s pedagoško, operativno in znanstveno prakso (publikacije). Prošnje s prilogami, iz katerih je razvidna izobrazba, potek življenja in dosedanja praksa se vlagajo v 14 dneh po objavi razpisa na Oddelku za kemijo Tehniške fakultete Ljubljana, Murniko-va 3. II. oddelku za strojništvo mesto rednega ali honorarnega asistenta za predmet: Strojni elementi in mesto rednega ali honorarnega asistenta za predmet: Dvigala in transportne naiprave. Pogoji:: strojni inženir, ustrezna praksa ter obvladanje vsaj enega tujega jezika. Prošnje s prilogami, lz katerih je razvidna izobrazba, potek življenja in dosedanja praksa se vlagajo v 14 dneh po objavi razpisa na Oddelku za strojništvo Tehniške fakultete Ljubljana, Aškerčeva 28. «naMHHHMniBMHrans Ob nenadni in bridki izgubi našega dragega moža in očeta NIKOTA RANCIGAJ se iskTeno zahvaljujem vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekam tov. Slaparju Janezu, Zori Rančigajevi in njegovim stanovskim tovarišem za njihovo pozornost in pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujem se sindikatu za takojšnjo pomoč in upravi rudnika Zagorje in elektrostroj-nemu obratu za krasne vence. Zahvala obema govornikoma za tolažilne besede, rud. godbi in pevcem. Žalujoča žena c sinčkom Dne 20. septembra ob 9. uri zjutraj je v krogu svoje družine v 76. letu starosti preminil naš dobri mož, oče, stric, dedek, svak in tast ZVONIMIR BERN0T časnikar v pokoju Pokojnikovo truplo je bilo na njegovo lastno željo izročeno Anatomskemu inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani, zato javnega pogreba ne bo. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 21. septembra 1955. Družina Bernot in ostalo sorodstvo ———aa—i Sindikalna podružnica tovarne pohištva »BREST« Cerknica naznanja žalostno vest. da je dne 20. septembra 1955 po hudi bolezni preminila naša dobra in požrtvovalna delavka KOS PEPCA Zvesto in požrtvovalno tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu! Sindikalna podružnica tovarne pohištva »BREST« Cerknica ŠOLSTVO Vpisovanje na ekonomski oddelek Pravno-ekonomske fakultete bo za novince od 26. septembra do 1. oktobra, a za ostale od 1. do 8. oktobra 1955. Začetek predavanj bo 10. oktobra. Pravno-ekonomska fakulteta Stenografsko-strojepisno društvo v Celju priredi naslednje tečaje (trajajoče po Stiri mesene): 1. stenografija — začetni, nadaljevalni, debatni; 2. strojepisje — začetni, nadaljevalni; 3. knjigovodstvo — začetni. Vpisnina 200 din, učnina za stenografijo in knjigovodstvo 2500 dinarjev. Učnina za I. polovico se plača ob vpisu. Vpisovanje bo na Ekonomski srednji šoli v Celju, kjer se dobijo tudi informacije. Pričetek tečajev 26. septembra 1955. Naknadno vpisovanje do 3. oktobra 1.955. Tečaji stenografije in strojepisja pri Društvu stenografov in strojepiscev v Ljubljani. Dnevni in večerni tečaji — začetni, nadaljevalni in višji. Informacije, vpisovanje pri Ekonomski srednji šoli, Prešernova 8 (telefon 22-693), od 10. do 12. ure In pri Administrativni šoli, Roška là (telefon 90-917) od 10. do 13. in od 16. do 19. ure vsak dan razen sobote popoldne. KONCERTI Slovenska filharmonija razpisuje »REPRIZNI ABONMA«, ki bo obsegal po dva najbolj uspela simfoničnega koncerta iz rume-ga, rdečega in zelenega abonmaja. Prijave sprejema dnevno med uradnimi urami (8.—13. in 17.—19. ure) do vključno 26. septembra dopoldne v računovodstvu Slovenske filharmonije. I. simfonični koncert Slovenske filharmonije v tej seziji je za »rumeni« abonma v ponedeljek, 26. t. m., ob 20.15 uri. Dirigent Juan Jose Castro, solist Karlo Rupel. Vstopnice so razprodane. Abonenti »rumenega« abonmaja prejmejo 2, številko koncertnega lista pred koncertom pri večerni blagajni, ki sprejema tudi abonma za »Koncertne liste«. Upravi Slovenske filharmonije se je posrečilo pridobiti velikega argentinskega dirigenta J. J. Castra za ponovitev I. simfoničnega koncerta. Repriza bo v torek, 27. t. tn., ob 20.15 uri za abonente »repriznega abonmaja«, preostale vstopnice bodo v prodaji v ponedeljek, 26. t. m., in v torek, 27. t. m., v blagajni Slovenske filharmonije. MALI OGLASI \SCEMO modno šiviljo, ki bi samostojno vodila ženski oddelek. Oblačila — Obutev, Portorož. 17806-1 OBČINA MORAVCE sprejme takoj v službo strojepisko z znanjem administracije. Interesent-ke naj se osebno zglasijo pri občinskem ljudskem odboru v Moravčah do 1. oktobra 1955. 17804-1 PISARNIŠKO MOC za splošna pisarniška dela sprejmem takoj ali pozneje. Ponudbe z opisom dosedanje prakse v ogl. odd. pod »pri TABORU«. 17766-1 TOVARNA kovanega orodja v Kamniku sprejme materialnega knjigovodjo s takojšnjim nastopom službe. 17715-1 UPOKOJENKO k dvema otrokoma od 8-4 leta iščem, nudim stanovanje, drugo po dogovoru. Ogled od 15. ure dalje. Štrukelj, Celovška, blok I. 17759-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, kuharico za veččlansko družino, iščemo zia takoj ali s -prvim oktobrom. Plača po dogovoru. Souvan, Ribja ul. 3. 17783-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo, z znanjem kuhe iščem k tričlanski družini. Naslov v ogl. odd. 17782-1 KUHARICA dobi zaposlitev. Naslov v ogl. odd. 17779-1 IŠČEMO pekovskega pomočnika za podjetje »Pekarna in slaščičarna« Trbovlje. Ponudbe pošljite osebno ali pismeno na upravo podjetja Partizanska c. 27. Plača po dogovoru, samsko stanovanje preskrbljeno. 17767-1 INŠTRUKTORJA za matematiko za višjo gimnazijo in klavir iščem, ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 17795-2 ŠIVALNI STROJ, železni štedilnik in moško kolo prodam. Zaloška 119. 17803-4 GOSTINSKO PODJETJE Hotel Kanin Bovec proda najboljšemu ponudniku 7 vinskih sodov à 600 do 700 litrov vsebine (hrastovi v zelo dobrem stanju) ter ca 50 starih stolov, 14 starih gostilniških miz in točilno mizo, dolgo 3.50 m. Interesenti naj se obrnejo neposredno na upravo podjetja pismeno do 15. oktobra 1955. 17696-4 3-KLETNI SODI — hrastovi, 20-40 hektolitrov, dobro ohranjeni, ugodno naprodaj. Ogledajo se pri Pirc Franc, sodarstvo, Celovška 248. 17781-4 2ENSKO ITALIJANSKO KOLO naprodaj. Ogled vsak dan od 3. ure dalje. Kolezijska 34, Ljubij ana. 17780-4 BREJO TELICO, lepo, dobre vr- ste, po primerni ceni prodam. Šmartno pod Šmarno goro številka 5. 17773-4 Po hudi in mučni bolezni je umrla naša ANICA KEMPERLE Pogreb nepozabne bo 24. septembra 1955 ob 16.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: sin Janez, sestri Jožica in Milka, brat Ciril in rodbina Regentova in Bizjakova. Ob nenadomestljivi izgubi naše srčno dobre in nepozabne DARINKE STÖCKLINGER se toplo zahvaljujeva prav vsem, ki ste jo spremljali do njenega preranega groba. Predvsem se zahvaljujeva njenemu šefu tov. Zoranu za prekrasen govor, radijskemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, duhovščini ter vsem darovalcem vencev in šopkov. Žalujoča oče in mati Vsem, ki ste mojo drago mamo KAROLINO REZAN spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje, se iskreno zahvaljujem. Milena Kos Do trpela je naša ljubljena mama, sestra in teta MARIJA HOTKO roj. Jarc Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 24. t. m. ob 15.30 uri izpred križišča na Hujah na pokopališče v Kranju. Žalujoči: hči Minka poročena Ferčej in Tone, sestra Pavla, brata Edmund fin Jože, zet fin ostalo sorodstvo. 22. IX. 1966. Kranj, Ljubljana, ZužembeaUc. srnina »UNION«: angl. itali j. film »Romeo in Julija«. Tednik FN 38. Predstavi ob 17. in 20. V gl. vi.. Susan Shental, Laurence Harvey. V soboto ob 22. ameriški film »Greh noči«. V gl. vi. Spencer Tracy. »KOMUNA«: amer. barvni film »Ostroga«. Tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. V gl. vi. James Stewart, Janet Liegn. »SLOGA«: amer. film »Tri korake pred vislicami«. Tednik. — Predstave ob 16.. 18. in 20. Ob 30. matineja istega filma. V gl. vi.: Marj’ Castle, Scott Brady. Zadnjikrat. »VIC«: amer. barvni film »Bagdadski berač«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. V gl. vi. Ronald Colman, Marlene Diet-rich. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30.— 11. ter cd 14. dalje. »SOCA«: premiera amer. barvnega filma »Poletno gostovanje«. — Predstave ob 16., 18. in 20. V gl. vi. Gene Kelly, Judy Garland. Prodaja vstopnic od 14. dalje. »DOM« JLA: avstrijski film »Jaz in moja žena«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. ŠIŠKA: avstrijski film »Dva v avtu«. V gl. vi. Hannerl Metz, Wolf Albach-Retty in Hans Moser. Režija: Ernest Marischka. Predstave ob 16.. 18. in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. TRIGLAV: avstrijski film »Hannerl« in tednik. V gl. vi. Hannerl Matz in Paul Hcerbiger. Predstave ob 16.. 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. LITOSTROJ: amer. film »Wil- li amsova karabinke«. Predstava ob 20. VEVČE: amer. film »Ljubezen na bojišču«. DOMŽALE: franc, barvasti film »Imel sem 7 hčera«. BLED: amer. barvasti film »Tri ljubezni«, ob 13. in 20.39. BREŽICE: amer. barvasti film »Dvigni zaveso«. NOVO MESTO »KRKA«: slov. film »Tri zgodbe«. KRANJ »STÖRZIC«: emer. film »Začarani otek«, ob 16.. 18. in 20., tednik. Ob 22. na sporedu amer. barvasti film »Nežna pesem«. KRANJ »SV030DA« in letni kino »PARTIZAN* zaprta. JESENICE »RADIO": amer. film »Tajnost sobe 17« ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: ruski barvasti film »Ana ne vratu«, ob 18. in 20. HIŠNIKA iščemo. Pogoj: zamenjava enosobnega nehišniškega stanovanje za dvosobnega s priti klinami. Nastop s prvim oktobrom. Zglasite se pri predsedniku hišnega sveta Novi blok 8, L j ubija na-Š iška. 17797-9 VIOLINIST — študent išče sobo. Pripravljen je instruirati. Naslov v ogl. odd. 17825-9 NA LUBNIKU izgubljeno sivo jopico vrnite proti nagradi »Krona«, Škofja Loka. 17832-10 DRŽAVNO PODJETJE sprejme takoj v službo: šefa prodajalne in 2 prodajalca. Po-goj: splošna izobrazba ali daljša praksa v trgovini ter poznavanje avtomobilskih rezervnih delov. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom šolske izobrazbe ter dosedanjih zaposlitev pošljite v ogl. odd. pod »Avtomateriai«. 17320-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme. talco j Slovenka na Reki. Pisite na Elazar, Ulica Rade Končar 48-IV, Reka. 17834-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, z vsaj osnovnim znanjem kuhanja sprejmem. Titova štev.31-II, levo. 17831-1 HONORARNO ZAPOSLITEV išče komercialist. Ponudbe pod »Honorar« v ogl. odd. 17826-1 AVTO »OPEL OLYMPIA« ugodno prodam. Ponudbe pod »Prilika« v ogl. odd. 17316-4 AVTO »OPEL« v brezhibnem stanju naprodaj. Ponudbe pod »Opel« v ogl. odd. 17815-4 ŠTIRIS EDE ZN I ŠTRAPACNI AVTO prodam. Ponudbe pod »Potnik« v ogl. odd. 17814-4 DINAMO za motor DKW 350, civilni tip, prodam. Tuma, Bobe n-čkova 8. 17823-4 KLAVNICA Gor. Radgona ugodno proda poitovorni avto znamke »Studebaker«, nosilnost 1,5 t, v dobrem stanju. Primeren je za gasilska društva na podeželju. Cena avtomobila je 360.000 dinarjev. 17837-4 KDO NUDI 2 dekletoma sobico ali kabinet za 8 mesecev proti dobremu plačilu. Ponudbe pod »Tečaj« v ogl. odd. 17763-9 Z VAB ALBIN, stanujoč Begunje štev. 103, preklicujem neresnične vesti, ki sem jih govoril o Primc Anici, stanujoči Begunje štev. 103. 17787-11 PREKLICUJEM prekrške proti tovarišici Lakičevec Dori. Drobne Miroslav. 17768-11 PRODAMO: 3-tonski tovorni avtomobil znamke »FORD«, v zelo dobrem stanju. Velik vzidljiv gostinski štedilnik, transformator firme Brown Boveri, tipe 1330, 50 KWA, napetost primarna 6000 V, sekundama 400/231 V, transformator, firme Bergman, Berlin, tipa DOA 75/6, napetost primarna 6000 V, sekundarna 400/231 V in 2 oljni avtomatski stikali za napetost 6000 V. Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280. 17771-4 PRODAMO generalno popravljen stabilni Deutz—Dieslov motor 16 KW. 17770-4 ITALIJANSKO KOLO, opremljeno z motorjem, original, v dobrem stanju, in motorno kolo 120 kub. m prodam. Praše 3, p. Kranj. 17766-4 KUPIMO dobro ohranjen ženski Singer šivalni stroj. Oblačila — Obutev, Portorož. 17307-5 KUPIMO 3 do 6-tonsko prikolico, po možnosti z zračno zavoro. Ponudbe dostavite na Vino- — Bled. 17731-5 SREBRNE KOVANCE kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »8000«. 17377-5 KMETIJSKO GOSPODARSTVO KZ Šmartno ob Paki poceni proda star elektromotor, delno pokvarjen. Interesent: se naj uglasijo osebno ali pismeno pri upravniku. 17769-5 MIRNA USLUŽBENKA išče prazno ali opremljeno sobo proti nagradi. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Mirna«. 17762-9 NEMŠKI OVČAR, sive berve, z ovratnico, sliši na ime Cezar, je ušel iz šole LM. Javite proti nagradi na Solo LM ali Deško vzgajališče Logatec. 17808-11 SPREJMEMO večje število ključavničarjev veščih ročnega dela ali orodjarjev, po možnosti vojaščine prostih. Plača po tarifnem pravilniku — dogovoru. Puškaro* — Kranj. 17752-1 NAMESTO MAROKA ALZIR Pariz, 22. sept. (AFP) Glavna pozornost francoske vlade je sedaj prenesena z maroškega na alžirsko vprašanje. Ministrski predsednik Faure je imel danes dolg razgovor s francoskim generalnim guvernerjem v Alžiru Sc-ustellom, ki mu je podobno poročal o tamkajšnjem položaju. Proučila sta naslednje zakonske predloge, ki jih bo Soustel-le predlagal jesenskemu zasedanju alžirske skupščine 27. t. m.: ločitev države od muslimanske vere, obvezen pouk arabskega jezika in občinska reforma. Notranji in obrambni minister sta proučila možnost ustanavljanja domačih teritorialnih enot in zaščitnih bataljonov v Alžiru. Na isti seji je odbor za vprašanja Severne Afrike proučil vprašanje egiptovskega vmešavanja v zadeve Alžii-a. Generalni sekretar zunanjega ministrstva Massigli bo proučil posledice tega vmešavanja in ukrepe, ki bi jih bilo treba storiti. Generalni guverner Sou-stelle je poročal o sedanjem po- Paasikivi o odnošajih s Sovjetsko zvezo Helsinki, 22. sept. (AFP). Predsednik finske republike Paasikivi je v nocojšnjemu govoru po radiu komentiral izide moskovskih pogajanj. Po njegovih besedah je bilo potrebno podaljšanje finsko-sovjetskega pakta o prijateljstvu in pomoči za 20 let, da bi dosegli vrnitev Porkkale. Poleg tega je pakt popolnoma v soglasju s finsko nevtralnostjo. »Odnošaji «med Finsko in Sovjetsko zvezo, je dejal Paasikivi, so se iz leta v leto zboljševali in podpisani sporazum v Moskvi samo potrjuje njihov srečni razvoj.« Paasikivi se je danes brzojavno zahvalil maršalu Vorošilovu za topel sprejem v Moskvi, ministrski predsednik Kekkonen pa je poslal podobni brzojavki pre-mieru Bulganinu in Hruščevu. V XEÜAJ VRSTAH Rabat, 2S. rept. (AFP). Francoski generalni rezident v Maroku general Boyer De Latour je popoldne obiskal maroškega sultana, s katerim se je razgovarjal eno uro. Varšava, 22. sept. (PAP). Na povabilo poljskega Sejma in nacionalne medparlamentarne skupine je danes prispela v Variavo japonska 14-članska parlamentarna delegacija pod vodstvom poslanca M as aru Moenico. London, 22. sept. (Tanjug). — Vodja japonske delegacije na lon- donskih pogajanjih s Sovjetsko zvezo Macumoto je danes odpotoval v Evropo, od koder bo odšel na poročanje svoji vladi v Tokio. Na poti se bo ustavil v Bonnu, Parizu in na Dunaju. Kakor izjavljajo japonski krogi v Londonu, bodo sovjetsko-japon-ska pogajanja obnovljena čez dva meseca. Jeruzalem, 22. sept. (A»P). Nad 2000 izraelskih inženirjev, arhitektov in tehnikov je danes začelo stavkati zahtevajoč zvišanje plač. : : i f t ♦ ♦ RfiZPIS ŠTIPENDIJ Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Parmova 4, p. p. 258 razpisuje po temeljnem zakonu o štipendijah za šolsko leto 1955/56 naslednje štipendije: 2 za gozdarsko fakulteto 2 za gozdarsko srednjo šolo, 1 za srednjo ekonomsko šolo prednost imajo študenti zadnjih letnikov in absolventi, in 2 za nižjo gozdarsko šjlo. Po zakonu opremljene prošnje vložite najkasneje v 30 dneh po tem oglasu pri podjetju. j Tovarna avtomobilov 1 HSRIBOR t ♦ razpisuje za komercialni sektor naslednja ♦ delovna mesta ! ORGANIZACIJSKO PLANSKEGA ANALITIKA z eko- ♦ romsko fakulteto in 5-letno prakso v kovin- I ski industriji i REFERENTA za zunanjo trgovino kvalifikacije ♦ pe pravilniku (Ur. I. FLRJ 39/54). I REFERENTA za uslužnostna naročila s srednjo t tehniško šolo in 5-!etno prakso t NOViNARJA za pisanje gospodarskih člankov in « reklamnih tekstov s srednjo ali drugo i ustrezno šolo ! REKLAMNEGA TEHNIKA s srednjo šolo in ustrez- ♦ no prakso. » Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. — « Prošnje z dokazili izobrazbe, kratkim življenjepisom in « navedbo dosedanje službe sprejema podjetje do 1. X. 1955. ložaju v Alžiru, posebno na področju Constantine. Zvedelo se je, da bo Soustelle odpotoval jutri popoldne iz Pariza v Alžir. V New Yorku je danes predstavnik ameriške delegacije na zasedanju OZN uradno izjavil, da bodo ZDA glasovale proti postavljanju alžirskega vprašanja na dnevni red Generalne skupščine, češ da Združeni narodi niso pristojni razpravljati o položaju v francoskih depart-mentih. Pred prihodom novega veleposlanika iz Bonna Bonn, 22. sept. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Bonnu dr. Mladen Ivekovič je priredil danes na čast novemu veleposlaniku zvezne republike Nemčije v Beogradu dr. Karlu Georgu Pflei-dererju kosilo, ki so se ga udeležili predsednik Bundestaga dr. Gerstenmaier, zunanji minister von Brentano, državni sekretar v zunanjem ministrstvu prof. Hallstein in drugi vidni funkcionarji zahednonemškega zunanjega ministrstva. Kosilo je poteklo v pii-srčnem ozračju. Novoimenovani zahodnonemški veleposlanik v Jugoslaviji bo v ponedeljek odpotoval na svojo dolžnost, v Bec-grad pa bo prispel naslednji dan. Izraelsko opravičilo Jeruzalem, 22. sept. (AFP). — Predsednik izraelske vlade Moša Saret je danes poslal piseno vodji komisije OZN za nadzorstvo premirja v Palestini generalu Burnsu, v katerem izraža obžalovanje svoje vlade zaradi škode, ki jo je utrpelo egiptovsko osebje pri nastanitvi izraelske vojaške enote v mestu Nicana v demilitarizirani coni. Šaret poudarja, da je izraelska enota zasedla sedež izraelsko-egip-tovske mešane komisije za premirje zaradi nesporazuma in da je zaradi nepozornosti zadržala nekatere Egipčane, med katerimi sta bila dva ranjenca. Izraelski premier je ponovno podčrtal, da je njegova vlada pripravljena umakniti čete iz demilitarizirane cone takoj, ko bodo odpravljeni egiptovski položaji v tem področju in ko bo Egipt dal zagotovila, da ne bo več spreminjal razmejitvene črte. Postava proti Nemčiji Novi Sad, 22. sept. Zvezni kapetan Aleksander Tirnanič je nocoj po popoldanski trening tekmi državne nogometne reprezentance z Novim Sadcim, ki se je končala 4:0 (3:0), sestavil naslednje moštvo za nedeljsko srečanje z uradnim svetovnim prvakom Zahodno Nemčijo v Beogradu: Beara, Belin, Zekovič, Boškov, Horvat, Krstič II., Rajkov, Milutinovič, vukas, Veselinovič, Vi-doševič; rezerve: Kralj, Crnkovič, Ljuibenovič, Cokič. Ognjanov. Po sporazumu z nemško nogometno organizacijo bosta med tekmo lahko zamenjana vratar.in še en igralec, ki bi bil morda poškodovan. Sestava B-reprezen-tance bo objavljena jutri. V današnji trening tekmi proti Novemu Sadu je državna reprezentanca nastopila v naslednji postavi: Beara (Kralj), Belin, Zekovič, Boškov, Horvat, Krstič II. (Ljubenovič), Rajkov, Milutinovič, Vukas, Veselinovič, Zebec (Vidoševič); od 65. minute je Beara branil za Novi Sad. Gole in 63. minuti ter v 9.minuti Vu-sta dosegla: Veselinovič v 2.. 23. kas, ki je danes igral zelo dobro in ga je zato zvezni kapetan določil v moštvo, medtem ko Zebec še ni okreval od poškodbe ter se je nocoj vrnil v Beograd. Kazni nogometašem Beograd, 22. sept. Disciplinsko sodišče NZJ je na nocojšnji seji kaznovalo naslednje igralce: S prepovedjo nastopa v dveh med conski Šahovski turnir Fuderer zaključil s porazom Göteborg, 22. sept. Prekinjeni partiji iz zadnjega, XXI. kola medeonskega šahovskega turnirja sta se končali takole: Fuderer : Pachman 0:1 v 55* potezi, Unzi-cker : Geler remi. Končno stanje: Bronstein 15, Keres 13.5, Panno 13, Petrosjan 12.5, Szabo in Geler po 12, Spa-ski, PiJnik in Filip po 11, Ilivicki in Pachman po 10.5, Guimard in Najdorf po 9.5, Fuderer n Rabar po 9, Unzicker 8.5, Bisguier in Stahlberg po 8, Medina in Sliwa po 5.5 točke. RAZSTAVA ŽEBELJ iN VIJAK od antike do danes 2. do 10. X. v Kropi Delavski svet podjetja .TUBA. razpisuje mesto šefa računovodstva Pogoji: višja ali srednješolska izobrazba z večletnim samostojnim delom v računovodstvu. Pismene ponudbe na naslov: »Tuba« Ljubljana, Kamniška 20. mesecih Benka (Dinamo) in Mediča (Proleter), v enem mesecu Mačka (Zagreb), v 15 dneh pa Rudinskega (C. zvezda). Suspendirana in v disciplinskem postopku sta Radenkovič (BSK) in Ju-sufbegovič (Sarajevo). Začet je disciplinski postopek proti Spa-jiču (C. zvezda) in Stojanoviču (BSK). Z ukorem je kaznovan Santek (Zagreb), s prepovedjo nastopa v 15 dneh pa mladinec Pavič (Hajduk). V,Slovenskem poročevalcu' — lajnovejše vesti! Moskva, 22. sept. (AP). Po triurni konferenci članov francoske parlamentarne delegacije s premjerom Bulganinom in Hrušče-vim v Kremlju je Sovjetska zveza nocoj objavila, da bo izpustila 11 francoskih državljanov, obtoženih za »zločine proti sovjetski državi« ter jih bo izročila francoskim oblastem v Berlinu. Pačiz, 22. sept. (AFP). Izraelski radio poroča, da je bilo med današnjim napadem skupine Arabcev na neki avtobus na poti iz Safeda v Haifo ranjenih 10 Iz-taelcev, dva pa sta bila ubita. Radio dodaja, da so arabski napadalci vrgli v avto dve granati in nato streljali iz strojnic na potnike. New York, 22. sept. (AFP). — Predstavnik ameriške delegacije je nocoj izjavil, da del Duileso-vega govora v OZN, ki se je nanašal na razorožitev, ne pomeni odgovora na Bulganinovo noto predsedniku Eisenhower ju. Tovarna motornih koles K O P E R obvešča vse interesente, da je zastopana po podjetju AUTOCOMMERCE, LJUBLJANA, TITOVA CESTA 28, kot generalnem zastopniku za prodajo na področju FLRJ. Prosimo vse interesente, da se za vsa pojasnila o prodaji motornih koles obračajo na naslednja podjetja: za LR Slovenijo — Slovenija avto, Ljubljana, Vošnjakova ulica 10/1, za LR Hrvatsko — Autocommerce, Zagreb, Varšavska 4, za LR Srbijo — Autocommerce, Beograd, Nemanjina 46. za LR Bosno in Hercegovino — Autocomnrerce, Sarajevo, Radičeva 3, za LR Makedonijo — Autocommerce, Skoplje, Ilinden-ska 34, za LR Crno goro — Avtotehna, Titograd, Njegoševa 38, za Slovensko Primorje — Autocommerce, Koper, Nabrežje JLA 12, kjer dobijo vsa željena pojasnila. Tovarna »TOMOS« na direktne dopise ne bo več odgovarjala niti dajala kakršna koli pojasnila interesentom, ki bi tovarno osebno obiskali. »TOMO S« -’OVARNA MOTORNIH KOLES KOPER INŠTITUT ZA TUBERKULOZO NA GOLNIKU Išče USLUŽBENCA ZA STATISTIČNO SLUŽBO P O G O J I : samski moški s popolno srednješolsko Izobrazbo. Samsko stanovanje tn prehrana zagotovljena, plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku. Pismene ponudbe s kratko navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na upravo Inštituta Golnik najkasneje do 1. oktobra t. L POMORSKO GRADJEVN0 PODUZEĆE SPLIT BALKANSKA 10/a, telefon 30-43 vzame v najem, kupi ali vzame kot prenos osnovnih sredstev DVIGALO naslednjih lastnosti: Pogon: bencinski Dieslov motor, eventuaino elektromotor; samogiben - na gosenicah ali tračnicah. — Nosilnost v vertikalnem položaju 20 ton. — Nosilnost dvigala na 25-metrskem kraku 10 ton. Obseg dela 3S0« Pomorsko gradjevno poduzeća, Solit 1ALKANSKA 10/a, telefon 30-43 proda ali izvrši prenos v osnovna sredstva naslednje stroje: visokotlačni kompresor 0,5 m3 bencinski agregat 2,2 KW mlin za kmetijske namene pnevmatsko sesaiko »Miha Marinko« iinišer za ceste bencinsko lokomotivo »Fata« osebni avto »Chevrolet« avtobus »Opel-Blitz«, 24-sedežni in nepopolni tovorni avto »Opei-Bliiz« .«. POZIV Po obstoječih predpisih pozivamo vse bivše delavce, ki imajo v našem podjetju nedvignjene prejemke iz naslova rednih plač ali iz naslova dobička, da te dvignejo najkasneje do 15. oktobra 1955 v računovodstvu podjetja. Po tem roku bomo plače vrnili blagajni podjetja. KRESNISKA INDUSTRIJA APNA KRESNICE Uprava za komunalno gospodarstvo Trbovlje ; " • kupi za škropilni avto »ŠKODA« 208/75 { VPLINJAČ in ZA0ANJAČ Ponudbe pošljite na gornji naslov. i J t Gradbeno industrijsko podjetje »GRADIS« Ljubljana sprejme takoj za svoje gradbišče v Kopru 5(1 DELAVCEV in 5 ZIDARJEV Stanovanje in hrana v naselju na stavbišču. — Plača po tarifnem pravilniku, veljavnem za koprski okraj. Terenski dodatek po uredbi. Ali ga je verska navada silila, da si z molitv mi kesanja odkupuje svoje grehe, — kar je pogosta slabost »dobrih* katoličanov, — pa je ta sodobni videz iznašel glasbo kot najbolj prikladen način za kesanje svojih grehov? se je vpraševala Zorka. »Morda v svoji verski zanesenosti gode sedaj nagrobnico nedolžnim žrtvam, ki so jih nekoliko prej pobili njegovi vojaki? Morda, vse je mogoče pri teh ljuden!« si je govorila in prestrašena ob tej misli krepkeje privila otroka. In ko je čez nekaj časa pogledala navzgor, je zagledala nenavadnega godca v goreči vasi in se strznila. Gledala ga je nekoliko trenutkov, ne da bi verjela svojim očem. Ali je to resnica ali sanje ali pa je mlečnobela svetloba, ki je migotala z ognjišča, izpremenila postavo Nemca? Vlekel je počasi z lokom po strunah in izvabljal popolne, polagoma umirajoče akorde. Obraz je imel ožarjen z blagostjo in neizmerno žalostjo, po njem je zdrknilo nekoliko bleščečih kapljic, ki so zapustile za seboj sled Zorka je zastrla pogled. Medtem so nekje pod stropom zamrli poslednji akordi. Nemec je obstal za nekoliko trenutkov skrčen nad godalom, nato pa je težko vzdihnil z nekakšnim olajšanjem. »Bilo je božansko!« je rekel mlajši oficir z občudovanjem Ta mu ni ničesar odgovoril. Na lahko je obšel tr'iožnik in položil gosli poleg sebe Bil je to podpolkovnik Nieder, poveljnik polka, ki se je nedavno vrnil z vzhodne fronte. Med neprestanim umikanjem pred sovražnikom in hudimi izgubami se je nazadnie v podpolkovniku Niederju vgnezdil dvom nad končnim uspehom führerjevega pohoda. Zadovoljstvo nad premestitvijo njegovega polka na Balkan, kjer je čutil, da je na pragu domovine, mu je skalila odredba, da se njegov polk pridruži diviziji »Prinz Eugen«. Dotlej pripad~:k »Wehrmachta«, nevajen, da bi s svojo enoto sodeloval pri brezdušnih obračunavanjih s civilnim prebivalstvom, je bila s prihodom v novo enoto vojaška čast razrednega pojmovanja podpolkovnika Niederja postavljena na težko preizkušnjo Med vsem mu je bilo najtežje neprestano nadziranje njegovega početja po gestapovskem oficirju poročniku Bleitu, ki jt v tem trenutku sedel ob ognjišču pod isto streho in ki se je po svoji službeni dolžnosti pogosto surovo /meša ' 't '?°gove zadeve... V zadnjem času trdovratno širjena vest o novem nemškem tainem orožju, ki ga bod6 kmalu začeli uporabliati in ki bo končalo vojno ter jim prineslo zmago, je bila dvomečemu bojevniku poslednje upanje, ki s ga je oprijemal. No tudi to je kmalu izgubilo vsako vrednost zanj, kr ' ’iš?l, da so mu v Niirnbergu med zadnjim bombardiranjem izravnali hišo z zemljo i- da so mu pod njenimi razvalinami obležali žena in otroci. Ko je gledal nekolike pr j vas v plamenih, se jp ob končnih akordih svoje glasbe spo- nil • :n so se mu zasolzile oči. Se^oj je nrgnjen nad ognjiščem prikrival svoj potrti pogled in si prizadeval, da bi obvladal trenutno slabost, ki nikakor ni bila dostojna njegovega poklica. Mislil je sedaj na prisotnost gestapovskega oficirja Bleita ter na mogoče posledice te trenutne slabosti in izpozabljenja. Dolgo ie nato razmišljal o svojem položaju, v katerem se je znašel zadnje dni Mislil je sedaj o svojem polku, s katerim je prešel na vzhodni fronti težko pot in ki se je odlikoval izmed ostalih polkov. Tam je bilo potrebne precej vojaške kreposti, da bi se ohranila morala enote, -je mislil Nieder, med stalnim umikanjem in zadrževanjem nevzdržnega navala sovražnika. Tu je bil v začetku v odprtih bojih s partizanskimi brigadami zadovoljen z borbenostjo svojega polka, toda po dveh mesecih bojev v Bosni je občutil naglo izpremembo med svojimi vojaki. Ti niso bili več ljudje čvrstega vojaškega pogleda, prekaljeni v neprestanih bojih, kjer se je okoli njih talilo jeklo in je gorela zemlja. Tukajšnji spopadi s sovražnikom niso trajali dolgo zaradi preklete taktike sovražnika, ki se ni nikdar hotel zagristi v boj, kadar so ga začeli. Namesto tega je sovražnik spretno manevriral in jim zadajal od časa do časa udarce na krajih in v trenutku, ko so jih najmanj pričakovali. Sovražnik je bil nekako povsod okoli njih in oni okoli njega, zaradi česar se je bojna sreča menjavala vsak trenutek. Podpolkovnik Nieder je čutil, da kot poveljnik klasične šole ni kos gibljivemu partizanskemu bojevanju, kjer nisi nikdar vedel zanesljivo, ali je sovražnik v obroču ali pa so lastni vojaki obkoljeni. Neuspehe v bojih so prikrivali s povračili nad nedolžnim prebivalstvom, ki so 1 ih organizirali gestapovski oficirji in pri čemer ni imel pravice odločevati sam. Tu ni mogel ničesar napraviti. Ako se je znašel poleg kakih vojakov med izvrševanjem zločinov, bi mogel z avtoriteto poveljnika polka preprečiti posamezne zločine. Da, tako, je mislil Nieder, kakor je danes rešil kmetico z dekletcem, čigar prestrašena očesca so ga zaradi nečesa spomnila na njegovega otroka. Toda poveljnik Nieder, je mislil o sebi, ni mogel biti povsod, ni mogel iti od vojaka do vojaka ter s svojim pojavom preprečevati njihovih zločinov... In niti smel ni tega. Pravico, da to počenja, je dobil vsak vojak z vstopom v divizijo SS Ropanje je spadalo v pristojnost vojaka, uboji in požigi so bile slavljene vrline, znaki vdanosti fiihrerju. Tako je o tem mislil Nieder, ki je skušal svojo vest oprati sledov zločinstva, ki jih je zapuščal v tej »čudni« deželi njegov polk.