S XIII. V 254 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE; 25—67 !o 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 2S0 POŠTNI C E K O V N T RAČUN 11.409 Maribor, ponedeljek 6. novembra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din Cena din 1 — , Popustitev napetosti med Finsko in Rusijo mo je optimistično presojanje položaja 8§ali - Nadaljevanje italijanskih prizadevanj Nemška protestna nota Norveški V Moskvi je nastalo boljše ozračje s ^ I10vemfrra- Tekom včerajšnjega dneva ni bilo nobenega no-“stanka med finsko in rusko delegacijo. V političnih krogih so pa prepri- . ,s° Finci prejeli medtem iz Helsinkov nove protipredloge. V zvezi s tem ^ men*io finski vojaški strokovnjaki, da je mogoče odstopiti sovjet- i^ji J' edinole pristanišče Hanko (Hango) kot pomorsko oporišče. V teku ^iislf85 dneva Je pa obiskala finska detegacHa poslanike Švedske, Norveške 6. .novembra. Francoski tisk posveča veliko pažnjo pogajanjem med •Hvjjo Sovietsko Rusijo in izreka priznanje finski vladi. Vsi komentarji pa Na 1,1 mogoče pričakovati nobenih uradnih vesti, preden ne bodo poga-iSjj /^noma končana. Sicer se pa zdi, da je postalo vzdušje pogajanj sedaj \ n !e Porastlo tudi upanje na končni, obojestransko zadovoljujoči spora- ^iHvELuIN!K1’ %Vai i normalno la- čim 6. novembra. DNB. Finski tiskovni urad javlja, da tečejo razgo-in da postopoma napredujejo. Pogajanja se bodo na-finska delegacija prejela nove predloge iz Helsinkov. bo h na ne veruje v ■MK ’ 6. nov. Uradna poročila fran-, yrhovnega poveljstva so bila X0/ z®i° kratka in so se precej »Ki 0d t^ru^*1’ ki so bila zelo dol-'e francosko poveljstvo po-'n *zc*aJ° s’n°či l>°ročilo, i M^ra.iše: »Miren dan«. t* 1 nov‘ ^avas- Poročilo vr- ^vclistva pravi: Lokalna živahna nekaterih odsekih Ironij 6- nov. Poročila z boiišča do-‘ Pričenja Nemčija spreminjati oddvojitev Francije svojo dosedanjo taktiko tudi nasproti Franciji. To se da sklepati zlasti iz močnega topniškega obstreljevanja Magino-tove črte na Posarskem ter iz poletov nemških letal nad francoskim ozemljem. Ta sprememba je posledica dejstva, da so se Nemci po dvomesečnih brezuspešnih prizadevanjih le prepričali, da Francije ni mogoče oddeliti od Anglije. Zdi se, da se bo nemška vojska odslej vrgla z večjo odločijostjo proti Francozom, zlasti tam, kjer imajo še vedno zaseden del nemškega ozemlja. talijanska akcija na Jugovzhodu Hov. Ntskih “terc -^a držav *rva posledica zamenjano! med Italijo in Grči- $c -ic obnovilo prijateljstvo ? 'a- ' AcsJiS? sedaj področje miru in %%5„’ ki je doslej bilo omejeno le j, r^z*irilo še na Jonsko In Egej-s‘ ^a^aljnja posledica pa bo ta, Italiji še bolj odprta pota Vv za nadaljevanje njene baikanske akcije, katere glavni cilj je doseči, da se sklenejo med vsemi državami na evropskem jugovzhodu dvostranski medsebojni pakti in poveže vse področje v močan mirovni in obrambni blok, naperjen v prvi vrsti proti bofjševiški nevarnosti. Za dosego tega cilja bo pa seveda treba še prej odstraniti nesoglasja, ki obstajajo med Madžarsko in Romunijo, Romunijo in Bolgarijo ter Bolgarijo in Grčijo. Kakor se zdi, si bo Italija zastavila to težko nalogo kljub temu, da sprva turško-fran-cosko-angleškega pakta ni sprejela s posebnimi simpatijami. Toda medtem so se že pričele diplomatske akcije za uskla-denje tega pakta z interesi Italije, pri katerih sodelujeta tu-di Anglija in Francija. Nemci tudi Francozom ne bodo več priza-za utrditev varnosti evropskega jugovzhoda Omejitev plovbe ameriških ladij Značilna italijanska gesla v Tunisu PARIZ, 6. novembra. Ob priliki proslave italijanske zmage pri Vittorio Ve-ne+to v svetovni vojni ie nastopila tudi italijanska kolonija v Tunisu pod vodstvom italijanskega generalnega konzula. Konzul je položil venec na spomenik v svetovni vojni padlih Italijanov, pozneje pa tudi Francozov in Angležev. V spre- vodu, ki so ga Italijani organizirali po mestu, so nosili italijanske in francoske zastave. Prebivalstvo jih ie prijateljsko pozdravljalo. Tako je bila po dolgem času napetosti, ki je nastala zaradi znanih italijanskih aspiracij, sedaj zopet obnovljena nekdanja prijateljska zveza med Francozi in Italijani v Tunisu. Rusi ustrelili 8 članov rodbine Radziwil PARIZ, 6. nov. Navzlic sovjetskim demantijem, da so ruske čete postrelile na Poljskem znano aristokratsko rodbino Radziwil, prinaša današnji »New York Herald Tribune« izjavo princese Katarine Radziwil, da je bilo osem članov omenjene rodbine ustreljenih skupno in pred vojaškim oddelkom. Med ustreljenimi so bili 51 letni princ Leon Ladislav Radzi-wil, njegova žena, njegova sinova 271et-ni Anton in lSletni Jurij, prinčev brat Karl z ženo, hčerko in nečakom. Zemlja Radziwilov, ki je je 36.000 hektarjev, je bila kontiscirana. Schulenburgova poročila Hitlerju BERN, 6. nov. Nemški veleposlanik v Moskvi grof von Schulenburg je poročal Hitlerju o dogodkih v Rusiji. Tri tisoč članov nemške manjšine v Rusiji je bilo v zadnjih tednih aretiranih zaradi suma špijonaže in veleizdaje. Drugo važno vprašanje je petrolej. Zid Kaganovič je bil imenovan za petrolejskega komisarja. CURIH, 6. nov. Od -podpisa nemško-ruskega pakta so ruska sodišča za zaščito države podvojila svojo delavnost proti članom nemške manjšine. CURIH, 6. nov. Nemška pogajanja z Rusijo se nadaljujejo z mrzlično naglico. Von Ribbentrop hoče privesti čimprej v delo trgovinsko klavzulo nemško-ruske-ga pakta. SCHACHTOV MEMORANDUA1 BERLIN, 6. novenib. Bivši finančni minister dr. Sehacht je izročil Hitlerju memorandum, v katerem je očrtal finančni položaj Nemčije. Dr. Schacht pravi, tako mislijo v diplomatskih krogih, da se v ničemer še ne vidi ruska pomoč in je tudi malo verjetna. NOVI NEMŠKI PREDLOGI RUSIJI’ MOSKVA, 6. nov. Nemška vlada je predložila ruski načrt za širokopotezno akcijo Rusije in Nemčije v Evropi in Aziji. Ruski odgovor na ta načrt je odnesel veleposlanik von Schulenburg v Berlin. NEMŠKA KRIŽARKA NA TIHEM OCEANU ŠANGHAJ, 6. nov. Tukajšnja angleška pomorska oblastva so dobila poročilo, da križari mala nemška križarka »Admiral Scheer« po Tihem oceanu. CHURCHILL NA FRONTI PARIZ, 6. novembra. Churchill je obiskal zahodno fronto. VOJAŠKI POSVETI V RIMU RIM, 6. nov. Predsednik viade Mussolini je imel daljšo konferenco z maršalom Badoglio, poveljnikom prve armadne skupine prestolonaslednikom Umber-tom ter poveljnikom druge armadne skupine maršalom Graziamjem. Namen konference ni znan. RIM, 6. nov. Maršal Badoglio, ki bi moral biti po sedaj dovršenem 70. letu starosti upokojen, bo zaradi položaja v Evropi ostal še nadalje šef glavnega ge* neralnega štaba italijanske vojske. OBVEZNA NEMŠKA JEDILA BAZEL, 6. nov. »\Vestdeutscher Be-obaohter«, uradno glasilo narodnosocia-listične stranke za južnozahodni del Nemčije, prinaša seznam jedil, ki bodo od 12. novembra naprej za vso Nemčijo obvezna. Ta seznani vsebuje 4 različne vrste jedil: 1. garnirani krompir, 2. zelje s 50 grami govedine ali ovčine, 3. nadevano zelje, 4. 50 gramov mesa v loncu. Riba ie prepovedana, ker služi za prehrano vojakom. Brezuspešen nemški protest na Norveškem Nemška vlada |e poslala norveiki protestno noto zaradi izpustitve ameriške ladje „City of Flint" In interniranja nemških mornarjev — Norveška vlada je noto zavrnila kot brez podlage BENES J1' Impero«. Ladja ima 35.000 ton in bo z enakimi oklojnicami »Littorio« in »Vittorio Veneto«, ki bosta skoro dograjeni in »Roma«, ki bo splovljena prihodnje leto, tvorila močno ojačen jc italijanske vojne mornarice. VOHUNSTVO NA HOLANDSKEM .AMSTERDAM, 6. nov. Oblastva so odkrila vohunstvo v korist neke sosedne države. REŠEVANJE MORNARJEV S »KANADE« LONDON, 6. nov. Reuter. Sinoči je neka ribiška ladja zadela na tri reševalne čolne danske ladje »Kanada«, ki se je potopila, v soboto. Ribiči so sprejeli brodolomce na krov in jih izkrcali. Več ladij išče še ostale ponesrečence, ki plovejo po morju v dveh čolnih. NOVI REŠENI MORNARJI KJEVENHAVEN, 6. nov. Reuter. Pet nemških mornarjev s patruljne ladje, ki je zadela na nuno blizu danske obale, so prenesli v bolnišnico v Voborgu, kjer so jim previl! rane. Od tod so jih poslali v posebno koncentracijsko taborišče. IJSTROJSTVO FRANCOSKE VOJSKE LONDON, 6. nov. Reuter. Informacijsko ministrstvo javlja, da je francoski generalni štab objavil nova pravila vojne službe. Udarnost ipoedinili čet je razvidna iz tega, da lahko izstrele v minuti 300 kg projektilov, ne računajoč puškino .strelivo. Vsaka četa sestoji iz 160 do 180 ljudi, ima dva lahka topa in 12 lahkih strojnih pušk. ŠVEDSKA KUPUJE AMERIŠKA LETALA STOCKHOLM, 6. nov. Stefani. Švedska vlada sc pogaja z USA o nakupu 250 vojnih letal raznih kategorij. Mariborska vremenska napoved. Prevladovalo bo malo oblačno, obeta se stanovitnejše vreme. Včeraj je bila naj-višja toplota S, danes najnižja 3.7, opoldne pa 11.5. Padavin od včerajšnjega dežja je pado 45.4 milimetra. Borza. Curili, 6. novembra. D c v i-z e : Pariš 10.0250, London 17.69. Ncw York 446, Bruselj 74.25, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.10, ‘Buenos- A#es 105;26.- in ustanoviti banovino Srbijo ^ nijo. Vse tri banovine, vskladnie j' ^ dovoljne bodo tvorile urejeno J .{•• jo, ki bo imela moč, branih s ’ -« JV, I\i uu uiuv, v* . napadena. O končni preured' $ bo imela besedo svobodno «DIr afJ rodna skupščina. Zato, da pr‘“e se {kr volja do izraza, zahtevamo, ya 5 # prej izvedejo volitve v skupsc a,# nim glasovanjem In zajamčeno svobodnega izražanja volje. K ^ volitev bo treba izvesti volitve ^ ski sabor in ostala samouprav Potem bo mogoče reševati te^. ^ ciaina in gospodarska vpra^3.. J vasi in delavstva.« — O sOC t0 $ spodarskih problemih SDS je na ^ no govoril dr. Hinko K r i z® naglasil, da dr. Maček m SD in dosledno nadaljujeta delo P°' ■ ^ Radiča in Pribičeviča. Zgodovn ^ beležila, da je politika KDK rese(j|j^ vo razsula, v katerega so i0.zacava! tinarodni režimi. Tajnik SDS. J sanovič je še posebej poudaril. ■ Ja goslavija mogla ohraniti neVJaf zato, ker je obstajala složna * ^ med Srbi in Hrvati za obstoj »e Odgovor Davidovi«8 Cvetkoviču ^ Predsednik Demokratska Ljuba Davidovič odgovarja ' piski ii lislili predsedniku 'ij kovicu, da letaki njegove sti« bili anonimni. Demokratska gf je za širokogrudno zadovolji ^ tov, saj se je borila za velikimi žrtvami in napori ^ 11)22. Demokrati so le bili za s£ se hrvatsko vprašanje skupi'1 J , stavniki vseli strank izneslo ločeni forum, kjer bi ^ krono reševale vse zadeve, ^ tega problema. Ker tako _n j #j štiri stranke na srbski s. v niie odgovornost za posel, ||j| nimajo vpliva. dflV* Nemški Kuiturbund v Novosadski ..Deutsches rf., poroča, da jc bund pravico, ustanoviti ki - y ^ nizaciji na Muli in Vuz.en»“^y nici bodo Nemci svojo o jjk \ jo osLati v Jugoslavija m 'if z ustanovitvijo pevskega orgauizaC ■- okrilju krajevne orgau^" jjgiflv Italijani o selitvi nas« 5iSc, drufif 'llC . ' A Tržaški »Piccolo« PlS^ selitve naših Nemcev nl®.. ^iv-. slednje: Po uradnih poda* .^„,r. o jah Jugoslavije 480.000 Ne1'1, g^icP ? 300.000 v bogati Vojvodin- ^1- jjr škega kaucelarja o vr®. m ne ]eketii: doživel kar najboljši sPri goslaviji, temveč tudi ?akr0,gili v Romuniji. V političnih (jali<,^v/ ta sklep za najboljši dok - a V čija za vedno preprečiti : ke za nesporazume s kor je to storila že da se uradno še niso oa re s s t? seljevanja. Nihče toren. y bodo gospodarski Prell u ^ P. služili nemškemu vojn^1.,^, Nemški listi v Vojvod11 ierji5ko aftP ler mislil predvsem na nCltlšKl|' cv 'a pa na strnjene skuPjj kiJ, Mj vrviVOflin d*1.‘iv.,. Zato glasila voivodjjj ^ vračajo misel preselit ’ pra tja kot pionirji in da ’ ^ tc >y J{, kot svobodni državU^-—' Nasprotno pa na Hrv loža jem kakor v &0 vprašanja, ali bo Pg^ | ne, litev , marveč samo kd«l . tv izvedena, ^ sc tiče pristojnih /U 0g0 bodo mogla rešiti^ teh1” zemljepisnih, pr» šanj. fevzdržno stanje važne obmejne ceste i!labjh ra* smo v »Večeniiku« poročali %al.Cestah ob naši severni meji, ute- vzroke in pozivali niero- |,{-lnjie> da temu vprašanju posve- w ^ Paznje. Vse to prizadevanje opo- navajanja posledic je rodilo ^ alo ali lahko rečemo nobenega Ut, dia bi se ukrenilo res kaj ^"ega. tbUj! m,oran’° na tem mestu zopet poster0 .gri.čeče vprašanje, ki mu je tre-KisL - re^bve- Tukaj moramo na-i,X°(Pisno staT|je, ki vlada na bano-Jottltj est' reda Ščavnica—črnici, ki I) CesjV obni°čju ljutomerskega okraja, r H , Se ni0re primerjati skoraj po-r ob"aislabšo občinsko cesto, ki jih (f pne ob meji vzdržujejo na svoje esta je skoroda, zlasti od meje mariborskega okraja skozi prvi klanec, ki vodi skozi Nasovo, neprehodna. Cestna površina tega dela ceste je močno razdrapana in jo pokriva neznosna gosta brozga, v katero se pogreza vozilo do osi ali popotnik skoroda do kolen, številne kotanje so zlasti sedaj ob deževnem času polne vode. Obcestni jarki so skrajno slabo očiščeni in izravnani, da se voda ne odteka in se razliva čez cestno površino. Vsakdo, ki ima priliko potovati po tej cesti, se upravičeno zgraža nad tem stanjem in zlasti nad onimi, ki za to nosijo odgovornost, da ne poskrbe toliko, da bi cesto zadostno vzdrževali. Apeliramo v prvi vrsti na okrajni cestni odbor ljutomerski, da z ozirom na navedeno stanje stori potrebne korake pri banovini za podelitev potrebne podpore, da se omenjena cesta temeljito preuredi v stanje, ki bo odgovarjalo potrebam velikega prometa, ki sedaj ovirano steka po omenjeni cesti. Preureditev omenjene ceste je tembolj potrebna že iz narodnoobrambnega interesa. Izseljevanje ustavljeno Notranje ministrstvo je izdalo uredbo, da se začno ustavi vsako izseljevanje iz države. Zabranjen je tudi povratek onim osebam, ki so prišle na odmor ali na obisk svoje družine. Zato se začasno ne bodo nikomur izdajali potni listi niti vizumi za izseljevanje ali vrnitev v inozemstvo, tudi ne osebam, ki so iz tujine dopotovale na krajše bivanje v našo državo. Povečana zaposlenost "Statistika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu kaže, da je bila zaposlenost v avgustu zelo po-vOljna, ker se še niso poznale posledice sedanjega mednarodnega položaja. Takrat je bilo v vsej državi zavarovanih 746.852 delavcev. V primeri z julijem se je pokazal napredek za 21.019 zavarovancev, v primeri z lanskim avgustom pa za 10.898. Porast zaposlenosti se je pokazal v kemični in tekstilni industriji, pri gradbi železnic, cest in vodovodov. Zaposlenost pa se je zmanjšala v tobačni industriji in pri denarnih zavodih. Povprečna zavarovana mezda je znašate 24.66 din, skupna mesečna zavarovana mezda pa 473.42 milij. din. Velike Jesenske povodnji ^13 JGjvP tl io vo1r\ rlnvmmn 7nr1iHto \7 morili/tirclri rvlzvvl.ir»5 io rrco 1 Ja ;esen je zelo deževna. Zadnje Ijt vmr .rt' Prenehalo deževati. Zemlja VT .na'p^a moče in potoki ter V naraščati. Ponekod je vo-^tuta., ‘Prestopilo bregove, vendar 5% v4 P°toki niso nikjer napravili pC,'e štode. Drava se je zelo »ftoa /av tako poročajo, da sta mo-^ ' ^ava >n Ljubljanica. Mokro Sfetii s *e Paa največ zelju, ki ga je sircei zunai- % Savinja, narasla za dva in pol pili hPrmalo, bregove pa so pre-Pritoki Voglajna, Sušnica, f50u]Jva hi Ložnica. Narasla Savinja gjtfe, Qa 3el parka in Masarykovo na-j,, P°Plavah pa javljajo tudi iz % v ®rasioyč ter iz več drugih Savinjski dolini. V mariborski okolici je vsa Pesniška dolina pod vodo. Vendar pa škode vode niso napravile nobene, ker je že pridelek pospravljen. * Poljčane, 6. novembra. Pred tednom smo poročali o .povodnji v Dravinjski dolini in včeraj smo se zopet znašli v vodi. Ponoči od sobote na nedeljo je močno deževalo in zjutraj še navsezgodaj so že začele vode močno naraščati. Tokrat so vode še siloviteje drle iz svojih strug, kakor pretekli teden. Najprej je narasla Brežnica s pritoki, ki je preplavila travnike in njive v vsej njeni dolžini. Nevarno je že v dopoldanskih urah tudi naraščala Dravinja, ki je opoldne tudi prestopila bregove in spremenila dolino v jezero. tavanje Zveze kulturnih društev v,f*X bil občni zbor Zveze kulte PfM v v Ljubljani, ki ga je ’*i.frpkdnik 8- ravnatelj Jeran. ZKI) jc zastopal tajnik g. es- Vsa poročila so poka- '■ »jc ^9lo na kulturnem področju " 8 sJ)cbe tega udejstvovanja. V (Jajčnih 387 kulturnih dru-a danska ZKD bo v bodoče ii^ ^r°Svctno delo glede na na-Qk (b’žavljansko vzgojo, izpo-°delovanje mariborske in 4^° Zvnze, posvetila več pažnje delu med kmetskim in 'judstvom in v večji meri ** ra* nar°dnc, socialne in gospo-*there v svojem delokrogu. Lacija centralnih fondov ^jkviri,*..llrvatskim sporazumom je )bjfli v!- centralnih fondov, ki ne bo J* Prvotnega pomena. Med iC °bjev.v noči na nedeljo, pa tudi včeraj je jskoro ves dan deževalo. Savinja, Voglaj;-na in pritoki so močno narasli in ponekod v okolici poplavili polja in travnike. c Umrla je v Straži pri Sv. Lovrencu pod Prožinom posestnikova vdova Neža Krofličeva. e Požar. Te dni jc nastal v skladišču 1 o varne „Zavora" v Rečici pri Laškem ogenj, ki je uničil celo skladišče, škode jc okrog 15.000 din in jc delno krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal najbrž vsled neprevidnosti. , c Draginja se je pričela zadnji čas pojavljati v Celju posebno v manufakturah špecerijski in galanterijski stroki. Imamo zakon o pobijanju draginjo, ki daje možnost, da oblasti preprečijo neupravičeno špekulacijo in verižnlštvo. Ne pozabi naročnine! USODEN PADEC S PODSTREŠJA V Pivoli pri Hočah je padla s podstrešja tamkajšnja 49 let stara posestnica Cecitta Kropejeva. Na nesrečo pa je stal spodaj v veži brzoparihiik. Kropejeva je priletela z vso sdk> nanj, si odbila prst ter si nevarno preparala stegno. V c Veliko pomanjkanje nnjprimilivnejših ljudskih potrebščin je nastalo v Celju. Fižola ni dobiti nikjer, krompirja je malo in se prodaja od 1*25—1*50 din za kilogram. Zeljnih glav je bilo druga leta v tem času dovolj, ietos še niso pripeljali ničesar. c Precej gob jurčkov in drugih je na trgu. Mali krožnik jurčkov se prodaja po 5 din, navadne gobe pa so cenejše. c Stanovanjsko poslopje za oženjene oficirje celjske garnizije namerava zgraditi vojaška uprava. c Brez učitelju je že ves čas letošnjega šolskega leta šola v Mariji Reki nad st Pavlom pri Preboldu. Otroci so že dva meseca brez pouka. Prebivalstvo je nejevoljno in prosi nadrejeno šolsko oblast za odpomoč. c Odlikovan jc bil s srebrno kolajno za vestno službovanje upokojeni komandir celjske orožniške postaje g. Franc Jurič. c Apotekarski državni strokovni izpit za magistra farmacije je položila gdč. Milica Vranjekova iz Celja. c Nesreča na železnici. 79 letna pre-užitkarica Marija Hočevarjeva iz Podgorja pri . Šmartnem ob Paki se je v soboto zjutraj vračala iz trgovine čez žel. prelaz pri Šmartnem. V tem je privozil iz Celja vlak in je lokomotiva starko odbila. Pri lem je dobila težke poškodbe po glavi in rokah. Z istim vlakom so jo prepeljali v Celje in jo oddali v bolnišnico. c Vol je sunil z rogom v soboto v Brodeti pri Vranskem 57 letno dninarico Marijo Goričarjevo v trebuh in jo težko po-kodoval. Prepeljali so jo v bolnišnico v Celje. c Usoden padec. V svojem stanovanju Cesta na grad, je padla 53 letna žena uradnika Rozalija Cepinova in si zlomila desno nogo. J iz Slovenskih goric Po nekaterih krajih severnega dela Slovenskih goric se v vedno večjem obsegu pojavlja davdea in to zlasti med šolsko mladino. Zdravniki so ugotoviH več slučajev in odrejena je zapora teh stanovanj, ker je bolezen nalezljiva. Viničarji se šele. Nastopil je zopet čas preseljevanja viničarskih družin, ka odhajajo iz različnih razlogov od svojih dosedanjih gospodarjev v službo drugnn. Krvav uboj pri Sv. Martinu Ptuj, 6. novembra. Sinoči jc padel pri Sv. Martinu pri Vurbergu kot žrtev noža 191etni trgovski pomočnik pri Kostanjšku Matija Pečar. Ta se je pravkar vračal iz gostilne Toplak, ko mu je prišel nasproti Kostanjškov pastir, 191etni Mirko Petek. Pečar ga je nagovarjal, da se z njim vrne h gospodarju. Pričela sta se prepirati in ruvati. Med pretepom je Petek potegnfl nož in z njim zabodel mladega, trgovskega pomočnika, ki se je zgrudil in na mestu izkrvavel. Ubijalec je neznano kam pobegnil. Življenjski roman iz prekmurske vasi C’ V tako ?^a tudi produkcija i, v° 3onn si L01110 lahko ustva-. .%Vk j Vagouov. ■S bHJnD.R°^NTRALE Kj. §a I3oo° hicir°centrali. .... iNth K Cem i.elektr^nc energije, V%. ti kan- ,ra bosfa oddajali vo-tani br,H za namakanje polj. Urn *ič t°i kraii Podgorica, Dani cm’ 0 tudi bodoča želcz-N,kžiča do Podgorice. V DRŽAV! v črni gori grade Ena bo Ta vaški roman med 201etno orno ženo kmetico Ano iz Male Polane ter eno leto starejšim sosedovim sinom Jožefom Magdičem se je odigral že pred leti. 1929 se je 161etna Ana poročila z Ignacom P., ki se je po poroki preselil te Velike Polane na ženin dom. Mlada zakonca sta živela skraja v lepi slogi in Ana je rodila Ignacu dva otroka. 1933 pa je odšel Ignac v Francijo na sezonsko delo. Kmalu pa je začel dobivati v Francijo pisma, da njegova žena ljubimka s sosedovim sinom Magdičem. Ana se je že pred svojo možitvijo razumela z Magdičem ter se nameravala celo z njim poročiti. Ta ljubezen, ki je s poroko prenehala, pa se je zdaj znova vnela. Ko je odšel njen mož na delo v Francijo, je začel prihajati delat na posestvo Aninih staršev Magdič. Prilike je bilo vsekakor več kakor dovolj. 1934 se je Anin mož vrnil iz Franclje, Anino razmerje z Magdičem pa še vedno ni prenehalo. Ana in Magdič sta bila vedno bolj prepričana, da ne moreta živeti drug brez drugega. Tako se je rodil med njima sklep, da morata moža spraviti s poti. Te svoje misli sta izmenjavala na sestankih, pisarila pa sta sl o tem tudi po listkih, ki jih je prenašal neki pastirček. Preiskava ni mogla ugotoviti, kdo je prvi prišel na to misel. Oba, Ana in Magdič, pa sta bila tudi sama preveč neodločena, da bi mogla sama kaj takega izvesti. Ko pa je zbolel Anin oče ter bil privezan nekaj tednov na posteljo, pa je Ana vzela iz omare očetov samokres ter odšla z opožjem na dom lSletnega Antona Viimčeca. Najprej mu je začela tožiti, kako je nesrečna v zakonu, kako ji hi več za živeti z možem, znenada pa ga je vprašala, če ne bi on spravil s sveta njenega moža. Vinčec se jc nasmehnil ter vzel vso reč za šalo. Takrat pa je Ana pokazala samokres ter mu ga izročila. Ko mu jc še povedala, kje naj počaka moža, je odšla. Vinčec ni rekel ni- česar, samokres pa je skril. Vinčec ni šel čakat Aninega moža, pač pa je zadevo zaupal nekemu Horvatu. 1 a pa je Iiotel izsiliti od Ane pod pretnjo, da jo bo sicer izdal, da bi se mu vdala, lega pa ona ni storila. Zadeva se j« po vasi raznesla, in marsikdo se je ponorčeval iz Horvata. Fanta pa je to tako razjezilo, da je šel m vso zadevo prijavil. Ana je skraja vso zadevo tajila, ko so ji pa pokazali pisma, pa je priznala. Medtem se je že pomirila s'svojim možem. Sodišče jo je obsodilo na l leto in 1 mesec zapora ter na izgubo častnih pravic na 3 leta. Obsojena je bila že pred dvema letoma ter je svojo kazen že odsedela. Magdiča pa so sodili šele te dni, ker je bil popreje v tujini. Mali kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru ga je obsodil na poldrugo leto težke ječe, ker je smatral, da je bil on oče nasno-vanega načrta, ki bi-naj spravil s svet* Aninega mo?" Maribor Odsedela Jetnišniška pisarn« Vremenski pregled za priljubljeni vinotok I V soboto je odsedela barskega okrožnega sodišča5^' Pri nas je v mnogih krajih oktober j mnogo siromašnejši, ker je' bilo več kot najbolj priljubljen mesec, ker je tedaj trgatev grozdja v polnem jeku, a vino je marsikateremu vinogradniku glavni letni dohodek. Zaradi trgatve se ta mesec pri Slovencih imenuje tudi vinotok. Sledeči pregled pa nam nudi sliko vremena v minulem mesecu. Najtoplejši dan je bil v Mariboru 18. oktober, ko se je živo srebro letos zadnjič dvignilo na 26.8 stopinj Celzija, najbolj mrzlo pa je bilo 31. oktobra zjutraj, ko je toplomer pokazal 1.8 stopinj •pod ničlo. Vroč dan s toploto 25 toipinj in višjo je bil samo eden. Mrzle dni, ko je živo srebro padlo pod ničlo, je toplomer pokazal 3. Povprečna mesečna toplota je znašala 9.4 stopnje, povprečna najvišja 13.4 in povprečna najnižja 5.2 stopinje Celzija. Glede toplote je bil lanski oktober v toliko drugačen, ker je imel povprečno mesečno toploto nekoliko višjo, čeprav j ni bilo nobenega dneva s 25 stopinjami * ali več. Deževalo je v preteklem mesecu 16 dni. Povprečno je padlo na posamezen deževen dan približno 7.9 milimetrov dežja ali okrog 4.1 mm na vsaki dan v mesecu. Skupna količina padavin je znašala 126.1 mm. Najbolj bogat padavinski dan je bil 28. oktober, ko se je izlilo v času od 14.15 do 14.25 23.4 ram vode. Naliv je spremljalo grmenje z bliskanjem in ponekod kot grah debela redka toča, ki ni napravila nobene škode. Lanski oktober je bi! glede padavin polovico manj dežja ih je bilo tudi' deževnih dni polovico manje. Povprečno je bil najvlažnejši dan 5. oktober s 96% vlage v zraku, ker je istega dne deževalo od zore’ s kratkim presledkom do pozne noči; najbolj suh je bil 24. oktober s 44% zračne vlažnosti. Povprečna mesečna vlažnost je znašala 89.8%, kar dokazuje da je bil pretekli mesec vlažnejši od septembra, ki je bil tudi precej vlažen. Najvišji zračni pritisk je bil v oktobru 742.0 milimetrov, najnižji 724.1 mm, povprečni mesečni pritisk pa je znašal 734.5 mm. Lanski oktober je imel višji zračni tlak, kar je bik vzrok, da Je bilo vreme v splošnem lepše. Pretekli mesec je bil samo eden pretežno jasen dan, zelo oblačnih je bilo 20 dni, ostali dnevi so bili le deloma ob- ; 501etna ciganka Marija Mlleti^ lačni, med temi je bilo tudi precejšnje Zaprta je bila zaradi tatvin^ ^Ji število meglenih dni, kar daje oktobru nišnico je pravi jesenski izgled. čeprav je bil ves oktober zelo obla- prišla precej_ boln^ lia tuberkulozi, v zaporih Pa stanje še poslabšalo. V soboto cen, se je vendar pokazalo še največ ! rali prenesti v jetnišniško ^ sonca v prvi tretjini meseca, druga tre- j sarni je sedla ciganka na ' tjina je bila najbolj suha, zadnja tretjinaj nila. Svobode ni več docaKa • meseca pa je bila najbolj mokra in z ! Jn mo na naše človekoljube ,a . _ 240 glasov in 8 delegatov. Tokrat je bitaj^ _ pa po številu volivcev voliti 13 delega-| drugod. Pozav naše agilne." ■ tov. Tudi tokrat sta nastopili isti dve li-jlozne lige je tembolj sti z istima nosilcema ter je bil izid vo-1 g^S^brS^vih fU Ktev včeraj sledeči: oddanih je bilo 382!j^ost ?e opozarja na to da fl veljavnih glasov. Lista Cirila Hočevarja članarine ni identično s taKo > je odbila 170 glasov in 6 delegatov, lista ! sko akcijo. Pobiranje članar Fr. Plevanča pa 212 glasov in 7 delega- služb* tov. Napram zadnjim volitvam je torej vključno 10. t m.: Lekarna lista C. Hočevarja napredovala za 58 glasov, ter pridobila 2 delegata, lista Fr. Plevanča pa je nazadovala za 28 glasov ter izgubila enega delegata. |zbc!jšan;e obrti samo navidezno Oktobra se je stanje obrti v Mariboru vsaj navidezno popravilo, dejansko pa je položaj našega obrtništva še vedno enako slab. Pretekli mesec je mestni obrtni reierent izdal 15 novih obrtnih listov, ».brisal tpa je 7 obrtnih pravic. — Na novo so dobili obrt naslednji prosilci: Zmazek Ivana, branjarija, Rotovški trg 4, ČreŠner Ana, trg. z meš. blagom'na drobno, Meljska c. 9, K vitko Andrej, avtoizvošček z 1 avtomobilom, Jerov-škova ul. 34, Vračko Friderik, trg. z meš. blagom na drobno, Aleksandrova c. 1, Zupanič Ludvik, krojač moških oblek, Barvarska ul. 3, Fifolt Karol, trg. z radijskimi aparati in sestavnimi deli na drobno, Slovenska ul. 6, Schell Josip, izdelovanje zaponk na zadrgo, Cvetlična ul. 18, Tvrdka »Lama« modna in konfekcijska trgovina, d. z o. z., trg. z modnim, konfekcijskim, tekstilnim in galanterijskim blagom na drobno in debelo, Jurčičeva ul. 4, Kirbiš Anton, branjarija, Kneza Koclja ul. 7, Oreški Josip, avto- trg 6, Tscheligi Franc, gostilna, Koroška c. 4, Dermastja Ivanka, gostilna, Aleksandrova c. 18, Kapitanovič Ivan, gostilna, Meljska c. 18, Murks Herman, gostilna, Koroška c. 79. — Črtane so bile naslednje obrtne pravice: Jančer Maks, restavracija, Gosposka ul. 30, Erbus Franc trg. z mešanim blagom na drobno, Bet-navska c. 31, Kapitanovič Jakob, gostilna, Meljska c. 18, Fuchs Franc, avtoizvošček z 1 avtomobilom, Loška ul. 2, Antonijevič Bogaje, hlebar, Vojašniška ul. 10, Antonijevič Bogoje, pek in kruhar, Vojašniška ul. 10, Csaszar Marija, šivilja, Ob železnici 4. VAMPIR V KOŠAKIH V Košakih je že dalje časa vznemirjal žene in dekleta mlajši moški, ki pa se je spretno izogibal vsaki nevarnosti. Košaški vampir je bil tudi zelo nasilen. Orožniki so napeli vse sile. da ga izslede, kar se jim je tudi j posrečilo. Prijeli so Franca š., ki se izvošček z 1 avtomobilom, Gosposka ul. bo zaradi napadov na ženske moral 10, Vrečko Adela, modistinja, Slomškov I zagovarjali pred sodiščem. Tatvine v delavnicah drž. želeinic Pred malim kazenskim senatom mariborskega sodišča se je moral zagovarjati 40-letni ličar Tomaž Filipič, zaposlen v delavnicah državnih železnic in stanujoč v Studencih. Obtožnica ga je dolžila, da je v dobi dobrih dveh let odnesel iz železniških delavnic najmanj -9.91 metra platnenih in z gumo zalitih jermenov. Vrednost teh jermenov je znašala 3863 din. Filipiču mogoče še dolgo ne bi prišli na sled, če ga ne bi docela slučajno zalotila ormoška orožniška patrulja v trenutku, ko je prodajal jermene posestniku h ranču badlu v Grabah pri Ljutomeru. Orožniki so nato poizvedovali naprej ter ugotovili, da je Filipič prodal jermene tudi drugim posestnikom in mlinarjem po ormoški in ljutomerski okolici, kamor je čestokrat prihajal. Filipič je tatvino od vsega začetka zanikal, v kolikor pa so mu dokazali tatvino jermenov pa je trdil, da jih je kupil od nekega nabiralca starega železa, jih plačal ter šele pozneje opazil, da so last državnih železnic. Izgovarjal se je celo na pokojnega iz-voščka Mandla, ki je tragično končal na Ptujski cesti. On seveda ne more več pričati. Filipič je bi! obsojen zaradi prikrivanja ukradenih stvari na 4 mesece zapora in na 600 diu denarne kazni, pogojno za dobo 3 let. STRAŽNIKI PREPREČILI KRVO-PRELITJE Pred neko gostilno v Frankopanovi ulici se je v noči na nedeljo razvil pretep, katerega se je udeležilo 25 ljudi. Silno vpitje se je razlegalo v noč. Prihitel je stražnik, ki je uvidel, da mu bo potrebna pomoč. Zato je poklical še več svojih tovarišev. S pendreki so komaj ukrotili pobesnele pretepače, ki so sc obdelovali s pestmi in dežniki. Glavna krivca so zaprli. RAZBOJNIK HACE V OKOLICI MARIBORA? Poročali smo že o razbojniških podvigih nevarnega roparja Antona Ha-ceta, ki je dalje časa strašil po Gorenjskem. Nedavno se je preselil v okolico Ptuja, kjer je zagrešil več drznih vlomov. Ker pa so Hacetu tudi tam poslala tla prevroča, se je preselil v Maribor. Pred dnevi je bilo vlomljeno v stanovanje Leopolda Lor-beka v Novi vasi pri Mariboru in vse kaže, da je bil na dolu zloglasni Hace. Oblasti ga mrzlično zasledujejo. Razbojnik Hace je močno oborožen. m Odlikovan je bil z redom sv. Save V. stopnje višji poštni kontrolor Franc Urbič iz Maribora. Odlikovanec je bil dodeljen radijski postaji v kraljevem dvorcu na Dcdinju. m S sodišča. Upokojen je Mihael Visočnik, višji pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Mariboru. m Lep gmotni in moralni uspeh je beležila včerajšnja tombola naše Glasbene Matice, ki se je vršila v veliki dvorani Sokolskega doma. Tombola je bila dobro obiskana. m Maistrovi borci so imeli včeraj v frančiškanski cerkvi zadušnico za padlimi junaki, ki so se udeležili bojev za osvoboditev severne meje. V počastitev spomina Glavni trg 20, tel. 20-05'; karna, Kralja Petra trg e» kob Kogej 1000 in učitelj Drago Čibic 100 din akcijskemu odboru za pomoč primorskim rojakom. Srčna hvala! m 3® krat je daroval svojo kri za bližnjega Jakob Lovrec od Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Mož je sedaj popolnoma obubožal. m S Skednja je padel 9 letni viničarjev sin Ivan Gerlič iz Košakov in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Obiti rcvtž^Ja' SidJJffio MiKvV* SM““v *sc &&&&%:& v m Napad na trgovskega potnika. Pred' 15 Koncert VRO’ 21.15 Lah.’a, šolo v Studencih je neki neznani moški I J5e0"rad: 6 45 Jutranja °d^.Jt ™ uapadel s kolom .11 letnega provizorične- —konedg ga trgovskega potnika Jožefa Ritonjo iz tudencev. Ritonja je dobil precej težko po- £0(1 hn fpi* vrlrotri \t ^adio ur. .5 Torek, 7. nO’'^v;jk. Ljubljana: 7. Jutranji L>°^n0 »g j šče; 11. Šolska ura (Naše r 12. Plošče; 13.02 Opoldanski ,i 18. Plesna glasba; IS-'1'? škodbo ter se zdravi v bolnišnici, m P« kavarnah kradejo plašče. Včeraj sta prijavila trgovski potnik Valter Pibernik in Gerhard Haseman, da jima je nekdo iz kavarne ukradel zimski suknji vredni 1500 in 2000 din. Suknjo je nekdo ukradel mesarskemu pomočniku Francu Ucmanu iz neke gostilne na Aleksandrovi cesti. cert ;20.30 Ruske romanj pjjj. ^ Lahka in plesna glasb3- p^idi^3 mi J ckova opera „Ori'ej U1 ope^.Sn dinipešta: 19.30 Verdijeva-OP A los“. - London jV^f^. Preg J BBC koncert. - >Iila,YiruseU: ' ničnega koncerta. — t„|jarii: fonični koncert. — A ■ ; turški mojstri. Pogumen pomožni polic's* ttiVph men pozdrav: »vea‘‘"atelj3 ^ Obrvi gospoda mi irf .j ■ «iesW!* « di noter na svoje n' aVna>, Tedaj se dečko ^ id vrh njegovega e‘^,0o Vedno ... la /a »Kaj pa ti tukaj? ................. skaVit3ieVŽ r spodnjejra gumba -;i Zgodbica iz našili dnL Prizorišče je neko mesto, kjer imajo skem kroju. Mali d'viS11'C0ripra'rI,!Ijj{$ ta dan vaje za obrambo proti letalskim -— »Vedud ,fo se .j f napadom. Pred neko šolo. Gospod ravnatelj sam inspicira, če je vse v redu. Ce je vse na svojem mestu. Če so v vseh nadstropjih vreče s peskom, posode z vodo, pri roki sekira, žaga itd. Z zadovoljstvom ugotovi: Vse je v redu, vse na mestu. Nato se poda še na ogled zunanje fronte prostranega šolskega poslopja. Dostojanstveno stopa njegova strogost po širokih stopnicah navzdol in proti giavnemu izhodu. Tu stoji šolski sluga, strumno udari s peto ob peto: ^Gospod ravnatelj, pokorno javljam, vse je pripravljeno!« Milosten pokimček, in gospod ravnatelj stopi ven pred šolo. Tam pa opazi njegovo oko enega najmlajših iz te Šole. Prkovca. V skavt- In pravi ponosno. .^jst jtj »Jaz sem P°nl0Z!!te]j, z3?, v 0 A ram, gospod raVI?ptrUtJiri'ate takoj odstranite. K kcije.‘ ni službi nobene f ^ Gospod ravnatelj p $ 5ef se domisli: Saj P° L samo potreplja Iv ^ reče: »Tako je g je f* . 1 _ 1, c* )&<>■ in rete; >1»»” •. tg hotel samo videti-odkoraka nazaj !i>arib'or HlffliVosiB dne 6. XI. 1939. *V e č e r n l C* Stran 5. Pko je bila Italija okupirala Krf ‘čni Mussolinijevi ukrepi zaradi umora italijanskih častnikov 1.1923 na albansko-grški meji ir* italijanskih čet z albanske •F sedanje pomirjenje med Italijo i10 je tem pomembnejše, če ga *7?° z medsebojnim sovraštvom »Osti, ko Grčija ni imela z Al- srjvo-počenih mej. Anglež M. Kari ^ J1 diplomatski knjigi nanizal do-\ j *v vsej luči prikazuje, kako na-L 6rie je vladalo po vojni med iS inskem morju. % a | le mešana mednarodna ko-francoskih in italijan- Si j, ^oeala Albaniji meje. /U: avgusta je komisija že do-,3 ostala je odprta še razme-j^^nsko-greki meji. Med vojno V ^ h«/1 Posedla južni del Albanije v, atett^la poslej marljivo helenizlrati. i, 3 tisku so tiste dni pisali ostre S kurili se je javnost zavzemati trfe,0zcmlia Albaniji ne vrne. ^ t|31*om mednarodne komisije na (A>3. j Se le napetost še stopnjevala. Aje ^Usta 1933 so odpeljali iz Janiji vt°mobi1i s člani mednarodne *rlbT a^ansko mejo. V prvem kIL1'1 ganski, v drugem italijan-Srški častniki. Medtem ko 5^.- avfo drvel dalje in se je grški kta ua nekem klancu ustavil, % fi!ere,n -so sedeli general Talini, streli na italijanski Počili *reni , uSa italijanska častnika, šofer Italjiani so bili pobiti. V?a dPe je italijanski poslanik ***** P010 rimske vlade, ki t. Uradno opravičilo atenske vlade v Rimu. 2. Prireditev svečane zadušnicc na čast žrtvam v Atenah, katere se mora udeležiti celokupna grška vlada. 3. Vsa grška vojna mornarica mora odpluti v Faleron in izkazati tam čast italijanski zastavi. Italijansko ladjevje bo vrnilo častni pozdrav zvečer. 4. Podrobna preiskava na kraju zloči-nana v prisotnosti italijanskega vojaškega atašeja. 5. Preiskava mora biti končana v petih dneh. 6. Osebe, za katere bo dognano,' da so vmešane v atentat, morajo biti obsojene na smrt, grška vlada pa mora plačati 50,000.000 lir odškodnine. 7. Izkazanje vseh vojaških časti mrtvim Italijanom. Rok za odgovor je bil 24 ur. Grška vlada je ultimat sprejela, odklonila pa vsako razpravo o točkah 4., 5. in 6. Obljubila je, da bo plačala pravično odškodnino svojcem ubitih. Končno je terjala arbitražno razsodišče Zveze narodov, ako se Italija ne zadovolji z njenim zadoščenjem. ; v , ? V tistih dneh je bila vsa Italija brez razlike strankarskih nazorov zelo razburjena. Dejstvo, ad je bil general Talini obenem član Mednarodne komisije odnosno veleposlaniške konference, je prisililo Poin-careja, da je svetoval Grkom, naj izvedejo preiskavo, končno razsodbo pa prepuste veleposlaniški konferenci. Italija se je poslej čutila močno. Medtem ko so se posvetovanja med Rimom in Atenami nadaljevala, je 31. avgusta odplula italijanska vojna mornarica v grške vode. Pozvala je guvernerja Kria, naj mesto izroči italijanskemu admiralu in da naj na trdnjavi izvest belo zastavo v znak predaje. Ker Grki niso odgovorili, so Italijani streljali z granatami na trdnjavo. Grki so hitro izvesili belo zastavo, pri bombardiranju je našlo smrt 15 grških beguncev iz Male Azije, ki so bili nastanjeni v gradu. Po Mussolinijevem ukazu so Italijani zasedli Krf. Diplomacija Evrope se je zaradi tega razburjala. Grčija se je obrnila na Zvezo narodov, Mussolini je pa na vladni seji 3. septembra očital Angležem, da so ne- objektivni, ker protestirajo proti zasedb Krfa. Po vseh evropskih listih se je vlekla polemika o narodni suverenosti ii njenih kršitvah, za zeleno mizo v Ženev so imeli mnogo opravka. Veleposlaniška konferenca je poslal. Grčiji noto, v kateri je naročila, naj sc Grčija opraviči vsem članom mednarodne razmejitvene komisije. Grška mornarica naj pozdravi francosko, angleško ir italijansko zastavo. Posebna komisija za- ' stopnikov Anglije, Francije, Italije in Japonske bo izvedla preiskavo in donesk sankcije. Grška viada izplača Italiji odškodnino, ki jo bo določilo razsodišče >v Haagu, položi pa naj kavcijo 50 milijonov lir. Še istega dne, ko je bila nota izročena v Atenah, je šla mednarodna komisija na delo. Italijanski listi so pisali o pripravljenosti Mussolinija, da evakuira Krf, če se zadovolji omenjeni noti. Ker se pa grški krogi niso kazali pripravljene popustiti, je veleposlaniška konferenca poslala v Atene 13. septembra 1923 novo noto in zahtevala takojšnje izplačilo odškodnine. Mussolini je medtem ukaza! izprazniti Krf, ko je pa Grčija le oklevala, so se ladje znova vrnile. Zdaj šele jfe atenska vlada izročila Rimu 50 milijonov Hr in afera je bila poravnana. Grki pa še dolgo potem niso mogli pozabiti zasedbe Krfa, toda čas celi vse rane in med obema državama vlada, danes v novih zunanjepolitičnih prilikah prisrčno razmerje. Oboroženo spremstvo parnikov Dne 26. septembra je Velika Britanija uvedla spremstvo na trgovinskih parnikih. Dejanje spominja na 14. stoletje, ko je naraščajoča pomorska sila Angležev prisilila Francijo, Holandsko, Španijo in Dansko, da so svoje parnike zavarovale z oboroženim spremstvom. Nemčija je imela oborožena parnika »Cesarja Leopolda« in »Grb Hamburga«, ki sta bila pod poveljstvom admirala Karpfangerja najvažnejši ladji te vrste v hanzeatski dobi. V aprilu 1917, ko je Anglija izgubila v enem samem mesecu 852.000 ton ladjevja, ki so ga podminirale nemške podmornice, so vpeljali oboroženo spremstvo, tako zvane konvoje. Takšno spremstvo je tvorilo včasih 30 ladij, ki so plule v štiri do šest linijah. Bile so to križarke, rušilci, lovci ria podmornice in letala. V določenih krajih je oboroženo spremstvo manevriralo v cik-cak črti. Pa tudi zaradi' počasnih parnikov so morale vojne cdi-nice pluti v zavojih, da jih niso prehitevale. Na ta način so dosegli, da je 40 do 50°/o parnikov ostalo nepoškodovanih. POGONSKA SREDSTVA FRANCIJE Francija je porabila v zadnjih letih blizu 7 milijonov ton pogonskega materiala, med tem je bilo 2.5 milijona ton bencina. Domača proizvodnja je dosegla komaj 6% potreb. Petrolejski vrelci dajejo le 70.000 ton, nova petrolejska polja pri Saint Gau-densu še niso produktivna. Pridobivanje sintetičnega goriva iz premoga, ki je v Nemčiji zelo razširjeno, se v Franciji šele uvaja. Doslej je producirala Francija 50.000 ton sintetičnega goriva. Lani so poslali velike količine žita v predelavo špirita. Blizu 95% svojih pogonskih potrebščin morajo Francozi uvažati preko morja. OSEL IN ALKOHOL Strastni borec proti alkoholu je nekoč predaval o škodljivosti te pijače. Da bi ljudem čimbolj prikazal učinek škodljivega alkohola na organizem, ie segel po nazorni primerjavi in dejal: Vzemite osla in ga postavite med dve posodi, v kateri je na eni strani voda, v drugi pa alkohol. H kateri posodi bo šel osel, da sc napije? — K posodi z vodo! odgovori nekdo iz občinstva. — Pa zakaj? — Zato, ker ie — osel, se odreže isti glas... ________________ MED NEBOM IN ZEMLJO Zakon jc podoben potovanju z letalom. Odletimo, vzpenjamo sc, dvigamo se k nebu pod oblake, ali nekega dne — krah, in spuščamo sc brez padala ... m i Iz dnevnika iznajditeljev: Res praktičen barometer za naše dni... Rešitev križanke: Vodoravno: Miramare, Azov, taka, Ali, Ub, letak, Zeta, oda, Ala, Ela, Laba, unijat, me, Idaho, lice, al (aluminij), vaza, uta. Navpično: Matuzalem, Izabela, Ela, rok, tabu, iz, Avala, Anica, ide, Anatolija, Lada, ahat, Erika, štola. amas in jora ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI 3 ’ Rodovina r C1 0ou'jsVulJVlnai' in inženir so si •flv v Vsi> pr‘ZOr v teleskopu. Ka-|J' so blemlr’" -’ih T navdala z gro-%vap 1 111 Prepadli. Gudur Nasik A v S »nženir^!0111 stoletju je ustavil fai^ko t'n astronom Horbjger no-' 110 lv)2nie0r')0’ ^ jo je imenoval i4tditvahm?goniJ°- ‘ .'lo. . • da se pota nebesnih tc Slonela je na 'ah; ] Pri-/«'. da i° «tevna snov vsc' lA!. dob Un’ ab,r°nomi tiste in še >Xllh ic le m ?e H6rb'Kcrju smejali, ciokuz,, J.0’ k' so sploh proučili |i> C K HdrKi a podlagi svojih za-v*’sJ.5c ie i dokažoval, da so bili °si i!!na, §c samostojno vrtela °i' sonca. Bila je to-? i«n.% Ji Planet : 43- Ker jc pa bila manjša, Pot hitreje krčila, kaše je zaradi tega se ji jc v c sir"sončnega siste,na> Sft «2 WHF,eri - i« »J VSh!'Ž!da, a!Vala\Nazadnje sc t.t; ilt^je' i!'H 1° ie zemlja ujela v iine1rvPx.Siliiia vr,c,i sc‘ okoli i»i n-i clovcštvo v rani zgo-hočnem nebu telo, ki mu ni povzročalo nobenih drugih preglavic, kakor le plimo in oseko ter sanjavo poezijo zaljubljenih pesnikovv.« »Nekje sem zasledil,« je pripomnil Mul-tan Tanang,« da so pravili mesecu tedaj fantovsko sonce.« »In da so ga opevali,« jc dodal Ghasi Khan. »Še prej celo po božje častili,« je zaključil astronom in nadaljeval: »Toda v poznejših tisočletjih so spoznali ne le astronomi, ampak celo najpreprostejši ljudje, da jc Horbiger zaslutil resnico. — Mesec sc je vedno bolj bližal zemlji, postajal je vedno večji, in tudi njegov vpliv na dogodke na' našem starem planetu je vidno naraščal. S svojo silo jc dvigal na morju vedno večje valove men, privlačeval ozračje s tečajev proti ravniku in s pospešenim kroženjem okoli zemlje povzročal neprestane morske in zračne viharje. Življenje na zemlji ni bilo več tako prijetno in idilično, kakor prej. Zaradi zbiranja vode in ozračja na ravniku so nastale v severnih in južnih krajih nove ledene, dobe. Življenje ljudi se je moralo prilagodovati novim pogojem obstanka. Mesec pa se je še dalje približeval zemlji, jo obletaval z neznansko naglico ter povzročal napetost, ki sc jc mogla končati samo s katastrofo.« »In tedaj se je našel genialen človek...« jc pripomnil Multan Tanang. »Ime mu jc bilo Ravani,« je dodal Ghasi Khan. »Spoznal jc,« jc nadaljeval Gudur Nasik, »da sc bliža čas, ko bo sprostitev napetosti med mesecem in zemljo uničila na našem planetu vse življenje. Na rešitev človeštva ni bilo mogoče misliti, pač pa na rešitev nekaj redkih izbrancev. Profesor Rayani se je lotil z nadčloveško genialnostjo in vztrajnostjo uresničevanja svojega veličastnega načrta. Zgradil je 6000 metrov visoko ria Dapsangu v Himalaji čudežno naselbino Rayanipur. V prostore, izklesane iz žive skale v notranjosti gore, jc spravil vsa pomembnejša človeška dela: knjige vseh strok, stroje, instrumente, ogromne zaloge raznih kovin, surovin itd. Uredil jc -laboratorije, delavnice, elektrarne in vse naprave, ki bi utegnile biti potrebne zadnjim ljudem na zemlji.« »Sodobniki so se mu pa smejali, kakor so se toliko stotisočletij prej zmedenemu inženirju Hftrbigerju, jc pripomnil Multan Tanang. »Smejali in se iz njega norčevali«, je pritrdil astronom.« Medtem pa ginili v viharjih, ki so vedno bolj grozotno divjali čez še obljudene dele zemlje. In nazadnje jc napočil čas, ko je privlačna moč zemlje premagala odpor meseca. Rayani jc zbral svoje izbrance in jih zaprl v himalajsko naselbino. Mesec, ki je bil že ves podoben jajcu, sc je naenkrat razletel. Deli njegove gmote so pričeli krožiti v peklenski naglici okoli zemlje in polagoma padati nanjo. In pokazalo se je, da jc bila tudi druga Horbigerjeva trditev resnična: snov meseca je bila po večini zmrznjena voda. Velikanski kosi ledu so v nekaj dneh uničili vse, kar je bilo na zemlji še živega. Samo naselbina v osrčju Dapsanga je ostala pred njimi vama. Za ledom se jc razdrobilo na zemljo še mesečevo kovinsko jedro in nastala jc grozna tišina. Ko so Rayani in njegovi prišli iz svojih skrivališč na površje, da si zgradijo zunanjo naselbino pod stekleno kupolo, ni bilo na vsej zemlji nobenega živega bitja več. Iz vesoljnega ledenega morja se jc dvigalo le še nekaj vrhov najvišjih gora, ki so se spremenili v puste otoke. Med temi otoki je bil tudi Dapsang. Enako usodo enega izmed sorodnih nebesnih teles opazujete sedaj v teleskopu.« »Kdo ve,« jc zamišljeno 'dejal Multan Tanang,« če se ni morda tudi tam zatekel kak Rayani v podobno skrivališče in rešil pogube vsaj svoje najbližje?« (Dajje jutri.) Stran 6. »V e č e r n I k* V Mariboru dne 6. Soort Podzvezino nogometno prvenstvo POM KM BN A ZMAGA 1SSK MARIBORA V i \KOVCU - POPLiVA JI PRKKIMI t TEKMO NA GLAZIJI _ BRATSTVO JE PREHITELO mVrSA _ -Na jako težkih terenih so je včeraj odigravalo podzvezino nogometno prvenstvo. Včerajšnje tekme pomenijo istočasno iudi zaključek letošnjega dela tekmovanja. V mariborski skupini bo prezimil vrh tablice CŠK, ki si je v 7. tekmah nabral 12 točk ter mu naslov prvaka skoroda ne more več uiti. Maribor si je včeraj pridobil dragoceni 2 ločki proti Gradjan-skemu ter je ostal tako kot edini mariborski klub neporažen proti nevarnemu najmlajšemu klubu v okrožnem prvenstvu. .Mura iii železničar sla počivala. Tablica bo preko zime sledeča: ČŠK Železničar Rapid Maribor Gradjanski Mura 7 6 7 7 7 6 22:10 7: 7 13:12 12:13 10:17 6:11 12 7 6 6 6 3 GRADJANSKI Sk—ISSK MARIBOR 0:1 <0:0; -Maribor je včeraj v Čakovcu premagal firadjanskega, sicer s lesnim rezultatom, vendar njegovi zmagi ni oporekati, ker je postavil na teren boljšo in odločnejšo enajsterico, ki se je zlasti znala prilagoditi jako razmočenemu leremi. Tudi domačinom se je nudilo nekaj prav lepih šans, vendar pa jih niso znali izkoristili. Tekma je do odmora ostala neodločena, zmaga se ic nagnila na stran gostov šele po l rti i borbi. Odločilni gol je v drugi polovici dovegel Miloš. Tekmo je sodil Celjan g. Veble. ISSK Maribor je z včerajšnjo zmago zopet dobil slik s klubi „gornje hiše“. Trenutno je na I. meslu, dočim sla Rapid in (iradjanski z istim številom ločk, a bolj-širn^ odnosno slabšim količnikom, na 3. in ,) meslu. A ko bo moštvo do pomladi prebolelo svojo očitno jesensko krizo, še ima vedno izglede, da se plasira v finalno tekmovanje. RAPID—CSK 3:4 (2:2) Tudi včerajšnja mariborska tekma je bila za končni izid prvenstva jako važna, saj se je CSK s priborjenima dvema točkama močno približal naslovu prvaka, do-čim bi si bil Rapid prehodno zagotovil 2. mesto. Rapicl je imel zmago že v rokah, vendar pa jo je na račun premlačne igre ločil osli svojega napada zmago, čeprav je Rapid vodil v drugi polovici nekaj časa s 3 :2. Pri jako težkem terenu tekma sicer ni nudila posebnega nogometnega spgrta, je pa bila po svoje zanimiva, že zaradi številnih golov in vednega menjavanja vodstva. Kot sodnik je 1'ujigiral Ljubljančan Lukežič. • zaigral. Vzdržal je le do odmora, ualo ps so se vedno bolj uveljavljati gosli, predvsem na račun večje izdržljivosti in bor- Poplava prekinila tekmo na Glaziji V celjskem okrožnem prvenstvu bi se bili morali včeraj odigrati dve prvenstveni tekmi prvega razreda. Ona v Trbovljah je prinesla končni rezultat brez igre, ker je SK Atletik prepustil Amaterju zmago brez borbe, tako da vodi trenutno zopet Amater na tablici, ako ne upoštevamo prekinjene tekme Celje — Hrastnik, kjer bo treba še počakati na od-igranje nadaljevanja. CELJE — HRASTNIK 1:0 Na močno razmočeni Glaziji se je malo po pol 16. uri pričela prvenstvena tekma Celje — Hrastnik, ki se je radi globokega blata pred vrati odigrala več ali manj po sredini igrišča. Celje je postavilo močno pomlajeno moštvo, ki je radi znatno večjega tehničnega znanja tudi na tem težkem terenu prevzelo vodstvo ter med mnogomi lepimi šansami izkoristilo le v 20. minuti eno po Stupici. Tudi Hrastnik je imel 100% šanso za izenačenje, toda za-streljal je pred praznimi vrati. Komaj sta^ se moštvi prav ugreli, je bil tekme tudi že konec. V 29. minuti je nenadoma prestopil bregove potok Sušnica ter v jako pratkem času preplavil celo igrišče. Na nadaljevanje igre ni bilo misliti ter je ss. g. Kopič iz Maribora v 29. minuti igro prekinil. Drobne novice DVE ŽRTVI i 110,4*. i\ IH NESREČ V Košakih je včeraj neki avtomobilist povozil 12 letnega delavca Vinka Harla, ki je pri padcu dobil zelo hude poškodbe na glavi. Na Pobreški cesti je mlajši kolesar po nesrečnem naključju podrl 72 letnega mizarskega mojstra Andreja Bobeka. Starček ima poškodbe na obeli nogah. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico. GARJE V OBMOČJU LJUBLJANSKE BOLNIŠNICE Zadaje dni se zatekajo v ljubljansko bolnišnico kar cele družine po pomoč zaradi garij. Ljubljančani že dolgo vrsto let ne pomnijo takšne epidemije najbolj zoprne in najbolj hitro nalezljive bolezni. Istočasno z garjami je v ljubljanski okolici in v mestu samem tudi škrlatinka zelo razvita. Vsak dan pripeljejo po več bolnikov infekcijski oddelek bolnišnice. na prestolnici tudi Kreditni zav0<* uk vino in industrijo. Zanimivo Je* “a ^ Uti narni zavod nima mnogo podrt®1™ denar ima naložen, večinoma v lurgienih podjetjih Slovenije. CEZANJEVCI PRI LJUTOME! Včeraj je minulo 50 let, odkar J®; stopil kot učitelj gosp. FraD. službo v Cezanjevcih pri Mnogim ni bil samo učitelj, atn? , ljubeči oč£ in svetovalec. G- ,u^i imel svoj razred še v stari &>li> 'vj| pa v privatnih hišah in matih s " nad 100 učenci. Svoj učiteljski P® izvrševal vzorno in z nepop|stl'.0 seljem. Ustanovil je takoj pev5|[* bralno ter gasilsko društvo. 0® je podelila tudi častno občinstvo, sko društvo pa častno diplomo. benosti in odnesli končno pri večji BRATSTVO VODI PRED MARSOM V ljubljanski skupini je posebno važen izid včerajšnje tekme na Jesenicah. Bratstvo je premagalo Marsa ter se z boljšim količnikom usidralo pred njim na prvo mesto. V ostalih tekmah so zmagali favoriti. Rezultati: Bratstvo — Alars 5:2 (4:0), Hermes — Reka 7:1 (6:0), Jadran — Svoboda 3:1 (1:0), Kranj — Disk 5:1 (3:1). Z včerajšnjo nedeljo se je zaključilo za le tos prvenstveno tekmovanje v podzvezi. Pri' hodnjo nedeljo se bo nadaljevala pokalna kon kurenca, nakar bodo le še v celjskem okrožju odigrane one prvenstvene tekme, ki so jih od-1 morali popreje preložiti iz raznih razlogov. Dve presenečenji v zapadni ligi Ligaši v slovensko-lirvalski ligi so včeraj razen Hajduka in Bačke odigrali prvo kolo pomladanskih lekeni. Imenovana kluba sta namreč svojo tekmo odigrala že na praznik Vseh svetih. Kakor smo poročali, je zmagal Hajduk s 4:2. Preostar Ic včerajšnje tekme so nam prinesle dve precejšnji presenečenji. Hašk je moral na svojih lleh prepustili točko požrtvovalnim Splitčanom ,za glavno iznenadenje pa je poskrbela varaždinska Slavija, ki je donia premagala Saška iz Sarajeva, Ostala dva rezultata 'odgovarjata pričakovanjem, Ljubljana je razmeroma visoko izgubila proli Crudjanskcmu v Ljubljani. Vzdržala je le do odmora ter je po Erberju dosegla celo vodstvo, toda Gradjanski je tik pred odmorom izenačil ter v drugi polovici še i/dalno povišal rezultat. Zagrebška C,on-eorctfa je, nastopila v Osijeku proti Slavili ter se je vrnila tesno poražena. Včerajšnji rezultati: Ljubljana—Gradjanski 1:5 (1:1) Hašk—Split 1:1 (1:1) Slavij« (V)-SaSk 2:1 (1:1) Slavija (O)—Coneordia 2 :1 (2:1) Ligaši bodo odigrali 20. t. m. še drugo pomladansko kolo, nakar hod onastopili zimski odmor. Do takrat bo imela prven- stvena tablica Gradjanski sledeče 9 lice: 8 1 0 41: 3 17 Hašk 10 ti 2 2 23:17 14 Sašk 10 6 2 2 18:14 14 Hajduk 9 5 1 3 23:14 U Coneordia (0 4 1 5 21:21 9 Slavija (O) 9 3 3 3 19:25 9 Ljubljana 10 2 3 S 20:33 7 Split 9 2 2 5 8:19 6 Bačka 10 2 1 7 14:29 5 Slavija (V) 10 1 2 7 7:20 4 REZULTATI V VZHODNI LIGI V vzhodni ligi se je včeraj odigralo 7. kolo jesenskih tekem, ki se je končalo brez posebnih presenečenj. V vseh tekmah so zmagali favoriti, malo nepričakovan je poraz .Tedinstva doma. Tudi vrstni red na tablici je ostal v bistvu neizpremenjen, vodijo še vedno BSK, Jugoslavija ter Slavija fS). Rezultati: .»ugoslHviia—Gradjanski (S) 4:1 (2 : fl) Jedlnslvo—Vojvodina 1:3 (1 : #) Žak-BSK 1:3 (1:2) Rala—Bask 1:1 (d:l) Slavija (S)—Zemun 2:9 (1:0) ZA NOV OKVIRNI SREDNJEŠOLSKI ZAKON V Beogradu je bila dvodnevna seja predsedništva Jugoslovanskega profesorskega društva, na katerem so razpravljali o društveni reorganizaciji, ker je predsednik dr. Danilo Medakovič iz Zagreba zaradi ustanovitve banovine Hrvatske podal ostavko. Zastopniki naših profesorjev so se zavzemali za okvirni srednješolski zakon za vso državo in za zgraditev profesorskega doma v Beogradu. LJUBLJANSKE BANKE V BEOGRADU Tekom letošnjega leta je te dni že druga ljubljanska banka ustanovila svojo podružnico v Beogradu. Za Ljubljansko kreditno banko ima sedaj podružnico v n Gospodarsko gibanje v Slov®1 nica za TOI objavlja zaninnvo » o gospodarskem gibanju v tretjem četrtletju se je prijavilo 1 trgovin ,odjavilo pa 139. Obrtnm je bilo v istem razdobju prijavij odjavljenih pa 143. Skoraj enaK“.. tudi pri gostinskih obratih, kateri riovo prijavljenih 89, odjavljeni« n Zaplenjen parnik se vrača-terdama se vrača v domače voue j nik „Jurko Topič", ki so J vojne ladje zaplenile takoj v ** jj f vražnosti v gibraltarski ožim,. naložen z bauksitom. V AngUj.1.. i: raztovorili in ga nato spustili' n Slarec se obesil zaradi nesf, M bežni. V Hrvatskem Zagorju v Poljih 68 letni starček Ivan “... sicer v kleti zaradi nesrečne Stari Biškup se je do ušes_: neko 30 let mlajšo vdovo, ljubezni ni vračala. To je stare*-potrlo, da je šel ter se obesil Spomnite se tw. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V m*hb oslaslh stane vsaka beseda 50 par. naimaniia oetase le din 8.— Dražbe, orekllci. dopisovanja la ienltovanlskl oglasi din 1-— o® snesek .za te ozlaae le dl« 10— Debelo tiskane besede se ra4unaio dwlno. enkratno objavo znaSa din 2—. Znesek za male oglase se olačnle takol Drl naročilo. .. <(45 vposlatl v pismo skopaj z naročilom ali Da oo ooStnl ooložnlcl na Čekovni ra£oo **• oismene odgovore glede malih oglasov se mora odložiti znamka za 3 din. Razno REORGANIZACIJA V BOKSARSKEM ŠPORTU V Zagrebu je bil izredni občni zbor Jugoslovanske boksarske zveze, ki je med drtigim reševal tudi vprašanje reorganizacije našega boksarskega športa. Številno so biti zastopani hrvatski klubi, prišli so tudi delegati slovenskih klubov iz Maribora, Ljubljane in Trbovelj, medtem ko Beograjčanov r.i bilo. Ustanovljena je bila »Boksarska zveza kraljevine Jugoslavije« ter je bila načelno sklenjena ustanovitev treh narodnih zvez. Za predsednika nove zveze je bil izvoljen dr. V. Dolničar. Med slučajnostmi je pozval delegat PSK iz Maribora g. Jazbinšek vse navzoče k složnemu delu ter izjavil, da je tudi med slovenskimi klubi že vse pripravljeno za ustanovjtev samostojne zveze. s. Juniorji Grad jaltskega (Zagreb) so včeraj premagali juniorje Ljubljane v predigri k ligaški tekmi s 3:1 (2:1). s Drugorazredna prvenstvena tekma Dask — Rctje v Trbovljah je bila preložena na 19. november po sporazumu kluhov. s. Plenarna seja JOO je bila v Zagrebu. Razpravljalo se je predvsem o V. zimskih olimpijskih igrah v Ga-Pa in o seji MOD, ki je predvidena za 1. 1941 v Beogradu. Dokončni sklepi niso bili sprejeti, ker o tem ne od- loča samo JOO. Sklenjena je bila tudi razdelitev podpor posameznim zvezam v znesku 42.500 din, ki jih je dalo MTVN. s. Proti sklepu p. o. HNZ, po katerem je bila razveljavljena ligaška tekma Slavija (O) — Split ste se pritožila oba prizadeta kluba. Kakor znano, so zmagali Osiječani z 1:0. s. Hrvatska veslaška zveza je bila včeraj ustanovljena v Zagrebu, kjer ho ostal tudi njen sedež za enkrat za 3 leta. Prvi predsednik nove zveze je inž. Gjuro Stipetič. s. Sofija — Berlin 2:4 (1:2). Reprezentanca Berlina je zasluženo premagala cnajstorko bolgarske prestolnice. s. Nogometno prvenstvo Rusije si je tretjič zaporedoma osvojil moskovski športni klub »Spartak«. NOGAVICE (lastili izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce. zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška C. 26 (polee tržnice). 9879-1 .Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvrSuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer sl lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 Posest DVOSTANOVANJSKA HIŠA naprodaj. Vprašati Betnavska c. 47, ali Vrecel-Rotova 13, Nova vas. Lobnik, mesar. 10857-2 Prodam STANOVANJE soba in kuhinja s pritiklinami, oddam mirni stranki s 1. decembrom. Alojz Prevolšek, Nova vas, Bolienkova 28. 10853-5 STANOVANJE soba in kuhinja, oddam. Počehova št.5. 10854-5 DAM DVE ENOSOBNI STANOVANJI v novi hiši v najem. Vprašati Pobrežje, Sokolska 23. 10859-5 ENO- IN DVOSOBNO STANOVANJE se odda takoj. Tržaška 46. 10861-5 K odvetniku ic prišel kmet in sc zagledal v zemljevid na steni. — Gospod, kaj je pa to, lako lepo pisano V vpraša odvetnika. — To je naša nova država Jugoslavije*« Na tej karti so vsa mesta in vasit odgovori odvetnik. — Za 'fogal Kaj je tu tudi moja vas ? vpraša kmet. — Seveda jc! kaj bi pa rad? — Želel bi, da mi pozdraviš mojo Barb-ko in soseda Miho! se oddahne kmet... PODJETJE za izdelovane kreme in kem. predmetov, dobro vpeljano, je naprodaj. Ponudbe pod »Eksistenca« na uoravo »Ve-černika«. 10847-4 NAPRODAJ pernica, ženski čevlji in moški plašč. Vprašati v mlekarni' Trg svobode 1. 10851-4 DVA PRAŠIČKA 3 mesece stara, naprodaj. — Gosposvetska 24, Pobrežje. 10855-4 TRGOVINA z mešanim blagom in trafiko na izvrstni točki naprodaj. — Ponudbe pod »Brez konkuren ce« na upravo »VeEernika*. 10858-4 * Stanovanie STANOVANJE dve sobi in kuhinio, oddam. Koroška 41. 10848-5 LEPA SONČNA SOBA in kuhinja so pečeni odda. — Jurčičeva 4, Tezno. 10862-5 Sobo odda NA VSO OSKRBO sprejmem eospoda. Koroška c. 41.__________10849-7 Čitajte„Večernik“ učitelja yf za diatonično »Lu v jgj niko iščem. Našlo* p »Vegenril ,Sce S- r'%8S£ učenka primerno šolsk°ol za vsa in dobrih pri Kravos, tboJZ/ Ponudbe na «** ka« jjj|! nika« 1940*. Zahvala Toplo sc zahvaljujem vsem, k* spomin mojega umrlega soproga Ivana Schape**a d Posebno sc zahvaljujem z.a8t°j«nšidh poslancem jugoslovanskih in uic, kakor tudi zastopnikom e„ee. .fSv' udeležbo pri pogrebu in kr^sn*isi{eitiu Nadalje se zahvaljujem železn po* 'liku g. dr. Valterju THtilmannu. K v tM Unlof tli pOK J I valno skrb za časa bolezni P1 Schapet* K.« » in ________________________________________ ■■■ ' Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tilka Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po cenik« ** vračalo. - Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka uUea 6. - Telefon uredništva Štev. 25-67 ti uprave štev. 38-67.. - Poštni čekovni ra^ .