Uredatttvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3,
o» dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
Liet izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri
popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri " dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* »
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
llpravniStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro» ogerske dežele: celoletno	K 25-—
polletno . . . fC 12-50 četrtletno ... K 6 30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'—; za vse drage dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, là večkraten natis primerek popust	,
Posamezna štev. stane 10 h.
Celje, v torek, dne 12. januarja 1909.
Stev. 8.
Leto I.
Zganimo se tudi mi!
(Poziv na slovenske obrtnike iz peresa stanovskega tovariša.)
Veselo napreduje pri Slovencih organizacija posameznih stanov, posebej našega kmetijstva. V strokovnih kmetijskih zadrugah so se odprli sloven-skemu kmetijstvu novi viri dohodkov, in vlada to gibanje krepko podpira. Tudi nas nepoljedelce mora ta napredek le veseliti.. Tudi pri drugih stanovih (trgovcih, delavcih, uradnikih itd.) organizacija po Slovenskem napreduje.
A naše obrtništvo? Naše obrtne zadruge, po večini kolektivne, nikakor ne odgovarjajo svojemu namenu. Mnogo jih je v nasprotnih rokah, druge zopet vsled preobsežnega delokroga ne morejo delovati v prid članov. A glavna napaka pri vsem je: pomanjkanje stika med vsemi temi zadrugami. Pri drngih narodih imajG vse obrtoe zadruge tesno organizacijo, združujejo se v zveze. Tudi pri nas bo mogoče v prid obrtništva doseči kaj edino potom zadrug.
Le poglejmo: ko se je lani priredila v Gradcu obrtna razstava, kdo je bil, ki je dosegel znatno snbvencijo: da se je razstava sploh mogla prirediti? Zveza obrtnih zadrug! Kdo je dosegel, da se je v Gradcu ustanovil poseben takoimenovani „zavod za pospeševanje obrti", katerega vlada izdatno podpira? Zveza obrtnih zadrug! Kdo povzroča, da se vrše po nemškem Štajerskem obrtni poučni shodi, pončni tečaji itd., ki neizmerno mnogo pripomorejo k povzdigi obrti? Zveza obrtnih zadrug!
In mi slovenski obrtniki? — Pa morda poreče kateri: pa se pridružimo Gradcu! Prijatelj! Skoro gotovo je, da nas tam ne bi sprejeli, in če bi nas morda tudi, imeli bi v tej zvezi ravno toliko pravic in bi se ravno tako ozirali na naše želje, potrebe in zahteve, kolikor se ozirajo danes nanje — v trgovski in obrtni zbornici, kamor per-centoalno ravno toliko davka plačujemo kakor Nemci.
Vsak slovenski obrtnik mora spre-videti, da je edina nspešoa pot k ciljn: ustanovitev lastne zveze za Spodnji Štajer. Ne samo zgoraj našteti, ampak še mnogo drngih tehtnih vzrokov govori za to. Vpijemo in pišemo: našemu obrtniku je treba strokovne izobrazbe, a nikogar ni, ki bi tej opravičeni zahtevi vokom prišel. Ce imamo svojo močno zvezo zadrug, M nam ne bo več moglo odrekati, da «e pošlje enkrat tja enkrat drugam talcozvanega strokovnega nei tel j a, katerih je vlada nastavila za vse stroke obrtništva, da s poukom pomagajo dvigati obrtniški stan, da na željo zvez prihajajo in prirejajo poučne tečaje za pomočnike in tudi za — mojstre.
In tudi rešitvi vprašanj« popolne igrža v n e obrtne šole s slovenskim učnim jezikom bi s pomočjo zveze prišli zopet za korak bliže. Obrtniki smo glede strokovne izobrazbe doslej silno zanemarjali svoje dolžnosti,
posebej mi slovenski. Le poglejmo: v malokateri stroki imamo res izvežbane obrtnike. A dejstvo je, da le dobro izu-čen in izobražen obrtnik more dandanes izhajati in — zadovoljno živeti. Danes pa čnjemo na vseh straneh med obrtniki godrnjanje, a ti, ki največ godrnjajo, se ne potrkajo nikdar na prsa in se nikdar ne vprašajo: koliko pa žrtvnjem za to, da bi si dobil siro~ kovno izobrazbo?
Naša naloga je: dobiti svojo obrtno šolo, da dobimo izobražen obrtniški zarod. Če so slovenski kmetovalci na Štajerskem dosegli kmetijsko šolo, mora tndi slovensko obrtništvo doseči zavod za svoje izobraževanje.
A še en povod je, ki mora nas slovenske obrtnike naravnost s silo začeti združevati, če sploh hočemo svoj stan ubraniti propasti. Časopisi so prinesli vest, da je vlada ustanovila obrtni svet, sestoječ iz 75 članov. Ti so poklicani, da pomagajo vladi v delu za povzdigo obrti. 29 članov obrtnega sveta izvolijo trgovske in obrtne zbornice, 29 članov zveze obrtnih zadrug, 17 članov pa imenuje vlada. Kdo bo v tem obrtnem svetu zastopal nas Slovence? Ali bo morda graška trg,-obrtna zbornica izvolila kakega Slovenca? Ne! Zveze obrtnih zadrug pa še nimamo — ostani nam torej še edino dvomljivo upanje, da vlada vsaj v tem vprašanju pusti pot pravici in pokliče tudi iz slovenske Štajerske zastopnika slovenskih obrtnikov v to korporacijo. Kakor rečeno, je to upanje dvomljivo, ker vpliv na imenovanje bodo imeli poslanci, in sicer v prvi vrsti poslanci mest in trgov kot zastopniki obrtnega stanu, in to je pri nas — Marek hI.
Upam pa vendar, da so v tem slučaju tndi naši poslanci storili svojo dolžnost*) in je torej upati, da bo tudi iz Štajerske vsaj eden slovenski zastopnik v obrtnem svetu.
A baš ta slučaj nam živo priča, kako težko smo grešili slovenski obrtniki, da se že davno nismo pobrigali za svojo organizacijo. Da smo osnovali zvezo obrtnih zadrug že pred meseci, bi imeli v državnem obrtnem svetu, ki se sestavi tekom par tednov, tudi mi svoja 2 sigurna zastopnika.
Česar v svoji kratkovidnosti dolgo nismo hoteli videti, k temu so nas prisilile razmere. Čas je tu, slovenski obrtniki, če ga zamudimo danes, smo izgubljeni. Priprave za ustanovitev zveze obrtnih zadrng se vrše. Poživljamo vse obrtne zadruge ši-rom Spodnje Štajerske, da nemndoma pošljejo pristopne izjave začasno na slovensko obrtno društvo v Celju. Kakor hitro se oglasi zadostno število, se zveza osnuje.
Movenski obrtniki! V samopomoči in v izobrazbi je rešitev !
*) Iz zanesljivega vira vemo, da se je to zgodilo.	Op. nrtdn.
Trgovci in obrtniki inse-rirajte v „Narodnemu Dnevniku"! Vse svoje cc. bralce in bralke prosimo, da se pri naročilih sklicujejo na nas list!
Srbsko frisino.
Belgrad, 8. januarja.
Vse je nestrpno pričakovalo dneva, ko se v narodni skui štini otvori javna razprava o zunanji politiki, ki je danes središče, okolu katerega se vrti vsa državna politika. Ta nestrpnost je prihajala odtod, ker se je splošno mislilo, da v tej razpravi pridejo na površje velika nasprotstva, ki so po mnenju mnogih obstojala med vlado in parlamentom glede vprašanja Bosne in Hercegovine.
Razprava sama je radi tega vse iznenadila, posebno "pa odločilne kroge na Dunaju, ki so se nadjali, da se pri tej priliki ne samo ne doseže sporazum med vlado in parlamentom, nego da stopijo na dnevni red zopet stara vprašanja iz notranje srbske politike, s čemur bi bila oslabljena pozicija Srbije na zunaj.
Srbski politiki so se tudi dobro zavedali, da bi vsak strankarski prepir Srbijo oslabil in ker tega veselja niso hoteli privoščiti Aehrenthalu, se je pretvorila skupštinska razprava v zunanji politiki v veličanstveno manifestacijo narodne enodnšnosti v vprašanju obrambe vitalnih interesov države in celokupnega naroda in v ravnotako impozantno manifestacijo za slovansko vzajemnost.
Takeera razpoloženja kakor teh dni v srbski narodni skupštini še nikdar ni bilo. Srbija še nikdar ni bila v odprtem konfliktu s tako močno državo kot sedaj in ravno sedaj je vse govore ministrov in narodnih poslancev prevevala taka odločnost in samozavest, katero je videti samo pri narodih, ki so se odločili za vojno, pripravljeni padati kot snopje za sveto narodno stvar.
V srbski javnosti sta tok in zavr šetek te razprave izzvala silno navdušenje, ker se je končno dosegla popolna enodušnost v vprašanju Bosne in Hercegovine. Srbske zahteve so sedaj v tem vprašanju jasno določene: Bosni in Hercegovini naj se da avtonomija pod sultanovo suvereniteto in pod kontrolo evropskih velikih sil, a en del Bosne in Hercegovine naj se odstopi Srbiji in Črni gori, da se doseže teri-torijalna spojitev teh dveh srbskih držav.
Na Dunaju je pa ta razprava naredila prav slab vtis, kakor se je moglo tudi pričakovati in sedaj je vojna nevarnost znatno povečana. Sicer niti do-seda/*ni bilo upanja, da se konflikt reši mirnim potom, ali sedaj je ta nada tudi pri optimistih reducirana na ničlo. Malo se bo še čakalo, da se vidi, kaj bo s konferenco, potem pa spregovori „ultima ratio" — orožje.	P.
Sijajna manifestacija za slovensko vseučilišče.
Konec.
Ljnbljana, dne 10. prosinca 1909.
Jurist Natlačen nadaljnje: Nič manj žalostne so razmere na graškem vseučilišču, kjer je rektor Hilde-brand (pfuj-klici!) našel imenitno sredstvo za omalovaževanje slovenskega vseučiliškega vprašanja. Tajnik Brock-hausen, kateri vleče za par podpisov šest Knaflovih štipendij, celih 3600 R na leto, je namreč napisal v „Nene Freie Presse" članek, v katerem piše za italijansko univerzo v Trstu, odločno pa odklanja slovensko vseučilišče, češ, da smo Slovenci še daleč, daleč nesposobni za tak najvišji učni zavod. In ta članek je Hildebrand izrezal iz lista in ga dal nabiti v avli. Slovensko dijaštvo je poslalo deputacijo k njemu, ki je zahtevala, naj se ta članek takoj odstrani, in obenem tudi zahtevala, da da rektor slovenskemu dijaštvu dvorano na vseučilišču za zborovanje v zadevi slovenskega vseučilišča. Ta zahteva ni nič nenavadnega, kajti nemškim dijakom so vse dvorane odprte, tudi čo jih ne rabijo za vsenčiliške namene, temveč celo tudi za agitacijo za „Südmarko" in „šulferajn". Hildebrand se je nmaknil na precej moder način. Rekel je depntaciji, naj pride po odgovor v treh ali štirih dneh.
Depntacija je, prišedši od rektorja, hotela pri glavnem vboda poročati zbranemu slovenskemu dijaštvu o svojem uspehu, a tega ni mogla storiti, ker so jo nemški nacionalci sprejeli s huron-skim vpitjem. Slišale so se celo besede: „Iščite svojega vseučilišča na stranišču!" (Bnrni klici: „nesramnost!") In zgod>lo se je še več. Napadli so vodjo sloveuske deputacije, pobili ga, da se je zgrudil okrvavljen na tla, in ga še na tleh obdelovali 8 palicami! — (Občinstvo razburjeno kliče: „pfej! škaitaal!")
Po treh dneh je res šla zopet slovenska deputacija k rektorju, a ta ji je odgovoril : Zadnjič vam nisem mogel ugoditi, danes pa nočem!" (Klici: „Rector magnifieus!") „Nikar ne mislite, da bi po zadnjih dogodkih v Ljubljani dopustil kaj takega!"
Dogodil se je pa v avli graškega vseučilišča nato še drug slučaj. Nemški buršak je stopil k lovenskemu dijaka in ga udaril v obraz. Ko ga je pa ta prijel iu zahteval, da se legitimira, je buršak pokazal vse svoje figamoštvo in se umaknil za varni kordon uemških dijakov.
Ko so slovenski dijaki hoteli dobiti drugod dvorano, so nemški buršak i zastavili vse sile, da bi onemogočili slove nska dijaška društva, šli so k hišnim gospodarjem, naj odpovedo prostore slovenskim društvom. (Klic: „Ali to morda ni bojkot? ) Ker uiso dosegli nič, so razbili okna na hišah, kjer imata * rostore „Tabor" in „Triglav", katerim je bilo potem odpove-
daoo stanovanje. (Dr. Pegan: „To je hudodelstvo javnega na sil-stva!") in ga še sedaj nimata.
Na avstrijskih univerzah je zavladala anarhija, slovenski dijak je brezpraven, a on to mirno prenaša. Ali čim hujše nas bodo pritiskali, tem več bo povoda za uresničenje naših zahtev po slovenskem vseučilišču, tem prej bodemo imeli slovensko vseučilišče v Ljubljani! (Burno, dolgotrajno odobravanje! Živio! Klic: „Revolverje v roko, pa ga bomo dobili!") Vse občinstvo ploska in hrupno odobrava. Komisar poživlja predsednika, naj za-brani take medklice. Predsednik pove to občinstvu, a odgovarjajo mu: „Prav je tako! Prav ima!"
Predsednik prečita nato brzojavni pozdrav akademičnega društva „Adrije" v Pragi.
Slovensko vseučiliško vprašanje. Slovensko vseučiliške zahteve.
K besedi se oglasi med. Černič („Slovenija"):	»
O slovenskem vseučiliškem vprašanju se je že mnogo razpravljalo. Priznati moramo, da smo v zadevi slovenskega vseučilišča vedno le nazadovali, ne pa napredovali. Bili so časi, ko smo Slovenci imeli slovenska predavanja na juridični fakulteti v Gradcu, vse poznejše slovenske zahteve v tem oziru so bile zaman, niti glas mogočnih taborov ni bil zaslišan na cesarskem Dunaju. Stvar je potem nekako zaspala. Drugačne pa so postale te razmere z letom 1898. ko je deželni zbor kranjski dovolil pol milijona kron za ustanovitev slovenskega vseučilišča in je občinski svet ljubljanski naklonil v isti namen 100.000 K. Poleg tega pa je deželni zbor še ustanovil dve ustanovi po 800 gld. za slovenske dijake, ki bi se pripravljali za bodočo docen-turo Da slovenskem vseučilišču. Ali stem je bilo tedaj tudi končano vse delo. Stvar se je zopet zbudila šele leta 1901. z vseučiliško debato v državnem zboru, ki pa je ostala tudi brezuspešna.
Zadeva je potem namesto naprej naredila velikanski korak nazaj, k čemer so bili povod razni Schwarzi, (klici: pfuj, Schwarz!). Prišlo je tako daleč, da se hoče slovenskemu dijaštvu naravnost onemogočiti vseučiliške študije. Nemci so namreč izpoznali, da ne morejo konkurirati s pridnim in nadarjenim slovenskim dijakom. Če pa hočejo še nadalje živeti svojim dijaškim idealom, jim je to popolnoma nemogoče, in zato se hočejo na drng način iznebiti slovenske konkurence, katera bi bila tem večja, ako bi Slovenci dobili svoje lastno vseučilišče. Cela nemška javnost se je dvignila proti slovenski visoki šoli, a ne samo proti tej, temveč tudi proti slovenskemu dijaštvu na avstrijskih nemških vseučiliščih, kateremu hoče vzeti obstoj na teh visokih šolah. Ali videli so, da i tudi ta metoda ne pomaga, ia posegli so po drugem sredstvu; izstradati hočejo slovensko dijaštvo.
S tem pa je stopilo slovensko vseučiliško vprašanje v popolnoma nov Stadij, kajti ako Nemci res izvrše svoj načrt, potem ne bode mogla niti ena desetina onega slovenskega dijaštva, ki je sedaj na vseučiliščih, dovršiti svojih študij, in poten je odprta pot nemškim hajlovcera in pretepačem v slovenske dežele. Da pride potem tudi slovenski narod na psa, je umljivo.
Tem razmeram mora biti enkrat konec. Ali kdo ga naj napravi ? Šolska oblast, ne vem, ali ga ne sme, ali noče ? < (klic: ,.ne sme!") Tolikokrat se je že kaj obljubilo, ali šolska oblast je vedno našla kaka vratca, da se je izmuznila skozi nje. V dokaz vaj navedem slučaj, ki se je zgodil meni samemu lansko leto v Graden. Ko pridem na vseuči-
lišče, so nemški burši zahtevali od mene, naj se izkažem s šulferajnskim znakom. Šel sem k rektorju Hananseku in zahteval odpomoči proti takemu nasilstvu. Rekel mi je rektor, da obsoja to na-silstvo, a pripomnil, da so to storili nekaki „nndisciplinierte Elemente", da ne more nastopiti proti njim, ker bi se potem drugi razburili. (Klic: „kranjske žandarje,, naj bi gor vzel!") S kakšno impertinenco je pognal rektor Hildebrand slovensko dijaštvo, je znano. S takimi ljudmi nočemo imeti nikakega stika več, zato pa proč od Dunaja in proč od Gradca! (Živahno pritrjevanje!)
Če imajo Nemci za svojih 8 mil, prebivalstva v Avstriji'16 visokih šol, mora dobiti poldrug milijon Slovencev, in če prištejemo še Hrvate in Srbe v Istri in Dalmaciji, trije miljoni Jugoslovanov eno visoko šolo.
Vseučilišče potrebujemo, da dobimo koneČno slovenske uradnike. In veliko več jih bomo dobili, ker bodo za naše fante v Ljubljani študije cenejše in lažje.
Sedaj je na' nemških univerzah krog 700 slovenskih dijakov, ki puste tam mesečno povprečno po 50 kron, torej na leto (v desetih mesecih) skupaj 3 mil. 50 tisoč kron. In v zahvalo za to nemški podivjani burši pretepajo naše dijaštvo.
Vlada pravi, da ni sredstev, v resnici se uklanja volji Nemcev, ki ne dovolijo na noben način v ustanovitev slovenskega vseučilišča.
Zahtevamo ne takoj popolno univerzo, ampak stopnjema. Zahtevamo štipendije za naše slovenske dijake za pripravo k docenturi, zahtevamo veljavnosti izpita na Zagrebški univerzi tudi za tostransko državno polovico, zahtevamo možnost za slovenske docente, da se habilitirajo na avstrijskih univerzah.
Vlada noče izpolniti naših zahtev, ker ji nikdar ne pokažemo zob, ker igramo vlogo ščenet, ki pobirajo pod mizo drobtine. Nihče se ni zganil, ko se nas je metalo iz stanovanj.
Prenašati še nadalje take razmere, nam brani naš narodni ponos. Tudi naši poslanci se bodo morali z drugačno vnemo zavzeti za to našo zahtevo.
Slovensko dijaštvo stopa pred mase, da mu pomagajo izvojevati boj. Se-dajne razmere so nevzdržljive in če ne bo kmalu izpremembe, mora priti do obupnega boja, v katerem bodo Italjani za zgled slovenskemu dijaštvu! (Dulgo-trajno, burno odobravanje). To bo zadnja postaja križevega pota slovenskega dijaštva in takrat bo tudi končan razvoj slovenskega vseučiliščnega vprašanja.
Ko zaključi govornik s temi besedami, zaori po dvorani tako burno odobravanje, da so se potresala okna. Vse ploska, vse kliče „živio". Na to se prečitajo novodošle brzojavke državnega poslanca, župana Ivana Hribarja, ferijalnega društva „Vesne", akademičnega društva „Slovenije", „Triglava", ..Tabora", Kluba naprednih akademikov v Celju in akadem. društva „ Sava". Vse brzojavke so bile sprejete z živahnim odobravanjem, posebno ona poslanca Hribarja.
Nato prečita jur. Poženel ferial dr. „Sava" sledeče
resolucije :
„Slovenci, zbrani na javnem ljudskem shodu v Ljubljani dne 10. pro-prosinca 1909,	*
1. najodločnejše protestirajo proti terorističnemu početju nemškega nacionalnega dijaštva na avstrijskih nemških vseučiliščih in proti pristranskemu postopanju akademičnih oblasti ter poživljajo vlado, naj skrbi zato, da se
zakonito zajamčena enakopravnost na vseučiščih istinito izvaja;
2.	najodločnejše zahtevajo od visoke c. kr. vlade, da predloži državnemu zboru predlogo za takojšnjo ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani. Nadalje zahtevajo kot provizorij popolnega slovenskega vseučilišča v Ljubljani takojšnjo ustanovitev državnih Stipendi; za slovenske docente in priznanje izpitov, položenih na zagrebškem vseučilišču;
3.	protestirajo proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu. Sicei; priznavajo Italijanom pravico do lastne fakultete, ne morejo pa odobriti, da bi bil sedež fakultete Trst, mesto na izključno slovenskem ozemlju. To bi bila neopravičena protekcija Italja-nov, ki bi škodovala slovenskim narodnim interesom in poostrila narodnostni boj na avstrijskem jugu do skrajnosti. —
4.	Z ogorčenjem protestirajo proti Slovence izzivajočemu razglasu rektorja dunajskega vseučilišča dr. Exnerja in zahtevajo od visoke vlade, da da zadoščenje za nečuveno žalitev slovenskega narodi;
5.	odobravajo odločni nastop „Narodne Zveze" in poživljajo jugoslovanske poslance, da vztrajajo na tem stališču, dokler ne pribore popolne zmage upravičenim slovenskim zahtevam."
K besedi se oglasi jur. Zalar in predlaga sledeči dodatek k resolucijam: „— Izjavljajo se solidarne z vseučiliškimi težnjami bratov Čehov in Rusinov z željo, da bi zastopniki teh dveh narodov v državnem zborn tudi podpirali slovenske vseučiliške zahteve!" (Odobravanje!)
Narodno-napredna stranka. j, V imenu narodnonapredne stranke se je oglasil k besedi deželni poslanec dr. Ivan Tavčar, ki je burno pozdravljen govoril nekako takole:
Kot načelnik kluba narodnona-prednih deželnih poslancev („živio!") vam pred vsem sporočam njihov pozdrav Samo ob sebi je umevno, da je narodno - napredna stranka vedno šla in tudi bo šla z vsem navdušenjem in vsem ognjem v boj zaidejo slovenskega vseučilišča.
En argument samo bom izrekel v upravičenje naše zahteve. Mi kot očetje, ki imamo radi svoje otroke, pač hočemo tedaj, ko jih pošljemo na univerzo, da se tamkaj i z o mik a j o, izobrazijo, izuče, ne pa posu-rove, poživi ni jo ! (Klic: „Da nam jih ne pobijejo!) Kajti taKih surovin, takih živin, kakor jih vzgajajo v sedanji dobi nemške univerze, ni nikjer več drugje najti na svetu. To so razmere, ki naravnost zastrupljajo mladino. Torej že samo s človeškega stališča moramo zahtevati ij priboriti svojo lastno slovensko univerzo! (Živahno odobravanje in ,,živio"-klici!)
Deželni poslanec dr. VI adi s lav Pegan pripomni: Ker so baje tu med nami tudi neki drugi elementi, opozarjam nato, da naj se pri glasovanju o resolucijah odredi vselej tudi proti-glasovanje, da se vsaj pokažejo.
Predsednik da nato na glasovanje vsako resolucijo posebej in vse se sprejmejo z živahnim odobravanjem. Pri protiülasovanju, ko vpraša predsednik, kdo je „proti", se ne dvigne niti ena roka, pač pa se čujejo klici: „baron Schwarz! Ta črn!Švorc! Pokazati se ne upajo! Sram jih je!"
v Predsednik nato pripomni še sledeče: Opozarjam občinstvo, naj se )0 shodu mirno razide in naj nikakor ne demonstrira na nlici, kajti izvedel sem, da je vlada dala zastražiti ulice z orožniki in policaji!
Nastal je silen hrup, vse kliče „Pfuj! — Sramota! — Abtug Schwarz! — Tako se vzgaja patriotizem!" Ko se hrup nekoliko - poleže, zaključi predsednik shod. za-hvalivši občinstvo na tako mnogobrojni udeležbi in izrazivši upanje, da se bo morda vendarle uresničilo ono, kar nam je vlada toliko časa obljubljala, ustanovitev slovenskega vseučilišča.
Občinstvo je burno aklamiralo predsedniku, zapelo „Hej Slovani" ter se mirno razšlo.
Shod je bil v resnici impozanten kakor ga že ni bilo kmalu v Ljubljani in prepričani smo, da ne bo ostal brez uspehov. Marsikdo, ki se dosedaj ni zanimal za slovensko vseučiliško vprašanje, se je na njem poučil iz ust do-tičnikov samih, ki trpe največ zaradi večnega zavlačevanja rešitve tega vprašanja, iz ust našega dijaštva, ki je posebno v preteklem času tako bridko občutilo «a svojem lastnem telesu vso barbarsko surovost nemškonacijonal-nega dijaštva. Istotako bo prišlo zanimanje za to vprašanje v naš narod, v najširše njegove mase, a tedaj, ko vstane naše slovensko ljudstvo vse kot en mož za to svojo zahtevo, potem bi radi videli ono c. kr. avstrijsko vlado, ki bi se ji npala nasprotovati. Pač so pobijali nemški buršaki naše dijake z gorjačami, da je tekla slovenska kri po tleh nemških vseučiliških mest, hoteli so vžeti našemu dijaštvu oni borni košček kruha, s katerim se je preživljalo v tujini, izstradati so ga hoteli, ali izstradali, ,pobili ne bodo niti buršaki niti avstrijska vlada slovenskega naroda ! Ali — če hočejo, naj poskusijo.	—r.
Politična hroniha.
Velikodušnost Avstro-Ügrske I 55 miljonov Turčiji? Na Dunaju so postali kavalirji. Pa ne morda zato, ker imajo preveč denarja, ampak ker vidijo, da je prvotno stališče avstrijske diplomacije, da Turčiji ne gre nikaka odškodnina za Bosno in Hercegovino, nevzdržljivo, in ker hočejo svojo popustljivost olepšati z velikodušnostjo. Tako pravi „Neue Freie Presse" v članku, inspiriranem od vlade, da je Avstro-Ogrska prva dežela, ki ne ponuja Turčiji samo besed, ampak ji hoče pomagati prekoračiti velike financijalne težko če." Zato da Avstrija Turčiji v „znamenje prijateljstva" in „da se ohrani mir na Balkanu," 55 miljonov kron za državna posestva — Turčije v Bosni in Hercegovini. Avstro-Ogrska s svojimi 4 milijardami kron državnega dolga pomaga Turčiji, ki ima 2 milijardi kron drž. dolga!! Vsekakor kavalirstvo, kakor ga sicer pri Avstriji nismo vajeni. Ali temu kavalirstvu je iskati vzroke v tem, da hoče Avstro-Ogrska na ta način izolirati Srbijo. To priznava tudi „Neue Freie Presse," ko pravi: .Srbija je osamljena, načrt zveze balkanskih držav je padel v vodo."
d Reforma poslovnika državne zbornice. Dne 8. t. m. je izšlo besedilo preosnove državnozborskega poslovnika, kakor je je sestavil referent dr. Steinwender in katero pride v od-sekovi seji 18. t. m. v razpravo. Glavne premembe so, da se mesto sedajnih pet, voli v bodoče sedem podpredsednikov, in mesto sedajnih dveh, v bodoče šest rediteljev.
§ 34 govori o poslovanju zbornice ter prinaša nove določbe v prvem branju. Po tem načrtu morajo se trikrat brati predlogi vlade, gosposke zbornice, samostojni predlogi udov in odsekov. Prvo branje izpade po § 20, ako predlagatelj sam zahteva, da se njegov predlog odda brez prvega branja
"te obstoječemu, ali novoizvoljenemu odseku. Zbornica lahko tudi z dvotretjinsko večino odloči, da se odločitev v kakem predmetu prepusti brez prvega branja in brez posvetovanja odseku. Prvo branje izostane tudi pri predlogih vlade, gosposke zbornice in pri samostojnih predlogih odsekov, ako se naj dalje v drugi seji, ko se je dotični predlog razdelil, ne stavi pismena, od dvajset udov podprta zahteva po prvem branju. Važne izpremembe so se vpeljale tudi glede interpelacij. Te se morajo po načrtu iročiti predsedniku zborniee pismeno, podpisane od naj-raanje petnajst poslancev. Interpelacija se naznani takoj interpeliranemu. V zbornici se naznani ime interpelujočega in predmet interpelacije ustmeno. Inter-pelirani odgovarja ustmeno, pismeno, ali pa odgovor iz ozirov, ki jih navede, •odkloni — § 63 govori o imenskem glasovanju glede predlogov o poslovanju ter isto izrecno smatra za nedopustno. — P e t i c i j e se dobesedno natisnejo v stenografskem protokolu, toda nikdar se ne čitajo.
o K otvoritvi državnega zbora. Včeraj je pisarna poslanske zbornice razposlala dnevni red za prvo sejo dne 20. t m. Med drugim najdemo tam razpravo o nepriznanih volitvah državnih poslancev, dalje zakonski načrt o podelitvi 100 milijonov kron za starostno in invaliditelo zavarovanje ter — 21 nujnih predlogov še iz jesenskega zasedanja.
o Goriški deželni zbor, ki se je
sešel dne 8. t. m., je bil za včeraj popoldne ob 5. uri sklican k drugi seji. Ker pa zapričeta pogajanja med strankami zaradi razdelitve deželno-odborskih mest niso vedla do zaključka, se slovenska napredno-agrarna in pa laška .klerikalna stranka niste udeležili seje. Prihodnja seja se bo sklicala pismeno.
d Ministerski svet je, kakor poročajo „Narodni Listy", sklepal v nedeljo o delovanju v prihodnji sezoni. Od zadnjega zasedanja preostalo je še 81 nujnih predlogov? Splošno se misli, da se bode delovanje zbornice preselilo v odseke, tako da bode plenarna seja le dvakrat na teden.
d Reforme v Bosni in Hercegovini. Na spomlad izda vlada ustavo za obe deželi. Deželni zbor bo sestal iz virilistov in 3 kurij (1. ku-rija izobražencev in bogatašev [kako demokratsko!!], 2. mestna in 3. kurija kmečkih občin). V vsaki kuriji bodo razne konfesije volile ločeno. Volitve bodo najbrže že maja ali junija. V poletju se deželni zbor snide. — Ustvarila se bo tudi odvetniška ter
trgovsko-obrtna zbornica.
*
d Avstrijski predlogi in Turčija. Kako se iz Carigrada poroča, mini-sterski svet še glede predloga našega poslanika ni na jasnem. Vladno stališče za predlog je prijazno le iz razloga, ker ji je neprestan boj izčrpal že vse moči in ona hoče svoje delo v prvi vrsti posvetiti notranjemu delu. Vlada bode končno odločbo tako dolgo zavlačevala, dokler se javnost jasno ne izrazi za predlog, ker tedaj ji je tudi večina v zbornici zagotovljena.
o Srbski vladni program. Minister Milovanovič in vodja naprednja-kov Novakovič izdelujeta politični program, ki bi naj bil, če ga skupščina sprejme, za bodoče vlade državni program.
o Na Portugalskem je položaj zelo resen. Kralj Manuel je stopil, kakor se poroča z merodajne strani, v zvezo z eksdiktatorjem Frankom, ker nima sicer nobenega moža, ki bi imel vpliv in moč, mu pomagati v težkem položaju. Franko ima baje še vedno silno privrženstvo. V opozicijonalnem
taboru vlada mnenje, če imenuje kralj Frankota za-diktatorja, je revolucij a neizogibna.
Drobne politične vesti.
Ruski poslanik na Dunaju namesto kneza Urnsova, ki odstopi v kratkem, postane ali pl. Rosen, bivši poslanik v Tokio, ali pa grof Pahlen. — Kartelna banka in Mažari. Ogrski politiki si lahko s svojimi uspehi tudi v bančnem vprašanju zadovoljno manejo roke. Načrt za ustanovitev kartelne banke je prvi korak k osamosvoji Mažarov na tem polju. Ogrske stranke, tudi šovinisti v neodvisni stranki, so s to začasno rešitvijo prav zadovoljni in izjavljajo celo, da bodo za to koncesijo prav radi glasovali za zvišanje rekrutnega kontingenta brez narodnih koncesij Oficijelni organ 48 aške stranke pravi, da je kartelna banka minimum, s katerega dosego se bančno vprašanje za Mažare zadovoljivo reši. — Nižjeavstrijski deželni zbor je sklenil darovati 10.000 K za žrtve v Italiji. — Vele-izdajstvo Klofačevenarodno-socijalne stranke? Nemški časopisi so raztrobili novico, da je mladinska organizacija Klofačeve narodno socijalne stranke dobila od srbske mladinske organizacije v Belgradi) nekak telegram, ki je kazal na veleizdajalsko delovanje stranke, in da je policijska oblast brzojavko zaplenila. Ta pa izjavlja, da ji o tem ni nič znanega. — Ministerska kriza na Rumun-skem. Ministerski predsednik Stnrdza je podal demisijo in se je poverila sestava začasnega kabineta Bratianu.
Dnevna kronik
Kje je mogoče ustanoviti kmet. zadrugo! Zadružno strokovno glasilo srbske zadružne zveze v Zagrebu piše pod naslovom: „Kako in kje naj se ustanavljajo srbske kmetijske zadruge ?" tudi to-le: „Srbska kmetijska zadruga se more ustanoviti v vsakem kraju, kjer je vsaj deset resnih, marljivih, poštenih in miroljubnih Srbov; torej Srbov, ki teže za napredkom — katerim ni vseeno,ali napredujejo ali nazadujejo. Pri vzprejemauju članov v zadrugo je gleda se toliko na premoženje, kakor na poštenje, treznost, resnost in marljivost. Vsak pošten, miroljuben, resen in marljiv Srb je dobrodošel srbski kmetijski zadrugi, pa če
•
tudi nima prav nikakršnega premoženja. Nikakor ne spadajo v zadrngo prepirljivci, pijanci, lenuhi, zapravljive!, zgagarji itd.; pa če bi bili ti ljudje še tako bogati; kajti, kakor hitro pridejo taki ljudje v kakšnokoli društvo, takoj «ra je konec."
v Slovanski dijaki so ustanovili na univerzi v Halle na Nemškem slovansko društvo, v katerem so zastopani vsi slovanski dijaki.
v Surov častnik. Nedavno je šla v Pragi družba dam in gospodov po ulici, kjer jih je srečal nemški častnik J. Wucherer in je jednega gospoda iz te družbe surovo sunil. Ta mu je od vrnil na sunek z besedami: „Zakaj me suvate? To je nesposobno." Na te besede je častnik takoj potegnil sabljo in nevarno ranil dotičnega gospoda. Še le redarji so ga rešili. Cela stvar se je naznanila vojaškim oblastem.
v Mednarodni kongres za varstvo pravic pisateljev slikarjev, kiparjev, časnikarjev se bode vršil letos od 22. do 30. junija v Kodanju na Danskem. Minulo soboto se je sešel tam komite, ki bo izvršil potrebne priprave.
v Koliko da Štajerska državi in koliko dobi od nje? Štajerska dežela plačuje direktnih davkov 17'4 milj., ko-lekov, tabak in pristojbin 7'3 milj., vžitninskega davka 14'4 milj., za sol
2'3 miljona, tobak 12'6 milj. in za pošto 7 miljonov kron, skupaj tedaj 62'3 mi-ljonov kron. — Dobi pa od države za politično upravo in javno varnost 1'6 milj., orožništvo 1'5 milj., visoke šole 2'4 milj., za duhovništvo 1'4 milj., srednje šole 1.'3 milj., ljudske šole 0'6 milj., finančne urade 2'4 milj., pošto 6'2 milj., sodnijo 4'5 milj., za obrtniško izobraževanje 0'3 milj., za državne gradnje, za ceste in regulacije rek ter potokov 2'4 milj., pokojnine 61 milj., skupno še z nekaterim manjšimi izdatki 30l9 milj. — Štajerska daje državi 25 miljonov kron več kakor dobi in je torej „aktivna" kronovina. Dr. Steinwender, kateri je to statistiko sestavil, pristavlja: ali je treba, da Štajerci skade na leto za 12 miljonov kron tobaka in plačujejo za vpijančljive pijače na leto 6 miljonov kron davka?
v Stvaren odgovor hočemo! Gospodje pri „Slovencu" postajajo nervozni. Mi jim pa tudi radi verjamemo, da ni bilo posebno prijetno, ako jim je „Narodni Dnevnik" očital, da so se odstranili vsi „kmečki" poslanci „Slov. ljudske stranke", ko se je šlo za po-oblastilni zakon trgovske pogodbe s Srbijo. Neprijetno je stvarno odgovarjati na take stvari, ko so do piči ce podobne frivolni igri z ljudskimi interesi. katere gospodje tako navdušeno branijo — doma na zakotnih shodih in kvečjemu še v „Slovencu". Verjamemo, da je precej „strupeno", ako se koga spominja, da se takoj ukloni, ako zapihlja le rahel vetrček iz vladnega meha. Mi nismo bili niti dovolj strupeni, ker bi drugače morali pisati, da je tedaj nemško časopisje zmagonosno vpilo o zmagi nemških fabrikantov nad sitnimi agrarci. Mi nismo niti toliko „strupeni", da bi povedali slov. javnosti, da je „Slovenec" nedavno tega (4. jan.) poročal, da je „naša opozicija glasovala zoper pooblastivni zakon." Saj so med „našo opozicijo" mišljeni tudi glasoviti „kmečki" poslanci „Slov. ljudske str." na Kranjskem? Zdelo nam se je namreč v interesu skupnega dela za velika narodna vprašanja v drž. zboru vendar neoportuno, da bi pribili na sramotilni oder oficijelno laž največje slovenske stranke. Gospoda kako se pravi taki politiki? Je pač mnogo lažje napisati par nerodnih psovk na adreso „Nar. Dnev.", ko pa opravičiti tako politično nepoštenost in nestal-nost, ki nas smeši in ponižuje pred isto vlado in celim svetom. Gospodje, le potolažite se; to je še le začetek; pride še marsikaj druzega. Skrbeli bodemo, da bo skoro konec vaših zlatih dni!
Štajerske novice.
b Celjskim društvom v pomislek.
Kakor smo zvedeli, se vrši letošnji občni zbor „Savinjske podružnice Slov. P. D." v Celju. Ali bi ne bilo umestno, ako bi ob tej priliki vsa celjska in okoliška narodna društva imela kako večjo prireditev v korist te podružnice. Znano je vsem, kako je postopala večina štajerskega deželnega zbora napram prošnji „Savinjske podružnice" za podporo. Že prej dovoljeno podporo 1000 K so zavrgli in komaj se je posrečilo dr. Hrašovcu in tovarišem pri-bojevati borih 200 K. Nemci delajo na vse kriplje proti Savinjski podružnici. Vsakomur je še v spominu, da je postavila podružnica lani udobno in prostrano planinsko stavbo na Okrešlju: Frischaufov dom. To jo je stalo primeroma zelo dosti. Takozvani „Planinski plesi" v Ljubljani, v Trstu in Mariboru so se v vsakem oziru ime-uitno obnesli. Povsod je bil precejšen dobiček.
Ali bi kaj takega v Celju ne bilo mogoče ? Pri tako narodni napravi, kot
je „Slovensko planinsko društvo", naj se dela z združenimi močmi. Tukaj je tudi lepo polje za delovanje narodnih dam in gospodov. Planinke, planinci, rodoljnbke, rodoljubi vseh stanov, vseh političnih struj — vse naj druži dejstvo: v bran za naše slovenske planine!
Planinka, o Važna razsodba zveznega sodišča Zdr. držav za izseljence v Sev. Ameriko. Že dolgo je bilo dvomljivo, ali ima amerikanska posamezna država pravico, vselitev s tem pospeševati, da plača ljudem, ki bi se radi izselili, denar za prevožnjo iz Evrope. Da bi se v tem oziru jasnost zadobila, ukrenila je priselilna oblast New-Orleans, katera je kakor vse priselilne oblasti oblast zveze, da pride slnčaj nekega na navedeni način v deželo prišlega načelnika pred zvezno sodišče v Lou-siani. Razsodek tega sodišča pa se je tako glasil, da nima po priselilnem zakonu z dne 1. julija 1907. posamezna država pravice, ljudem, ki bi se radi izselili, denar za potovanje poso-jevati. Ta razsodek je za avstrijske izselnike v Ameriko zaraditega velikega pomena, ker je z istim zdaj do-gnano, da se lahko jzselnikom, katerim je kaka amerikanska posamezna država prevoznino v Ameriko popolnoma ali deloma plačala, od amerikanske priselilne oblasti izkrcanje zabrani. •— Občinskim predstojništvom se je naročilo od okr. glav., da skrbe za to, da so ta razsodbo vdeleženim krogom prebivalstva naznani. Posebno se mora izselnike v Ameriko pri vsaki priliki na to razsodbo opozoriti, da ne pridejo morebiti taki ljudje v nevarnost, da bi se jim izkrcanje v Ameriko za-branilo.	_
a Narodna nestrpnost in malenkostno maščevanje. V nedeljo je šla neka slovenska gospodična v Celju mimo nemške farne cerkve. Tam jo je 16 letna učenka modistinje Staudinger počastila s klicem: „Heil u. Sieg, die Windischen auf den Strick". Seveda je ta klic navdušene hčerke „kulturnega" naroda vzbudil le pomilovalen nasmeh: Gospodična ne kupuje namreč več pri Staudingerci in je bilo izziva? nje le poskus maščevanja.
a V pijanosti je bil okraden Jožef Križan, žel. delavec. Mož se ga je preveč nasrkal na novega leta dan v gostilni Zagode na Ostrožnem in to priliko je porabila Dimec iz Gorice in mu izmaknila 44 K. Denar so še našli pri njej, ko so jo zaprli.
a Bratov denar je dvigal iz posojilnice Jakob Šuhel iz Pečovja pri Celju. Svojo doto 1200 K je tekom treh mesecev zapil po raznih gostilnah. Nato je izmaknil svojemu bratu Ivanu hranimo knjižico in je vzdignil že okoli 400 K. Ko je ta zapazil, da mu manjka knjižica, je naznanil stvar okrožnemu sodišču, katero je dalo Jakoba Šuhla zapreti, ko je zopet prišel po denar.
a Zopet nemško veleposestvo padlo! Grad Hartenstein pri Slovenj-gradcu (posestvo meri 346 oralov) je kupil g. Ivan Knez iz Ljubljane za 72 tisoč kron.
a K boj kotu slovenskih hiš hnjska nek Celjan ("kakor je videti, g. „kandidat" Aistrich) v „marburgerci". Pravi, da bi se naj izselile vse nemške stranke iz slovenskih hiš, da bi se na ta način uničilo slovenske hišne posestnike. Da to ni izpeljivo, ve vsak Celjan in menda tudi Aistrich. Pa zanimivo je da se nam konfiscira vsako najmanjšo stvarco, ki cika na bojkot, nemški listi pa imajo popolno svobodo!
a Brezplačno se oddajo sledeči časopisi (zadnji letnik): „Domovina", (2 iztisa), „Narodni List" (2 iztisa), „Učiteljski Tovariš", „Korošec". „Mir", „Slovenski Gospodar", „Soča", „Slo-
venski Čebelar". Kdor jih želi naj se obrne na Klnb slov. napr. akademikov v Celju (v roke g. M. Hrašovcu).
a Za nboge na Vranskem je volil dne 2. avgusta 1908 na Vranskem umrli Jakob Brinovc znesek po 1000 K, kojega obresti se naj vsako leto d a dan njegove smrti razdelijo.
Kranjske novice.
o Deželni zbor kranjski ima plenarno sejo v sredo, mogoče pa tudi &ele v četrtek dopoldan. Včeraj in danes so zborovali odseki. V finančnem odseku se je včeraj sklepalo o predloga, ki ga je stavil g. dr. Karel Triller v imenu narodno naprednih poslancev glede zvišanja učiteljskih plač. Klerikalci so izjavili, da je rešitev vprašanja o učiteljskih plačah nujno zvezana s celo vrsto drugih važnih vprašanj, ter so vsled tega glasovali proti, in s tem narodno napredni predlog pokopali. Sloraškarji in Slom-škarice so nad tem prvim nastopom svoje stranke sila poparjeni, ker so bili povsod že pripovedovali, da bodo 1. februarja že potegnili zvišane plače! finančni odsek je* nadalje rešil proračun. Glede na nujni predlog narodno napredne stranke, naj se Ljubljani dovoli 21/2 milijonsko posojilo za zgradbo tržnice, dekliškega liceja, tretje deške in druge dekliške šole ter za pokritje knpnine mestne plinarne, so klerikalci obljubili, da bo deželni odbor tudi. ne da bi bil v deželnem zboru tozadevni predlog sprejet, sam posojilu pritrdil, Češ, da istemu klerikalni \ olilci ne ugovarjajo. Če bodo le klerikalci držali besedo!
o Deželni poslanee Ivan Lavren-
616 f. Po kratki bolezni je v Vrhpolju pri Vipavi na pljučnici umrl 11. t. m. Ivan Lavrenčič, ki je bil pri lanskih deželnozborskih volitvah izvoljen za poslanca v kmečkih občinah sodnih okrajev Idrija in Vipava. Že njegov oče je bil deželni poslanec istih okrajev, dokler mu niso 1. 1901. iztrgali mandata naprednjaki izvolivši Iv. Božiča iz Podrage. Lavrenčič, po stanu gostilničar, je bil fanatičen klerikalec. N. v m. p.!
o Nova velika slovenska modna trgovina se otvori 1. sušca t. 1. v Ljubljani na voglu Šelenburgovih ulic in Franca Jožefa ceste, pri „Maliču". Trgovinski prostori bodo v pritličju in I. nadstropju. Lastnika sta g. Pavel Magdič, ki ima že sedaj trgovino v Prešernovi ulici in g. I. Kette, ki je bil dosedaj glavni poslovodja v nem-škutarski trgovini I. S. Benedikta.
o V odvetniško prakso pri ljubljanskem odvetniku dr. I. M. Hribarju je vstopil kot odvetniški kandidat g. Stanko Rude ž, doslej notarski kandidat pri notarju dr. K. Schmidingerju.
o Pri računskem oddelku deželne vlade v Ljubljani je vstopil kot praktikant Fr an c Hubad, doslej notarski kandidat pri A. Hudo verniku, i _
Koroške novice.
b Umrl je v Celovcu vladni svetnik Jože Kronik, nekdanji celovški Okrajni glavar. Doživel je lepo starost 91 let. Bil je vnet Slovenec.
b Slovenska gledališka predstava ▼ Celovcu. V nedeljo zvečer je upri fcorilo „Slovensko delavsko društvo v Celovcu" gledališko igro v „Rokodelskem domu"4. Igrali so priprosti dile-tantje prav dobro, dasi je bila igra telo slaba in jo je spisal najbrž kdo zanalašč za celovško delavsko društvo. Vsekakor priporočamo avtorja „Kapelice na gori", romantične igre v petih dejanjih, da ostane še zanaprej lepo skrit.
---------
Med pavzami je pel čveterospev in so igrali tamburaši na splošno za-dovoljnost. Vsem proizvajalcem se je poznalo, kako jih veseli natlačena dvorana. Gotovo je bilo ljudi vsaj toliko, kolikor navaja uradna statistika Slovencev v Celovcu. Če sodimo po tem, moramo biti veseli, da so tukajšnji Slovenci tako zavedni, da prihajajo na slovenske prireditve vsi do zadnjega. Vendar bo zmota morda v statistiki, kajti pogrešali smo pri prireditvi mnogo znancev, ne glede na to, da otrok menda sploh nič ni bilo.
Delavskemu društvu smo za njegov trud zelo hvaležni. Ne samo, da je pokazalo, da je v Celovcu tudi razen tržnih dni mnogo Slovencev, ampak tndi zato, ker je nudilo ljudstvu prav lepo zabavo. Le zopet na delo, da se kmalu zopet vidimo! Morebiti bo prihodnjič tudi pri izbiranju igre več sreče.
Primorske novice.
b Izvoljen je v Istri v-km. volilnem okraju Volosko-Podgrad za dež. poslanca dr. I. Poščič.
Potres o južni Italiji.
Štirinajst dni živ pod razvalinami.
Mesina, 11. jan. Proti poldnevu so izkopali izpod razvalin 43 let starega mesarja Bensaja, ki je bil 14 dnij pokopan pod razvalinami brez vsake hrane. Moral je gledati, kako so mu počasi umirali žena in 4 otroci. Bensaja počuti razmeroma dobro.
Pokopavanje mrliče».
Mesina, 11. jan. Pokopavanje je prevzel municipij in sedaj je oskrbujejo pod nadzorstvom 2 zdravnikov meščanski pogrebci. Železnice zopet redno poslujejo, vendar smejo potniki le z dovoljenjem oblasti priti v mesto.
Pomoč iz Amerike.
Rim, 10. jan. Ameriški poslanik je dospel semkaj. Tudi nekaj ameriških bojnih ladij je priplulo z obleko in živežem. Obleko, ki so jo pripeljale s seboj, so razdelili med begunce, ki so bili na ladji „Regina d'Italia".
Najnovejšo brzojavna in teiefonična poročila.
Potovanje ministra dr. Začka.
b Praga, 12. jan. Češki minister-rojak dr. Začek se poda te dni na Češko, da se na mestu pouči o političnem položaju. Češki narodni svet mu izroči memorandum glede zadnjih dogodkov in po njih ustvarjenega položaja na Češkem; vrši se konferenca čeških poslancev, kateri bo prisostvoval tudi minister Začek in na kateri se bo obsežno razmotrival politični položaj.
Zarota proti ruskemu
carju? b Petrograd, 12. jan. Tukaj se je razkrila v Carskojem selu nova zarota zoper carsko rodbino; zadnji teden je dobil car več grozilnih pisem; zadnjo noč se je izvršilo v Car&kojem selu in v Petroirradu vsled tega mnogo aretacij. Avstrijska ponudba Turčiji — odklonjena? b Carigrad, 12. jan. Vesti dunajskih časopisov, da je turški ministerski svet zavrgel ponudbo Avstro-Ogrske glede odškodnine, niso resnične; veliki vezir Kiamil - paša je avstrijsko ponudbo pač predložil, a sklepalo se bo o njej jutri.
Novi potresni sunki, b Mesina, 12. jau. Včeraj ob pol 5. in ob 7. uri zvečer sta se slišala zopet 2 močna potresna sunka.
Društvene vesti.
a Glavni odbor za veliko sokolsko maškerado v Celju (21. februar 1909!) ima jutri, v sredo 13. t. m. važno seio v rdeči sobi „Narodnega doma". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vsi od« seki odbora so nujno vabljeni, da se zanesljivo udeleže te seje.
a Za celjski odsek „Prosvete" je darovala vesela družba v „Nar. doma" K 5'60 in akad. društvu „Tabor" v Gradcu dva neimenovana 20 kron.
Tpždk ceni.
11. januarja.
Na dunajski borzi stagnirata ponudba in konzum še vedno. Tendenca je trdnejša. Pšenica se je dvignila za 10 vin.; žito samo za 5 vin.; ječmen je ostal; turšica je notirala za 10, oves za 15 vin. višje kot pred tednom.
Kava: Santos Good Average za mare 32*50; za maj 31*25, za september 30'75, za december 30*50. Tendenca stalna.
Prodnktni trg: Pariz: moka za tekoči mesec 2910, moka za prihodnji mesec 29 40, moka za januar — april 30*20, moka za mare — junij 30*40, pšenica za tekoči mesec 22*45, pšenica za prihodnji mesec 22*75, pšenica za januar — april 23*45, pšenica za mare — junij 23 50, žito za tekoči mesec 16*25, žito za prihodnji mesec 16*40, žito za januar — april 16*90, žito za mare — junij 16 90.
Sladkor: Praga: surovi sladkor prompt K 22*85, za oktober — december K 22*15. Tendenca mirna.
Prodnktni trg. Budimpešta. Pšenica za april K 12 83 pšenica za oktober K 10 90, žito za april K 10*27, žito za oktober K 9*17, oves za april K 8*70, oves za oktober K —*—, turšica za maj K 7*33, ogrščica za avgust K 13 90. Promet 8.000 met. st.
Budimpešta, 7. jan. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 118 do 120 vin, mlade, srednje 120 do 121 vin., mlade, lahke 121 do 122 vin.; zaloga 23 303 kom.
Listnica uredništva.
Vse cenjene dopisnike prosimo potrpljenja. List je ir ajhen in ne more vsega gradiva naenkrat zmagali. Širite in priporočajte „Narodni Dnevnik" !
Plača se za enkratne objavo BO tim, ca dva- ili veCkratno objavo sa rtakikrit SO «in. — Če znaša oglas te? kakor » tiskanih vrat, se plača s» vsako nadaljno vrsto 10 vin. — Oglase v „Malem oglasnika" se plačuje «naprej (tndi v znamkah). — Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, Če je priložena vprašanja snamka ili dopisnica za odgovor.
Upravnlštvo „Narodnega dnevnika".
Proda se nova hiša
zraven cerkve in meščanske šole takoj.
Eden ali dva dečka
ki imata veselje za kleparsko obrt. se sprejmeta ta vajenca s celo oskrbo na štiri leta. Poeredaje druttvo za varstvo otrok T Celjo.	31
50 kron
onemu (ali pa narodnim namenom), ki poišče mlademu ocenjenemu moia kmetijske stroke in fi vežbanemu v vseh pisarniških opravilih dobro službo. F. M.i Gradeo (Hauptpostlagernd.)
Išče se spreten
strojevodja
za parno žago. — Teč y uprav-ništvu „Narodnega Dnevnika".
Zvezna trgovina in tiskarna v Celju sprejmeta
praktikanta ali Praktikantin jo
v pisarno. — Ponudbe na naslov : Zvezna tiskarna v Celju.
I
Vsem prijateljem in znancem, ki so v taKo obilnem številu spremili našega ljubljenega nepozabljenega sinčka na zadnji poti, posebej pa še krškemu, brežkemu n rajhenbnrškemn c. kr. orož-ništvu, učiteljstvu in katehetu, ki so se s šolsko mladino ndel žili pogreba nepozabljenega nam sinka, dasiravno se je pogreb vršil v tuji župniji, bodi izrečena tem potom najiskrenejša zahvala.
Rajhenbnrg, meseca prosinca 1909.
Žalujoči starši Andrej in Ana Gril.
mš
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
Slovenski tpgovci pozor»!
Naročujte svoje blago pri skoz in skoz slov. tvrdki
„Mnr" J. UtcaHar in dr.
Tret. ulica Torre Bianca 9.
Zaloga kave, riža in drnzega kolonijal-nega blaga.	Sa debelo.
Nakup in prodaja domačih pridelkov.
3 10-fi