M ta atobonanesto postale Foftataa plačana v
Leto XXm., št. 162 t/vi-ui. «v
Upravniitvo: Ljubljana, Puccinijeva olica 3.
Telefon fc. $1-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ali*
ca J — Telefon k. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto s Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu 4t. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118
Ljubljana, četrtek M. julija 1943-XXI
Cena cent. 80
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije ui inozemstva irpa Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO
Ishaja vsak dan razen ponedeljka
Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, Ca inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Ju-
trom« Lir 36.30.
Credniitvo t Ljubljana, Puccinijeva ulica it. 5. — Tckfoa
Štev. 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopiii »e ne vrača jo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pub-
blidti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliriti Italiana S. A. MILANO.
Silno ogorčenje po vsem svetu
zaradi odvratnega napada na Rim
Spomeniki krščanskega in cesarskega Rima cilj Roeseveltovih in
Berl«a, 20. jul. s. Nemški tisk obvladujejo poročila o angleško-ameriškem terorističnem napadu na Rim. Napad sovražnika, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ne zadeva samo Italije in Italijanov, temveč je žalitev vse zapadne kulture. List omenja tudi dejstvo, da so z vatikanske strani že zatrdili, da bo vsako bombardiranje Rima prizadelo zgodovinske spomenike in edinstvena kulturna dela. Vest o tem zločinu je vrhunec zločinov, ki so jih zagrešili Anglosasi, zavezniki sovražnikov zapadne kulture. »Volkischer Beobachter« omenja nedavna uničevanja angleško-ameriškega letalstva v cerkvah v Kolnu, Aachnu, Neaplju in Palermu. V vojni proti Franciji so Nemci namenoma prizanesli francoskim katedralam, čeprav so se nahajale sredi bojnih črt.
Berlin, 20. jul. s. Vsj listi podčrtavajo, kako brutalne so angleško-ameriške metode proti najslavnejšim spomenikom omike. Navzlic zagotovilom Roosevelta, da spomeniki in italijanske cerkve ne bodo napadeni jn da so anglosaški piloti bombardirali izključno vojaške objekte, je bila med prvimi zadetimi poslopji prav stara bazilika sv. Lovrencija, ki je biser krščanske umetnosti. Dnevniki obsojajo angleško-ameriški napad kot barbarski in poudarjajo, kakšen ogromen vtis je nepremišljeno dejanje zračnih piratov napravilo po vsem omikanem svetu. Listi objavljajo s posebnim poudarkom vest o obisku Sv. očeta takoj po napadu v prizadetih okrajih Pdma in o obiskih Kralja in Kraljice v bolnišnicah, kjer ležijo žrtve sovražnega bombardiranja. Nemški tisk soglasno podčrtava, da se nasprotnik moti, če -upa, da bo zlomil moralo italijanskega naroda z letalskim terorizmom. Ialijanski narod se, kakor nemški, vedno bolj utrjuje v železni volji po cd po m jn borbi do končne zmage.
Ogorčenje v Runuiniji
Kukaiešta, 20. ju i s. Vest o bombardiranju Rima, katero so listi objav;li z največjim poudarkom in z obilnimi podrobnostmi, je vzbudila v vsej Rumuniji največje ogorčenje. Rumuni, ki so vedno videli v Rimu zibelko svoje veličine in ki so vedno imeli Rim za sveto mesto, označujejo bombardiranje Kima kot najbolj odvratno dejanje anglosaških azveznikov. Listi objavljajo obširne podrobnosti o zločinskem napadu anglosaškega letalstva. Rooseveltova krinka je padla, piše »Viat-sa«. Z obraza predsednika jo je strgalo povelje, naj se bombardira Rim, sveto mesto, potem ko je Roosevelt ob pričetku bitke za Sicilijo čutil potrebo zagotoviti papežu, da se bodo spoštovale cerkve in kulturni spomeniki. Bombardiranje Rima je bilo čisto teroristično. Angleška obveščevalna služba je javila, da so bili piloti, določeni za bombardiranje Rima, izbrani med najbolj sposobnimi, tako da so bili zadeti samo vojaški objekti. Po prvih vesteh se ponovno vidi, da so vojaški objekti Američanov še vedno cerkve, pokopališča in stanovanjske hiše. Rimsko prebivalstvo je pokazalo svoje ogorčenje proti Američanom, ki so, čeprav so zagotavljali da nočejo delati škode, morili civilno prebivalstvo z višine svojh letečih trdnjav. Listi posebno naglašajo zanimanje, ki ga je papež pokazal za škodo, katero so povzročili zračni gangsterji, in za trpljenje prebivalstva, ki je izpričalo čudovito mirnost.
Bukarešta, 20. jul. s. Rumunski tisk je objavil z velikim poudarkom radijski govor tajnika fašistične Stranke Označil ga je kot najboljši odgovor na rooseveltovske in churchillovske utvare glede kapitulacije Italije. Tudi spričo nevarnosti uničenja Italije ni bilo mogoče izbrati druge poti. komentira »Tampul«. ki sodi, da zavezniki nikakor niso bili spretni, ko so Italijo postavili pred izbiro med kapitulacijo in odporom. Katera država kapitulira brez borbe, vprašuje list. Grožnja za uničenje države, kakršna je Italija, samo krepi voljo do borbe.
Zgražanje v Bolgariji
Sofija, 20. jul. s. Bombardiranje Rima je bolgarska javnost ožigosala kot dejanje barbarstva in podlosti, ki prekaša po strahotah vse ostale zločine Anglosasov proti Italiji. List »Roo« piše v uvodniku: Nihče ne bo mogel nikoli verjeti, da Anglosasi razlikujejo politične voditelje in italijanski narod. Obljubljajo Italijanom svobodo in blagostanje, medtem pa uničujejo ognjišča, pobijajo žene in otroke. Churchill in Roosevelt bi rada povzročila večne spore v Italiji, toda uspeva jima samo, da vzbujata sovraštvo in žejo po maščevanju. Italijanski narod se ne vara glede resničnih namer Anglosasov. Dobro ve. da bi bila kapitulacija nečastno dejanje za Italijo in da bi samo ponižala državo v čredo sužnjev. Bolgarski listi poudarjajo, da Italijani iz vseh slojev in vseh starosti prosijo, da jih uvrstijo med borce za Sicilijo. Junaški plamen domovinske ljubezni daje hrano srcem vseh Italijanov in kuje duhove za borbo proti barbarskemu vodomiku.
Odmev na Finskem
Helsinki, 20. ul. s- Ves tisk posveča največjo pozornost razvoju bitke na Siciliji, naglašujoč srdit odpor Osi spričo nasprotnikovega pritiska, ki je največji zlasti okrog najvažnejših strateških objektov. Govor tajnika PNF Eksc. Scorze je objavil ves večerni tisk z velikim poudarkom. V jpdpadovjii se poudarjajo naaboij izrasiie
Churchillovih letalcev
besede iz govora. List »Ajasunnta« ima naslov: »Neprijatelj se sovraži in se pobija! Tajnik Stranke Scorza zavrača poziv k kapitulaciji.« List »Iltasonama« ima naslov: »Gre za vojno, za življenje in smrt. Tajnik Scorza je Italiji povedal geslo odpora.« List »Kauppalehti« piše: »Treba je zbrati sile za borbo. Nevtralna Italija bi postala bojišče.« List »Svenska Pressen« ima naslov: »Nevtralnost bi degradirala Italijo. Scorza poziva Italijane k vztrajnosti.«
Helsinki, 20. jul. s. Vest o bombardiranju Rima objavljata finski radio in tisk z ganljivim interesom. Listi objavljajo besedilo italijanskih in nemških poročil, finski radio pa italijanska poročila o razdejanju bazilike sv. Lovrenca, pokopališča Verana in tiburtinskjh ter prenestinskih ljudskih okrajev, vseučiliškega mesta in poliklinike. Finski radio naglaša, kako je molil Sv. Oče, ko si je ogledal ruševine bazilike
V Švici
Bern, 21. jul. s. Švicarski listi nadaljujejo razprave o letalskem napadu na Rim. »Gazette de Lausarihe« poudarja, da je obstreljevanje Rima pogodilo enega izmed življenjskih središč naše omike, in piše, da vsi duhovi, ki se dvigajo nad gmoto, s posebno bojaznijo zasledujejo razvoj bombardiranja mesta, čegar razrušitev bi bila naravnost simbol naše omike, podedovane od pokolenj, ki so si sledila na tleh stare Evrope. »La Suise« pripominja, da pomeni bombardiranje Rima znatno zmanjšanje moralnih vrednot spričo nepo-mirljivih zahtev vojne. »Corriere del Ti-cino« naglasa, da taktika letalskih napadov iz velike višine, ki jo uporabljajo Anglosasi, velika eksplozivnost novih bomb in napake, ki so možne pri vsakem bombardiranju, zadostujejo za prepričanje, da ' bodo tudi v Rimu angleški in ameriški letalci sejali pogubo nad zakladi umetnosti in omike. Bombardiranje Rima je naperjeno proti duhu naroda in ga hoče zadeti v srce s tem, da mu ruši posvečena poslopja. Bombardiranje Rima. pravi list, pomeni novo epizodo tragične bolečine Italije. Narod se upira in je odločen, da prenese preizkušnjo do skrajne možnosti.
V Turčiji
Carigrad, 21. jul. s. Vest o bombardiranju Runa je zbudila, največji vtis v vsej Turčiji in užalostila italijansko kolonijo. V turških krogih je nspravi obisk Pija XII. v baziliki sv. Lavrencija in v najbolj prizadetih ljudskih okrajih, največji vtis.
Na Norveškem
Oslo, 21. jul. s. Tisk objavlja z največjim poudarkom poročila o zločinskem bombardiranju Rima. List »Nation« obsoja bombardiranja civilnih objektov z jasnim in zavestnim namenom, terorizirati prebivalstvo. List piše, da letalski terorizem zaveznikov nima ničesar skupnega z vojaškimi operacijami.
Na Švedskem
Stockholm, 20. jul. s. švedski tisk piše glede na bombairdiranje Rima, da je to dogodek, spričo katerega je ganjeno vse omikano človeštvo. Listi objavljajo velike fotografije rimskih spomen.kov in zgodovinske bazilike sv. Lavrencija, ki jo je zavezniško letalstvo opustošilo. Rimski dopisnik lista »Dagens Nycheter«, ki se je sam podal v prizadete kraje, poudarja., da je večina prebivalstva v Rimu sprejela letalski napad s popolno mirnostjo.
Stockholm, 20. jul. s. Angleški listi se baihajo z bombardiranjem Rima skoraj bolj kakor z osvojitvijo notranjih krajev na Siciliji, kajti po njihovi sodbd naj bi bilo bombardiranje Rima, ki je bilo j.zvršeno, kakor pravijo, z najbolj premišljeno natančnostjo in brez opustitve sleherne podrobnosti v pripravi, osrednji dogodek borbe proti Italiji. Ni mogoče razumeti, ksko more zavezniški tisk, ki tako vneto naznanja, da je bilo bombardiranje preštudirano v najmanjših podrobnostih v dveh mesecih s pomočjo topografskih zemljevidov Rima z velikim merilom in da je bila akcija poverjena pilotom, ki se spoznajo na Rim, ker so bili tam večkrat kot tuiisti, opravičevati veliki vandalski nspad na eno izmed najlepših cerkva v Rimu. Tq bombardiranje, pišejo londonski listi, na katere odgovarjajo newyorški, je bilo že dolgo odločeno. Njegov namen ni aamo vojaški, temveč tudi politični.
Japonska solidarnost
Rim, 20. jul. s. Japonski veleposlanik pri Kvirinalu Eksc. Šinrohuro Hidaka se je davi podal na Campidoglio in izrazil guvernerju Rima čustva najgloblje solidarnosti prijateljskega in zavezniškega naroda ki so se še bolj ojačila s sovražnim barbarskim napadom na večno mesto. Veleposlanik je izročil guvernerju 50.000 Hr za poškodovance ob bombardiranju: Princ Borghese se je v imenu rimskih meščanov zahvalil zastopniku velikega prijateljskega naroda za novo dejanje vzajemnosti. Vel&poslanik je med dnevom obiskal ranjence, ki leže v raznih bolnicah.
Prezir omike in vere
Tokio, 20. jul. s. Vest o bombardiranju Rima je vzbudila na Japonskem največji vtis. Napad na večno mesto so označili v tokijskih krogih kot dokaz prezira Zedinjenih držav do slehernega načela omike ln vere.
Tokio, 20. jul. s. Vsi listi objavljajo z velikim poudarkom vest o barbarskem napadu na Rim, Objavljajoč številne podrob-
nosti o Rimu in posvečujoč obširen prostor poročilu o papeževem obisku v bombardiranih krajih in v baziliki sv. Lavrencija žigosa tisk z žarečimi besedami krutost napada na mesto svetih sedmih gričev. Podčrtava se, da odgovarjajo Italijani s hladno mirnostjo in z naraščajočim bojnim duhom na sovražno propegando. Sovražnikova člo_ večanja krinka je sedaj odpadla.. Mnogi listi objavljajo fotografije slavne bazilike sv. Lavrencija, nad katero so se razbesneli severnoameriški letalci.
Izjava italijanske kolonije v šanghajn
šanghaj, 21. iul. s. Italijanska kolonija je izrazila najgloblje ogorčenje ob barbarskem bombardiranju Rima. V tukajšnjih italijanskih krogih naglašajo, da bo prvi letalski napad ria Rim samo še povečal sovraštvo dvi Ang.osasov in obenem ojačil voljo do odpora med vsem italijanskim na-lodom. Teroristična dejanja Anglosasov in njihovi »pozivi k miru« nikakor ne morejo ustrahovati in demoralizirati italijanskega na: oda, ki je vedno bolj utrjen v želji, da doseže zmago.
Na Filipinih
Manilla. 20. jul. s. Teroristično bombardiranje Rima, ki je bilo že dolgo hladno premišljeno, je zbudilo med katoliki na Filipinih val ogorčenja. Brž. ko se je raznesla vest o bombardiranju, so iz vseh katoliških središč neprestano zahtevali vesti o Sv. očetu in Sv. stolici. Filipinski katoliki soglasno izjavljajo, da je bombardiranje Rima, zibelke evropske kulture, prekosilo vse prejšnje napade na zapadno omiko in kaže, da so židovske demopluto-kratske sile odkrito napovedale vojno ka-toličanstvu.
Poslanica argentinskega primasa kas ti mala CopelSa
BuenOs Aires, 20. jul. s. Argentinski katoliški primas kardinal Santiago Copcll je naslovil naslednjo poslanico argentinski duhovščini glede na napad na Rim:
Globoko žalost, ki napolnjuje naša srca od pričetka sedanje vojne zaradi izgub človeških življenj in velikega trpljenja ljudstev, ki so popolnoma nedolžna in zaradi uničevanja tolikih moralnih in gmotnih vrednot, je povečala vest o letalskem bombardiranju večnega Kima, zibelke krščanske omike in sedeža Kristovega Vatikana. Ta vest nam povzroča ne iz političnih razlogov muko. ki jo nedvomno delite z menoj, moji dragi verniki, in ki me je silila, da sem naslovil na vas te besede, proseč vas. da podvojite molitve, da bi imel Vsemogočni usmiljenje z ubogim človeštvom in da bi ne dovolil, da bi se zlo pripetilo vašemu papežu. Utrdimo svojo vero in svojo neomajno privrženost nauku apostolske katoliške cerkve sv. Petra.
Satansko veselje v Londonu
Lizbona, 20. jul. s. Iz Londona poročajo, da je angleški tisk objavil prve komentarje ob bombardiranju Rima v kasni izdaii lista »Eve-ning Standard«. List je z veseljem sprejel vest o bombardiranju Rima. katerega označuje za vojaško nujnost. Zavezniki so dokazal: plemenit obzir do svetega mesta, piše list. Tudi v sedanji uri ravnamo z Rimom z največjim spoštovanjem. Bombardiranje Rima se omejuje samo na vojaške objekte. Popolno uničenj? teh objektov bo rešilo življenje mnogim zavezniškim vojakom in bo opogumilo vse tiste uporne elemente, ki prebivajo v italijanskem glavnem mestu.
Odpcvedane avdijence v Vatikanu
Vatikan, 20. jul. s- »Osservatore Romano« objavlja: Zaradi sedanjih okoliščin in da se prepreči zbiranje ljudi in premikanje v velikih razdaljah z nevarnostjo za tiste, ki bi se ;e radi udeležili, ne bo v sredo običajne splošne avdijence.
Odbit ame
napad
Tokio, 20. jul. s. Japonski glavni stan objavlja, da je japonska posadka v bližini Munde na Novi Georgiji osredotočila strahovit zaporni topniški ogenj proti sovražniku, ki se je skušal cb podpori torpodovk izkrcati v noči na 17. julij v bližini Munde. Sovražnik je bil pognan v beg. Istočasno so iste edinice odbile v tem odseku nekaj ofenzivnih akcij z napadom tankov.
Veliki japonski uspehi na Kitajskem
Peking, 20. jul. s. Komentirajoč vojni položaj na severnem Kitajskem, izjavljajo japonskemu glavnemu stanu bližnji krogi, da je od januarja do konca junija obležalo na bojiščih 64.515 mrtvih sovražnikov, 53.203 pa so bili ujeti. Japonske čete so nadalje uničile 1765 sovražnih naprav, zajele 164 možnarjev, 78 težkih strojnic, 900 lahkih strojnic, 41.083 pušk in 318 pištol. V primeri z vojnimi uspehi v ustrezni dobi prejšnjega leta so sedanji uspehi mnogo večji, zlasti, če upoštevamo naraščajoče število čet, ki se predajajo narodni vladi Kitajske.
Turški parlament na počitnicah
Ankara, 21. jul. s. Parlament je cdšel na poletne počitnice, ki bodo trajale do prvih dni septembra.
Sestanek Duceja In Hitlerja
Rim, 20. jul. s. Včeraj sta se v nekem mestu severne Italije sestala Duce in Fiihrer. Obravnavana so bila vprašanja vojaškega značaja.
Gravl perdite del nemico
sni fronte siculo
228 carri armati nemiei distrutti, oltre 1 ©o danneggiati, molti al tri perduti durante lo sbarso — 9 navi coipite
presso Augusta e a Malta
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 21 luglio 1943-XXI il seguente boilettino di guerra n. 1152:
Nel settore centrale del fronte siculo le truppe dell'Asse hanno sgombrato — dopo aspri combattunenti — Caltanissetta ed Enna portandosi su nuove posiziom.
Dal 10 al 20 luglio 228 carri armati nemiei sono stati distrutti ed un centinaio danneggiati oltre ai molti perduti dall'av-versario durante le operazioni di sbarco.
Velivoli del nostro 5° stormo di assalto compivano una audace azione sul porto di Augusta colpendo gravemente un mercan-tile di grosso tonnellaggio ed una nave da trasporto. Venivano abbattuti m combatti-mento due apparecchi avversari; 3 dei no-stri non facevano ritorno.
Bombardieri pcsaiit: tedesehi attaccavano nella notte sul 20 il porto di Malta: risul-
tano colpiti, le attrezzature portuali e sette navi mercantili delle quali due sono da
ritenere affondate.
Motosiluranti germaniche hanno oolato a picco nelle acque della Sicilia due caccia^-torpediniere e un piroscafo da tremila ton-nellate, silurando innoltre un mercantile dl media stazza; tutte le unita sono rientrate alla base.
Incursioni avversarie su Napoli e su Iocaliia della Campania, della Calabria e della Sardegna causavano scarsi danni e poehe vittime; sono stati abbattuti dalle batterie della difesa due aerei a Napoli, uno nei pressi di Salerno, uno nei dintorni
di Decimo (Cagliari).
*
A seguito delle incursioni citate dal bollettino odierno sono stati finora accertati a Napoli e provincia 13 morti e 45 morti.
Hude sovražnikove izgube na skilskem
bojišču
228 sovražnikovih tankov uničenih, nssl I®® poškodovanih — 9 ladij pogadenih pri Augusti in Malti
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 21. julija naslednje š,t. 1.152 vojno poročilo:
V os red n. jem odseku sicilske fronte so osne čete po hudih bojih izpraznile Cal-tanissetto in Enno ter zavzele nove postojanke.
Od 10. do 20. julija je bilo uničenih 228 sovražnikovih oklopnih voz, nad 100 j"h je bUo poškodovanih, mnogo pa izgubljenih pri izkrcevalnih operacijah.
Letala naše 5. udarne jate so tevršila drzen napad na luko v Augusti in so hudo pogodila trgovsko ladjo velike tonaže ter neko prevozno ladjo. V boju sta bili se-streijeni dve sovražni ietali, 3 naša pa se niso vrnila.
Nemški težki bombniki so ponoči na 20. t. m. napadli luko na Malti. Pri tem so bile zadete pristaniške naprave ter 7 trgovskih ladij izmed katerih se morata dve smatrati za potopljeni.
Nemške motorne torpedovke so v sicil-skih vodah potopile dva rušilca in eno 3.000tonsko ladjo; razen tega so torpedi -rale trgovsko ladjo srednje velikost L Vse enote so se vrnile na svoje oporišče.
Sovražni poleti nad Neapelj. nad kraje v Kampaniji, Kalabriji in Sardiniji so povzročili majhno škodo in malo žrtev. Obrambne baterije so sestrelile' dve letali v Neaplju eno blizu Palorma, eno pa v okolici Dccima (Calari).
Kot žrtev na.padov, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, je bilo doslej v Neaplju in pokrajini ugotovljenih 13 mrtvih in 45 ranjenih.
Velikodušen dar Kralja in Cesarfa
Rim. 20. jul. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je poslal guvernerju Rima 1 milijon lir, ki naj se razdeli med potrebe družine v glavnem mestu, ki so bile prizadete ob sovražnih napadih.
Minister za narodno vzgojo v vseučiliškem okraju Rima
Rim, 21. julija, s. Minister za narodno vzgojo se je podal ob spremstvu šefa kabineta in generalnega direktorja za vseučilišča v vseučiliško mesto, da se sam prepriča o povzročeni škodi ob sramotnem sovražnem napadu na največje središče študij. Skupno z rektorjem si je ogledal zadeta poslopja in dal navodila za preselitev uradov tajništva ter za takojšnjo obnovo delovanja znanstvenih zavodov. Minister je prinesel pozdrav solidarnosti rimski univerzi ter je pohvalil profesorje in dijake vseučiliške milice za požrtvovalnost med napadom in po njem.
udi boji na vzhodu
V dveh tednih nad	ujetnikov, 4827 sovjetskih
tankov in 2344 letal, 2201 top in leso metalcev granat
uničenih .ali zaplenjenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Ob Miusu in srednjem Doncu je poskušal sovražnik tudi včeraj z močnimi pohotnimi in oklopnimi silami zaman prodreti našo obrambno črto. Močna sovražni napadi in sunki so se menjal; z lastnimi protinapadi. Boji se nadaljujejo.
Tudi na področju pri Orlu se huda o-hrambna bitka nadaljuje predvsem vzhodno in severno od mesta. V južnem delu tega odseka so bili krvavo odbiti na široki fronti podvzeti sovjetski napadi; krajevni vdori so bili zajezeni.
Včeraj so uničiie naše čete 133 sovjetskih oklopnih voz.
V času od 5. do 19. julija je bilo v silovitih napadalnih in obrambnih bojih zajetih 45.172 ujetnikov, sestreljenih od oddelkov vojske, SS in protiletalskega topništva 4827 sovjetskih oklopnih voz in več nadaljnjih oklopnih voz uničenih od oddelkov letalstva. V istem času je bito sestreljenih 2344 sovjetskih lefcaL
Na Črnem morju je potopila nemška podmornica tovorni parnik z 2000 br. tonami, v Kronštatskem zalivu pa so obalne baterije vojne mornarice zanetile požar na nekem vlačilcu. Z njegovim uničenjem se lahko računa.
Pod zaščito goste megle je podvzel sovražnik v noči na 20. julija z močnimi silami izKrcevalni poskus ob severni norveški obali pri Vardoju. V takojšnjem koncentriranem ognju vseh k obrambi obale nastopivših oddelkov vojske, vojne mornarice in letalstva, se je sovražno izkr-cevalno podjetje popolnoma ponesrečilo. Sovražnik se je z izgubami v gosti megli umaknil.
V zapadnem odseku sicilske fronte 8« nemško-italijanske bojne skupine nemoteno od sovražnika, po načrtu izvedle zapovedane pokrete. V vzhodnem odseku so bili številni napadi britanskih čet odbiti in Krajevni vdori v takojšnjih protasunkih očiščeni. V boju proti sovražnemu tran-portnemu brodovju so bili tudi včeraj doseženi dobri uspehi.
Pri že javljenem napadu oddelka težkih nemških bojnih letal na Malto v noči na 20. julija so bile zažgane naprave pristanišča Malte ln so bili doseženi bombni zadetki na sedmih sovražnih transportnih ladjah, izmed katerih je najmanj dve mogoče smatrati kot uničenL
Oddelek nemških brzih čolnov je izvedel nočni napad proti pristanišču Sirakuze, zasedenem po sovražniku, in je potopil v presenetljivem napadu dva rušilca ter parnik z 3.000 br. reg. tonami. Nadaljnja velika ladja je bila s torpedom težko zadeta.
Izčrpavanje sovjetske ofenzivne sile
Berlin, 20. jul. V bitki pri Orlu je prišlo do lahkega, komaj zaznavnega pojemanja silovitosti sovjetske ofenzive. Nemci so to okoliščino izrabili in prešli v protinapad, da zapro dve izmed treh velikih vrzeli ki si jih je bil sovražnik v prvi fazi bojev odprl v nemškem obrambnem sistemu severno od mesta Orla. Ta nemški obrambni sistem se vleče mnogo kilometrov okoli Orla, tako da mesto samo jn njegovo važno
železniško omrežje nista v dosegu ruskega topništva. Velikega pomena za razvoj bojev je zboljšanje vremena. Po osmih ali devetih dneh neprestanega dežja je sonce znova posijalo in omogočilo nemškemu letal« stvu, da se v veliki množini udeležuje bojev. Rusi so ves včerajšnji dan poskušali razširiti vrzel 3everno od Orla ter si pri-
Nadaljevanje na 2» strani
Nadaljevanje s 1. stremi
zadevali, da bi skozi presledek porinili znatne oklopne sile. Pri tem so se v veliki meri posluževali mobilnega protitankovskega topništva, vendar pa se je Nemcem posrečilo, da so pokončali znatno število sovražnih oklopnih sredstev, tako da so zv'šc.1: število razbitih sovjetskih tankov na 4500. To je uspeh štirinajstdnevne borbe.
Glede bejev pri Orlu, — to področje je
še vedno pravo središče borbe, — je treba vedeti, da so tudi v drugih odsekih vzhodne fronte oživeli hudi boji, predvsem od Petrograda do Vo'hova, cd Suhiničev do Belgcroda ter med rekama Doneč in Mius, vendar pa so ti boji imeli le podrejen pomen. Vsi sovražni napadi v pravkar omenjenih cclsekih imajo samo namen, da bi edvmili pozornost Nemccv od področja pri Orlu, dasi sc se cesto vršili v velikem obsegu in z znatno uporabo čet in materiala. To se ;'e zlasti videlo v bojih ob zgornjem Miusu," kjer so si Rusi 18. t. m. osvojili mostobran na zapadnem bregu reke.
Peneči jc sovražnik vrgel znatno število oklepnih vez preko zasilnih mostov, ki so jih napravili ruski ženijci, toda včeraj so Nemci na vse zgodaj prešlj v napad in potisnili sovražne sile preko Mlusa. Nemški strmcglavci so pred tem razbili zasilne mostove in onemogočili sovjetskim bojnim vozovom umik. Na ta način so Nemci pokončali ali zajeli 114 oklopnih voz sovražnika.
Tudi na petrograjski fronti, zlasti ob Nevi, je sovražnik včeraj podvzel nove napade, ki pa so bili izvršeni samo z enim ali z dvema bataljonoma, zaradi česar Nemci niso imeli prevelikih težkoč, da so jih odbili. Bitka se še vedno razvija in bi bilo tvegano napovedovat; karkoli o njenem nadaljnjem poteku. Zadostuje naj to, da sovražnik po dveh tednih borbe in po osmih dneh cd začetka svoje silovite ofenzive ne more zabeležiti nikakršnega uspeha. V ostalem to priznavajo tudi v Moskvi, kjer so doslej javili samo zepetno osvojitev nekoliko vasi, ki so jih bili Nemci zasedli med 5. in 9. julijem. K izgubam pa si morajo Rusi prišteti razen 4500 uničenih oklopnih voz še kakih 90 oklopnih brigad, ki odgovarjajo gornjemu številu, ter mnogo pehotnih divizij in nad 2000 letal. (Ultime no-tizie.)
Berilh, 20. jul. s. Vojaški sodelavec DNB zatrjuje, da so središča bitke na vzhodni fronti še vedno v odsekih severno od Orla in ob Miusu, ter naglasa, da tudi včeraj sovjetske čete niso mogle prebiti nem3ke obrambne črte. Sovražnik je izgubil v teku dneva nč manj kakor 562 tankov, toda povsem se zdi, da, beljševiki, kakor se je zgodilo med velikimi zimskimi bitkami v protiboljiševiški vojni, še naprej mečejo v boj ogromne človeške in gmotne sile. Nameni sovjetske ofenzive niso samo čisto vojaškega značaja, temveč hočejo, bolj kakor kaj drugega, osvojiti zopet ogromno žitnico
, Ukrajine, ki bi Rusijo dvignila tx
prehranjevalnih težav. Vojaški sodelavec nemške poluradne agencije poudarja nadalje, da so nemški obrambni uspehi tem bolj pomembni, čim bolj obupni so sovjetski ofenzivni napori. Navzlic ogromnim količinam vojnih sredstev, zlasti sovjetskega izvora, sovražniku ni uspela nobena omembe vredna osvojitev ozemlja. Sovjetske trditve, da se že kažejo obkoljevalni pokretl okrog Orla, so docela preuranjene, res pa je, da lahko boljše viške izgube postanejo od dneva do dneva bolj nevarne in odločilne za bodoči razvoj operacij. Čeprav 45.172 doslej ujetih sovjetskih vojakov ne more biti odločilni činitelj za zaključek bitke na vzhodni fronti, je dejstvo, da bo visoka številka padlih v izbranih divizijah rdeče vojske imela prej ali slej občutne posledice.
Soljseviki niso dosegli nobenih pomembnih uspehov
Berlin, 20. jul. s. Baveč se z novejšimi vojaškimi dogodki v srednjem odseku vzhodne fronte, piše neki vojaški dopisnik. da štejejo sovjetski oddelki, ki so bili' v zadnjih dneh vrženi proti Orlu, okrog 120.000 mož, 500 topov in 300 tankov, poleg številnih oddelkov specializiranih čet. Ta množica je bila vržena v napad v zaporednih valovih, s čimer je bilo omogočeno organiziranje primerne obrambe, postopno ojačene v naslednjih dneh. Danes se lahko trdi, da je vrhunec krize skoraj premagan, ne 'la bi boljše-viki dosegli omembe vreden uspeh. Bitka na področju Orla se nadaljuje s skrajno srditostjo in sovražnik še ni pripravljen, kakor se zdi, da bi opustil svoj cilj. Nasprotno napada sovjetska vojska še vedno s premočnimi silami. Prihodnji dnevi bodo prinesli še kritične ure, polne krčevite napetosti, toda nemške hrabre divizije, ki so se bile v hudih zimskih bitkah, odbijajoč vedno in povsod sovražnika, zaključuje vojni dopisnik, bodo znale odgovoriti in bodo nato v primernem trenutku prešle iz obrambne bitke v zmagovito uničevalno bitko.
Bojji rumunske vojske ob Kubanu
Bukarešta,. 20. jul. s. Po snočnjih vesteh s področja kubanskega predmestja so ru-munski oddelki v zadnjih dneh bili v borbah na polročju Krlmskaje, kjer so bolj-ševiki pričeli silovito ofenzivo. Odpor ru-munskih in nemških sil je bil tako učinkovit, da je sovražnik utrpel tako hude izgube, da je vsaj za trenutek opustil nadaljnje napade. Rumunsko letalstvo je uč;nko-vito sodelovalo tudi pri protinapadih ob Miusu. Rumunske eskadre, ki so se dvignile, da prestrežejo skupine sovjetskih bombnikov, so se ostro borile v dvobojih, ki so se zmagovito končali za Rumune. Ob koncu dneva so Rumuni izvojevali 17 zmag nad sovražnikom in so zbili prav toliko boljše vi škili letaiL
lzr3>s
jsko sodelovanje Italije in Švice
isUv pcverilnih listin novega italijanskega poslanika
v Bernu
Bern, 21. jul. s. Včeraj je novi minister Italije v Švici, grof Magistrati, izročil svoja pove-rilna pisma švicarskemu zveznemu svetu z običajnim ceremonialom. Grof Magistrati, ki so ga spremljali šef švicarskega protokola ter vsi civilni in vojaški člani Kr. poslaništva, je prečita! pozdravno poslanico, v kateri je naglasil tradicijcnalne prijateljske vezi med Italijo in Švico, kakor tudi, da Švica danes bolj kakor kdaj opravlja človečansko delo in posebno poslanstvo. zaradi katerega je evropsko središče posebne važnosti in pomena.
V svojem odgovoru, navdahnjenem z veliko
prisrčnostjo, je zvezni svet omenil prisrčno prijateljstvo med obema državama ter opozoril na večno poslanstvo italijanske omike, katere duhovno premoženje pripada celotnemu človeštvu, kakor tudi na danes bolj kakor kdaj očitne kreposti italijansekga naroda. Podčrtal je končno obstoječe sodelovanje med Švico in Italijo v vedno bolj učinkovitem delu člove-čanske vzajemnosti v sedanjem trenutku. Člani zveznega sveta so se nato prisrčno razgovarjali z ministrom Magistratijem ter mu želeli vse najboljše pri opravljanju njegovega poslanstva v Švici.
»Munchsner Neueste Nachrichten« objavljajo pni dopis svojega poroče valca s sicilske fronte dr. Gustava Fcchler- Hankeja:
Po vsej sicilski obali se razprostirajo ofljčni gaji. Vzpenjajo se po ljubkih gnčih, zavzeli pa so tudi najbolj strma pobočja. Tu pa tam so pregrajeni z višjimi ali nižjimi zidovi, ki so sedaj ugodna zaščita nemških grenadirjev oklepnih oddelkov. Vojaki so postavili za temi zidovi svoje strojnice in se zakopali za njimi. Bolj daleč v ozadju stoje topovi velikega kalibra. pripravljeni, da sprejmejo dostojno nova izkrcanja in sovražne napade, ki se pripravljajo za večer ali za noč.
Naše postojanke se vlečejo po gričevitem svetu, ki je posejan s pestrimi mesteci. Zvoniki cerkva nudijo razgled daleč preko južne pokrajine. Danes je zelo vroč dan. Sonce že pripeka navsezgodaj, zemlja je žejna, kakor so žejni grenadirji. ki so izpraznili že vsak po dve ali tri pohodne steklenice vode Treba je biti na oprezu. kajti skoraj neprestano se čuje iz zraka bobnenje in hrumenje. Sovražni bombniki priletavajo v velikem številu in mečejo svoj tovor na naše postojanke. Nemški strmo-glavci in italijanska torpedna letala napadajo sovražne prevoze in zaščitne ladje. Osni lovci naskakujejo angleške in ameriške bombnike in silijo sovražno posadko, da s padali zapušča, če ima še čas. svajo smrtno zadeta letala. Sovražni lovci v n*zkem poletu obstreljujejo ceste naše oskrbe in naše postojanke, pr; tem pa morajo drago plačevati svojo smelost.
Britanske vojne ladje izrabljajo vsak presTe-dek. ki jim ga dovoljujejo osna letala, da se bližajo in nas spominjajo na svojo prisotnost. Skozi daljnogled jasno vidimo' temne obrise na širokem morju pred zalivom ter lahko ugotavljamo: ena linijska ladja, nekoliko križark. mnogo rušilcev in drugih manjših enot. Z nekaterih ladij se dvigajo stebri dima. ki so jih najbrže povzročili zadetki naših bomb ali letalskih tornedov. Angleške izkrcevalne in udarne edin;ce se bHžaio' z jugozapada obale, druge so obstreljevane ali pa so se razpršile. Naše obrambno topništvo in ostali težki topovi jim pošiljajo debela zrna. Visoki stebri vode se kakor zvoniki dvigujejo v zrak okoli temnih obrisov ladij, toda gosta sopara onemogoča natančno opazovanje.
Nekoliko sto metrov pred nami so prednje postojanke izkrcanih Angležev. Vgnezdili so se v skalnatih votlinah in v nekaterih manjših vaseh. Posamezne izvidnice si upajo prodirati naprej v zaščiti seči in zidov, toda naši stroj-ničarji in naši metalci granat budno pazijo> kljub strašni vročini, da ne izgube nobene prilike za obstreljevanje Angležev, ki se neprevidno premikajo po odprtem prostoru. Marsikdo izmed njih je končal svoje življenje pod južnim soncem, ki se toliko razlikuje od tople
vlage angleških otokov. Neka izvidnica je prodrla predaleč naprej Naši grenadirji so jo obkolili in se je po kratkem boju morala vdati. To so pravi Angleži z britanskega otoka, po večini mladi, toda silno otopeli in izčrpani. Nekateri izmed njih so prvič na fronti.
Pozno popoldne postaja osobito živahno. Brez prestanka se bliskajo ustja topov v ozadju na mirnem morju. Granata za granato pada na polje okoli nas, lomi oljke, drobi skale ter povzroča ploho kamenja in prahu. Med hribi odmeva grom strelov ostro in sovražno. Angleški bombniki se pojavljajo v jatah nad nami in spuščajo svoj smrtni »blagoslov«, nakar brzo odletavajo. Italijanski in nemški lovci neutrud-no križarijo v višini, da se kakor orli vržejo na svoj plen. Koliko sovTažnih letal je bilo se-streljenih ta dan skalnem obrežju pred našimi očmi! Najprej smo videli, da so padli trije v eni minuti, zapuščajoč za seboj ognjeni pramen, ki se je končal v črnem stebru dima. Dvema možema posadke se je vendar v zadnjem hipu posrečilo seskočiti s padali.
V tru.šču bitke začenjajo goreti seči in oljke. V trenutku se požar razširi in naglo je treba izpremeniti postojanke pod ognjem granat. Premakniti jih je treba na drugo stran ceste. Prehod se posreči z veliko naglico in z malo izgubami. Italijanski delavski oddelki skušajo z lopatami in ravnicami ukrotiti požar. Angleži so se zmotili v svojih računih. Oči-vidno so hoteli prodreti naprej, skriti v dimu gorečih oljk. toda naši grenadirji so jih opazili in jih sprejeli s silovito ploho krogel, da so jih prisilili k naglemu umiku.
Kakor plamen rdeče zahaja sonce v morje. Ognjeni jeziki in švigajoče iskre se dvigajo iz gorečih oljčnih gajev. Rumenordeči bliski, izhajajoč iz vojnih ladij, se vidijo na daleč. Hitro padajo sence in naglo prinaša noč nekoliko osvežujočega hlada, ne pa pokoja italijanskim in nemškim bojevnikom, ki tu na jugovzhodu Sicilije branijo evropsko celino.
Demografsko gibanje
Rim, 20. jul. s. Redni dodatek k uradnemu listu št. 16. z dne 21. julijem 1943/XXI. bo vseboval naslednje podatke o demografskem gibanju v Kraljevini. V juniju je bilo 19.149 porok, živorojenih 67.161, umrlih 45.254. V juniju 1943/XXI je bil presežek nad umrlimi 21.907. Presežek priseljencev nad izseljenci je znašal 1509. Dne 30. junija 1943 je bilo na metropolitanskem ozemlju, izvzemši nova ozemlja, ki so bila priključena Kraljevini v sedanji vojni, 45,809 tisoč prebivalcev.
Inserirajte v »Jutru«.9
ospodarstva
Maksimalne cene
za marmelado
Visoki kormisariat za Ljubljansko pokrajino je na podlagi prošnje tvrdk »Vitamin« »Potnik in drug« in >Mal na«, vsi v Ljubljani, od 25. VI. 1943-XXI za odobritev zvišanja že odobrene cene za marmelado zaradi višje cene sladkorja, odobril po ugotovitvi, da je zaprosilo utemeljeno, naslednje najvišje prodajne cene za marmelado:
1.)	V prodaji na debelo, za marmelado L vrste v posodah po 5 kg 1410 lir za 100 kg franko skladišče brez mestne trošar ne.
2.)	V prodaji na drobno 17.10 lire za kg franko prodajalna, vključno vse jaivne dajatve.
Cene se morajo v smislu odredb čl. 4. naredbe od 9. V. 1941-XIX objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. I. 1942-XX št. 8, SI. list št. 8-42.
Velik napredek v proizvodnji umetnih lepil
V zadnjih letih je bil na področju proizvodnje lepil iz sintetičnih smol dosežen ogromen napredek, ki sc ne kaže toliko v uspelem nadomeščanju naravnih lepil, temveč še bolj v novi tehniki predelovanja surovin na najrazličnejših področjih. Za Širšo javnost bo morda ta napredek najbolj viden v novem načinu vezave knjig, o čemer smo pred meseci obširneje poročali. Nemški podjetnik Lumbeck iz Bochuma je na podlagi izkušenj pri lepljenju usnja s sintetičnimi lepili uvedel nov način vezave knjig, ki se docela razlikuje od splošno uporabljenega načina. Lepilo, ki se pri tem uporablja, je termoplastično, kar pomeni, da dobi svoje značilne lastnosti šele potem, ko se za kratek čas ogreje na 100 odno3no 120 stopinj Celzija. Lepilo se takoj posuši in strdi, vendar ostane izredno elastično. Pri novem načinu vezave odpade vsaka uporaba sukanca ali žice. Robovi pol od-nosno listov se na hrbtu prevlečejo z lepilom, preko katerega se položi kakor doslej trak iz redke tkanine, ki se zlika z vročim likalnikom in že so listi trdno, toda elastično povezani.
Nova sintetična lepila, izdelana iz raznih vrst umetne smole, so omogočila znaten tehnični napredek tudi na drugih področjih.
V	Nemčiji so se v zadnjih letih naglo razvila industrijska podjetja, ki izdelujejo iz žaganja s pomočjo umetnih smol lesene plošče, ki so izredno trpežne in imajo pred ploščami iz naravnega lesa številne prednosti. Predvsem imajo v vseh smereh enako trdnost, se ne krivijo in se mnogo bolje obdelujejo. Nadalje izdelujejo iz lepenke in umetne smole razne posode za tekočine, ki so prav trpežne in za tekočine nepropustne. V rastočem obsegu se uporabljajo nova sintetična lepila v čevljarski industriji, to pa predvsem zaradi tega, ker se ta lepila v vodi prav nič ne omehčajo. Največ pa se sintetična lepila uporabljajo v oboroževalni industriji, predvsem v tvornicah letal, kjer so nova lepila tudi najprej preizkusili in so kmalu spoznali, da imajo velike tehnične prednosti. Ravno v tehniki gradnje letal se postavljajo velike zahteve glede kakovosti lepil. Naravna lepila, ki so se prej uporabljala, se danes ne morejo meriti z novimi sintetičnimi lepili, posebno glede odpornosti in vzdržljvosti. Nova lepila so omogočila tudi velik napredek pri izdelovanju umetnega usnja za podplate, ki se izdeluje iz najrazličnejših surovin, vedno pa z uporabo sintetičnih lepil.
Najbolj znano sintetično lepilo, ki se je izkazalo že v dolgoletni praksi, je tako zvano kauritovo lepilo, ki se izdeluje iz se-čevine in formaldehida, številna lepila so izdelana na osnovi fenola, pretežni del najnovejših lepil pa je izdelan iz umetnih smol, odnosno iz polimerizacijskih umetnih mas. Med temi je v prvi vrsti omeniti oka-nol, ki se uporablja v čevljarski industriji za lepljenje usnja. Na sintetični osnovi 30 bila izdelana tudi nova prvovrstna lepila za električne izolirne trakove, za obliže, za muholovce itd.
Tehnični napredek na področju izdelovanja umetnih lepil še nikakor ni zaključen.
V	zadnjem času so bila izdelana razna n>-va lepila iz umetnega gumija, tako zvane »bune«. Za mnoge svrhe se izvrstno uporabljajo tudi razna lepila iz celuloze. Nar-daljnji napredek pa je pričakovati zlasti pri izdelovanju umetnih lepil iz polimerizacijskih umetnih mas, ki omogočajo izdelovanje lepil z najrazličnejšimi lastnostmi za razne tehnične potrebe.
Kakšne velike bodočnosti se odpirajo tehniki z novimi umetnimi lepili, so v Zedinjenih državah spoznali šele v zadnjem ča-. su, ko so se pričeli živo zanimati za to novo področje tehnike in skušajo sedaj naglo nadomestiti ono, kar so zamudili. Prej so se v Zedinjenih državah zanašali na obilne rezerve naravnih surovin, zlasti kosti za izdelovanje kleja, ki jih imajo vedno dovolj na razpolago velike ameriške klavnice.
Z naravnimi lepili danes ni več mogoče ustreči vsem kakovostnim zahtevam, ki jih stavlja moderna tehnika. Zato si skušajo sedaj Američani v naglici pridobiti izkušnje tudi v izdelovanju umetnih lepil, o katerih so bili prvotno mnenja, da so le izhod za silo, ki ga iščejo v Evropi. Res se je tehnika izdelovanja umetnih lepil razvila deloma tudi pod vtisom pomanjkanja naravnih surovin, toda ni prvič, da se je kmalu umetni proizvod izkazal kot mnogo boljši od naravnega. Ne smemo pa pozabiti, da je napredek v znatni meri pospešila oboroževalna industrija, ki je potrebovala lepila, ki so boljša od naravnih.
Gospodarske vesti
— Statistika Zavoda ta socialno zavarovanje. Zavod aa socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je objavil podatke o gibanju članstva v mesecu juniju. V tem mesecu je skupno število zavarovancev pri zavodu samem kaikor tudi pri bolniški blagajni TBPD in bolniški blagajni »Merkurja« naraslo za 413 na 27.733, medtem ko je lani v istem mesecu nazadovalo za 540. V primeri z lanskim junijem je letošnje število zavarovancev le še za 320 manjše. Odstotek bolnikov se je v primeri z majem letošnjega leta zmanjšal od 2.68 na 2.50% in je bil tudi za 0.46% manjel nego v lanskem juniju. Povprečna dnevna zavarovana mezda se je v primeri s prej-
šnjim mesecem povečala od 24.70 na 25.16 Mire in je bita, za 1.43 lire večja kakor lani. Pri zavarovancih zavoda, samega je T^m-^a.ia povprečna dnevna zavarovsma mezda 23.37 lire, pri zavarovancih bolniške blagajne TBDP pa 33.83 lire. Skupni dnevni zavarovani zaslužek se je povečal od 674.860 lir v maju na 697.700 lir v juniju in je bil pri tem za 31.900 lir večji kakor lani v juniju. Povečanje zaposlitve v primeri z lanskim junijem je zabeleženo predvsem v gradbeni stroki, v gozno-žagarski idnustriji, pri prometnih podjetjih, v občinskih obratih, v grafični stroki, v kemični industriji, in v Lnlustriji papirja, nekoliko manjša pa je bila zaposlitev v industriji gradbenega materiala, v oblačilni industriji, v industriji za predelovanje lesa, v gostinski stroki in pri denarnih zavodih. Tudi zaposlitev hišne služinčadi se je nekoliko zmanjšala.
= Štetje živine in perutnine v Italiji. Kakor smo že napovedali, je bil 20. t. m. v vsej Italiji izvršen popis živine, pri katerem je bila prvikrat popisana tudii perutnina. Doslej v Italiji ni bilo uradne statistike o številčnem stanju perutnine, sedaj pa je taka statistika potrebna, predvsem zaradi tegak da se bolje organizira oddaja jajc. Glede na popis perutnine objavlja »Giornale d' Italia Agricolo« nekaj podatkov o stanju perutninarstva v Italiji. Po cenitvi, ki jo objavlja ta list, mora biti v Italiji okrog 58.4 milijona glav perutnine. Ta številka se precej točno ujema z prejšnjimi uradnimi cenitvami. Največ perutnine gojijo v Lombardiji, Venetiji in Emiliji, kjer pridelujejo tudi največ koruze, ki se uporablja tudi za krmljenje perutnine. V Južni Italiji perutninarstvo ni tako razvito in bodo merodajni činitelji na podlagi novih statističnih podatkov izdali potrebne ukrepe za pospeševanje perutninarstva na. tem področju.
= Nazadovanje bombažnih kultur v Zedinjenh državah. Pred sedanjo vojno so imeli v Zedinjenih državah vsako leto skrbi, kako bodo vnovčili velik pridelek bombaža, zlasti pa, kako bodo potrošili odnosno spravili v denar 'znatne stare rezerve. V teku vojne se je potrošnja bombaža precej dvignila, s čimer je bila odstranjena skrb za vnovčenje starih rezerv, pojavila pa se je nova skrb, kako zopet dvigniti proizvodnjo, ki so jo prej vrsto let omejevali. Deset let so bili v veljavi predpisi o omejitvi proizvodnje in prodaje bombaža. Čeprav v zadnjih letih niso izdajali ukrepov za omejitev proizvodnje, je vendar površina bombažnih kultur stalno nazadovala. Te dni so bili po desetletni veljavi docela ukinjeni predpisi o omejitvi proizvodnje in prodaje bombaža. Po najnovejši cenitvi z dne 1. julija
Taborišča In kolonije GILL-a
V	prvem taborišču za voditelje v Tivoliju se razvija delo Po smernicah Zveznega poveljnišlva.
V	celoti so začele delovati tudi dnevne kolonije v Šiški, na Rakovniku in v Kolinam ovem gradu.
Tako taborišče, kakor kolonije, često nadzorujejo funkrijonarji zveznega povelj ništva, ki povsod ugotavljajo popolno uspevanje in red._
Narodno tabsrišče za kadete
V	narodno taborišče za kadete je odšlo nekaj vodij eskader avangvardistov iz Ljubljane. Obiskovali bodo predpisan tečaj za pridobitev višjega črna.
Razstava de 1 v ženskem
središšu za dsmaeinstva
V središču za domačinstva so priredili razstavo del, ki so jih naredile med 1e-tom XXI. članice GILL-a Razstavljeni so vzorci krojev konfekcije, perila in pletenin. Značilno sliko nudijo torbice, klobuki. pasovi in čevlji, narejeni v avtar-ktičnem smislu. Omeniti je treba tudi nekaj delov hišne oprave, kakor knjižnice, podstavki za vaze, jedilni pribori itd.
znaša letos površina bombažnih kultur v Zedinjenih državah le 22 milijonov akrov. t. j. za 5.6 °/o manj kakor v lanskem letu. in za 24 "/» manj kakoT v povprečju desetletnega razdobja ] 932—1941, ko je znašala spričo omejitev površna pombažnih kultur 29 milijonov akrov. Zedinjene države imajo sicer še 10.9 milijona bal starega bombaža, toda tu gre le za blago starih letnikov in kvalitetno slabše blago, tako da občutijo Zedinjene države že sedaj v kvalitetno boljšem blagu pomanjkanje bombaža.
— Trgovina Argentine z evropskimi nevtralnimi državami.- Po vstopu Zedinjenih držav v vojno se je oskrba južnoameriških držav z industrijskimi izdelki iz Zedinjenih držav znatno poslabšala. Zato skušajo južnoameriške države uvoziti potrebne izdelke iz drugih držav. V tem pogledu je značilno, da se je navzlic prometnim oviram argentinska zunanja trgovina z evropskimi državami znatno povečala. Tako se je argentinski uvoz iz švedske dvignil v lanskem letu od 20 na 97 milijonov pezov, pri istočasnem povečanju ar. gentirskega izvoza v švedsko od 15 na 78 milijonov pezov. Argentinski uvoz iz Švice se je dvignil od 24 na 34 milijonov pezov, pri povečanju argentinskega izvoza od 18 na 42 milijonov. Končno se je argentinski uvoz iz Španije dvignil od 7 na 16 milijonov pezov.
V	zbirki »DOBRA KNJIGA« je pravkar izšel roman »VZHOD IN ZAPAD«. Tudi našemu občinstvu že znana pisateljica Pearl S. Buck riše v njem na primeru mlade Kitajke borbo dveh svetov v sodobni Kitajski.
Sredi avgusta bo izšlo delo slavnega zdravnika Paula de Kruifa, ki pripoveduje v knjigi »BORCI PROTI SMRTI« življensko usodo nekaterih mojstrov medicinske vede.
V	septembru bo sledil roman »POKOJNI MATIJA PASCAL«, ki ga je napisal Luigi Pirandello, svetovno znani italijanski dramatik in pisatelj.
Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša:
a)	za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, 10.— lir, za broširano in 20.— lir za vezano knjigo;
b)	za ostale naročnike 11.— lir za broširano in 22.— lir za vezano knjigo. Naročnike sprejema v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni, v
Novem mestu podružnica »Jutra«, od drugod pa naj se naročniki javijo po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Ljubljana, Puccinijeva 5.
Razdeljevanje racionframh živil v avgustu
Prehranjevalni zavod Visokega komisa-rijata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Za nakup racioniranih in kontingentira-nih živil v mesecu avgustu 1943-XXI veljajo v Ljubljanski pokrajini sledeča navodila:
A. MESTO LJUBLJANA
Na odrezke živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, se lahko nabavi:
1.	Navadna živilska nakaznica (rdečkaste barve):
na dan: 150 g kruha ali 124 g krušne moke ali 225 g koruzne moke;
na mesec: 2000 g živil za juho (1200 g riža in 800 g testenin). 500 g sladkorja, 200 g masla, 2 del olja (potrošniki, ki so klali prašiče, dobe samo 1 del), 500 g soli, 200 g fižola na odrezek »701«, 100 g paradižnikove mezge na odrezek »702«, 100 g pralnega mila;
na teden: (vsako soboto): meso, v količini, ki bo določena proti odvzemu odrez-kov »709«, »710«, »711« in >712«.
2.	Dodatna živilska nakaznica SDI (za ročne delavce):
na dan: 100 g kruha ali 82.6 g krušne moke ali 150 g koruzne moke.
3.	Dodatna živilska nakaznica SDI + II (za težke delavce):
na dan: 200 g kruha ali 165.3 g krušne moke ali 300 g koruzne moke;
na mesec: 600 g živil za juho (400 g riža in 200 g testenin).
4.	Dodatna živilska nakaznica SDI + II + m (za najtežje delavce):
na dan; 300 g kruha ali 248 g krušne moke ali 450 g koruzne moke;
na mesec: 600 g živil za juho (400 g riža in 200 g testenin).
5.	Dodatna živilska nakaznica GMa (za otroke do 3 let):
na mesec: 1000 g živil za juho (700 g riža in 300 g testenin), 500 g sladkorja, 750 g marmelade (in sicer 500 g na že določeni odrezek in 250 g na odrezek »2«).
6.	Dodatna živilska nakaznica GMb (za otroke od 3 do 9 let):
na mesec: 500 g marmelade.
7.	Dodatna Živilska nakaznica GMc (za mladino od 9. do 18 leta):
na mesec; 500 g marmelade.
8.	Nakazilo za nabavo marmelade (za
osebe stare nad 65 let): na mesec: 500 g marmelade .
9.	Dodatna živilska nakaznica za kruh za bolnike:
na dan: 100 g kruha ali 82.6 g krušne moke ali 150 s koruzne moke.
10.	Dodatna živilska nakaznica za meso za b«lnike:
na dan: 180 g mesa.
B. OBČINE V POKRAJINI
Na odrezke živilskih nakaznic, izdanih od ostalih občinskih preskrbovalnih uradov:
1.	Navadna živilska nakaznica (zelenkaste barve):
na dan: 150 g kruha ali 124 g krušne
moke ali 225 g koruzne moke;
na mesec: 2000 g živil za juho (1200 g riža in 300 g testenin). 500 g sladkorja, 200 g trdih maščob, 2 del olja (potrošniki, ki so klali prašiče, dobe samo 1 del), 500 g soli. 100 g pralnega mila.
2.	Dodatne živilske nakaznice SDI, SDI + II in SDI + II + III — pripadajo isti obroki kakor v mestu Ljubljani.
3.	Dodatna živilska nakaznica GMa (za
otroke do 3 let):
na mesec: 1000 g živil za juho (700 g riža in 300 g testenin), 500 g sladkorja, 500 gramov marmelade.
4.	Nakazilo za nabavo marmelade (za
otroke od 3 do 9 let):
na mesec; 350 g marmelade.
ri:iirji:3njjiiri:jmnrnm)ii:n::imtm:KHtmi»mmTmnmmnHiii?imiHiimiiiHirrTTiirii"i
Kupujte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih !
-V--* s •-*


Int. Franci Urbas:
Naša rodbinska in hišna imena
Dandanašnji svet si ničesar tolikanj ne želi kakor priti med kakršne koli zvezdnike. Mlade in kuštrave glavice dnevno ponavljajo divna imena takšnih odličnih zvezd in zvezdnikov; pa si na tihem pri sebi izm šljajo, katero blago doneče in eksotično ime bi dali sanrm sebi. če bi.. . Povem vam takšno eksotično ime. zvezdniško ime zvezde, blesteče zvezde ;n zvezdnika, našega človeka. Lepe in dovolj eksotično je in se zove: Alfa Lvrse
Hm, ne boš kaše pihal! Še na nobenem sporedu v kinu ni bilo tega imena, pa tudi nikjer še ni tekmoval! Saj poznam vse bele in črne šamp:jone, pa naj plavajo, drsajo, skačejo, plešejo. brcajo, tekajo, vekajo, se tolčejo, bijejo — nak, ne boš kaše p hal: takšne zvezde ni ne med športniki ne med igralci in ne drugod, mi ugovarjate.
In vendar je to prava, resnična, zelo blesteča zvezda na našem nebu: zvezda »"-« (alfa) v ozvezdju Lire, ki so jo krstili v spomin na našega velikega matematika Vego. katero ime pomeni našo lično, majceno zeleno drevesno žabico. Imajo jo nekod v steklenih pc-scdah da jim služi za vremenskega prereka Tudi je ta nežna živalca menda najbolj živo barven primer za mimikrijo pn nas živečih živali.
Pa trdijo, da se je Vega prvotno pisal Veha kar pomeni vrhnjo luknjo pri sodu kakor tudi leseni ali plutovinasti zamašek, s katerim io začepimo. Če vzidajo zidarji v z:d leseno kla-dico, pravijo tem vložku veha. Vsako električno stikalo na stenah naših sob je pritrjeno na taki leseni vehi v zidu. Manjšim vodnim za-tvornicam Dravijo nekod tudi veha, kar smiselno povsem ustreza ker mašijo in začepljajo vodo in njen dotok. Veho včasih nosimo na glavi, kadar je naš klobuk že bolj podoben kakšni klafernici ali pa je nenavadno ogromen. Najbolj spoštovana in cenjena pa je prijazna veha (Wirtshauszeichen) na hišnem vogalu vesele krčme, ki vljudno vabi na prijeten oddu-šek. Veh imamo vse polno v rastlinstvu, zlasti mehki šavnati zeljnati glavi pravimo veha. Tudi v živalstvu je znan ta izraz. Nazadnje pa pravimo, da je prava veha tisti, ki je danes to in jutri drugo, velik omahljivec.
Naš veliki matematik Vega ima tedaj v vsakem primeru lepo in pristno slovensko ime. To naše ime bo zapisano na nebu, ko ne bo več že nobenega slovensko govorečega človeka in bo preživelo sam narod, iz katerega je izšel mož. čigar ime je tako ovekovečeno.
Imamo še Vehcvce, Vehovarje, Veharje. same imenske sorodnike Vehe.
V vseh jezikih najbolj razširjeno in pri vseh narodih in rodovih najbolj pogosto osebno, rodbinsko in tudi krstno ime je Volk. Nedvomno je tudi v vseh jezikih eno izmed najstarejših imen. Po živali volku so poimenovali človeka.
Vendar pa imamo drugačnih volkov pri nas in drugod vse polno. Povedali smo že, da pravijo vrtavki. brenčeku ali brčku tudi volk. Izredno veliki hrastovi šiški ali pa zrasleku dveh ali več šišk skupaj pravijo volk. Takšen zras^ lek, ki je navadno zelo velik in težji rabijo podeželski otročaji pri neki otroški igri s ši-škami. S takim volkom izbijajo iz plitve jami ce šiške. Čim večji in težji je vcik, tem več šišk bo verjetno iztolkel iz jamice.
Lovci poznajo past za vidre, ki ji pravijo volk. Tkalci pravijo tako kolesu na statvah, ki suče vratilo = navlak na katero nasuka-vajo in namotavajo že natkano platno. Če se ne motim, imenujejo vrvarjj volk oni klinasti leseni stožec, ob katerem drče posamezni stremeni. kadar vrvar spleta debelejšo vrv iz več posameznih sestavnih pramenov na svojem vr-varskem vitlu. Kamenarji in kamnolomci pravijo nekod volk železnemu ali jeklenemu kli-du. zagvozdi, s katero lomijo kamen. Zelene ga volka na bakrenih posodah poznamo kot nevaren strup, pa morski volk ni nič manj nevaren in požrešen ropar v morju kakor volk na suhem.
Ker smo že pri nevarnih in škodljivih volkov h, naj omenim, da vedo naši čebelarji kar za dva nova takšna škodljivca in tudi za ne varno zver za pridne nabiTalke sladkpga medu Čebele napada, jih lovi in pokončuje ter dela čebelarjem veliko škodo neka zvrst ce, ki jo imenujejo čebelni volk. Poleg odraslih je menda posebno otročad velik volk na med. nič manjši požeruh pa ni medni volk (Achercntia atrapos), ki je pri nas bolj znan pod 'menom sJPtoglavec — kar pa je le slovenski prevod za nemško ime tega metulja Vsako leto sem katerega zalotil, včasih še več, v mojih panjih ko sem še čebelarl Čudil sem se kako je zašel ta velikanski in značilno pisani metulj v panj pri nizki odprtini izletalnice. Na hrbtu med krili ima značilne lise v podobi mrtvaške glave. V panju povzroča nemir in razburjenje med čebelami in požre nenavadno veliko medu, kar doženeš, če ga živega zalotiš in stisneš. Menda ne bo odveč, če opozorim pri tem mednem volku še na neko njegovo značilno zani-
mivost, ki sem jo sam večkrat opaztL pa jo
potrjuje tudi Brchm. Medni volk ali smrto-glavec se oglaša z nenavadno močnim, nekako civkajočim glasom. Bil sem mnenja, ko sem ga držal ujetega v rokah, da morda škr-geče tako kakor kobilice. Toda Brehm trdi, da ima medni volk v glavi posebno zračno cevko — nekakšno piščal, ki daje takšne cvi-čajoče glasove. Še tretjega volka imamo med našimi žužki, to je znani volkec (Mvrmeleon formicarius) volk lovec mravelj.
In tudi med rastlinstvom imamo volkove Lesni volk (Merulius lacrimans) ali iz nem-ščine prevedenim imenom hišna goba ie znana škodljiva gljiva lesojedka. ki dela hišarjem toliko škode, stavbenikom pa velike preglavice preden jo zatrejo. kjer sc je enkrat vgnezdila Naš narod je šel v poimenovanju dosledno svojo pot in je nekod imenoval predenico. zlasti deteljno (lusenta trifolii). z deteljnim volkom, pač ker požre in un či kar cele plahte detelje kakor požrešen volk poda vi celo stajo ovac. Naši sadjarji in vrtnarji so nekdaj imenovali nekod zelo lepo in pravilno vodeničaste poganjke ali vodenice na sadnem drevju z imenom volk. ker zajedajo in slabe takšni volki — vodeniča&ti, gosti vejnati poganjki drevo.
Naših kolesarjev in jezdecev nikar ne vprašujte. kakšen je volk, ker se sami še preveč radi pritožujejo zaradi volka kadar ga dobe: to je obdrgnjena koža v medstegn'h.
Dobro<voljn< patei Valentin si je pač ogie dal volka = peč 113 volka za topljenje železa, pa razžarjeno koto v takšni plavžarski peč' ki je dajala volka = železno ali jekiencplo ščato kepo' = pridelek in izdelek v takšni nekdanji plavžarski peči na volka, ter nam je zapel veselo in korajžno svoje značilne »Jckle-
niče*. Kako vse drugače se je oddo&fl trroJL
dobi Oton Zupančič, ko opeva žebljarje
Čevljarji so nekdaj čevlje samo šivali, pa so vedno morali svedričiti in smoliti svojo dreto, katero so vlekli in potegovali skozi posebno zasmoleno zaplato, s smolo namazano cunjo, ki so jo imenovali volka. Pa imamo od tod še zdaj rečen;co: volka prati = prati tisto zasmoleno krpo. kar pomen i opravljati nekaj nemogočega; pa se sklada ta rečenica tudi k volku, za katerega ni izgovora niti oprostila.
Volka ni menda svoje čase srečal vsak rad. Takšno srečanje z njim ni bilo kar nič prijetno in razveseljivo, saj še dandanes pravijo tistemu ki je zahripcl = postal hripav, da je volka srečal, volka videl. Vsi so jo ucedili, kolikor so noge dale in nesle, če so nepripravljeni naleteli na volka in marsikdo je kar zahripcl od prehudega teka in bežanja.
Volka so nekdaj poznale naše terice. ki 90 tako rekale pokvarjenemu ali včasih nedotre-nemu l^nu. Na gorečih svečah se je delal volk. neijub ogorek.
Ne mislite, da je dobil prednik naših Volkov svoje ime morda zaradi požrešnosti ali škodljivosti, ampak se mi zdi. da rajši zaradi svoje drznosti, bojevitosti in neizprosne na Dadalnosti.
Volkuna (Valjhuna) nam je ovekoveči! Pre-;eren v svojem Krstu pri Savici kot neizpros-j :icga borca za novo vero in pcbijalca lastnega i r« du; pa imamo naše Vončine (Volčina), ka-••"ro ime je izpričano že v letu 850. kot ime slovenskega kneza v okolici Blatograda. Nič ':anj staro ime ni Velkonja in Volkota. pa mamo sedaj naše Volke, Vovke. Volčiče, Volčc. Volkomere = Volkomire. Volkarje, ! Volkcviče itd.
Svojevrsten rekord v nizu pobegov iz sovražnega ujetništva predstavlja pobeg nekega italijanskega letalskega stotnika, ki je prišel v Adis Abcbi v angleško vojno ujetništvo. Že nekaj dni potem, ko so ga Angleži zajeli, se je letalskemu oficirju posrečilo, da je z nekaterimi drugimi tovariši piloti kljub temu, da je bil močno zastražen, izginil iz ujetniškcga taborišča. Celih 13 mesecev se je nato skrival v mestu ter menjaval vsako noč svoje prenočišče. Tako se je izognil angleški policiji.
Letalec je kmalu izvohal, da bi se utegnil rešiti s poštnim letalom, ki vozi na progi Adis Abeba— Asmara—Adcn. Toda ko je hotel sesti v to letalo, ga je pograbila angleška policija. Imel je še srečo, da so ga zasačili v civilni obleki. Ker je previdno molčal o svojem vojaškem činu in poklicu, so ga Angleži vtaknili v taborišče za civilne internirance in v tem taborišču se jc začela nova doba njegovega pustolovskega življenja. Priskrbel si <e najprej obleko ženske, nato duhovniški ornat
I in slednjič men sko kuto. Z vsemi temi oblekami pa je imel smolo. Kajti Angleži so ga vsako pot, ko se mu je pobeg že na po' posrečil, prijeli in privedli nazaj v taborišče. Nato se je častnik zatekel k drugim sredstvom. Začel se je postiti, potem je užival velike doze zdravil in slednjič je simuliral koze — vse to v dobri veri, da ga bo to ali ono izrezalo ter mu pomagalo v svobodo. Tudi ti napori so bili zaman. Angleži so njegove nakane spregledali ter pazili nanj strože kakor na druge
Kmalu nato se je interniranemu oficirju posrečilo iztakniti avtomobil. Z njim se odpeljal v gozd. Toda tudi ta poizkus je izp<xiletel. Šele po 25 mesecih angleškega ujetništva se je večkratnemu ubežniku slednjič nasmehnila sreča. Našel je pot iz Afrike v domovino, kamor je dospel prod nekaj dnevi Listi pripominjajo k temu dogodku, da so podrobnosti stotnikovega pobega zaenkrat še tajne, ki jih za sedaj ne smejo izdati javnosti.
Mariborski dnevnik prikazuje naslednje sličice iz zasedenega Pariza:
Parižani pravijo, da letos ni nobenega pravega poletja. Baje je premalo sonca. Tudi v Parizu je letos poletje, kak~r skoraj povsod, precej hladno. Po nekaterih vročih dnevih je vreme zahladilo in ta hlad traja celo po več dni zaporedoma.
Parižan ni tako navezan na vreme, da bi se dal od njega vplivati kakor na primer Anglež. Na Angleškem je pomenek o vremenu v vsakdanji navadi, na Francoske mje to drugače. Francoze tarejo pač drugačne skrbi. Vreme prepuščajo rajši ženskam, ki se ga rešijo na ta način, da obesijo v primeru potrebe dežnik na roko in se podajo z njim na izprehod.
V ostalem naletiš v današnjem Parizu jedva še na ostanke avtomobilskega prometa. Vse se vozi s podzemsko železnico, ki je edino prevozno sredstvo, katerega Lahko uporabljajo ljudje brez omej tve. Metro, kakor to železnico imenujejo Francozi, je stalno prenapolnjena. Postajališča so nabita s čakajočim občinstvom, ki stoji v čakalnicah tako stisnjeno, da ni skoraj za šivanko vmesnega prostega prostora. Komur se ne ljubi tiščati v to gnečo, se lahko zateče k velotaksiju. Toda to prometno sredstvo si lahko privoščijo samo imoviti ljudje. Vožnja z velotaksijem je namreč draga. Pot od Plače Etoile do Louvrea, ki meri v razdalji približno dva in pol kilometra, velja v nemškem denarju 20 do 25 mark. Velotaksi je še dovolj udobno vozilo. Poganjata ga po navadi dva kolesarja, ki sta na oko podobna ku-lijem, potiskaječim vozilo pred sabo. Velo-taksiji so opremljeni z bolj ali manj udobnimi potniškim; kabinami. V lepem vremenu jie kabina odprta, ponoči in v dežju pa zaprta. V takšni kabini je navadno prostora za eno, dve, največ tri osebe. Treba je priznati, da so ta vozila opremljena z
mehkimi sedeži in naslanjači. Razpolaga. jo celo z notranjo razsvetljavo. Ponoči čakajo velotaksiji razpostavljeni pred kabareti in zabavišči, kjer vstopajo gostje Cenejše cd velotaksijev so kočije. Vojna je zopet spravila na dan stare lakaste cilindre in prav takšne koleslje. Vendar se imoviti Francozi ne poslužujejo ne velo-taksijev, ne javnih kočijažev. Tisti, ki so preje razpolagali z enim ali več avtomobili, vzdržujejo zdaj lastnega konja aii par konj, namesto v kočijah pa se vozijo v elegantnih landauerjih. V Parizu učinkujejo ti prometni pojavi kot nekaj posebnega. Svoj čas so bili moderni v Londonu, elanes jih lahko vidiš tam samo na starih fotografijah, ki prikazujejo Piccadilly Cir-cus.	'
Ob nedeljah in praznikih je staro pariško mesto mrtvo, kakor izumrlo. Na starih ulicah se sončijo mačke, po trgih se pode otroci in vse to se zeli kakor izrez iz umetnega življenja. Hiše se zde kakor trudne od starosti. Takšni prizori učinicu-jejo na gledalca odbijajoče. Nekje v tem Babilonu iztakne človek naposled la hiši spominsko ploščo, ki pravi, da je tukaj nekoč stanoval skladatelj Franc Liszt. Ta plošča je vgrajena v hišo izdelovalca kla. virjev Erarda, ki je nekoč slovel kot strokovnjak za izdelovanje najboljših klavirjev v Evropi.
FIlm o riževi žetvi
Iz Modene poročajo, da so letošnjo riževo žetev v endotnem okolišu posneli s filmsko kamero in zda-j se že izde'uje film, ki bo prikazoval delo na riževih poljih. Sredstva za izdelavo filma je dalo na razpolago deloma ministrstvo za kor-poracije. V kratkem bodo novi film predvajali pri kinemtografskih predst:vah sirom Italije.
Tiri di artiglierie costiere in una isola mediterranea — Obalni topovi nekega
sredozemskega otoka streljajo
Odhod generala Mami - Rlcclja
N o v o m e s t o . 20. julija. | Te dni odhaia na svoje novo službeno mesto i novomeški okrajni civilni komisar general Giu-sepe Manu-Ricci. Odhajajoči general si je za j časa svojega bivanja v naš h krajih, in prav posebno med Dolenjci pridobil velike simpatije prebivalstva Že leta 1941 je prišel iz Ljublja- j ne. kjer mu je bila poverjena težavna in od- j govorna naloga, da orgaazira urad za nadzor- j Sivo cen pri Visokem komisarijatu, kateremu ■ je nato tudi predsedoval do 1. aprila 1942. S ; tem dnem je nastopil mesto okrajnega civil- I nega komisarja v Novem mestu. Na tem poler žaju je lahke uveljavil in pokazal svoje odlične sposobnosti in prav posebno svojo izredno srčno dobroto. Največjo pozornost in skrb je posvetil zlasti pravični ureditvi prehrane vsega
okraja, tako da so vsi kraji redno prejemali vse življenjske potrebščine. Njegove srčne do-brotljivcsti je bilo deležnih nešteto ljudi, ki so prišli v stisko in katerim je ves čas svojega bivanja naklanjal stalne podpore v denarju in živilih tef jih tako rc>eva! največje bede.
Po napadu Anglosasov na Sicilijo je general Manu-Ricci, ki sc ie v zadnjih 30 letih udeležil vseh vojn, naprosil Duceja za čast. da kot rojen Sardinec brani svojo rodno grudo s puško v roki pred morebitnim napadom. Njegovi žer lji jc bilo ustreženo in poverjena mu je bila važna in odgovorna naloga na Sardiniji.
Ob odhodu g. generala se prebivalstvo novomeškega okraja s hvaležnostjo spominja njegovega vztrajnega in neumornega prizadevanja za dobrobit vsega okraja.
Jakob Zadravec 70 letnik
Med živečimi Slovenci ga menda ni moža, ki bi bil tako splošno znan. priljubljen in za vso javnost zaslužen, kakor je naš jubilant. Prihodnjo nedeljo bo obhajal svoj god. pred kratkim pa je dopolnil 70. leto svojega plodonosnega življenja.
nec pri svojem očetu. Leta 1897. se je osamosvojil kot pekovski mojster, štiri leta nato pa je prevzel tudi mlin po očetu. Kmalu je postal iniciator in pionir za slo; venske obrtniške organizacije. Hvaležni obrtniki so mu poverili najvišje časti.
Jakob Zadravec pa se je tudi marljivo udejstvoval s peresom. Napisal je za debele knjige strokovnih razprav v Domovini (celjski). Narodnem dnevniku, Obrtnem vestniku, Trgovskem listu. Jutru, Mariborskem Večerniku, Varaždinekih novostih in drugod. S ix»nosom in zadovoljstvom lahko zre na uspehe svojega neumornega in nesebičnega dela.
Vsestransko priljubljeni Jakob Zadravec je bil od rane nvadosti od'očen uo-moljub, napram vsakemu takten, vedno dostojanstven in ljubezn:v gentieman, zato povsod dobrodošel družabnik. Njegova gostoljubnost je slovela po vsej Sloveniji in deloma tudi po sosednji Hrvatski, na kar se radi spominjajo vsi njegovi nešteti prijatelji in znanci. Dika in ponos so mu bili vedno njegovi vinogradi (Kaj-žar in Kog). ki so se prištevali med naj-vzornejše ormoško-ljutomerske gorice.
Njegovi zvesti stari prijatelji želimo slavij en cu izpolnitev njegovih želja, da bi v sreči in zadovoljstvu preživljal med svojci ozarjen večer življenja.	B.
Kakor tisoče drugih rojakov, je tudi njega svetovni vihar odnesel iz rodnega trga Središča ob Dravi. Še sreča, da si je pravočasno ustanovil v sosednjem Varaž-dinu svoj domek. Sin edinec, Jurica, si s svojo rodbinico služi kruh nekje v Nemčiji.
Zadravčev rod je starega panonskega porekla. Vidno mesto v rednem trgu je zavzemal že slavljenčev oče Jurij, ki je bil po poklicu pek in mnogo let trški župan. Za svojo pekarno si je oče postavil v Rakitju blizu trga skromen mlin. ki ga je sin Jakob z veliko marljivostjo in spretnostjo širil in moderniziral od vodnega pogona na paro in končno na elektriko. da je bil najmodernejše mlinsko podjetje v naši domovini.
Naš jubilant se je šolal v nižji realki v Mariboru, potem pa je bil pekovski vaje-
ČETRTEK, 22. JULIJA 1043-XXI 7.30: Operetna glasba. 8.C0: Napoved časa; poročila v italijanščini. 1220: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra; vodi dirigent D. M. šijanec; lahka glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Orkester vodi dirigent Angelini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Simfonični koncert vodi dirigent Rito Selvaggi. V odmoru predavanje v slovenščini. 21.30: Pesmi za vse okuse; orkester »Armonia« vodi dirigent Seguri-ni; 22.10: Orkester vodi dirigent Gallino. 22.45: Poročila v italijanščini.
KU L TURNI PREGLED
Vaclav Skražny — sedemdesetletnik
Sedemdeset let življenja ni kar tako, če pa je to življenje poleg vsega še tako bogato, kot je mojstra Skružnega, je vredno, da ga osvetlimo in pokažemo, kajti iz takega življenja je mogoče posneti nauk: da je ljubezen do dela_ tisto gonilno pero. ki ohranja ljudi sveže in mlade.
Poglejmo jubilanta, sivolasega, a prožnega gospoda Vaclava. Nekje na Češkem se Je rodil I. 1873. leta in v Pragi je od-tolkel prve zalete v slikarstvu. Na umert-nostno-obrtni šoli ga kmalu pogruntajo in kot absolvent je takoj angažiran pri praškem Narodnem divadlu Štiri leta ostane tam. a mlada kri ne s trpi na enem mestu. Zene ga v svet! Njegova druga postaja je Dunaj, kjer se udejstvuje v svetovno znanem slikarskem podjetju Kautsky in Co., ki je tedaj zalagalo vse večje in manjše odre srednje Evrope z gledališkimi dekoracijami. Na Dunaju je mladi Skružny izpopolnil svoje znanje, in kot petindvajsetletni fant je bil pozvan za scenografa in slikarja v carsko opero v Tiflis. Tako se je preselil 1897. leta iz čeških planjav med kavkaške gore in ostane tam deset let. Koliko dela, koliko uspehov, a tudi, le pomislite, koliko hrepenenja po domovini!
In hrepenenje zmaga! Ko je bilo v Pragi dozidano novo gledališče na Vino-hradih, pozovejo svojega rojaka domov. Tu je bilo treba pošteno zagrabiti, kajti teater in tehnika njegova so bili tedaj na višku razvoia. Preko vse svetovne vojne snuje in dela v Pragi. Potem pride leto 1918. Znamenito ni bilo samo zanj,
temveč tudi za naše gledališče. — Izkušeni in spretni intendant Govekar je v tem letu pričel graditi novo slovensko gledališče. Iskal je dobrih sotrudnikov tudi v inozemstvu in tako je naletel na mojstra Skružnega in ga privedel v Ljubljano, kot šefa slikarne.
To dejstvo je izrednega pomena v zgodovini našega teatra, kajti mojster Skru-
žny je prvi. ki je pričel ustvarjati na našem odru sceno. Ustanovil je to novo panogo slikarske umetnosti, ki je pri nas dotlej nismo poznali. Njegovo prvo scensko delo v Ljubljani je bila »Prodana nevesta«, in to nam je v 25 letih nekajkrat obnovil. Obširne stolpce bi lahko napisal o njegovih dekorjih, omenim naj samo nekaj nepozabnih, kot so: Vihar, Rusal-ka, Othello. Cyrano ali Carmen in Šeherezada. — Petinpetdeset let gledališkega dela stoji za njim, od teh jih je petindvajset poklonil nam in našemu teatru
To še dolgo ni vse! Poleg ogromnega dela, ki mu ga je nalagalo gledališče, je utegnil biti mentor našim podeželnim ljubiteljem; sodeloval je z nasveti pri neštetih majhnih odrih. Najmanj 20 jih je opremil in uredil sam. Tako so nosili odri v Kranju, Škofji Loki. Stražišču, Višnji gori, Metliki. Črnomlju njegov pečat in so pomagali razvoju gledališke vzgoje. Stoj! Tudi to še ni vse! Kdo je pokrenil. da so pri nas spet zaživeli mali igralci, ki ne zahtevajo nobene plače? Kdo je oživil lutkarstvo? Skružny. Koliko lepih popol-dnevov je priredil naši mladini in koliko navdušenih lutkarjev je vzgojil! Po vsej pokrajini so raztreseni njegovi odrčki in njegove lutke...
Kot človek - umetnik je znal vcepiti v svojem najožjem krogu vsem ljubezen do gledališča in posebno do slikarstva. Vsa hiša Skružnih, slika. Starejši sin je že nekaj let šef opreme Nar. divadla v Brnu, mlajši se s pridom udejstvuje v naši slikami, dočim hčerka v Šent Vidu doka-
zuje, da je hčerka slikarja. Torej — pa še trdimo, da se lastnosti ne podedujejo iz roda v rod!
To je vse lepo! A zdaj ob tej priliki, ko je stopil Skružny preko sedemdesetega leta, povejmo, da ni gojil slikarstva samo v gledališke svrhe — ne, na tihem je slikal tudi zase. Zdaj ob svojem jubileju priredi svojo prvo razstavo — prvo in hkrati jubilejno! Tega ne more trditi vsak umetnik. —
V slikarski dvorani ateljeja Drž. gledališča (nahaja se nasproti Vladne palače na dvorišču) bo otvorjena v nedeljo 25. julija ob pol enajstih razstava njegovih slikarskih del. katerih je preko šestdeset. Vse te slike, večinoma olja. zgovorno pričajo o umetnikovem razgibanem življenju, pestrih pohodih in velikem razgledanem strokovnem znanju. Posetnik, pa naj bo lajik ali veščak. bo našel na razstavi obilo zanimivih motivov, ki vsi pričajo, da je iskal njih avtor vselej krasoto, pa naj bo to že pokrajina s planinami ali trg v Tiflisu. tihožitje ali Praga v snegu. Ljubljanski motivi se vrste za Dubrovnikom. Triglav Rakitovec. Bela peč se umikajo Krki. Kolpi, Metliki ... Vse pa je prepreženo s slikami cvetja ...
Gospod Skružny nam prikazuje ob svojem jubileju svojo bogato jesen, ko je njegovo žitno polje bogato obrodilo. Kot strastnemu in vnetemu delavcu, prijatelju gledališča pa mu želimo obilo uspeha Ime Skružny je trdno povezano z zgodovino slovenskega gledališča in predstavlja ustanovitelja naše scenografije. Moža Skružnega hočemo imeti v ateljeju, vedrega. čilega, polnega fantazije. Slikarja
Skružnega izročamo pa kot doslej neznano osebnost ljubljanski javnosti, ki dobi s tem priliko, da se oddolži umetniku...
Ost.
Da Cestem Uletispšegel
Letos poteka 75 let, kar je _ skromni, malo znani belgijski časnikar izdal epi-čno delo, ki je vzbudilo izredno pozornost in postalo sčasoma najslavnejša knjiga belgijskega slovstva: Charlesa de Co-stera »Legende dUlenspiegel«. Temu »jubileju« izvirnika se pridružuje »jubilej« slovenskega prevoda: pred dvajsetimi leti (1923) je Tiskovna zadruga izdala to delo v slovenščini z naslovom: »Ulenspiegel in Lam Dobrin, junaka veseljaka iz dežele Flandrske«. Roman je poslovenil Anton D e b e 1 j a k (začetnih 34 poglavij Oton Zupančič) in v dostavku povedal nekaj besed o pisatelju in njegovem ielu.
Človek se začudi, ko izve pri založnici, da sodi De Costera »Ulenspiege!« med tiste prevode, ki pri nas ne zaznamujejo nosebnega uspeha. L Feuerbach je nekoč zapisal: »S knjigami je kakor z devizami; često ostanejo na cedilu prav najboljše in najsposobnejše«. Vsekoko je De Costerov »Ulenspiegel in Lam Dobrin« en? ps i le pši h knjig iz zapadr.ih slovstev v našem jeziku. Ta roman je postal izhodišče belgijske literature. Camille I-e-monnier sa je imenoval »flamska biblija«, Maurice des Ombiaux pa pravi o njem: »Je prva knjiga, ki je dala Belgijcem okus in vonj njihove zemlje in kontinuitete ... Od De Costera dalje šele obstoji belgijsko slostvo«. Romain Rolland primerja v svoiem eseju »Ulanspiegla« z don Quiiotom in Pantagruelom. Slovenski prevajalec pa navaja v svojem pogovor«
f
»JUTRO« St. 162	^	99 vrr 1 tu^nrr

•	Umrl Je pisatelj Sangarini. V Bo-
logni je umrl na neki ondotni kliniki italijanski pisatelj in pesnik Carlo Sangarini. Potem, ko je dolgo vrsto let sodeloval pri raznih listih, se je Sangarini posvetil gledališču kot komediograf in libretist Umrl je v starosti 68 let.
*	Smrt viteza železnega križa. Nemški listi poročajo, da je padel stotnik Armin Thiede, vodja oddeika strmoglavnih letal. Hitler ga je po bojih na Kreti odlikoval z viteškim križcem železnega križa.
♦	Kultura bombaža v Italiji. Dočim so imeli bombaževe nasade pred leti na italijanskem ozemlju samo na Siciliji, se je kultura bombaža v zadnjem času razš rila tudi na kraje južne italijanske celine. Posebno prikladna za bombaževe nasade je pokrajini Salerno južno od Neaplja. Ti kraji postajajo čedalje pomembnejši za bombaževe nasade. Leta 1935., kq so tod začeli saditi bombaž, je bilo zasajenega sto rastlin komaj na 8 hektarov zemljišča. Površina bombaževih nasadov se je od leta do leta večala in letos znaša že 3.000 ha. Letos znaša površina bombažnih nasadov na italijanskih tleh 90.000 ha. Opažati je v tej kulturi velik napredek, posebno če prin»arja<mo letošnjo po višino bombaževih nasadov z letom 1940., ko so gojili bombaž na 64.500 ha, ali pa s površino bombaževih nasadov v letu 1929., ko je bilo zasajenih' saimo 5.500 ha zemlje.
» Cene za grozdje in vino. V ministrstvu za poljedelstvo in gozdove v Rimu že pripravljajo letošnji cenik za grozdje in vino.
*	Avomobilska nesreča na c.-sti Trieste— Fiume. Na cesti Fiume—Trieste se je pn Mattugliah primerila te dni huda avtomobilska nesreča. Trčila sta dvia avtomobila, cd kateiih se je eden prevrnil. Pri tem se je edini potnik, ki se je vozil z vozilom, ubil.
KOSOV SALON
P K E H O D NEBOTIČNIKA UMETNOSTNA RAZSTAVA AKAD. SLIKARJA
EVGEMA SAJOVICA
*	Elektrika povzročila smrt dveh delavcev. 431etni Gelindo Frigati iz Pontecchia Polesine je bil zaposlen pri tvrdki Carlo Chiari, kjer bi bil moral dvigniti neko reč iz skladišča s pomočjo elektr-čnega dvigala. Pri manevriranju pa je prišel zaradi ne-]'»3izljivosti v dotik z električnim tokom visoke napetosti ter je obležal na mestu mrtev. Podobna smrtna nesreča se je primerila tudi delavcu Angelu Rossiju, ki je imel takisto opravka z električnim tokom ter ga je zaradi nekega neprevilnega prijema električni tok na mestu ubil.
*	Dva utopljenca. V Paltani pri Padovi sta uton la v vodah potoka Bacchiglione 261etni Salvatore Cali in Angelo di Stefa-ro, oba Iz Catanije. Po običajnem dnevnem delu sta se hotela oko pa ti, toda v vodo sta sla, iz nje pa nista več prišla na suho. Pozneje je potok njuna, trupla naplavil na breg.
Vrnil se je zdravnik v Cerknici Med. univ. dr. STANKO PUŠENJAK in zopet redno ordinira.
*	Steklo v rani je povzročilo prisad in smrt. Prei nekaj dnevi je bil sprejet v parmsko bolnišnico 361etni Pio Orlandi iz kraja Mezzani. Mož se je pred dnevi, ko je stopal bos po stopnicah, ranil z drobcem stekla, rana se mu je pr sadila in nazadnje je v bolnišnici umrl.
*	Kopalka je ostala brez obleke. 21-
letna Rosetta Babilan iz Turi na se je kopala v Tanaru. Odložila je obleko na bregu in šla v vodo. Ko se je po kopeli hotela obleči, je na; svojo veliko žalost morala ugotoviti, da ji je neznan tat med kopanjem odnesel vso gaderobo.
*	Ravnatelj agrarnega konsorcija v Maa-tovi aretiran. Na ovadbo pristojn h organov je bil odstavljen in aretiran ravnatelj agrarnega konsorcija v Mantovi Alfredo Guerci. Možu so odvzeli tudi izkaznico Fašistične stranke.
INSERIRAJTE V ..JUTRU"
6odbo pesnika Emila Verhaerna: »Vso hrapavo krasoto Flandrije. kolikor jo poj-muje srce, ves ponos, kar ga nabere duh, kadar se poglablja v povestnico te zemlje, vse genotje in ves čar, ki z njima obdajamo v vsakdanjem napornem življenju sen o mrtvecih prošlosti, vso jasni-no. krotkost, dobroto in vrlino, ki se skriva v duši. je Charles de Coster vklenil v svojo pesnitev. Knjiga o Ulenspieglu je pesnik sam, pesnik pa je celokupni narod«. Verhaeren vidi v tem romanu poveličevanje »tihe vere in vraže kmetov iz naših poljan, silne in čiste ljubavi naših mlade-ničev, neoskrunjene, globoke in goreče iskrenosti naših deklet.« Svojo sodbo sklepa z besedami: »Mož, ki korenini globoko v domači grudi, jo je napisal in podpisal: neodvisna je od slednjega tujega vpliva. Več je nego podoba: zrcalo je.«
Roman o Ulenspieglu in Lamu Dobri-nu se dogaja v času, ko so flandrsko deželo razdvajali boji med verskimi ločinami in drugi spori nemirnega 16. stoletja; v letih, ko je bilo življenje sila razgibano, nevarno, pa tudi svojevrstno veselo; ko so obilno cvetele vraže in plam-tele grmade s čarovnicami, sploh: vsa stara, prečudna izročila so še dajala življenju čudovito pestrost. V ta zgodovinski okvir je postavil De Coster delno po starih kronikah posnete pojave in dogodke in jih razvrstil okrog pavlihovske postave debeluharja in prekanjenca Ulenspie-gla in njegovega tovariša Lame Dobrina. Delo ie več kakor samo zgodovinski roman, ki z mnogimi živimi podrobnostmi opisuje zanimive dogodke v flandrski deželi; ie več kakor samo s folklornim tkivom pisano prepletena istorija o čudnih dogodivščinah burkastega junaka, pripo-yedana z zdravim in osvežujočim humor-
IZ LJUBLJANE
u— Tudi sv. Elija nima oblasti nad vremenom. Kakor smo že zabeležili, je v torek poleg sv. Marjete godoval tudi sv. Elija, ki slovi med nam; po tem, da je na njegov god rado nevihtno vreme s treskanjem. Letos se na njegov god ni nič takega zgodilo, čeprav je bil najbolj vroč dan v letošnjem letu. živo srebro se je dvignilo do 31 stopinj C. Vendar smo vročino nekoliko lažje prenašali ker je skoro ves dan pihal veter. Kljub temu, da ni kazalo na spremembo vremena, so revmatiki in ljudje s podobnimi nadlogam; že dva dni napoveao-vali da se bo vreme pcslabšalo. V resnici se je včeraj dopoldne naglo pooblačilo in je začel padati rahel dež. Skoro ves dan so se potem po nebu preganjali temni oblaki. Barometer je v sredo zjutraj zabeležil 761.5 mm zračnega tlaka, napovedovalec vremena v Zvezdi pa slej ko prej obeta dež. Najnižja včerajšnja temperatura je znašala 15.8 stopinj Celzija.
u— Matura na n. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se je letos vršila prvikrat od 8. do 20. julija. Predsedoval ji je Gio-vanni Maver, profesor in znani slavist iz Rima.' Maturo je delalo 58 kandidatk, od katerih jo je 52 že napravilo, 6 jih ima pa popravni izpit. Maturo so napravile: Božič Danica, Breziger Božena, privatist-ka, Cof Ivica (oproščena ustnega izpita), Cander Irena, Detter Marija, Dobršek Ema, Dragan Vera (oproščena), Gaspari Marija, Gerbec Vida (oproščena), Godnič Irena (oproščena), Grampovčan Antonija, Habe Ivana (oproščena), Horvat Vida (oproščena), Jakus Irena, Jamnik Tatjana, Jelene Nada, Kambič Sonja (oproščena), Kandare Sonja (oproščena), Kastelic Marija (oproščena), Kobi Teodora, Kogej Nada (oproščena), Koran Tatjana (oproščena), Kovačič Marija, Kovačič Vera (oproščena), Kremžar Ana (oproščena), Kunej Zofija (oproščena), Krulej Nuša, Kuhar Majdi, Legiša Nada, Lešnjak Me-lariija, Lindrič Dragica (oproščena), Mati čič Marija, Michler Helena, Mulec Stanislava (oproščena), Okrupa Metka, Osana Majda, Pavlič Antonija, Pavlič Renata, Pernuš Ana (oproščena), Pirkmajer Marjetica (oproščena), Pušenjak Hedvika (oproščena), Remškar Marija, Sedlak Ru-žena, Svetel Alenčica (privatistka), šenk Olga, šinkovc Drag;ca, škof Jožefa, šu-bic Ljubica, Tavčar Nedeljka, Tckavčič Marija (privatistka), Vičič Majda, Vrhov-nik Desanka.
u— Poletni tečaji nemškega jezika v Lektoratu Nemške Akademije v Ljubljani.
Prejeli smo: Nemška Akademija, lektorat v Ljubljani priredi v avgustu in septembru tečaje nemškega jezika, in sicer en srednji in en višji,, oz roma teča j za kon-verzscijo, če se prijavi najmanj 6 udeležencev za vsak tečaj. Lekcije — po eno uro — bodo dvakrat tedensko in bo določen urnik v soglasju z udeleženci. Pristojbine so: vpisnina — za nove udeležence — 25 lir, za obisk dvomesečnega tečaja pa 50 lir. Informacije se dobijo v tajništvu lektorata v Beethovnovi ulici 14,1 cd 28. do 31. julija, dnevno od 10.—12. in od 16.—18. ure.
u— Nekaj semenske ajde je Visoki ko-misarijat mestnemu gospodarskemu uradu spet dal na razpolago za ljubljanske kmetovalce. Kdor jo želi nasejati, naj pride Po nakazilo za ajdo prihodnje dni v mestni kmetijski odsek v Puccinijevi ulici 2 ter naj s seboj prinese posestni list in osebno izkaznico. Po tej delitvi semenske ajde ne bo več na razpolago.
u— Učenke 4. d razreda I. ženske realne gimnazije se zbero k izpitu iz slovenščine 22. t m. ob 7 zjutraj v Lichtenturnovem zavodu. — Razrednik.
u— Društvu »Dom slepih« v Ljubljani je darovalo uradništvo mestnega tehničnega oddelka v Ljubljani v počastitev spomina pokojne gospe G j u d Terezije 433 lir namesto venca na njen grob. Za plemeniti dar se društvo najiskreneje zahvaljuje.
u— Bolniški odsek mestnega preskrbo-valnega urada v ponedeljek in torek. 26. in 27. t. m., zaradi snaženja prostorov ne bo posloval za stranke.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so zadnje dn; sprejeli spet večje število ponesrečencev. Desnico si je zlomil 8 letni sin posestnika Andrej Grbec iz Horjula. 21 letnega delavca Oskarja Cepona iz Ljubljane je ventilator precej hudo udaril po desnici in mu jo poškodoval. 39 letno ženo posestnika Albino štrukljevo iz 3rnomlja je kra-
jem; je obenem poetična in tolažljiva stvaritev. polna lepote in človeške toplote. Zato zaslužita omembo 75-letnica izida izvirnega besedila in 20-letnica tako krepkega in sočnega prevoda, kakor je Debe-ljakov. Je to eno izmed standardnih del slovenske prevodne literature in mu čas ne more do živega. Zato sodi v naše knjižnice med tista dela, ki jih jemljemo večkrat v roke. da jih uživamo kakor kozarec starega, žlahtnega vina.
Igralec TanhoSer kot pisatelj
Zagreb, julija.
Tomislav Tanhofer je znani gledališki delavec na Hrvatskem. V tej lastnosti je deloval doslej na mnogih hrvatskih odrih, posebej še v Osijeku in v Zagrebu. Sedaj je intendant gledališča v Banjaluki. Odlikoval se je predvsem kot režiser, igralec, dramaturg, intendant, pa tudi kot prevajalec mnogih dram iz tujih jezikov. Se danes so marsikomur v spominu uspele igralske kreacije v dramah Krleže, Be-goviča. Sheriffa in drugih (Leone Glem-bay, dr. Križovec, Marko Barič, kapetan Stankrope), ki jih je ostvaril ob sodelovanju z dr. Branko Gavello in z najboljšimi takratnimi dramatskimi igralkami Podgorsko, Severjevo, Pregarčevo i. t. d. V najnovejšem času ga je spoznala hrvatska javnost z njegove, doslej malo znane strani: predstavil se ji je z zbirko ?'>. svojih črtic in povesti. Izdala jo je nedavno Savremena biblioteka v Zagrebu v knjigi z naslovom »Poplava« (p<» naslovu prve črtice). Urednik Savremene biblioteke, znani hrvatski književnik Slavko Batušič. je spisal predgovor Tanhoferjevi knjigi.
Ni to prvi primer, da se dober igralec, izkušen in kulturen gledališki delavec
n RDOa ▼ oko. Desnioo M je domBa prt
padcu 61 letna žena posestnika Ana Me-denova iz Sv. Vida. 17 letni mesarski vajenec Jože Peric iz Ljubljane ae je vsekal v levioo. Desno ramo se je zlomil pri padcu 41 letni delavec Franc Zidan iz Bizovika. S kropom se je oparila po levici 13-letna hčerka posestnika Marija Virantova z Grosuplja. Pri padcu z drevesa se je poškodoval na hrbtu 33 letni služitelj Viktor Fabjan iz Ljubljane. Z vrelo juho se jo poparil po nogi 4 letni sinček postrežnice Janez Zupančič z Ježice.
u—Nova knjiga za mladino z napeto vsebino je »Tarzan«, kralj džungle, ki je izšla v knjigarni Tiskovne zadruge, šeten-burgova ulica 3.
u— Premog in drva pri tvrdki »Gorivo«,
Karlovška 8, telefon 34-57. Lastnik Lojze Jerančič mlajši.
Z Gorenjskega
12 Gorenjcev odlikovanih. Te dni so se
sestali na povabilo delovne fronte žene in možje iz vseh koroških in gorenjskih okrožij, da prejmejo knjižna darila in priznanje za svoje vzgledno delo v obratih. Prvič so bili tokrat odlikovani tudi Gorenjci. Poklicni vodja Wutte je ugotovil, da je 28 delavcev v tovarnah predložilo 67 iz-boljševalnih predlogov in da se je zaradi tega proizvodnja povečala za 28 odstotkov. Z Gorenjskega je bito med odlikovanimi 12 mož. V neki kranjski tovarni sta vložila inž. Ludvik Brence in laborant Janez Bertoncelj predlog, s katerim je prihranjenih 300 delovnih ur strokovnjaka. V neki drugi kranjski tovarni je predložil ključavničar Viljem Bišof sedem iz-boljševalnih predlogov, izmed katerih se nekateri že uporabljajo. V nekem kamniškem obratu je višji mojster Karel Ule vložil pet predlogov, od katerih je treba posebno omeniti enega, ki poenostavlja pokrovno konstrukcijo nekega vojaškega orodja. Mojster Jurij Lemič iz iste tovarne je predlagal, naj se z gradbo ekshau-storja izsesa prah smirke, da je prostor brez prahu. Tudi tovarniški mojster Franc Repnik z istega podjetja je vložil predlog, s katerim se bistveno prihrani material in obdelovalni čas. Z Jesenic so bili nagrajeni zidar Rudolf Kalan, mojster Ciril šober in preddelavec Franc Smrekar. V predilnici v Tržiču je predlagal Anton Ta-del način, kako se prihranijo blagovni odpadki, česar prej ni bilo mogoče doseči. Tudi mojster Franc Schopf in inž. Dirn-bacher iz Kranja sta vložila izboljšavalne predloge.
Smrtna kosa. V Ljubnem pri Brezjah
je umri 70 letni čevljarski mojster in trgovec s čevlji Anton Mohorič. Pokojnik je bil daleč znan izdelovalec čevljev, ki je obiskoval skoro vse sejme. — V svoji domači vasi v Voščah pri Radovljici je umrla 80 letna Marija Zupanova, po domače Adamovka, ki je živela mnogo let v Radovljici. V Mengšu je umrla Katarina Vidalijeva, roj. Mavčičeva, žena tamoš-njega posestnika. — V škaf ji Loki je preminula Emilija Polenškova.
Pogreb nadučiteija Kovačiča. Predzadnji ponedeljek je v šmartnem pri Litiji umrl za kapjo nadučitelj v pokoju M. Kovačič. Dočakal je starost 53 let. Pokojnik je bil pa vsej okolici znan kot dober vzgojitelj m čebelar. Dolga leta je deloval kot tajnik pri hranilnei in posojilnici. Bil je pevovodja in ustanovitelj več gas^skih čet. Zlasti od leta 1941. je bil na tem področju zelo delaven. Odtlej se je posebno izkazal tudi kot vodja krajevne skupine. Na zadnji poti so ga spremili v torek ob veliki udeležbi prebivalstva. Od pokojnega se je poslovil s prisrčnimi zahvaln mi besedami krajevni skupinski vodja Lovrenc Weiss. Za njim je spregovoril tople poslovilne besede župan in okrožni gasilski načelnik Tomaž Homar. Pokojnikovo priljubljenost so dokazovali tudi mnogi lepi venci, ki so krasili njegov grob. Gorenjski tedn k pripominja, da nadučitelj Kovačič svojega življenja ni posvetil samo svoji družini, temveč vsej narodni skupnosti.
Sestanek borCev iz svetovne vojne. Dne
11. julija je priredilo jesen ško tovarištvo zveze bojevnikov apel, ki se ga je udeležilo nad 150 borcev iz prve svetovne vojne. Okrožni vodja bojevnikov inž. Oroszy je podal pregled razvoja in ustanovitve zveze bojevnikov na Jesenicah in na Gorenjskem sploh. Tovarišem se je zahvalil za njihovo požrtvovalno sodelovanje, pri čemer je posebej omenjal zasluge voditelja tovariša Schillerja in njegovega namestnika Mežika. Višek svečanosti je bilo odlikovanje bivših bojevnikov z madžarskim in bolgarskim odlikovanjem. Za
preizkuša tudi v književnem delu. Pred njim so storili to že mnogi pri nas in na tujem. Dunajski igralec Hans Jaray je gotovo šolski primer takih poskusov, da domačih niti ne omenjamo. Vsi ti poskusi, na n^ b'li še tako urikupni, so se končali ali s popolnim neuspehom, ali pa z zeio aKromn.m ,vspehom. Tud' Tanhofer ni imel več '-reče
Treba bi se bilo posebej poglobiti v raz-iskavanje vzroka. Da se gledališki ljudje pogosto poskušajo v slovstvenem stvar-janju, je pač posledica njihovega poklica, ki jih zapeljuje tudi na stranske poti Imajo preveč opraviti — v profesionalnem smislu besede — z literaturo. Njih prvenstvena naloga je v tem, da literarno besedo interpretirajo na odru. In prav ta stalni stik z njo vzbuja v posameznikih ambicijo, da bi ustvarili kaj svojega v tem, kar tako dobro poznajo. Toda prehod od reproduktivnega umetnika v produktivnega ni mogoč tako, kakor prehod na raznih stopnjah uradniške lestvice. Še vedno velja tista stara, da govorniki postajajo, pesniki pa se narode. In kadar takle reproduktiven umetnik »postane« naenkrat tudi »književnik«, tedaj čutimo pri njem navlako njegovega poklica, na-čitanosti. gledališke rutine in tradicije. Tedaj zapade bodisi v čisto ali prikrito epigonstvo, ali pa v slovstveni diletanti-zem. kar nima v nobenem primeru nika-ke zveze z resnično umetnostjo.
Tanhofer jeva »Poplava« kaže to v očitni obliki Izmed 28 sestavkov te zbirke jih je komaj 5. ki jim moremo priznati književno vrednost. (Kronika neke sobe, Zakaj je propadla naša gasilska veselica, Škandal pri »Slonu«. Vest, Mali oglasi). A tudi teh pet sestavkov je spisanih povsem epigonsko, v stilu Miroslava Krleže,
zaključek je Ul mimohod pred okroftnlm
vodjo bojevnikov. Potem so si vojaki lz svetovne vojne v prijetni zabavi v gostil, ni Paar izmenjali misli Igrala Je jeseniška godba.
pokrite lesno potrebo! Da se brez motenj ln ob pravem času izpolni oboroževalni program, zahtevajo oblastva, da se Izvede oddaja lesa brezpogojno v določeni višini. Gorenjski dnevnik poroča: Vsi gozdni posestniki, k še niso prodali ali svojim kupcem obljubili nanje odpadajočega dela smrekovega vlaknatega lesa v višini predpisa, morajo takoj ponuditi v nakup še neprodane količine poverjenim tvrdkam ali pa jih morajo prodati drugim. Prepovedano je rezervirati smrekov vlaknati les za stare kupce, ki nimajo kupnih dovoljenj.
Vrtna veselica za okrevajoče. Prod kratkim je povabilo okrožno uradno vodstvo v Kranju stotnijo okrevajočih vojakov na vrtno veselico. Po uvodnih besedah stot-nijskega poveljnika in kranjskega župana se je razvil živahen spored. Vojaška godba je z igranem povečala dobro razpoloženje.
Spodnje štajersko
Hitlerjeva mladina v letošnjem poletju.
Graški dnevnik poroča, da bo poletno delo Hitlerjeve mladine v znamenju prostovoljnega dela za vojno. Kakor vsako leto je tudi letos na prvem mestu pomoč pri spravilu letine. Dekleta bo l o v obratih zamenjala starejše delavke, da bodo lahko šle na 14-dnevni dopust. Mlajše deklice bodo letos prvič v večjem obsegu uporabili za pomoč in razbremenitev mater s številnimi otroki. Najodločilnejše in najvažnejše pa bo šolanje Hitlerjeve mladine v taboriščih. 10 dni letošnjega poletja bodo morale edinice Hitlerjeve mlaline posvetiti tudi zbiranju zdravilnih zelišč.
Vojaška vzgoja »podnještajerske mladine. V graškem dnevniku je izšlo poročilo Norberta Jeglitscha o obisku v taborišču spodnje štajerske mladine na Koroškem. Dopisnik pravi med drugim, da se uče vojaškega znanja zastopniki vseh stanov; tam najdeš pripravnike trboveljskih rudarjev, kmečke sinove s Pohorja, študente iz Maribora, poljske delavce iz okolice Brežic in viničarske sinove iz Haloz. Mladina, ki še ni dobro vešča jezika, si po tolmaču pusti pojasniti, česar že prvič ne razume.
Novi grobovi. V Mariboru je preminul v 71. letu starosti po kratki bolezni mestni stavbni mojster Ubald Nassimbeni. V Gornji Radgoni jc po dolgi bolezni umrl posestnik Franc Velel. V 79.1etu starosti je v Marenbergu umrla zasebnica Elizabeta Tilgova. V Mariboru js umrl 8 letni vini-čarjev sinček Jožef Strnad iz Pesnice.
V spomin Martinu Mačkošku iz Št. Jur.
ja je mariborski dnevnik napisal nekaj toplih besed iz katerih povzemamo, da je bil fant vojak od nog do glave. Kmalu je postal desetnik in se je udeležil sedmih bojev, kjer je dobil tudi dvoje odlikovanj. Težko ranjen je pisal domov staršem, da mu ni nič hudega, in da jih lepo pozdravlja, samo da jih ne bi vznemirjal. Kljub najskrbnejši negi je Martin Mačkošek 6. julija v vratislavski voj. bolnišnici umrl. Pokopali so ga na tamošnjem vojaškem pokopališču.
Mariborska knjižnica ima 1000 čitateljev.
Iz mariborskega dnevnika povzemamo da ima mestna knjižnica 992 čitateljev. Vcdstvo knjižnice je sklenilo, da bo 1000. čitatelju poklonilo knjižni dar.
Okrevališči za dekleta, štajerska domovinska zveza je v zvezi z vodstvom Hitlerjeve mladine ustanovila dvoje okrevališč za 10- do 141etna dekleta, in s;cer eno na nekem gradu v ptujskem okrožju, eno pa na nekem gradu v ljutomerskem okrožju. Dekleta za časa oddiha pojejo, igrajo in nastopajo v športnih tekmah.
Pozor pred zapornimi baloni, štajerski listi poročajo, da se je v zadnjem času zgodilo več primerov, da so se odtrgali z-pomi baloni in se z vrvmi ali žicami zapletli v električno napeljavo. Tisk opozarja posebno mladino, naj se balonov in vrvi nikar ne dotika, da ne bo smrtnih nesreč zaradi elektrike. Vsak lo, ki opazi kaj takšnega, naj takoj java najbližji elektrarni, ki bo poskrbela za odstranitev balona.
Nesreče. 57 letni Maks Forster iz Maribora je na cesti med Sv. Trojico v Slov. goricah in Mariborom padel s kolesa in si pri udarcu ob kilometrski kamen pretresel možgane, zlomil obe roki in dobil tudi druge poškodbe po obrazu. — 55 letna gostil-ničarka Marija Cencova iz Stražgoncev si je pri padcu s kozarcem v roki porezala
samo dva (Kronika neke sobe in Mali oglasi) bi si mogla pridobiti domovinsko pravico Tanhoferjeve književne izvirnosti. Nekateri so spisani povprečno, vsi ostali pa so celo podpovprečni, diletantski. slabokrvni, brezbarvni, ponekod šolsko naivni, ali pa spisani s kar pubertetnim navdušenjem, ki je bolj smešno nego resno, literatsko s kavarniškimi pogledi na življenje. Vsekako pa niso spisani ne književno in umetniško. In vendar navaja Slavko Batušič v svojem predgovoru, da se Tomislav Tanhofer uveljavlja literarno že 25 let... Ta knjiga naj bi bila torej nekaka bilanca te vrste njegovega dela. Vendar je kot bilanca preslaba in preveč bedna, da bi mogla prepričati celo najmanj zahtevne poznavalce književnosti o slovstvenem talentu Tomislava Tan-hoferja.
Pisec te knjige pa je kaj drugega. Nedvomno je izboren. vseskoz soliden in resen gledališki umetnik, kot človek pa zelo pošten, presrčen in široko kulturen. To je gotovo zapeljalo Slavka Batušiča, da je spisal tako topel predgovor, ki kaže več simpatije kakor kritičnosti in ki nima tiste pravilne distance do obravnavanega avtorja, ki je v takih primerih neogibno potrebna.	—».
Domači in tuji pisatelji na Italijanskih
odrih. V pravkar zaključeni gledališki sezoni je uprizorilo 24 italijanskih gledaMdč 135 del domačih pisateljev in 46 del tujih avtorjev. Domačih predstav Je UIo 1604, predstav tujega Izvora pa 639.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE
Zbirajte pečke za ptička
Kakor je dr. Paul Farez pred leti i. -mignil v zdravniškem kramljanju (Journal desr Dčbats), hoče neka gospoda, zmeraj kaj nasprotnega od tega, kar nam ta čas nudi mati Priroda: ob sredozimcih kropa, ob pasjih dneh pa leda. Tako sprejmite še vi ob dobi, ko sv. Marjeta kače pase, sne-žnato in srežnato »zvonelico«:
Zima — zver
Mrč ov.ja že pogorje, vidna so le brla nizka, dol se v snežnem ivju bliska, slepo sonce spe v obzorje
Zdajle zdrkne v daljno morje zadnji žar krvav iz dska, mraz nemilo v la-aj pritiska, zima bridke brazde orje.
Črni kos rumenokljunec 1 oprneč po sonca soju pne se drevju na vrhunec.
Zmaga li v nocojšnjem boju? Ali bo pa, jutri mrtev, si epe Smrti nova ža-tev ?
Za ta mraz, brr, kako me zebe', nabirajte vsakovrstne sadne peške in jih suhe hra^-nite, dokler se ne prikažejo bele muhe. Tedaj jih kladi te krilatim s rom; kom. ki so poleti naši zavezniki: brez njih bi v 7 letih človeško pleme izginilo od glada, ker bi mrčes uničil vse naše pridelke.
desnico. Bik je podrl 58 letnega hlapca Jožefa Ferenca iz Jelenč pri Pesnici in mu prizadejal hude notranje poškodbe. Z vrelo vodo se je oparila 3 letna hčerka delavca Erika Kukovčeva iz Maribora. Dekl ca je potegnila z ognjišča lo-ec, v katerem se je kuhal krompir, se polila z vrelo vodo m se hudo oparila. 8 letni sin mizarja Emil Cilenšek iz Maribora si je zlomil desno nogo. Ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Iz Hrvatske
Nov davčni zakon. Z novim zakonom bodo dosedanje določbe o luksuznem davku na novo urejene in bodo stopiie v veljavo 1. septembra. Do tega časa bo finančno ministrstvo sestavilo seznam stvari, ki bodo podvržene luksuznemu davku.
Opera »Kolumb« na zagrebškem ©Tiru. Pred dnevi je bila v zagrebški operi premiera Egkove opere »Kolumb«. Dirigira: a kapelnik Krešimir Baranovič, režiral pa Tito Strozzi, ki je delo tudi prevedel v hrvaščino.
Dnevi hrvatske knjige v Požigi. Pretekli teden je bil v Požegi posvečen hrvatski knjigi. V okviru prireditve je bilo več predavanj in javna prodaja knjig na trgu. V nedeljo so bili dnevi hrvatske knjige zaključeni, vse naročene knjige so bile prodane.
Umrljivost v Zagrebu. Predzadnji teden je umrlo v Zagrebu 109 oseb, med njimi lo za jetjko, za pljučnico 13, za rakom 6, prav toliko se jih je smrtno ponesrečilo, za za-strupljenjem krvi je umrlo 5 ljudi, za P 3-gavcem 4, za kapjo 4, ostali pa za drugimi boleznimi.
Iz Srbije
Poziv pravosodnega ministra. Iz Beograda poročajo, da je imel pravosodni minister Kujundžič v Kragujevcu govor, v katerem je med drugim izvajal: Srbija se mora ohraniti pri življenju in ne sme nikomur na ljubo postati mrtvec. Jaz sem živ opomin iz ujetništva vrnivšega se moža, ki je tam pustil še tisoče in tisoe tovarišev, katerih povratek je odvisen od tega, če bo v Srbiji zavladal red. Naj končno vsakdo razume, da vas nobena zmaga ali konfederacija ne bo dvignila iz g;cba, če boste enkrat izgubili življenje. Dogodki v Kruševcu in Arandjelovcu so dokazali, da se še vedno najdejo ljudje, ki jim je vseeno, ali ostanejo Srbi pri življenju ali če se v njihovih domovih naselijo Ta-tari ali črnci. Premislite dobro in ne pozabite, da bo srbski narod samo toliko vreden in toliko reprezentiral, kolikor bo od njega ostalo živih.
Razpis nagrade za sociološke študije. Za gospodarsko-sociološko študijo o kmečki in zadružni organizaciji bodoče srbske države je bila razpisana denarna nagrada. Med drugim naj se v razpravi obravnava tudi vprašanje, s kakšnimi metodami naj se izvrši obnova srbske države na zadružni osnovi.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9 k) velja pc naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pc krajino od 10. aprila t. L naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
L Kruh lz enotne moke v kosih do 400 g ^.30 Ure, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1000 g 2.20 lire; testenine lz enotne moke 3 90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 220 lire; riž navadni 2.70 Ure; fižol 6 lir za Kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ijena 19 Ur za kg; mast 17 lir za kg.
3.	K»», 4% vinski 6.35 Ure za Uter.
t. Mleko 2.50 Ure za Uter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 Ure.
6.	Mehka drva, razžagana, franko sk!a-iišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblancl (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razžagana drva 40 ilr za stot; enotno milo, kj vsebuje 23—27% kisline, 4.10 Ure za kg.
Misli
Sekunda navzočnosti duha je več vredna ko prepozna ura pameti.
*
Bodi Tesel, da lahko delaš, in delaj, da boš vesel!
*
So ljudje, ki si domišljujejo, da niso zločinci.
«i te
£ > /

Ne bo jezikovna razprava, kakor bi blo
morebiti sklepati iz naslova, ampak nekaj
m -\fa tečemo povedati o treh zanirnvih s. .Icih k spadajo sicer v različne žival-sl razrede, na so s; si čni po tem, da jim jc Jlaka zrasla v ostre bodice. Takoj ho-č tudi pojasniti da ježek ni marj5< ?ct jc: if ampak da prav nasprotno ustreza re: lici in da je največji vseh treh junakov je: ve c. Jež. ki je naš domačri in ga vsakdo pozna, je 20 —SO cm dolg, avstralski ie že';, meri 40—50 cm, ježevec pa. ki mu je dor-.ovina južna Evropa in severa; ter vzhod: i del Afrike, pa meri celo do 65 cm v dolžino.
O ježu merarao z ozirom na njegovo ananstveno ime erinaceus europaeus pribit, da je razširjen tudi v velikem do^u Srednje Azije in da ga v mrzlih pokraj;nah tudi v Evrop: ni, dasi gre v Alpah do 2000 metrov visoko, na Kavkazu pa še za 1000 me1, rov više. Samica je v trupu nekoliko za j; tnejša kakor samec in ima daljši gobček, ezirema na v:dez daljšo glavo, ker ji čelo ni tako daleč poraslo z bodicami kakor samcu. Morebiti je na podlagi tega razločka nastalo med ljudstvom razlikovanje pasjega in svinjskega ježa, po užitnosti ime.nsk;h betrov pa trditev, da je svinjski jež užiten, pasji pa ne. Tu lahko iz lastne izkušnje povemo, da sta obe ježevi »sorti« enako dobri jn prav okusna jed. Seveda, nekoliko nerodna je zadeva z zakolom, To-da, če poliješ ježa z vodo ali mu puhneš cblak tobačnega dima v gubo, kjer skr va glavo, se takoj razvije in zdaj imaš priliko za zadnje dejanje ježeve tragedije. — če ga ni škoda? Saj je vendar žužkojed in torej koristna žival, če velja, da so žuželke po največjem delu škodljive. Res je, da uniči jež mnogo žuželk, miši in celo gadov, * če jih pač štejemo med škodljivce, toda prav tako mu gredo v slast tudi ptiči in njihova jajca. Poloti se prav za prav vseh živali, ki jih more obvladati, celo kure niso vame pred njim, kaj šele jerebice in drugi prltalni gnezdilci. Tako bi mogli reči, da je
jež koristen v hiši in na ograjenem vrtu
rta polju in v gozdu pa se nemara njegovi grehi ne izravnavajo z dobrimi deli. Je pač tudi z ježem tako kakor z večino živali: po eni strani človeku koristijo, po drug; pa mu napravljajo škodo, v celi prirodi pa so njen nujno potreben del za ravnovesje, ki je pogoj za obstoj.
O ježu je znano, da je jako odporen za strupe. Kačji pik prenese z lahkoto in celo toliko cčanovega vodika, ki umori mačko v nekaj minutah, mu vidno ne škoduje, španskih muh, ki drugim sesalcem povzročijo želodčni katar m smrtno vnetje ledvic, se nahrusta brez zlih posledic.
Ob ženitvi teka jež žčvahno okrog samice, gode, mrmra in javka ter z bodicami ma čelu, ki jih postavi navspred, odganja moreb;tne tekmece. Samica se pri paritvi vleže na hrbet. Po nekako petih tednčh skoti v skritem gnezdu 3—6 mladičev, včasih celo kakega več. Mladičem poženo v nekaj dneh po rojstvu bodice, oziroma otrdijo, da so starim enaki. Plodni pa postanejo šele nastopno pomlad, če jo dočakajo, kajti mnogo jih uinčči zgodnji mraz, če si za zimsko spanje niso oskrbeli dovolj ca-vetnega ležišča.
Ježevo plerne je jako staro. Prav tak, kakor je dane3, je bil jež že v miozenu, torej v sredini terciarne dobe, ko so v Evropi šs rasle palme in se pasle črede raznih antilop. Z rodovnikom, ki sega dva milijona let. nazaj, se meveda ne more pobahati noben drug sesalec.
Ježek (echidna aculeata), navadno točneje označen s prilastkom kljunati, živi v treh razl'čk'h v »deželi živih fosilij«, v Avstraliji, v Tasmaniji in Novi Gvineji.
Ježek kaže nekako prvotno stopnjo
razvoja sesalcev7 in spaja ta živalski red z redem ptičev.
Vendar tega prehoda ni smatrati v tem smislu, kakor da so se sesalci razvili iz ptičev, marveč tako. da ježek razvojno ni "daleč od onega praplazilca, iz katerega so se po eni vej razvili sesalci, po drugi pa ptiči. Ježek ima še eno samo telesno odprtino za iztrebke, seč in produkte spolovil, tako imenovari stok. Tudi ne rodi živih mladi-
^ j; j. 11 :i r li;; f i f; > -r -;;; • ri; i ^ iirrm :^<i.':iiiiiiu;iE£iiiiirmniiTnTimHfHnm;iiHiirTin;!itTiit]m nnimiKiTmi immnnimii iimn
SpcsitfsijaJte se slapih!
»z s :•;• ■::: •:: n:=t *: •; r f i: runi *! n < iiiiiimfinimi ;rnTt;ir f iti r j m?; rr t: tt! n fin »mi • n >i e n i nnm »tj ttt*'
®e
Aa; -&>>
čev. ampak leže jajca kar je značilno za sesalski razred stokovcev. V telesu oplojeno jajce, zavito v kožnato lupino, izleže samica, ko j,e zametek že nekoliko razvit in ga petem vali v kežni vreči, ki se v ta namen naguba na spodnjem delu trebuha. Mleko za mladiča proizvajajo žleze,'ki so rastale iz povečanih znojnic. Seskov ni; mleko se ced; po luknjicah skozi kožo v trebušno vrečo, kjer ga izvaljeni mladič sproti posrkava z majhnimi ustecj na koncu cevastega rilčka Iznešeno jajce meri 15 mm v premeru; izvaljeni mladič n'. dosti več i zraste pa v vreči 90 mm dolg in dobi zdaj tudi bodice.
Dorasel ježek si išče hrano ponoči. Z močn;mi kremplji vseh štirjh rog brska in koplje v zemlji za raznimi živalcami, razgrabila mravljišča in razdra stavbe termitov. Iz ozkega rilca proži dolgi, lepljivi jezik in pobira z njim drobno živad. V nevarnost; se skoraj trenutno zakoplje v zemljo ali pa se zvije v klobč č kakor naš jež. Samec ima na petah zadnjih nog roženo ostrogo ki je votla in v zvez; s posebna žlezo. Pomen ostroge ni ugotovljen, zdi pa se, da je v zvezi s spolnim življenjem. Dolgi' rilec je prevlečen z mehko roževino, le na koncu, kjer so usta. je kožr.at. Tam so tudi nezdrvi. Očj so majhne, leže globoko v glavi in imajo razen trepalnic še žmurko kakor plazilci. Zob nima, pač pa so na nebu in na jeziku ,x>ženaste vzbokLne. kj tlačijo hrano. O telesni toploti lahko rečemo, d.a še ni ustaljena in v neki mer; še odvisna cd vnanje temperature. Tako so pri ježku namerili 22—36,6° C telesne toplote, ko je termometer na zraku kazal 14—45°. Izgleda, da je stalna telesna toplota, kakor jo imajo više organizirani sesalci i,n ptiči, razvojna pridobitev.
Ježevec (bystrtx ci is tata) je ▼ velikosti in obnašanja precej tak kakor naš jazbec,
nizek, čokat, počasen in mrmrav. Tudi teža 15—20 kg se pri obeh ujema. So pa tudi prav znatni razločki, da jih ne moreš zamenjati, že dolge bodice, ki pokrivajo ježevcu vrat in hrbet ter kratek, strm gobec z močnimi glodači dosti na daleč izdajajo ježevca. Bodice na vratu so tanke in tvorijo nekako grivo, ki jo more ježevec dvigati in šopiriti. Več' so bele kakor daljše na hrbtu, ki so ali tanke in do 40 cm dolge, ali krajše, pa do 5 mm debele. Prav posebne vrste so bodice na kratkem repu; komaj 5 cm so dolge, toda 7 mm debele in votle ter brez konice. S temi bodicami more ježevec po volji ropotati, kar se čuje razmeroma daleč. Bodice, zlasti daljše, tiče v koži prav rahlo in se rade izderejo. To je dalo povod bajki, da jih more ježevec ?u-čati od sebe, kadar se napaden bran'. Re? pa je, da so že našli njegove zalezovalce mrtve, prebodene z bodicami. V sili se zvije ježevec v klobčič kakor jež. Vendar ga n. pr. leopard tudi takega pobi je z enim udarcem šape. Lovec ga zabode z dolgim nožem al; pa prevali s palico na rjuho, ki jo nato zaveže. V Afriki zlezejo domačini v ježevčev rov in mu tam porinejo sulico v telo. V južni Italiji ga love ponoči s psi ob razsvetljavi z baklami. Meso je užitno, bodice pa dajo držala za pisalna peresa, čopiče in podobne stvari.
Ježevci se parijo spomladi. Samci si poiščejo samice in prežive potem paroma nekaj dni skupaj. Po dveh mesecih skoti samica 2—4 mladiče, ki imajo še mehke, truplu prjležne bodice. Stara ima seske visoko spredaj za lopatico, tako da more dojiti mladiče leže v svojem rovu. Mladiči hitro doraščajo in kmalu zapuste staro, da žive potem kakor rodniki samotarsko, po-nočno življenje.	S. B.
22
KAJ VEM? MAJ ZNAM?
333.	Katera dežela je zvezana z Dansko v personalni uniji?
334.	Kako so se imenovale Dardanele v
starem veku ?
335.	Kaj je pestila?
•
336.	V pričakovanju.
V nekem kraju južno od velikega mesta A je imel bogat posestnik lepo vilo, v kateri je živel s svojo ženo in odraslo hčerjo. Vsak dan dvakrat je letelo nad vilo pot-
pri oknu, ko se ie pojavilo na obzorju le-taio, s katerim je letela moja hči nad našo hišo.« Prijatelj si je sliko nekaj časa ogledoval, potem je menil: »Iz slike je razvidno, da si ji dovolil potovanje v... času. in tudi to ti lahko povenj, ali si bil takrat še v skrbeh ali ne, kajti slika kaže, da je tvoja hči potovala takrat v smeri od... proti...«
Prijatelj je pravilno uganil, namreč letni čas potovanja in pa to, da-li je dekle
niško letalo zračne proge A—B, pri čemer naj pripomnimo, da leži velemesto B južno od kraja s posestnikovo vilo. Vsak dan je stala hč; pri oknu, da bi videla letalo. V njenem mladem, modernem srcu je gorelo močno hrepenenje po vožnji z letalom, toda oče ji te želje dolgo ni hotel izpolniti, ker je imel pomisleke glede varnosti zračnih potovanj.
Nekoč pa se je vendarle vdal njenim prošnjam in je sklenil, da ji podari za rojstni dan ali za božič denar za potovanje z letalom iz A v B in nazaj. Nekoliko mesecev pozneje ga je obiskal star prijatelj, kateremu je pokazal neko fotografijo, ki jo vidimo zgoraj, rekcč: »Tako sem stal
potovalo takrat, ko je njen oče stal ob oknu, »tja« ali »nazaj«. Na kakšen način je mogel to uganiti?
• • •
Rešitev nalog 20. t. m.:
329.	»Ortodoksen« pomeni »pravoveren«, tudi »pravoslaven«.
330.	Zabe se lahko drže tudi na navpičnih steklenih ploščah, ker imajo na no-žicah priseske. in sicer le samci.
331.	Židovski dan se prične s sončnim zahodom.
332. Za računarje:
24 9756/813 = 36; 65 3648/192 = 94.
1892/473 = C9; 75
Ana je nekam hladno sprejela ta predlog. Naj znova začne, odnosno nadaljuje tam, kjer je prenehala lani? »Da, znova. Saj tudi vaju neprestano vabijo in prav je, da se jim oddolžita dostojno na tak način, kakor pričakujejo od vaju.« Dostojno, v vvaltrovskih krogih ni pomenilo le navadne večerne prireditven letos ne bodo prirejali velikih večernih zabav doma, kajti Agica noče :,ama predstavljati domače gospodične, to je razumljivo. Večerna zabava Fiilopovih bo torej pomenila to, kar je nekdaj pomenil za družbo veliki februarski večer Wal-trovih deklet. Janko bo predstavljal domačina, je razmišljala Ana in ta misel jo je opogumila, da prfevzame nase trud, ki je v zvezi z nameravano prireditvijo. Da se je le zganilo, je razmišljala gospa Waltrova ter mirno gledala, kako sta nenadoma tudi Ano prevzela živo zanimanje in skrb za uspeh prireditve. Zdaj sta že skupaj govorili o načrtih.
Janko je z vljudnim veseljem sprejel na znanje Anino zamisel. »Kakor želiš, deklica!« je dejal brez ugovora. »Seveda, uredi vse, kakor se ti zdi najbolje, gotovo bo lepo!«
Ana pa mu je točno poročala o vseh pripravah. Povabili bodo dvajset mlajših in šest starejših zakonskih dvojic, osem deklet in dvajset mladih gospodov, štirinajst znanih pisateljev in drugih umetnikov, rodbina ima šest članov, skupaj bo tp sto ljudi. Neko veliko podjetje bo preskrbelo večerjo in za nočni bufet. Andrej bo poskrbel za pijačo, strežaje bo kajpak poslalo podjetje, za ostalo osebje, ki ga bodo morda še potrebovali, pa bo poskrbela mati, sicer bo pa sama povsod pomagala kakor dobri angel. Muzikante si bodo naročili iz Papillonsa, kasneje pride iz Excel-siorja Gašpar Gaszi s svojo bando.
Janko je pazljivo poslušal Ano in prebiral vseh štiri in devetdeset imen. Ali ni imel še koga na misli? je vprašala Ana, ona da je povabila le tiste mlade gospode, o katerih ve, da so dobri Jankovi prijatelji, da pa je mogoče, da je katerega pozabila, ki bi ga Janko rad povabil. Ne, je odvrnil Janko, tudi on je mislil le na te, ki so imenovani, odnosno sploh ni mislil na nikogar.
Nad njegovimi zadnjimi besedami se U je Ana zdrznila. »Sploh nikogar? Jeni, kaj naj to pomeni? Ni ti za prireditev? Ali na jo opustiva?« Janko je ugovarjal, kje pa, kaj le Ana misli? Janko je vesel, da bodo zadostili svoji dolžnosti.
Zakaj je potem prejle tako čudno govoril, da ni mislil sploh na nikogar? Naj bo iskren in ji pove ...
Janko ji je segel v besedo, opravife-vaje se: on da ima raje mir in ni prijatelj tako velikopoteznih zabav, vendar ve, da je to njuna -dolžnost, nič se torei ni zgodilo, veseli se njune večerne prireditve. Ana se je na pogled umirila.
Razposlali so vabila, vse je šlo pravo pot. Vse je bilo urejeno in pripravljeno. Gospa Waltrova je poskrbela tudi za manjše podrobnosti.
»Vse je urejeno, Anica, tudi kar se tiče namiznih kart, sem že rekla Andreju..« »Številke za garderobo ?« — »Vidiš, draga, imaš prav, nanje bi bila pozabila, dasi smo zjutraj govorili o garderobi. Razen dekel in šoferja nujno potrebujemo nekoga za garderobo, teta Klara me je prosila, naj vzamemo tisto gospo Derekovo, ki mi jo je nedavno priporočila za šiviljo. Tu imaš njen naslov, piši ji in jo najprej povabi, da si jo ogledaš, kakšna je. Da?«
Ko je gospa Derekova prejela Anino vabilo, se je v začetku naslednjega tedna oglasila pri njej. Prišla je točno ob enajstih, oblečena je bila v dolg črn zimski plašč, na glavi je imela čeden klobuček, na nogah pa lepe čevlje, priklonila se je, poljubila Ani roko, bila je zelo vljudna, vendar je kdaj pa kdaj govorila s čudnim, ne neprijetnim, toda nekam pre-domačim glasom.
Ani je ugajala lepo rasla ženska velike postave in lepega obraza. Bila je ljubezniva z njo in razložila ji je, kakšno delo bo imela.
Kakšna simpatična, vrla-ženska je to, je pomislila Ana in že sklenila, da bo tudi kasneje našla kako delo za njo. Potem se je začela zanimati za njene domače razmere: Ali ima otroke? »Žal jih nimam,« je odvrnila gospa Derekova, »kajti revna ženska, ki izgubi vse svoje življenje pri delu, bogme stori bolje, ako se odreče tej radosti, kako neki bi mogla taka sirota dobro vzgojiti otroke ?«
Ana je bila nekoliko osupla nad temi besedami, a je ni naprej spraševala. No, kaj pa vaš mož? je vprašala nato, kaj pa dela? Njen mož, je pojasnila ženska, je bil pri električni železnici. Bil ? Ana je bila v zadregi. Morda je njen mož brez posla ali pa ni več živ? O pač, kako ne bi bil živ, toda ravno zdajle ... ne živita skupaj, sam Bog ve, da je bolje tako, kajti mož se je neprestano prepiral, vedno je bil ljubosumen, bolje bo, da sta se razšla... Gospa Derekova ie govorila dalje in s tistim familiarnim glasom vprašala Ano, ali je milostivi gospod doktor ravnatelj Waltrove tovarne.
Ano je to vprašanje presenetilo. Ni ravnatelj, je dejala..., pač pa nekaj podobnega.
»Kajti...« gospa Derekova je za trenutek oklevala, kakor da razmišlja, ali naj nadaljuje, ali pa naj raje molči: »kajti tudi jaz imam neke stike z Wal-trovo tovarno... in ako milostljiva gospa dovoli, bom enkrat tako svobodna in bom prosila milostljivo gospo za veliko ljubeznivost v ... v neki življenjski
zadevi____ a ne vem, ali ne zadržujem
milostljive gospe ...«
Ana se je začudila. Ljubeznivost? Od mene? Seveda, ji je na mah šinilo v glavo, gotovo bo hotela kako podporo za nekoga.
»Le povejte mi svojo željo, gospa Derekova,« je vzpodbujala žensko, »ako je mogoče, vam bom prav rada pomagala.«.
»Da, poljubljam roko, stokrat vam hvala, milostljiva gospa ... milostljiva gospa je res tako dobra ... torej ... to je taka stvar..., nekoliko kočljiva, in da bi milostljiva gospa razumela ...«
»Kar povejte, za kaj gre.«
Gospa Derekova je globoko vzdihnila.
»Gre za to, prosim, da ne živim s svojim možem, saj sem že povedala milost-ljivi gospe, da je Karel Derek strašno neznosen človek in nekega dne je za prazen nič pobegnil od mene, prav za prav sem morala pobegniti od njega, tudi če bi morala umreti od gladu. Prisegam milostljivi gospe, da moj bivši mož Karel Derek ni imel najmanjšega povoda za ljubosumnost.«
»No prav,« je dejala Ana z neprijetnim občutkom. »In kaj potem?«
»Vem, da to ne zanima milostljive gospe, raje takoj povem, za kaj si dovoljujem prositi. To se pravi... imam ženina. Nikak mladenič ni več, a je po letih ravno prav zame. Jako delaven človek je to ... Neki Koloman Borbely. Bil je nameščen v skladišču Waltrove tovarne.«
Ant, Adamič:
s
UplaSciii smo se razleteli kakor vrabiči. Tudi od onih starejših, ki so z nami vred vztrajali, ni nihče zinil besede. Ko je stražnik pripuhal na dvorišče, smo se spet zbrali in toliko, da še mi nismo stopili za njim. Vse kote je pregledal, potem pa je šel po stopnicah na skedenj. — Ah, zdaj ga bo dobil, smo ss spogledovali.
Dolgo ni bilo nič; mi se kar dihati nismo upali. Z vseh obrazov se je odražala napetost, huda nestrpnost ter pričakovanje. Senca je že legala na dvorišče, ledena me-g'a je silila za vrat, v nadlehtje, noga pa je kar sama poskakovala; s koleni smo mencali n gnetli. Z drsalko 'pod pazduho, k. me je mrazila v rebra, in s premrlimi prst: v žepih, sem se tiščal podpornika ob vhodu na dvorišče ter se bodril k vztrajnosti z namišljenim, razburljivim prizorom, kako bo stražnik gnal pred seboj uklenjenega ubijalca. Prepričan sem bil, da je skriti barabon med glavnimi razbojniki, kar se jih je klalo tam gori.
Po dolgem čakanju je prišel iz rkednja — glejte, stražnik sam. V rokah je vihtel golo sabljo in strahotno klel. Seno se ga je držalo po hlačnicah.
»Ušel je vrag, ko ga ni v senu. ^ ' enega konca do drugega sem vse seno pre-iskal, vse pretipal in prežokal s tem-le.« Pokazal je na sabljo, »če bi ga špiknil, bi moral javkniti! če sem ga zabodel v vrat ali pa naravnost v srce, bi moral vsaj vzdihniti, preden je gavznil. Ne, ni; zato ni, ker je falot ušel. — Marš vstran!« je zarohncl nad nami. Spet smo se razpršdi ter opazovali samo od daleč, kaj bo. Policaj je nekaj časa hodil okoli hiše, potem je še en pot skrbno pregledal vse kotičke dvorišča, na seno pa ni šel več. Ker ni ničesar opravil, je s kislim obrazom odkorakal v mesto.
Trdno sem bil prepričan, da je begunec še vedno v senu. Slej ko prej so bili istih misli tudi oni trije raztrgani potuhnjen?!, ki so s čepicami globoko na očeh z nami vred vztrajali pred dvoriščem. Ti trije tiči so po sovražnikovem odhodu kar cžive'i.
»Kosca niso še nikoli dobili,« j,e dejal med njimi najstarejši ter privzdignil čepico.
i i. kozi streho je ušel,« se je oglasil tovariš. Potem so se pregovarjali in jeli pričkati., če je to sploh mogoče. Tudi mi smo šli z njimi na ogled in vsi smo se nazadnje prepričali, da je pobeg skozi streho, ki je pokrita z opeko, nemogoč.
»Potemtakem je še gori v senu!«
»Stegnjen, ker ga je polip zabodel,« se je grdo nasmehnil najmanjši, ki je imel čeljust in ves obraz zategnjen postrani.
»Kosec? Nikoli!« se je razvnel "ajsta-rejši, ki je bil menda tudi kolovodja.
In res! Kosec se je kmalu pokazal živ, le, da preveč cel ni bil. Ni prišel, ampak se je bolj privlekel iz skednja; z eno nogo je hudo šepal. Tri je znanci in kakor kaz-no, tudi njegovi pajdaši, so mu . priskočili na pomoč. Potolažili so ga, da ni nobene nevarnosti več, in dva sta ga vzela pod roko, vsak na eni strani.
»Dvakrat me je dregnil, poglej,« je re-šenec škrtal z zobmi ter pokazal nogo. »Glavo in život sem v senu stisnil -a tra-movje, nog pa nisem mogel, sem jih pa zato zasul s slamo. A me je vendar pičil v koleno, drugič pa v meče, skozi in skozi. Uh, kako boli! — Imaš čik?«
Videli smo dva krvavo obrobljena vboda na njegovi hlačnici. Ranjenec, mlad postopač, je bil v lice bled kakor zid. Pri hoji se je krvavo pridušal. Stepali smo tik za čedno kompanijo in pridušeno klikajoč kazali s prsti na krvavo sled, ki jo je Ko-
sec sproti delal s svojo ranjeno nogo. Na zasneženi poti so se tople, krvave Kiplje sproti razlezle v svetlordeča, okrogla očesa liki rubini. Pretepaški junak se je dvignil v naših očeh pod nebo. O podpori pajdašev je prišepal brez slehernega javka-nja in stokanja na drugo stran mostu, kjer je še dandanes gostilna. Ondi so se pregovarjali, ali bi vstepil ali ne; toda že je nekdo od njih zarežal nad nami in še stekel je za nami, da smo se razkropili na vse vetrove. Obotavlja je se sem šel uomov
Bpžičnih počitnic je bilo konec ln spet smo morali v šolo. Prvi dve leti sem hodil k očetu. Nič čudnega, da sem prav dobro izdeloval. Nalog mi ni bilo treba nikdar pisati; tudi vprašan nisem bil nikoli.
V tedanjih šolah je bila še lepa navada, da je vsako uro pela šiba. Oče ni rad udaril; švrknil je samo v skrajni potrebi, kadar ga ie minila že prav vsa potrpežljivost. štepanci, Bizovičanje in Posavci so se že kot otroci vedno ravsali med seboj; ti so bili največkrat tepeni.
Pri verouku pa smo morali drug drugega šeškati, toda ne po najbolj človeški plati, temveč po razpeti dlani, »šest mu jih naštej, da se bo drugič naučil šest božjih resnic!« Tri si dobil za sveto vero itd,, vse po veljavi in težini molitve. Boječe si vlekel dlan pod rokav, z očmi pa si pretil bičarju: »Stokrat ti povrnem!« Toda vsekakor najbolj neusmiljeni so bili vedno najboljše podkovani, in tako se jim osvete ni bilo treba bati. čeprav iz hiše, sem jo vendar nekajkrat izkupil tudi jaz, da sem si kar pihal v užgano dlan. Oj, s kakšnim veseljem je oplazil kmetski fant posebno mene, pol gosposkega, predmestnega fantiča, ljubljansko srajco, ki je bil vrh vsega še sin učitelja, katerega so se vsi bali. Nad menoj se je znašaj za vse udarce, ki jih je bil prejel od mojega očeta.
H kronistu Ljubljane, Potočniku A. je nekoč prisedel gospod, že dobre volje ter
ga vprašal: »Ali me še kaj poznate, gospod učitelj?«
»Zdi se ml, da.«
»Ali še veste, kako ste me nekoč na-žgali s kačo?« (Kača: tenka, prožna bambusova palica, ki se je kar ovila.)
»2e mogoče... Samo to mi povejte, če sem vas po krivici.«
Bivši učenec se je zresnil, odmlgal z glavo, pa zavpil: »Po krivici? Po kakšni krivici! Nič po krivici, ampak po ri.. ste me!«
Vsak udarec od tuje roke je pač nasilje. Pravijo, da šiba novo mašo poje. To je grda laž. Pomanjkanje in pridnost mnogo, toda še največ pogona za napredek in uspeh pa dajejo ljubezen, skrb in potrpljenje z otrok!..
V tretji razred smo hodili v priz'dek med bivšo staro gimnazijo, ki je že davno podrta, in Mahrovo hišo na Vodnikovem trgu. Tam nas je učil takrat zelo hval sani in češčeni šolnik Andrej Praprotnik. star mož, ki nas je po svoje učil in vzgajal. Morda pa je samo mene tako mrzil? O tem nisem premišljeval, in danes se spominjam samo nekaj ogabnih slik, ki jih ne morem izbrisati iz spomina. — Pred šolsko tablo pač računske naloge nisem razumel. Sivolasi učitelj je prišel ter mr-mraje nekaj pomagal. Toda še vedno ni šlo in ni šlo. Tedaj pa se je mož usrdil, kričal Je nad menoj, me prijel oberoč za glavo ter z njo trkal ob desko, da so mi kar iskre zaplesale pred cčmi. Iztrgal sem se, vrgel kredo v kraj in se ihteč pobral v svojo klop. Pedagog je tudi drugim z butanjem v tablo ubijal učenost v butico. Tega greha mu nikoli nismo odpustili, četudi se je delal lepega na ta način, da je v izpričevalo na koncu leta zapisal same dobre rede.
šola se je preselila na Ledino. Tudi tam smo imeli nekaj dobrih in nekaj slabih učiteljev. Maierja z dolgo, kostanjevo brado smo imeli prav radi, dočlm smo pa o Fur-lanu dejali, da je živ hudik, ki nas je priprl tudi čez opoldan. Imeli smo za svo-
jega glavnega učitelja Josina. To ti je bil dolg, suh, koščen človek, vedno elegantno opravljen, s trdim klobukom na glavi in s palico v roki, ki je bila okovana s srebrom. Hodil je po žabje; dolgi, suhi kraki so mu pri hoji kar smešno poskakovali. Hudo je dišal po tobaku. Nasmehnil se ni nikoli. Bil pa je natančen, toda neusmiljen. Kadar je ubral pot med klopi, smo se pred njim tresli. Komur koli je pomig-nil, naj vstane, — ali ga je spoznal po nosu? — vsak je že vnaprej odmikal glavo daleč stran. A ni nič pomagalo, kajti kmalu ga je Imel v pesti. — »Kje je naloga, a?« Prav mirno in ne da bi izpre-menil obraz, je segel pozabljivcu ali »gr-dobi leni« nad sence po »ta sladke«. Ko jih je čvrsto zagrabil ali si jih celo ovil okoli kazalca, ti jih je nategnil, da si šinil ko strela na prste. Z glasnim opominom je zadušil tvoj bolestni vzklik, potem pa si je z vidnim gnusom otresel izpuljene lase s prstov. »Na gnoj, na gnoj, tja spadaš!« ie zaključil svoj opomin ter šel dalje. Pridne učence pa je pohvalil in jih zapisoval v zlate bukve, kakor je dejal.
Prav živo se spominjam nekega sošolca, Homca, ki je bil vedno bolan. Prijelo ga je, da ni mogel ne dihati ne govoriti in kar omedleval je. Prinesli so mu vode, potem pa je smel domov. Neki drugi se je pisal za Prijatelja; ta je bil največji izmed vseh v šoli. Tako dolg je bil kakor največji uč!telj. Mi smo mu segali komaj do reber. Bil pa je dober in miroljuben, preveč priden pa ne. Pred uro je spisal svojo nalogo, ko je bil položil šolski zvezek na polico od okna v visokem pritličju. Dočim sta bila ta dva učenca s kmetov, je bil tretji zelo gosposki, pristna »srajca«. Vsi smo se mu smejali, ker se je tako rad postavljal. Toda polizanec se ni prav nič zmenil za roganje in zabavljice.
(Dalje.)
Vsak narcsssik S5JotraM ) je zavarovan!
S P O E T
Forma evropskih atletov je kljub vojni in zgodnji sezoni na višku
čeprav atleti po evropski celini — in tudi dr-igod po svetu — v tem letnem čam še niso na višku svoje forme, ki se pokaže običajno šele pri vsakoletnih prvenstvih v tretji četrtini leta, je vendarle res, da se seznam leošnlih dobrih rezultatov v posameznih disciplinah spreminja skoraj vsak dan, in to krepko na boljše. Predvsem so seveda švedski atleti oni, ki skrbe za te razveseljive vesti, ker so pač aktivni pristaši »kraljice športa« iz večine ostalih držav zaposleni na drugih poljih, toda kljub temu so tudi italijanski in nemški atleti prispevali nekatere zelo vidne postavke v tem pregledu letošnjih najboljših med najboljšimi. V strnjeni vrsti Švedov sta se v tekjh uveljavila Nizozemec starega kova Osendarp, ki ga nikakor ni mogoče odriniti z vrha tabele, kar velja prav tako tudi za »starega« italijanskega tekača Lanzija, ki je na nedavnem drž. prvenstvu spet dosegel odlično znamko in pustil vse evropske vrstnike za seboj. V skokih so na najboljših mestih zastopani kar štirje narodi, in sicer razen Nemcev še Finci, Norvežan; in Švedi, medtem ko so v metih med prvimi poleg enega Italijana in Nemca še po en Šved in Latvijec. Izidi, ki so jih dosegli ti najboljši predstavniki evropske lahke atletike, so nadvse zadovoljivi, saj je treba pri njih vzeti v poštev tudi to, da so v teh časih razmere vse prej kakor pripravne za naporne treninge, razen tega pa manjka vsem atletom težkih tekmovanj, v katerih bi največ pridobili na borbenosti in rutini.
Podrobni seznam trenutno najboljših evropskih atletov izkazuje naslednja imena: v teku na 10 m: Standberg (švedska) 10.4,
v teku na 200 m: Osendarp (Nizozemska) 21.6,
v teku na 400 m: Ljunggren (š) 47.5, v teku na 800 m: Lanzi (Italija) 1:51.6, v teku na 1500 m: Andersson (š) 3:48.8, v teku na.3000 m: Bror Hellstroem (Š) 8 26.6,
v teku na 5000 m: Durkfeldt (š) 14:22.8, v teku na 10 km: Gu.nnar Bratt (Š) 30:56.6,
v teku na 110 z zapr.: Lidman (š) 14.3, v teku na 400 m z zapr.: Larsson (š> 53.8,
v skoku v daljino: Simola (Finska) in Elliasson (Š) 7.40 m,
v skoku ob palici: Kaas (Norveška) 4.10,
v skoku v višino: Nacke (Nemčija) 1.98 m,
v troskoku: Prouteau (Francija) 14.18 m, v metu diska: Consolini (I) 51.54 m, v metu kopja: Stendzenieks (Latvija) 70.80 m,
v metu krogle: Willny (Š) 15.50 m in
v metu kladiva: Storch (N) 56.57 m. *
Komaj smo zaključili ta pregled, pa. že čitamo spet dva rezultata, ki bosta potisnila zgornjo lestvico, znova navzgor. Na mednarodnem tekmovanju med švedsko in Dansko v Kodanju so bili izboljšani spet trije evropski izidi, in sicer je Danes So-rensen pretekel 80 m v času 1:50.4, Danec D. Jensen je potreboval za 400 m z zaprekami 53.3 ter slednjič Šved Atelsson je dosegel v troskoku znamko 14.93 m.
nsvih nogometnih
ova, na škotskem: Glasgow Rangers (oboje), na švedskem: Norrkoping, v Švici: Grashoppers (oboje), na Slovaškem: Ar-madna XI, na španskem: Atletic Bilbao (oboje), v Turčiji: Fener Bagče (oboje) in na Madžarskem: Csepel in Ferencvarcs.
V nešcsj vrstah
Na meddržavnem atletskem mitingu v Stockholmu so Švedi zmagali nad Madžari s 95 : 67 točkam, čeprav so nastopili brez Haegga in Anderssona. Oba dneva prireditev je bilo na stadionu skoraj 30.000 (i) gledalcev, ki pa niso bili najbolj zadovoljni z doseženimi izidi. Najboljši so bili med ostalimi tile: 800 m Liljedqu!st 1:51, 5000 metrov Larsson 14:39.2, krogla Madžar Ne-metkari 15.32, kope Ericsson 67.82, skok v daljino: Eliasson 7.17, štafeta 4X100 m Madžarska 42.1.
V Mariboru je preteklo soboto gostovalo
podeželsko avstrijsko moštvo Rapida Iz Oberlaa proti tamkajšnjim železničarjem in izgubilo z 2 : 4 po lopi igri, zaradi katere je naslednji dan, ko je gostovalo proti Celjanom. re3 tud zmagalo s 4 : 2
Znani hrvatski športnik Vicko Miošio je pred kratkim izgubil svoje mlado življenje v boroi proti upornikom v Bosm. Miošij je spadal nioc najvidnejše hrva^Ko športnike in je iini dosegel čast državnega re korderja v metu krogle z znamk? 13.."9 m.
Z zadnjega meddržavnega dvoboja med Hrvatskp in Rumunijo v Bukarešti bj bilo prav za beležiti še en vidnejši izid, ki služi v čast hivatskim atletom. Njihov predstavnik, tudi pri nas znani Markušič, je prišel v kopju preko 60 m ali natančno do 60.80 metrov ter s tem postavil nov hrvatski le-kord. Na 5000 m je zmagal Kotnik s časom 15:38.4, medtem ko je moral v teku ua 1500 m za las prepustiti prvo mesto odličnemu Rumunu Pandreju s časom 4:05.6
s— SK Mars. Naprošajo se vsi delegati klubov, ki sodelujejo na našem mladinskem pokalnem turnirju, da se sigurno udeleže sestanka danes v četrtek ob 17. v prostorih nogometne zveze. — Načelnik nogometne sekcije.
vine
Da bi zaščiti! svoje noge pred raznimi vplivi 1 po tleh ter so jih morali z verižico pripenjati podnebja, pa tudi pred ostrim kamenjem, tra- na kolena. Te spake so trajale ponekod tja do
srednjega veka. In kar je posebne značilno, so
Kljub vojni in njenim nevšečnostim gre šport svojo zmagovito pot skoraj v vseh panogah, najbolj pa menda nogometni. Vse države so najbolj pazile na to, da so nogometaši lahko nemoteno vzdrževali svoje delovanje in zato ie bilo tudi letos v vseh državah brez večjih težav zaključeno nogometno prvenstvo, ki nam je dalo spet 20 novih prvakov, že tretjih ali tudi četrtih v vojni dobi. Menda edina država, kjer ie tekmovanje prispelo šele do zaključnih dogodkov, je Hrvatska, drugod povsod pa so lahko nogometaše že poslali na počitnice.
Kaj bi bilo, če bi za spremembo enkrat seznanili naše čitatelje z imeni najuspešnejših klubov v minuli sezoni po evropskih državah, tembolj, ker smo zadnje tri mesece kar naprej pisali samo o Ljubljani m njenih nasprotnikih, izmed katerih vseh smo pred 14 dnev; tudi pri nas dobili novega pokrajinskega prvaka. No, in drugod ? Takole se je končalo za letošnjo sezono na nogometnih terenih blizu ali daleč od nas: v Italiji: prvak: Torino, pokalni prvak Torino, v Belgiji: FC Mslines in Liersche, na. Danskem: AB Kopenhagen (oboje), v Nemčiji: Dresdner SC in Munchen 1860. v Angliji Liverpool in Blackpool, v nezasedeni Franciji FC Toulouse in FC Marseille, na Nizozemskem: ADO in Ajax iz Amsterdama, v Latviji: AC Riga, na Portugalskem: SC Benfica, v Rumuniji: FC Crai-
vo in trnjem, je človek že pred tisoč leti iz umil obuvalo. Prvotni čevelj je bil pač z kož divjih živali, pozneje se je spremenil v usnjen podplat, pritrjen na nogo s trakovi, šele pozneje je začel dob;vati obliko, v kateri ga vidimo danes.
Usnjene sandale, ki s0 jih nosili Rimljani, pomenijo že velik napredek v obutveni stroki. Podplat se je ravna! p0 velikosti noge. trakove je nadomestilo nekakšno vezivo iz usnjenih pascv. Podobne sandale, samo še bolj umetno izdelane in bogato okrašene s srebrom, so nosili stari Germani pred 2000 leti.
Srednjeveški čevlji so bili podobni današnjim copatam, ki jih nosimo doma. Imovitejši ljudje so nosili čevlje iz mehkega rdečega in belega usnja ali pa iz svile. Takšni čevlji so imeli uvezene bisere m žlahtne kamne. Revno prebivalstvo se je moralo zadovoljiti s preprostejšo obutvijo, izdelano iz ovčjih ali govejih kož. To usnje se sicer ni moglo meriti z dragocenim usnjem imovitejših slojev, zato pa je bilo trpežnejše. Pozneje se je razvija! čevelj v skladu z oblačilno industrijo Tudi čevljarji so pričeli posnemati vsakovrstne -modne domisleke ter so izdelovali čevlje z različ" nejšimi okraski. Nekaj časa so imeli čevlji zelo dolge konice, nekakšne kljune, ki so dosegli tako pretirano dolžino, da so se opletali
takšne spakedrane čevlje nosili moški, ne pa ženske. Ženske so imele dolga krila, pod katerimi se je obuvalo skoraj popolnoma sknlo.
Šele v 16. in 17. stoletju se je vrnil čevelj k svoji preprosti obliki. V 18. stoletju se je začelo zopet razkošje pri ženskem obuvalu, katerega posebnost so bile izredno visoke pete. ki so dosegle v skrajno pretiranih primerih do 15 cm. Seveda je Ma hoja v čevljih » takšnimi petami vse prej kakor prijetna. Toda moda je zahtevala takšne predpise in ženske so se jim pokorile.
Čevelj moderne dobe je v primeri s svojimi predhodniki naravnost siromašno preprost. Zato pa ga odlikujejo druge vrline. Je mnogo trpežnejši. smotrenejši m udobnejši ter služi namenu, za katerega je bil napravljen
V verstvu mnogifi ljudstev predstavi ia čevelj simbol rodovitnosti in zdravja rastlin ži vali in !judi. V poročnih obredih zavzema čevelj posebno mesto. Tudi v pravljicah srečujemo čevelj, kateremu pripisujejo čudotvome moči. Tako na primer pri divjem lovcu, večnem Židu, pri velikanih, pritlikavcih, čarovnicah in duhovih. Posebno znana je vloga čevlja v pripovedki o Pepelki ter v igri o obutem mačku.
Iz statistike Budimpešte. Po zadnjem ljudskem štetju ima Budimpešta poldrugi milijon prebivalcev. Madžarsaka presto'nca ima v primeri s tem številom prebivalstva za čudo malo hiš, katerih so našteli 30.738.
Smrt bivšega pribočnika Atatiirka. V zdravilišču Yalovi ob Marmarskem morju je umrl bivši adjutant Attatiirka, poslanec Bolu Dževat Abas. Bil je zelo vpliven mož tudi v turških letalskih krogih.
Mezde za delavce in profesionšste v Grčiji. Po sklepu grškega ministrstva za delo so bile določene nove mezde za delavce in strokovnjake, zaposlene pri zasebnih oblastih na grškem ozemlju. Obenem so določne tudi nove mezde za delavce v tvor-nicah cementa in železarnah. Mezdne postavke so razdeljene v več kategorij in so prilagodene dejanskim krajevnim razmeram.
Zborovanje piskrovezcev na Slovaškem. V Velikih Rovnah so imeli pred kratkim zborovanje slovaških piskrovezcev. Najprej je bila maša, po maši pa zborovanje, na katerem je govoril poveljnik Hlinkove garde, notranji minister Mach, ki je izrazil željo, da bi po tej vojni Slovaki ne hodili več po svetu kot piskrovezci. Zborovanja piskrovezcev se je udeiežil tudi poslanik hrvatske vlade na Slovaškem Lorkovič.
Civilna mobilizacija v Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da bodo vsi nedovoijno zaposleni ali brezposelni moški v starosti od 25. do 30. leta mobilizirani za civilno službo. Vpoklicane bodo uporabili za fizično ali duševno delo. župani posameznih mest in občin imajo polnomočja v svojem delokrogu izvesti ta ukrep.
Visoka šola za vrtnarstvo. V Budimpešti nameravajao še letos jeseni otvoriti visoko šolo za vrtnarstvo, ki bo piva ustanova svoje vrste na Madžarskem.
Strela je ubila dva planinca. Dunajski dnevnik poroča, da je strela ubila v severni steni Dachla, ki je ena najtežjih plezalnih partij v Gesausu, Karla Rupprech-
ta in Viljema Hosla iz Niirnberga. Turista sta bila na mestu mrtva.
Zasedanje bolgarskega parlamenta. Peto izredno zasedanje bolgarskega parlamenta se je začelo 20. t. m. Poslanci so bili brzojavno poklicani v Sofijo.
GLEDALIŠČE
OPERA
Četrtek, 22. julija, ob 19: Madame Butter-
fly. Red Četrtek. Petek, 23. jul.: Zaprto. Sobota, 24. jul.. ob 19.: Mrtve cči. Red Sreda.
Nedelja, 25. jul.. ob 19.: Traviat*. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članico beograjske Opere. Izven. Cene od 35 lir navzdol.
*
Gostovanje Zlate Gjungjenčeve v Puc-cinijevi »Madame Butterfly« bo drevi za red Četrtek. Opozarjamo na nastop naše bivše Drimadone. ki je delovala več let z odličnim uspehom na našem odru in ki šteje Butterfly in Traviato med svoje posebno uspele kreacije. Zasedba partij bo sledeča: Butterfly — Gjungjenčeva. Suzuki — Golobova. Kate — Šturmova, Pin-kerton — Lipušček, Sharpless — Popov, Goro — Rus Yamadori — Dolničar. bonec — Lupša. komisar — Gregorin, uradnik — Škabar. mati — Škrjančeva. Dirigent: D. Zebre: režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti: scenograf: A. Foriga.
Abcnente reda Sr<?de opozarjamo, da bodo imeli zaradi bližnjega sklepa operne sezone predstavo D'Albertove opere »Mrtve oči« izjemoma v soboto. Zadnja predstava za red Sreda bo 23. t. m. v sredo, ko bodo peli »Madame Butterfly« z Gjun-gjenčevo v naslovni partiji.
Zaključek operne sezone bo v soboto, 31. juiija, s Puccinijevo »Madame Butter-fly« za red A.
rrMHiHfT11iHJHIHilllI!lilHI;HIlJtll IlrfHMTlflfllt^IITRijinriflTnHffilflFi^tlflffftfTIfHlIifri^T^FtitlJii^iflHniiij*]!!!)^
Romani »Dobre knjige"
za naročnike na Hrvatskem
i
Naročniki na našo knjižno zbirko »Dobro knjigo«, ki bivajo v Nezavisni Državi Hrvatski, so že prejeli oba dela zanimivega romana iz sodobne Indije »Prišlo je deževje«. Pravkar se jim dostavlja knjiga, ki je izšla za mesec junij in ki prinaša sijajni družabni roman moderne italijanske pisateljice Albe de Cespedes »Nazaj ni poti«. Roman štejejo med največje uspehe italijanskega knjižnega trga v zadnjih letih. Preveden je že v devetnajst jezikov. Splošno priznanje žanje tudi med slovenskimi čitatelji.
Izšel je tudi že julijski roman DK »Vzhod in zapad«, delo znane pisateljice Pearl Buck. Roman obravnava borbo med starim in novim svetom v sodobni, a še vedno skrivnostni Kitajski. Naročniki na Hrvatskem bodo knjigo dobili v najkrajšem času.
V	avgustu bo izšlo delo nizozemskega zdravnika in pisatelja Paula de Kruifa »Borci proti smrti«. Zgodbe o medicinskih odkritjih, ki so rešila pred smrtjo sto in sto milijonov ljudi, prekašajo po svoji zanimivosti in napetosti sleherni roman.
Za september je pripravljen roman »Pokojni Matija Pascal«, eno najboljših del svetovnoznanega italijanskega pisatelja Luigija Pirandella. Roman je v številnih prevodih dosegel mednarodni sloves in si bo brez dvoma osvojil tudi našo publiko.
V	zbirki »Dobri knjigi« izide vsak mesec po en roman. Naročnike za zbirko sprejema v Nezavisni Hrvatski Državi tvrdka »Press-Import«, Zagreb, Katan-čičeva 3. Naročnina za 6 knjig znaša 360 kun.
fiftfiii! n ntiifi ni! lanniDiiHiniHTfinnfnRi m* i nntf hh fur^iiHiisTiB m

Urefen je bil in vzdržuje se na carjeve stroške
Ob bulvarju Carja Osvoboditelja, najlepši cesti Sofije, se razprostira sredi zelenja s krasnim razgledom na planino VI-toš sofijski otroški paradiž. Radostni otroški smeh se razlega ob solnčnih dneh daleč naokrog. To je otroški vrtec bolgarske prestolice. urejen na carjevem zemljišču in na njegovo pobudo. Z veliko ljubeznijo in razumevanjem je bilo urejeno to otroško igrišče, ki lahko velja za vzorno. Vse stroške ureditve kakor tudi vzdrževanja posebnih igrišč in javnih nasadov ter nakupa športnih in igralnih potrebščin, kakor tudi plače športnih učiteljev, otroških zdravnikov in otroških vrtnaric, krije dvor. Čez poletje tu kar mrgoli sofijskih otrok, ki jim nudi otroško igrišče mnogo zabave in razvedrila.
Ob osmih zjutraj se odpro težka železna vrata malčkom iz vseh mestnih okrajev. Odraslim je dovoljen dostop v otroški paradiž samo če spremljajo otročiče. Otroci, stari nad 12 let, ne smejo na otroško igrišče. Tako je napisano nad vhodom, toda v resnici strogost ni tako velika. V otroškem paradižu ni poskrbljeno samo za nemoteno rajanje, temveč tudi za temeljito vzgojo otrok. Disciplina in red sta tudi v tem otroškem paradižu dve osnovni zahtevi, katerima se ne more izogniti noben otrok. Dan se prične s skupno molitvijo in izobešanjem zastave. Slede igre po skupinah pod vodstvom športnih učiteljev. Čim da športni učitelj znak za zaključek iger, začno otroci rajati po mili volji. Ena
skupina se odloči za rokoborbo, druga za nogomet, tretja za kriket, četrta za namizni tenis itd.
V vročih poletnih dneh. ko se tudi otroci radi ohlade v vodi. je seveda vedno poln velik bazen, kjer pa voda seveda ni globoka. V njem se zbere ob posebno vročih dneh do 5000 mladih kopalcev, ki navdušeno čofajo po vodi. Bazen je pokrit z belim peskom odnosno mivko z obale Črnega morja. Vsako leto pesek izmenjajo. Pripeljejo ga iz Varne in Burgasa. Z njim je posuto tudi igrišče za najmanjše otroke, da se lahko v mivki soLnčijo.
Navdušenje bolgarskega caria za tehniko se kaže tudi v otroškem paradižu. Lokomotiva ozkotirne železnice iz 1. 1819 in dve letali starejše konstrukcije, ki sta bili nekoč v bolgarski državni službi, morajo zdaj služiti otrokom, da je zadoščeno tudi njihovi radovednosti. Otroci se zlasti radi sučejo okrog letal. Lokomotiva je še dobro ohranjena, čeprav je že precej stara in čeprav je plezalo po nji že na stotisoče otrok, ker je pač železna. V sofijskem otroškem paradižu je tudi ribnik, kjer plavajo zlate ribice, na gladini, se pa gu-gajo vodne rože. V alpinetu, ki je tudi priključen otroškemu paradižu, je zbrana malone vsa bolgarska flora. V posebnem paviljončku so otrokom na razpolago okrepčila. Za njihovo zabavo pa skrbi tudi marijonetno gledališče. Vidimo torej, da ima sofijski otroški paradiž vse, kar je potrebno za zabavo in razvedrilo otrok.
Teži? 2 ps^sSeuSlce zgrešene angleške gospodarske politike
Angliji se mora Egipt zahvaliti za svoje prostrane bombažne plantaže. Prvotno so v Egiptu pridelovali po pretežni večini žito, Angliji je bilo pa mnogo ležeče na tem, da bi bombaž izpodrinil žito. Čeprav egip-tski bombaž po količini v primeri z ameriškim nikoli ni igral odločilne vloge, je bil vendar znan in upoštevan po vsem svetu zaradi svoje visoke kakovosti, in dolgih vlaken. Povsod tam. kjer računa industrija s kakovostjo bombaža, je bil egiptski malone brez konkurence. V okviru svetovnega gospodarstva je slonelo egiptsko gospodarstvo izključno na izvozu bombaža. Z izkupičkom je Egipt v veliki meri nakupoval inozemsko žito za prehrano prebivalstva.
Posledica angleške gospodarske politike je bila, da je postal Egipt v pogledu prehrane odvisen od inozemstva. Prišla je pa vojna z vsemi svojimi posledicami na go-sjDodarskem polju. Egipt je izgubil svojo suverenost in angleška vojska je zasegla vse zaloge žita. Egipt je bil prisiljen znova preusmeriti svoje poljedelstvo tako, da prideluje zdaj manj bombaža in več žita. V koliki meri se je to zgodilo, kaže dejstvo, da je nazadovala površina bombažnih plantaž od 1.6 milijonov feddanov (1 feddan je enak 0.42 ha) v žetvenem letu 1942 in 1943 na dobrih 700.000 feddanov v letu 1942/43. Egipt je moral izgubiti dobro polovico svojih bombažnih plantaž. Pridelek ne kaže tega razvoja tako jasno, ker je bil v letu 1942—1943 po hektaru skoraj za polovico
manjši kakor predlanskim. Leta 1942—1943 je znašal namreč 4.15 milijonov kantarov (1 kantar - 49.9 kg) dočim je znašal predlanskim 8.2 mlijona kantarov. Če upoštevamo. da je Amerika forsirala pridelovanje bombaža dolgih vlaken, lahko trdimo, da Egipt ne bo tako kmalu dosegel svojega prejšnjega položaja na bombažnem trgu. Seveda je vprašanje ali pomeni to za Egipt nesrečo. Sigurnost v pogledu prehrane iz domače zemlje je gotovo več vredna kakor soliden položaj v pogledu izvoza.
Vsekakor pa kaže Egipt primer, kako usodna je bila angleška gospodarska poli. tika za male države. Če dobivajo zdaj v Egiptu bolj zdravo gospodarsko strukturo. so morali kupiti to s štirimi leti hudega nomanjkanja, kar je zahtevalo precej človeških žrtev. Odprto pa ostane še vedno vprašanje, če bo mogel Egipt sam požeti sadove svojega prizadevanja.
Peš čez NU
Voda iz Gornjega odnosno iz Velikih jezov je nenadoma izostala in posledica je bila prometna katastrofa v parobrodnem prometu po Nilu. Voda v Nilu je tako padla, da je mogoče na mnogih krajih peš prekoračiti strugo. Vlada je prepovedala uporabo Nila za prevoz mel Egiptom in Sudsoiom. To bo imelo tem težje posledice, ker je bilo treba zdaj iz Sudana uvažati v Egipt žito.
EMILIO SALGAR1
KRALJ
KARIB0V
PUSTOLOVSKI ROMAN
Po kratki tišini, med katero si slišal samo nočni veter in enolično pljuskanje valov, ki so se razbijali ob ladijskem trupu, je s »Folgorove« polpalube mahoma blisnil ogenj. Grom se je razlegal nad vodo.
Ob tem nepričakovanem pozdravu je zahrumelo na sovražni ladji vpitje:
»Izdaja! Izdaja!«
Poveljnik se je bil nagnil čez ograjo, da bi videl, kako je na fregati, a tema mu ni dala ničesar razločiti.
Tedajci je nasprotnik z mogočnim truščem vrnil ogenj za ogenj.
Več krogel je udarilo v ladjo. Druge so žvižgaje letele čez palubo in trgale jadra.
Po tem odgovoru se je hotela fregata obrniti in umakniti proti Campeški obali, očitno z namenom, da bi obvestila posadke obrežnih mest o nevarnem srečanju.
»Presekajmo ji pot!« je zaklical kapitan. »Če ne, z Bogom naš posel v Veracruzu!«
Zdaj je zletela »Folgore« proti zahodu. Okret je bil tako spreten in nagel, da je stala španska ladja mahoma pred njenim kljunom.
»Stojte! Tu ni prehoda!« je kriknil Carmaux.
Ko je fregata videla, da ji je pot zaprta, je spet bruhnila ogenj in dim, v znamenje, da odločno sprejema boj.
To, da je imela mnogo več moštva in topov, gusarja ni plašilo. Zanašal se je na hrabrost svojih mornarjev in na čolne, ki jim je poveljeval Morgan.
»Pali!«
Ladji sta zdaj z enako močjo sipali granate. Krogle so žvižgale. Železo in svinec sta klestila kakor toča.
Spet in spet so se razlega.li kriki kapitanov:
»Na palubo streljajte! Merite na jambore!«
Boj je trajal že nekaj časa in zadajal obema strankama hudo škodo, ko se je zdajci začul na vodi hrum in krik.
»Morganovi čolni!« se je razveselil kapitan in prepustil krmilo Carmauxu. Pri bliskanju sovražnih topov je bil že opazil čolne, da se bližajo.
»Pogum, ljudje! Pomoč prihaja!«
12. POGLAVJE Boj na širokem morju
Šestorica čolnov, ki ji je poveljeval nadporočnik, je bila takoj po odhodu s »Folgora« zaplula španski ladji naproti. Tema je pospeševala drzno podvzetje in pripomogla, da sovražniki niso opazili malega brodovja.
Morgan je ustavil čolne v razdalji 700—800 metrov. Morje je bilo tako mirno, da je razločno slišal povelja na fregati. Ko jo je videl vso zavito v dim, je ukazal svojim mornarjem, naj veslajo naprej. Komaj je še brzdal njihovo podjetnost.
Ugodnejšega trenutka za napad si ni bilo moči misliti.
Španci, ki so imeli z obstreljevanjem »Folgora« več ko dovolj opravka, niso opazili grozeče nevarnosti, ker so se čolni kretali za njihovim hrbtom. Ko je zdaj Morgan dospel do fregate, je segel v odprtino neke topovske strelnice in se zavihtil gor. Štirinajstorica mornarjev iz njegove šalupe je spretno kakor opice splezala za njim.
Tedajci jih je zagledal čuvaj na jamboru.
»Halo!« je zavpil. »Naskakujejo nas!«
»Streljajte!« je ukazal Morgan.
Iz vseh šestih čolnov so zagrmele salve.
Španci so bili od nepričakovanega napada tako prestrašeni, da so mnogi kakor iz uma begali po palubi sem ter tja.
Kapitan fregate je dal obrniti palubna topova, ki sta obstreljevala »Folgore« na levo. Krogle so poškodovale več čolnov. Nekaj flibustirjev je bilo ranjenih, nekaj jih je popadalo v morje.
Morgan je bil skoraj čudežno ušel ognjeni toči.
»Za menoj, flibustirji!«
Moštvo ostalih čolnov se je odzvalo njegovemu klicu. Mornarji so poskakali čez ograjo na palubo fregate.
Samo kakih dvajset najboljših strelcev je ostalo v šalupah, da bi obstreljevali sovražnika.
Španci so se zdaj zagnali proti napadalcem. Spopad je bil krvav. Ne tu ne tam se ni manjkalo mrtvih in ranjenih, a nobeden izmed nasprotnikov ni odnehal. Bojni gnev je naraščal na obeh straneh.
Na palubo fregate so prihiteli spet novi borci, kajti topničarji so bili zapustili svoje topove, da bi pomagali tovarišem. Hrup je bil oglušujoč. Med streljanjem pušk in ječanjem ranjencev se je razlegal zdaj divji »ura« flibustirjev, zdaj vzklikanje Špancev.
Vse moštvo fregate se je tako zapletlo v boj na palubi.
Morganovi gusarji so naskakovali posadko, plezali v konopje in streljali od zgoraj. Njih krogle so delale hude vrzeli v nasprotnikovih vrstah.
Med tem je porinila »Folgore« svoj nosni jambor fregati med konopce in zamolklo trčila ob sovražna ladjo.
Črni gusar je bil izpustil krmilo ter z me?em v roki skočil na sovražni krov.
»Za menoj, flibustirji!« je kriknil z grmečim glasom.
Vse jo je udrlo za njim.
Na desni in levi so padali nasprotniki, zadeti od njegove ostrine.
»Morgan, semkaj!«
Španci, ki so bili zdaj med dvema ognjema, so se ustrašili zaskoka in se umaknili na obe stranL Mar so bili gusarji s Tortuge, ti peklenski sinovi, res nepremagljivi? Ihta njihovega združenega naleta je vzela Špancem pogum. Videti je bilo, da se le še slabo upirajo.
JJrejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi y Ljubljani