62. številka. Ljubljana, v petek 15. marca 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MOR Uhaja vsak dan tvrtcr, isimfti nerlelie in prasnite«, ter velja po poŠti prejemati za ;i v u t r o - o ge r s k e dežele za vse leto Ifi pld., na pol leta 8 ^rl d . za četrt letu t irld., za jeden mesec 1 gld. 4i.> kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., M četrt leta 8 gld. .'10 kr., za jeden mesec 1 ^Id. 10£kr. 7m poSdjanje na dom Licima se po 10 kr. DA mesec, po 80 kr. /a četrt. leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina, inata. Za oznanila plačuje se <>d Stiristopne petit-vrste pO t> kr.. če se o/nairlo jedenkrat tiska, po fi kr., če ne dvakrat, in p > t kr . Se M trikrat ali verkr.it tiska. Dopisi naj se i/.vole fraukirati. — Rokopisi ne ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je na Kongresne tr trgO It, 12, UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Davčna preosnova. vi. Personalno dohodarino bodo morali plačevati vsi avstrijski državljani in tisti inozemci, ki žive v Avstriji in imajo tu kak dohodek ali zaslužek. Oproščeni je bodo le: cesar in člani cesarske rodovine, inozemci, službujoči pri poslaništvih, konzulatih itd., če nimajo v Avstriji kakih posestev ali hipotekam>h tirjatev; vsi tisti, ki imajo kako rento od dobljenih redov ter častniki in vojaki a le glede svojih vojaških dohodkov in za časa kake mobilizacije tudi vsi državljani, ki sicer ta davek plačujejo. Personalne dohodarine bodo sicer oproščeni le tisti, ki dokažejo, da letnih dohodkov nimajo nad 600 gld. Merodajna za določitev personalne dohodarine bo okolnost, so-li dohodki posamičnikov stalni ali pa se preminjajo. Davek bo moral torej vsakdo plačevati, naj živi sam zase, ali s svojo rodbino. Ako vsi člani kake rodbine skupno porabljajo svoje dohodke, se bo personalna dohodarina odmerila samo glavi te rodbine, a tako, da se njegovim dohodkom prište-jejo dohodki vseh članov ; če pa se vsi dohodki ne porabljajo skupno, se bo dohodarina vsakemu članu rodbine posebej odmerila Će bi kdo živel ločen od svoje žene in bi jej kaj plačeval ali Če bi podpiral svoje otroke, ako iive zase, bi se dotični znesek od njegovih dohodkov od računal. Mej davku podvržene dohodke se ne bodo šteli samo dohodki, katere ima kdo v gotovini, ampak tudi kar dobiva v naturalijah — kurjava, svečava, vrednost stanovanja, če je ima zastonj ali če stanuje v svoji lastni hiši, ne bodo se pa šteli loterijski dobitki, dedščine in daritve. Davku ne bodo podvrženi kar kosmati dohodki, ampak odmeril se bo od čistih dohodkov. Od kosmatih dohodkov se bodo odbili: režijski izdatki (če bi jih davkoplačevalec previsoko zaračunal, bi jih dalo davčno oblastvo ceniti po izvedencih); vsako- L gld.; orej nima uzroka kaj storiti. Na Spin-čičevo interpelacijo glede šolskih razmer v Opatiji je minister odgovoril, da se je na podlagi materijah. /.b.H-e.: t pri po zvedbah o tej stvari, razveljavil deželn- ga šolskega sveta organizacijski ukaz z dne 17. junija 1885, vsled katerega se je v Opatiji osnovala iz dveh ločenih oddelkov, hrvatskega in italijauskega, obstoječa ljudska šola, in da se je z odredbo deželnega šolskega sveta z dne 11. decembra 1894 ukazala ustanovitev dveh samostalnih mešanih jednorazrednic, jedne s hrvatskim, druge z italijanskim učnim jezikom, tako da je sedaj ustreženo željam in potrebam prebivalstva. Zbornica je potem nadaljevala specijalno razpravo 0 davčni reformi in sicer o paragrafih, nanašajočih se na dobitkovino. V debato so posegli poslanci dr. Scheicher, P rade, Scbwab, dr. II of m a u n« \Ve 11 e n h o f, finančni minister I'le nor. dr. Kronawetter in Pfeifer. Ta je odkritosrčno priznal, da cele, predloge ne razume, kot uzrok pa navedel slog in dikcijo. Iziekel je pot era neke želje in izjavil, da bo pri tretjem branju glasoval zoper predlogo, če se izrečenim njegovim željam ne ustreza. Govorila sta se generalna govornika dr. Foft contra in Manthner pro, potem pa se je razprava pretrgala Koncem seju so posl. dr. Gregor ec in tovariši interpelovali pr ivosodn-ga ministra glede porot v Cel j u in v Celovcu. Prihodnja seja bo jutri. V B Jllllljlllli. 15. muca Volilna reforma. Veliko se govori in piše o volilni reformi, posebno levičaraki listi se že vesele, da konservativci pnjenjujejo in delo v pododseku hitro napreduje Toliko se ve, da se misli osnovati nov.i peta kurija dru o pa ostan« vse pri starem. Natančnosti glede .sestave pete kurije se ne poroča, ka;ti posvetovanja pododseka bo strogo tajna. Pa bodi temu kakor koli, z osnovo pele kurije se bode le koristilo liberalcem, ako se nič ne premeni v sedanjih kurijah. VeČino bodo v tej kuriji imeli delavci, ki bodo najbrž volili socijalne demokrate, kateri bodo v verskih in narodnih stvareh podpirali liberalce. Seveda gotovo se ni, da se volilna reforma žaret is sklene, kajti celo oticijozoa „Presseu priznava, da prav gladko niti v pododseka ne gre, da bode treba vsekako še precej časa, predno se ta stvar reši. Večje težave bodo že v odseku, kjer se bo de Oglasila še opozicija, seveda največje težave pa v zbornici sami. Tukaj bodo prišli v poŠtev ne le interesi posamičnih .strank, temveč tudi interesi in nazori posamičnih poslancev. Marsikak poslanec;, ki sedi v koaliciji, ne bode z ozirom n» svoje volilce mogel glasovati za vladne predloge. Narodna in verska toleranca. Deželni šolski svet češki je izdal neki ukaz ravnateljem srednjih šol, da naj pri svojih učencih pospešujejo z vsemi sredstvi narodno in versko strpljivost. Seveda samo na sebi bi to ne bilo nič strašnega, a če pomislimo avstrijske razmere, pa moramo reči, da ima ta ukaz Slovanom sovražno lice. Učitelji srednjih šol bodo morali gledati, da se v mladini ne vzbuja narodna, zlasti ne slovanska zavest. Pri nemških dijakih se pač ne bode tako strogo gledalo. Namen ukazu je vzgajati narodne amhbije, to je ljudi, ki se ne bi čutili Slovane ne Nemce. Kar se pa tiče verske tolerance, se je pa pač tukaj mislilo na varstvo obrezancev. V sedanjem času se vladi zdi potrebno, že pri srednješolski mladini zatirati protisemitizem. Seveda skrb za žide je jedna prvih točk koalicijske vlade. Namena ta ukaz ne bode dosegel, a utegne pa dijakom napraviti marsikake neprijetnosti, posebno ker ni težko, bodisi tej ali oui stranki, mej dijaki vzgojiti nekaj ovaduhov, kakor smo videli v Ljubljani. Vsaka nepremišljena beseda kakega dijaka se bodo pretehtovala, ko bi se iz nje dala izvajati narodna ali pa verska nestrpljivost. Dinastične in narodne vojake. Vojni minister Krieghammer je imel pogovor z nekim starim ogerskim bonvedom in članom gospodske zbornice 0 ogerskih željah v vojaškem oziru. Vojni minister jo rekel, da so v Evropi dinastične in narodne vojske. V naši državi je diuastična vojska. Vanjo se ne sme zanesti noben narodni duh, ker sicer bi razpaia v tn vojske, slovansko, nemško in ma-djarsko. Dokler bode on minister, ne bode nobene madjarske vojne akademije in nobena madjarske srednje šole. To je odgovor zlasti na zahteve Appo-ny!jeve stranke. Zaradi tega pa opozicijski listi hudo napadajo vojnega ministra. „Nemzeti Ujszag" pravi, da vojni minister popolnoma prezira državnopravno individualnost ogertke krone. Skoro še huje piše n Buda pesti Hirlapu, ki pravi, da je stara vojaška tradicija, kar je govoril vojni minister; tako misiijo skoro vsi višji častniki. Ta tradicija pa ni opravičena, odkar imamo občno vojaško dolžnost. Taki nazori so pravo nasilje za sedanjega vojaka. Temeljito je trebi pomesti s takimi nesmislenostun. Ogerska vojska bode diuastična, ker je narod dina-stičen. „Magyar Hirlap" se, jezi, da vojni minister stavlja v nasprotje narodne in dinastične koristi. Sklicuje se na bonveds, ki so narodna in diuastična vojska. Zaradi omenjene izjave vojnega ministra bode gotovo še mnogo hrupa v ogerski zbornici poslancev. Srbske razmere. Razmere v Srbiji so jako neprijetne Vlada na vso moč satira svoje podložnike. 0 kaki tiskovni svobodi se v Srbiji niti govoriti ue more. Policija in drugi vohuni vedno iščejo dopisnike inozemskih listov. Ce policija ne najde pravega dopisnika, pa kar kacega človeka označijo za dopisnika in ga iztirajo. Iz Srbije beže slednji dan ljudje, ker se. boje, da bi se kdo kaj proti njim ne izmislil in bi jih vsled tega ne zaprli kot zarotnike. Inozemski časopisi se redno konti skujejo, ako le kaj ueiigodnega poročajo o Srbiji. Vlada vedno išče kake zarote in jih umetno ustvarja, da val no, čakajoč po vsaki besedi, kakor kdo, ki prav želi, da se mu veruje. B0j, krasno, krasno!" odgovori oni. „Ta šala je neprecenljivo komična". „To je preveč,* dejal je V svoji jezi nekaterim nevernim Tomažem v kavarni. „Nikdo mi ne verjame, da sem jaz dovršil mojstersko delo. Jutri naj z\e ves Pariš, kedo je Oskar Lapisotte. Napoti se k sodniku, ki je bil pri obravnavi nmora predsednik porotnemu sodišču in pravi: .Gospod, jrtz Hetn val ujetnik. Jaz sem Oskar Lspisotte*. »Ne govorite dalje, gosp nI," odvrne sodnik jako prijazno. „Čital sem Vašo interesantno novelo. Vem tudi za ekscentrično misel, s katero se že teden dnij zabavate. Kdo drugi hi so morda trdil, da se hočete šaliti tudi s sodiščem. Ali jaz sem prijatelj književnosti iti se ne srdim nad Vami, ker mi je ta šala napravila radost, tla se z Vami poznam'. „Ali tu se ne gre za šalo! Prisezam Vam, da sem jaz Odkar Lapitotte, da sem jaz morilec. Fantazija moja se je pt kazala lev tem, da sem izmislil in izvršil zločin." „Izmislili in spisali, hočete reči. In dovolite mi odkrit, .učno opazko, da ste prestopili pisatelju do- zvoljene meje ter postavili pred čitatelja preveč uever|etnosti." wAli pravim Vam . . . ,u „Dozvolite, dozvolite, priznali bodete, da moram poznati zločine. Na mojo vest, nekatere okolnosti v Vaši noveli so preveč nenaravne, tako na primer srečanje s poslovoditeljico v bolnici v B. in povest o kloralu. Kot umetno delo je Vaša novela krasna, pretresajoča, ali Vaš slavni zločin v istini m mogoč. Ljubi gospod Dtsroses, žal mi je, ako Vas žalim, kot pisatelja Vas občudujem, kot z zločincem ne morem resno govoriti." „ Potem moraš poskusit izarjove Oskar Lipisotte ter plane na sodnika. Iz ust mu silijo pene, oči so zalite s krvjo in v svoji razdraženosti bi bil sodnika zadavil, da ni na upitje prihitela pomoč. Zvezali so zdivjanega in ga zaprli. Kmalu na to so ga prepeljali v norišnico. Tam je ostal pri svojih trditvah. n Spravite me na mor išče, ali resnica se mora priznati. Umreti hočem, ako sem le trenotek pred svojo smrtjo užival slavo svojega čina." Na take besede bo je odgovarjalo s tušem. Konično je res zblaznel in veroval, da je on Anatole Desroses in je svojo novelo izmislil. Tedaj so ga spustili iz blaznice in je ostal do svoje smrti v tej veri. le more kake nepovoljne osebe spraviti v ječo in jih politično uničijo. Tako sedaj vladni listi razširjajo novico o neki zaroti, ki ima baje namen spraviti na prestol srbski črnogorskega kneza Ni-kito. Da bi pa ljudje to izmišljotino bolj verjeli, pripovedujejo, da se stvar že dolgo pripravlja, da je Pašič* že, ko je še bil srbski poslanik v P-ter-bnrgu, se o tem dogovoril z ruskim generalom Ignatjevom Generala Ignatjeva pa že tako vpletajo v vse intrige na Balkanu; kakor bi on druzega dela ne imel, kakor stranke hujskati proti srbski in proti bolgarski vladi. Bolgarija. Nade, da se razmere v Bolgariji zboljšajo, ko je odstopil Stambulov, se niso obistinile. Sedaj pa Stojlov ravno tako gospodari, kot je Stambulov poprej. Sicer je to lahko umljivo, kajti sedanji ministerski predsednik ni bil nikdar prijatelj svobode. Ob svojem času je bit baš on pregovoril kneza Aleksandra Battenberškega, da je bil sestavil ustavo. To I a Karavelov moral je ostaviti severno Bolgarijo, Cankova so pa l.ili nekje internirali. Jednaku postopt Stojlov sedaj. Pristaše Cankova poslance Savova, Belčeva, Sinidova in Statni-kova so zaprli. Obdolžili so je, da so narod hujskali k ustaji proti monarhiji. Zaprli so jih in gotovo bodo več mesecev trpeli v ječah, potoni jih pa obsodijo na smrt iu morda tudi zares usmrtijo Vlada hoče Cinkova stranko uničiti, ker neče brezpogojno podpirati sedanje vlade. Posebno vladi ni po volji, da je stranka vložila neko tožbo proti na-silstvom policije ob volitvah. Zadnje volitve v Bolgariji so se vršile pod takim volilnim pritiskom, da ne izražajo nikakor jiravega mnenja prebivalstva. Vlada bi pa rada preprečila vse proteste, da bi svet ne izvedel, kako se vlada v Bolgariji. Rusija in Vatikan Odnošaji mej Rusijo iu Vatikanom se boljšajo. O ruskih vladnih krogih se že pretresuje vprašanje, da bi se zopet osnovalo stalno zastopstvo pri Vatikanu. Rus ja je ob svojem času imela pri Vatikanu svojega zastopnika, pa gaje odpoklioala, ker se je papež Pij IX. preveč potegoval za Poljak--, ko so se malo poprej bili spuntali. Sploh so Poljaki največ krivi vseh nasprotstev mej Vatikanom in Rusijo. Zadnja leta so pa v Rimu spoznali, da Poljakom ni vsega verjeti in vsled tega je bilo mogoče doseči boljših odnošajev z Rusijo. Obžalovati je ie, da v Rimu niso le predolgo Poljakov do dobrega spoznali. Zidje v Rusiji. Zidje so trgovci in zatorej obiskujejo v velikem številu trgovske šole. Trgovska šola v Odesi je bila skoro popolnoma požidena, le vzdržavala se je največ iz krščanskih denarjev. Žid ne mara plačati. Lepi časi so bili za Žide, da so na stroške kristijauov izobraževali svoje sinove. Teh lepili časov hode sedaj konec. Car je izdal ukaz, da sme na tej šoli biti le toliko odstotkov Židov, kolikor odstotkov d-.našajo za šolo. Slednje leto bode finančni minister določil, koliko se sme Židov vsprejeti v to šolo. V srednjih šolah in na vseučiliščih je že sedaj omejeno število židovskih dijakov. Pač te. bilo kaj tacega potrebno v marsikaki evropski državi. Vojna mej Japonci in Kitajci. Kitajci so se že toliko omečili, da odstopijo Japoncem otok Pormoso, ako v to privoli Francija. Od Mandžurije pa Kitajci ne odstopijo nobenega dela. Govori se pa, da so se Kitajci dogovorili s Francijo, da bode ugovarjala odstopu Formose, in pa z Rusijo, da bode oporekala odstopu kakega dela Mandžurije Japoncem. Zaradi tega že ruski listi zatrjujejo, da je Mandžurija v okolišu ruskih interesov Vidi se, da so Kitajci boljši diplomatje nego pa vojaki. Knjižnica za mladino. Vsrn krajnim fiolvkim svetom, farnim knjiJ.n e.*iii, bralnim društvom, fitulnicam, rodoljubom i. t. d. na Slovenskem) Najdražji zaklad vsakega uaroda je njegova mladina. Narod živi v svoji mladini dalje, v njej vidi svoj pn bodnj i obstanek, mladina mu je up in nada. ivakoršna je mladina v sedanjosti, približno takšen bode narod v prihodnjosti. Resnico te trditve priznava vsak olikan človek, globoko jo čuti v svo|em srcu vsak rodoljub; zato pač gledamo s paznim očesom na naše šole, kjer se nam draga mladina poučuje in vzgojuje. Vsak razumni človek ve, da šola ni cilj. konec ali namen našega življenja, temveč ona je le sredstvo za napredek in življenje. Učence se ne uči za šolo, temveč on se uči s pomočjo šole za življenje. Šola podaja mladini le pripomočke, da bi v poznejšem življenji mogla lepo in pošteno živeti ter si v izbranem poklicu ložje služiti svoj krah. V šoli ae uče otroci spoznavati resnice sv. vere. Na podlagi računstva in beril iz prirodoslovja, zemljepisja, zgodovine itd. te uče, da je dobra vest podobna svetlemu angelju, a slaba črnemu težkemu kamenu, da nam je ljubezen do svojega bližnjega, do naroda, domovine in vsega človeštva zvezda-vodnica v vsem življenju, a sovraštvo, da je podobno zlemu duhu itd. V šoli vidijo otroci v primerih, koliko je vredno pravo prijateljstvo, sloga, zadovoljni>st, red, varčnost, resnica, hvaležnost, spodobno obnašanje, pravičnost, poštenost, usmiljenost, itd itd.; vidijo pa tudi, koliko slabih nasledkov rodi sovraštvo, nesloga, nezadovoljnost, nered in zanikernost, zapravljivost in razkošje, laž, nehvaležnost, potubnenost in zvitost, nestrpnost, odurnost, nespodobno obnašanje, krivica, nepoštenost, neusmiljenost itd. itd. To prepr čanje o dobrih nasledkih, izvirajočih iz čednostij in slabih, izvirajočih iz napak in pregreh se v otrocih najbolje utrdi po primerih, ki jih čitajo v dobrih knjigah ; zato se nahaja pri vsaki šoli večja ali manjša šolarska knjižnica, iz katere se otrokom posojujejo knjige na dom, da si tudi izven šole /Jahtnijo svoje nežno srce Naš narod ima si3er dično „družbo sv. .Mohorja", ki razpeča mej odrasle ljudi mnogo tisoč lepih knjig, a za šolsko mladino je v nas Slovencih premalo knjig Slovensko učiteljstvo je gojilo že več let srčno željo, da bi se za slovensko mladino ustanovila stalna in dobro urejena ali orgauizovaiia „Knjižnica za mladino" ter je zastavljalo svoje moči za njeno uresničenje tako, da se je letos njegova želja izpolnila. „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" je namreč že izdala I. in II. zvezek. „Knjižnice za mladino", ki bode izhajala redno vsak mesec v trdo vezanih od G do o' pol obsegaj oči h knjižicah Celoletna naročnina za 12 knjig znaša samo 1 gld. 80 kr., ki se naj pošilja uredniku A. Gaberščeku v Gorici na Primorskem. Ta naročnina je tako malenkostna, da potrebuje „Ztveza slovenskih učiteljskih društev" za to vzvišeno podjetje najmanj 1600 rednih in točnih naročnikov. Troski za knjižnico so namreč veliki, treba plačati papir, tisek, vezanje v trde platnice, pisatelje, uredništvo poštnino itd Umeva se samo ob sebi, da se bodo izdavale le dobre knjige in sicer pridejo v natis le oni rokopisi, katere je ocenjevalni odbor [n-egled.il in potrdil. Odslej se bodo torej vsi dobri pisatelji mladinskih spinov /družili v „Knjižnici za mladino4*. Slovenci! „Knjižnica za mladino" nam bode torej pomagala ne samo vzgojnvati in žlahtmti srce naše mladine, temveč ona nam bode tudi dala temelj vsej književnosti. Vsak izobražen Slovenec je prepričan da bode omika našega naroda, kot jedino sredstvo k obvarovanju njegove individualnosti le tedaj rastla m cvetela, ko bodemo imeli bogato književnost in da bode naša književnost le tedaj vspešno napredovala, ko se bodo sistematično t. j na trd naj podlagi gojila. A ta trdna pcdlana je književnost za mladino. Človek se mora že kot ottok navaditi rad čitati. Čitanje mu mora postati najinilejša zabava, da si požlahtni srce in se izogne slabim nasledkom malopridnega pohajkovanja ob nedeljah iu praznikih. Kdor je za mladih let imel navado Čitati t. j. kdor se je navadil biti vnet čitatelj, ostane takov tudi v starosti ter doseže višjo stopnjo izobraženosti. Zavoljo tega se mora sedaj, ko imamo v vsakem še tako hribovitem kraju svoje šole, skrbeti, da se šolske knpžnice napolnijo z dobrimi knjigami za mladino. Odkritosrčno moramo priznati, da je. bila doslej naša književnost za mladino ne le, kar se tiče števila del, temveč tudi njih iztisov jako revna, da je toraj zaostajala daleč za potrebo narodovo. Ta kričeči nedostatak je odpravilo letos naše vrlo in delavno slovensko učiteljstvo z ustanovitvijo urejene „Knjižnice za mladino". Vsled tega se letos slovenski narod v vzgoji in poduku mladine bliža onej stopnji, katero so drugi slovanski narodi večjidel že prej dosegli. Češki narod je že v letu 1859. ustanovil društvo „Dčdiotvi Ma-ličkvch" za izdavanje mladinskih spisov. To društvo je imelo leta 1870. čujte in strmite že 31.100 členov, a dandanes jih šteje gotovo blizu toliko, kakor naša dična „družba sv. Mohorja". Društvo „Dčdictvi Maličkich" je bilo ustanovljeno v prvi vrsti za krstne botre, ki upišejo po izvršenem sv. krstu svoje varovance v društvo, plačavši za nje jedenkrat za vselej botrinski donesek 3 gld. Ti otroci dobivajo do svojega 1(5. leta vsako leto društvene knjige brezplačno, botri pa dobe lepo izdelan botrinsk diplom, kuterega darujejo svojim varovancem v vedni spomin. To je krasno! To je ginljivo ! Ko se torej otrok nauči čitati, najde dovolj knjig za požlaht-njenje svojega srca. Tudi Šolske knjižnice, hiše, bralna društva in odrasle osebe se sprejme v to društvo za 10 let proti jedenkratnej naročnini 5 gl To uzorno češko društvo smo zato omenili, ker smatramo vzgojo mladine za vzvišeno delo in da bi v nekoliko letih, ko se bode našej novorojenej „Knjižnici za mladino" zagotovil obstanek, tudi naša neumorno delavna „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" ustanovila pri „Knjižnici za mladino" posebni oddelek za krstne in birmake botre, kateri bi z jedenkratno naročnino upisali svoje varovance za prijemnike knjig do 14. ali 16. leta. Stavni krajni šolski aveti po Slovenskem ! Postanite tudi vi dobrotljivi botri mladine cele svoje šolske občine, svoje fare, naročite za svojo šolsko bukvarno „Knjižnico za mladino", a slavna bralna društva, čitalnice, rodoljubi duhovskoga in posvet-Bega stanu, naročite jo za „družbo sv. Cirila in Metoda", da jo ona daruje tistim šolam na naših ogroženih jezikovnih mejah, kjer slovenska mladina ne dobiva nič knig in je izpostavljena nevarnosti prrširnega poneračevanja! Premožnejši stariši pa si jo naročite za svoje drage otroke, tako bodemo z združenimi močmi pomagali našemu učiteljstvu žlaht-niti srca naše mladine, izobraziti svojemu narodu vrle naslednike, pomnožiti slovensko književnost ter zagotoviti svojo narodno individualnost. V to po-mozi Bog in sreča junaška! Dnevne vestu V Ljubljani, 15. marca. — (Slovenska opera.) Opozarjamo na današnjo prvo predstavo Maillardove komične opere v treh dejanjih „Pušča vnikov zvonček". Da se ustreže želji mnozih vnanjih rodoljubov in prijateljev slovenskega gledališča, se bode ta opera ponavljala v nedeljo dne 17. t. m. Ker pride potem samo še jedenkrat na vrsto, se je nadejati, da bodeta obe predstavi prav dobro obiskani. Oblek« dragoncev je iz prijaznosti posodila intendanca Zagrebškega gledišča. — (Pevska skušnja „Glasbena Matica" naznanja, da je v soboto dne 10. t. m. v društvenih prostorih pevska vaja. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Slovenskega planinskega društva) večer dne 13. t. m. je privabil lepo številce domoljubnih dam in gospodov. Čital je g. prof. Orožen o Rogački ali Donački gori pri llogatcu ter živo popisal čudovito razsežni razgled n tega do 000 visokega vrha. Gora ta pa je tudi glede* svojih tvorb in bujne Hore ter zgodovinskih dogodkov zelo znamenita in torej povsem vredna, da jo turist polazi. Predavanje je prav navdušilo zbrano občinstvo, ki se je potem še dolgo dobrovoljno zabavalo. Na občo željo bode prihodnji tak večer dne 18. t m. v klubni sobi pri „Slonu'. Predaval bode g. prof. Borštner O gori Obir ter razkazoval tudi sliko o njej in bližnjih vrhovih. Odbor „Slov. planinskega društva" vabi vse člane in prijatelje svoje, katerih vsak naj privede s seboj še kako planinko. — (Pevsko društvo „Ljubljana") jiriredi na praznik h v. Jožefi, v restavraciji pri „Lloydu" na čast Josipinam iu Josipom zabavni pevski večer, Vzpored obseza 10 točk, ter obeta biti prav zanimiv. — i Klub slovenskih biciklistom „Ljubljana11) priredi v ponedeljek dne 18. t. m. ob S. uri zvečer v restavraciji „Lloyd" svoj zabavni večer, pri katerem bo sodelovala vojaška godba. — (.Nezgode vsled snega.) Na Sv. Petra cesti se je včeraj zvečer udrla zopet jedna streha vsled teže sneg.t in je bila še Sreča, da ni bilo nikogar na dvorišč:, ko se je usul doli plaz. Z dežele se poroča od mnogih stranij o podrtih strehah in o velikih Škodah, katere je provzročil sneg na poslopjih. — (Vreme/ ,je že več dni mehko in deževno. Vsled tega se sneg taja polagoma, kar je velika sreča, ker drugače bi bila nevarnost povodnji mnogo večja. Ljubljanica v teh dneh še ni posebno narasla navzlic južnemu vremenu. — (Prometne ovire. i Mej Rakekom in Po-stojino se je predvčerajšnjim ponoči utrgala velika skala in padla ns železniški ttr, na srečo malo prej, predno je na dotično mesto prišel mešani vlak iz Ljubljane. Ko je prišel vlak na to mesto, skočila je lokomotiva s tira, trije vagoni so se poškodili, druga nesreča pa se ni primerila. Tržaški in dunajski vlaki so morali pred dotičnim mestom obstati, vsled česar so imeli večje zamude. — (Za rešitev življenja) je deželna vlada priznala talijo 2f> gld. 25 kr. Ivanu Poženelu iz Kakitnika, ki je v decemoru m. I. rešil iz vode sedemletnega Frana Klemenca. — (Mestna hranilnica v Novem mestu) je v mesecu februvarju prejela vlog 11308 gld. 4 kr. od 82 strank, ter je izplačala vlog 2699 gld. 311 g kr. strankam, torej se je več vložilo 8008 gld. 78Vi kr. Stanje vlog: 85838 gld. 24 kr. Stanje hipotek: 50 919 gld. 79 kr. — (Nemške šole na slovenskem Štajerskem.) Štajerski deželni odbor je v svojem letnem poročilu povdarjal, da je na spodnjem Štajerskem le devet nemških ljudskih šol. V resnici je pa nemških šol veliko več. Tako so 1.) v mestih: Maribor. Ptuj in Celje vse šole nemške, čeravno so v teh mestih slovenske manjšine, in že v teh mestih je 13 nemških šol; 2) je 6 čisto nemških šol mej slovenskim prebivalstvom v okrajih na mejah: Arvež, Cmurek, L:junca, Radgona, v katerih so znatne slovenske manjšine v dotičnih šolskih okoliših; 3) so že Čisto nemške šole v takih krajih in okrajih, kjer imajo Slovenci ogromno ah vsaj znatno večino. Takih šol je zopet 10, namreč: Konjice, Laško, Ljutomer, Mureoberg, Muta, Št. Jernej nad Muto, Sobota, (vse 3 v maienb. okraji), Rad vanje, Razvanje, Studenci (vse 3 pri Mariboru), 4) sledijo privatne nemške šole, podpirane od nemškega „šnlfereina", s katerimi se tako rahlo postopa kakor z inozemskimi cvetkami po zimi. Take nemške šolske cvetke so v Sevnici, v Pikrah pri Mariboru, v Štoreh pri Celji; k temu številu se še pridruži nekaj nemških „Kindergartnov". Teh nemških šol, v katerih je večkrat 1 a do n/4 ali 4 B Slovencev, je torej najmanj 32. Ako bi te šole imele le po jeden razred, ne bi nas še tako plašilo; toda te nemške učilnice in mučilnice imajo po 2, 3, 4 in 5 razredov; teh nemških razredov je 102 na spodnjem Štajerskem kjer je znebiti poprek od 30—50 slovenkih otrok, kateri v šoli nobene slovenske besede ne slišijo. Torej se Slovencem na spodnjem Štajerskem vsako leto od 3000 — 5000 otrok ponemči. A vse to štajerskim Nemcem še ne zadostuje. Še bodo snovali nemške šole: v Brežicah, Vojniku, Vitanji, Slovenski Bistrici, Ormoži, v Sloveniemgr.idci, itd itd. In glejte kri-vičneže! Za te šole hočejo imeti tudi le nemške učitelje, jirave Nemce — nemškojoči Slovenci SO jim še [nemalo. — Zato naj bi deželni odbor posebne ustanove delil navlašč za nemške pripravnike kot bodoče nemške učitelje na spodnjem Štajerskem. — (Štajerska kmetijska družba) je pri svojem občnem zboru letos podelila me| drugim g. Domicijanu Serajniku, nadučiteh/i na Ptii|ski gori, g. Anton Hrenu, nadučitelju pri sv. Janin na Dravskem polji m g. Brnestu Tribniku, nadučitelju v Spodnji Polskavi častna darila po 40 kron zi zasluge kot šolski vrtnarji. — i Posojilnica v Konjicah) se je prva odzvala pozivu štajerskih slovenskih poslancev, naj se v proslavo petdesetletnega vladanja cesarja l'1 ranca Jožefa nabero prostovoljni prispevki za ustanovo, iz katere bi se podpirali tisti Slovenci, ki bi vstopili v državno službo, in sicer je podarila v ta namen znatno svoto 250 gld. — (Stariši pazite na otroke!) Ime 5. t. m. je pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah neka vini-čarios šla precej daleč po vodo, v tem |>a pustila doma pri zakurjeni peči dva od 2 do 4 let stara otroka. Ta dva sta se začela igrati Z ognjem ; vnamejo ?-e drva poleg peči, dun napolni sobo in, ko se vin!carica vrne, najde otroka mrtva. — (Bizoljski vinogradi) so merili svoj čas 430 hekt. Ud lita 1880 BO tub vsi uničeni, a vinogradniki so skrbeli, da so jih zojiet zasadili z ameriško trto. Od 800 oral je Še kakih 500 oral zopet zasajenih. Lani se je pridelalo blizu 800 veder vina nove vrste in se po 6 do 8 kr. liter dražje pro-dajalo, kakor prejšnje sicer tudi dobro znano in močno vino Vrh tega so vinogradniki prodali brni znebiti do 100000 požlahtnenih trt. Kakor kaže ta vzgled, bi si vinogradniki tudi drugod lahko pomagal', ako bi le hoteli, žal, da nedostaje dobre volje. — (Razkralj Milan) se misli torej vender naseliti na Goriškem. Govorilo Se je, da namerava .Milan kupiti Ritterjevo vdo v Gorici, a ta Vest se je deinentovala. Sedaj pa se javlja, da si misli blizu Ajdovščine sezidati vilo in d • sta te dni bila tam d.a njegova pooblaščenca ter kupila blizu Sr »re bate primaren, dosti visoko ležeč svet, od koder je posebno krasen razgled. — (Imenovanje ) Poštni koncipijent pri tržaškem poštnem ravnateljstvu Pran Knotek je imenovan poštnim komisarjem istotam, — i Umrla) srrt v Trstu bivši duhovni pomočnik pri sv. Antonu novemu Štefan Vuga in umirovljeni ravnatelj del. blagajne Iv. J h r a I a. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko „Naše Sloge* je zaplenilo tržaško drž pravdništvo. — (Slovanska čitalnica v Trstu) priredi tekom meseca marca ve: predavanj in .sicer: 1.) v soboto, 16, t. m. „Uvod v hrvatsko ali srbsko narodno poezijoa, predaval bo dr. Trnoplesac; 2 ) v soboto, 23. t. m. „Na kaki podstavi na| se razvija umetnost mej Slovani, da b d« zares sovzgajala slovanske narode", predaval hrt Fr. Podgornik ; 8.) v soboto 30. marca „0 pesmih Josipa Cunper-inana" predaval bo dr. K. G laser — (Odlikovan rojak) Našemu rojaku iz Slovenske Bistrice, profesorji: in državnemu svetniku v Pavlovem gradu na Ruskem, Dominiku Pasko In, je ruski car podelil red sv. Ane. * (General Gjuro Hor vato vic | V Belem« gradu je umrl 12. t. m. nagle smrti general Gjuro nor vato vid, star 00 let. Pokojnik je bil Hrvat, rodil se je namreč 1. 1835 v Slobodaici v Slavoniji, mlad stopil v avstrijsko vojsko, se udeležil italijanske vojne I 1850 in potem I. 1802 stopil v srbsko vojsko. Nevenljive zasluge si je pridobil v srbsko -turški vojni 1. 1870, zlasti v bitki pri Kujaževcu 4. avgusta in pri Aleksincu 25. avgusta. Tudi v drugi vojni 1. 1877 78 odlikoval se je kot vojskovodja. L. 1880 je bil poslan kot izredni poslanik v Peterburg, kjer je ostal nekoliko let, in se potem vrnil v Srbijo. V vojni mej Srbijo in Bolgarsko ni aktivno sodeloval. Nekaj časa potem je bil vojni minister, ker je pa skupščina odbila njegov načrt o prestrojstvu vojske, odstopil je I. 1887. in potem živel v miru do svoje smrti. Horvatovič je bil najpopularnejši srbski general in imet zagovornik nesrečne kraljice Natalije. * (Velika tatvina ) Predvčerajšnjim ponoči so v Bruselju neznani tatovi vlomili v neko banko in ukradli 70 000 frankov v gotovini in za 400.000 frankov vrednostnih papirjev. * (Grozno lečenje) V Visovcih pri Brnu živi udova Marija Lenhart v precej siromašnih razmerah. Ko je te dni nje 13letni sin zbolel, ni imela toliko denarja, da bi bila poklicala zdravnika. Posvetovala se je z nekimi ženskami, ki so preiskale dečka, kateremu bo se neki mozoli izpahndi, in jej ■vetovali uprav grozno „domnče zdravilo", /ena je spekla kruh in ko je bila gotova, je velela sinu, naj zleze v peč. Fantič se je branil, a mati ga je šiloma spravila v razbeljeno pe<", misleč, da mu vročina prežene mozole. Ko je otroka potegnila iz peči, je bil ves opečen in je kmalu po tem umrl. I I Y-- Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe ev. Cirila In Metodn! I I KlnjlAevnost, — „Dom in Svet" ima v st. (». nastopno vsebine : Dr. M. Opeka : Spe nuni na Jož. Cimper-mana; A. Hribar: Pondajenje ; P. Bohinec: Jarem pregrehe ; Dobravec : Dve svatbi ; M. O. : Na tuji zemld; dr. J. Križan: Huda ura; F. S. Segula: Sveti duh na ostrem vrhu; .1 Benkovic: Slovanski koledarji in kohdaroiki; J. Barle: Iz belega Zagreba; Književnost; Razne stvari. — Slike: Jožef Cimperman; Kananejska žena: Sveti Jožef, rednik Jezusov; Strelovod vrh stolpa z vrtečim se petelinom; I Umu.v strelovod; Podolgasti prerez viharnega oblaka po Knppeuu; Sv. Duh na Ostrem vrhu. Kitajski žid ; Južna vrata v korejskem glavnem mesto Seulu. — Kmetska kritika. Conplet s slovenskimi besedami. Zložil in uglasbil Alojzij Majcen. Ljubljana. 1895. Založil skladatelj. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. Cena 40 kr. — Izvirnih kupletov imamo jako malo, »lasi bi dobro došli tako na čemu gledališču v Ljubljani, kakor diletantskim družbam po deželi. „Kmetski kritika" je prav dobra kompozicija iu kaže, da je zlagatelj zadel ton. v katerem je zlagati te vrste „ umotvore". tekst pa ni nič kaj srečno zložen. Dunai 1T>. marca. V današnji seji je poslanska zbornica vzprejell določbe davčne reforme glede kontingenta dohitkovine, in sicer nepremenjene tako, kakor jih je predlagal davčni odsek. Dunaj 15. marca. Bacquehemov načrt o volilni reformi nasretuje ustanovitev pete kurije, razdeljene na dve skupini: v jedni bi volili vsi, ki sploh kaj direktnega davka plačujejo, in v mestih tudi delavci, v drugi pa vsi tisti, ki nič direktnega davka ne plačujejo. Dunaj 15. marca. Na pritožbo sindikata parlamentarnih poročevalcev glede včerajšnjega renkontra mej pod. Paighartom in korespon-dentoni „Hlasa Naroda" je predsednik Chlu nieckv obljubil, varovati prostost poročevalcev. Vršila se bo preiskavo, katere izid se razglas . Budimpešta 16. marca. Voda v Hega-prekopu je začela poplavljati okolico teuiesvarsko. Ker rase voda čedalje bolj, je nevarnost veli kunska. Berolin 16, marca. Predlog, naj občinski svet beroliriski čestita knezu Bismarcku k osemdesetletnici, je obe. svet odklonil. Tudi mej Blrankamj v drž. zboru se ni dosegla jedinost, jeli bivšemu kancelarju čestitati ali ne. Tujci. 1 l marca. Pii Hioi»n: Kpstnin Kottnrb. (iroj'orio, (irebner, (ilas, Brenev I Hnnja. — Gtoldstaob iz Herobna. — Sonnenberg iz Čakovca. — Rosmann, .Imik iz Trs'.o, — Zavadnik iz škofje Loke, — Baner i/. Trbiža. i'n »IkIk.; Nenmann Hoatnik, Scbarberl Freund. Stuboik, Kol h. Uoyo, Moskovits, Treibal z Dunaja. — WeUlk iz Pr*ge, Turi v/. Truta. - Kander iz I.inca. — Bprenger iz Uradca — KihcIht i/, lieljak.i Pri •»*wlr||Mkfin reMitrju : Zupan, ("'orno \i Oorij. — Klembas iz Kader. Umrli SiP \ li|ubijani: V «1 ež el n i bol ni o i J 1'2. marca: Anton ("'eSker, gotl 16, 64 let. — Amalija I Jut ar, natakarica, «12 let. Meteorologično poročilo. Dan (Jas opazovanja Stanje burom« M a v m m. Tem* perainra Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. t« e 7 b jut raj 2. popt>l. B, zvečer T'(.'»■ 8 7.18 J \">*> 0 4 M-C 8*8* 0 si. »ev. al. svz. al. svz. obl. obl. obl. ilezja. 1 ^D'ULra.aJslsra "borza, dne 15. marca 1895, Sknpni državni dolg v notah..... 101 gld. 65 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 101 „ 1*0 „ Avstrijska zlata renta....... 125 „ 10 , Avstrijska kronska renta 4°,0..... 101 „ 10 B Ogerska zlara renta 4°/0....... 124 „ 85 , Ogerska kronska renta 4 /,..... W „ 10 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 1075 „ — „ Kreditne delnice......... 39"* n — , London vista........... 123 „ 45 „ NemSki drž. bankovci za J00 mark . . HO n 32'/, „ 90 mark............ 12 „ 06 „ 20 frankov........... 9 „ 77 „ Italijanski bankovci........ 46 „ 45 „ kr. cekini........... 5 „ 78 , Dne 14. marca 1895. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 152 gld. — kr. Državne srećke iz 1. 1H64 po 100 Kld.. . Ii>7 „ — „ Dunava r,*g. srečke 5% po 100 gld. . . 133 „ 25 „ Zemlj. obč avstr. 4'/,°.,, zlati zast. list 123 „ — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 20 ► „ — „ Ljubljanske srečke......... 25 „ — , Kudolfove srečke po 10 gld...... 23 . 75 „ Akcije anglo-avstr. banke p<» 200 gld. . . 17t> „ 50 „ Tramway-druftt. velj. 170 gld. a. v. . . . 430 „ — „ Papirnati rubelj......... 1 „ 32'/4 , Pnevmatik-kolo v rt'iii s t, m ju je na prodaj. Na ogled jo pri redoiku kluba slov biciklistov g. Zmagoslavu Bohnc-u v Ljubljani. (291—i) h I__I ty> cfo ^ c^c o£c 3 4 vseb mladih dam se umiva s slovećim Doeringovim milom s sovo in vse priznavajo, da je to milo za polt najbolji« ln da JI najbolje prlja, i • hi mej mladimi damami bilo takih, katere Se niso upo-rabljevale Doerlngovo milo U BOVO za tvojo toileto, naj ne opuste, napraviti poskušnjo s tem mibm. Pristno Doe-ringovo milo s sovo stan«* povsod snino 30 kr. 3 (61 — 2) l.eneraluu zastopstvo: A MOTSOH k Co., iHiuaj, i, bu^pck Nr. 8. Srednja temperatura 2'9°, za 0 1" nad normnlom. Stroji za proizvajanje ope^e po najboljših sistemih kak.u- tudi popolne uprave za opeonloe, tovarn« za obamotte za stroino opeko z vkladkl, za oevl Iz liovloe, za cement, st glpa doba« Ija kot mnogOletiiO specijaliteto Louis Jager tvornica za Izdelovanje opekarskih strojev Kolon j Etirenfeld. Ceniki in proračuni stroškov zastonj. Naiholjflw avodočbe. - Navedenih oprav in naprav možno Bi je ogledati tudi v časti, kadar funkcijonirajo. C. It. jlam ranaitliilTD aisir. drž, jelenu. Izvod iz voznega reda -rra>l*av-vxx«»8'« odL 3L oktobra 1664. IfMtOpno Oiavnjanl pnh»J»l >1 tu oiih»Jalnt ČUi 0«n»*eal m t inilulnil u|i«>i»iw «iua, 8rtdn}MTropakl 1m )• «r»jnamn otin v IJtib IJul u 1 minuti napraj. Odhod ls IJobijano juž. kol.) Oh im. uri S min. p» nu+i oaebnl »l»k » Trblt, Honl»»»el, Bal)ak, 0» loveo, KramuuafAit«, I 7. uri It* miti. vbc, Kr»u/.i>ii»r.-3te, lijut.n«., Dhii.j, čai Selatlial v Huluofrrad, liana rta Amih'lii'i,. OO liđ. url tiH mi O«, itojtotutin* meanul vl.tk v Novo m««to, KooavJ«. Oh 11 uri BO min. iUi}>(*lu. Ijjiihno, Snlatliitl, Dunaj. Oh 4. uri l i min r"l'<■'"•<'*'■ oael>i>< vlak v TrbU, Holjak, OaloTM,, Ujubno, .-,••/. Salcthal v 8<>lno)frad, Lonil-Oaatelu, Zeli na Joaaru, Ino mmi, Hretfuio, Ourih. Oanevo, Puri*. Hteyr, l.mc, Onuudan, laohl, Budajeivioe, PlaauJ, Marijini, vara, K^er, ^rnnoora vare, Karlova vara, PraffO, l.ipako, OunaJ vla Aniatelten. tth 7- uri HO min. trrr.r mes«nl vlak v Novo meato, Ko&evje Prihod v Kajabljano (jnt. kol.). a. uri li-'t min. i)utr.t) uaebui vlak a Dunaja vla Amelatteu, Up n>f, Vw*g; Prauouvib varov, Karlovih varov, Kgr%, Marijinih »arov, Ptanja., Budejevia, riolno|(rautl.Oaateiua, LJubnega, Oelovoa, Beljaka-franaanafoal« TrbUa ot> h. uri Ift min. tjutriij metani vlak ia Kočevja, Novega raeata. tth t M. uri JI min. tltijintutlne uaebnl vlak a Bunaja vla AmitnlVan, Laptije, 1'riMie, Krauuuvih varov, Karluvth varov, Kura, Martjlnib varov, PUuja, Hudejovio, BolnoKrada, liliua, Btovra, Pariaa, Ganeva, Ourih«, HreKuloe, Inomoala, /«11» na jeaaru, Leml-Uaatelna, l^ubnefa. Celovca, Tdenaa, Pontahla, Trbiaa. Or> :r uri .'»V min. p«>/M>fat«i»fuif»a* . ,, 0. ,. 10O e*eW»-r f>—61>- Pisarja z lepo pisavo w.|.re|iu«* ■■<»tursk.ii planruta v I.Jialtijiaiei. — Ponudbe vzprejema upravniStvo „Slovpnskega Naroda". (287—2) Prodaja hiše. HInh nI. It v Parnih ulicah, v dobrem stanja, z vellUlm \riom. ne |ir«»cla is proitte rok«*. Veft o tem se poitfč pri A. Aubeluu n« Sv. I"f tr»» reull k. šl. T. (150-.'>) „Kupuj pri trgovcu, a ne pri branjevcu lu pravi »tar progovor. To velja |>o vai pravici o mojem litabliaavmeiitu, kajti le tako vrliki |>roilajalnic.», kakerina je moju. ima valod tona, n i ifi V d nntrohSftino kakor nodSiv za rokave, HulduBU UUlluuuulllti gumbi* Sivankc, konec itd.). Ceni primerno, pošteno, trpežno, čisto volneno su k-ne-o blago in ne malovredne ounje, ki komaj toliko stanejo, kolikor iznaša zaslužek krojatev, priporoča J. H3xri"CL (Avstr. Maucbester), Največja tovarniška zaloga sukna v vrednosti '» milj. gld. y*T~ ItHKpoNil JhiiJ«- proti p»«ii t|ll- 'VSJ Ctt-»t»0«T Agenti in ktoln'arji prodajajo avojo nić-laiva.rilOl vredno rob«, čt-st.. za ,,St'.karofaky-Jevo blago"'. I>a se pride takim sleparijam v okom, ki so na ^kodo p. n, kupovalcem, javljam, da takim ljuiom ne prodajam blaga pod nobenim pogojem. (1S> -4) t Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. i Kri čistilne trcoljice ho se VHebj sijajno O8ved«»6ilo pri «ttbaaau|l 616« «'»U«-K» U'le»na ajiinteoem **>lodel, pvmMuikauJI alaoll do JedIJ lid. Ker to zdravilo izdeluje lekarna naum, velja škatljica samo al Ur., joden zavo) e 6 škat-ljicaiui I kIU. ti kr. Doniva h« pri (1143 4-520 Ulmltlu TriiUvM^v-ju lekarnarju v Ljubljani. ■Nacilja SO s okruliio pošlo. Lekarna Trnk6czy v Gradci Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tiek „Narodne Tiakarne«. 406564