Stev. 95. Izhaja rasen necfeft In prncsiikov vsak dag Uredništvo j® v Ljubljani, Frančiškanska ulica 81.6/1, Učiteljska tiskarna. Dopise firankiratl In pod* pisati, »icer se jih ne pri* Obči. Rokopise se ne vrača, bseratl s Snostolpna petiU trsti os 80 vin-, p opojen prostor 1 Kj razglasi in poslano vratiča pc 60 ®2a sveta praznuieio letos svoi Prvi Maj v znamenju osvobojeni« in nra-jeea miru. ki more oriti le iz Hud-j!1a- Veličastna bo letošnia majniška lanifestaciia mednarodnega proie-‘ariiata. Slovenski delavci hočemo biti častno zastopani v kolu združenega delavstva. Letošnli 1. mal mora zgovorno pričati o zavednosti, zrelosti !n jakosti slovenskega ljudstva. Delavci! Pripravite se na dostojno praznovanje velikega dneva socializma in Internacionale. Vaša udeležba na shodih bodi zgovorni izraz moči in discipline. Živel Prvi Maj! Živel socializem! Shodi jugoslovanske socialno-de-ftokratične stranke Prvega Maja 19! 9: Ljubljana — poročata sodruga Josip P e t e j a n in inž. Anton S t e b i. Maribor — poroča sodrug Anton Kristan. KeSie — poroča sodr. Jos. Kopač, rgovije — poroča sodrug Albin Prepeluh, avorje — poroča sodrug dr. M. . Korun. Jesenice — poroča sodrug Rudolf T v(J o 1 o u h. * nič — poroča sodrug Rado p K e I e š n i k. rtijj __ poroča sodr. V. K o m a v 1L ^idanmost (skupno za Radeče in Vrhovo) — poroča sodrug M. p C o bal. Prevalje — poročata sodruga Filip >, Fratnik in Macarol, v-rn« __ poro£a S0(jr> jvan T o k a n. Dodiiji Dravograd — poroča sodr. p Lilip Uratnik. ragersko — poročata sodr. Rož 6 * m Al a r č i č. "t, Lovrenc na Pohoriu — poroča P sodrug F a v a J. nad Mariborom — poročata p sodruga Erbežnik in Pela n. ,<0»aška Slatina — poroča sodrug Šoštanj — poroča sodrug Nace Mihevc. Velenie — poroča sodr. Mihevc. Polzela — poroča s. Brezovšek. Zabukovce — poroča sodr. Marn. Mlšllnie — poroča s. Leskovšek. Raibenburg — poroča s. M a 1 o v r h. Sevnica *— poroča sodr. Koleša. Hrastnik — poroča sodr. Sitter. Litija — poroča sodr. dr. Lončar. Borovnica — poročata s. Dražil in Makuc. Kočevie — poroča s. Klenovšek. Novomesto — poroča s. E r I a v e c. Gabrijele pri Krmelju — poročata sodr. Perdan in Berdajs. Škofja Loka — poroča sodrug dr. Milan Leraež. Kranj — poroča sodr. dr. Lemež. Kamnik — poroča sodrug Hlebš. Kropa — poroča sodr. Skobi. Vrhnika — poročata sodružica Urbančeva in s. Vehovec. * f Sledeči shodi se vrše v nedeljo, dne 4. maja 1919: Bloke pri Fari — poroča sodrug iz Ljubljane. Laški trg — poroča sodrug Marn. Podvinci pri Ptuju — poročata sodruga Rože in KomavII. Železniki — poročata s. Mihevc In Erjavec. Selce — poročata sodr. Mihevc in Erjavec. van Kocmur. Slovenci in Jugoslavija. (Konec.) VI. Ce vidimo temno v tem oziru, vidimo še bolj temno našo bližnjo bodočnost z ozirom na toli potrebni mir med balkanskimi narodi. V tem pogledu je naša sedanja notranja uredba povsem kriva. Dokler ne pride med Jugoslavijo, Macedonijo, Albanijo, Čmogoro ter Bulgarsko do pravilnega sporazuma, miru na Balkanu, kakor že omenjeno, ne bo in ne bo. Pogoj temu sporazumu je, da odpade državno načelo, ki ga zagovarja bujno se razvijajoča oligarhija Hrvatske, Srbije In Buiga-rije. Sprava in mir pride, ako uredimo državo na primerni federa-tlvno-avtonomnl podlagi. Posameznim deželam je dati potrebno avtonomijo in samostojnost. Ne mislimo pri tem morda na kake kronovin-ske deželne avtonomije. Nasprotno, še najboljše razumemo to vprašanje, ako raziskujemo tozadevni položaj Bulgarske. Med posameznimi deli Bulgarske same so razlike ogromne. V interesu njenega splošnega napredka bi bilo, da se jo razdeli na tri avtonomne province: Vidinska Bulgarska s Sofijo; se-veroiztočna Bulgarija ter Rumelija s Trakijo. Ljudstvo v teh provincah je po svojih običajih in po duševnih zmožnostih sila različno. Razdelitev po avtonomnih provincah bi bila celoti le v korist. LISTEK. Koman: linji teiiilfli (Dalje.) A Zastopniki Zedinjenih držav v pnieriki, zbrani v glavnem zboru in Dr°seč Najvišjega Sodnika sveta za stanovitnost, slovesno proglašamo in {Javljamo v imenu ljudstva teh kolonij: Da so le-te Zedinjene države po seh pravicah svobodne in ne-v i s n e države, da so proglaše-sn sv°b°dne od vsake pripadno-lf’k angleški kroni, in da so vse pogube zveze med njimi in Veliko U‘ani]° popolnoma prekinjene in imajo kot svobodne in neodvisne ti :aYe pn,no Pravico: napovedova-vJ°-no’ sipati mir in zveze, trgo-vr«vn vrš'ti vse črne- k‘i lih morejo te •j ne°dvisne države. V podporo jo ,7lave s +rdnim zaupaniem v Bož-Previdnost, Jamčimo medsebojno 0je življenje, svoje Imetje in ivojo sveto čast.« — (56 podpisov, med njimi B. Franklin.) Iz tega se vidi, da so angleški kolonisti imeli dosti razlogov izjaviti se za neodvisnost svojih držav. Čudovito pa je, da so možje, ki so podpisali to izjavo, že pred 142. leti imeli tako razviti miselni čut, kakor je označen v uvodu te deklaracije. In z njim so čutili pač vsi drugi kolonisti — saj je šel cvet in pogum Anglije preko morja. Koliko milijonov, da stotine milijonov Evropejcev je še danes, ki bi teh blagoslovljenih, človeštvo odrešujočih besed ne umeli, in nai bi jih jim še bolj ubijali v trde črepinje I Evropejski državniki in diplo-matje so strmeli spričo te deklaracije, potem pa kmehljaje in zaničljivo izjavili: »Čakajmo, videli boste, kako se bo vse to ljudovladanje v anar-hiji in splošnem socialnem polomu nehalo.« Ta mlada čarobna deviška moč demokracije pa ni zašla na pot razdiranja in uničenja, ampak ie od leta do leta iz sebe, iz nepokvarjenega ljudskega vira samega, črpala vedno V federatlvno-avtonomni Jugoslaviji bi bilo za tako razdeljeno Bulgarsko pravo mesto. Na ta način bi bilo končno rešeno, v splošno zadovoljstvo in v Interesu vseh jugoslovanskih narodov, tudi tako-zvano macedonsko vprašanje —* vsaj v kolikor ne bi ostala Macedo-nija pod Grško. To vprašanje je pa za Jugoslovansko ljudstvo ogromne važnosti. Macedonsko vprašanje ni nacionalno vprašanje, marveč socialno-gospodarsko vprašanje, Gre v bistvu le za vprašanje, ali pridejo velikanska macedonska posestva in druga bogastva v roke bulgarskib ali srbijanskih bank in trgovcev. Za to in nič drugega gre. In ali naj mi dopustimo, da se zaradi tega riskira obstoj in mir milijonov in milijonov ljudi, ki bi lahko v primerni državni organizaciji živeli In pro-spevali? Macedonsko ljudstvo sovraži ravno tako Bulgare, kakor Srbe. Čuti se sicer bulgarsko — bulgar-skih šol v Macedoniji je bilo veliko — ali prišteva se Ie samo Macedon-cem. redko Srbom. Ce mi naglašamo »državo Srbov,- Hrvatov in Slovencev«, in ne »Jugoslavija«, izključujetho s tem iz naše srede Bulgare; smo proti pošteni in demokratični rešitvi jugoslovanskega vprašanja, ker nočemo med nami jugoslovanskega plemena. ki je socialno, kulturno in gospodarsko močno razvito in ki je za najnujnejše potrebe naše države nepogrešljivo. Federalizma si mi ne predstavljamo tako, kakor je v meščanski politiki običaj. Province, ki jih mi zahtevamo, se ne drže starih histo-rijskih mej. Naše pokrajinske meje imajo ravno obratni smoter. Pomagati nam morejo, da uničimo vsak plemenski duh v narodu, da ustvarimo sociološko in ekonomsko kompaktne celote, da se tako izključijo vsa nepotrebna, toli škodljiva notranja medsebojna ribarjenja. Naše meje niso črnožolti, ali madžarski mejniki, ki so nas odtujevali kulturna Smo za skupni parlament, za skupno zakonodajstvo, na drugi strani zahtevamo gotove provincialne avtonomije, toda ne v starče-vičanskem zmlslu. Naše avtonomije hočejo predvsem pomagati razvoju kulture, uničenju plemenskega duha, vstvarjanju jake skladne celote, ki je mogoča le po prostem razvoju posameznih delov. Predvidjamo nove province, kakor n. pr. Vojvodino (Bačka, Banat, Srem) in bulgarske dežele; Istra naj se združi s Slovenijo, ker je to njena naravna ekonomska zveza; Craagora bi se morala povečati z gotovimi bližnjimi deli, da bo sposobna živeti socialno in gospodarsko in da se razbije v njej usodni patriarhalizem. V poštev bi prihajale sledeče federativne enote: Slovenija. Drva- zrr~r.~" in!—ti---------rgBa8a=;=------ novo in svežo moč in danes stoji ta kot zmagovalka, svetovalka in vz-drževateljica vsega onega, kar Izraža človeška kultura. Razbito in v prahu leži ono na tleh, kar je, kakor strupen pajk, ovijalo s svoiimi sponami izvor in napredek te moči, iz-išle iz široke ljudske mase. < * Bival sem v Zedinjenih državah 25 let, v Angliji pa dve leti. Da Ame-rikance poznam, je umevno, ker sem se pečal tam več let s časnikarstvom, kar je pač neoporečno najbolje sredstvo za spoznavanje ljudstva in njegovih slojev. Ce bi me kdo vprašal, kake lastnosti ima ameriški značaj, in katerega od evropejskega ločijo, bi delal: Prvič: Duh duševne neodvisnosti. Vsak Arnerikanec si ustvarja v vseh zadevah svoje mišljenje. Vsako stvar najprej dobro premisli, in ko se odloči zanjo, jo tudi izvede, naj pride, kar hoče. Ne jenja, tudi če bi poginil. To mišljenje se goji pri domačem ognjišču, v šolah jn povsod y Javnem Življenju, ška, Dalmacija, Bosna, Vojvodina, Srbija, Cma gora, Macedonlja, Vidinska Bolgarija, iztočna Bolgarija in Južna Bolgarija ter event. Albanija. Ta razdelitev ne pozna kulturnih mej. Strogo centraliziranje vseh naših delov pa ne bi pospeševalo splošnega razvoja; utegnilo bi nasprotno vse zadržati In zavoziti. Notranja uredba države mora biti nasprotno taka, da bo avtonomno pospeševala moralne in gospodarske sposobnosti naroda. Tudi nam jo usoda strogo centralističnih držav, kjer prihaja vsa oblast v roke posameznikov, po zgodovini svetovne vojne vsem znana... Poudarjamo nadalje, da ne sme biti usoda bolj razvitih pokrajin izročena oblasti in pojmovanju buržo-azije iz manj razvitih pokrajin, n. pr. iz Macedonije, Crnegore ali Albanije ... Vemo že sedaj, kam to privede. Jugoslovansko državo napravimo močno in srečno, sposobno, da izvrši svoje mirovno poslanstvo le, ako se bodo posamezni deti mogli avtonomno gibati in razvijati in se čutili prosti, polnopravni člani velike družine... Torej: Da ne pridemo tz dosedanjega političnega suženjstva v še hujšo gospodarsko odvisnost antantinega kapitalizma, ki nas v tem slučaju v kratkem tudi politično ugonobi, je treba, da organiziramo naše gospodarsko življenje na široki podlagi. Pritegniti moramo v to veliko gospodarsko tvorbo tudi Bulgare. Država mora pospeševati in podpirati z vso silo na najprimernejši način delo provinc, skupin ali posameznikov v to svrfao. Podjetja naj se razdele po svoji gospodarski naravi v štiri kategorije: V podjetja, ki Jih ie treba radi njihovega značaja in obsežnosti centralizirati in podržaviti (n. pr. železnice, telegraf, telefon, pošta, plovba, ceste itd.); v podjetja, ki jih Je treba provincializirati (n. pr. gozdovi, električne centrale, rudniki itd.); v podjetja, ki se imajo municipalizi-rati (n. pr. razsvetljava, higienične naprave, vodovodi, kanalizacija itd.) ter končno v podjetja, ki se ilh mora pozadružiti (n. pr. tovarniška proizvaja, trgovina, konsum itd.). Pozadružiti in municipaliziratl se mora tudi polja in poljedelsko produkcijo, ki bo tvorila v naši državi temelj vsega našega zadružniškega gospodarstva in vogelni kamen vsega našega državnega, gospodarskega in kulturnega razvoja. Da se omogoči vsaki posamezni provinci primeren razvoj ter pripra- vi tla združitvi z našo državo še onim delom jugoslovanskega naroda, ki spadajo k nam, je urediti državo na federativno-avtonomni podlagi. Veljati ima za vse skupni parlament in skupno zakonodajstvo. Vzporedno s tem. se imajo osnovati nove province z avtonomno upravd in gotovo legislafvno močjo po soi ciološki in ekonomski potrebi posameznih pokrajin izven dosedanjih historijskih mej. Plemenski duh se mora uničiti. Slediti mora harmonično kulturno sodelovanje, medsebojno spoznanje, da najdemo pot do sebe, do enotne moči, do združenega samostojnega socialnega, gospodarskega in političnega življenja. « Kar smo doslej povedali, Je komaj bledi obris celega problema« Nanizali smo komaj nekaj glavniH misli, podali kratki pregled. Ogromno Je to vprašanje, za vel naš obstoj naravnost vitalne važnosti. Zanimanja zanj, poglobitve, treznega razmišljanja pa malokje.. Nimamo vira, nimamo knjige, ki bi aam predočila v celoti problem, o katerem toliko in tako nerodno govorimo, zaradi katerega se žalimo in prepiramo in prihajamo iz krize v. krizo... Morda se bomo z njim pečali.., ko bo prepozno. 1 _________________________R. Golouh. ’ Kaj bodo mislili o nas potomci ? »Slov. Narod« piše v sredo dne 23. t. m. v članku »Hujskači« dobesedno naslednje: »Najuspešnejše sredstvo preti hujskačem pa je javna kontrola javnosti same. Kdor hujska, je jasno, da je plačan ali pa bi rad segel po tuj! lastnini. Narodna dolžnost vsakega Jugoslovana je danes, pomagati, da se rovarji izslede, vtaknejo pod ključ ali pa Izženejo preko meje. Tozadevne ovadbe so dobro delo, ki je za bodočnost naroda najzaslužneje. Če smejo poznejši rodovi od nas kaj pričakovati, smejo to, da še pravočasno iztrebimo izmed nas ljuliko, To dosežemo, če primemo vsakega prvega hujskača, ki ga srečamo, z a ovratnik in ga izročimo roki pravice. To velja seveda za hujskače, — da ne bo zopet kdo mislil, da gredo te besede proti eni ali drugi osebi, stranki ali organizaciji, gre proti onim, ki hujskajo in ščuvajo z besedami: »Oremo z noži in koli!« Bomo vrgli vlado v petih dneh!« itd. In zlasti, če najdemo pri hišnih preiskavah pri takšnih brezdelicah denar, o katerem nihče ne ve, odkod ga je dobil, — ali če pridejo ljudje, k! v vsaki neprijetni stvari vidijo »Srbe«, češ, oni so krivi, — ali če se spravljajo razni hujskači nad invalide, potem je takšne pojave treba preprečiti. Demokracija ne sme biti vlačuga, ki se je posluži vsak hujskač in protidomovinski plačanec za to, da mu olajša rovarenje proti mladi državi, ki treba pomoči vseh por šteno mislečih.« Kako deviške so te besede, ki so nanizane v »duhovitem« članku! Drugič: Duh samozavesti. Leta izvira iz neodvisnosti. Stal bo na svojem stališču in svojem prepričanju, ker premislil je prej dobro vse, kar ga je privedlo do tega nazora. Tretjič: Duh velikega mišljenja. Arnerikanec misli o vseh rečeh v velikem štilu. Njegov duh objema velike kroge, preden se začne pečati z malenkostmi. Enak je umetniku, ki objame najprej vnanji obris in se polagoma loti podrobnosti. On je velika narava velike zemlje in velikega naroda. Četrtič: Njegovo vedenje proti drugim ie povsem naravno. Ame-rikanec je navajen reči: to le belo, to je črno! Izogibanja, potvorjenja, zanikavanja, ne pozna In lahko je ž njim občevati, ker govori, kakor misli in misli, kakor govori. Petič: Vsak Arnerikanec, tudi šolarček, se peča s politiko. »Izjava neodvisnosti« visi v vseh šolskih sobah in uradih; ob gotovih časih jo razlaga učitelj učencem, kakor tudi ustavo Zedinjenih držav. Pri volitvah se že v ljudskih šolah učencem povedo »platforme« raznih političnih strank — pa brez vse agitacijske primesi. Tako postane mlad Arnerikanec zaveden volilec, in ko pride čas, nastopa kot soreševalec političnih problemov. Navedel sem nekoliko lastnosti, ki niso tako navadne med Evropejci, kakor med Amerikanci. Nisem navedel med temi lastnostmi velikega osebnega poguma in neustrašenosti pred smrtjo, ki značilo Amerikance. V soglasju s čutom neodvisnosti in samozavesti pravi Arnerikanec ali Jankee ne vstopa rad v zvezno ali državno — sploh vladno, službo, To prepušča onim, ki se še niso dovolj poamerikanili. Po mnenju Jan-keejev postane šele oni Arnerikanec, ki se je rodil v Ameriki v tretjem pokolenju. Tudi vojak noče rostati, zgodi se to le v izrednih slučajih, povečini so vojaki le Irci. Nemci in drugi priseljenci neangleškega poko-lenja. Seve, to velja za mirne čase, Častnik se že v vojašnici civilno Dreobleče, da bi se na ulici ne izpostavljal neljubim o r; !am. (Dalje prih.) Stran 2. N A P R E1 , —— ... — ... . —fcA Stftv. 95. Sodra p, sodružice! Pripravljajte se, da dostoj ao proslavite ta dan, ki je namenjen praznovanju veličastva dela v :: zmislu naše proletarske zavesti • • • • mm m v K-vBaaBsas ssKaaai Oola dobrohotnost in poštenost bi članku prisojal človek, ki ne pozna političnih razmer in neokusnega boja liberalne gospode. Ves članek itna namreč namen vzgajati denuncljant-stvo proti pokretu za politično svobodo in socialni razvoj. Ko smo preči tali ta članek, smo se nehote spomnili na tistega dolenjskega župnika, ki je rekel, da ni greh, če ubiješ socialnega demokrata. Gospodje, pa naj si zapomnijo, da je ta pot kriva, zavzemajte se za svobodo, za demokratizem, pa vam ne bo treba klicati žan dar je in policaje na pomoč kakor to delate sedaj. Da, potomci naši bodo obžalovali slovenski narod, ki služi denuncijantstvu. Načrti glede socializacije v Nemški Avstriji. (Konec.) Način razlastitve* r . Napraviti moramo torej 3rgače. Če hočemo velik obrat razlastiti, mu bomo plačali odškodnino. Zato je potrebno, napravit zakon, ki nai urejuje, kako na} se taka razlastitev izvrši. Zakonski načrt, ki je bil predložen socializačni komisiji, urejuje stvar približno tako-le: Sklep, da se ta ali ona industrija razlasti, napravi vlada. Cim vlada naznani do-tičnim podjetnikom, da namerava njih obrate razlastiti, sme tudi takoj obrate prevzeti. Ne gre tako, kakor se je zgodilo pri podržavljenju železnic. da se ti prevzamejo šele potem, ko je razlastitveno postopanje končano. Izvedbo razlastitvenega postopanja in odmero odškodnine opravi potem posebno razsodišče. Kar se tiče odškodnine, se odmeri ta po trajni vrednosti, pri čemer se vojni dobički ne smejo upoštevati. Odškodnina se ne izplača v denarja, praviloma vsaj ne, ker bi sicer morali zopet tiskati bankovce, kar bi bilo škodljivo, marveč tako, da mora razlaščeni kapitalist prevzeti posebne zadolžnice, ki Jih dobi namesto delnic, in sicer po nominalni vrednosti. Misel je namreč ta: mož Je prenehal biti podjetnik, nima več ri-*ika pri podjetju, Je še samo rentnik, zato je prav, da mu plačamo v bož-lem imenu njegove, štiri odstotke od Klavnice, ki je založena v obratu, ne pa več. Zakon o skupnogospodarsklh organizacijah. Kaj se zgodi sedaj s podjetjem, ko je razlaščeno? Zdi se nam umevno, da to podjetje ne more upravljati država. Birokratizirati ne maramo našo industrijo, marveč uprava se uredi z nadaljnitn zakonom, z zakonom o skupnogospodarskih organizacijah. Te organizacije so takole osnovane: če to ali ono industrijo. na primer železarsko industrijo, hočemo popolnoma socializirati, tedaj ustanovimo v ta namen v zmislu izvršilnih navodil poseben zavod, ki mu pravimo na primer »Nemško-avstrijsko občestvo za železarstvo«. To je juridična oseba, od države popolnoma ločena, ki se vpiše kot trgovec v trgovski register ter prevzame obrat. Kako se upravlja zavod. Njemu na čelu Je upravni svet, ki je sestavljen recimo po eno tretjino iz zastopnikov delavcev in na-stavljencev, ki jih volilo ti ali pa obratni sveti, drugič iz zastopnikov konsumentov za dotično blago in tretjič iz zastopnikov države, oziroma dežele ali občine, ki imajo na podjetju poseben interes. Na tak način naj bi se sestavil upravni svet. ki zopet voli ravnateljstvo, da vodi obrat. Vse pa Je pod posebnim nadzorstvom države, zlasti pa mora sklepe glede porabe čistega dobička odobriti vlada. Predvideno je, da se dobiček razdeli po določenem ključu med državo in nastavljence ter delavce. Na delavce in nastavljence odpadajoči dobiček se sme ali razdeliti med poasmezne delavce ali pa se sme izročiti v upravo obratnemu svetu, ki sme ustanavljati do-brotvome ustanove. Kako nai se to zgodi, o tem odločajo zastopniki delavstva sami ter se ne smejo v to zastopniki države in konsumentov nič vmešavati. Nabava Klavnice, Odločilno Je vprašanje nabave glavnica, zakaj če Imamo podjetje v rokah, s tem še ni nič storjeno, moramo biti tudi v stanu investirati in obrat redno voditi. Delnic podjetje ne more izdajati, zato ker ne maramo pripustiti kapitaliste, ki smo jih odstranili. Izposoditi se torej more le denar proti stalnim obrestim in vprašanje Je, ali bodo kapitalisti tudi posodili denar, ker ima obligacija manj privlačnosti kakor delnica. Da se pa zagotovi skupnim zavodom glavnica, je bila sprejeta določba, da je državni tajnik za finance opravičen naložiti vsem bankam, hranilnicam in kreditnim zavodom, da morajo gotov odstotek, ki ga določi sam, od vsega tujega denarja naložiti v takih obligacijah skupnogospodarskih zavodov. Državna oblast poskrbi torej lahko, da se dobavijo podjetjem potrebni pom očki. To Je prvi korak k soclallzacill bank! Država predpisuje bankam porabo vlogi Razlastitev po občlnttft. Sporedno s temi zakoni imamo v načrtu nadaljnl zakon, ki daje tudi občinam pravico s silo razlastiti, kar Je za delavce posebno pomembno. Omogočiti moramo občinam, da šiloma razlaste obrate, ki proizvajajo za lokalno potrebo, na primer apro-vizacljske obrti, tovarne kruha, pivovarne, vožne obrti, opekarne, lekarne in druge, da jih ali občina sama upravlja ali pa jih izroči v upravo takim skupnogospodarsklm upravam. Tudi ta zakon Je že predložen. Sedaj pa 5e vedno lahko rečemo, in Je res, da tudi ta takoimenovana popolna socializacija še vedno ni popolna. Zakaj kapitalist izgubi oblast nad podjetjem, postane le remnik, toda Še vedno ostane kot tak. zakaj on ima namreč še vedno pravico, da piejema obresti od podjetja. Da se to polagoma odpravi, je pač problem davčne zakonodaje in eventualno iz-premembe dednega prava. Tako bomo utegnili v dobi nekaj generacij (rodov) prejemke brez dela popolnoma iztrebiti. Prvi korak k temu je oddaja imetja. Skrb, ki Je med delavstvom Jako razširjena, da se bo to zavlačevalo, je popolnoma neutemeljena. Stvari so v delu. Če menijo nekateri, da stvar traja dolgo, naj pomislijo, da ni lahko napraviti zakon, po katerem se bo ljudem kar najtežje odtegniti, in da Je treba za-raditega še ukreniti celo vrsto pred-odredeb. Sodelovanje organiziranega delavstva. Najsplošnejša načela so to, ki smo jih doslej izdelali, uporaba pri posameznih industrijskih panogah je drugi korak, ki ga moramo napraviti. Sedaj imamo predposvetovania. Najprej izvedemo pred predpoizved-be v posameznih industrijskih panogah, da doženemo, ali. kako in kdaj naj socializiramo posamezno industrijsko panogo. Gotovo je, da se utegne vse posrečiti le ob dejanskem In pametnem sodelovanju organiziranega delavstva. Delavstvo sili danes odločno k socializaciji. To elementarno silo delavskega razreda pa ne smemo puščati vplivati neurejeno. Navrnlti jo moramo k mogočemu, dosegljivemu in koristnemu. To bo morala biti predvsem naloga organizacij, In zaraditega menim, da utegnemo svojo nalogo rešiti ugodno le v najožjem sporazumu z organizacijami. Polom pariške konference. Italijanska delegacija zaoustila Pariz. — Izjave WIlsona. — Kal se pripravlja? Pariška konferenca se ni doslej odlikovala po treznosti in modrost* delegatov, ki tam odločujejo o bodočnosti Evrope. Dogodki poslednjih dni nas niso iznenadili. Da pride do pcloma je bilo očitno že od vsega začetka. Mir zdrnženega evropskega imperializma ni tnogel biti demokra- tični mir. O pravičnem miru se je govorilo le zato, da se z lepo frazo prikrije roparske namene. Politika antante doživlja sedaj svoj največji polom. Zmagala je na bojiščih, zmagala z dragoceno krvjo svojih ljudstev, ki so mislili, da Je vojna antante zares vojna za svobodo evropskih narodov. Poražena, poražena do kosti je sedaj, ko gre za uredtev tragičnega evropskega spora. Polom pariške konference le polom ka- pitalistične politike, kapitalistične družbe. Ni pa poiom delavske mase celega sveta. Je nasprotno najglasnejše znamenje, da je le od združene volje in združenega boja mednarodnega delavstva odvisen obstoj in mir Evrope. Italijanska delegacija zapušča mirovni posvet . . . Italijanski imperializem, omamljen od svoje navidezne vojaške zmage, ne pozna mej v svoji pohlepnosti. Londonski pakt, sramotni dokument tajnp diplomacije, mu ne zadostuje, hoče le druga mesta in zemljo, ki ne pripadajo, ki niso nikoli pripadali Italiji. Načela narodne pravičnosti niso dajale še nikoli smer kapitalistični politiki. To, kar je zahtevala francoska buržua-zija od poraženega, ali socialno osvobojenega nemškega naroda, zahteva sedaj Italija od Jugoslavije. Wilson je skušal rešiti svoj ugled in svoj mirovni program. Nastala so nasprotja, ki so se končala, kakor je razvidno iz zadnjih brzojavk. Italijanska delegacija je zapustila Pariz. Kaj bo temu sledilo? Ali je to le žuganje In opomin svojim antantnim »prijateljem«, ali se pa pripravljajo nove pustolovščine, morda nova vojna proti Jugoslaviji? Ali Je pa morda notranji položaj v Italiji narekoval mogotcem, ki sedaj tam gospodarijo, ta senzacijonelnl korak, ki naj odvrne trenotno pozornost italijanske Javnosti od notranjih potreb in nadlog? Bliža se vsekakor kritična ura tudi za Jugoslovansko ljudstvo. Postopanje Italije utegne prinesti huda iznenadenja. Kako misli sedaj rešiti spor Italija? Z vojno, vla factl? Ali je sploh še kaj takega mogoče, ali se smatra evropski imperializem še toliko močnega, da bi izzval novo prelivanje krvi? Bodisi kakorkoli, svetovnemu proletarijatu Je sedaj marsikaj Jasno . . « Italijanska 'delegacija zapustila Pariz. LDU. Pariz, 24. (ČTU.) Agence Havas poroča uradno: Italijanski delegati so tukaj imeli posvetovanje. Orlando je izjavil, da odpotuje jutri iz Pariza. Bližnji odhod italijanske delegacije iz Pariza Je senzacija da-nanašnjega dne. Je to dogodek, ki razžene blok dosedanje antante. Doslej vsaj oficielno veljavne smernice za zgraditev miru so povsem zabrisane in zmedene. Znana Je predzgodovina konflikta med zavezniki, ki se je končno tako kritično priostril v jadranskem vprašanju, osobito v zahtevah po Reki. Nasprotja so bila takorekoč organiška. Stala je misel narodnostnega imperializma nasproti načelom o miru absolutne pravičnosti, v odločilni stadij pa je krizo pomaknila danes objavljena Wilso-nova nota, v kateri se poglavar ameriških držav na zelo odločen in politično kakor tudi moralno kaj simpatičen način priznava k misli stroge pravičnosti kot edini direktivi pri mirovnih posvetih. Čeprav so Wilso-nove besede sedaj antanti zadale tako hud sunek, vsebujejo za nas tolažbo in podlago za novo upanje. Kaj nameravajo Italijani s svojim tako demonstrativnim korakom in kaj menijo, da bodo z njim dosegli, to se sedaj še ne da presoditi. Vsekakor bi bila misel strašna, ako bi se morali sprijazniti z možnostjo, da vojne grozote na novo vzplamte. Ako misli Italija na odkrit in nasilen prelom z Jugoslavijo, naj pač pomisli, da utegne med nasprotniki najti tudi ostalo antanto. Sicer pa bi bilo antanti lahko, Italijo izpametovati z gospodarskimi in finančnimi presilami. Veliko vprašanje le torej, jeli Italija v resnici povsem osamljena ali pa nima morda njeno sedanle postopanje gotovega ozadja in gotovih podpornikov. Na vsak način so v Parizu kocke padle. Wllsonova Izjava o sklenitvi miru. LDU. Pariz, 24. (DunKU.) Reuterjev urad poroča : Predsednik Wilson je izjavil danes: Vojna je bila končana s tem, da so ponudili Nemčiji premirje, ki naj bi se opiralo na gotova jasno definirana načela, ki bi prinesla novo uredbo po pravici in pravičnosti. Na tej podlagi se Je mir z Nemčijo ne samo koncediral, temveč tudi formuliral. Na tej podlagi se bo izvedel. Ne moremo zahtevati od velikega občestva velesil, da se predlaga in sklene mir z Avstrijo y. državah, ki so prej tvorile Avstro-Ogrsko monarhijo, na podlagi pravice, in v državah balkanske skupine po drugačnih načelih. Pri ureditvi moramo v onih delih Evrope uporabljati ista načela, ki šmo jih uporabljali v miru z Nemčijo. Inicija-tiva za mir je bila izvedena z izrecnim priznanjem onih načel. Na njih mora sloneti vsa zgradba miru. Brezdvomno Reka zaradi tega ni bila sprejeta v londonskem dogovoru, marveč priznana definitivno Hrvatom in vzrok, zakaj je v londonskem dogovoru določena črta okro-žala mnogo otokov vzhodne obale Jadranskega morja in oni de! dalmatinske obale, ki je najbolj odprt piott temu morju, ni bil ta, ker se nahajajo na teh otokih in na tej obali ponekod občine italijanske narodnosti in tradicij, temveč brezdvomno in poglavitno ta vzrok, ker je smatrala Italija za potrebno, imeti med prelivi vzhodne Adrije oporišče, da bi zavarovala svoje obale zoper nov napad Avstro-Ogrske ni več. Predlagalo se Je, naj se utrdbe, zgrajene tam po avstrijski vladi, razrušijo in trajno razdenejo. Med novimi načrti evropskega reda, ki ima svoje središče v zvezi narodov, je tudi ta, da nova ureditev ne prepušča nobenega napada. Ni se treba bati, da bi nepravično ravnali z ondotnimi italijanskimi prebivalci, kjer bo dano zadostno Jamstvo z mednarodno sankcijo za enako ravnanje z vsemi nacionalnimi manjšinami. Izkratka, vsako te ureditve se tičoče vprašanje se vidi sedaj v drugačni obliki, pridobljeni ravno po zmagi, za katero je Italija žrtvovala toliko imo-vine in krvi. Italija Je s štirimi drugimi velesilami postala glavni porok za novo ureditev, pri čije ustanovitvi je igrala Jako častno vlogo. Do konca istrskega poluotoka Je dobila svoje prirodne meje z vsemi velikimi razvodji, med katerimi je Trst, Reka in vsi krasni kraji, s katerimi je priroda oblagodarila veliki polotok, na katerem se je v teku stoletij odigrala slavna zgodovina rimljanskega naroda. Njena edinost je zopet obnovljena, njene mejne črte se raztezajo do zidov, ki tvorijo njen prirodnl branik. Italija je na ponudbo, živeti med prijatelji in razvijati proti pravkar osvobodeniin narodom onstran Adrije odlične vrline, namreč velikodušnost, prijazno generoziteto in večjo ljubezen do pravičnosti kakor do interesov. Izjava Wilsona o jadranskem vprašanju. LDU. Pariz, 23. (Brezžično.) Dopisni urad Zedinjenih držav priobčuje izjavo predsednika Wilsona o jadranskem vprašanju. Predsednik v njej razmotriva, zakaj ne more sp. °-jeti pridelitev Reke Italiji: Mir, ki se naj sklene z Nemčijo, sloni na načelu Piava In pravičnosti. Isto načelo se mora sprejeti tudi za ozemlja bivše Avstro-Ogrske monarhije. Ako se to načelo spoštuje, potem mora veljati Reka kot izhodišče za uvoz In izvoz ne Italije, temveč severnih In severovzhodnih pokrajin: Poljske, Ogrske, češke, Rumunske in novih držav, pripadajočih jugoslovanski skupini. Reko dati Italiji, bi se reklo, ustvariti razpoloženje, ki ga ne smemo prezreti. Pustiti to pristanišče, na katero so vse gori navedene po-ktajine. osobito glede pristopa k Sredozemskemu morju, navezane, v rokah sile, katere bistven del te luke ni. bi pomenilo toliko, kakor ovirati trgovsko in industrijsko živllenle pokrajin, ki so na to pristanišče navezane. Iz tega razloga Reka brez-dvomno ni bila sprejeta v londonski pakt, temveč je bila končnovella^no prisojena Hrvatom. Predsednik Wil-son opozarja, da pogodba od leta 1915, dodeljuje gotove točke dalmatinske obali Italiji, ker se le-ta mora zavarovati proti Avstro-Ogrski in ker danes Avstro-Ogrska ne obstoja več, je predsednik prepričan, da bo Italija pritrdila taki ureditvi svojih interesov, ki bo mir absolutno zajamčila. MAJSKI LIST Izide v pondeljek. Sodrugi Ljubljane In okolice ga dobe pri zaupnikih političnih In strokovnih organizacij na dan pred 1. majem. Sodrugom na deželi se ga pošlje takoj. Prosimo lih, da spis pridno knlportlrajo in v slučaju, da Jim poide, takoj pouove naročnino. Na delo! Politične vesti, Jugoslavija. Trumbič o rešitvi jadranskega vprašanja. LDU. Bern, 24. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poročat »Momingpost« od 22. t. m. priobčuje izjavo, ki jo je podal Trumbič pariškemu dopisniku tega lista. Na vprašanje, kaj bi napravila Jugoslavija, ako bi se skušalo rešiti jadranski problem brez Wilsona, je odgovoril Trumbič, da se nikakor ne moremo vnaprej obvezati, da bi sprejeli rešitev Francije in Anglije, ki imata vsled londonskega pakta vezane roke. Italija pa -s svojim neprl-jateljskim vedenjem proti nam tudi nikakor ne kaže nepristranskega duha. Anglija in Francija sta se vezali s paktom, ko je nju vojaški položaj to zahteval. Danes pa stoje stvari drugače. Nemčija, ki je bila takrat na višku svojega zmagoslavja, je danes poražena. Avstroogrska ne obstoja več kot država, Jugoslavija ima v upravičenost svoiih za-hiev popolno zaupanje in ne bo mogla sprejeti druge rešitve, negi edinole v tem zmislu, da se Wilson, Lloyd George in Orlando izognejo londonskemu paktu in poiščejo tako rešitev problema, ki sedaj loči Italijo In Jugoslavijo, da ji bo ta reditev zopet mogla združiti v dve prijateljski državi. Popolnoma bi mogli zaupati, ako bi te štiri države imele proste roke in bi mogle kot nepristranski sodniki po svoji vesti presojati to vprašanje. Taka razsodba bi bila drugačna kakor je t-sedaj mogoče; bila bi pa tudi ve1:\?» odgovornost zanjo drugačna, kaUr.r sedaj, ko taki sodbi ni mogoče pripisovati značaja nepristranostl. ker so omenjene države vezane pr . o-godbl, ki značl popoln anahronizem. Naše mnenje Je, da moremo ml sprejeti le tako rešitev, ki odgovarja željam našega naroda. Naši dele* gatje vztrajajo vsled tega na ple« 1 blscitu. Vsako rešitev pa, ki se n« bo skladala z željami naroda, Jjorat smatrali za vsiljeno. Vendar p« Ig moremo pričakovati lake ožHočffc® ker se je mirovni posvet cesta»-,% Imenu prostosti in nr?>v? Po svetu. Italijanski aeroplani na Dimaju. LDU. Dunaj, 25. (ČTU.) Vč opoldne je dospelo 12 ita " aeroplanov pod vodstvom ItalfL skega stotnika Cesarinija Iz Pad