Leto XI., št, 20 („jutro*4 xxL) št, 109 a Ljubljana, ponedeljek 13. maja I940 Cena 1 W r* UpravniStvo. ujutiljana, Hnafljeva 0 — reJelOD 9t 3122 3123, 8134. 8125. 3126. Inseratn; oddelek: LJubljana, Selen-Ourgova uL — TeL 3492 ln 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 1 Telefon 9t 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2 — Telefon 9t 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska 3esta «.42. , Podružnica Trhovlle: v hiSi dr Baum- nrtnc-iH P0NEDII JSICA IZDAJA Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ul. 6. Teiefoa št 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« lakaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po poŠti prejemana Din 4^. po raznaSai-ctb dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg 8t 7. Telefon St 2455. Celje. Strossmayerjeva uL L Tel ®6 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oc tarifu. ie vsa zapadna fronta Nemci $?dito nad&liuieio napade na Nizozemskem in v Belgiii, zašela pa so napadati tudi Maginotove utrdbe ob francosko-nemški maši — Poročila o vo nšh operacijah si močno na$pr&Zu!e!o Pariz. 12 maja. AA. (Havas) Velika ! trupli nemških vojakov. € V v. 1 limrju Tierlin. 12. maja. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo dopoldne naslednje vojno poročilo: V tesnem sodelovanju z letalskimi silami ie nemška vojska v teku včerajšnjega dne na vsej fronti naglo nadaljevala svoje prodiranje. V severni Nizozemski so nemške Čete zavzele vso pokrajino Groningen ter prodrle do Harlingena in vzhodne obale Zuiderskega jezera. Po predoru sovražnih postojank ob reki Ijssel so prodrle v smeri proti zanadu nizozemske obrambne linije »Grebb-?« med Amersfoortom, Rhedenom ter dalje proti jugu tudi mimo trdnjave Tiel. Med Maastrichtom in Hasseltom so si priborile prehod preko Albertovega kanala. Južnozapadno od Maastrichta so, kakor je bilo objavljeno že v posebnem vojnem poročilu, zavzele trdnjavo Ebenemael, najpomembnejšo trdnjavsko postojanko v trdnjavskem sistemu okrog Liegea. Po-veljnik in trdnjavska posadka, ki je štela 1000 mož. sta se predala. Pred Liegeom so nemške čete prodrle globoko v belgijski trdnjavski sistem. Skozi južno Belgijo prodirajoče nemške čete so kljub hudemu sovražnemu odporu naglo pridobile tla. Vsa Luksemburška je v nemških rokah. P-sročilo predsednika " — »i JK.JU ..I Br. elj. 12. maja. br. Ministrski predsednik Plerlot ie imel nocoi po radiu govor. v katerem je obeležil položaj na fron-i Uvodoma je dejal, da so bile nemške '•ete. ki jim je uspelo pri Maastrichtu vdret. v Belgijo, s protinapadom ustavljene Nemci so skušali s prodorom preko Albertovega kanala obiti utrdbeni sistem <..-;rog Liegea. a jim ta nakana ni uspela. V "orbah so imeli strašne izgube. Nemški prodor preko Albertovega kanala - ~ je nadaljeval Pierlot — je bil omo-gc.:en na ta način, da je bil belgijski oficir. ki jo bi! z ukazom, da se oba mostova preko katerega so pričeli tedaj z vso na-belgij ?kim četam na kanalu ubit od neke letalske bombe. Tako si Nemci mogli priboriti prehod čez kanal. Pozneje pa je neki mu drugemu belgijskemu oficirju uspelo pritihotapiti se skoz: nemške linije in prodeti do razstrelivnih naprav enega izmed obeh mostov. Brez oklevanja je most in hkratu tudi samega sebe pognal v zrak. Nemcem ie tako preostal le še drugi most. preko kaiereae so uričeli tedaj z vso naglico pošiljati svoje motorizirane čete. ki so tako prodrle do točke, ki je 16 km daleč od meje. Toda Belgijci so davi s silnim protinapadom te oddelke ustavili in jim prizadejali ogromne izgube. Snoči so se nemške prednje straže pojavile že pri Varennu zapadno od Liegea, a so bile takoj vržene nazaj. Nemški oddelki so se včeraj in danes ves dan zaman zaletavali v utrdbe okrog Liegea- Polja pred utrdbami so naravnost posejana 6 bitka, ki se je začeia včeraj, dobiva vedno večji obseg. Med Vorbachom in Vogezi se ie istotako začela bitka. Na belgijskem bojišču sta bila dva napada, prvi severno od Liegeja čez nizozemski Limburg. kjer so Nemci zasedli Maastricht in vrše pritisk na Albertov prekop. Drugi pa v Ar-denih. kjer so napadli Nemci čez Luksemburg. Do borbe je prišlo v Neufchateauju. Belgijske čete so se umaknile. Vojaški krogi sc rezervirani ter zatrjujejo, da se vršijo vse operacije po izdelanem načrtu, ki se izvaja brez izgub. V teku zadnjih 36 ur je bila dosežena povsod zveza z belgijskimi četami. Zavezniško letalstvo bombaraira vojne objekte v pokrajini Maastricht ter nemške kolone, ki se tu pojavljajo. Zapadno od Mozele je nemški napad ustavljen. Med Vorbachom in Vogezi vlada močno topniško streljanje, ter se vrše nenadni napadi. Nemške operacije se izvajajo v pokrajini ob Saari pri Vorbachu. Saargemiindu in Bitehu. Pariz, 12. maja. br. (Havas). Na vsej fronti v Alzaci.ji so se pričeli silni boji. Na področju "d Vorbacha do Vogezov se razvija v širini 60 km velika bitka. Vsi nemški napadi k; so se zvrstili ofl zore do opoldneva, so bili odbiti. Sovražnik je imel ogromne izgube. Istočasno so Nemci pričeli izvajati silen pritisk na belgijski fronti. Včeraj so zavzeli Maastricht na Nizozemskem ter od tam prodrli preko Albertovega kanala in zavih proti jugu. V Ardenih so v teku silno borbe. Nemci skušajo prodreti proti \. b iteauju. Belgijska vojska se je tam nekoliko umaknila proti zapadu. Dolge kolone francoske in angleške vojske prodirajo z vso brzino Belgijcem na j pomoč. j Francoski vojaški krogi zatrjujejo, da ! so sedaj v teku šele borbe velikih prednjih , o iclelkov nemške in zavezniških vojsk. O i f-c r noskih in angleških operacijskih na-č'i:;-i nočejo ničesa izjaviti.. '' Luksemburgu je včerajšnji dan nekoliko mirnejše potekel. Na Nizozemskem so Nemci prodrli preko reke Ijssel do močvirja okrog Tiela. Zavzeli so Amhem in pro-dri: nekoliko proti zapadu. njihovo prodiranje pa je bilo včeraj popoldne spet za-usta\ Meno. V teku dneva so francoska protiletalska topništva in francoska sest: lila 36 sovražnih letal. Nemška vojna sila se zaganja proti najmodernejšim obrambnim napravam, opremljenim z avtomatskimi tepovi, ki kosijo sovražne vrste še mnogo bolj učinkovito kakor v zadnji vojni.« Ministrski predsednik je končal z besedami: Belgijcka vojska se je znašla. Sinovi Belgije se bodo branili kakor levi. Vsako ped belgijske zemlje bo sovražnik poplačal s potoki krvi.« Nemci zavzeli Arnhem Pariz, 12. maja AA. (Reuter) Sem so prispele vesti, da so nemške čete zavzele Amhem, ki se nahaja 20 km od nemške meje. Po verodostojnih poročilih ki so prispela v Pariz, je nemško prodiranje v Belgijo ustavljeno. Nem:ke čete so zasedle Maastricht ter prekoračile reko Meuso Po drugih poročilih se vodijo borbt ob Albertovem kanalu. ProfioSenEiva v Belgija London, 12. maja AA (Rei ter) Belgijske in zavezniške čete so začele z močno protiofenzivo Po zadnjih poročilih se Nemci v Limburgu umikajo. Opeiacij se udeležujejo znaine angleške in francoske letalske sile. Pariz, 12. maja br. (Havas) Po vesteh iz Bellgije so belgijske čete v današnji proti-ofenzivi prisilile več nemških motoriziranih oddelkov jugozapadro od Albertovega kanala, ki so bi!i malone obkoljeni, da so se v vsej naglici umaknili proti severovzhodu. Velika bitka pri Bruselj, 12. maja. AA. (Reuter) Izve se, da so belgijske čete izvršile davi protinapad na nemške čete. ki so prispele do Albertovega prekopa ter jih prisilile k umiku. Belgijska uiarna divizija je pri- i - silila nemške čete, ki so včeraj napredovale v pokrajini Hž.sse-t, da so se umaknile do Tirlemcnta. Belgijska divizija je bila že v nevarnosti, ua jo Nemci odreže-jo, toda posrečilo se ji je utrditi se, ter se sedaj bije velika bitka. Bruselj, 12. maja. br. Vrhovno poveljstvo belgijske vojske je objavilo davi vojno poročilo, v katerem pravi: Belgijske čete z vso odločnostjo odbijajo napade vpadnikov. Kakor je predvideno po operacijskem načrtu, branijo sleherno ped belgijske zemlje. Sovražnik je v prvem hipu vdrl v belgijsko obrambno linijo, vendar je bil takoj zaustavljen. Na 'raznih točkah so se spustili oddelki sovražnih padalcev, ki pa so bili takoj uničeni. Sestreljeno je bilo večje število sovražnih letal. Dodatno k temu poroča agencija Belga. da so Nemci v soboto dosegli nekaj uspehov, ki pa so bili le prehodnega značaja. Njihovi večji prednji oddelki so prodrli preko Albertovega kanala ter se v širši fronti pričeli pomikati proti Piermontu in Tongresu z namenom, da bi onemogočili operacije za prvo belgijsko brambno črto. V pretekli noči je bilo zaradi tega več velikih oddelkov belgijske vojske pregrupi-ranih. Davi se je pričela belgijsko-franco-ska protiofenziva. Ofenziva se je razvila s tako silo, da je Nemci niso vz^ržaM in so bili vrženi nazaj pri Hasseltu. Tam ie sedaj v tekn večja bitka. Spaak o položaju Bruselj, 12. maja br. Zunanji minister Spaak je dal danes novinarjem krajšo izjavo o položaju. Naglasil je. da je položaj resen ter da bo morala sedaj belgijska vojska prestati silno preizkušnjo, toda doslej se ni zgodilo še ničesar, spričo česar bi se moglo reči, da je položaj neugoden. Zavezniška pomoč je že prišla in se tudi že povsod nad vse učinkovito izvaja. Davi je bil nekoliko omajam položaj na fron ti spet utrjen. Belgijska vlada bo do nadaljnjega ostala r City of London«, je bilo ubitih ! 30 prebivalcev mesta Chapelle (verjetno ! Chapelle sur Bois). Imenovana ladja vrši j promet med Anglijo in Belgijo ter se je , vsidrala včeraj v kanala Villebruk. Ta i vest jasno potrjuje, da so Angleži oboro-1 žili svoje parnike. ki služijo civilnim po-j trebam«, ki se pa borijo tudi če niso ogroženi. Maršal Goring na fronti Berlin. 12. maja. br. Maršal Gdrir.g je včeraj odpotoval na zapadno fionto. Italijanska sodba o položaju Na nemški! strani 90 divizij Rim. 12. maja AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Na osnovi prvega pregleda položaja se jasno vidi. da nemške čete korakajo proti zapadu. Nemet rr.zpolaga tu z 90 divizijami, kar predstavna mnogo močnejšo silo kot je potrebno po izdelanem strateškem načrtu. Nemci so poleg teoa v nremoči v zraku, kar so izkoristili tudi na Poljskem in Nor-ve kem Pred nemško premočjo popušča tudi morala zaveznikov Leta 1<>14 jc hil položaj popolnoma drugačen. Zavezniki takrat niso bili prisiljeni vzdrževati močnih garnizii v Alpah in severni Afriki, razen tega pa so se Nemci morah takrat boriti na dveh bojiščih m so morali zaradi napada Rusije na Vzhodno Prusijo odpeljati z zapadnega bojišča na vzhodno cc'e armadne zbore. Dane« ima Nemčija zavarovano zaledje ker jc tam nevtra'na Rusija. Razen tega pa je po zasedbi Skandinavije vama tudi na severu ter na jugu, kjer se nahaja prijateljska Italija. Predpogoji za borbo na zaradu so torej nenavadno ugodni za Nem jI jo Istotako jc treba ugotoviti, da se na!ajai< na eni strani ljudje, ki so odgovorni za sedamo vojno, j kar so tudi sami v svojih parlamentih priznali po nedavnih težkih porazih, na drugi strani pa se nahaja Nemčija, k' sc zaveda. da se bori za svojo pravico d-) življenja. Nedvomni je torej, da imaio Nemci na svoji strani ne samo ol>.»roženo silo, temveč tudi vso potrebno moraln;. moč. Berlin o _. z« vii'J 't4 1i" m fL G 22 SiZ^UbO Nemška vojna poročala javlj 300 zavezniških letal, za nedeljo dnevi pa ~8 Javlja tudi potopitev angleške k?ižaske tala Berlin, 12 maja br (DNB) Nemška le- J Berlin. 12. maja la so v teku včerajšnjega dne nadalje- . nemške vojske ie < br. Vihovno poveljstvo j ncnii>n.c vujsiic ie danes popoldne objavilo vala že prejšnjega dne pričeti veliki napad | posebno vojno poročilo v k - .en. m pravi. na sovražna letalska oporišča v Franciji, Nizozemski n Belgiji. Veliko število letališč je bilo znova napadenih. Hangarji, delavnice. tanki in skladišča razstreliva so bili pognani v zrak. samo na letališču v Rouxu je bilo uničenih 30. na letališču Arlian 36 sovražnih letal. V letalskih spopadih je bilo sestre! ;vnih 52. od protiletalskega topništva pa 12 letal. Z gotovostjo se lahko reče, da je bilo tudi včeraj z letalskimi napadi, v letalskih spopadih in s protiletalskim topništvom uničenih skupno nadaljnjih 300 sovražnih letal. V neposrednem zaledju belgijske in francoske fronte so bile bombardirane koncentracije čet, vojaški viski, železniške pro.se. vojaški transporti na cestah ter vojaške kolone na pohodu. Ob belgijski in nizozemski obali so bile napadene sovražne pomorske vojne sile, transportne ladje ter še posebej sovražno letalstvo, ki se je baš izkrcavalo z ladij. V Vlissingeni so bile potopljene tri transportne ladje in ena petrolejska ladja. Na srednjem Severnem morju je bil močno poškodovan neki sovražni rušilec. V noči od 11. na 12. t. m. so posamezna sovražna letala vdrla nad zapadno Nemčijo in bombardirala vrsto vojaško brezpomembnih objektov, ne da bi pri tem dosegla kakršenkoli uspeh. Nemške izgube so bile v primeru z uspehom borbe proti sovražnim letalom neznatne S,mo 35 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. da so nemška voina leia.a v e i slab spopadih. ki so se odigrali danes dopc.dne nad nizozemskim in belgijskim ozemljem sestrelila 58 sovražnih letal, m cl njimi 20 tipa Spitfire.. Na srednjem Severrem m r-ju je bila pot plj. na r.tk > ar,sle k kr ž. r-ka najnovejšega tipa. Neka druga križarka je bila z bombam: hudo uoškodovana. Izgubljena assgZcška podmornica London, 12. maja. br. Angleška admi-raliteta je danes popoldne objavila, da se angleška podmornica Seal doslej ni vrnila na svoje oporišče, čeprav bi se to moralo zgoditi že pred dnevi, in da jo je treba zaradi tega smatrati za izgubljena. Angleži o letalskih izgubah Nemcev London, 12. maja. br. (Reuter) Nemške letalske sile so imele v prvih treh dneh vpada v Nizozemsko in Belgijo sorazmerno ogromne izgube. Do včeraj popoldne je bilo nad Belgijo, Nizozemsko in Francijo sestreljenih 251 nemških letal. Na angleški strani je bilo dotlej izgubljenih 50 letal. Danes dopoldne je bilo samo nad Belgijo sestreljenih okrog 100 sovražnih letaL Na ta način je sovražnik izgubil že nad 350 letal v 72 urah borbe. Srditi boji za letališča Nemški padalci se vedno na novo spuščajo na nizozemska in belgijska letališča Pariz, 12. maja. AA. (Havas). Medtem, ko se na nizozemsko - belgijskem bojišču ustvarja zveza med zavezniškimi ter nizozemskimi in belgijskimi četami, se nadaljuje akcija letalstva. Kakor zavezniške tako so tudi nemške letalske sile poskušale danes vse. da bi prišle do nasprotni-ških letališč. Francoski merodajni krogi kategorično zanikajo, da bi bilo francosko letalstvo bombadiralo nem ko civilno prebivalstvo v Freiburgu v pokrajini Breisgau, kakor to trdi nemška propaganda. Nemški cilj je jasen in gre za tem, da bi se opravičili napadi nemškega letalstva na nezaščitena mesta. Nemško letalstvo spušča na Nizozemskem neprestano čete s padali. Pri tem postopajo enako, k^kor so postopali na Norveškem. S pomočjo vesti, ki so jih dobili f d nemških agentov, so se nemški padalci v te-{u včerajšnjega dneva polastili štev;lmh zasilnih letališč. Ob nizozemski obali so tem padalcem pomagale posadke nem kih trgovinskih ladij, ki So se izkrcale in ki so oborožene. Nemci Šo položili na številnih krajih mine. V teku sdnočnega večera so se Nizozemci trudili pognati te oddelke padalcev z letališč. Davi so Nizozemci ponovno zasedli vsn letališča, ki so jih bili zasedli N.m;i. Istotako se nahaja še v rokah Nemcev otok Dorbreht. Bruselj, 12. maja. AA. (Havas). Uradno sporočajo, da so se nemški »padalci«, ki so se na več krajih spustili na belgljskj o.era-lje. pomešali med prebivalstvo. Ti padalci nosijo s seboj male oddajne radijske postaje. Amsterdam, 12. maja. AA. r Ha vas) Sporočilo nizozemskega generalnega šta- ba pravi, da se je skupina nemških padalcev utrdila v neki hiši, odkoder so začeli streljati na Nizozemce. Nizozemske čete so takoj hišo obkolile ter začele streljati na vsakega Nemca, ki je poskušal pobegniti. Francosko svarilo Pariz, 12. maja AA. (Havas) Predsedni-štvo ministrskega sveta je objavilo tole sporočilo: V teku napada na Nizozemsko. Belgijo in Luksemburg so se poslužile nemške sile tudi padalcev, ki so v nasprotju z mednarodnim pra\x>m oblečeni v nizozemske ali belgijske uniforme. Francoska vlada izjavlja s tem javno, da bo vsak sovražni vojak, ki bo ujet v Fianciji in ki ne bi nosil svoie predpisane uniforme takoj ustreljen. Francoske oborožene sile so p: :jele navodila v tem oziru. Nemški demaatiji Berlin, 12. maja AA. (DNB) Po neki vesti agencije Havas je nizozemska vlada objavila danes sporočilo, v katerem ponavlja netočno trditev, ki je bila z nemške strani že demantirana, da nemški vojaki nosijo v krajih nizozemske uniforme. Razen tega trdi v tem sporočilu nizozemska vlada, da so nemške čete prisilile nizozemske vojake postaviti se v prve črte. To je nezaslišana žalitev nemške vojske. Tu se naglasa, da nizozemska vllada očividno ponavlja v svojih uradnih sporočilih najne-verjetnej~e verzije, ki danes krožijo med nizozemskim prebivalstvom. Gospodarske pos&dlta t iirro podpisane Podpisali so j"h v soboto večer — Pogodbe urejujejo medsebojno trgovino, plovbo, način plačevajijs in trgovinska zastopstva Moskva, 12 maja. AA. (Tass) Snooi so zastopniki Jugoslovije in Sovjetske Rusije podpisali tri pogodbe, o trgovini in plovbi, o plačilnem prometu in o trgovinskih predstavništvih. Pogajanja ki so se vodila, so bila z uspehom in naglo končana, za kar se je treba zahvaliti obojestranskemu razumevanju. Konvencije so podpisali za Sovjetsko Rusijo komisar za zunanjo trgovino Mikojan, za Jugoslavijo pa bivši finančni minister dr. Milorad Djordje-vi ain pomočnik ministra za trgovino in industrijo dr. Sava Obradovia. Za bivanja v Moskvi je bila jugosloven-ska delegacija povsod prisrčno sprejeta. Moskva, 12. maja. A A. (Reuter) Ju-goslovensko-sovjctski sporazum o trgovini in plovbi določa vrednost trgovinskega prometa med obema državama za leto 1940-41 v višini 176 milijonov dinarjev Svojetska Rusija bo uvažala iz Jugoslavije baker, svinec, kositer, mast in druge proizvode, izvažala pa bo v jugoslavijo poljedelsko orodje in poljedelske stroje, bombaž, in drugo. Sovjetska vlada bo imela trgovinsko predstavništvo v Jugoslaviji, jugo-gosiovenska vlada pa bo imela trgovinsko delcgacijo v Sovjetski Rusiji. Naša delegacija odpotuje iz Moskve jutri London, 12. maja. p. Kakor poročajo iz Mo?kve, bo jugoslovenska trgovinska delegacija, ki je sneči podpisala trgov:nski sporazum s Sovjetsko Rusijo, ostala v Moskvi še dva dneva, nakar bo odpotovala nazaj v Beogiad. Izvozna in uvozna trgovina med obema državama bo dosegla višino 176 milijonov dinarjev, vendar pa se more ta vsota po potrebi povečati. Jugoslavija bo izvažala v Rusijo baker, Londonski pTzg bajev na zapadu Lcndon. 12 maja v. Vsa angleška javnost zasleduje z mrzlično pozornostjo razvoj velikih vojnih operacij v Belgiji in Nizozemski o katerih pravijo angle ki vojaški strokovnjaki, da predstavljajo uvod v največjo bitko kar jih ie doživela do sedaj Evropa v svoji na krvavih vojnah tako bogati zgodovini. Borba, ki se je razvila od Vogezov do Severnega morja se vrši že tretji dan v zraku in na suhem. Pri nekaterih operacijah na Nizozemskem so sodelovale tudi edinice nizozemske vojne mornarice. V teku današnjega dne so bili najstrašnejši boji na belgijskem terenu in sicer na odsekih belgijsko-nemške fronte pri Albertovem kanalu in Liegeu. Tam so Nemci napadli s svojimi najboljšimi napadalnimi četami, podprto po letalstvu in oklopnih brigadah. Priznati je treba, da so dokazali pri tem Nemci preziranje vsake smrtne nevarnosti in da se niso plašili nobenih žrtev. Ogorčene borbe pa so trajale vzdolž cele. nad 300 km dolge fronte ob belgijskih in nizozemskih postojankah, kjer nudijo belgijske in nizozemske čete ogorčen odpor napadajočim nemškim oddelkom. Tekom današnjega dne so prispele tem četam že na pomoč prve motorizirane brigade angleške in francoske vojske, ki so posegle že na več krajih v borbo. Najbolj krvavi boji današnjega dne so se od gravali ob Albertovem kanalu, kjer se je nemškim četam posrečilo na nekaterih krajih prekoračiti 25 m široki in 10 m gleboki kanal z njegovimi strmimi stenami. Te čete so vdrle v notranjost prve belgijske obrambne linije. Proti tem četam so vrgli Belgijci oddelke svojih motoriziranih in oklopnih brigad, ki so nemške čete po strahoviti borbi, ki ni prav nič zaostajajo za najtežjimi borbami pri Verdunu v svetovni vojni, zaustavile nemško prodiranje in potisnile Nemce nazaj. Vel:kc vlogo je igrala tudi tu belgijska motorizirana srednjetežka artilerija, ki zasipat nemške oddelke s točo granat. V bo./e pri Albertovem kanalu so posegli turi: belgijski in francoski letalci, ki so z bombami in strojnicami bili po prodirajo-čih nemških četah. Združeni belgijski in francoski letalci so razbili z bombami tudi vse zasilne mostove, ki so jih zgradili Nemci preko Albertovega kanala. Nad Albertovim kanalom so se razvile tudi hude zračne borbe med nemškimi in zavezniškimi letalci. Po dolgih mescih je izbruhnil tudi silen nemški artilerijski ogenj ob Saari, ki je dosegel tak razmer, kakor še nikdar v sedanji vojni. Nemška artilerija je streljala nekaj ur s topovi vseh kalibrov na francoske postojanke in zaledje. Nato so napadle močne nemške pehotne čete. Njihov napad pa je bil odbit s težkimi izgubami. Francoska artilerija je otvorila nad nemškimi postojankami zaporni ogenj. Francoski vojaški strokovnjaki zatrjujejo, da je bil to eden največjih nemških napadov tekom sedanje vojne na francoske postojanke. Ob Albertovem kanalu Bruselj, 12 maja br. Agencija Belga poroča, da jc bilo danes do 16 popoldne sestreljenih že nad 100 nemških leta! Kar se tiče operaci j na tror.t', so s J danes dopoldne potrdile informacije, da =e je razvoj borb okrog Albertovega kanala docela preokrenil ter da je imciativ* v zaveznikih rokah, \cmci so bili južno od Albertovega kanala povsod potisnjen, nazaj. Harlingen v nemških rokah Haag, 12 maja br Preko vse Nizozemske so letele daues cd 5 zjutraj do prvih popoldanskih ur velike formacije nemških letal v smeri od jugovzhoda proti severo-zapadu. Kolikor je bilo rr.ogf>če dognati, so bila njihov cilj zasilna letalska oporišča okrog Har'ingena, ki je padei v nemške roke. cink in druge tuJe, izmed življenjskih potrebščin pa slanino, dočim bo Sovjetska Rusija izvažala v Jugoslav jo kmetijske stroje, nafto, tocar.baž in diugo. Trgovinski zastopstvi Moskva, 12. maja. p. O priliki podpisa trgovinskega rporarjma med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusro 'e b;'o objav! 'eno, da bo v krc-tker.-t :l v Boojrad sovjetski trgovinski zas- .vik. Dei j'g:s"cvenske trgovinske delegacije oo ostal v Moskvi kot začasno tr^cviasl-o predstavništvo Jugoslavije. Kakor je razvidno iz uradnih poročil, je v pravkar sklenjenem trgovinskem sporazumu med našo državo in Sovjetsko Rusijo predviden prav znaten obseg bodočega trgovinskega prometa med obema državama, ki je določen za leto 1940-41 na 176 milijonov din. Doslej jc bil naš trgovinski promet z Rusijo malenkosten saj smo v vseh zadnjih desetih letih izvozili v Rusijo komaj za 8 milijonov din b'aga in iz Rusije uvozili k nam za 52 milijonov din. V zadnjih petih letih naša izvozna statistika sploh ne beleži nobenega izvoza v Rusijo. Kar jc šlo našega blr.ga v to državo v teh letih je moralo iti po posredovanju drugih držav Naš uvoz iz Rusije je dosegel na j več j' obseg leta 1935 in tudi v tem letu jc znašal le 12.6 milijona din. pa je v naslednjih letih zopet naglo nazadoval, predlanskim na 3.4 milijona din, lani pa komaj na 2.7 milijona din. Poročila iz Moskve pravijo, da bomo uvažali iz Rusije predvsem poljedelske stroje in bombaž Glede na težkoče pri uvozu inozemskega bombaža je posebno važno, da se nam z novo pogodbo odpira možnost uvoza znatnih količin bombaža iz Rusije. Produkcija bombaža se je v Rusiji v zadnjem desetletju nag'o dvignila, tako da Rusija danes lahko izvaža bombaž v znatnih količinah V dosedanjem uvozu iz Rusije v zadnjih desetih letih je na pr- I vem mestu črni premog, odnosno antracit. I Leta 1935 smo uvozili iz Rusije 4(WK> va-! gonov antracita v vrednesf skoro 8 mili-j jonov din in tudi naslednja leta smo uvažali antracit, četudi v manjših količinah. Drugo mesto zavzema v doseaanjem uvozu iz Rusije azbest, ki smo gs vsa zadnja leta uvažali iz Rusije, največ leta 1935. Končno smo doslej uvažali iz Rusije kameno sol. kožuhovino. Ian> pa tud; manganovo rudo za predelavn v ferorrar.gan Mangan je eden najvažnejših izvoznih predmetov Rusije in se uporablja predvsem kot dodatek pri izdelovanju specialnega jekla za vojno industrijo. Iz Rusije pa bomo lahko uvažali tudi surovo nafto, metalurški koks, surove železo in morda tudi kavčuk. Naš izvoz v Rusije ie bil do«lej. kakor rečeno, malenkosten in v zadnjih letih neposredno sploh nismo izvažai; nnših proizvodov v Rusijo. Pred letom 19^ pa smo izvažali v Rusijo manjše količine ekstrak-tov za strojenje, do leta 1934 v večjih ko ličinah tudi elektrode iz tvormce v Dobravi pri Jesenicah, ki pa ie i'- Kranjska industrijska družba demontirala zaradi prehude konkurence na svetovnem trgu Dosedanje izvozne številke so ne/nainc v primeri z možnostmi ki se odpirajo s sklenitvijo trgovinske pogodbe Moskovska poročila pravijo, da bomo izvažal' v Rusijo predvsem kovine namreč baker, svinec in cink, pa tudi mast in druge kmetijske proizvode. V poštev pa prihaja seveda tudi izvoz drugih naših kovin odnosno rud, tako zlasti izvoz antimona, kositra in aluminija, ker tudi v teh kovinah Rusija z lastno produkcijo ne krije svojih potreb. Končno pride v poštev za naš izvoz v Rusijo tobak, seme llucerne in buhač. Okvir bodočega trgovinskega prometa z Rusijo, ki je določen s trgovinsko pogodbo, upravi-čuje nado, da se bo naša trgovina z Rusijo prav lepo razvila in da bomo lahko iz Rusije uvozili važne surovine, ki nam zlasti v sedanji dobi primanjkujejo. Grozeča nevihta nad Tihim oceanom Nevarnost japonskega posega po Nizozemski Indiji — Ponovno ameriško svarilo imM lanske priprave francoski meji Dva zapadna armijska poveljnika pri Mussoli-niju — »Italija ne more več prenašati sedanje pomorske kontrole" da fašistična vlada tega dalje ne more več trpeti, ker so posledice zavezniške kontrole preveč škodljive za italijansko gospodarstvo. Rim, 12. maja. br. Agencija Štefani je objavila naslednji službeni komunike: V prisotnosti šefa generalnega štaba generala Graziania in državnega podtajnika vojnega ministrstva generala Sodduja je ministrski predsednik Mussolini danes dopoldne sprejel armijska generala Pintorja in Guzzonia. Generala sta mu poročala o razporeditvah in stopnji pripravljenosti svojih armij. Ministrski predsednik Mussolini jima je dal podrobna navodila za nadaljnje delo na zapadni meji. da bi se pripravljenost italijanske vojske tam čimprej dovršila. Ministrski predsednik Mussolini je bil v soboto in danes ponovno na poletih nad tirenskim morjem in rimsko obalo. Pri poletih ie inspiciral obalne obrambne naprave ter kretanje italijanskih vojnih ladij na morju pred rimsko obalo. Rim, 12 maja p. Agencija Štefani je objavila uradni dokument, ki je izzval v italijanski javnosti globok vtis Gre namreč za referat, ki ga je predložil Mussoliniju šef gospodarskega vojnega odbora v ministrstvu za vojsko Luca Pietro Marchi. To poročilo navaja škodo, ki jo trp; italijansko gospodarstvo že od početka vojne zaradi angleške in francoske pomorske kontrole. Poročilo pravi, da s.stem t* pomorske kontrole ne ustreza noben' mednarodni politiki ter povzroča veliko skedo italijanskemu gospodarstvu in njegovemu normalnemu razvoju. Med drugim navaja, da so bile v 857 primerih s silo odvedene italijanske ladje v kontrolna priftaivšča Obenem opisuje podrobnosti počasnega izvrševanja te kontrole, ki ni niti olajšana s sistemom navicertov. Kot primer "=e navajajo velike težkoče, ki jib imajr ita' lanske ladje celo v kontrolnem pristan:šču Trstu samem. Očividno je, poudaija poročilo, Camberra, 12. maja. br. Avstralski ministrski predsednik je izjavil novinarjem, da so se vse zainteresirane velesile glede na Nizozemsko Indijo izrekle za ohranitev statusa quo. Gotovo je treba to njihovo odločitev smatrati za izraz neposrednih političnih interesov vsake posamezne izmed njih, Avstralija pa bo z ostalimi zavezniki kljub temu tudi v bodoče budno na straži, da bo ostala Nizozemska Indija ne glede na razvoj položaja nedotaknjena. Tokio, 12. maja. AA. (Štefani). List »Niči Niči« prinaša obširna poročila o dogodkih v Evropi. Drugi listi objavljajo komentarje, v katerih hvalijo nemško akcijo. List »Jomiul« poziva japonsko vlado, naj ponovno pr<>uei vprašanje Nizozemske Indije, list »Kokumin š>mbun« pa zahteva, naj Japonska poseže v Nizozemsko Indijo. Tokio. 12. maja. br. Japonska vlada je pooblastila zunanjega ministra Arito. da nri vseh zainteresiranih velesilah po diplomatski poti intervenira. na,j se povodom razširjenja vojne na Nizozemsko povsem lazčisti položaj Nizozemske Indije. Komunike, ki je bil izdan o seji vlade, pravi, da je japonska vlada zelo v skrbeh za razvoj položaja na Daljnem vzhodu. Washington, 12. maja. AA. (Havas). Na vprašanje novinarjev glede izjave japonske vlade o Nizozemski Indiji je Cor-dell Hull dejal: Nimam še popolnega poročila o tem. Zadnje dni so zainteresirane velesile, namreč Japonska. Anglija in Zedinjene države, označile svoje stališče, ki obstoja v tem, da bodo spoštovale status quo Nizozemske Indije. To je popolnoma v skladu s prej sprejetimi obveznostmi. 17. aprila sem izjavil, da bi vsako vmešavanje v notranje zadeve Nizozemske Indije ogražalo stabilnost miru in varn°sti ne Samo v Nizozemski Indiji, temveč na vsem Tihem oceanu. V zvezi s tem ponavljam, da je potrebno j še nadalje držati se sprejetih obveznosti. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se ta 1 izjava Cordella Hulla smatra kot zadnji , opomin Japonski, kakšno smer naj daje svoji politiki glede Nizozemske Indije. VVashington. 12. maja. AA_ (Havas). Izve se. da je divizija križark odplula 8 Havajskih otokov v smeri proti Manilli na Filipinih. Nemške informacije o stališču Amerike Berlin, 12. maja. AA. DNB poroča iz New Yorka: Navzlic sovražnemu stališču, ki ga zavzema ameriški tisk napram Nemčiji s tem, da širi protinemško propagando, listi ne smatrajo, da je pričakovati, da bi Amerika stopila v vojno. »Newyork Sund« komentira govor, ki ga je Roosevelt imel v petek in pravi, da ta govor predstavlja razlago ameriške zunanje politike., ki ima pa take cilje, da se ne morejo strinjati drug z drugim. Ti cilji so: Amerika naj se ne udeleži evropske vojne, na drugi strani pa naj prepreči zmago Nemčije. List dalje pravi, da navzlic temu, da je večina uradnega Washingtona popolnoma soglasna z Rooseveltovim mnenjem, še ne obstoji soglasnost v tem, da Nemčija želi in da je sposobna zavzeti ameriški kontinent, kakor je to omenil Roosevelt v svojem govoru. »Newyork World Telegram« piše. da je Rooseveltovo mnenje točno, da bi se pa vendar napačno sklepalo iz tega, da bo Amerika v kratkem stopila v vojno. V Evropi, pravi list, očividno ne razumejo, da je del javnega mnenj? navzlic temu, da je v skrbeh glede konca evropske vojne, odločena, da se te vojne ne udeleži. >Daily News« pravi, da za Ameriko ne obstoji noben povod nuditi zaveznikom vojno pomoč. Amerika ne bo napravila za Anglijo in Francijo nič drugega kot to. da ji bo pošiljala letala. Amerika je odločena, da svojo obrambo omeji na lastno državo. Odgovor Francije na pritožbe Italije Pariz, 12. maja. br. Agencija Havas je danes objavila daljše poročilo o stališču francoskih službenih krogov glede na italijanske pritožbe zaradi zavezniške kontrole uvoza v Italijo. Današnja poročila in komentarji italijanskih listov o tej stvari, pravi agencija, so naravnost presenetili francoske službene kroge. Francija je daleč c:l tega, da bi razširila blokado tudi na Italijo. Čeprav se ne more odreči svojih pravic, ki jih ima kot vojskujoča se država, je vendar doslej storila vse, da bi blokada Nemčije italijanskemu gospodaistvu prizadejala čim manjšo škodo. Zato so bile francoske pristojne oblasti že takoj od početka v stikih z italijanskimi oblastmi ter so izdale vrsto ukiepov, da se je za italijanski pomorski uvoz in izvoz kontrola čim bolj pospešila. Statistični podatki v ostalem dokazujejo, da se italijanski uvoz kovinskih proizvodov, petroleja in tekstilnih surovin v času vojne ni zmanjšal, nego se je nasprotno povečal. Ce so se izvršile kakšne spremembe kontrolnega sistema, se je s tem samo postopanje poenostavilo in pospešilo v prid Italije. V ostalem so se glede vseh teh sprememb izmenjale misli z zastopniki italijanskih oblasti. Glede na vse to poudarja agencija nazadnje, da se francoski odgovorni krogi zavedajo, cia italijanskega trgovinskega premeta na morju niso ovirali, nego ga narpretno favorizirali bolj kakor promet katerekoli druge države izven vojne. odgovor kralju Lecpoldu Zedinjene države za neodvisnost in svobodo belgijskega naroda VVashington, 12. maja AA (Reuter) Kral] Leopold je poslal predsedniku Zedinjenih držav brzojavko, v kateri pravi: Belgija, brutalno napadena od Nemčije, s katero je imela najboljše in urejene sosedne odnošaje, se bo branila z vso silo. V teh tragičnih urah, ki jih preživalja moja država, se obračam na vas, ki ste se tolikokrat živo zanimali za Belgijo. Prepričan sem, da nam boste vsi pomagali pri naših naporih. Trdno smo odločeni varovati svojo neodvisnost. Na to brzojavko je Roosevelt odgovoril: Kakor sem že izjavil v svojem snoč-njem govoru pred predstavniki 20 ameriških republik, je bil izvršen napad z orožjem na neodvisnost Nizozemske, Belgije in Luksemburga. Ta napad je pretresel in ogorčil ameriško ljudstvo. Politika zapad-ne hemisfere stremi za tem, da se podpro miroljubni in neodvisni narodi, da bi bili nemogoči oboroženi napadi in da bi belgijski narod ohranil svojo neodvisnost in svobodo. Kot stari in osebni prijatelj Vam pošiljam svoje tople osebne želje. Kralj Leopold kralju Juriju London, 12. maja AA. Reuter. Belgijski kralj Leopold je poslat kralju Juriju VI. tole brzojavko: »Poslanica Vašega Veličanstva me je globoko pretresla. V težkih dneh, skozi katere gre moja domovina me je vaša poslanica prepričala, da ostane angleški narod zvest svoji dani besedi. Junaštvo, ki ga belgijske čete kažejo v teh težkih trenutkih, je mojim podanikom prirojeno. Čutim neomajne vero, da bo bližnja bodočnost opravičila zaupanje, ki ste ga pokazali v svoji poslanici poslani meni in mojemu narodu.« Zagotovila francoskega prezidenta Le brun a Pariz, 12. maja. A A. (Havas) Predsednik francoske republike Lebrun je poslal belgijskemu kralju brzojavko, v kateri izraža tople simpatije za belgijski narod ter prepričanje, da se bosta francoski in belgijski narod borila do uspešnega konca. Lebrun je poslal podobno brzojavko tudi nizozemski kraljici ter veliki vojvodinji luksem-burški. Kraljica Viljemina prezidentu Lebrunu Pariz, 12. maja. AA. (Havas). Kraljica Viljemina je poslala poslanico predsedniku francoske republike Lebrunu. v kateri naglaša. kako je Nizozemska ponosna, da se bori ob strani Anglije in Francije. Na koncu poslanice izraža kraljica Viljemina neomajno vero v končno zmago pravice in svobode. Dan sokolske pripravljenosti Beograd. 12. maja p. V duhu proglasa, ki ga je izdala uprava SKJ je bil izvršen danes po vsej državi in seveda tudi v Beogradu pregled sokolske pripravljenosti. Sodeč po odzivu Sokolov, ki so se javili vsak na svojem zbornem mestu, tako v Beogradu kakor povsod drugod po državi, je bila udeležba naravnost sijajna. V Beogradu se je odzvalo pozivu k smotri nad 70°/o Sokolov, ki so na posameznih zbornih mestih poslušali besede svojih starešin. Pred vsakim sokolskim oddelkom jc bila na zbor nem mestu prečitana poslanica uprave sa-veza SKJ, nakar so sledila predavanja o obveščevalni službi in vojnih strupih. Ta predavanja predstavljajo uvod v pouk, skozi katerega bodo morali it; vsi Sokoli, da bodo zmožni postaviti v slučaju potrebe vse svoje sposobnosti v službo domovine. Pri beograjskem Sokolu Matici je pre-da\al brigadm general v p. Andnja Petrovič, starešina beograjske sokolske župe, ki jc poudarjal predvsem pomen današnje velike manifestacije, oziroma mobilizacije sokolstva. Državne sokolske tekme v Zemunu Zemun, 12. maja. g. Danes so bile v Zemunu telovadne tekme med zapadnimi in vzhodnimi sokolskimi župami. Zapadne župe je zastopalo osem vrst po osem tekmovalcev, vzhodne pa prav tako osem vrst po osem tekmovalcev. Tekme so se pričele ob 16., ko je savezni prvi podsta-rešina dr. Belajčič pozdravil vse tekmovalce, nakar je savezni načelnik Kovač otvoril tekme. Doseženi so bili naslednji rezultati: proste vaje: zapadne župe 55.10, vzhodne 53.95. bradlja: zapadne župe 72.90, vzhodne 48. drog: zapadne župe 50.80, vzhodne 45.85 konj z ročaji: zapadne župe 51.40, v^hrdne 47.90 krogi: zapadne župe 55.05, vzhodne 47 15. Skupno so dosegle zapadne župe 285.25 točke, vzhodne pa 252.85. Zmagale so torej zapadne župe. Posamezniki so dosegli: 1. Kujundžič (Subotica) 48.45 točke, 2. Forte (Ljubljana) in Merzlikin (Beograd) po 47.80, 3. Pristov (Jesenice) 46.6, 4. Primožič (Maribor) in Josipovič (Zagreb) 45,5. Po končanih tekmah se je podat arešina br. dr. Belajčič zahvalil tekmovalcem ter izročil zapadnim župam, ki so zmagale pri tekmah, v last pokal, ki ga je poklonil minister za telesno vzgojo Jevre-m Tomič. Tekmovalci, ki so bili po večini mlajši razen Primožiča, Forteja in Pristova, so tekmovali zelo dobro. Vrste zapadnih žup je vodil br. Gregorka. Ljubljanski tekmovalci se b;xJo vrnili v Ljubljano iz Beograda z brzim vlakom jutri zvečer. Madžarski koncert v Beogradu Beograd, 12. maja. p. V Narodnem gledališču je priredilo snoči pevsko društvo iz Budimpešte »Budai Dolarda« koncert. Madžarsko pevsko društvo je vrnilo s tem obisk beograjskemu pevskemu društvu Stankovič v Budimpešti o priliki prenosa posmrtnih ostankov skladatelja Kornelija Stankoviča. Koncertu v Narodnem gledališču so prisostvovali tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle, maršal dvora čolak-An-tič, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in mnogi ministri. Po koncertu je bil gostom na čast prirejen banket v hotelu »Srteki kralj«. Danes so bili gostje na Oplencu, kjer so položili venec na grob kralja Aleksandra, nato pa na Avali, kjer so položili venec na grob Neznanega junaka. Nocoj jim je priredil v prostorih bojevniškega doma banket žtfpan Djuričič. Jutri bodo madžarski gostje odpotovali nazaj v Budimpešto. Na Norveškem Berlin. 12. maja. br. V svojem današnjem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljništvo nemške vojske o položaju na Norveškem: Položaj na Norveškem se ni spremenil. Pri Narviku so letala napadle sovražne sile na morju in na kopnem. Neki rušilec je bil potopljen, neki drugi močno poškodovan. London, 12. maja. AA. (Reuter). Zavezniške čete so zavzele veliko aktivnost v pokrajini Narvik, kjer zavezniške in norveške čete vršijo vedno večji pritisk na Nemce. Nemško letalstvo je izvršilo številne napade na tem odseku. Radijska postaja v Tromsoju daje obširna poročila o nemškem napadu na Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg. Sovjetsko-švefiska trgovinska pogajanja Stockholm. 12. maja. AA. (Havas) Pod vodstvom ministra za prehrano Erixona bo potovala jutri v Moskvo vočja šve:!ska delegacija ki bo imela s sovjetskimi predstavniki trgovinska pogajanja. Kakor znano, je švedska trgovina paralizirana ter se švedska vlada sedaj ti-udi obnoviti zveze čez baltiško morje. Kakor se je zvedelo, je Sovjetska Rusija naklonjena povečanju trgovinske izmenjave med obema državama. Pomirjenje med Finsko in Rusijo Helsinki, 12. maja. AA. (Havas). Po gotovi napetosti, ki ga je povzročil članek >Pravde«. ki je očitala Finski, da ne izvaja odredb mirovne pogodbe, je nastala ponovna pomiritev, za kar ima veliko zaslugo finski poslanik Paasikivi. Sovjetska vlada je sedaj tudi s svoje strani pokazala dobro voljo ter dovolila, da se lahko vsi Finci, ki so še ostali na sovjetskem ozemlju in ki se svoj čais niso mogli izseliti, izselijo sedaj z vso premičnino na Finsko. Odidejo lahko najdalje do 30. maia Zborovanje britanske legije London, 12. maja AA. (Havas) Današnjega letnega občnega zbora britanske legije se je udeležilo 572 delegatov. Skupščini je prisostvoval tudi bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš, francoski vojni ataše general Lerond ter poslanik norveške republike Koiban. Z zborovanja je bila poslana pozdravna brzojavka kralju Juriju. Dr. Beneš je v svojem go>voru dejal, da Čehi in Slovaki smatrajo, da so v vojni proti Nemčiji. Poziv belgijskim državljanom v Jugoslaviji Beograd. 12. maja. p. Belgijsko poslaništvo je pozvalo vse belgijske državljane, ki bivajo v Jugoslaviji, naj se takoj javijo poslaništvu. Razstava francoskega slikarstva v Sofiji Sofija, 12. maja. AA. (Havas). Dopoldne je bila slovesno otvorjena razstava francoskega slikarstva pod pokroviteljstvom združenja bolgarskih slikarjev in francoskega instituta. Med številnimi osebnostmi. ki so prisostvovale otvoritvi, sta bila tudi predsednik vlade Filov in minister za zunanje zadeve Popov. Berlinski glasbeniki v Bukarešti Bukarešta, 12. maja. AA. (DNB) Berlinska filharmonija je priredita v soboto zvečer in danes dopoldne dva koncerta. Koncertna dvorana je bila do zadnjega kotička polna nSoči so izvaajli dela Mozarta, Brahmsa in Richarda Straussa. Dirigiral je generalni ravnatelj berlinske državne opere dr. Karel Bohm. Danes dopoldne so izvajali Beethovnovo simfonijo, Haydnov koncert za čelo in orkester ter simfonično kompozicijo Richarda Straussa »Til Eulenspiegelc. maa ——m aBret^ ■3EES Pri slovenskih p«ve:h, igralcih in režiserjih v metropoli Hrvatske Zagrebško kulturno življenje se razvija | obsega okoli 100 partij. Njegov železni re> v znameniu živahnega prospeha t ena du- j pert^ar ie veLk in ga z iahkoto zmaguje, hovnega središča Hrvatov, ki ja obenem še ; V Zagrebu poje povprečno petkrat ali šest- prostrano. bogato mesto širokih možnosti ] krat na mesec in potlej še v Ljubljani dva- Prijetao je potlej pokramlja-ti v zatišju »Gradskega pod ruma« s tem našim najbolj priljubljenim pevcem. Kako se kaj počuti v Zagrebu in kako se mu zdi to in ono, ga vprašaš in ljubeznivo ti postreže z odgovori: »Rad imam Ljubljano in prav taloo rad tudi Zagreb. Saj ste videli nocoj. Zagrefo-ška publika mi je zrasla k srcu. Dobro se razumemo. V Zagrebu sem ko doma in tudi klima mi bolj pri j a. To se pa še ne pravi, da ne bi zmerom iz srca rad šel pet na deske v svoji rodni Ljubljani. Čudite se nemara, da pojem zdaj tudi junaške partije. So tenorji, ki jih ne moreš natainko opredeliti, ali so lirski, ali junaški. Med te s;padam menda tudi jaz. Nocoj sem pel v »Aidi«. jutri zvečer bom pel v Ljubljani lirično partijo v »Traviati« in mi bo to v oddih. Svoj prvi uspeh sem doživel v Ljubljani. ko sem pel v »Manon«. Tako mislim jaz. publika nrma-a drugače. Takrat sem spoznal veliko resnico, ki je skrivnost vseh uspehov opernega pevca. Dejstvo namreč, da publika o^ samega glasu nima ničesar Treba je doživljanja, treba ie igre. ki ti seveda mora priti iz srca. Kajti ničesar ni lažje spoznati kakor izumetničen ost In publika vražje dobro spozna in loči pristno od nepristnega. Iz nadaljnjega pogovora izveš, kako ob-Bren operni program obvlada Gostič, saj in velikega, evropskega razmaha, za naše prilike vsaj. Na iz^rehodu po zagr b kin uiicah nemaia presenetijo številne objave koncertnih nastopov, glasbenih prired.tev. gledaliških večerov pole^ rednih programov Velikega in Malega kaza.išta. In si potlej zaželiš malce razgovora z našimi zagrebškimi rojaki-Slovenci. ki v idno posegajo v kulturno življenje velikega mesta. Ali ni Zagreb torišče dolgoletnega odrskega delovanja igralca in režiserja Hinka Nučiča in V:ke Podgor ke? Ali ne nastopa na opernih de:-kah tudi že dolga leta naš rojak Križaj, ki se mu je pridružil zsdnja leta še Gostič? Dva operna pevca velikega formata, ki žanjeta triumfe pred zagrebško publiko, vajeno najkvalitetnejših pridobitev glasbenega sveta. In zadnji dve leti Ferdo Delak. režiser zagrebške Drame. Pa Šimenc in še kdo! Dejstvo je pač da so bili gledališki stik: po pevcih in igralcih med Ljubljano in Zagrebom že od nekdaj zelo živahni. Kar spomnimo se slavnih imen. kakor ie bil Borštnik, naš naj-večji igralec. Potlej Polakova, operna pevka. Gerbič, operni pevec, pokojni barito-nist Bukšek in še kdo. Mnogi od vseh teh so doživeli v Zagrebu višek svojega umetniškega delovanja, čas svojih največjih uspehov in priznani in mnogi bodo ta čas danes ali jutri doživeli. Zagrebčani ljubijo svoje gleda&^če Predstava Verdijeve opere »Aida« v Velikem gledališču. Svečano razpoloženje nabito polnega teatra te spominja na premiere. Zagrebčani ljubijo svoje gledališče in predstava »A:de« je zanje zmerom iz- i nova velik dogodek. Hvalevredno je tudi-derjtjtvo, da posečajo predstave zmerom številne skupine šolskih otrok in mladine splch, kakor tudi večje skupine iz bližnje in dalj nje province. Kajti gledališče je vendar last vsega naroda, od bogatega meščana. ki se z limuzino pripelje do vznožja teatrskih stopnic, pa tja gori. v poslecU njo gorsko vas do revnega seljaka. Orkester mogočno zadoni in zastor se dvigne. Takoj ti pade v oči razkošna in9ceoaciia in skrbna pripravljenost režije. Gledaš in poslušaš protagonista — našega Gostiča v vlogi Radamesa, vojskovodje egipčanskega kralja, in seveda Križaia. v mogočni basovski partiji velikega svečenika Zdi se, da ;e največja senzacija večera nastop teb dveh priznanih pevcev, ki bi z vso pravico lahko pela na vsakem drugem odru v Strokom svetu. Gostiča poznamo v Ljubljani iz njegovih lirskih tenorskih partij. Tu poje v »Aidi« junaško partijo in to kako! Poslušalcem zastaja dih, naslajaš se ob sveži prodornosti njegovega zvenečega glasu, ki je močan, poln, blesteč. Vihar spontanega aplavza spremlja sleherno njegovo arijo. da. Gostič se je kar čez noč presenetljivo razvil v tenorja velike cene, v zrelega umetnika, ki te zmerom iznova preseneča. In potlej Križaj, ki je tudi na višku svojih umetniških sil. Nepozabni so prizori, ko ta dva velika pevca v duetu po-kažeta vso vsebino in moč svojega znanja in daru. Uspeh se jima vrsti za uspehom in v Zagrebu uspeti ni lahko. Zagrebška Opera je opera velikih zahtev in širokih možnosti za sposobne. In kakšne so izvedbe! Vse na široko roko. reprezentativne. Tu se ne štedi. Blesteča, razkošna insce-nacija v »Aidi« to potrjuje. Pa sami prvovrstni solisti, mogočen zbor, sijajni kostumi. V takšni postavi in izvedbi bi zagrebška opera mirne duše lahko gostovala v vsakem velikem gledališču evropskih središč. In pravijo, da je »Pikova dama« od Cajkovskega še boljša. Gostiš je v Ljubljani in Zagrebu doma krat. V Zagrebu ie letos tretjič prevzel mesto p:vega tenorja. Ves ta čas je pel 27 partij v hrvatskem jeziku, med drugim v opeiah Porin od Lisinskega. Carmen, Werther, Pikova dama, Evgenij Onjegin, Don Carlos. Prodana nevesta. Gioconda. Lucia Lammermorska. Noima. Cavalleria rusticana. Boris Godunov. Toska. Nikola Zrinjsk;, Parsifal. Aida. Traviata V Ljubljani gostuje v operah Sabska kraljica, Werther, Traviata, Gorenjski slavček. Ru-salka, Madame Buterfly. Pripravlja za to sezono še Plamen od Respighija in Satko od Rimskega Korszakova. »Katere partije najrajši pojem? Težko je reči. Vsekakor pa zelo rad Docl Cariosa, Wertherja, v Carmen in Manon, Najtežja partija se mi zdi v Pikovi dami. Ko že vprašujete, zakaj toliko naših pevcev odhaja v tujino. Je več vzrokov, da se to zgodi. Vendar mislim, da so gledališča pri nas v državi dovoli priznana in sposobna za sposobne ljudi. Govorilo se je. da bom tudi jaz šel v tujino. Vesti so preuranjene. Niti od daleč ne mislim na to. Lahko bi pač šli pevci v tujino, vrata so nam na široko odprta. Jaz ne grem nikamor. Ostanem, kjer sem, dobro se počutim v Zagre-mu in Ljubljani.« Josip Križaj pripoveduje Dobiš ga v kavarni Medulid na Eicl, vedrega, nasmejanega, kakor je zmerom bil. Ljubeznivo se odzove na vprašanje. Kar lepo po domače, po »kranjsko«. Tak je. kakor je bil pred dvajsetimi leti. Takoj se spomniš njegovega Kecala v »Prodani nevesti« in njegove znamenite, mojstrske arije v »Evgeniju Onjeginu«. Pevec redkih kvalitet, ki smo lahko ponosni nanj. Eden glavnih stebrov zagrebške opere. »Kaj mislite, koliko let sem že v Zagrebu? Sedemindvajset let — reci in piši. Od leta 1913. naprej. Privadil sem se Zagreba in Zagreb se ie mene privadil, vendar z enim očesom škilim nazaj v Ljubljano. V letu 1919-20 sem bil za čas v Osje-ku s pokojnim Bukšekom. Imeniten fant je bil in velik bariton. Pojem dosti, se mi zdi. Rad pojem. Okoli 120 oper sem pre-pel vsa ta dolga leta. To sezono sem poti-hem sam zase slavil svojo letošnjo 57. predstavo v Aidi. Tako je pač. S publiko sem v dobrih odnešajih, kaj pa hočem še več? Prav za prav sem svoje dni mislil postati dramski igralec. Spominjam se še natanko, ko sem v Brežicah prvikrat igral v Rokovnjač,-h Blaža Mozola. Potlej so pa rekli, da imam glas in jaz sem jim verjeL Vendar še danes polagam veliko važnost na dramatičnost, na igro samo. Operni pevec mora biti tudi dober igralec, čeprav so svoje čase polagali važnost zgolj na kvaliteto glasu«. Srečanje z Marijem Šimencem Kdo ga ne pozna, tega našega slavnega pevca, katerega blesteči, žametni tenor smo tolikokrat poslušali na opernih deskah ali z gramofonskih plošč. Zlasti nam je ostal v spominu iz Verdijeve opere »Othello«. Zdaj živi na oddihu v Zagrebu, kjer si je ustvaril dom in se pripravlja na nadaljno pot svoje uspešne pevske karie-jiere. Najdeš ga vsega mladostnega in vedrega, ko s prijateljem igra svojo vsakodnevno partijo kart za razvedrilo. »Saj vam ne bom vedel česa posebnega povedati, zdaj ko na dopustu čakam, da se bo vreme zunaj v svetu zjasnilo. Pred časom sem se vrnil iz Italije, kjer sem pel v Bologni v Giocondi. Italija je še zmerom dežela visoke pevske kulture, domovina velikih pevcev. Za pevce, zlasti mlajše, je na vsak način dobro in prav. da gredo nekoliko v tujino. 2e zaradi avto-kritike. da v luči bogate umetnosti v širokem svetu izmerijo svoje moči in se znajdejo v hotenjih, da ne omenim vrednosti svojih izkušenj, ki so ena glavnih poti do uspeha. O sebi ne bom dosti govoril. Vsak dan študiram in nanovo prede- n i lujem partije iz oper Manon Lescaut. Trubadur, Aida, Bajazzo in Andrč Chenier. Kar se pa tiče bodočnosti — borno videli...« 4o-letnfica Hinka Nučiča Zdaj pa obisk pri Hinfat Nučiča, enem« naših največjih, najbolj zaslužnih gledaliških ustvarjalcev, ki je letos prekoračili 40-letnico svojega igralskega in umetniškega dela? Od teh štiridesetih odpade na Ljubljano 13, na Maribor 2 leti m na Zagreb 25 let Četudi je vsega skupaj deloval ▼ Ljubljani samo 13 let, si je Nučič pridobil velike zasluge za razvoj našega gledališča, ki jih bomo znali šele čez čas dodobra ceniti in spoštovati. Kajti vprav Hinko Nn-čič je bil tisti, ki je leta 1918 v službi Slovenskega gledališkega konzorcija na novo organiziral in oživil delovanje slovenskega gledališča v Ljubljani, ki je februarja 1919 otvoril Dramo pri nas in ki je zraven tega še na svojo pest in z lastnimi sredstvi ustanovil novo Slovensko gledališče v Mariboru leta 1919. Po svečani zagrebški proslavi njegovega 40lctnega gledališkega jubileja, ga bo sedaj proslavilo Mariborsko gledališče — a Ljubljana? Nučič je človek gledališča z vso dušo in ob strani mu zvesto druguje njegova življenjska tovarišica Vika Podgorska, prvakinja zagrebške Drame. Ljubeznivo te sprejmeta na svojem stanovanju Nučičev markantni obraz vsi poznamo iz njegovih dovršenih igralskih krcacij. Redkim je dano biti dober igralec in zraven še dober režiser kakor je Nučič. Kar vidiš, kako zelo ga razveseli sleherni obisk iz ožje domovine. »Z Ljubljano sem ncrazdružliivo zvezan, dasi je postal Zagreb moj drug; dom. ki sem mu za marsikaj hvaležen Toda Ljubljana je le Ljubljana in tam sem preživel svoja najlepša leta. Gledališče je zame življenje, brez gledališča seir. mrtev človek. Naj vam kaj povem o svojem delu? , No, skozi dolga leta marsikai doživiš, pri- 1 jetnih reči poleg bridkih izkušenj. Igral sem, reiiral in se ukvarjal z igralsko šolo, ki je bila ustanovljena v okviru zagrebškega gledališča. Kajti prva in poglavitna je vendar skrb za dober, zrel igralski naraščaj, če hoče gledališče uspevati. Gledati v bodočnost, se pravi, pripravljati najmlajšim pot, po kateri si sam nekoč, še negotov, toda odločen stopil. V prijetno zadoščenje mi je 57 gojencev igralske šole, ki danes v veliki večini z uspehom nastopajo v Talijinih domovih. Od L 1912 živim v Zagrebu s presledki, zadnja leta stalno. Kakor se zdi, se bodo kulturni stiki z Ljubljano zdaj spet poživili, kar je treba iskreno pozdraviti. V Zagrebu sem kot režiser uprizoril precej slovenskih defl, ki so brez izjeme doživela lep uspeh. Tako m. pr. na začetka Antona Funtka Tekma L 1917 Kraigherjevo Školjko, ki sta jo tako kritika kakor publika navdušeno sprejeli Dalje Jelenčevo Kosovo, Fmžgarjeve-ga Divjega krvca in Cankarjevo Pohujšanje. Prevedel in uprizoril sem Lepo Vido, pred tremi leti pa smo z velikim uspehom dajali Cankarjev Za narodov blagor. Leta teko t dela in človek kar pozablja, da je ▼ gledališča preživel že kar 40 let. „ Minuta pomenita s Ferdom Delakom Ferdo Delak, ta naš mladi, priznam režiser, si je ■ svojimi smelimi režijami kaj hitro utrl pot v svet. To sezono z velikim uspehi režira ▼ Zagrebu. Vsega zaverovanega v delo ga moraš v resnici n loviti za roko, da najdeš prifliko za kratek razgovor t kavarni. »Kaj naj pa povem? Saj ni nfč takšnega. Po odhodu iz Ljubljane leta 1937 sem šel ▼ Novi Sad in proti konca sezone gostoval v Zagreba v »DujšintK. Pa se je zgodiSo, da sem r Zagreba kar ostaL Ker sem se pa obvezal t prihodnji sezoni za Tu doseže nagnjenost skalovja mestoma do osemdeset stopinj in eksponiranost Je res neverjetna. Debatiramo, da Je proti temu severna streha Matterhorna skoraj teniški prostor. Edina prednost ali tolažba za nas pri tem je, da smo vsaj varni pred padajočim kamenjem. Skoplje, sem polovico leta prebil tam, polovico pa v Zagrebu, kjer sem zdaj tekočo sezono angažiran. Letos sem postavil Pirandellovega Henrika IV. in zadnji čas Zagorke Gordano iz dni hrvatske zgodovine, stvar v večjem stilu. Z veseljem vidim dramski studio, ki bo da' gledališču nekaj zelo dobrih talentov Z njim sem naštudi-ral Pugetovo komedijo mladosti »Srečni dnevi«. O načrtih je pred uresničitvijo težko govoriti. Dosti delam, rad delam in zadovoljen sem Vse drugo skriva bodočnost, ali kakor se reče: bomo videli... L. Kiauta £ant |4@14 ret) Med Mont Blancom in Grandes Jorasses na francosko-ital. meji stoji ponosni Aiguille de Geant (Orjakov zob). Kar je Matterhorn za Švico in Italijo, je ta orjak za Francijo. Tudi tu so se znani alpinisti iz treh dežel borili za prvi vzpon. Lani avgusta so ga naskočili celjski alpinisti. Sliki je posnel inž. Lavrenčič. Spali smo samo tri ure na skupnem ležišču Capanne Torino. O kakem počitku torej ni bilo govora, kajti vso dolgo noč smo bili na ledeniku Meer de Glaces in pomagali neki rešilni odpravi. (Glej »Jutro« 28. I. 1940) »Noč na ledeniku«). šele ob osmih zjutraj se navežemo na terasi pred kočo. Vse druge partije so že zdavnaj na terenu, ko nam voščijo grani-čarji srečno pot. Deset minut kasneje smo že na Ool du Gčant — na meji med Italijo in Francijo. Po ravnem ledeniku korakamo hitro in brezskrbno pod Aiguilles Marbrčes, proti skalnatemu obelisku Dent du Gčant. Krog nas stojijo ledeni orjaki — gore kakor iz bajk. Nad jutrnje modro nebo in dvatisočpetsto metrov pod nami pravljična zelena dolina Courmayeur,ja. Spredaj se dviga proti nebu kakor kakšna predpotopna žival Dent du Gčant — naš današnji cilj! Prav za prav smo hoteli tega eksponiranega velikana naskočiti že leto prej, toda zaradi slabega vremena takrat nismo prišli dlje kakor na Grand Flambeaux. Oez dobro uro smo že pri spodnjem ( vstopu. Od začetka dobivamo po strmem snežišču hitro in lahko višino, potem nam pa narekujejo prve skale počasnejši tempo. Iščemo si pot skozi žlebove, sekamo tu in pa tam solidne stopinje v modri led aH pa vlečemo drug drugega po vrvi čez stence. Ponekod prečkamo dokaj nevarna mesta in kamenje, padajoče okrog nas. stalno skrbi za to, da ne bi predolgo počivali ali pa občudovali prekrasnega razgleda. V polkrogu stojijo štiritisočaki. kakor garda njegovega veličanstva Mont Blanea. V hermelinastem odelu piekašata kralj vse svoje vazale — kakor se pač spodobi za vladarja Alp. Sunkovit veter sname tovarišu klobuk z glave in ga odnese v velikem loku na dvatisoč metrov niže ležeči ledenik. Prestrašenega reveža tolažimo s tem, da bo prišel ta klobuk po potujočem ledeniku itak čez sto aH dvesto let spodaj pri Chamonixu spet na svetlo in bo takrat prav gotovo doživel boljše čase, kakor jih mi preživljamo dandanes. Toda naprej! Prečkamo krušljive stene, gvozdimo se skozi majhne kamine ali pa balanciramo previdno preko majhnih polic. Tako pridemo v dobri url do majhnega snežišča, ki leži tik pod plezalnim vzponom na pravi stolp. Da smo na pravi varianti, spoznamo iz odpadkov konzerv, ki ležijo vsepovsod — ne prav v okras tega mesta. Tu počivamo in zamenjamo oko-vanke s plezalkami. Tudi nahrbtnike in cepine pustimo na tem mestu, kajti dobro nam je znano iz alpinske literature, da spada plezalna tura, ki leži pred nami, v poglavje »alpinismo acrobatico«. £e koj vstop nam dela preglavico. Svoj čas je bila montirana na tem mestu fiksna vrv, toda vodniki iz Courmayeurja so jo iz nekih razlogov spet sneli. Naša vrv ne teče povsem gladko in ne pridemo nikamor naprej. Visimo na ogromnih granitnih ploščah dobesedno med neboni in zemljo, včasih samo na par prstih. Ce pogledamo doli med noge, zdrkne pogled navpično do zelenih odprtih razpok, ki vsepovsod zijajo kakor oaprta žrela. Napeta vrv vibrira kakor struna od telesa do telesa. že mislimo, da nismo na pravi poti — toda star, zabit klin nam kaže edino možno smer. Predobro vemo, da ravnokar prečkamo steno, v kateri so se leta 1934. smrtno ponesrečili štii je Italijani. Našli so jih takrat dvatisočdvesto metrov niže. na ledeniku Geant. Toda na to ne smemo" misliti. Še ena dolžina vrvi, in spet smo vsi skupaj, na komaj četrt metra široki polici, ki se pa nam zdi po prestanem naporu kot široka državna cesta. Visoko gori smo že. Neverjetno visoko! Zadnja tretjina stolpa sestoji iz samih gladkih plošč. Tako zvana »P1aqne Bmgenerc, na kateri so fiksirali vrv, leži srečno za naisL Zdaj naskočimo zadnji del: finale furloso! Najprej prečkamo po komaj par centimetrov široki polici na desno. Prsti si Iščejo zgoraj v gladki steni nevidnih prijemov. Nihče ne govori, vsak napeto pazi na vsako kretnjo tovariša. Tako pridemo do končnega grebena, ki drži navpično zrn prvi vrh. Južna stran tega grebena leži ▼ Italiji, severna v Franciji, in temu primer*, no bingljajo tudi naše noge — pri »Jahanju« vsaka v svoji državi Tovariš nam resno razlaga, da si na tem mestu lahko izbereš poljubno deželo za pogreb, 6e bi naneslo tako. Hvala bogu! Stojimo ali ležimo vsi skupaj na prvem vrhu — na Pointe Sella (4014 m). Malo se oddahnemo, potem nadaljujemo zračno pot. Sestopimo kakih 20 m do malega sedelca, ki leži med obema vrhoma, in od tod plezamo na drugi — glavni vrh: Pointe Gra-ham (4013). Na cilju smo! Stisnemo si roke! Naša dolgoletna želja se je izpolnila. Krog nas morje vrhov! Stojimo kakor na svetilniku in gledamo daleč v tri države. Spoznamo glavne vrhove Alp — toda mnogo je še neznanih gora, dolin in rek okrog nas. Razločno vidimo našo kočo. Kakor pika je! Mahamo doli, kajti prav gotovo nas opazujejo skozi daljnoglede. Tovariš nam razlaga božanstveni razgled, pri čemer za čne z besedami: »Kakor daleč sega oko, ni nič mojega...« Nam nasproti se dviga mogočna kupola Mont Blanca. Tako bc-la in tako bleščeča, da se uboge oči kljub snežnim očalom ne morejo navaditi te krasote. Nemo gledamo in gledamo. Oblaki pod in nad nami plovejo mirno kakor bele jadrnice na sinjem morju. Prihajajo počasi iz Francije, ss nekoliko ponudijo na tem ali onem vrhu, nato odjadrajo dalje proti Italiji. VpišeiEo se v spominsko knjigo, ki je tu na vrhu v železni Skrinjici. In še nekaj ima ta vrh: majhen železen kip Matere Božje. Vodniki iz obeh dežel so ga postavili. čez pet minut začnemo s sestopom. Pre-nervozni smo, da bi dolgo ostali na tem zračnem prostoru komaj dveh kvadratnih metrov. Skrbi nas sestop — sicer pa nas preganjata tudi mraz in ledeni veter. Kar hitro smo spet v škrbini in deset minut kasneje že lezemo po vseh štirih na prvem vrhu. In spet visimo vsi skupaj nad blazno strmino. Po fiksni vrvi se spuščamo meter za metrom nizdol. Pogled v globino je sličen onemu, ki ga ima potnik, kadar gleda iz kabine avijona, ki plove v višini štiritisoč metrov. Občuten mraz in veter nam nagajata vedno bolj. Nič ne pomaga, da smo zimsko oblečeni, da sije sonce in da smo sredi avgusta. Zaradi boljžega občutka smo primorani plezati brez rokavic in tako nam postajajo prsti vedno bolj trdi in suhi. Prav gotovo ne spada k >baritonu«, da si vedno znova pljujemo v roke, toda za nas je važno, da nihče ne drsi niti za decimeter po vrvi. Kmalu zmanjka enemu sline in — oprostite — primoran sem mu na prošnjo pomagati z lastnim dragocenim materialom. Navpično pod sabo vidimo tri klobuke. Pod »Burgener plo-Sčo« čakajo trije alpinisti na naš sestop. Kmalu smo zraven njih in dobesedno čez njtbove hrbte drsimo naprej. Na enem teh hrbtov si celo malo odpočijem tn se na-užijem tako edinega toplega prijema na tem mrzlem stolpu. Gospod — bil je z Do-naja — je pripomnil resno: »Sreča, da nisem mlada gospodična, sicer bi vi ptw gotovo hoteli v tej pozi prenočiti!« Se par dolžin vrvi, še parkrat kak energičen »pazi«, »drži« ali pa »spusti« te vendar!« in srečno prispemo do vstopa. »Bliskovita« telovadba nam vrne kaj kma-hi prepotrebno toploto. Snamemo plezalke in »olajšamo« naše nahrbtnike. Potem nadaljujemo pot ponekod po drugi varianti kakor dopoldne. Zjutraj, v senci, Je bilo tod vse zmrzlo, led je držal rahle skale in grušč na svojih mestih. Toda zdaj smo imeli tu spodaj toplo sonce in zato peklea-ski koncert. Skale vseh kalibrov frčijo bliskovito mimo nas. Kamor priletijo, se raztreščijo na stotine ln stotine drobcev Ln dvigajo oblake prahu. Zdi se »časoma, kot da bi ves hrib oživel — povsod to ro-potanje in prasketanje. Celo na grebenu nismo varni pred obstreljevanjem. Toda sreča je vseskozi z nami in tako prispemo previdno do vznožja skaL To pomeni obenem konec vseh nevarnosti, kajti razpoke na ravnem ledeniku so pokrite z ete-belim snegom. Gazimo dobro uro po jui-nem snegu, potem smo, po osmih arab, spet pri koči na varnem! Gospodične iz Torina na$ povaMJo ▼ družbo. Vsaka govori po petsto besed ▼ minuti, toda za nas niso odločujoče besede, t«mveč temne oči. Tako sedimo utrujeni in srečni v »konvoju« med slgnorina-mi, medtem ko nas njihovi kavalirji tor-pecirajo s pogledi. Toda naše eskportne cigarete imajo pri tem odločilno in zadnjo besedo. Zvečer stopimo še enkrat pred kočo. Bele megle se podijo spodaj po dolini. Mesečina se v smaragdno zeleni luCi razlije na glavne vrhove, ki mečejo svoje sence na strme ledenike. In tam — kakor da bi ga človeška roka postavila — stoji neka vitka postava in kfže z ogromnim prstom proti zvezdam. Naš stolp! A. Kopinšefc Jauna tribuna Podražitev dalmatinskih vin Iz kroga dalmatinskih gostilničarjev, ki so s 1. majem podražili ceno vinom za 2 dinarja pri litru, smo prejeli njihov zagovor na poročilo, da so brez osnove povišali cene. Cit^telji naj sami presodijo upravičenost ali neupravičenost podražitve dalmatinskih vin. V »Jutru« je bilo ugotovljeno, d^ so si zlasti v središču mesta pridobile dalmatinske gostilne neoporečen sloves- zato pa je bila tem gostilničarjem težka odločitev za podražitev vin. Ali njim je do tega da svoje goste zadovolje s kvalitativnimi vini kakor doslej. To pa je po 1 maju in po starih cenah absolutno nemogoče. Res je potrošnja dalmatinski!) vin v Ljubljani velika, zato je pa tudi razumljivo, da so se zaloge skrčile ali pošle iu je bila potrebna nabava novih. Dokazano in dognnno je. da so se naša vina v Dalmaciji sarri v zadnjem času zaradi velikega povpraševanja in izvoza v sosedne države podražila, tako da vina z 12 alkoholne stopnje, ki jih že prej ni bilo mogoče dobiti izpod 3 din liter (takšna točimo v Ljubljani) zdaj sploh ni mogoče dobiti izpod 4.50 do 5 din liter. Če se v vinorodni Dalmaciji. v Šibeniku in drugod po gostilnah točijo naša vina po 10 din liter, kako naj bi jih po tej ceni zaradi oddaljenosti prevoza točili v Ljubljani? Vsaj tako kvalitetnih, kakor smo jih doslej, bi ne mogli po tej ceni. Plačujemo davke, razne takse in imamo druge izdatke, pa smo zadovoljni z majhnim zaslužkom, da pomagamo našim pasivnim krajem do prodaje, do dvigamo ugled naših vin in da nudimo ljudem brez stanovske razlike ob njihovih skromnih dohodkih res dobro in poceni pijačo. Zaradi teh okoliščin bo in mora biti vsakemu razsodnemu človeku podražitev razumljiva in naj bo javnost uver-jena. ča smo bili k temu prisiljeni le pod težo gospodarskih razmer. Lahko bi točili vina po 10 din liter, toda ta vina bi b:ia res ootem, kakor trdi člankar, »galilejska'.-. M; pa nočemo kvariti našega sloveli z. vini, ki bi zaslužila takšno ime. Če so be'e vrane med nami, ki točijo pod firmo kvalitativnih dalmatinskih vin vina po prejšnji ceni še danes, prepuščamo prosto sodbo javnosti. Malo več obzirnosti Bivša Zgornja Šiška ima to srečo, da leži v bližini gozda Tivolija. Razen dobrega zraka in poleti bližnje sence se veseli lahko tudi ob cestah v bližini gozdov, ki so najpripravnejše za sprehode, globokih nezavarovanih jarkov in prepadov, namenjenih menda za spravljanje pijancev, ki se jih pa hvalila bogu čimdalie mani vidi tod. Gozdovi ob cestah in celo ob hišah služijo pa tudi za odlaganje vseh mogočih odpadkov gospodarstva in gospodinjstva za vso bližnjo in daljno okolico, tako da so kakor kako zapuščeno cigansko taborišče. torej posebna vaba za tujski promet. Tu vidite lahko razbite posode, pokvarjene lonce, sklede, ponve in kožice, seveda največ nerabnih nočnih posod, so pa tudi smeti in odpadki, ki jih nihče ne trpi v bližini hiše. a se za v cestne jarke in ob poteh ob gozdu že zdiio dobre. Miši ;mo pa. da reči, ki jih nihče ne mara imeti pri hiši, ne spadajo na javne prostore, najmanj pa v gozd — tako rekoč javni park, kjer človek pričakuje čistega in zdravega zraka in oddiha. Tudi za tv.ice ni tak reč nič vabljiva, najmanj pa more večati ugled kulturi in snažnosti. Seveda ljudem tu okoli ni znano, da bi bilo kje v bližini določeno kako mesto za odlaganje takih reči. Zato prosimo mestno načelstvo, da za to poskrbi, kakor tudi da da odstraniti še ona drevesa in veje, ki visijo na cesto, tudi pri posestnikih, ki tega na poziv niso hoteli storiti, da bi se vsaj katerikrat na leto blato tudi tu posušilo. Z. Dajte Vrhniki zveze Vedno čitamo v dnevnikih: tukaj in tukaj se je spet uvedel ukinjeni vlak — samo z Vrhnike, ki ima lokalno železnico, ni slišati nič. Vljudno prosimo odgovorne činitelie, naj vzpostavijo spet vlak, ki je odhajal z Vrhnike okoli 8.45 zjutraj in se vračal iz Ljubljane okrog 11.30. Maja mesca bi bil tudi nedeljski izletniški vlak, ki je prejšnja leta odhajal z Vrhnike približno ob 21.30, nujno potreben. Vrhnika slovi kot priljubljena izletna točka za one ljudi, ki si lahko odtrgajo samo v nedeljo popoldne prosto. V nedeljo sem videla razočarane obraze, ko je neka skupina ljubljanskih turistov izvedela, da se morajo že ob 17. popoldne vrniti, če hočejo priti v Ljubljano. Prvi vlak iz Ljubljane proti Vrhniki je na Vrhniki že ob 8. zjutraj. Takrat se marsikdo ne more za- radi zaposlenja peljati, drugi pa je šele ob na 15. na Vrhniki. Za pičli 2 uri se nikomur ne izplača, da napravi izlet, ker si ne more dobro ogledati niti Krasnega »lo-čilnika, ki je že skoraj ves v zelenju, še manj pa izvir Ljubljanice in Retovje. Kje je pa še Sv. Trojica. Bistra s svojim zgodovinskim gradom in visoka Planina? Z žalostjo in nejevoljo mora izletnik le od daieč gledati to lepoto, ki se ravno zdaj kaže v vsej svoji prebujajoči se krasoti. Tudi domačini, ki imajo dopoldne opravek v Ljubljani, posebno pa okoličani nujno potrebujejo vlak. ki bi odhajal okoli pol 10. in še vračal iz Ljubljane ob pol 12. Sicer se slišijo govorice, da bo spet vzpostavljena avtobusna proga, ki bo nadomeščala manjkajoča vlaka, vendar občinstvo želi, da se vrnejo ukinjeni vlaki, ker resnično slaba zveza mnogo škoduje tujskemu prometu- in tako bo Vrhnika prikrajšana za marsikaj. Prizadeti. V Operi je bila lepa predstava. Vendar je pri . Thais preveč hrupna glasba. Kakor vse v Franciji, se je predstava začela z zamudo. Ljudje so prihajali med vsem prvim dejanjem. Tu prihajajo 'judje, kadar se jim zljubi. Nad tem neredom sem čutil zadovoljnost. To bo prišlo prav nam! Saj me razumeš! še nekaj besed o mojem hotelu, če zvo-n'm, nihče ne pride, in včeraj je bilo tvoje pismo v nekem starem predalu pri vratarju. Toda postelja! Kako čudovito mehka jc in kako široka! Skoda res, da nisi sla z menoj! Boš pa drugič! Take postelje so znamenje degeneracije ljudstva, ki živi v nasladah. Minuta pomenita V Tuilerijah sem videl ob belem dnevu, kako mlad fant objema deklico... In nihče se ni zmenil za to, tudi stražnik ne, ki je bil v bližini. Ko da ni n;č videl! Vidiš, tako žive! Toliko bolje za nas! — Ljubeči te tvoj A. P. S. a) Vse javne ure gredo slabo aJi pa stoje. P. S. b) Predi Elizejami sem videl ofo menjanju straže, da so se vojaki smelilja-i li, ko so prezentirali puške! P. S. c) In najvažnejšo: skoro vsi ljttd-' je se mi zde podobni Judom- Toliko bolje za nas! Dva sovražnik v zrcalu drug Znani nemški pisatelj Emil Ludvig je svoj čas objavil dve pismi, na podlagi katerih je skušal prikazati osnovno karakteristiko Francoza in Nemca. Prvo je pisal neki lyon.ski industrijalec iz Berlina svojemu sinu, drugo pa neki šrvedski profesor iz Pariza svoji ženi. Francoz piše iz Berlina V spalnem vozu je tankovesten red in čistost. Nadzornik me molče prosi za vozni listek. Vrne mi ga z rezkim in trdim .»Hvala«. To je bila vljudnost, ki mi je pa zvenela kot neka grožnja. Ko ssem zaprosil še za drugo blazino, mi je uslužbenec odgovoril s suhim glasom: > Drugi dobro spe z enim podzgiavnikom.« Ponudil sem mu marko, nakar je takoj s petama udaril skupaj, dvignil roko k čepici in rekel francosko »Merci«. Mato mi je prinesel blazino. V hotelu je šlo vse po volji. Nameščenec, ki sprejema goste, je skušal govoriti z menoj vljudno in z globokim glasom Hipoma se je obrnil in poklical »Fric!« nakar je pritekel dečko z brezhibno postavo, blesteč se od nog do glave, ter se v požaru postavil pred njega. Z gromkim glasom, da je odmevala vsa avla, mu je predstojnik zr.povedal: »številka 256 — dvigalo C — odnesite takoj gospodovo prtljago!« Fantič je dvignil roko k čepici in izmomijal: »Dcbro, gospod direktor.« Kakor sem kasneje ugotovil, je bil ta nameščenec daleč pod ravnateljem. V uradu mojega poslovnega tovariša je bilo vse veličastno urejeno kakor en sam pravokotnik. Soba se je svetila ko ogledalo. Ura in tajnica sta šli do sekunde natančnostjo. Komaj je pozvonil, je že pritekla tajnica in stoje poslušala diktat. Diktiral je z visokim in suhim glasom, ko da sporoča dnevno povelje. Opazil sem, da so se njegove oči z dopadenjem ustavile na nogah deklice, ko se je naslonil v fotelju in raztresen je napravil malo odmora. Drugi dan mojih opravkov so me vedli v veliko sobo, drugo opremljeno z zelenim usnjem in svilo, z veliko mizo, kakršne še nisem videl v naših pariških bankah. Sedel sem sredi petih gospodov. Konferenca me je imela samo oplašiti; drugi štirje ravnatelji niso poznali moje zadeve. Njihov kolega me je mučil z nekako razpravo, v kateri je razložil skrajne težave, kar se tiče preskrbo deviz in splošno stisko nemškega ljudstva, iz česar je zaključil, da more plačati 20 odstotkov manj, kakor sem jaz hotel. Med njegovim govorom ga je prekinil eden od ravnateljev z vzklikom »Versailles!« in pri tem mene hudo pogledal. Vstal sem in šel malo leč v hotel, čez dve uri so me po telefonu klicali moji kli-enti in stvar mi je bila jasna zaradi neke neprevidne besede ravnatelja, ki je že poizvedoval pri vratarju, ali že odpotujem ali ne. Drugi dan so odbitki padli z 20 odstotkov na 5 odstotkov in sem sklenil kupčijo. Opoldne sem opazoval na cesti delavce, ki so s prekrižanimi nogami sedeli na odru nove zgradbe in kosili. V roki velik kos kruha brez masla, poleg sebe steklenico vode, so zajemali neko juho iz železnega lonca, ki jim ga je prinesla žena. Gotovo je bila že hladna. Brez predjedi, nič sira, ne sadja ne vina. Pri »Walkuri« sem moral čakati zunaj štirideset minut. Predstava se je točna začela in ker se med predvajanjem vrata ne smejo odpirati, sem moral pred vrati napenjati ušesa. Pevci so se globoko priklanjali pred neko ložo, v kateri je sedel ekskronprine, kakor sem zvedel. Ko je bila predstava končana, so se naenkrat odprla vsa vrata, ljudje so se postavili v vrsto in čakali. Ko zvečer nisem dobil vozila in ker nisem vedel za smer, sem se obrnil na dva mimoideča gospoda. Ker se tu vsem ljudem nekam mudi, jih je težko ogovoriti. Prvi je zagodrnjal »Sem sam tujec« in že izginil. Drugi me je pomeril z očmi m šel dalje. Končno sem vprašal stražnika. Ta nu je takoj pojasnil z vojaškim glasom: »Desno, levo, na sredi levo, 250 metrov desno, mimo spomenika.« Ko sem se mu zahvalil me je strogo pogledal in dejal: »Tu se ne zahvaljuje. Ponovite! Nemec piše iz Pariza Nemški piofesor iz šlezije je pa pisal iz Pariza svoji ženi doma: Louvre je kolosalen! že trikrat sem bil tam seveda vedno z »Zgodovino umetnosti« v rokah, da vse overovim. Nič se ne boj, od spolnih slik obrnem oči proč in mislim na tebe! V muzeju Carnavalet bolje spoznaš naše sovražnike. Za časa velike revolucije so sicer morali biti res veliko ljudstvo. V sedanjosti vplivajo na moj duh samo spomeniki preteklih časov. Plače de la Concorde je resnično Kolosalen! Samo pogled na soho Strassburga me raz-žalosti. Sicer bo pa spet skoro zakrita s črnim pajčolanom. Hrana je pa divna. Ne moreš si misliti, kaj vse se dobi tu za dvajset frankov, to je za dve marki.. Bogato in fino kuhajo in te omake! Kuhar mi je pripravni tako imenitno pečeno postrv, da sem se skoro čudil, da je ni tudi pojedel zame. Res ko-losalno! V tem so veliki! Imajo v resnici vsega! Vse raste pri njih! Ne bi verjela, koliko časa porabijo za jed. Med opoldne-vom in drugo uro nihče ne kliče niti na telefon, ki sicer ne funkcionira dobro, še pri Are de Triomphe, ki predstavlja svet narodni kraj, opoldne človeka ne peljejo na vrh slavoloka, ker straža — jč! In za mizo ostanejo celo uro, še celo delavci! Morala bi videti, kaj si tu privošči za kosilo cestni pometač več kakor pri nas oficir. Hiše so večinoma stare, hišna vrata majhna. Nihče nima tablice na vratih. Tu se zdi vse skrivnostno, celo stanovanja. Poizvedeti moraš pri hišnici, ki nevljudno odgovarja. Sicer so pa ljudje na ulici ljubeznivi in vse takoj razlože. Vsi imajo mačke, ki niso za nobeno rabo, redko imajo pse. V radiu delajo dolge odmore brez vsakega vzroka, medtem ko mi skušamo izkoristiti vsako praznino, štel sem z uro v roki trideset sekund, ko se ni nobena stvar oglasila. Vojaških uniform skoro ne vidiš na cesti. Prijatelj mi je pojasnil: francoski častnik ne hodi v uniformi, ko je prost! Prekrižal sem roke! Tudi poštni nameščenci ne nosijo uniform Ta pošta! Umazane dvorane, pc šest žensk sedi za eno mizo ne da bi jih kaj ločilo. Nasprotno sem pa videl na fotografijah, da Akademiki nosijo sablje. To mi je ugajalo. V parlament sem šel na galerijo. Medtem ko je govoril neki poslanec, so ga gotovo več kakor dvajsetkrat prekinili; da, razvil se je pravi dialog med njim in pro-tigovomikom. Predsednik ju ni opomnil s strogim gladom kakor pri nas; nasprotno, pustil je v miru, naj teče prepir, še več, enkrat se je še zasmejal. Predstavljaj si: predsednik se smeji, namesto da bi skrbel za red! Na koncu je spregovoril vojni minister. Ali veš. kako je bil oblečen? Ti ne bi verjela! V civilu! Vojni minister v civilu! In taka dežela naj se bojuje z nami! Za življenje in za vsak dan M. V. Vi ste mlad človek z menjajočim se temperamentom. ki pa se kaže le v majhnih stvareh. V bistvu ste skromni in varčni. Kljub svoji čustveni naravi ne izgubljate izpred oči realnega življenja in se skušate z njim sprijazniti kakor veste in znate. MINISTARSTVO. Vi ste zelo zadržana ženska, ki hoče skriti svoja čustva. Zato se raje obdajate s ponosom, ki včasih meji na ošabnost. Za duhovne vrednote nimate mnogo smisla, znate pa vse stvari, ki so potrebne za življenje, dobro preračunati. — On je mnogo bolj neposreden ko vi in tudi svojih čustev ne skriva. Edina njegova napaka je, da je včasih preveč lahkomiseln. NEZNANKA 19. Vi ste natančna ženska, ki ji je mnogo na tem, kaj njena okolica o njej misli. Zato skušate biti na zunaj prijazni tudi z onimi, ki so vam antipatični, čeprav ne pozabite včasih potožiti svoji prijateljici, kakšen je ta ali oni. Drugače ste prijetna družabnica. ki si zna s svojo prisrčnostjo in s svojim taktom pridobiti splošno naklonjenost 18 Ta človek težko izhaja brez družbe Včasih je oster v odgovorih, rad poudarja svojo osebnost in skuša drugim vsiliti svojo voljo. Odločnost in nepopustljivost sta njegovi glavni črti 17. Fant ima dar opazovanja in je duševno že skoraj popolnoma dozorel. Ima smisel za stvarnost in nič ga ne zmoti ,da ne bi gledal na stvari drugače, kakor se mu kažejo. Odkrit je. tako do sebe kakor do drugih. Upa si povedati resnico v obraz. ! Kar velja drugim za nedotakljivo, je njemu le predsodek. Ž. Ž. Z. Ta oseba je v občevanju z okolico zelo ostra in rezka, brez vsake nežnosti. Precej je samozavestna. Pri svojem delu je vestna in natančna in tudi ambicij ji ne manjka. Njeno erotično doživljanje je precej 1 močno, a ne najde vedno pravega izhoda. NESTRPNI. Vaše dekle je nekoliko vase zaprto in nekam zaskrbljeno, zato ima premalo vedrine in nežnosti. Skromna je in nima ve-! likih zahtev. Če razgibate njeno dušo, ima-\ te upanje, da boste z njo srečni. METULJČEK. Značaja se v glavnem ujemata. KolTkor ima prvi čustva preveč, toliko je drugi preudarnejši in realnejši. Kolikor je drugi širokopoteznejši, toliko je prvi skromnejši in natančnejši. Oba pa bosta morala krotiti svoj egoizem, če hočeta skupaj živeti. DOLENJKA. Nežna duša. ki ima mnogo smisla za estetiko. Z odkritostjo se ne morete prav sprijazniti, pa čeprav je vam sami težko zaradi tc-ga. Duševno razpoloženje se spričo vaše občutljivosti pogosto menja, toda ne zunaj tega ne pokažete. Ste skromni in vestni, skoraj malce preveč. MOS 12. Človek, ki ve, kaj hoče. poln razgibanosti in ne brez ambicij, ki imajo pri njem realno podlago. Vse pri njem je preraču-! nano in kar dela, dela po načrtu, čeprav i n: brez čustva in smisla za umetnost. Volja je močna in tudi vztrajnosti mu ne manjka. S svojimi talenti bo ta oseba dosegla še velike uspehe. L. Azkuin DNEVNIK. — Ali tudi ti pišeš svoj dnevnik? — Ne, kaj pa je to? — Knjiga, v katero vsak dan zapišeš, kaj si delal in kaj se ti je pripetilo. — Tega mi vendar ni treba. To poskrbi že policija. MODRIJAN. Katehet je razlagal v šoli zgodbe sv. piuna in je med drugim omenil tudi zgodbo o Jakobovih sanjah. Končno je ljubez-njivo rekel učencem: »In, zdaj, ljubi otroci. se lahko javi vsakdo, ki ima kako vprašanje.« Po dolgem molku se je oglasil Jurček in vprašal: »Gospod katehet, zakaj pa so hodili angeli po lestvi, če imajo vendar peroti?« VSAK IMA SVOJ VZROK. Jaka: »Zakaj si se ti prijavil prostovoljno na fronto?« Miha: »Nimam žene in ljubim vojno. No zakaj pa ti?« Jaka: »Jaz pa zato, ker imam ženo in ljubim mir!« NAJBOLJŠE SREDSTVO. Ančka: »Za božjo voljo, zakaj pa oglašuješ v časopisu, da prodajaš avtomobil? Saj ga vendar nimaš. Mica: »Je že res, toda na ta način se edino lahko seznanim z boljšimi gospodi.« SLABA TOLAŽBA. — Veš, dragi moj, vedno te bom ljubila in pomagaia ti bom prenašati vse tvoje skrbi. — Saj nimam nikakih skrbi. — Pa jih boš imel potem, ko bova poročena. DOBRO BI BILO. Šef: »Zakaj vedno spite v pisarni?« Uradnik: »Oprostite, gospod šef, otrok mi vso noč ne da spati.« Šef: »Potem je pa najbolje, da vsako jutro prinesete otroka s seboj v pisarno.« PAMETNO. On: »Ali vas smem klicati po vašem krstnem imenu?« Ona: »O. da! Samo, če mi dovolite, da dobim zato vaš priimek.« FINA ŽENA. — Veš, moja žena ima pameti za dva. — Saj sem ti vedno pravil, da je to žena kakor nalašč zate... KDO SE ŽENI. Jurček gleda na cesti osla in vpraša svojega očeta: »Očka, ali se tudi osli ženijo?« Oče: »Kako neumno vprašanje! Samo osli se ženijo!« DANAŠNJA EVA. Zenka: »Torej, možek. to poletje morava na vsak način odpotovati k morju.« Možek molči. Zenka: »Kaj? Ti mi ugovarjaš?« Sava Barin: lizistrata »—- a propos, kaj sem ti še hotel povedat,« se je Miran čez ramo ozrl k prijatelju, ki je bil sklonjen nad skripte. »Danes sem videl v cestni železnici dekle. Zanimiva pojava, rad bi jo slikal. Nekaj posebnega je v izrazu njenega lica, nekakšna porogljiva duhovitost.« Luka je na pol slišal njegove besede, bil je vse pieveč zatopljen v študij, njegov zadnji rigoroz se je bližal. Slikar je na-daljevai, medtem ko je nanašal zeleno oljnato barvo na platno: »Pravim ti, da je zanimiv tip. Ta ženska ima nekaj nevsakdanjega, bojevitega. In njene oči — prav za prav so črne, pa se ti včasih zazde rjave, včasih sive, poleg tega ima malce predrzen nos in zasmehljiva usta. Rad bi vedel.. .« Pri zadnjih besedah je jurist dvignil glavo. »Zasmehljiva usta, črne oči? Skoraj bi po opisu spoznal Jelo.« »Jelo?« Tedaj je Luka pogledal na uro in skočil kvišku. »Kmalu bi pozabil! Ob šestih se dobim z njo v kavarni.« Hitro je oblekel plašč in že stal med vrati, ko ga je Miran zadržal. »Počakaj me, rad bi si jo ogledal, tvojo Jelo! Mdrda je pa le ona iz tramvaja.« Prijatelja sta skupaj odšla. Jela je že sedela pri mizi ob oknu in nervozno ka- dila cigareto. Slikar jo je od daleč zagledal in vzkliknil: »Tamle je! Ali je ona?« LuKa je prikimal in ga porinil pred seboj proti mizi. Glasno ga je dekle pozdravilo: »Dober večer, Luc,« in s pogledom na Mirana: »Kdo pa je to?« »Miran Poljanec, akademski slikar, ki je vzhičen, da vas je spoznal,« se je predstavil. »Ah, kaj vzhičen! Ne boste dolgo. Toda, prosim, sedita. — Natakar, dve črni! Saj bosta črno? No, vidita, kako sem uganila. Kaj pa študij, Luc? Nejevoljno je zamahnil z roko. »Ah, pustiva te mučne pogovore! Vesel sem, da sem prišel malo ven.« Jela, ki je pazljivo motrila Mirana, je zdajci dejala: »čujte, vas sem pa danes že nekje videla! Ali niste tisti gospod, ki je v tramvaju tako neprikrito zijal vame? Zasmejal se je. »Sijajen spomin imate! Seveda sem jaz tisto zijalo. Vaš obraz me je takoj od začetka zanimal. Hotel bi vas slikati.« Jela je namršila obrvi. »Ne boste imeli mnogo sreče. Prvič ne bi imela potrpljenja po cele ure sedeti, drugič pa se že iz principa ne dam slikati, že kot dojenček sem vreščala in tulila, če i so mi samo od daleč pokazali fotografski aparat. V trenutku obstojita samo dve moji sliki: V potnem listu in v akademski legitimaciji.« Luka je pod mizo dregnil prijatelja. »Toda če vas prav lepo prosim?« je s sladkim glasom moledoval slikar. »Ne bo nič!« Jela si je potegnila krilo čez kolena in prižgala novo cigareto. »Vas bom pa po spominu naslikal!« Značilni porogljivi nasmeh se je pojavil na njenih ustnicah. »Poskusite! Ne verjamem, da se vam bo posrečilo.« čez tri dni je Miran prinesel osnutek. Raztrgala ga je, vendar ni bil užaljen. Zvečer sta šla v kino, Luka je bil v zadnjem hipu odpovedal. Film ji ni bil všeč, sredi predstave sta šla ven. »Sovražim vse te vojne filme, sploh vse, kar se tiče vojne.« Miran je bil začuden. »Pa sem mislil, da spadate med bojevite Amazonke, vsaj zdelo se mi je tako. Meni se pa zdi vojna potrebna, da se malo očisti naš trhli svet.« »Nisem vašega mnenja,« je trdovratno dejala. »Vojna je najstrašnejše, ker ljudje postanejo to, kar so nekoč bili: divje zveri! Nobene koristi nimajo od tega prelivanja krvi. Hotela bi zaigrati vlogo Lizistrate,« je hudomušno pristavila. Stopala sta po praznih, slabo razsvetljenih ulicah proti njenemu domu. Vprašujoče jo je pogledal. »Ah. ali ne veste, kdo je bila Lizistrata? Bila je Grkinja, ki je zarotila vse žene in dekleta, da so se zapirale pred moškimi, dokler se ne nehajo vojskovati. In res so nehali, saj ne morejo brez žensk.« Zamišljen se je poslovil od nje. Od tega dne naprej jo je imenoval samo še Lizi-strato. Svojih osnutkov ni več kazal, čeprav sta se često videvala, in tudi ona ni vprašala pc njih. Mislila je, da je opustil svojo namero in se bavi z drugimi slikami. Bližal se je njen termin ln Jela se je z vso vnemo lotila študija. Učila se je po cele dneve, le včasih je šla z obema prijateljema v kino ali v kavarno. Med Miranom in njo so bili večni prepiri zaradi politike, neprestano sta se zbadala, vsak braneč svoje mnenje. Luka si je obupan tiščal ušesa in klical: »Pustita že vendar to prekleto politiko. To ni nič za ženske in slikarje.« Miran ga ni poslušal, izstrelil je novo puščico: »Poizkusi s svojo metodo, Lizistrata.« Molčala je, toda iz njenih oči so švigale strele. Nekoč je pozno zvečer pozvonilo na vratih slikarja Poljanca. Presenečen je obstal, ko je smuknila Jela mimo njega v sobo. Sedla je v naslanjač, podvlla#noge in si prižgala cigareto. »Ste začudeni, kaj? Jutri imam izpit, ne morem več študirati, pa sem si mislila, da pridem malo pogledat vaše slike.c Segla je po kupu osnutkov, ki so ležali na mizi. Odrinil jih je in sedel na naslonjalo njenega stola. Postrani ga je pogledala. »Jela, zdaj, ko si sama prišla k meni, ti pač lahko priznam ...« Dvignila Je obrvi, toda ni ji dal do besede. »Vidiš, že od prvega trenutka te imam rad, mnogo sem trpel zaradi tebe. Zdaj pa je vse dobro, saj si pri meni.« - Sklonil se je, da bi poljubil njen tilnik. Umaknila se je in vstala. »Miran, ne bodite banalni. Pustite te neumnosti, razen tega pa je Luc vaš prijatelj.« šla je proti vratom. »Toda ne razumem te, Jela.« Stopil je korak proti njej, ves zmeden. Zasmejala se je. »Zakaj me ne imenujete Llzistrato? Njene oči so ga porogljivo gledale. »Nikar ne delajte takega obraza, ko da bi vam bil kdo večerjo ukradel. Moški ste res čudni: pridem vas obiskat, pa... Ah, kaj! Pa spet grem. Lahko noč!« Ni ji branil oditi. Dolgo je strmel v zaprta vrata, v sobi je bilo naenkrat mračno in tiho. Skozi morečo tišino je le včasih prodrl glas avtomobila in svit žarometa je za trenutek švignil preko stropa. • Drugo jutro so Mirana Poljanca obvestili, da je prejela njegova slika »Lizistrata« na razstavi prvo nagrado. Slovesno so mu izročili znatno vsoto denarja in srebrn lovorov venec. Denar je s svojimi prijatelji v teku treh dni do zadnjega vinarja zapll, venec je položil na grob nekega samomorilca, sliko pa je podaril Društvu vojnih invalidov. V šoli za telesno vz Slušateljica naše visoke telova dne šole pripoveduje a delu in življenju prvega kadra v zavodu Internat. Polsedmih zjutraj. Zvonec brni in brni, nič ne pomaga, vstati bo treba. Sladko sonce zadovoljno sije na naše kisle obraze. Zakaj so noči tako krasne, zakaj se čas ne ustavi za nekaj ur? Take in slične misli se podijo po naših zaspanih glavah. Enodušno smo mnenja, da je postelja najljubše orodje, spanje pa najlepši šport, posebno kadar se od preutrujenosti vležemo in zaspimo tako trdno, da nas deset zvoncev ne prebudi. Res, izumitelju postelje bi bilo treba postaviti spomenik. Hudomušnež bi rekel: Nečesa pa le znate: jezik obvezati, da bi tudi on kot sekonva-lescent par dni miroval. Temu bi odgovorila: — Saj ni potrebno, da bi miroval, nasprotno, morali ga bomo še dosti brusiti, da bomo nekaterim dokazali potrebo in važnost našega dela. Lahka atletika. Tudi preko zime nismo zanemarili tega vsepovsod razširjenega športa. Da ostanemo »v kondiciji«, smo gojili cross-contri. Avtobus nas je med veselim petjem odpeljal v Košutnjak, kjer smo vzeli pot pod noge, pa hajd gori in Sledi zajtrk, umivanje in pospravljanje. Spalnica je, kakor da si jo iz škatlice vzel, postelje, omare, vse stoji v eni vrsti kot vojaki. Za vse enaka pravica, disciplina mora bitu — Ura je osem. Predavanja se prično. Vsi se zbiramo v prostorih, ustrezajočih predmetu. »Dežurna« pripravlja orodje, šteje prisotne, poveljuje, se pripravlja, da »raportira«, to ni lahka dolžnost. Spominjam se komičnega prizora z našega smuškega tečaja na Pokljuki, ko je »srečnica« imela prvikrat smučke na nogah, pa je morala »raportirati« — ni vedela, ali bo mogla dolžnost izvršiti sede ali leže. Da, to so skrbi. Toda povrnimo se raje na bolj varna tla — poglejmo, kaj se dogaja na predavanjih. Vadbena ura. »Nastavnica« prihaja, dežurna »raportira«: Vse zdravo in polno-številno. Brez odvisnih besed pričnemo s prakso. Na vrsti je tekmovalna štafeta preko zaprek. Na znamenje odbrzijo prve po začrtani poti. Kdo bo hitrejši, spretnej-ši, vztrajnejši? »Hitreje, hitreje!« vzpodbuja vsaka vrsta svoje tekmovalke. Pazi, da ne padeš z gredi, hop čez kozo, pa kozolec na blazini, preskok čez zapreko — napetost sc stopnjuje, konec — zmaga je neodločena. »še enkrat za zmago,« odloči profesorica, ki komaj stoji na miru, tako se je uživela v naše tekmovanje. Da, razumeti, vživeti se, četudi z mladino to ni vsakomur dano, to se ne da pridobiti, to je prirojeno. — Razgibavanju sledi jmirjenje, naporu odmor, prostim vajam orodne vaje in igre in na koncu ure se počutimo utrujene, vendar zadovoljne. Smoter vadbene ure je dosežen. Anatomija. Profesor riše na tablo slike v najrazličnejših barvah, govori in se trudi, mi pa poslušamo in se čudimo, koliko kosti, mišic in vezi ie v naš?m telesu. Sreča, da se gospodu bogu ni vse pomešalo in je pripel vse na svoje pravo mesto. Nam ne gre tako lahko. G-netemo se okoli okostnjaka, skrivamo posamezne kosti, vsaka v svojem kotu tipa razne kroge in sestavlja posamezne koščice, Končno se nam vendar posreči obdržati v glavi vse v redu in zdaj se že jako strokovno izražamo. — Ti, veš, »sedalni mišič« me tako boli, »pogrbač« palca se mi je pa pri odbojki nategnil. In profesor ima mnogo razumevanja za nas in ve, da ni anatomija edino zveličavni predmet in da golo znanje brez praktične uporabe ne pomeni nič. Hazena. Dve stranki si stojita nasproti, pripravljeni, boriti se na življenje in smrt. Vratarka preži na žogo ko Cerbems, ce'o j življenje 'oi si ne mogla odpustiti, če bi ji v trenutku nepazljivosti zletela žoga skozi vrata. Saj bi se lahko nabrala golov kot berač uši. Igra se razvija, stopnjuje, igralke kombinirajo lepo igro pred vrati nasprotne stranke, nudi se ugodna prilika... — Pucaj! Aaah, strel je zgrešil cilj. Publika, ki se zbira na cesti za ograjo, spremlja v veselih in žalostnih trenutkih našo igro in glasno daje duška svoji hvali ali graji. Ni to baš prijetno, ali pomagati si ne moremo. — žoga leti sem in tja, situacije se menjajo in končni rezultat — saj to ni važno — glavno ie lepa in poštena igra, ki vzgaja, ne razdvaja. Prva pomoč. To je važen, bolj praktičen ko teoretičen predmet. Kaj vam koristi znanje, kako moram ravnati ob tej ali oni priliki, če pa pridemo v položaj, da je treba pomagati, nam pa od razburjenja vse pade iz glave. Zato tudi vse praktično vadimo — uporabljamo umetno dihanje, da bi še mrtveca zbudili v življenje, obvezujemo drug drugemu vse mogoče dele telesa, tako da izgledamo ko pravi bolniki. doli — preskoči jarek, vrzi »kamen s ramena«, popni se na drevo, skoči v jamo — eto praktične uporabe lahke atletike! Užitka, ki ga imamo pri tem, pa ne morem opisati, saj kdor tiči samo med štirimi stenami, tega ne more razumeti. — Zdaj je že lepše; toplejše, sončni dnevi nas vabijo na telovadišče, kjer preživimo večji del dneva. Vadimo vse panoge lahke atletike, da ne bomo mojstri samo v teoriji, temveč bomo tudi z vzgledom znali podkrepiti svoje besede. Tako hitro mine dopoldan, želodci že naznanjajo čas kosila, zvonec samo formalno opravi svojo dolžnost. Ko bi mig- nil, izgine vse v naša lačna prebavila, saj pa tudi iz fiziologije točno vemo, da nam je za iztrošero energijo potrebno toliko kalorij, ki jih moramo pač na ta način nadomestiti. Popoldanski odmor uporabimo v najrazličnejše namene. Tu se bojujeta za čast dve »moštvi« v odbojki ali v košarki, posameznice spet trenirajo v kaki športni panogi, ko da bi hotele zrušiti vse rekorde sveta, sliši se udarjanje žoge pri tenisu, spet druge so položile svojega rojstva kosti na zemljo, da bi obsijalo toplo sonce, najpridnejše pa telovadijo z možgani in s: urijo duha — za izpite. še dve popoldanski uri pouka, potem večerja in vsak premišljuje, kako bi pametno in koristno zaključil dan. Skupina tovarišev za modelarstvo in za jadralstvo hiti v prostore Acr:kluba, da čimprej vzleti mociel jadralnega letala, nekdo poziva »vsakogar pod tem soncem«, na dvoboj v ping-pongu, drugi se pa navdušuje bolj za »štirbl« (doubl). ker jih pač lahko več naenkrat igra. »Halo, halo, kdo gre v kino — Tarzan in njegov sin, telesna vzgoja v džungli,« dela nekdo reklamo. Ne, danes ostanem doma, treba je pospraviti omaro, zašiti obleko, izpiti so pred vratmi, tako skušamo odgnati izkušnjavo. Tako nam poteka življenje v internatu in v šoli; vedno je kaj novega in zanimivega. Ali se jim godi ko tičkom na veji, bo kdo mislil. Res, lepo je nam, ki imamo veselje do tega poklica. Zavedamo se pa tudi, kaj bo naša dolžnost v bodočnosti. Joj, da ne pozabim! Imamo tudi ilustrirane »zidne novinec, ki pa niso podvržene cenzuri. Izidejo po potrebi v enem dragocenem izvodu. Ce prinesejo kakšno predebelo »časopisno raco«, se mogoče komu malo nos pobesi, a ker vsi priznavamo svobodo tiska, preide v grenkosladek smehljaj. Tako nam hitro minevajo dnevi, za delom sledi veselje in dve leti nam bosta še prehitro minili. J. V. O občutji! slovenske manjvrednosti Jubilej Halleyevega kometa Pred 30 leti se je Evropa zaradi nebesnih znamenj pošteno ustrašila konca sveta V teh dneh pred 30 leti Je bil ves svet še bolj ko danes razburjen. Ne zaradi bližajoče se svetovne vojne, marveč zaradi bližajočega se Halleyevega kometa, ki naj bi bil s seboj prinesel — konec sveta, to se pravi, naše zemlje. Tudi Slovenija, na čelu ji Ljubljana, je bila vsa iz sebe, kdaj bo uzrla komet, ki so ga drugod videli že v drugi polovici aprila, ponekod v Nemčiji (v zvezdarnah) pa že v začetku septembra leta 1909. Ljubljančane je s tem svetovnim potepuhom seznanil dne 22. marca 1910 univ. prof. dr. Kučera, ki je prišel iz Zagreba predavat Od tedaj se je poleg obeh oopoldnevnikov nanj posebno pripravljalo v tem času ustanovljeno Plutovo »Jutro«, zlasti pa njegov odgovorni urednik. V podlistkih je spisal daljšo razlago o kometih sploh, posebej pa o Halleyevem, imenovanem po angleškem astronomu in matematiku, ki se je rodil leta 1656. in je umrl 17 let potem, ko se je komet drugič pojavil na nebu (leta 1759.) Ugotovil je, da je bil to isti komet, ki se je pojavil v letih 1456, 1531 in 1607 — torej v razdobju 75—76 let. Ko se je omenjenega leta (1759) spel točno pojavil, mu je v spomin na najditelja ostalo njegovo ime. Splošno zanimanje v Ljubljani in sploh po Sloveniji pa je povzročila prav za prav dunajska vlada, ki je izdala razglas z očetovsko tolažbo, da se ni treba bati konca sveta, ker da je ta nebesni potepuh sicer popolnoma pohleven. Ta razglas je Ljubljančane spravil v — dobro voljo in ponos. Izprva so bili nekoliko užaljeni, ker da jih Dunaj istoveti s strahopetci drugod, ki so do tedaj vse preizkušali, da bi bilo konec zadnjega Slovenca, s prihodom kometa pa so v strahu pričakovali konec sveta. Cim pa so Ljubljančani doznali, da so se drugi narodi še bolj tresli pred tem kometom in si je mnogo strahopetcev s samomorom napravilo konec, so postali nekam ponosni, češ, poglejte nas, korajžni smo. le veselimo se prihoda kometa. Jezilo jih je le, da ga toliko časa ni bilo na spregled. Mnogo »prvih očividcev« ga je hotelo videti že prve dni po 20. aprilu in so pridno zalagali Plutovo Jutro s prvimi vestmi. Pa šele 29. aprila je »Jutrov« odgovorni iz vnanjih virov dognal za točen prihod v noči od 29. na 30. april. Komaj ie bilo »Jutro« dotiskano, že se je dvignila cela »Jutrova« družba na grad, kamor so za njimi kmalu prišli tudi drugi radovedneži. Prvi je komet zagledal črkosta-vec Briifach v smeri proti Jančam. To je bilo točno ob 3.35. Od veselja so se stavci podvizali, da je to vest objavilo »Jutro« še tistega dne. Pone a križanka 1 0 3 4 5 ti 7 i8 9 10 1 14 * 4 il 12 13 1 lo Hi m 17 18 19 20 21 22 23 2i 25 26 27 28 29 BESEDE POMENIJO Vodoravno: l pripadnik evropskega naroda. 8. oblika števnika, 9. latinski pozdrav, 10. trdilnica ali pedredni veznik, 11 žensko krstro ime, 13. leto v francoščini, 14 dobra ali slaba sreča, 36. oblika glagola ujeti, 22. veznik, 24. lokalizem za glagola ujeti, 22. veziik, 24. lokalizem za hrenovko, 25. medmet, 26. oblika osebnega ali kazalnega zaimka, 28. domača ob-l.ka za Ivana, 29. obrtnik. Navpično: 1. žensko krstno ime, 2. druga oblika za Nežo, 3. predlog, 4. močno, hudo 5. italijanski veznik, ki se rabi tudi v primorskem narečju, 6. prva žena, 7. vrednost na trgu, 11. tujka za članek (drugi sklon), 12. žensko krstno ime, 14. švicarski kanton, 15. naplačilo, 18. vstaja, 20. ime turškega paše, 21. sorodnik, 23. da v češčinl, 25. oblika kazalnega zaimka v srbohrvaščini, 27. starejša oblika za če, 28. on v italijanščini. KEŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: rotarijec, obala, so, Elo, oh, amo, oba. Edo, ona, Ela, ori, za, Izo, ar, ikona, pogorelec. Navpično: rosa, to, abe, ralo, ilo, ja, ceha, omela, obara, oda, ono, vzor, Iko, one. Ig, al. Troje knjižnih nagrad si po naklonjenosti žreba dele Gabrijela Fuginova, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16, Mira Zumrova, Radovljica, in Pepo Varga, Trbovlje I, Loke 201. Tedaj se je pričelo vsak dan jutranje romanja na grad, pa tudi na druge bližnje razgledne vrhove. Višek je to romanje doseglo med 5. in 10. majem. Kdo nas, ki smo Halleyev komet videli leta 1910. bo dočakal njegov povratek leta 1985? Sicer pa nas čakajo -jbrž še drugi znameniti obiski iz vesoljstva. Mali leksikon Rumena vljudnost Ko se pelje mikado, japonski cesar, skozi mesto, morajo biti zastrta vsa okna Stražniki, občinstvo, vojaki stojijo nepremično kakor kipi, zadržujejo celo dihanje in nihče se ne sme smehljati. To je izraz najvišjega spoštovanja in vdanosti. Dvorni maršal pošilja v hotele, kjer so nastanieni Evropejci, posebne objave, da se gosti po-uče: »če hočete gledati mikadovo pot, morate stati in se ne smete gibati. Prepovedano je fotografirati ali gledati veličanstvo od zgoraj, iz oken, s hribov in sploh vsega, kar leži više nego je mikadov voz. Vsak prestopek proti temu se smatra za žalitev veličanstva.« Najbolj vljudna dežela pa Je Kitajska. Kitajec ne gleda človeka v oči, kadar govori, ker je to predrznost če govori z nami Kitajec, sname naočnike in Jih spravi v žep. Kitajski gospod nikdar ne nosi zavitkov. To je posel težakov. Roki morata viseti namreč navzdol. Evropejci damo knjigo drugi osebi z eno roko. Kitajec z obema rokama in pri tem še globoko skloni glavo. Evropejski pozdrav je za Kitajca izzivanje. Mi se odkrijemo ali pomahamo z roko. Kitajec, če koga sreča, stopi iz nosil niče ali kočije, ter se večkrat nizko in spodobno prikloni. Zdaj se pa Japonci in Kitajci neusmiljeno koljejo. Kadar grme topovi in rezgeta-jo strojnice, si seveda takih vljudnosti ne morejo privoščiti. To danes tudi v Evropi že vemo. Izreki slavnih mož o alkoholu P. P. Njegoš: Pijanstvo Je kralj vsega zla. Masaryk: Če zdravniki ali učitelji pri visokem stanju naše vede še vedno svetujejo ljudem, naj pijejo alkohol, varajo ljudi, ker jih zavajajo k zločinu. Plut arh: Pijanci rode pijance. Edison: Zakaj ne pijem? Zato, ker čuvam svoje možgane. Luther: Kdor je prvi varil pivo, Je zase-jal kugo v Nemčijo. Mnogokrat sem preklel tega prvega človeka, ki je spoznal varen je piva. V Nemčiji se porabi toliko ječmena za pivo, da bi od tega lahko živel ves naš narod. (Joj, če bi Luther vedel, kako je žito šele danes v Nemčiji potrebno. Op. pisca). Enoohi Jan Hus, slavni vodja čeških husistov, je bil slep na eno oko. Zanimivo je, da med slavnimi vojskovodji v zgodovini v tem pogledu on ni bil edini. Tudi Filip Mace-donski, oče Aleksandra Velikega, je s samo enim očesom dovolj dobro videl, kje in kdaj se najboljše zmaguje Slep na eno oko je bil tudi admiral Nelson in ruski general Kutuzov. Ali niso nekateri sodobni generali slepi na obe očesi? Vojne Od leta 500 po Kr. r. do danes je bilo na vsem svetu 905 velikih vojn. Francija je bila udeležena v 185, Anglija v 176, Rusija v 151 in blagopokojna Avstrija v 131 vojnah. Pa so še ljudje, ki pravijo, da je človek v svojem bistvu miroljuben. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Hvaležen sem ugledni redakciji »Jutra« za povabilo k sodelovanju pri anketi v letošnji binkoštni številki, ki naj pokaže svetu in nam tudi poglede slovenskih književnikov na probleme narodne in državljanske zavesti pri Slovencih v teh pomembnih in usodnih časih, ki utegnejo biti odločilni za duhovni razvoj vsega človeškega rodu, za vsak narod posebej v Evropi, tedaj tudi za ncis Slovence. Prav je in potrebno. da se. poleg besede odgovornih politikov, sliši tudi glas književnika, saj tudi ta oblikuje s svojo pisano, vsem pravilom umetniškega ustvarjanja odgovarjajočo besedo človekov notranji obraz, njegovo duhovnost, ki se na zunaj v življenju izraža v čustvih in mislih, v hotenju in dejanju. Cas je danes tak. da kliče vselej in povsod po celih možeh, ki z jasnim pogledom in trezno presojo življenjskih dogodkov izoblikujejo sami sebe v delovne ljudi, ki bodo iz izkušenj preteklosti preko stvarnih možnosti sedanjega časa znali poiskati potov in pravih sredstev za ustvaritev boljšega življenja našega ljudstva. Vsi, ki smo preživeli zadnjo svetovno vojno ter šli skozi tesne labirinte vseh neskončnih kriz povojnega duhovnega in materialnega življenja, imamo danes ta dan jasno občutje, da "ta Evropa in človek v njej spet enkrat dospela na neko usodno križpotje, kjer se v krvi in razdejanju ustvarjajo neki novi za-netki bodočega življenja, ki mu danes še ne vidimo pravega obraza. Vse dragocene pridobitve zadnjega stoletja — žeja po svobodi, stremljenje po enakosti človeka kot socialnega bitia. vera v pravico in resnico, ki slonita obe na trdnih temeljih človeške morale in etike! — vse to je danes postavljeno z neko zločinsko lahkomiselnostjo na kocko v tej strašni borbi na življenje in smrt med dvema življenjskima idealoma, med demokratizmom in totalitarizmom. ki sta prešla po tridesetih letih besednega boja na resnično zavojeva-nje nasprotnikovih pozicij z orožjem v roki. Dogodki v tej epični borbi velikih ljudstev za oziroma proti demnkratiz-mu ali totalitarizmu, ki so resda šele v začetni fazi svojega razvoja, so ipak deslej že jasno pokazali vsem malim narodom, da se ne bodo mogli iz same lastne moči za dolgo ustavljati vrtincu vojne katastrofe, ker je gospodarska povezanost ljudstev vsega sveta tako trdna in trdo dosledna, da seže vojna hi-dra enkrat po enem. drugič spet po drugem z neizprosno logiko nekakšne višje strategije, ki je izven območia vsakega človeškega hotenja. In nauk, ki ga more vsak. tudi najmanjši narod č.pati iz izkušenj zadnje in sedanje vojne, je samo eden in strašen, a vendar tako lep v svoji epični enostavnosti: Vzdržal boš v težki borbi današnjega časa le toliko, kolikor si sam notranje in zunanje vreden! Slovenci se zavedamo te svoje notranje vrednosti. To nam pove le bežen pogled v našo narodno zgodovino. Obdani od severa in zahoda od dveh številčno zelo močnih narodov, smo v borbi za svoj obstanek vzdržali naval tu-jinstva skozi dolgo dobo tisoč let. Posebno trdno smo se upirali povsod tam. kjer je bilo občutje naše številčne majhnosti stvar postranskega pomena in kjer sta bila narodna samozavest in duh odpornosti v širokih ljudskih slojih tako globoko zakoreninjena, da sta našemu zdravemu ljudstvu pomagala preko vseh težav političnega in kulturnega življenja vse do današnjih dni. Moje izkušnje in opazovanja na Primorskem v povoini hletih so mi potrdile to mojo veliko vero: Naše kmečko in delavsko ljudstvo občutka manjvrednosti pred tujcem ne pozna. Ne pozna ga, ker je vezano z neko prirodno ljubeznijo na svoio rodno zemljo, na domačo vas in življenje v njej. od koder črpa vso svojo duhovno moč! Na slabših nogah stoje v tem vprašanju inteligenčni sloji našega sodobnega meščanstva. Tem ni življenjskega optimizma dalo v dovoljni meri niti zgodovinsko dejstvo ustvaritve Jugoslavije, države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je zrasla iz krvi in darovanih življenj naših najboljših sinov. Duhovni razkroj neugodnega razvoja političnih razmer pri nas v zadnjem dvajsetletju je zaradi raznih demagoških gesel bil v skrajni meri globok, a je na našo srečo našel ugodnejša tla med meščanstvom, kakor pa po našem podeželju. Lanski sporazum med Srbi in Hrvati, ki je prišel z ozirom na dogodke v Evropi prav resda »ob dvanajsti uri«, je ustvaril tudi za nas Slovence novo in čisto situacijo. Narodno občutje slehernega, tudi najbolj ortodoksnega Slovenca ne more biti v opreki z državljansko zavestjo pravega Jugoslovana, ker smo si od sporazuma dalje vsi Srbi, Hrvati in Slovenci vsaj teoretsko, če že ne še povsem praktično, v dolžnostih in Potrotnice Po neki statistiki porabi največ lepotič-nih sredstev, to je različnih barv, krem, parfumov in podobnih dišav, ponosna nemška žena.— Pa ta statistika bo gotovo iz starejših časov._ pravicah popolnoma izenačeni. V vidiku te enakosti postaja tudi problem samoohrane Slovencev v teh težkih časih bolj enostaven in naraven. Izraziti bi ga mogel v enem samem stavku, ki nima nič poetskega na sebi, ker je stvaren in nujen ko sama življenjska resničnost, a vendar lepši ko najlepša pesem slovenskega ustvarjajo-čega genija: Ljubimo to svojo lepo slovensko zemljo, ljubimo jo zaradi nje sprae in našega ljudstva v njej. a tudi zaradi svojih bratov Srbov in Hrvatov, ki nas je bog vse postavil na tem krš-nem Balkanu tesno enega ob drugega, da bomo živeli močno in trdno povezani med seboj v družini ostalih svobodnih narodov Evrope kot enaki med enakimi pod enim, edino pravim imenom, ki se mu pravi: človek! Janko Samec afer Kupon za brezplačno »Minuto potnenka" Štev. 34 | Najdaljša osvetlitev ki jo še vidi žimo iz pioste roke, ne da bi posnetek zmajali, je 1 25 sekunde. Lju-js z zelo mirno reko obvladajo tudi 1/10 ali celo 1/5 sekunde iz roke, toaa z zrcalnimi kamerami. ki jih imamo obeiene okrog vratu zdržijo mnogi cclo sekundo, če stoje količkaj mirno, pritisnejo kamero navzdol, tako da se opira z jermenom na vrat, in zad:ž;jo dih. V teh primerih nam pač jermen labi kot pomožno »stojalo«. Toda takšno pomožno stejalo si izdelamo z majhnim stroikom lahko za vsako kamero, ki je pri snemanju nimamo obešene okrog vratu, temveč jo moramo dvigniti k očem. V trgovini si kupimo vijak,ki se da priviti v matico za stojalo, kakišro ima vsaka kamera (mnoge imajo cclo civc takšni matici, za pokončno in za počezno snemanje). Na vijak piiti.imo vrvico ah še bolje verižice, (ki i*ga do tal. Pri snemanju stopimo na to verižico in jo z nogo napnemo. med tem ko pritiskamo kamero navzgor. S tem preprostim pripomočkom obvladamo tudi daljše momente, celo nad 1/5 sekunue s iz roke«. Saema&je iz prevelike bližino daje za naš občutek pretirano perspektivo, ki učinkuje smešno ali pa tudi neprijetno. Tega se izognemo, če se držimo neke najmanjše razdalje od objekta, to najmanjšo razdaljo predstavlja •'! 4kiat:ia velikost predmeta. Oseba, ki je visoka 1.70 m, mora biti o daliena cd apa:ata, če jo hočemo cclo posneti, torej najmanj 5 m, rajši pa še nekaj več. Pii snemanju zelo majhnih predmetov, se ne približajmo na manjšo razdaljo nego 25 cm, kvečjemu če ne gre za ploske predmete. Po teh pravilih nam predmet sicer nc bo v vsakem primeru izpolnil format negativa, toda slike bodo perspektivno prijetnejše in jih itak lahko povečamo. j Samo zavoljo strahu pred gibanjem v motivu med posnetkom in samo zavoljo tega, ker se pri fotografskem delu tako radi ženirajo drugih ljudi in njihovega zijanja, se mnogi amaterji ne lotijo posnetkov iz živega življenja. To boječnost je treba premagati, brezpogojno premagati, če hočemo razširiti področje svojih motivov od zgolj statičnih tudi ci-namične. Najlaže jo pa premagamo na ta način, da giemo nekega dne z lastno ali izposojeno kamero malega formata med ljudi, v vrvež in pričnemo »sekati« na levo in na desno ne oziraje se na pravila tehnike, kompozicije in — opazke. Film, ki ga bomo napolnili s takšnimi posnetki, bo bržkone obupen, toda imeli bomo priliko, da se iz njega marsičesa naučimo. Njegovi nauki bodo neprimerno bolj vredni nego tistih nekoliko dinarjev, ki smo jih izdali zanj. Po dveh, treh poskusih te vrste bomo izgubili ves strah pred lju mi in pridobili si bomo izkušnje, ki nam bodo omogočile pozneje delati s potrebnim mirom in premišljenostio tudi sredi največjega vrveža. To je tisti mir, ki nam omogoča I neopazno snemanje živih ljudi. Posnetki živega življenja morajo sličiti napadu, ki ga napadenec sploh ne opazi! Nikakor nismo tega nazlranja, da morajo biti posnetki v naravnih barvah, ki so urejeni na dve ali več »nasprotujočih si barv«, slabi posnetki. Nekateri n. pr. menijo, da se rdeč cvet v komplementarnem zelenem okolju nikakor ne odraža dobro, drugi so spet tega mnenja, da je mogoče dobro barvno sliko komponirati samo s komplementarnimi barami. To so stankih starih, samovoljnih, z ničimer utemeljenih estetskih pravil, s katerimi bo morala barvna fotografija prav tako pomesti, kakor je črno-bela fotografija po-medla s kopico drugih »edino zveličavnih« pravil. Nobene barve se same na sebi med seboj ne tepejo, nobenih ne bomo v svojih posnetkih že a priori izključevali, če bi prihajale tu v stik z nekimi drugimi danimi barvami. Stvar je namreč nekje popolnoma drugje, ne v barvah samih na sebi. stvar je v tistem edinem, doslej neovr-ženem kompozicionalnem pravilu, ki ima z barvami, kakor s svetlobno-senčnimi nasprotji, z razdelitvijo ploskev ter usmerjenostjo linij le posreden opravek: V vsakem motivu mora biti neko težišče, ki se mu mora vse drugo podrediti oziroma ga mora poudarjati. S tega stališča je mogoče, da nam v barvnem posnetku osrednji motiv deločene barve ubijajo že postranski motivi iste barve, še daleč ni potrebno, da bi bile njihove barve komplementarne ali kakor koli drugačne. S tega stališča je mogoče, da nam zeleno okolje, ki se preveč uveljavlja, ubije nežno rdeč cvet — glavni motiv. S tega stališča je pogostoma bolje, da posnemamo vejo s takšnimi cveti rajši proti sivemu, nevtralnemu nego proti žarkemu, modremu nebu. Fotoklub Ljubljana: Odbor poziva članstvo, naj takoj predloži slike za razstavo v Debrecinu. Interni rok poteče brezpogojno ta te Jen. — V torek pregled zadnjih diapozitivov za šopronjsko kolekcijo, v petek običajni članski večer, v nedeljo izlet. Eksekutiva ZSFAD ima sejo v sredo 15. t. m. ob 20. v lokalu Fotokluba Ljubljane. r POisfi republiko San Marino Dežela sonca in svobode, ki se ji n£ treba bata za varnost meja Sokolje gnezdo vrh skale — sedež republike Dežela, kateri se ni treba bati za varnost njenih meji, dežela sonca in svobode Nekam čudno razgibano se je morje plazilo in božalo peščeno jadransko obalo. Rimini, divno kopališče sredi še bolj divne pokrajine, se zdi, ko da bi z neznano hipnozo ustavljal vlak, ki drvi sem od romantičnih Benetk pa daleč dol na sončni in sanjavi jug. Stoj, popotnik, ki tu mimo greš; pred teboj se vzpenjajo v daljavi proti nebu obrisi božanstvene republike svobode — San Marino ... Bilo je v dobi poganstva in suženjstva. Marino, Dalmatinec z otoka Raba, preganjan po Dioklecijanu, je tu pristal z majhno barčico. Prva leta je kakor drugi sužnji tudi on kot kamenar popravljal mestno zidovje, razdejano pri obleganju Demostane. V daljavi je sivo skalovje, navpično in nedostopno, dvigalo svoje tri vrhove proti modremu nebu. V teh prepadih je Marino lomil kamenje, z njim tudi Leo, njegov rojak in brat v trpljenju in molitvi. Vedno in vedno jima je pogled uhajal v črne vrhove gore Titana, ko da bi pred seboj zrla božanstveni Olimp. Na^ zadnje sta se vzpela na strme vrhove, da sta bila tako bliže svojemu begu. Tu sta v živo skalo vklesala ležišča, podobna v steno vdelanim sarkofagom, in živela kot puščavnika in svetnika. Porušila sta pogansko svetišče in sezidala novo edinemu in pravemu Bogu. Pa nista ostala sama — mistično razpoloženje časa je privabilo kaj kmalu druge — tovariše v delu in molitvi. Nastalo je naselje, pozneje zadruga, naposled svolk>dna republika. Danes prideš v to malo državico Iz RI-minija v komodni električni železnici, ki se vije spočetka po položnem pobočju, po nekaj krivuljah se bolj strmo vzpne, neko-ttkokrat preseka lepo, široko cesto, ki prav tako drži v San Marino, se spet dvigne, premosti dolino, razdvoji polja in vinograde in se vnovič strmeje vzpne po pobočju navzgor. Po nekaj elegantnih ovinkih se ti nudi dlven in nepozaben raz- kladata potem po milosti božji in volji naroda za proč vit republike. Država obsega 61 kv. km in šteje približno 13 tisoč prebivalcev, a glavno mesto San Marino samo 2000. Samo ob sebi umevno je, da so vsi italijanske narodnosti in katoliške veroizpovedi; mislim, da je to edina dežela na svetu, ki nima nobenega Žida, pa tudi edina, ki ne pozna koritarstva, protekcij in raznih drugih lepih lastnosti moderne človeške družbe. Posledica tega je, da dežela ne pozna brezposelnosti in živi ▼ blagostanju. Sanmarinska vojska Sveti Marino, ustanovitelj republike gled na morje — na daljno dalmatinsko obalo. Postaja. Dogana, obenem meja držav, a kakšno prijetno presenečenje: čudo božje — nobene kontrole, nič nadležnih in nepotrebnih carinikov, nobenega potnega Usta ti ni treba iskati med prtljago. Sam na veš, kdaj in kje prekoračiš državno meja Evo San Marina, dežele svobode in enakopravnosti, bratstva in pravice, dežele blagostanja. Pod pečinami na postaji Bor-go Maggiore se vlak malo oddahne, nato pa smelo počne vzpon na pravi vrh mimo ličnih kmetskih hišic z lepo urejenimi vrtovi v središče republike. Nekaj krajših betoniranih predorov, strm, ograjen prepad, nekaj ozkih in drznih ovinkov in že ■1 na končni postaji, v glavnem in prestol-meertu republike. Po asfaltirani cesti tik ob prepadu prl-akozi glavna vrata Sv. Frančiška v območje prostorne trdnjave. Tu se ozka uhca vzpne ln te privede do vladne palače, kjer so ministrstva. V San Marinu si državljani vsakih Sest svobodno izvolijo dva kapitana, ki Mesto je okrog ln okrog dbdano z visokim in zelo debelim, primitivnim, a okusno izdelanim trdnjavskim zidom, postavljenim na kraj strmoglavih prepadov, ki nudijo od zdolaj divjeromantično sliko. Mesto samo je čisto in zidano na nekakšni poševni plošči vrh Titana. Ljudstvo je mirno in delovno, živi pa po večini od tujskega prometa, ki ga vlada zelo pametno ureja. Na tisoče in desettisoče radovednežev domačinov in inozemcev obiskuje vse leto to edinstveno, najmanjšo evropsko republiko. A da je to res samostojna država, dokazuje med drugim tudi dejstvo, da ima svoj lasten denar z državnim grbom republike, kakor tudi lastne, zelo zanimive znamke. A kar bi utegnilo biti v današnjih nemirnih časih najvažnejše: ima tudi svojo vojsko — ne preveliko — nekaj desetin junakov, a ti so postavni in elegantno oblečeni. Vojska premore dva stara avstrijska topova, ki popolnoma zadoščata za varnost dežele. Aviacije, tankov in podobnih moril-nih sredstev republika nima, ima pa v inozemstvu svoje diplomatske zastopnike in konzulate. Vsak državljan ti lahko s ponosom pove, da je bila San Marino prva, ki. je ukinila smrtno kazen v Evropi (leta 1847). Mesca oktobra leta 1905. je bilo tu zasedanje mirovnega kongresa, katerega so se udeležili delegati vseh dežel. Povsod — v živi skali vklesano, na državnem grbu vrezano, na vseh proglasih vpisano, na vseh javnih manifestacijah ponovno izraženo najdeš besedo »Libertas«: Svoboda. Kajti svobodna je republika, svobodno je življenje v njej, svoboden je, kdor se vanjo zateče, iščoč zavetja. Garibaldi sam je s svojimi somišljeniki našel zaščito pri nesebičnem, svobodoljubnem narodiču. Večkrat je bila republika napadena, mimo nje so šle rimske legije, barbari s severa, na-skakovali so jo roparski vitezi in vojske papeške države, izgubila je svobodo, a ker svobodoljubje v narodu nikdar ne ugasne, se je spet osamosvojila. Sam Napoleon je uprl svoje oči v to sokolje gnezdo na strmih pečinah. A ni se dotaknil republike, nasprotno, ponudil ji je razširitev teritorija, a vlada je predlog odklonila, ker ni marala negotovih protektoratov. Tudi z združeno Italijo je dežela napravila trajno pogodbo prijateljstva, ki jamči prosto upravo in nedotakljivost njenih meja. V svetovni vojni je vojskujoči se Italiji poslala pomoč v obliki prostovoljcev in dva sta celo padla na fronti. Predsednik italijanske vlade Mussolini je, da še bolj utrdi prijateljstvo, dal zgraditi električno železnico. Sanmarinci pa so ustanovili fašisti ono organizacijo, ki je prispevala prostovoljce v abesinski vojni. Ne pretiravam, če trdim, da ta deželica ni dala samo junakov, temveč celo vrsto umetnikov, pesnikov, zgodovinarjev, pa tudi mnogo arhi- se svetlikajočih zob, ti z veseljem krajšajo že tako kratko odmerjeni čas bivanja ▼ nepozabni deželici pesmi, divnih razgledov, polni junaških in tajinstvenih pripovedovanj. Ko se pozno zjutraj vračaš z omeglenim duhom in srcem, polnim ljubezni, negotovo proti domu naletiš na prve krave, okrašene z zelenimi venci, prepletenimi z malimi marjeticami, ki jih ženejo pastirčki na bližnje pašnike, tam pa srečaš zidarje in kamnarje, ki ob rani uri hitijo na delo. Sonce že pripeka in z zlatimi žarki obseva v živi skali z jekleno roko vklesane besede »Libertas«: to je republika svetega moža, Dalmatinca Marina. Stane Konjedlc. Slavje po* izvolitvi novih kapitane*: Rože-zdravilo Trpotec (lat. plantago lanceolata) se nahaja povsod ob poteh in po travnikih. Rastlina poganja več oglatih betev ter mnogo ozkih, dolgih peterožilnatih in malo nazobčanih listov. Cvete od maja do oktobra kot dolg ali kratek klas z rjavkastimi ali umazanobelimi listi. Liste nabiramo od meseca aprila dalje, dokler ne dozore semena. čaj se uporablja (15—30 g na pol litra vode) proti driski, griži, belem perilu, pljučnemu krvavenju, izmečku, kaš-lju, zlatenici, jetrnim boleznim, zgagi in zlati žili. Zoper zapeko dodamo še čaj od regrata. Proti zobnim bolečinam pomaga žvečena ali kuhana korenina. Zunanje se uporablja trpotec z uspehom, če polagamo zmečkane liste na tvore ter na mesta opi-kana od os in čebel, kakor tudi na mo-krotne lišaje. čaj uporabljamo tudi kot obkladek proti očesnim vnetjem. Dišeča vijolica (lat. viola odorata) se nahaja pogosto po tiavnikih, obronkih ter v živih mejah, gojimo pa jo tudi po vrtovih. Je to trpežna koienika, listi so pec-ljati, srčasti in tako široki ko dolgi. Cveti se nahajajo konec betve, ki je opremljena z malimi stranskimi listki. Ostrožni so običajno vijoličasti, redkeje Oeli ali mo-drordeči. Vijolice cveto od marca do maja, tu pa tam drugič v pozni jeseni. Cvetje je blagodišeče. čaj se uporablja (6—8 g na pol 1 vode) proti hudemu in oslovskemu kašlju. Otroci pijo mešan čaj z medom vsaki dve uri po c.ve jedilni žlici, odrasli pa trikrat na dan po eno skodelico. Čaj se priporoča tudi proti zasluzenju v vratu, bronhialnem katarju in sušici, ker pospešuje odmakanje in izločevanje sluza. (Vsake 2—3 ure po tri do pet jedilnih žlic.) Zunanje se uporablja oparek te rastline za obkladke in umivanja, proti glavobolu, vročini v glavi, pomajkanju spanja vsled glavobola, dalje za grgranje pri otečenih mandeljnih in otečenem vratu. Trobentica (lat. primula officinalis) se nahaja povsod po travnikih, ob mejah in po grmovjih. Iz talne listne rožice, sesto-ječe iz jajčastih, zgubančenih. ob robu narezanih listov, poganja steblo, ki ima pri vrhu zvonasto cvetje. Cvete od meseca aprila do maja v rumenih zvončkih. Nabirajo se korenine, listje in cvetje cd meseca marca do maja. Sveži listi ciše prijetno po medu. Okusa so sladkega, čaj iz korenin in cvetja se pije proti ohromenju, pri tresočih se udih, živčnih slabostih ter ledvičnih in mehurnih boleznih, čaj iz korenin, listja in cvetja (10 g na 1 1 vode. po skodelico dnevno) je prav izborno sredstvo proti omotici, migreni, protinu, revmi in prsnih boleznih, zunanje se uporablja zavrelica od vse rastline za kopeli proti bolečinam v členkih ter za izmivanje ran. PO OVINKU. Jožek je bil poreden pa opazuje bratca Mihca, ki sedi na tleh in liže čokolado. Namazal se je že po vsem obrazu. Jožek ne more več tega gledati, zato pravi: »Mama, ali jaz res ne dobim čokolade?« Maipa: »Ne!« Jožek: »No, potem pa mi vsaj dovoli, da obližem Mihca!...« tektov, ki so a skupnimi močmi dopolnili, kar danes predstavlja lepoto ln privlačnost republike. Posebno arhitektura je svojevrstna in dragocena. Kakor morje valovi ogromno masivno zidovje z Obrambnimi stolpi od skale do skale ob robu prepada preko strmih pečin vsenaokrog, do kamor seže območje stare trdnjavske posesti. Cerkve, palače in druge zgradbe se prelivajo iz veka v vek, iz preprostega sloga v najbolj luksuznega. Naj omenim samo vladno palačo, kapucinski samostan, cerkev sv. Frančiška, baziliko in cerkev sv. Petra — vse to so narodni spomeniki. Ni to ljudstvo uživalo svobode v brezdelju, nasprotno, kakor mravljišče na gori je nosilo vkup zaklade narave, kopičilo umetnine, zbiralo zgodovinsko starino in drugo, o čemer jasno priča dragoceni državni muzej. Privlačnost dežele povzdiguje sijajna lega: z višine kot kralj na planjavi lahko nemoteno opazuješ krasno obdelana polja in vinograde pod seboj, olivnozelene pašnike daleč tja v provinco Pesaro in Forli tja do vijolič^stomodrih Apeninov, katerih senoe padajo ob sončnem zatonu skoraj do sanjavega morja. Značilna je prijaznost in zaupljivost domačinov, ko skoroda čakajo tvojih radovednih vprašanj. Vse ti z veseljem pokažejo, vse obširno razložijo. Brhka dekleta, ki ne skrivajo svojih zapeljivih linij, še manj pa svojih kot biser „Alaj je lip o vaj Split!" ■II II m IIIIIMIMMMMMM^MMMM— Prestolnica naše jadranske obale se na praznili svojega velikega zaščitnika sv. Duje sprosti ta razživi Ljubljančanka, uradnica, ki si je prišla živce zdravit v Split — »otmena bolest« je to, ne more si je privoščiti vsak! — je po štirinajstih dneh, nekaj dni pred sv. Dujem, pobegnila iz Splita. Pobegnila s pravo mižnjo v srcu nad tem mestom »sunca i ljubavi«. Vse dni je po malem deževalo, tista voda v pristanišču, ki ji pravijo morje, je čisto navadna mlakuža, po obali se podijo otroci, berači nadlegujejo človeka za vsemi ogli, polmetrske ulice v starem mestu so kakor razbojniške zasede... pa da bi pomislil kdo na ljubezen pod palmami južnega sonca! A ko je pridrdral brzi vlak na ljubljanski kolodvor in je izstopila na peron in so jo obstopile prijateljice, se je brž znašla in se je pritajeno in pomembno smehljala in je bila skopa v odgovorih, kakor da bi hotela reči: »O, ko bi ve vedele! Moj bog, Spli-i-it! Mo-o-ore, plavo, tiho, divno more i šetnja uz obalu i noči pod palmama i u čamcima...« Ekskurzija ljubljanskih dijakinj se vrača iz Splita in malo so zadovoljne. Vse drugače so si predstavljale morje. Ne vedo še, da je potrebno za le-poto tudi ljudi, ki znajo spreminjati lepoto, prisluhniti, se potruditi, se vtapljati. Lepota se ne vsiljuje in ne bije človeka po glavi kakor boben na sejmu svetega Duje... Res, kdor ne najde zanimivosti in lepote tudi v polmetrskih ulicah, v bežni ca h, v morju, tudi kadar ni toplo in mirno v soncu, v dežju, ki bije po pločnikih in biča morsko gladino, kdor ne zna prisluhniti v ulične rove in prehode, kjer straši v vetrovnih nočeh duša cesarja Dioklecijana, kdor se ne potrudi po strmih stopniščih iz spodnjih ulic v zgornje, kdor ne ljubi ubogih, prestradanih, oguljenih, vedno drobno tekajočih, obrcanih, težka bremena nosečih osličkov — ta naj ne hodi v Split pred svetim Dujem. Kajti ta splitski svetnik in patron šele izprosi v nebesih »lipo vrime«, razgrne nebesno sinjino, segreje morje, razžari ozračje, dahne na obalo z morja sveži popoldanski maestrale in začara noči. V nedeljo, dva dni pred sv. Dujem, je pršil ves dan dež. Okoliški otroci, ki so hodili k birmi, so privzdigovali bela krilca in hlače, blato jim je škropilo bele nogavičke in čeveljčke. A danes, 7. maja, na dan velikega splitskega škofa in svetnika, sije in greje blagodejno, zmagovito, visoko sonce! In ni čudno. Saj se je snoči toliko streljalo, rakete so frčale do samega neba in do oblakov, branjevke so molile za »lipo vrime«, ko so postavljene v dežju stojnice, a lastniki vrtiljakov, še »nevida- ločiti glasu od glasu, a zvonenje in žv®-ganje, rezko in vsesplošno, oglušujoia žvižganje dominira nad vsem. Komaj sllA-no pa polzi in zveni v predalih hazardt-stov--- »Probajte, probajte sreču! Vsaka štev*-ka dobi!« »Dajte, šjor, brže, teraj, teraj! Kdo ft»t< »Vrzi, sveti Duje ti bo pomagal!« »Cink, cink, cvenk ...« Na sodu se producira pod rdečo lučjo obrasel magijec v rdečem plašču, vihti roke kakor poganski svečenik, vabi v svoj šotor. Tam se kreči na visokem odru debela ženska v rdečih hlačkah in zeleni bluzi, drugje zvija artist noge za vrat, da je podoben pajku. »Ulazite, ulazite!« A godbe svirajo: brez sape so že godci, čujejo se le še bobni in plošče, včasih z»-mekeče še trobenta, pa brž spet obnemora. Okoli šotorov in stojnic prerivanje, valovanje množica, ki rjove, žvižga, zdaj zaostane, se spet premakne ... Ljudje kupujejo kolače — kolači, to je navaden kruh, pečen v obliki velikega prstana. V gneči vpraša fant: »Gospodična, vam smem kupiti kolač?« A v cerkvi so svečanosti. Krsto balza^ miranega svetega Duje so svečano odprli, škof, kanoniki, župan in še vsa druga go spoda je prisostvovala. Snoči so dvigni® na obali veliko platneno sliko svetega Divje v škofovskem orna tu, s pastirsko palico v roki in s tiaro na glavi. Veter, ki je pihal z morja, se je upiral v platno ln ga je bočfl, veliki svetnik Duje, bradat in rosen, je gledal z zadovoljstvom po vsej obali, kjer so ga častili... A procesija dopoldne Je bila. veličastna: nekaj tisoč šolarjev in dijakov, štiri ali pet godb, možje, bratovščina sv. An te, Gospe od Zvonika, od Sv. Križa, od Sv. Marka, od Sv. Petra, gasilci, mornarji, bledi serae-niščniki z otroškimi obrazi, bogoslovd, suhi in debeli, obriti in bradati, vzravnani in upognjeni fratri in patri, dostojanstveni kanoniki, noseči kipce svetega Duje, končno sam škof v vsem svojem sijaju, s palico in tiaro, vzravnan, dober in strog, negovan, ves v bogastvu barv ... Procesija se vije kakor kača skozi ulica, ob obali, mimo izložb in zaprtih trgovin, pod velikimi reklamami za kino kakor pod slavoloki — na nekem takem slavoloku piše: »AH bo vojna ali bo mir?«—A ozke ulice starega mesta ne spe, ko je po novih ulicah »pročesjon«. Ves Split stoji iz radovednosti in kratkega časa v špalirju. Visoko nad Marjanom pa se pogovarjajo Split iz letala nih čudes«, lastniki zbirke »Inteligentnih žab, ki predstavljajo človeško življenje in sodniki, novinarji, boksači, tihotapci, vojaki ...«, srečni lastniki telet s šestimi nogami in žen brez spodnjega telesa, direktorji cirkusov »s konji in drugimi zverinami« — vsi ti so preklinjali in klicali na pomoč hudiča, naj naredi vreme, kakor se spodobi za tako priliko, kakršna je god svetega Duje. Bog. sveti Duje, hudič, rakete, streljanje — ali je pomagal eden ali so se potrudili vsi z združenimi močmi — na dan svetega Duje se je odprlo nebo in drobiž se je sipal v blagajne: »Cink, cink, cvenk ...« Pri vrtiljakih, pri srečolovu, pri vseh vražjih igrah, ki so si jih izmislili nepridipravi, ob šotorih, kjer se producirajo jasnovidci, svetovni artisti, prerokovalci bodočnosti, kjer migajo z ribjimi repi žene »brez spodnjih teles« — povsod: »Cink, cink, cvenk...« V stolni cerkvi svetega Duje stoji v tišini in mraku na oltarju v levem delu ladje veliki, pozlačeni, blesteči se doprsni kip splitskega patrona v škofovskem or-natu in s tiaro na glavi: Svoji zlati roki dviga z dlanmi naprej in podoben je Budhi v poganskem templju. Verniki poklekajo pred pozlačenim kipom, sklanjajo glave, križajo se, šepečejo molitve in pobožno mečejo kovance na pločevinasti krožnik pod oltarjem. Kadar spusti vernik na taso kovanec, tedaj lahko zmerom prisluhneš ali bo zapelo: »Cink, cink«, ali bo reklo le: »Klenk ...« Iz vseh otokov se mudi motornim čolnom in jadrnicam k svetemu Duji, po vseh cestah prihajajo peš, na vozovih, poziba-vaje se na osličkih kmetje, obrtniki, me-šetarji ... Vina. pogač, piščalk, poljskega orodja, zlatih ogrlic iz pločevine, steklenih biserov in vsega drugega blaga — na vozove. A v denar gredo najbolj piščalke. Tisoč in tisoč ljudi žvižga na ves glas. besno, do oglušenja. Vsak se trudi, da žvižga najglasneje, da prekosi drugega, da se vsaj z žvižganjem na sejmu svetega Duje uveljavi .In kako to dobro de — žvižgati smeš, kolikor hočeš, žvižgati smeš vsemu svetu vkliub, žvižgati tri dni in tri noči. Res. to je sijajen kanal — naj se ljudje te dni do mile volje nažvižgajo, potem celo leto ne bodo! Razdraženost raste na vsem sejmu: Kembeljni ne pojejo, temveč bijejo besno, vedno hitreje, vedno bolj besno ob zvonove, gramofonske plošče hite hrešče odigravati pesem za pesmijo — stare avstrijske in slovenske narodne in šlagerje iz prejšnjega stoletja, vrtiljaki piskago in se besno sučejo, na streliščih pokanje, pro-menadna godba brez promenade igra na lesenem odru, postavljenem ob obali, cirkuške godbe, bobni in trompete udarjajo, trobijo in vse se prepleta^ da ni več raz- v vetra bori te vitke ciprese, Okrog skad se lovi veter, morje se zlato kodra tja do otokov Brača, šolte in Kvara... A na splitski obali — tam se časti danes sveti Duje — včliki splitski škof in dalmatinski svetnik — sveti Duje, ki prinaša aaa-ce, da češnje dozore preko noči zaplujejo sokovi v grozdnih trsih in po deblih smo-kev, da se segreje morje, zažari ozračja ki ga bo hladil vse poletje blagodejni maestrale ... Cvetko Zagorski Ribiči na lednih ploščah Te dni sta dve danski ribiški odprwt tvegali vožnjo preko zaledenelega Velikega, Belta Ena teh odprav, ki Je štela tri mote in je prišla z otoka Seelanda, Je zašla m čolnom tako v led, da ga Je morala končno z vsem tovorom zapustiti. Po ▼e£n»» nih naporih JI Je uspelo, da se je redila na kopno. Druga odprava Je hotela s OTbaena n« Seeland. Med potjo Je močan tok prignal velike ledne plošče ln s temi ploščami Ji skupina dvajsetih mož izginila proti severu. Za njo so poslali takoj rešilne čolna in ledolomilski parnik, toda ribičev doslej niso našli. Iz zgodovine igralnih kart Domovina igralnih kart Je na Daljnem Vzhodu, kjer jih pa danes manj mečejo kakor med EvropcL V Angliji so že leta 1240. izdali paragraf proti kvartanju, v Italiji in Španiji so se karte udomačile menda v 13. in 14. stoletju, v nemških deželah pa proti kcmcu 14. stoletja Bržkone so bfll vojščaki, ki so kvartanje širili po svetu. Prve igralne karte so bile zelo preprosta. Bile so rdeče in črne ter namenjene dvema igralcema. Vsaka igra jih Je Imela 32. Znaki na njih so bili v glavnem Isti, kakršne imamo še danes, že v 14. stoletju so imefl v Niirnbergu slovite izdelovalnice kart ln te so uvedle tudi karte z vzorčastiml zadnjimi stranmi. INSEBIRAJTE V #JUTRU"i ŠPORT Državna liga 1940 BSK je že prvi Po včerajšnjih treh tekme h za državno ligo so beograjski splavi" prevzeli vodstvo pred Sla* vijo in Hajdukom Včeraj so bile v tekmovanju za državno ligo 1940 na sporedu nadaljnje tri tekme, med katerimi je vladalo glavno zanimanje za srečanje v Beogradu in Splitu, medtem ko zagrebška tekma po imenih nasprotnikov ni obetala važnega. Po čudnem naključju je bila prav za prav ta tekma spet največja senzacija današnje nedelje, kajti sarajevska Slavija je tudi v svoji drugi tekmi na tujih tleh izvlekla ves izkupiček in se zasidrala za enkrat na častno drugo mesto za vodečim BSK. »Plavi« iz Beograda so danes precej izdatno in brez velikih težav opravili z domačim rivalom, Gradjanski pa se je nad Hajdukom revanžiral za zadnji poraz v državnem prvenstvu z dvojno izmero one burne nedelje v Splitu. Tekme v državni ligi se bodo nadaljevale v naslednjem kolu že sredi tedna. ko bo v sredo sarajevska Slavija nastopila proti Gradjanskemu v Zagrebu, potem pa bo popoln spored spet prihodnjo nedeljo z naslednjim razporedom: v Zagrebu: Gradjanski - Hašk, v Sarajevu: Slavija - BSK in v Beogradu: Jugoslavija - Hajduk. Po včerajšnjih srečanjih je stanje v prvenstveni tabeli naslednje: BSK 3 2 1 0 7:4 5 Slavija 2 2 0 0 2:0 4 Hajduk 3 1 1 1 6:4 3 Gradjanski 2 1 0 1 4:3 2 Jugoslavija 3 1 0 2 6:7 2 Hašk 3 0 0 3 4:11 0 (V naslednjem objavljamo poročilo o beograjski tekmi, medtem ko o splitski in zagrebški tekmi zaradi praznika v zagrebških uredništvih nismo mogli iz-vc-deti podrobnosti. Op. ur.) BSK: Jugoslavija samo okrog 6000 gledalcev, in sicer zaradi tega, ker je še pred tekmo močno deževalo. Pristaši BSK so sicer zaradi zmage ljubljencev odšli zadovoljni z igrišča, toda s športnega vidika igra ni bila baš na višku. Jugoslavija je po drugem golu zelo popustila in BSK je skoraj ves čas igral pred vrati rdečih. Njegovo moštvo se je odlikovalo s precizno in smiselno igro, medtem ko Jugoslavija ni pokazala urejene igre. Rdeči so spet nastopili z Lojan-čičem v napadu, toda prav on, ki je z eno nogo že pri Bati, je bil slab. To pot ni bil dober niti sicer odlični vratar Lovrič, ki je nekaj situacij rešil zelo lepo, pa je tudi delal prav začetniške napake in gre drugi gol edino na njegov račun. Kratek potek igre V 10. min. zelo lepa akcija z desne. Zogo ujame Vujadinovič in z 10 m pošlje v mrežo. 1 : 0 za BSK. V 22. min. odredi sodnik enajstmetrovko proti Jugoslaviji, in sicer zaradi foula Brociča nad Božovičem. Strelja Dragičevič. toda Lovrič ujame. V 31. min. ima Jugoslavija zelo lepo šanso za izenačenje. Savič je sam pred golom, toda strel je lahek in Mrkušič drži. V 35. min. da Lojančič lep predložek. Zogo dobi Aca Petrovič in izenači. — 1:1. V drugem polčasu je BSK v premoči. V 8. min. pade po krivdi Lovriča. ki je žogo že ujel, a mu je padla iz rok, drugi gol, ki ga je zabil levo krilo Nikolič. 2 : 1 za BSK. Po tem golu je Jugoslavija zelo popustila m v 37. min. centrira Nikolič z leve proti desni, Glišovič pa postavi končni rezultat 3 : 1. Sodil je zelo dobro Madžar Ujvari. * Gradjanski : Hajduk 2 : O + Slavija : Hašk 1 : O 5:1 (1:1) Beograd. 12. maja. BSK je danes prekinil tradicijo, da ga je njegov nogometni lokalni rival Jugo- ' slavija v državnih prvenstvenih tekmah skoraj vedno premagal. Zmaga »plavih« je zaslužena in bi bila lahko še večja, če bi bil BSK izrabil več prav lepih prilik. . Beograjskemu »derbyju« je prisostvovalo I Državno nogometno prvenstvo v Italiji. Včeraj so v Italiji odigrali XII. povratno kolo v tekmah za državno nogometno prvenstvo z naslednjimi izidi: Bari : Juven-tus 2:1, Bologna : Venezia 2 : 0, Napoli : Novara 1 : 0, Lazio : Liguria 2 : 2, Am-brosiana : Milano 3 : 1, Genova : Roma 0 : 0, Fiorentina : Triestina 1 : 0, Torino : Modena 4:3. — V prvenstvu vodi Am-brosiana s 40 točkami pred Bologno, ki jih ima 38. medtem ko je mogla naslednja skupina treh moštev (Lazia, Genove in Juventusa) zbrati dozdaj samo 31 točk. Tržaška Triestina je s 25 točkami na osmem mestu. — Čakaj, dragi, tudi tebe boni še ujel za intervju! Binkoštni nogometni turnir v Mariboru SK železničar je včeraj organiziral brzi turnir z udeležbo klubov tudi iz Ptuja in Guštanja, v katerem je zmagala pobreška Slavija, drago mesto pa je zasedlo njegovo juniorsko moštvo Maribor, 12. maja. Na stadionu ob Tržaški cesti je bil danes nogometni brzi turnir, ki ga je priredil SK Železničar ob sodelovanju ptujske Drave, guštanjskega Slovana, pobreške Slavije in prireditelja samega. Na turnir je bil povabljen tudi SK Slovenj Gradec, ki se pa ni odzval. Po propozicijah so trajale posamezne tekme dvakrat po 20 minut. zmagovalec pa je postal klub. ki je dosegel največ točk in najboljši količnik. Turnir se je pričel že dopoldne. Tri tekme so bile odigrane dopoldne, ostale pa popoldne. Kot prva sta nastopila Železničar : Slovan 5 : 1 Dasi je Železničar nastopil z juniorskim moštvom, je z lahkoto zmagal in rezultat ustreza poteku igre. Zmagovalci so bili že do odmora za tri gole na boljšem. — Zda.j pa le ustavite ventilator tam spredaj, kajti svežega zraka imam že dovolj! Slavija : Drava 1 : 0 Slavija je imela težko delo, da je premagala ambiciozne Ptujčane. Sodil je gosp. Grošelj. Zadnja dopoldanska tekma pa je bila Drava : Slovan 0 : 0 Sodil je g. Jenko. Popoldne se je spored nadaljeval. Otvo- rila sta ga železničar : Slavija 1 : 1 Slavija se je z vsemi močmi borila za čim ugodnejši rezultat, kar se ji je slednjič tudi posrečilo, kajti rezultat je ostal neodločen do odmora pa sploh brez gola. Sodil je g. Orel. Železničar : Drava 5 : 0 Železničar je z lahkoto premagal nasprotnika. Rezultat je že v prvem polčasu znašal 3 : 0, v drugem pa je Železničar dal še dva gola. Sodil je g. Grošelj. Kot zadnji par pa sta nastopila Slavija : Slovan 4 : 0 Pod vodstvom sodnika Jenka je Slavija zasluženo premagala žilave nogometaše iz Guštanja s 4 : 0 (0 : 0). Vse te tekme so bile na nizkem nivoju. Videlo se je, da podeželski klubi nimajo rutine, še manj kondicijskega treninga; razen tega smo pogrešali tudi tehnično znanje, tako da razvajenemu občinstvu današnje tekme niso nudile nobenega užitka. Publika, ki jo je bilo še precej, se je v teh tekmah zato zaradi nerodnosti nekaterih igralcev zabavala in smejala. Se najbolj je ugajalo juniorsko moštvo Železničarja, medtem ko ostali niso pokazali ničesar. Kot zmagovalec iz turnirja je izšla pobreška Slavija, ki si je s 5 točkami in boljšim količnikom priborila lepi pokal, darilo znanega športnega mecena, kavar-narja g. I. Maj ena. Po končanem turnirju je podpredsednik SK Železničarja Joštl s primernim nagovorom izročil pokal Sla-viji. Na drugem mestu je SK 2elezničar, ki ima tudi 5 točk, toda slabši količnik, tretja je ptujska Drava, četrti pa guštanjski Slovan. Juniorska prvenst. tekma v Ljubljani. Včeraj dopoldne je bila na igrišču Jadrana juniorska prvenstvena tekma med Slavijo in Jadranom, v kateri so mladi igralci Slavije zmagali nad nasprotnikom s 3 : 2 (2 : 1). Tekmo je sodil g. Dolinar. Medmestni boksarski turnir Maribor -Zagreb. V soboto je bil v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti v Mariboru medmestni boksarski turnir Maribor - Zarreb. Barve Maribora so zastopali boksarji Pekovskega SK. Zagreb pa SK Makabi. Prireditev je privabila mnogo občinstva in je nudila tudi prije- I ten športni užitek. Zlasti Zagrebčani so ; pokazali lepo tehnično znanje in so za-1 služeno zmagali 3 : 2. Velika nagrada Tripolisa. V nedeljo so imeli v Tripolisu avtomobilske dirke za XIV. veliko nagrado Tripolisa, z udeležbo 25 dirkačev, samih Italijanov. Zmagovalec je bil znani vozač Farina na Alfa Romeu .=■ časom 1:5! 16:49. kar pomeri, da je vozil povprečno 206.347 km ra uro. Ta dirkač ! ie obenem tudi prekosil dosedanji rekord na '.ei prosi v enem krogu, v katerem je osegei najvišje hitros« 213.459 km na uro. Drobite vesti s Koroškega Slovenski dekliški prosvetni tečaj — Stalna naselitev nemških izseljencev iz Italije — Raznoterosti »Koroški Slovenec« poroda o uspelem prosvetnem tečaju za dekleta koncem j aprila in piavi: »Tečaj je poselilo nad 60 ! tečajnic iz vseh kiajev slovenske Koroške, j ze število samo dokazuje, da naša dekleta 1 nikakor nočejo stati ob stiani, ko gie za j biti ali nebiti slovenske koroške družine. Sodelovale bodo na način, ki odgovarja dekletovemu značaju. Posebno v času, ko stojijo njihovi očetje in bratje na fronti, se bodo trudile, da izpolnijo nastalo vrzel v narodno-prosvetnih vrstah. Tečaj sam je bil izpolnjen s predavanji, petjem in prizori. Tečajnice so sledile posameznim točkam z velikim zanimanjem in bodo sprejete smernice raue izvajale v zasebnem in narodnem življenju. Prosvetna zveza in njene organizacije smejo biti novih, idealnih sotrudnic cd srca vesele.« Predvidena je gradnja družinskih hišic za izseljence iz Kanalske doline, ki so sedaj nastanjeni po raznih krajih Koroške. Nemška delovna fronta, ki bo gradnjo nadzirala, je določila, naj se za prvo silo gradi 1500 hišic v vseh predelih dežele, med drugim tudi v šmohorju, na. Brnci, v Sin-či vasi, Velikovcu, Celovcu in Beljaku. Na treh krajih so z gradnjo že pričeli. Doslej največji transport KanalčanOy je dospel preteklo soboto v St. Vid na Glini. Bilo je nad 300 oseb. Na kolodvoru jih je ob prihodu pozdravila godba, iz Celovca je prispel vodja lzseljevalnega urada stotnik Maier-Kaibitsch. Po pozuravnem nagovoru so bili izseljenci od premi jeni v Breže, Krko. št. Donat in Lolling. Državni komisar za porabo starega gradiva je odredil, da se morajo oddati železni plotovi in ži£nate Ograje. Tozadevna akcija se je že začela in bo svoje delo dovršila do konca avgusta t. L Namestnik pokrajinskega vodje dr. Pachnek je ljudstvo pozval, naj bo za navedeno akcijo pripravljeno in naj jo po svojih močeh podpira. Pri zadnji zbirki za ztaisko pomoč, ki jo je organizirala policija, je daroval povprečno vsak Celovčan 74 pfenigov (10 din). Celovec se je s tem postavil po višini prispevkov na drugo mesto v celi državi. železne ograje v Celovcu že izginjajo. Tako so zaenkrat pospravili male železne ograje na javnih trgih. Delavci imajo navodilo, naj pri tem postopajo previdno, da se ne bi skazilo lice mesta. Sedaj bodo prišle na vrsto ograje In plotovi zasebnih vrtov. Vsa neobdelana zemljišča in »tavbišča v mestih in trgih bodo pritegnjena za pridelovanje zelenjadi. Lastniki neizrabljenih parcel so bili pozvani, naj jih takoj javijo pristojnemu uradu, ki jih bo od. ajal po prosti izbili v najem interesentom. 1. maja je namestnik pokrajinskega vodje Kutschera otvoril novozgrajeni most tik velikovških mestnih vrat na cesti Celovec — Gradec. Otvoritev se je vršila v okviru prvomajske proslave. Iz Celovca je prišel dež. glavar s spremstvom. V svojem govoiu je slavil most kot simbol nemškega duha, nemškega dela in nemške sile. Most je zares veličastna zgradba. Visok je nad 30 m in 200 m dolg. Stoji na osmih obokih iz kamna. Fini beli kruhki so se doslej lahko dobili v kavarnah brez kart. se odslej oddajajo samo proti odrezkom nakaznice za kruh. Poostrene so odredbe glede zatemnitve. Ukazano je, da je treba skrbeti za zatemnitev prostorov od sončnega zahoda pa do sončnega vzhoda. Nekemu kmetu v Krških hribih je pogorela družinska hiša. Oblast je odbila njegovo prošnjo, da bi si smel postaviti novo stanovanjsko hišo, z utemeljitvijo, da je privatna gradbena delavnost zaenkrat ustavljena. Kmet je dobil navodilo, naj si začasno postavi zasilno kolibo. Cestna železnica v Celovcu je povn Werder oni večer sploh ni bil v Gal-čini. marveč si je izmislil izgovor, da se je rešil večerje Lamanskih. To se je seveda razvedclo in Lamanskij se ni čutil nič kaj počaščenega, Nemcu pa so splošno zamerili, da je vlačil carjevo ime v svoje piškave izgovore. To pardnevno razburjenje v visokih diplomatskih krogih se vsekakor prijetno razlikuje od sličnih primerov, kajti iz njega se ni izcimila nobena vojna ali vsaj izmenjava kakih neprijetnih not. — Prijelo je ...! Diplomatska spletka brez zlih posledic Knez V. Barjatlnsklj pripoveduje r pariških »Poslednjih Novostih« zanimivo reminiscenco iz diplomatskega življenja davno pred svetovno vojno. Dogodek je resničen in dobro podaja ljubosumje, ki je vladalo med predstavniki velesil na vročih petrogajskih tleh. Ob koncu 80. let prejšnjega veka Je živel ▼ Petrogradu, — pripoveduje knez Barjatlnsklj, — ravnatelj državne banke Lamanskij, ki je bil v ruski prestolnici znan kot sila gostoljuben človek. V njegovi hiši so se prirejali obedi ln večerje, na katerih se je kar trlo visokih dostojanstvenikov, civilnih in vojaških, predstavnikov tujih držav, umetnikov ln sploh ljudi, ki so v takratni družbi imeli ugleden položaj ali znano ime. žena Lamanskega je bila takisto zelo družabna ter je vzdrževala odličen političen salon, kjer so se razpravljale često važne javne zadeve. Povabila na prireditve Lamanskih so imela visoko ceno, saj so se na njih sklepala nova poznanstva ln dobivale koristne zveze, ne glede na to, da že samo prijateljsko občevanje v rodbini ravnatelja državne banke ni bilo brez čara in brez gmotnih koristi. Posebna slabost gospe Lamanske pa je bil diplomatski kor, čegar predstavniki so bili redno vabljeni in so se vabilu tudi radi odzivali — razen poslanikov, ki jim ti sestanki nekako niso šli ▼ račun. Nekoč so Lamanskl zopet priredili sijajno večerjo, na katero sta bila med drugimi, skrbno izbranimi gosti, povabljena tudi francoski veleposlanik marki de Mon-tebello ter nemški poslanik general von Werder. Montebello se je doslej vedno izmaknil vabilu s kakim dobrim izgovorom, tako da je ta večer skoro moral k Laman-skim, da bi jih ne žalil. Naročil pa je poslanskem svetniku grofu Vovinetu, naj mu takoj po večerji pošlje pismo, da je nujno potreben na poslaništvu. Nemec von Werder pa je že pred večerjo poslal pismo, da je bil nenadno pozvan v Gatčino k carju Aleksandru m. ln se zato večerje ne more udeležiti. Ta senzacija Je nekoliko pokvarila razpoloženje. Zlasti Montebello je napeto razmišljal, kaj bi neki car utegnil povedati nemškemu poslaniku. Gostje so enoglasno trdili, da gre gotovo za kako važno politično zadevo, kajti znano je bilo, da car Nemcem ni prav nič naklonjen. Izjema je bil samo general von Werder, a katerim je bil car še kot prestolonaslednik v zelo dobrih odnošajih. Marki de Montebello je čakal kakor na trnju konec večerje in Vo-vinetovega pisemca. Ko je prejel dogovorjeno obvestilo, se Je jadrno poslovil. Gostje pa so med tem živahno razpravljali, kaj bi utegnil biti vzrok, da je car povabil k sebi nemškega poslanika. Ko so izčrpali vse možnosti, izrekli vsa sumnl-čenja in navedli vse mogoče slutnje, so se razšli po mestu ravno dovolj zgodaj, da so po različnih klubih in nočnih lokalih še lahko raznesli to važno senzacijo. Svetnik nemškega poslaništva grof Rex, ki se ga skušali izpraševati, ni vedel ničesar, tako da je ustvaril globoko prepričanje, da gre az dogodek prve vrste in neprecenljive važnosti. Grof Rex je nato odšel v Tacht-club, kjer je nadel Francoza grofa Vovjneta mir- nega pri kvartah. Zasmilil se mu je nič hudega ne sluteči tovariš, zato mu je namignil: »Nimam pravice, da vam kaj povem . . . saj veste, poklicna skrivnost. Ker pa sva tovariša, vam svetujem: Ne sedite dolgo tu, vaša navzočnost na poslaništvu bo najbrž zelo potrebna.« Francoz se je v skrbeh zahvalil za svet in takoj odšel na poslaništvo. Tam so mu povedali, da je tudi poslanik prišel domov zaskrbljen in takoj odšel h grofici Kutuzovi-Tol-sti. Vovinet je seveda takoj tekel tja. Tam je našel španskega poslanika grofa de Villa-Gonzalo ter grofico Kleinmichel, Ki je takisto vzdrževala znan politični salon. Na splošno začudenje se Je sicer zgovorni in ljubeznivi grof omejil samo na nekoliko fraz, povpraševal po poslaniku in ker ga ni bilo, se je poslovil in urno odšel. Cez par minut se je pri Kutuzovih pojavil Montebello, spraševal je po Vovinetu in takoj zopet odšel. Ravnanje obeh Francozov se je vsem zdelo nepojmljivo, dokler se ni od Lamanskih vrnil Kutuzov, ki je istresel polno torbo novic o mednarodni senzaciji, o pozivu nemškega poslanika k carju in o raznih slutnjah, ki jih je izrekla družba pri Lamanskih. Senzacija se je širila in postajala vedno skriv-nostnejša. Marki de Montebello je slabo spal tisto noč. še precej zgodaj se je odpravil k italijanskemu poslaniku baronu Marochettiju, nadejoč se, da bo tam izvedel kaj podrobnejšega. Italijan, znan prijatelj nočnih pohodov in ženske družbe, je še spal in je Montebella kot dobrega prijatelja spustil v spalnico. »Maroc«, je dejal Francoz, kakor so nazlvali italijanskega poslanika njegovi prijatelji, »dragi druže, politika je razdružlla najini državi, vem pa, da najinega prijateljstva ni pokončala. Sklicujem se ne najino staro prijateljstvo. Povejte mi, zakaj je bil von Werder pozvan v Gatčino k carju?« Marochetti, še ves zaspan: »Res nimam pojma«. Montebello pa ni popustil: »Dragi moj Maroc, samo namignite mi, prav ničesar ni treba izdati . . .« »Rotim vas, da prav ničesar ne vem, častna beseda!« »Kaj?« je vzgorčen vzkliknil Montebello »o tej zadevi vas niso poučili? Vidite to so Prusaki, vaši novi zavezniki«. Nejevoljen je odšel iz spalnice. Po odhodu Francoza se je Marochetti popolnoma vzdramil ta vglavo mu je šinila misel: »Kaj pa, če so me res namenoma obšli«. Urno je vstal, pozajtrkoval in se takoj odpeljal k nemškemu poslaniku. Zviti Italijan ni takoj začel o zadevi. Po čisto nepomembnih frazah je prešel polagoma k stvari. Na pisalni mizi generalovi je ugledal sliko Aleksandra III. ter jo začel hvaliti. Nato pa je na videz brezbrižno pobara!: »Kdaj ste zadnjič videli carja?« Nemec je potegnil iz predala be-ležnico in nekaj listal po nji. Nato je dejal: »Pred petimi meseci«. »Kasneje ga prav gotovo niste videli,« je vrtal Marochetti. General se je zamislil in dodal: »No, še enkrat kasneje, toda tega si nisem zapisal, bilo je na ulici, od daleč, peljal se je s kolodvora«. Italijan je še spre-ševal, pa ni mogel izvedeti ničesar več ... Medtem so se po mestu širile razne govorice in celo na borzi se je poznalo vzne- , mirjenje. Vendar se je kmalu vse pojasni- j Naše ^dslišče DRAM A Ponedeljek, 13.: Danes bomo tiči. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Torek, 14.: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda. 15.: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Znižane cene od 25 din navzdol. Četrtek, 16.: Županova Micka. Varh. Red B. Petek. 17. ob 15.: Hamlet. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. P. n. občinstvo, predvsem pa botre in birmance, ki hočejo preživeti vesel večer in se od srca nasmejati, opozarjamo na po-nedeljsko predstavo Nestroveve burke »D anes bomo tiči; z gostom Rogo-z o m v vlogi B o b k a Dogodivščine članov in uslužbencev Plavčeve rodbine tvorijo izre.no veselo in zabavno dejanje. Rezerviiajte si piavočasno vstopnice! Opozarjamo. da je uprizoritev na binkoštni ponedeljek zadnja v tej sezoni in da veljajo cene od 25 din navzdol. Benedettijeva komedija »Rdeče rože« so delo, ki se odlikuje z živimi dialogi, napetim dejanjem, humorjem in učinkovitim zapletljajem. Ta salonska komedija, v kateri nastopajo samo štiri osebe, spada med dela. ki so dosegla lepo število repriz. Za predstavo v torek je še nekaj vstopnic na razpolago. Odlični gost Zvonimir Rogoz, član Narodnega divadla v Pragi, bo igral v sredo »H a m 1 e t a« v korist bolniškega fonda Zdiuženja gledaliških igralcev v Ljubljani. S to kolegialno gesto je dokazal naš popularni gost povezanost s svojimi nekdanjimi tovariši in zasluži zanjo vse priznanje. Posebej opozarjamo, da se te dni poslavlja, nakar se bo vrnil v Prago in d a bo omenjeno gostovanje v sredo po običajnih dramskih cenah od 25 din navzdol. OPERA Ponedeljek. 13.: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje Vanje Leventove. Torek. 14.: zaprto. Sreda, 15.: Kleopatra. Red sreda. Četrtek, 16.: Lucija Lammermoorska. Red četrtek. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Josipa Gostiča. Bolgarska pevka Vanja Leventova. ki nam je v svojih nedavnih treh nastopih pokazala svojo zrelo umetnost z najlepših strani, bo na binkoštni ponedeljek zvečer ponovila svoje najuspelejše gostovanje v Puccinijevi »M a d a m e Butterfl da si jo bo lahko ogledal še tisti del občinstva, ki pri dosedanjih predstavah ni mogel več dobiti vstopnic. Znamenita gostja je izredno simpatične pojave ter je igralsko in glasovno na izredni višini, zato ni čuda, da so ji v stalnih gostovanjih odprta vrata na vseh italijanskih odrih. Partijo Pinkerto-na bo tokrat pel naš odlični prvi tenorist Jean Franci, konzula Janko, a Suzuki Ko-gejeva. Dirigent Niko štritof. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 13.: Ujež. Zaključek sezone. Nedelja, 19.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Gostovanje v mestnem gledališču v Celju. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 13. ob 15.: Gejša. Znižane cene. Gostovanje g. Jos. Povheta. Ob 20.: Trideset sekund ljubezni. Znižane cene. Zadnjič. Ker so imeli sočutje z ujetniki V Halberstadtu v Nemčiji so tri osebe obsodili na ječo od enega do štiri mescev, ker se niso vedli dovolj udržano do vojnih ujetnikov. Neki 491etni mož je vrgel poljskemu vojnemu ujetniku, ki je natovarjal neki voz. škatlico cigaret in je za to dobil mesec dni ječe. Neki 501etni mož, ki je drugemu poljskemu ujetniku pod lastnim imenom omogočil dopisovanje s svojci, je dobil štiri mesce, neki 391etni mož, ki je tretjemu ujetniku daroval kos potice in površnik, je moral takisto za štiri mesce v ječo. O konjskih imenih v Nemčiji Vodja nemškega športa von Tshammer und Osten je nedavno izdal naredbo, s katero se prepoveduje dajati konjem imena »Adolf, Herman ali Ribbentrop«. Kdor je doslej imenoval svoje konje s takimi imeni, mora sedaj konjske nazive izpremeni-ti, pa naj gre tudi za živali plemenite pasme in slavnih rodovnikov, Dan sokolske pr?*wravljs nosti v Ljubljani Velika udeležba in stvo stoji bKifsis ras i Ljubljana. 12 maja Savez Sokola kraljev.ne Jigoslovii- is odredil današnjo ntdeiio /a d.m sokolske priprav jtnos i skcro v \s;h 2400 so^oisci.i edinicah n;: e dcmovine S :i ci sokcl-skih pripadn kov sj na d. aš-iji da . pri pozdravu tržavni zi.s a . i/ie 1 P'i e da bodo b.anili našo s krvjo or d blieno svobodo. Kljub b.nk š.nim prazn k_m. ko ljudje navadno hodijo na i ete. ie bila udeležba v vseh edi »icah iie^no številna. Lepo penvadoo jutro !e bi'o danes, ko so ljubljanski ,-okoiski pripadniki. hite'.i na svoia zborna mesta. Prvo je sklical) svcjj člansUo in na.a-ščaj matično društvo Ljubl.jans'-:. S '.ko n i Svoje krasno telovadile v Tivo i ju pred 6. uro so se zgrinjale tia mncžle :n kmalu ie bilo kakor v mrav jišču V vzorni disciplini so se razvrstile sokolske kolone in imele najprej oed vodstvom svoiin vodnikov redovne vaje. Po va ah je bil zbor članstva in nrroščaia S-aro.-1 a br. Janko Jazbec ie nagovoril članstvo in po-udaril pcmen dneva sokolske priprav'ie-nosti za naš narod. Po govoru br. staroste ie predaval br. dr Franta Mis o plinskih napadih, pasivni zaščiti i i modernem vojskovanju Njc-gov aovor sc navzcčni poslušali z velikim zanimanjem in ob /a'.:'iuč- i ku zapeli slovansko himno Hej Slovan: -. Zatem so bile še redovne vaie. telovadci in j naraščaj na so izvajali pvos"? vaje. Po četrturnih vajah ie bii spe1 ?h r. kier so vsi zapeli »Le naprej bre? nii u . .« not3m pa v vzorni disciplini in redu zmustili te-lovadšče Udeležba ra zboru Lj bij nsk?-ga Sekala ie šte.a 1162 članov m naraščaja obojega spola. vzerna disciplina — Sakol- straži Dve uri pozneje je bil zbor. ednosno dan pripravljenosti Šoko a 1 na Taboru Ob 8. ie zaigral cikoser S kola I državno himno v pozdrav /.a tavi. potem pa ie br. M klavec Branko znnosno deklamiial Gregorč.-čevo »Soči«, ki ie i a.oraviia na prisotne rad vse globok vtisk Tajnik br Etbin Be-žck je prečkal pes anicj SSKJ. potem pa je govcril o pomenu dneva br. dr. Pavle Pestctnik. Njegov govor ie množica sprejela z vel.kim odobravanjem. Po himni Hej Slovani« je sledilo snetje državne zastave med igranjem državne himne. Vsi s j 1 c tem zapeli še -Le naprej bre-. miru ■ nato pa ie bila iepa sokolska manifestacija zaključena. Udeležba na zboru je znašala okoli 860 pripadnikov. V trnovskem okraju je zbral svoie pripadnike Sokol Ljubljana II na svojem krasnem telovadišču. Tudi na tem zboru ie bila udeležba izredno velika. Članstvo ie priredilo strelske tekme, tekme v prostih panogah in kolesarske tekme. Vsi govorniki so poudarjali pomen dneva sokolske pripravljenosti za današnjo resn? čase. Sokol IV ie prav tako priredil ob lepi udeležbi dan pripravljenosti. Istotako bratska društva v Šiški. Zg. Šiški. Mostah in Stepanji vasi. Sokol III in Vič sta sklicala svoja zbora za popoldne v okolico Za! je dež motil oba zbora. Kolikor smo mogli dobiti poročila, je bila udeležba v vseh edinicah izredno velika, in sicer od 75 do 90°«. Današnja sokolska manifestacija ie znova dokazala, da ie ju-goslovensko sokolstvo budno na straži, da brani čast in svobodo iugoslcvenskesa naroda. današnjo n^avi viteški turnir in k: ni poznala tako zvane živčne vojne v vsej svoji ogabnosti in nevarnost Poka/ti nam je različne nevtralnosti, pieiivsem samo ono ideološko z vsemi klavrnimi posledicami, in ono. ki se hu'c tudi z vso oboroženo silo uveljaviti in braniti pri čemer nam je pokazal zlasti Švico ki,t vzo, neustrašne nevtralnost: in ka^ri sledim^ tudi mi... Vlil nam je poguma m zaupania v last- no moč ter dodal k receptom dr Misa še marsikaj, kar drži trdno in zanesljivo. S tem pa lahko zaključimo, da jc bila sezona Sočinih predavanj prav v zadnjem letu izredno zanimiva vseobsežna. ? drugo besedo univerzalna, h. kadar ho, tako jc zaključil dr Oblak svoj zabavni pregled, akter predavanj naroči' obljubljene litre in jih res plača', fo tudi o njem izrekel še kako pohvalno besedo. prc! pa ne! MarSfrorski nedeljski dzgzžki Rušilec »LpMjsna« bo popravljen v Splitu Navdušenje gledalcev, ko je kapetanskl most spet pogledal Iz v ©de V ČCt! šibenik, 12. maja tek dopoldne je bil •»spravljen prvi poskus, cla se rušilec Ljubljana« poravna v normalni položaj. Poskus se je posiečil. Naslednje dni so dela okoli dviganja lepo napredovala. Bila so zelo olajšana, ker je »Ljubljana: s celim sprednjem delom gledala iz vede. Za dviganje potopljenega rušilca vlada v Šiberriku vse te dni veliko zanimanje. Po ves dan je obala polna gledalcev. Gledalci so bili zlasti navdušeni, ko je prvič kape-tanski mest pogledal iz vode in je mornariška godba zaigrala veselo koračnico. Mnogo gledalcev je imelo ob tej priliki solzne oči. Ko bo ladja čisto dvignjena, jo bodo spravili v ladjedelnico v Splitu, da se temeljito popravi. Potem bo pa naša draga »Ljubljana« spet uvrščena v register ladij naše vojne mornarice, čuvariee našega lepega Jadrana. Uredba o štednji z živili Torek in petek bosta brezmesna dneva — Omejitve glede rabe pšenične moke Beograd, maja Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal uredbo o štedn.j. z živili, ki se glasi: Čl. 1. Torek in petek se določita v vsej državi kot brezmesna dneva. Prepovedano je v torkih in petkih prodajati sveže telečje. goveje in svinjsko meso. Restavracije. javne kuhinje in drugi gostinski obrati ne smejo v torkih in petkih servi-rati -odi s telečjim, govejim in svinjskim mesom Čl 2 Prodaja zaklanih prascev in njih mesa in potrošnja tega mesa v restavracija.".. javnih kuhinjah in drugih gostinskih obratih ie v vsej državi dovoljena samo v četrtkih in nedeljah. Čl 3 Prepovedano je v vsej državi kla- nje telet ženskega spola in junic izpod enega leta starosti. Prav tako je prepovedano klanje breje živine katerekoli vrste. Čl. 4. Minister za trgovino in industrijo in ban oanovine Hrvatske bosta v spora-zumj z ministrom za kmetijstvo in ministrom za socialno politiko in narodno zdravje predpisala odredbe o mletju pšenične meke in omejitvi vrst pšenične moke in kruha iz te moke, ki se lahko dajo v promet. Č!. 5. Kdor se pregreši zoper določbe te uredbe, se kaznuje z zaposom do 30 dni in z denarno kaznijo do 5000 din. Te kazni izreče obče upravno oblastvo prve stopnje. Čl. 6. Ta uredba stopi v veljavo tretji dan po objavi v »Službenih novinah«. Ofe zaključku sezone »Sušfnih« predavanj šaljiv sprehod dr. Oblaka skozi vsa predavanja v tej sezoni Ljubljana, maja Predzadnjo soboto je bilo zadnje predavanje pri »Soči« 1959 40 in sicer je predaval dr. Branko Vrčon o morali nevtralcev. Reči moramo, da je biU; to predavanje krona vseli predavanj v te i sezoni. Ko je predavatelj svoje zanimivo predavanje končal, se mu je ob burnem aplavzu nabito polne dvorane »Pri levu« zahvalil predsednik »Soče* g. Sarein ir. hkrati podal naslove vseh predavanj v tekoči sezoni. Predavali so po vrstnem redu: gg. dr. Čermelj. dr Oblak, dr. Puc dr Slodnjak, dr. Šarabon, ravnatelj Mrvi', dr Mis, Sest in dr. Vrčon. Nato je podal dr. Oblak napol resno napol šaljivo zaokrožen vsebinski pregled vseh predavanj s poudarkom, da je imel glavni akter teh predavanj g. Sfiligoj izredno srečno roko pri izbiri snovi za ta predavanja, ki so obsegala prav vsa vprašanja in aktualne prebieme. ki danes zap;-r>nio ne 'e nas. temveč celotno človeštv Samo tega ni hotel — mimogrede pov 'd.ine — nihče izmed navzočnih verjeti dr Oblaku da ie baje znani skopo-ritni blagajnik Soče povabi' vse predavatelje, da jim bo dal za pijačo Pa tudi on sam mu tega ne verjame, ke je pripomnil, da ima ta blagajnik v naspr"tiu z znanim pošten jaškim pravilom da bod; obljubiti in dati eno. tak nazor, da je ob juba eno. izpolnitev pa drugo Obljublja?, kolikor-krat ic hočeš, izpolni na le tedaj kadar te mnoge ali nič ne stane Toda z izivro predavateljev je imel izredno srečo Po vsem svetu je danes prvo ^n glavno vprašanje petrolej, ki ga potiebujejo prav tako tisti, ki se vojskujejo, kakor nevtral-ci. ki hočejo svojo nevtralnost rudi braniti kar brez petroleja t;it|i ne gre. Zato je posla! g. Sfiligoj nekega Iceta Okoli Karpatov v Rumunijo«. kjer je tega blaga največ. da si ogleda te zna'nen;tc netrolejske vrelce ter o njih Sočanonr in njihovim prijateljem kaj pove. pa tudi .> tem. kai je na svojem do'gcm pestro zanimivem potu preko Karpatov tja do ust-a Donave v tolikrat imenovani Dnuudž in v Rumuni-ji sploh videl. Toda ni same petrolej, za-katerim sc ozirajo poželjive oči držav in narodov, temveč »o tudi drug' zakladi na tem svetu, ki igrajo tako v nuns kakor v vojni svojo veliki/ vlogo. In te zaklade nain je razgrnil v svojem velezanimivem predavanju znani naš predavateljski »kanon« dr. Šarabon. Preklicani petrolej m borba za bolj ali manj pravično ali krivično razdelitev zakladov tega sveta nam je rodila ne le vojno z bombami in granatami, oklop ni mi avtomobili in letalskimi napadi, ki bi bili brez petroleja in njegovega ekstrakta nemogoči, temveč tudi morda v nekem pogledu še mučnejšo živčno vojno, ki zbuja strah in trepet zlasti pri nevtralcih, jim kvari živce in sploh zdravje ter jim s tem skuša hromiti voljo in energijo. Var je najnevarnejši pojav. Skratka: hoče jih napraviti bolne in neodporne Pa je predavateljski aranžer poiskal znanega lečnika dr. Fran-to Misa, ki nam je povedal vse recepte zoper te nevarne bolezni in nam vlil poguma na znani svoj sublestivni način. Vidi se mu, da je mož videl nekaj sveta, tudi ameriškega. Tako zvana živčna vojna se poslužuje v dosego svojih nečednih smotrov predvsem — laži in nevarnih zvijač. Zato se je naš akter obrnil na specialista za laži in zvijače — ravnatelja Mrviča, ki nam je pod naslovom »Laž, spremljevalka človeka od zibeli do groba« pokazal, kako lažniv je ta svet. ki prav za prav živi od samih laži in prevar — in to delno še prav dobro. Zato pa z vso pravico lahko rečemo. da igra človek od rojstva do groba eno samo veliko komedijo in da je vsak človek prav za prav komediant ln zato je spet dobro pogruntal režiser Sfiligoj, da je poiskal za Sočino predavanje tudi gledališkega človeka, ki se s kamediantstvom profesionalno bavi, to je na samega profesorja tega posla Šesta, da nam je pokazal človeka v »gledališkem zrcalu«. Tako so zajela Sočina predavanja v tej sezoni zares vse aktualne probleme sveta, toda okoli glavnega, ki je problem vseh problemov, so vendar vsi predavatelji hodili kakor mačke okoli vrele kaše. V to kašo pa je globoko posege! s svojo sprotno roko dr. Branko Vrčon pod naslovom »Morala nevtralcev«, ki je bistvo m osišče današnjega časa in od katerega bo odvisna usoda Evrope, da morda celo vsega človeštva. On nam je pokazal, v katerem grmu tiči zajec, pokazal nam je, kakšna razlika je med današnjo vojno In svetovno vojno pred 20 leti, ki je bila v primeri z Maribor, 12. maja živahno vrvenje v stoln.ci in okoli nje. Birmska romantika, ki je tudi današnji časi niso mogli prikrajšati. Veljavni botri i in botice s svojimi varovanci in varovankami v okrašenih taksijih in kočijah, škof dr. Tomažič je birmal stotine in stotine bivmancev in birmank. po večini iz mesta Maribora, medtem ko pridejo jutri na bin-koštni ponedeljek na vrsto birmanci in bir-manke iz mariborske okolice. Otvoritev £21. umetnostnega te&na v Mariibc^u Snoči ob 20. so se zbrali v mali dvorani Sokolskega doma odlični predstavniki mariborskega javnega življenja k otvoritvi III. umetnostnega tedna in razstave slik mariborskih likovnih umetnikov. Lepo otvoritveno besedo je imel pred^dnik Umetniškega kluba dr. Maks šnuderl Po končanem govoru so si navzočni ogledali posamezna razstavljena dela, ki so zbujala splošno priznanje in pohvalo. Skupaj je razstavljenih 45 rave" V veliki dvorani Narodnega doma so se sedmič predstavili gojenci ln gojenke glasbene šole »Drave«, ki jo s slrokovnjaško roko vodi naš odlični glasbeni strokovnjak prof. Druzovič st. Povsem upravičeno je predsednik »Drave« g. Jože V o k a č poudarjal v svojem nagovoru, da je sedmi sklepni nastop gojencev omenjene šole pokazal izreden napredek. Pestri spored VII. sklepnega nastopa je prerasel običajni pro-ducijski spored in je nudil številnemu občinstvu pravi koncertni užitek. Podeželski sejmi so izrecno slabi Znamenje, da so hlevi prazni Litija, 12. maja. Florijanov sejem je bil vsako leto lepo obiskan. Letos pa so se vsi oni, ki so menili, da bo prišlo na litijski Florijanov sejem ljudstva kakor običajno, močno ura-čunalL Bilo je bolj malo kupcev in malo sej mar j ev. Niti kmetice s Temeniške doline in ostala Dolenjske niso bile s kupčijo zadovoljne ,čeprav so doslej leto za letom razprodale zalogo priznanih dobrih dolenjskih semen in sadik. Pusto in prazno je bilo tudi na živinskem sejmu. Doslej je bilo na vsakem sejmu po več sto glav goveje živine, na Flori janovem sejmu pa je bilo le nekaj nad petdeset goved in nekaj ducatov drobnice. Te številke dokazujejo, da so naši hlevi razredčeni in kmet nima več odvišnih repov za prodajo. Značilno je, da so v zadnjem času nekatere mlekarice, ki so doslej r^dno dostavljalo v Litijo vsaj enkrat ali pa tudi po dvakrat na teden sirovo maslo, prenehale dostavljati svoje izdelke našim gospodinjam. Vemo, da so ljubljanske gospo- dinje manj v zadregi, kadar je treba začeti priprave za močnato jed in je treba maslenega priboljška, kakor pa naše. O slabih sejmih v zadnjem času pripo-vedujejo_ tudi z drugih krajev. Posebno slab je bil prav gotovo sejem pri Sv. Križu nad Lilijo. Tudi za Sv Križ je bil pomladni sejem zmerom velik praznik, saj so nanj prignali kmetje mnogo živine in nakupili raznovrstne reči. ki jih potrebujejo v gospodarstvu. Sejmarji pa so prihajali z vse Dolenjske. Na zadnji sejem pa je prišel k Sv. Križu en sam kramar, ki je postavil svojo stojnico kakor za spomin na stare dobre čase. Tudi živine je bilo tako malo kakor menda še nikoli. Vsega skupaj so prignali na sejem le devet goved. Od tega je bilo prodana trojica. Ostalih ?est goved pa so kmetje z nejevoljo odgnali nazaj v svoje hleve. Najbolj so bili nevoljni nad slabim obiskom svetokriški gostilničarji, ki so se po stari navadi dobro založili za žejne in lačne posetnike. Domala v^em je ostalo vse. kar so pripravili za sejmarje. Elda Pišcančeva razstavlja Ljubljana., 12. maja V galeriji Obersnel je bila danes dopoldne otvorjena razstava slikarice Elde Piščance ve. Petinštirideset razstavljenih del nazorno priča o dolgoletnem delu umetnice, ki se je šolala najprej pri nažem mojstru Jakopiču in potem pri tujih mojstrih v Firenci in Parizu ter se razvila v samostojno slikarico ki dobro obvlada svoV delo. Razstavo je otvoril kot predsednik Društva sloven.-kih likovnih umetnikov akademski slikar šantel. Slovensko likovno društvo, ki šte;e že okoli 70 članov, ima v programu, pomagati svojim stanovskim tovarišem. ki se hočejo s svojimi deli p.ed-staviti umetnost ljubečemu občinstvu, šanr tel je navedel, da je Piščančeva hodila v šolo pri slikarju Jakopiču. Pri "jem je že vzljubila barvo, in to ljubezen ponesla s seboj tudi v Firenco in v Pariz. Posebno so ji ljube !'cmpozicije cerkvenega stila. Je pa tudi odlična grafičarka. Ob koncu je šantel zaprosil občinstvo, naj si ogl razstavljene slike z isto ljubeznijo, s katero so bile delane. Zaradi birme je bil današnji ohisk nekoliko slabši, toda prihodnje dni si bodo Ljubljančani gotovo v polnem številu ogledali to razstavo, ki zasluži vso pozornost. in okolico Ljubljana, 12. maja Kazalo ie. da bodo binkošti lepe, vsaj današnje jutio je obetalo prijeten dan. Kmaiu pa je postalo soparno. Ko so se pričeli na jugovzhodu kopičiti okrog poldneva temni oblaki, je bilo videti, da bomo popoldne doživeli nevihto. Res je kmalu po 15. nastala naliv z grmenjem in bliskom ter je več ur nepretrgano li.o kakor za stavo. Dež je temeljito pokvaril binkošt-no razpoloženje. Najbolj so bili p.izadeti številni izletniki, ki so hoteli praznike preživeti v prirodi. Tudi birmančki ki lih je bilo letos izredno mnogo, zlasti iz bližnje okolice, niso prišli na svoj račun. l: .jti botri so jih morali lepo odvesti demov. Mlada zalfEiMfenea sta šla v Krko Vzrok njunega obupnega koraka je neznan Krško, 11. maja Zadnje dni je ugibalo prebivalstvo iz Cerkelj na Dolenjskem, kam sta izginila 211etni Muster Stanko iz Vrhovske vasi in Nagyjeva Marija iz Bušeče vasi, ki so ju že od ponedeljka pogrešali. V ponedeljek zjutraj oče pogrešanke Ka-rol Nagy ni mogel najti svoje puške. Ko je vprašal ženo, ali je morda ona kam dala orožje, je ta odvrnila, da ga Je najbrže kam spravila Marija, ko je pomivala tla. šla je v Marijino .oobo iskat hčer, a Marije ni bilo nikjer. Na mizi pa je našla nekaj poslovilnih pisem, v katerih prosi Marija, naj ji domači ne zamerijo, da gre s Stankom v smrt. V pismu pravi, da se bosta ustrelila in da ju bodo našli na pokopališču. Na koncu pa de prosi, da naj ju polože v skupen grob. Starši so v strahu takoj stekli na poko- pališče. kjer pa ju niso našli, šele naslednjega dne so dobili pri hiši Ravnikarja Janeza v Bušeči vasi puško, v katere cevi je bil listek, češ da se ne bosta ustrelila in da pojdeta rajši v Krko. Res so naleteli pri cerkljanskem mostu na površnik in čepico Mustra Stanka in plašč Nagyjeve Marije. Kljub večdnevnemu iskanju v Krki, pa se doslej še ni posrečilo najti trupli, posebno ker je zdaj Krka zaradi zadnjega deževja močno narasla. Ka,j je pognalo mlada zaljubljenca, ki sta se poznala šele kratek čas, v obup, je skrivnost, ki sta jo odnesla s seboj v grob. Morda jima je bila ločitev pretežka, kajti Muster bi moral 7. t. m. iti služit kadrovski rok. Vse okoliško prebivalstvo globoko sočustvuje z nesrečnima rodbinama, ki jima je usoda na tako tragičen način ugrabila otroka. Smrtna nesreča kolesarfa na nevarnem trojanskem klancu Ljubljana, 12. maja Ponoči so z vlakom pripeljali v ljubljansko bolnišnico hudo poškodovanega Martina Romiha, doma iz Zagorja—Toplic, ki se je bil snoči na znanem nevarnem trojanskem klancu ponesrečil. Peljal se je s kolesom in najbrž mu je odpovedala zavora, pa je tako nesrečno odletel. da je padel naravnost na glavo in si prebil lobanjo, hkrati pa je dobil tudi notranje poškodbe. Ko so ga našli, je bil v globoki nezavesti, iz katere se ni več prebudil, kajti kmalu po prevozu v bolnišnico je izdihnil. K strašnemu uboju nad Veliko vasjo Povod zločinu je ciganska laž KrSko, 12. maja Ze v petek smo poročali o strašnem uiboju nad Veliko vasjo, kjer Je posestnik Tomažin Jožs e sekiro umoril očeta petih obrok kočarja Plankarja Jožeta lz Veniš. Tamažin je bil še isto noč aretiran in priveden v Krško, kjer je pri zasliševanju priznal svoje zverinsko dejanje. Izgovarjal se je s sdlobranam, kar ne ustreza dejstvu. Vse priče izpovedujejo, da Je Plan-kar bežal pred Tomažinom. Ko ga je ta dohitel, ga je udaril s sekiro. Obdukcija je pokazala, da je bil Plankar že s prvim udarcem tako močno poškodovan, da bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zaman. Tamažin je s sekiro razbil svoji žrtvi ves zadnji del lobanje. Posebno zanimiva je izpovedba Puntar-jeve Eme, ki je bila edina trezna priča krvavega dogodka, ki je nastal zaradi tega, ker je nekdo prereza! Tamažinu vrečo, v kateri je imel steklenico žganja. Puntarjeva je Izpovedala med drugim, da ji Je ciganka Lojzka zaupala, da bo zvabila Tomažina v hlev, kjer da bo dobila steklenko žganja. Tomažln ln ciganka sta šla res v hlev, kjer sta se zadržala okrog 10 minut in je ciganka dobila pol steklenice žganja, katerega pa so drugi popili Puntarjeva obtožuje ciganko Lojzka, da je ona med prepiram Tomažinu prerezala vrečo, da bi mu odvzela steklenko žganja, kar pa se ji ni posrečilo. Ko je Tamažin opazil, da Ima vrečo prerezano, je vprašal, kdo je to storil. Ciganka Lojzka je tedaj odgovorila, da je vrečo prereza! Plankar. Tomailn je šel v gozd skrit svojo vrečo, nato pa se je vrnil in izvršil zločin. Po usmrtitvi Plankarja je šel To- mažln nazaj v gozd po vrečo in se vrnil mimo mrtvega Plankarja, ki ga je bil ob tej priliki še nekajkrat udaril s sekiro. Ostali priči, cigan Brajdič in Martinčič Alojz, ki sta bila prav tako navzoča pri uboju, nista mogla ničesar natančnega povedati Posebno ne cigan Brajdič, ki je bil pijan do nezavesti. Pri petih zelenkah, ki so jih popili, je zanimivo, da je bil To-mažin skoraj trezen. Izpovedal je, da se on ni udeležil pijančevanja, temveč je žganje prodajal. S tem je dobilo njegovo divjaško dejanje še strašnejše obeležje. Plankarja so v petek zjutraj pokopali na vaškem pokopališču v Leskovcu ob veliki udeležbi prebivalstva. Voda ▼ Kolpi je padla Petrinja. 12. maja Ker je nehalo deževati, je začela Kolpa že v petek padati v noči na soboto se je že vsa voda s poplavljenega področja vrnila v strugo. Le v nižjih legah so še mlake, katere bodo gotovo ostale še dalje časa. škoda zaradi poiplave okoli Petrinje je znatna. Računa se, da je povodeij oblatila nad 2000 oralov travnikov, isto toliko polja in okoli 3000 oralov pašnikov. Posebno hudo občuti prebivalstvo zabla-tenost pašnikov, ker vsaj še mesec dni ne bodo mogli kmetje ganiti svoje živine na pašo. Na poplavljenem polju so posevki zelo trpeli in so ponekod uničeni. • 4ii»««MAJfTE V ..JUTBU"! Cesta nu|no potrebna izbslpanja Dol Toplice, 12. maja Cesta, ki drži iz Do!. T< plic v Stražo na železniško postajo, ic bila že predmet mnogih kritik. Jc to ena izmed najbolj rabljenih banovinskih cest prvega razreda, po kateri se dnevno prevozi velika mno/.r.a vsakovrstnega lesa iz bližnjih kočevskih in okoliških gozdov Ogromni lesni promet in težko naloženi vozovi, k, vezij.; po tej cesti, so vzrok da je cc-ta vedno v slabem stan ju. Siccr se na cesto r-rv- /'. mnogo gramoza, a vse to ne pomaga mnogo, ker cesta za tako velik promet r! temu primerno tlakovana in nima dovolj trdne podlage. Tako so ra ccsti ob deževnem vremenu globoke kolesnice, ki otežui jo vožnjo. Cesta je polna blata, zaradi česar je skrajno neprijetna tudi hoja Ob suhem vremenu pa je cesta po'na pral i k* se za vsakim vozom zlasti pa avtomobilom visoko dviga, da ne vidiš niti nekaj metrov pred seboj. Prah kvari potniku obleko in mu sil i v usta. Zato bi bil.- potrebno, d; bi se v tem pogledu neV.aj ukrcn lo. da h! sc cesta očistila prahu. Zelo umestno bi l o, da bi se cesta primerno polila z oljem, kakor delajo drugod. Olje bi se pomešalo z nastalim prahom, da se ne bi mogel dvigati Del ceste v bližini Toplic je bil letos popravljen in je bila dogotovljena nova škarpa. Na tem delu je nasutega prccui na debelo debelega gramoza, ki zelo otežuje promet. Vožnja po tem delu popravljene ceste s težkimi vozovi je pravcato trpinčenje živali Tudi hoja po tem di-'u ccste je neprijetna in nič kaj prikladna za čevlje. Ali ne bi bilo mogoče ta maM del ceste zgladiti z valjarjem? Tc gotovo ni taka težkoča. da bi se to ne dalo izvršiti Treba je le nekoliko dobre volje in zadeva bi bila urejena Pomisliti je. da se po tej cesti vozijo kopališki gostje k' ne morejo dobiti nič kaj dobrega vtisa če jih na eni strani spremlja prah, na drugi pa jih stresa debelo kamenje. Naj bi odločujoči činv telji poskrbeli, da se cesta zgladi in splošno izboljša. Opeka se je zvrnila nanf 341etni Lendave je postal če. Nanj ne opeke reševalci Ljubljana, 12. maja delavec Martin Zvir iz Dolnje zaposljen v opekarni na Crnučahi danes dopoldne žrtev hude nesrese je namreč zvrnil kup naiože-in ga hudo poškodoval. Zvira so prepeljali v bolnišnico. Psica doji svoje mla&iče in prašičke Som bor, 12. maja. Somborčan Anclrija Džmič ima psico, ki jo hodijo meščani gledat kakor neko nai-naravno čudo. To pa zaradi tega, ker istočasno doji svoje mladiče, stare po osem tednov, in dva prašiča, stara po še-st tednov. Zadeva je zanimiva zaradi tega, ker psica ne dela nikake razlike med svojimi mladiči in prašičkoma. Pravijo celo, da je prascem še posebno naklonjena. Do tega izrednega primera je prišlo čisto po naključju. Lastnik p^ice je doba. v dar tri prasce, stare po komaj nekaj dni Eno prase je poginilo, a ostala dva je začel hraniti z mlekom. Nekega dne pe sta prašička ušla iz svojega hlevca in zašla med mlade psičke, ki so tedaj šteli po dva tedna. Gospodar se je ustrašil, ko so mu to povedali, ker je mislil, da bo pstr-ca ki je volčje pasme, nezaželena g"osta kratkomalo raztrgala. Hitro je tekel k pasji hišici ko je opazil, da sta prašička mirno sesala pasjo mater. Psica se je kazala za dobro krušno mater ter že več ko šest tednov lepo skrbi za prašičji siroti. Mladi pesnik je šel s svojo mično mlado ženo v družbo. Neki prijatelj je stopil k njemu in dejal občudujoče: »Obleka, ki ga nosi nocoj tvoja žena, je prava pesem!« »Je celo nekaj več, šestnajst pesmi in četvero feljtonov«, je odvrnil pesnik resig* nirano. Urejuje Davorin Kavi jeni — Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del, je odgovoren Alojz Novak._Vaj y Ljubljaii.