61. fttev. Poštninu plačana ü gBtooini. Celje, torek 31. maja 1927. Leto IX. Izhaja w torek, četrtek In soboto« Stane mesečno Din T- za inozemstvo Din 20'—. Posantezna «ewilka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda Štev. 10.666. NOVA DOBA Uredniitvo in upravništvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tariffu« Telefon Int. štev. 65. Prelom Anglije z Rusijo. V petek popoldne je angleški zu- nanji minister izročil sovjetskemu od- pravniku poslov v Londonu oficijelno noto, v kateri sporoča Rusiji prelom diplomatskih odnošajev in odpoved tr- govinske pogodbe, sklenjene leta 1921. V noti se navaja ves hiistorijat proti- angleške propaigande s strani sovjet- ske Rusije, kakor ga. je bil očrtal v spodnji zbornici ministrski pred.sednik Baldwin. Chamberlain ova nota slove: >Preiiskava v prostorih ;>Arkosa« in ruske trgovinske delegacije je do- kazaki, da ste se obe instituciji bavili sirom britsikega imperija z voh.innstvom in prevratno propagando. ki jp bila. vodena in izva.jana iz Moorgate 49. Med prostori in delovanjein elanov tr- ^ovinske delegaciije in uvslužbenci »Ar- kosa« se ni deJala nikafca ra/tika, kar dokazmje. da ste bifi obe organizaoiji zaploteni v protiangleško špijonažo m propagando. Vasa vlada m Vi sami bost-e pri- poznali poročila, ki jih je prečilal mi- nistrski predsednik Baldwin na tor- kovi seji spodnje zbornice. Spominjain Vas na dejstvo. da je bila brzojayka, v kateri zahitevate mfllerijal za polilir- no kamp'injo v tei državi proti kra- ljevi vladi, odposlana niaso tednov p fi- tem ko sem ki'1 zahteval v svoji noti z (]ne 23. februarja, da Vaša vlada ne- ]ia s protiangleško propagando. An- gleška vlada je upala, da bo sovjetska vlada v smislu 18 določila tvgovinske pnjrodbe dala razjasnjenjn in poprn- vila pagreške. To pa SB ni zgodilo. Na;siprotno. Protiangleska propaganda rirs'ke vla- de v zvezi z rusko komiMiistično stvan- ko in tretjio intornacijonalo se je na- daljevala neprestano na v«em ozein- 1 .I'll britskega imiperija in ie dosegla vrhunec z zlorabo diplomatskih privi- legiijev, kar se je dokazalo pri Vašem poskusu vinesavanja v notranje zade- ve te države. V noti z due 23. febritar- ja pern Vas svaril, da ne bi tirali stva- ri do meje. kjor se mora nohati potr- pezl.jivo.st kraljeve vlade in javnoga mnenja. To se ;je sedaj zgodil'o in anglPHka vlada se smatra prost a vsoh obvezno- sti tretje doloebe trinajstega odstavka t^govimske pogodbe z dne 16. marca 1921.. .n morann Vas pro- siti, da zaipiLstite s svojim osobiem te- kom desetih dni to državo. Odposlal sem navodila angleškim zastopniko.ni v ]\soskvi, naj zapuste s svojirn osob- jem Rusijo, a Vam bi bil livaJežen, ako bi nviprosili svojo vlado, da orniogt>ri gaspodu Preštonu v Ljeningradu in gospodu Fatonu v Vladivostokn . in njiihoveriMi nsobju odhocl iz Rusije. Za Vaš in za odbod Vašega osob- ,ja in trgovinske delegacije bodo izda- ne prinierne podrobne odredbe, o ka- terih boste pnavočasno obvešeeni.« Vladni predfog glede u^ida trgo- vinskih in diploniatskih cdnožajev.. ki je bil obenem zdrnžen. z zanpnico v!a- di. jebil sprejet z 357 glasovi proti 111. Petde.set poslancev se je glas ova- nja vzdržalo. Sploh pa je bilo delav- stvo proti prelonTO. A vendar j^ b\] s tern fila.sovamjem prolom vseh odnoša jev med sovjtesko Rnsijo vn Angi'ijo definitivno sklenjen. S prelomom diplomatskih in tr- govinskih odnosajev je postalo zopei aktualno vpradanje ruskili dolgov, Iz- gledi, da bi Ruisiija že sedaj poravnala svioje obveiznositi. ki jih je deloma pri- znala, so postali s tern korakom an- gleske vlade še bolj niünimalni. Samo izgiuiba na obrestih. ki bi jih sicer pla- ce va fa Rnisija, se ceni v strokovn'jn- ških krogih letno nia okraglo 30 mili- jonov fnntov. V svojem govoru na zlDorovanju konservativne stränke v Guiklhallu je izjavil mimistrski predsednik Baldwin, da prekid diplomatskih odnošajev z Rusijo nikakor ne pomenja vojne. To zinaci, da noče imeti Anglija z Rusijo nitkaki'h politicnib zvez, vendar pa no- ce ovirati trgovine z Rusijo. Vse, kar se je hotelo s prelomom doseei, je, da se »Arkosu« odvzamejo privilegiji, ki jih je zlorabi'l. V spodnji zbornici pa je Lloyd George stavi/ vlaidi viprašanje, ie-li sploh preudarila, kako si zainišlja v poznejši dobi zopet obnovo odnosajev z Ruisijo; naglašal je, da bo v Ru&iji ostal na krmilu bržkone sedamji re- žim in aingleška vladu bo morala ta- krat verjeti besedani prav onih ljudi, ki. jih slika danets kot nezanesljive in besedolomne. Govorni'k je na to opozo- ril na postopanje drugih drža^v in iz- javil, da mora vsakdo priznati, da je Angfija danes v .svoji protirniski poli- ti'ki popolnoma izolimna. Štiiriindvaj- set dru/gih drzav, med njimi tudi za- vezniki Anglije, kakor sta Francija in Italija, jesklenilo ohraniti tudi še v bodoee svoje odnošaje z Rusijo. V da- mišnjo vznenijr.jeno Evropo, v kateri jo Aimlbja spdaj papolnoma osaraljc- na, je angleška vlada vrgla kamen razdora. Vlada je s tern svojim kora- kom napravila ne le skok v negotovo tenio. marvpc naravnost skok v po- g i i.bo. Politika. p VOLITVE BODO. Iz vladnih krogov se razgJasa, da se bodo volitve vršile 18. septembra. Z oziTom na te govorice se zdi, da je Voja Marinko- vic vendar popustil, ker je hotel imeti volitve že prcd 1. septembroni. Da se bližamo volitvaim, je jasno tudi po tem, ker je general MHosavljevic A'pokojeii. SvojecasTLo simo že porocali, da ho ge- neral Milosavljevic vipokojen, da bi se niai. dala možnost kandidature pri bliž- njih volitvah in da bi v bodoc-e I'ahko osta] kot strokovnjak na svojem ine- stu. Ni še reženo vprašanje, katera stranba bo tega generala sprejela na svojo listo in mu. zagotovila manrlat. V^sekakor je jasno, da general Milo- savljevic mora biti izvoljen. p MUSSOLINI JE ZGOVOREN. Muissolini je imel v čelrtek v italijan- ski poslanski zbornici velik govor o notranji politiiki. Uvodoma je na.gl'a- sil, da v letošnjem letu o tern ne bo več govoril, marveč sele prihodnje leto, ko se bo videlo, all je imd prav ali ne. Nato se je obsirno bavil z zdrarvrstve- nim stanjean ilalijanskega naroda in povdaril, da se pojavljajo znaki deka- dence. ki jih bo treba odpraviti. Itali- jaiiski narod se mora do seta 1950. po- minožiti tako, da bo stel 60 milijcmov. Zato bo uveden ne sanio davek na samce. marvec tudi davek na nerodo- vitne žene in rodbine brez otrok. Govoreč o obmejnih provincah je nagla.sil, da tvori Brenner svielo in ne- dotctkljh-o mejo med Italijo in Avstr.i- jo. odnosno Neincijo. Italija bo to me- jo brani'la, če treba tudi z orožjem. Jama varnost v Italiji je baje vzorna. Meje čnvajo fiašisti. Protifašisti rnora- jd popolnoma izginiti. Veliko je pripo- mogel k temu tudi sis tem konfinira- nja. Do leta 1932. bo situacija stabil- na in do takrat bodo izginili1 vsi na- sprotniki fasi-zmta. V fasiistov.sko stranko so zaprta vrata vseni, ki se dosilej niso (xlfocili za fašizem. V de- setih let ill se bo stran-ka popolnoma obnovila in takrat bo napocil cas, ko bo laihko podpredsodnik vlade 20-letni mladenič. p MASARYK — ZOPET PRED- SEDNIK ČSR. V petck opoldne je otvoril predsednik čehoslovaške skiip- scine skup.no sejo poslancev in sena- torjev. Na dnevnem redu je bila vo- litev predsednika češkosilovaške repu- bl'ike. Za predsednika je bil ponovno izvoljen takoj pri' prvem glasovanju» dosedanji pred.sedniik Masaryk za na- daljno dobo setlmih let. Dobil je 274 glatsov ocl celokupiiega števila oddanih gla.sov, ki je znašalo 432. 104 glasov- nice so bile oddane praznie. PoJanci, ki so oddalr svoje gilasove za Masary- fca, so st>rejeli iizid gTasovanja z na- vduišenim plaskanjem. Izid volitev je v mestu oznanilo 21 topoviskih strelov. Celjska kronika. c ODBOR KRAJ. ORGANIZACI- JE SDS ZA CELJE OKOLICO ima svojo redno sejo v torek. dne 31. maja ob 8. uri zvečer v gostilni Sokolskega doma. Udeležba mora biti polnosfevil- na.. — Odbor. o KRAJ. 0RGANIZACL1A SDS ZA GELJE 0K0LIG0 vabi cfane in somišljenike iz celjske okolice vljud- no, da bi se udeležili polnostevilno de- mokratskega družabnega viečera mest- ne in okoliške organiizacije, ki bo v sredo, diie 1. junija t. 1. ob 8. uri zve- čer v Celj.skem domu. — Odbor. K. M.: Črni diamant. Ndcje v indiji jc živela princesa, ki je iiQsiia okrOg vratu na zlUti ve- nzici crn dlaana^.^ !^dor je videl to primceso, ni inogel nikoli pozabiti nj>e- ne pod obe. Diamunit, ki ga je nosila, je bil črn ko indigsfca noč in se je sve- til v temi kakor strelia njene srebrne palace v mesečni noči . . . Našel ga je bil mlad nueniih nekje v pusca.vi in ga je prinesel naj'lepsi v. dar. Zabolelo jo je srce ko ga jie sprejela in od takrat ga je vedno nosifa na prsih. ^Princesa. daj me živega zako- pati v svojem lepem vrtu in moje srce ^o srečno v tvoji bliziini. Tebi, naj- ^pši na sve.tui, dariijem ta diiaimant; edino ti si ga vredna nositi, njega. ki •te vizrastel v svetem peeku nasega ^uidhe«. In globoko se je poklonil pred Princ€iso. »Samjjala sem o tebK mJadenič, in o tvojeni kaanenu. Ved,no sem te caka- la; osred- nje hi deloina \ii,sjo stopnje nastoni mladinski zbor. Ziaeetek tocno rib sea- mib zvečer. (.' KLAVIRSKI VfiflEU GLAS^fe- NE MATIGE. Klavirski voecfi- gojen- cev viišje stopfe Glasbone Matice v Gelju bo v sredo, dne 1. junija v mest- nem gfedališču ob osmiih zvečcv. Spö- red: 1. Fr. Schubert: Impromptu, op. 142, št. 2. (E. Sernec, I. 1.). 2. A. Dvo- rak: Suita (g. A. Krušie. III. 1.), 3. Fr. Ghiopim: Fantasie-Impromiptn (go- spodična M. Plzak. III. 1.), 4. a) Gl. DebfiiKsy: Doctor Gradus ad Parnas- S'iiim (gdč. L. Svetina, III. 1.), b) M. Mosizkwvski: Op. 57, Nepotrpežljivost (gdč. L. Svetina, III. 1.): 5. a,) A. Grün- feld: Ogrska fantazija (g. Fr. Vondr«- Sek, II. 1.). b) Fr. Gluopin: Preluidij op. 28, št. 22 (g. Fr. Vondrašek, II. 1.). — Odmor. — 6. ,T. Brahms: Rapsodija &t. 1 (g. Ku'ntara, III. 1.), 7. L. van Beethoven: Sonata op. 13 (g. F. Luže- vič, III. I.). 8. Fr. Liiszt: Parasraza »Rigoletto« Cgdč. M. Plzak. III. U. 9. L. v. Beethoven: Sonata op. 57 (Appassionata) (ga. M. Jeršinovic. IV. 1.). — Nastopajo samo gojpnci konservatorijiske stopnje Glasbene Ma- tice v Cel.fu. c PRAZNIK NARODNI-: PRO- SVETE. Po odlokn ministrstva pro- svete se tvidi letos na Vidov dan pro- slavi po Viseh solaib »Praznik narodne prosvete« s polju'dnimi predavanji za ljudstvo in dijake, s koncerti. zabava- iBi in tolovadnimi vajami. K agilnfiinu soidelovanjii pri tej kulturni manife- staciji so vaWjena vsa prosvetna in kultuirna drtiištva z željo. da bi se tega dne zbirali prostovoljni prisipevki za fond »Narodnega prasvecivanja«. iz katerega se nabavljajn krjige za knji'z- nico širših slojeiv. Krajevna ovganizacija Sam. demokratske stranke v Celju priredi v sredo I. junija ob 20. uri zv. v mall dvoranl nCeljskega doma" Oemokratski družabnivečer 000 DNEVNI RED: 1. „Sarajevski atentai1'. Pre- dava profesor Kovačič iz Maribora. 2. Prosta labava s sodelovanjem orkestra Celjskega godb. društva. Brez vstopnine. Somišljeniki, pridite polnoštevilno ! c PR1PRAVA ZA MATUR0. V sinislu odloka ministrstva prosvete se dne 31. t. ill. v najvisjih razredih sred- njih šol konča r-edni šolski pouk ter se prično desetdnevne počitnice v svrho pripra'vljanja dijakov za zrelo.stni iz- pit. Pismene nalage za maturo bodo do 15. ju'ni'ja končane, potem pa se prLcno mstmeni zrelostni iziinti. c STAROSTNA DOBA ZA SKED- NJEŠOLGE. Po najnovejši odredbi min. prosvete ucenci na srednjih so- lah ne smejo prekoračiti predpisane starostne dobe za posaanezne razrede. V nasprotnem slw-aju morajo posebej prositi ministrstvo proswte za dovo- fjenje, da smejo kljub prekoračeni do- bi nadaljevati studij v doticneni raz- redu. Za realke je n. pr. doloeena naj- višja starostna doba od I. do VI1. raz- reda 13, 14, 15, 16, 17. 18 in 19 let. In slično bo za druige Sole. c POSNEMAJTE! Geljska poso- jilnica je darovala Geljskemu peviske- niiu1 društvu 300 Din. za katere izreka druistvo temu pozrt.vovalne.mai zavodu svojo javno zaihvalo! — Posnemajte. ker le na ta način lahko vrši b>lturno druistvo. ki ne raizpolaga z fasnini pre- moženjem, svoje poslanstvo! — Odbor. . c IMENOVANJE U-ClTELJSTVA. Za stalnega učitelja mestne deške osnovne sole (II. 1.) ie imenovan g. Gvddon Srabotnik, solski mpravitelj pri Sv. Stefanui, za stalno ueiteljaco ženske osnovne sole (II. 1.) pa gdč. Ana Suhač, uci'teljica na Polzeli. c S0DNIŠKI IZPIT je napravil pri vjšjem deželnem sodišču v Ljub- ljani s sogfasno prav dobrim tuspehom g. dr. Ervin Mejak, avskultant pri tu- kajšnjem okrožnem sodišču. Časti- tamo! c ZA VOJAKK JE VSE U()Bl{(i. Prejeli smo i/, krogov olx-ifnstva: (\v,- elen prizor je nmdil pasantom Kre- kov-eiga trga v nedoljo 29. maja ob de- vetih dopoldne. G. Rebeuschegg. me- sar. botelir in tretji kandklat na iicin- ško-klero-raidikalni listi je dobil nek je iz ju'znih krajov vagon bus. Ta živina je bila tako mrsa'va in zmucena, da se je Ijnds'tvo. katerega se je nabraln nad stopetdeset, glasno zgražalo. Eno kra- vice niso mogl'i spraviti pol ure na- prej, dasi so ji molili šop sena in jo vlekli in rinili od ispredaj in zadaj. Besede, ki so padale od strani pasan- tov, pa€ niso bile lawkave. Smo nino- nja, da tudi želodci na.sih vojakov, pa ce tudi so jiiigoslovetns-ki». ne zjtslužijs) takega mesa. c SMRTNA KOSA. V noi-i v<\ so- bote na nedeljo je uinrl v 50. letu sta- rosti g. Franc Bučar, revident držav- ne želenzice v pokoju. Rajnik je slu- žbovaj dalje casa v Gelju in je bil na- zadiije zaposlen pri me.stni ohčin>. Bil je ^splošno pril.inbljen. in sposto/an. Demokrats'ki stranki je bil zvest Clan. Pogreb rajnika bo v torek popoldne ob štirih iz hiše žaJosti v Gosposki uli- ci št. 9 na mestiio pokopališee. Naj v miru paciva! Njegovim sorodnikom naše iskreno sozalje! c NOVI POROiTNI SLUČAJI. Za porotno zasedanje sta raizpisana še sledeca sluvaja: 2. junija Josip Kokolj (uimor), 3. junija pa Alojzij Travner (uboj). Raizpisa'n bo še tudi srucaj Ga- brič, ki je pri pošti v Rogaški Slatini poneveril kot poštar vecjo vsoto. c SAVINJSKA PODRUŽNIGA S. P. D. V GELJU naznanja, da bo ko- ča na Korošici ob mgodnom vremenu oskrbovana za binkoštne praznike dne 4., 5. in dopoldne dne 6. junija t. 1. ter potem stalno od 25. junijia naprej. — Frischaiifov dom pa se otvori šele 25. junija. Pis-kernikova in TiiUerjeva ko- r-a ste celo leto odprti. c IZGUBE IN NAJDBE. V nede- ljo, dne 29. t. ni. ste bili prijavljeni pri celjiski polici'ji izguba zlate masivne. zapestnice, vredne 500 Din in n.ajdl)a listnice z vsebino 270 Din. c NAROCILO BLAGA PRIVAT-, MILL OSEB PHI TUJIL-L POTNIK1H. Na vprasanjo,, ki jih dobiva srowki greni'ij trgovcev v Gelju v zadevi polji- ranja naroci'l pri privatnih osebah po inozeniskili potnikih, da-li so stranke primorane ntiroceno blago sprejeti. naj slu'zi prizadetini to-le pojasnilo gremija: Po § 59 obrtnega reda je tr- g'Ovcem, industrijeem itd. prepoveda- no poöiljati zastopnike in potnike k privatnim straiiikain v svrho nabiira- nja narocil. Za slucaj, da bi hotela tvrdka, ki je sprejela narocilo po svo- jem zastopniku ali potniku, izvajati kakšne konsekvence za stranko (pri- vatno osebo) če stranka naročencga blaga ne bi hoteki sprejeti, zadenejo tvrdko posiledice prestopka tega i)red- pisa in niraa tvrdka nikake pravne za- ščite v slucaju spora pred sodiscem. Datje doloca. tudi § 879 občega držav- ljanskega zakonika, da je pogodba, ki krši zakonito prepoved (v tern slučaju bi tvrdka kršila predpi« 51. 59 obrtne- ga reda), nična, vsled čegar tudi po- godbe, ki so jih privatnc osebe sklem- le s kaksno inozemsko tvrdko, ne dr- žijo in tudi ne bi mogle tvrd'ke^ uspe- liom tožiti na prevaem in Piacilo na- roeenega blaga. Radi tega seprizadete osebe v lastnem interesu pozivajo, naj ne sprcjemajo blaga, katero so naro- cili po 'kafcsnem inozemiskem potniku, temiveč naj doslo blago kratkomal'o stavijo tvrdki na razpolago, all naj pwstijo blago na pasti. TikU na opo- liiine pdvetnikov radi plačila naroče- nega blaga, katereiga pa stranka ni sprejela, ni treba reagirati. ker ta'ksni opomini iiknajo pravne podlage. Za tifste pa, ki so blago sprejeli, je stvar i bolj konupMcirana. Tvrdke bodo vsled tega najbrze tožile iz nasfova neopra- vičene obogatitve stranke. navajajoč. da je stramka blaigo že začela rabiti. V tajkih slucajih bo, tožko najti kaksen izhod; k vecjomu da da stranka blago tokoij ko ga je sprejela, po strokovuja- Skiih izvedencih oceniti in da primer- ja kvaliteto in ceno blaga z blagom tukajšnjih tvrdk. Na podlagi teh oce- nite\' stran'ka tvrdko lahko toži raili nepravilne izvrsitve narocila. J^r SG tiče a conto-dajatev pri narocilu, se prizadetim svetuje zaenkrat. naj po- puistijo od zaliteve po vracikijeii precl- ujniov. ker bolje je nositi to zrtev, ka- kor ])a ce morajo naroče-n.o bi'ago v ce- loti plačati. c IZPRAZNJEVANJE GRKZ- NIG v teritoriju mesta Gelja se sine iz javnih sanitarnih razlogov vršiti le po organ Mi mestne občine, ki imajo za to potrebno orodje. Vsak drug način \v- praznjevanja greznic je prepovedan. Krivci bodo najstrožje kaznovani po § 47 obč. štatuta za mesto Geljt1. Hišni Instniki se opozarjajo, da so primora- ni polne greznice ustmeno prijaviti na mestnem magistratu pri magistratnih slugah med nradnimi urami. Kinok KINO GABERJE. Pondeljek 30. in torek 31. maja: »Dnbarrn*. Razko- »en Ufa-velcfihii v 8 dejanjih. \r glnv- n ih vlo'gah slovita Maria Cor da m Alfred Abel. — V sredn 1. in cptrtek 2. junija mprto. MESTNI KTNO. Poiuleljek 3d. maja ob pol 9. uri: »Sveta flora«. Ve- licastna tragedija phvni;iK:ev v sedmib ogromnih deja,njih. Najsijajnejši vele- film sedanjosti. Izreden nspeh pri vseh predstavaih! — V torek, dne 31. majn ob 5. popoldne zuchija predstava »Sve- te gore« po znižanih enofnik cenah (4 Dim za prastor). — Pondeljek 30.. toir|nik fol. maja'lir! sredla 1. j'un'ija: »Lnzna sramezljivost«. Velik tuttur- ni Ufa.^filn. o problemiu spolnib bolez- ni. Štiri' izredno za'nimiive 'in poučiu' epizode iz dnevnika zdravnika. Pred- siave Jočeno za dame in flospode: v pandeljck ob 7. za dame; v toi'ek ob 7. za dame, ob pol 9. za gospode. v sredo ob 7. za sospodo, ob pol 9. za dame. Porota, Celje, 31) maja. Danes se je pričelo poletno zase- danje celjske porote. Za prvi dan je bila razpi'sana samo ena raizprava. Predsedinje dvorni svetnik i)redsednik okrož. sod. At. Kotnik, votanta sta vdss dr. Stepančič in okr. sodn. Brelih, državni pravdnik dr. Požar. zagovor- nih dr. Božič. Uboj v Qostilui. 1'i-wd porotniki stojt 27-letjn dv~ lavec Šoban Mesrnoric. muslimanske vere,, rojen v Donji Večerski v Bosnr in pristojen v Vcčersko v travnr:ško;n srezu. Na pustno nedeljo. dne 27. febri;- arja t. T. je prislo v Medvedo/o gostil- no v PLšecah devet Bosancev, zapo- slenih v pišeški grajščini. Bosanci so sedli v prvo sobo, do-cim je piila večina. domačinov v drnpi sobi. Med plesom je prišlo mod Bosancem Stipo Topalo- \nicem ter Jožetom Černelčem in Koc- jamom zaradi nekega dekleta do pri- rekanja, med,katerim je Bo&an«c sunil Gernelca od sebe in začel tepsti Koc- jana. Ko je ta beza.1, ga je Besanec vdaril z litersiko steklenico, da se jo razbila. Basanci so nato vlvYi v ku- binjo. da pridejo v drngo sobo. Doma- öega blapca Ivan a Makarovica. ki jih je liotel v kuhinji miriti, so pretepli s palioanvi in stoli do krvi. Slednj-ic: s(. jc ]\lakaroviču posrečilo noriniti tri izmed šttirih napadalcev iz drug« v prvo sobo. Ko je ostal Makarovič sain v drugi sobi', je priihitel Šoban Mesi-. novic z dolgim nožem v roki in zabo- del Miakarovica, ki je stal brez orožja pri peči, dvakrat v prsa. Makarovič se je takoj zgrudil in kmalu nnto iz- dihinif. M€šino\dč priznava svo.ie dejanj.e, trdi pa, da je ravnal v silobranu, češ da ga je naipadel Maikarovic z nožem v eni in zactnjvm delom stola v dru'S" roki. , porotniki so potrdili glavno vpra- sanje glwle hudodelstva uboja; Meši- novic je bil obsojen na 2 le!: tezki- jeöe. RazpraA-a j« bila ob pol 11. do- poldne koncana.. girdM domovine. S M1KL0ŠIGEVA SiLAVNOST. Ker se je že leta 1883. vršila v Ljuto- meru, Velibai Miklošiceva slaivnost in je bil leta 192G. postavjien spornen ik slavneniu ucenjaku v LLJutomcru, se je v njegovem rojstnem kraju Rado- meršcakiL, občina Kamenšča>k P^j, L.\l!" tomeru-, osnoval odbor za odkntjc spominske plošce, katorä J>ö nmlf^' na na rojstni hiSi v RHdomerscaku "" Stev. 61. > N " V A D 0 B A « yfnii 3- ZA BIRMO priporočam cenj. občinstvu svojo bogato zalogo moder- nega obuvala vseh vrst. Velika izbira lak, boks platnenih in druge vrste čevljev za birmance in birman- Cene znižane! Cene znižanel ZALOGA CEVEJEV Št. Strašek CEEJE, KovaSka St. 1. Ustanovljena 1.1875. Ustanovljena 1.1875. Oglejte si Izložbe in zalogo! stew 1J. Ta velika shvnost bo na dan 7. avgii'sta t. 1., vsted Cesar so proše- na cenjena društva i., z veseljem pazdraniL ker se mm je brez nje©a težko orijentirati v debelih fo- ltern tih »TJradnega lieta«. H TZPLAČILO ZAOSTANKOV UČITELJEM. Finamono mimistrstvo je odposla-1'0 prosvetnermi miniistrstvii akt, s katerim so odreja iizplačilo za- ostankov na projenikih učiteljerp na PodLagi partije 55 držaivnega promt"u- na. Izplaceva-li se bodo zaosfcunki le iz let 1921. 1922 in 1923. ! Vrtnice ubraniie pred mrčesom s tobačnim izvlečkom. I Dobi se stalno v drogeriji Saniias, Celje s PRAVILNIK 0 NAMEŠČENJU ^OZEMSKIH DELAVGEV. Mimi- lSt°r za socijaJno poliitiko je pod.pisal nov pravifnik glede nainnosccmja ino- zfm»kih delavcew nasi državi. Pra- Vlln}x storpa v vdjavo 1. juniija t. 1. s DBLEGACIJA POLJSKE VLA- DE V NASEM PBIMORJU. Poljska vlada je nedaa-no sklenila. da odposljo v Ju'gossaivijjo delega'cijo strokovnja- kov, ki na'j prou^e razmere pristani- Sca na Sušaku in zlasti njegovo ka.pa- citeto. Prihod Poljakov je v zvozi z željo polj.ske vlade, da se sutsaskega pristanišča posluži za uvoz ter za iz- voz svoji'h produktov. Š KONEG POUKA NA SRED- NJIH ŠOLAH. Pouk na naših sred- njiih šolah se konca za najvišji razred | cine 31. rna-ja, za ostale razrede pa tine j 10. junija. Oficijeini kanec šolskega > leta bo dne 28. ;umija. I š DVAJSETLETNICO MATUIMC j bodo dne 5. jiilija obhajali maturanti niariborske gimnazije iz leta 1907. Te- i ga leta je biila izza 150-letnega obstoja. raariboTske gimnaizije nadnioonejša, oktava tor je napravilo 46 osmosoJcev ! matuTo, zadnjo po starih predpisih. j ined njimi 11 z oclfiko. Slovenskih abi- ! turijentov je bib 36. katerih večina zaivzenia v našem javhem življenju zt- lo (xllicna mesta. š SMRTNA NESREČA. \ Lju-b- i nein v Savinjski dofini so pred krat- ¦ kini pckopali tamkajsnjega posostnl- ! ka Martina Sedmaka. Brat umrlega je po pogrebu spravil svojo boljso obleko : v podstresj'U. Ko se je vrat-al s pod- ] stresja pa je pmlel tako nesrečno po stopnica-h. da si je zlomil hrbtenico. i Kljuto zdravniški ]>oin,oči je ponesre- čenec podlegel težki i.ioškodbi. š GOSPODAUSKI P0L0MI. Zu vladajočo ga^podarsko krizo je značil- no. da je prišlo zadnji čas v Mariborn v konkuirz in poravnalno postopanje več specerijskih vesetrgoivin, niied dru- gini tri stare nomške tvrdke. ki so uži- vale najboljši ronome. Pasiva znasajo več milijonov. Ti slnčaji kaže.io, da ne propadaj'O v Mariborn sanio novo slo- vensko tvrdke, anipak še v mnogo vec- ji meri tudi nemška podjetja z dolgo- letno tradicijo. Da je konju-nktura res slaba, so je pokaizalo tudi s torn, da jo čla/ v.' kdnklarz, celo zronarna poleg sranciška.nske ccrkve. Oo že niti zvo- j novi ne gredo vec v denar. morajo lull i drii'jfod 'binpciie «t1 sMÄKSe. j Ljudska prosveta. 1 PesnlSka zblrka Srečka Koso- vela je pravkar izšla. Obsega Sest pol osmerke, natisnil jo je Slatnar v Kam- ! niku, grafično jo je opremil akad. slikar orof. A. G. Kos, uredil pa A. Gspan. Broširan izvod stane 20 Din, vezan 27 Din. Knjigo razpošilja Odbor za j založbo pesmi Srečka Kosovela v Ljub- Ijani, Križevniška ulica 6/1., kamor je nasloviti naročila. I Dr. Albin Vilhar: Srbohrvat- sko-slovenski slovar, 1927. Založila Jugoslovenska knjigarna v Ljubljani. Cena v platno vezan 60 Din. — Ju- goslovenska knjigarna v Ljubljani nas ! je v kratkem času preskrbela s kras- > nimi in res dobrimi praktičnimi slo- varji: Valjavčev italijanski, Pretnarjev in Kotnikov francoski, Bradačev latinski in sedaj Vilharjev srbohrvatski. Koliko kapitala je investiranega v to podjetje, I koliko kulturnega dela je opravljenega. i Vilharjev srbohrvatski slovar je bil za nas Slovence živa potreba. Marsikdo je popra§eval po praktičnem, ročnem in obenem zanesljivvo -znanstvenem slovarčku. Pa zaman je bilo vse po- vpraSevanje, ni je bilo tozadevne slo- venske knjige. Sedaj je ta občutna vrzel zamaSena in vsakdo bo imel pri- liko se posluževati tega res nujno po- trebnega slovarčka. Ta slovarček pa prinaša 40.000 besed in izrazov na 328 straneh, je torej izredno bogat na besednem zakiadu in se ozira na ije- kavsko in ekavsko narečje. Zato smem skoro trditi, da je izčrpen, gotovo pa izčrpen za praktično uporabo, za ka- tero je tudi v prvi vrsti namenjen. Kajti tako bogatega besednega zaklada ;ie najdemo niti v širnih, strogo-znan- ^tvenih slovarjih. Iskal sem po Vilhar- jevem slovarju najbolj neznane in ne- znatne, Drav redk0 rabljene besede, Birma! Pralna soils Otroähß nogavice „ DtroShe rohauicB „ HrojaškE potrebšcine od Din 60- „ r- Suileni trabi ppiznano največja ¦xbipa JO. putan, Celfe — vse sem naSel, torej je tudi toza- aevno slovarček docela izčrpen in pri- poroČIjiv. Oblika je zelo praktična 17X11 cm, torej skoro žepna, oprema t-legantna, celo platno, tisk jasen in \ pregleden, papir prvovrsten in trpežen. ; Za vse te naštete vrline je cena uprav I niinimalna. Ta slovarček bo izvrstno j-lužil vsakumur._____ j Razširjajte „Novo Dobokk! | L^eronospora na hmelju. j Žalec, 27. maja1- ! Feronospora resno ogroža edino ! aktiv no panogo nasega kmetijstva, j t. j. hineljarstvo. Vinogradnikom je že skoro luričila dohwlke, hineljarjetn jib pa žuiga uničevati. i , Ko je leta 1925. g. univ. prof. dr. Škorič iz Zagreba prepotoval Savinj- sko dolino v svrho promcevanja pero- nasspore na lunielju, je izjavil, da bo njegova prva nai'oga, dolot'iti, ali se nora bolezen Siri le potom glivic od povrsja obolele raistline na povrsje zdrnre, ali jo pa sedež bolezni v kore- iriki. Uspeh njegovoga zasledovanja nam g. prolesor ni javil. Ko je letos spoinladi gosp. Mati'ja Bosnak iz Pariželj bliz-u Braslovč — eden izmed naijboljsih hmeljarjev Sa- . vinjske doline — obrezoval lani po pii- ronospori hudo napadeni pozni hmelj, je opazil na onih delih trt, ki so bili ! vsled obsipavanja pokriti z ze.mljo, očitno izprem-einbo. Na oddaljenost 8 do 10 cm so bile trte kakor podvezane. kazale so na toll niestih noko trohlji- i vost ter so bil'e krbke, ko so zdra.ve tr- te vendar prožne. Tabšne trte je g. B. poslal pi sou teh vrst in so pri njem še na ogled priipravMone. Iz navedenega sledi torej ne- dromtio, da ima peronospora svoj se- (k'z v notranjosti rastlin — v koreniki in da ,se siri potent potom fllivic, ki .se i prikazujejo na list Hi. Mali in kobu- i loll od runtime tta raxllh/n. nd va*nda do nasada. V podkrepilac Ic ntoje trdiivc ¦ttaj sl-nži iudi dejslro, da vrihajajo v pr- volehüh in tudi starejsih nasadih kn- I strovei neposredno iz zemlje. \ Y obramibo peronospore na hme- liu se po našem prepTiičanju priporo- eajo in sicer ponovno le sledeea sred- stva: 1. Obligatoric.no — prisiljeno iz- ruvanje poznega himelja, ako že to sploh ni prepozn.o in kakor se je to svojočasno oblaslvenim potom zaufci- zalo v vinogradiih brežiškega okraja. Ista usoda nnj se izvrsi nan divjim Iwneljem. 2. Skrbno zbiranje in zaziga'nje vseh hmeljevih in obololih delov gol- dinga, na katerem so se že fani in tu- di letos nedvomno pojavili prvi znaki Peronospore. m 3. Sežiganje vseh ra>stlinskih ostankov in pie vela po obirnnju hnielja. 4. Stanoviten boj vsenui plevelu. 5. Pravočasno im ponovno skrop- Jjenje neokuzenih nasadov s pravilno sestavljeno galično-apnovo brozgo. si. Praivilno gnojenje z dobro pri- rejeniin in preležanim, s snipers osf a- torn zboljšanim hleviskim! gnojem. 7. Vporaba Tom a ževe žsindre v jeseni im v nadomesfitev čilskega so- litra vporaba apnovoga dušika in si- cer z ozironi na \X"liki wpliv apna na v zeinlji se nahajajoči, nerazkrojeni rastli'nski živež. 4 8. Gnojenje hinneljnikov vsaj vsa- ko peto leio z apnom (mavc. frajh. lap or). lzkušnja nas uči, da umetna gno- Oila. posebno pa čilski «oliter, povzro- (iaijo sicer v prvem hipu zelo inijno rast, vendar pa hirajo takšni nasadi pozneje,, ako se jim s pravidnim gno- jenjem ne prisikoči na pomioč. S čilskim solitrom ii'motno povz- rocena birjna rast dehi volike liste ter povzroc'uije takozvano »jaiovost« hme- lju, Bhvgo taiksnih raistlin je vedno bolj laihko, rastlina sama jo pa za vsako bolezen veliko bolj dostopna. Povodom poucniih siliodov primer- jjnino v svrho boljšega razinmevanja peronosporo s trtno nišjo in z jetiko. Zakaj iispeva nasa trta na ame- ris'ki podlagi? Zato, ker je ameriška trta od na- rave tako krepka, da zamore roditi po- leg uši tudi nadzemeljskc dolt» iv,5(> trte. Katero je pa dosedaj skoro odino sredstvo zoper jetiko? Zdravo telo, ki si ga pridobivamo in o'liranimo edinote potom pravilne in zadostne hrane, potom vode ;n solnca. Skrbiinu torej, da bo tudi hmelj- ska rastlina deležna praivilnega nego- \anja, da bo postala krepka in odpor- na zoper škodljivce im da bo na>m in našim potomcem ostala vir blago- stanja. NaduČ;(elj Anton Petrieck. 1 Da se mi f i ne otroške nogavice ne pokvarijo, ker imam ogromno za- logo, prodajam iste za- časno po čudovito nizki ceni. R. STERMECKI, CELJE. za sir. BiRMo priporočam svojo veliko zalogo verižic, ur, uhanov, zlatninc in srebrnine. Nizke cene! Solidna postrežba! R. SALMIČ, CEUE. Dva dobro ohranjena šiva Ina stroja in 3 mesece star pes, volčje pasme, na prodaj. Naslov v trafiki, SlomSkov ______________ trg. Lepa meblovana solnčnata soba v bližini pošte se igče. — Ponudbe naj se vpoSIjejo na upravništvo lista. Zahvala. Gosp. lekamar Blum, Subotica. Cast mi je Vas obvestiti, da so mi Vaše Larucin kapsule zelo pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje docelo prenehalo. S spoätovanjem M. L., Leskovac. — Larucin kapsule se dobivajo po ceni Din 20'— v vseh lekarnah. Glavna zaloga: Apoteka Blum, Subotica. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da stno naši trgovini s steklom in porceianom v zvezi s stavbnim steklarstvom priključili še zavod «^ obložlvanj^ zrcal In jedRarije «^ SOUIV In zrcalno steklo ter prevzamemo vsa tovrstna dela, kakor tudi nove nabave bruSenih in navadnih zrcal ter nove obloge starih zrcal, ki so izgubila vrednost. - Naš zavod za obloživanje je po najnovejSem postopku najmoderneje urejen ter zamorem vsem zahtevam cenjenih strank najbolje ustreči. ~ Vsa narocxila se izvršujejo hitro in poceni. EIHUPRJininili Stran 4. »NOVA DOBA« Žtev. 61. Zvezna tisfeiariia v Celjvt izvrsuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča delai soMdno, ofcusno in nojltltreje Cene zmernel PreprHSoJie se samll Najmoderneje urejena knjlgoveznica Fjranjo Dolžan, Celje Kralja Petra cesta ____ Kieparsttfo in naprava strelovodov. Pokpivainje sttreh in Vodovodne in&talac*je,naprava moderno« higijeničnih kopalnih sob, klosetov in xdravstv. naura«. i____________________________________________________________ Vsa v to stroko spadaioča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po_ konku- renčni ceni. - Proračuni brezplačno. - Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Naznanlio. CtMij. občinstvu vljucino javljava, da sva zopet OlVOFila Staro- znano gostilno „SKALNA KLET" Priporočava se ceni. gostom za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem IVO in AHŠCa I^6Š. Naznanilo» Tvrdka Jsamko Klun iz Slovenjgradca naznanja ceni. občinstvu, da oivor» na Prewaljah v lastni hiši bivšega trgovca ZiMERLA popolnorrut na- i\o^o opramlgeno in bogato zaSoženo trp«. 7 novlm najmoitaeišim blapm a L junijem ^927. Za cenjeni in obilni obisk se najtopleje priporoča Cene zmerne. — Postrežba najsolidnejša. JankO SlSUrB. D^a mala hladilnika (Eiskasten) na proda;. Kino Gaberje. Radi takojšnje izpraznitve stanovanja je j pocenl naprodaj: kompletna salonska garnitura, različne omare, postelja z žičnim vložkom in žim- nico. veliko zrcalo, gugalna banja in drugi predmeti pri Tereziji Bergmann, Celje, Miklošičeva ul. 2, I. nadstr. 2-1 dno obresiovanJe. Pojasntla in nasveti brexpiacoo, Pod trajnim drt. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamei mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. T.U. .n Udaja ».„.....>.r... - O-E-vorn, s.a: , .zdej.te.ja in «Iskarno «I» *-- • » «--««• "— »¦ •— " °ba V C"iU-