St. 12. „8of.atl isshaja veak potok in veljh popoiti'pri'jflraana ali v Gorici kb ;io*>i poSiljaria : Vat> 'u-m.....<'. 4.4(- Pol ]i-ih......, *i.2C 6etvrt leta ......11" Pri oznauiliU in tako tudi pri „pv. lanicah" se placujo za u&vadno tristop-no rrato: 8 kr. 4e ae tiskn 1 kvni 7 „ „ „ „ S „ 6 „ ,, „ „ 3 ,.' ¦'' Za vede drke po prostoru V Gorici 28. marca 1880. Pos&jnezne i 8 kr. v tabakanncai na $tarem trgu in v Nanski ulici in v, piodajalnici Or. Lika:ja v SeineniSkih uii&th h; fit. 10. Dopisi naj se poiiljajo uredniStru Via Metcatb 12, aaroSnina pa oprar-niSttu ,,8086", Via SeminaVio St. W. Rokopisi ae m vraftajo; dopfoi naj se Wagovoljno fraiikujejo. — Delavcem in drugim hepremo^nim se faavo&ninfc euiZa, akose ogfasft pri oprftvniatvu. CESTE.- Dobre ceste pOBpe&ujejo promet in blagostanje dc'iel; zato so se vcdno potegovah za nje moz>, ki so hotel! dobro svojcmu narodu. Kmetje se pogosto bojijo cestnega dela in jih je treba siliti, da na-pravjjajo in vzdriujejo obcmske poti tcr obcinBke in skladovne ceste. Nekateri okrajni glavarji morali so siloma pritiskati naljudstvo, dasi je zgradilo pohebne poti in ceBte, ter so bili radi tega nepriljubljeni, dokler je deio trpelo. Ko se je pa odpvla zvcza s kraji, ki ho bili do tistega casa lo6eni, ko je bilo mogofie preva-2ati blago po atrminah in dolioab, po katerth se je prcj vse le nosilo, bil je trud pozabljen in Ijudje an blogrovali zupane in okrajoe gtavarje, ki so jib silili k irtvam. Tu pa tarn poganjalo so jo pac ljudstvo tudi samo za kakopot ali cesto in je bilo pripravljeno veliko zrtovati, nko bi se mu ftelja izpolnila; ali za-vidni in nemarci sosedje zuali so zaprefiitiinaisikako potvebno podjeije, ki pre), ali slej ae vendar izvrgi v veliko koriBt morda celo sedanjim zavistnikom. Na GoriSkem storilo se je za oeste ia poti v zadujih 25 letih p*av veliko in nekateri mozje pri-dobili so si veliko priljubljenost v krajih, katctira so priskibovali podpore za ceste. Sedanji kranj.ski dczolni prcdseduik Andrcj baron Winkler imel je kot okrajni glavar y Tolrainu zaupanje vsega ljudatva svojega okraja, ki si ga je pridobil a prijaznim, dobrohotuim, ocetovskiin postopanjetn v wh javnih zadevah, po-sebno pa z iieumornim trudora, s katerim se je pote-goval za cesce na Tolmiusketa in za dezelno podporo v njih izvrSonje. Cesti iz Tolmiua pod Brdo po bafiki dolini in od Sv. Luoije v Cerkco ob Idrijci, ki vegetc (ali bote vezali) tolminsko glavarstvo s kranjsko de-ielo, in veliko drugih so v prvi vrati deio njegovih rok in truda ter so ranogo priponwgle k njegovi priljubljeaosti v okntji, ki ga je vsled tega volil v dt^eini in drgavni zbor. Kot dezelni poslame in de-iv]m odbornik v Gorici ter kot diiavni poalauec na Dunaji irael je vedno korisli svojega okr.ija in svoje de?.cle pred ocnu ter je mnogo pomagal v vsakovrst liem oziru posameznikum, okrajem in dcz'.;!i. Y poslanskib odnosajih ima baron Winkler kot na-slednika viteza Tonklija, ki mu jc sli2en tudi v tern, da je po zastcpib, v kateve ga je nared volil» dobil \iteJJtvo, kakor je Winkler dobil baronat vslfd mesta, na katero so ga z\*)eli in prosili slovenski driavni poslanci. Vitez Tonkli ravna ae v mnogih re6eh po svojem predniku v javnem zastopstvu, posebuo tudi v tern, da pogosto poudarja potiebo dobrib cost ter da vlado spominja na to, kar je uze muogokrat obeo stro&ke 207 „ 23 rt ostane se ^ gl. 37 kr. S t u d e n 10 v a k a k u h i n j a. Pregled stroskov ia dohodkov tug* addelka kaLe to-le: DOHODKI; Ostanek leta 1887 . . . . . . . — gl. — kr. Visoki dezelai zbor aa leto 1887.. . 100 „—- , ¦ Visoki dezelni zbor za leto 1888. . . 100 „ — „ Darovi podpiratcljev . ". * . . . 206 , 80 „ Iz puSico delavnih udov ..... 71 B 42 H Mala vplade rtekaterih ufiencev , . 24 „ 10 w Bhppaj 502 gU 32 kr. STROSKI: PoplaSal se je dolg leta 1887 . . , W gl. 87 k\r. 5070 porcij veljalo a uadzoijatvom; . 240 „ 48. „ Obleka dijakom.. . .... . • IS „! 80 » Stanovnina dijakom. .' -S • •, • 10 » — » Stanovauje od 1. februarjti 1888. do 1. februarja 1889 ; ". . . , . . 80 n --5, Sestram za oskrbiiiStvo da B. febr;; 1889., 40:n^j—:^ Skupaf'601 gl. 95 kr, 6q od dohodkov 502 gU.32 ki. ; odStejemo BtroSko SQt, gK 95 irr Skier uima-mo sedaj imetka, — a po-placali amo vse dolgove, in tudi preteklo leto delali smo do deriasmega dne preeej vspeSao in doaledno. Imela ja todai^p5a konferenca dohodkov 709 gl. 92 tf. ^"SBBS?09 gl-18 kr' Rftzyi3no Je vaem dobrotnikosn^gR^e mladine in dobrotnikom naSih nstanov, da- aa&4'Yoiifereaca b alovenskim poslovnim jezikom dela. *- Bog daj, da bi sa s'priporaocjo blagih filoveko-ljubov s Casom bolj utrdila! Treba nam mnogo vrlih udov v meatvi in rodoljubnih dobrotnikov po dozeli. Stopajmo naprej, da ae delo naSe bolj poapeai! Pri tej priltki podajamo avojim prijateljem tudi poro&lo o delovanji naSega vrhovDegs sveta. Slednji ima nadzoratvo in voditeljatvo vaeh dobrih del Vincenoijcve druibe in so njega udje, kakor rasvidno iz ravno obelodanene ^Relation* per V anno 1888* (slovenakega „Poro6ilaw radi atroSkov letoa niamo priobiili) prebl. baron Somaruga, monaignore Joaip Mara§i6, K. vitez Baubela in pa podpiaani. "Vrhofni avet imel je dohodkov 1294 gl. 59 kr., atroSkov pa C52 gl. 82 kr. Med drngim imel je dve ai-roti t airotmSnici „ContavalleH v Gorici in jedno si-roto v nMarijani§i5itt v Ljnbljani. V zavodu & Hester av. kriia bilo je pet sester in jedna pripravnica. Dve ste imeli opravilo v „8tudentovaki kuhioji" in v ,konviktu<', druge pa so stregle bolnikom po meatu ali pa so oakrbovale brez-placno bolne reveie, katere podpira naSa dm2ba. Pregled raouna tega oddelka kaLe 1998 gl. 43 kr. dohodkov in 1879 gl. 83 kr. atroSkov. Zivod naseli aeatalno v Gorici in ai jepridobil pe dobrotnikib 1 a a t n o h i 5 o na Frana Joaipa cesti, blizu starega pokopaliaca. Zaveti&ce za zaneinarjene otroke v kapu-oinakih ulicab, St. 16. tudi lepo napreduje. Nadzoratvo in poak imata tarn ob nedeljah in praznikih dva 6e« atita bogcjlovca. Neimenovani dobrotniki podarili so temu zavetiScu priliknm atirideaetletnice vladanja Nj. Yeli5anstva ceaarja Frana Josipa kot glavaioo 250 gl. v sreberni renti, — V tem oddelka bilo je leta 1888. dohodkov 172 gl. 24 kr., a atroSkov 155 gl. Konferenca 8v. Hilarija imela je v oddelka: » s k r b za ubogeu preteklegaleta dohodkov 335 gl. 18 kr. in atroSkov 329 gl. 70 kr. Co se ozremo na vae to, kar je druzba Vin-cencijeva leta 1888. atorila, prejela, izdala in pri-hranila, razvidimo, da je uspeSno in zdatno delala. Koncem izrekamo vaem prijateljem, dobrotnikom in aodelovalcem za obilno materijalno in dnSevno po-moc prav arcno zahvalo. Da bi nam ostali vai zvesti in nam pridobili mnogo novih dobrotnikov *) ieii in upa v imenu odbora: V GORICI, 19. marca 1889. JULIJ plem. KLEINMAYR. Dopisi IzpOd 5avna, 20. marca. — Letnino za dru-2bo sv. Hohora poalali so naSi poverniki te dni v Celovee. Nekaterim povernikom bo ndje prirasli, nekte-rim pa tudi odpadli. $o! Yipavaka — naSa stran — bode najbrze viie udov Stela nego lani. — Nova vada naSim nezadovoljnezem f Poftl je glaa, da v kratkem dobimo tu agente, ki bodo cabirali ljndi za izseljenje v juzno Ameriko, v Brazilijo ali v primorako (priokeausko) pokrajino „Bahia-o.8 Hvalijo dezelo kot zdravo in bogato. Ugrizne-li pa kateri Vipavcev V to vado, ne vemo. Tezko bode kaj. TrzaSki okolican v gEdinoati" je preiivo opisal make i tezave, koje at smdnji izaelniki pretrpeli. Neki KraSevec iz Ko-prive, ki dela mnogo tu po Yipavakem, eel je tudi meseca aeptembra v Bio de Janeiro ua nro gledat in trdi tudi, da pri nas ae bolje gaja nemej ztvini nego ixaelnikom v Braziliji. In to jo tudi takoi Slabo aeme bi mi radi i v Bobia-o oddali, ali ono bi ne hoteio tje. Dva meseca je tenia, da eo odvedli iz ajdovske jetniSnice v Gorico tatinako xadrugo, ki je okolo pet let v ralem predelu Sarila. Ode in matt, sinu i dvema drngoma na 5ela, zakljanali (kaj je to P Ur.) ao ae na Yiaokem pod goro med Sempasom in OrniSami. Svoje tatvine vrSilt ao kedar in koder ao le mogli, a najlagije biio jim je delati v burji in niti goapo-dom nunccm ni&o kaj radi prizanaeali. 0 duhovem (binkostih) bode dve leti, odkar ao g. vikarja v Oaeku .pocastili in za precejinjo svoto okrali. Minuli bo2i6 oglaaili ao se pri g. dekand v Grnt^ah. A ta jim je poavetil. Zapazil je avetlobo, ki je dohajala, iz kleti akoz vrata. PriSge evetilo ter gre v klet in zaaadi Haram-baSo, ki uprav vino v posodo nataka. Malo se po strani ogledata, da ae spoznata in v dveh dneh dobila je vaa zadrnga zaeasno preno6ifi6e v Ajdov-So bili „Jezovia in drugi vo-lilci prito2be ; in po dolgotrajnc n> protresovanji nave-donih nepostuvnoati, ki so se godile od la§ke atrani, ovrglo je velealavno c. k. nameatnistvo volitve. Toraj homo znova volili. Proximo slavno zopanstvo, da bi izbralo za votitvo tak 6as, ko bodo no§i k me tje in posestniki imeli naj manj dela! Yolilci, pridite vbi k volitvam! To Vara bo v prid in Cast l Tudi v Smartnem bomo imeli bajda volitve v kratkem; kajti pretekta je & triletna ddba aedanjemu stara§instvu ia lupanstvu. Na zadnje pndejo volitve dezelnih poslancev. To leto kaze, da bo osodopolno; je pad 89 ! ¦——_¦ IzpOd Predela, li. marcija. — (Lanski sneg, letoSnja ceata.) Senenik je minul, ne bomo se ve5 plezali lefcOB, plazovi bobnijo v niiave, kopnice 86 prikazujo, vilazij (apomlad) se bliza. Kako amo bili kaj zadovoljni o tej zimi ? Ne odvei t Lani je bilo aoega dovolj, a „denarja ni bilo v kasi,** in ceata je biia tri tjedne zaprta. Na to je bilo nastopilo dezevje. po ceati ao drli potoki, in preplavili nam travnike in se»oLeti, ker ni bilo napravljeuih jarkov. lu kmet je trebil svoje zem!ji§2e, na to pa Set in p)aLal davke. Kaj je govoril po poti: je li molil, ali klel, to — nu, pa saj ne moram vsega povedati. Letoa paanega ni bilo. Sfrzek ni htel peti, bele mnhe ne leteti, malo imamo v kleti! Pa nadejamo ae, da dobomo v bodotaoati kaj dela in zaaluzka. V jeaeni ao merili novo 6rto za ceata Lez Predel. Sla bi celo v Koritnico, od tod povprefoo pod Sttmec, odtod v Stnnec iu poievno na Predel. Izpeljana bi biia tako, da bi Be lahko topovi v teku prepeljali na Predel. Stala bi ta stvar okoli Va milijona. (Ce ne bo premalo, celo do Bolca namre6!) Nu, vsekako je akrajna potteba, da se popravi na§a cesta, vsaj na nekih meatih, kjer so vratolomui jarki in prepadi. Posebej pa hoCom omeniti tu proator na boUki Kluii pri Maserovej bajti. Onde jo kudo brezno, okoli 70 metrov globoko, pa na jedni strani popolnem brez branu. To je le pri nas mogoCo. Onde je bil voznik zadel ob stran, in nekedo je u2e visal crez rob: onde je drugemu vozniku uze bilo alo jedno kolo 6cz naveaje; onde ae je bil nekemu slot-niku oplasil konj, ter zacel iti zadnjiski; in vze je imel zadnji nogi 6ez prepad; ^astniku odpala je biia sablja in kapa, le so ailo ao reSili oba. Najveftja ne-sreda pa ae je pripetila tamkaj lani, na vernih du§ dan. Znani krcoiar Masera v Spodnjem Logu gel je v hudem vibarji proti Kluzam, Iu5 mu ugaane, htel je v zayetje k svoji bajti, pa je zgrcSil pot v Crnej temi, ter se prekutil v atraaansko globino. Se le cez 2 dni na§li so ga daleo* doli pod Kravanjem pod malini. Ali bomo mi naaiii Se dalje na§o kozo na prodaj po takih cestah? Kedo je dolzan take ceattie brani napraviti: obfiina, ceatni odbor, ali drzavno oskrbni-StvoP Kaj menite storiti da ae ne bodo ve6 gajale take nesrece? «_«. ^ Pod Jereb'lCO, dne 6. marcija. ~ (Pobirki.) Eai hudournik „Rojou so nam vendar uredili, da ae ne bomo bali poplavljenja. Foata se je pomaknila iz Srednjega Loga k nam, kar nam je vaed. Zdaj smo 8 poSto vsaj zadovbljoi: zenska roka je vendar le vfiaaih dobra. Prej nze nismo mogli vet ishajati, do-kler je robdta moska roka vodila posto. Le tako dalje! — Pa 6udno. Zdaj imamo pri nas 2 poi i: proti Sredujerau Logu je prva, a proti Bolca noai krcma se iak atari napis, kar js potsikom v zmote. Na nekej hiSi iraajo tudi napia: prodaja kolkov, a kolkov ni, da bi jih pokusal. Mari Se tablo doli! — Na KluLah bolSkih godile ao ae razne nerednosti* v preteklem ietu skozi ve6 caaa. Y4ed naSih objav in drugih okoinoatij bil je dotiSni caatniski namestnik nekaj degradovan in frlel je a Ktu2 na Sedmograako. Da ni- imel atrijdkov v arraadi I Dokaz torej, da v6a-Bih pomaga, ie si arep. Beeeda o pravem 6aau poljub na Ueta! Z odslej bodo poveljaiki na Kluiah samo castniki. M. Politidni razgled Drzavni zbor prelresa prorafian naafinega ministerstva, ki daje poslancem priliko, da izra* zijo razne pritozbe in Le!je svojih volilcev v §olskih zadevah. Do zdaj se je razpravljala cen-trala, to je nauLno ministerstvo samo. Med de-sni&arji odlikoval se jc kot govoruik knez Aloj-zij Liechtenstein, ki je bil predlanskem stavil predlog za upeljavo verske Sole. Njegov govor je bil jasen, temeljit in prepri(5aven; razkladal je pomon verske Sole ter dokazaval njeno po-trebo proti raznovrstnim krivim pojraom in pred-sodkom, ki se sirijo v zidovsko-liberalnih listih proti njej. 2al nam je, da radi piclega prostora, odmerjenega nasemu listu, ne moremo princsti tega govora v njegovem polnera obsegu, ker bi gotovo pojasnil marsikateri neopraviceni pred-sodek. S poj&snjenjem in omejenjem katerega vpraSanja je mogo5e razgnati napacne raisli in doseci 8porazumIjenje. V isti zadevi govoril je tudi minister Gave ter priznal, da sedanja Sol-ska postava potrebuje zboljSanja in da Liech-tensteinovc opazke so pomisleka vredne ter je obecal, da drzavni zbor bo o svojera casu pre-tresal to zadevo. Vfieraj sta govorila v tej razpiavi glavna govornika dvorni svetovalec Beer in kanonik Klun, slednjic pa poro6evalec. Plemeniti Madjari, ki veljajo nam takraj Litave (refiice, ki lo6i Ogersko od drugih ce-sarskih deiel) kot inostraoci vedejo, sc jako vr-Io v svojem dr^avnem zboru ter zabavajo po-sluSalce in one, ki berejo razprave. Pravijo si jih tako gorke, da dva Ilezijana, ki se skrega-ta, ne znata boIjSih. Uze tri tedne mlatijo §. 25. nove vojafike postave, pa Se ga niso omla-tili, in pri tej priliki izreSejo si drug drugemu prav slane, tako da bi bilo kmalu prisio do dvoboja med nekaterimi poslanci. Pa tudi ua-dobudni ali nadepolni prihodnji mozje, ki nosi-jo zdaj se le Studcntovske hlafie, se meSajo vmes. Neki dijak kraljeve realke napadel jc drSavnega poslanca v drzavnozborskem poslopji. Ta ne bodi len napne samokres ali piStolo in ostreli dijaka na rami Ministru Kolomauu Tiszi so brali poslanci levite iz onih govorov, katere je imel kot poslanec takrat, ko je bil v opozi-ciji. Govoril je proti tedanji vladi po vsem tako, kakor govori zdaj opozicija (nasprotna stranka) proti njemu. Vse se povrafca. NaS bivsi zavezoik kralj Milan imel je v Belemgradu se lepo dnevv. Sina Aleksandra I. pozdravlja ljudstvo navdusciio, kjer koli se pri-kaze, in tega je bil Milan vesel. Dne 15. t. m. imeli so v Belemgradu in po vsi Srbiji sluzbo bo^jo za mladega kralja in kraljevo ro-dovino, Cesar je bil oce jako vesel. Na vecer priredili so Belograjci velikansko bakljado po mestu do kraljevega dvora (konaka), kjer se je ljudstvo ustaviio in navduSeno nazdravljalo Alek-sandru I. Aleksander in Milan, z regenti in ministry prikazala sta se na oknu ter posluSala presrfien iupanov pozdrav. Milaa je odgovoril v imenn svojega sina in se presrdno zabvaljeval za skazano udanost. Dne 19. je odsel Milan v BudapeSto, kjer ga je na§ cesar prijazno spre-jel, potem na Duuaj, kjer se mudi nekaj dntj. Odtod se vrne v Belgrad; potem pojde v Ca-rigrad in v Jeruzalem na bozjo pot. NaSi zvesti in udani prijatelji Italijani bi nam radi pomagali v nasih zadregah, ako bi sami ne imeli Se vecjih dome. Skusali so na vse roogoce nacine, da bi Francoze pregovorili za kako ugodno kupiijsko pogodbo, pa zastonj. Francozi so jim 2c v Letrti5 tigo pokazali, odkar so se zavezali z Nemci branit eyropski mir Crispi je sestavil novo ministerstvo, a svojega stola m utrdil, in 2e se govori, kdo bi mogel biti njegov naslednik. Ko je minis ter ski predsednik v zbornici poslancev omenjal, da tudi Oavour jc zdruzeval v eni osebi ministra no trap jih in zunanjih zadev, mrmrali so poslanci, ce§ kako se more Crispi primerjati s Cavourjem. Y Lombardyi »o kmetje (koioni) ustavili dclo, da so morali vojaki priti in skrbeti za mir in red. Cudno, da Italija, Se tudi nzjedinjenau, niraa vsega, Cesar .bi potrebovala. NaSemu severnemu zavezniku Bismarku ne gre vse, kakor bi hotel. Odkar je gel Milan iz Belega grada, zaceli so prinasati vesti na dan, ki kazejo. da upliv nemskib diplomatov na usodo srbskega kraljestva je bil vedji nego se je mi-slilo. Garasanin govori nekako tako, kakor da bi bil Bismark nafiantal Srbe v vojsko zoper Bolgare, a ne Avstrija, ki je svetovala le obo-rozeno opazovanje ob meji in cakanje, kaj se bo godilo. Francoska vlada ima veliko preglavico z Boulangerjem in njegovimi pristasl Zafiela je pravcato kriminalno pravdo proti „ligi patrijo-tov% neki druLbi, ki po vladnem mnenji je de-lovala proti republiki, po druzbinih izjavah pa za Boulangerja, a vendar za ljudovlado. Prica-kuje se, kaj sodniki k temu porckti. Ako to-iSenci ne bodo obsojeni, bo' to" hud udarec 'se-danji vladi, ker se porefio, da toft ie iz sov-raStva in maScevalnosti. Boulanger potuje po dezeli ter pridiga, da je krivicno preganjati katoliSko cerkev, in dobiva s tern vedno ve<5 pristasev. -_______ DomaLe in razne vesti I KatoliSki shod na Dunaji, ki je imel biti konccm novembra pret. I. in ki je bil nepricakovano odlozen, dololen je 2daj na Cas od 29. aprila do 2. roaja t. 1, ter se no odloft vefi. Program temu sliodu in pravila katerih se je drzati pri oglasanji, objavili ho vai vecji katoliSki caaniki. Kdor se hoCe shoda ude-leziti, naj te oglasi o pravem casu. Deputacije pri goep. Jos. Gorupu na Reki. Po dopovoru zbrale so so dno IB. t. m, na Reki d««putacije iz Ljubljana, Karlovca, Pulja in Go-rice, kafere eo izroSile veletrzcu goap Josipu Gorupu diplome caBtnega obSanstva, oziroma drustvenistva mnogib obcm in druStev v hvalei&no priznanje viaoko-dusne radod&rnoBti, s kojo Be je, kakor do zdaj se nikdo drugi, eponosol v prid slovenakerau uarodu. — I« Ljubljana so prineali gg. vladni svetnik Murnik, glavni zastopnik S'avijc Hribar in odvetnik dr. Tavilar 24 diplGtn«»v rassnih kranjskib obdin, iz Karlurfca ataroata tamoSnjega Sokola g. vrof. V a m-ber-gar s 6 aokoH krasno diploma castnega dru-Stvf• Jstva, iz Pulja c\ g. Anto J a k i 6, urednik lisla MI1 Diritto croato* in g. predsednik jako okusno izde-lano diplomo (amognje aiovanske Citaonice in slodnjifi iz Gorice g. E. K I a v i a r prav liLno diplumo tukaj-Snje Sitalnice- Deputacijo so bile preprijazno aprejete in zarea knjezevsko pogoSfiene. ObSirneji dopis o torn jako zanimivem shodri priobftimo prihodnjiS. Podniznica sv. Oirila in Metoda ˇ Gorici bo imola v soboto 23. t. m. ob 7. uri zvefor v pro-storih goriSko ffitataice avoj leioSnji obcui zbor z na-vodnim dnevoim redom, ki je v pravilih dolofien. DruStveniki se ufjudno vabijo k obi.ni udele^itvi, ro-doljubi pa, ki niao Se vpisani v to druStvo, n»j po-bit6 vpia-iti so, da bodo pomagalt pri narodnem dolu % ^dru?.onirai mo6mi za splnSne koristi. — Narodnoat ni h pekia, kakor menijo nekaterj kratkovidnei^i in bojazljivci, niti ostanek poganstva, temveC je tako nararna Aloveku, kakor je naravna samosrest. ponos, druilji?oat, awjemnoat, bres katerih so ne doseiejo velike reii. Oatanki poganatra so po nasem mnenji preztranje, lofienjfc, zamcevanje, sovraienje, ameSenje, eaviranjc, ^atiranje drugib narodnosti, k>kor se 2ali-bog Siovencu pogoato godi. A. pa&telji javnega nine-nja in nravnoati so uloge zamenili ter tozijo naa Slo-vence in Slovene, da kr6imo in napadamo pravice drugih, katf'rim jih vedno in pri vsaki priliki piizna-vtmo in poudarjamo. In ceio med naSinci se dobi-vajo ljudje, ki se poncujejo o nagili filovekoljubih naporih ne pri nas, ki jiin lebko veak cas brez strahu odpremo srce, temveL pri naSih nafprotnikih, ter WKitrajo najmanj kot nepoliti6uo, ako ne kot pe-klensko, pogansko, framasonako, greino vae to, a Werner se naSi naaprotniki, obrekovaloi in hinavski po-buljenoi ne ujemajo. A rodoljubi naj se tega uo straiijo, temved naj krepko delujejo, «aapajo6 na Boga, ki Tidi njih crca in ki more obraniti Slovenoe narodnega propada tudi v aedaujih teiavnih in teikih razmerah, kakor jib je ohrauil za Lasa tarakih in francoikih vojsk ter drugih nezgod. Bog z nami! Radodarne doneske radi belezimo, kadar se cam na%nanijo, da pobotamo prcjem oasproti darovalcu ter da sestavljamo razkase zavodom, katerim veljajo darovi. Danes nam je sporocVno, da IT. K. v Gorici jo daroral itudentovcki kuhtnji, otrcekemu ?rtu v Gorici in onemu za soSkim Mostom v Pevmi po 2 gl., I skupaj 6 gl. Presr^na hvala v itnenu in na prosnjo obdarovancev. I Vabilo k beaedi, katero priredi Solkanska 6 i t a 1 ii i c a v nodeljb 24. t. m. v Mozetifievi dvo-rani. Zadetek ob 7. uri zvccer. Spnrod: 1. (iPetje." poje moSki zbor. 2. „Genovefa," ialoigra v gestih djanjib. Osebe: Zmngomir, grof Rhenski. Genovefa, njegova soproga. Boleslav, njihov sin. Golo, hiSnik. Wolf, nadStolmoster. Berta, vratarjeva hfii. Eraljev poslanec. Kuno, Beno. boriia. Angelj. Vitezi, Vojaki. Hlapoi in dekle. 3. „Petje,B poje moSki zbor. Po beaedi bode prosta zabava. — Ystopnina za nedruStve- J nike znafia 20 kr., za nedoraale 10 kr., sedeSi 10 kr. — Za sedeze se labko pred besedo priskrbi pri dru-Stvenem denarni5arji. Ker je »igratt jako ganljiva in primerna aedanjemu Lasu, nadejati so je mnogo do-ma5ega in zunanjega obemsfiva. Solkan, 17. mar^a 188°. Odbor. Iz Brazilije v Amoriki prihajajo doroafihn in zunaujim casnikom najzalostnejSa poroCila od izse- ljencev, ki ginejo v tujini ali pa skuSajo, kakor mo- rejo, vrniti se spot v svoje domae'e kraje. Pri vaem I tern hodijo agenti okolo lahkovernih ljudij, kakor ka^o danasnji dopis izpod Lavna, ter jih pregovarjajo, naj bi fili na dolgo in zalostno pot, ki bi jih vedla v pogubo. Nndf'jarao se, da rojaki, ki 2olijo 60)i J dobro, ostauojo rajSi domr. nego bi §H proatovoljno I v got.vvo nearefio. Edina deiob, ki daje rokodelcem dobiega z&sluLka; ja argentinska Ijuo-jviada v Ameriki, kjer delajo nekateri nasi ljudje in se hvalijo z za- alujikom. Avstrijska karavana (dru^ba romarjev), katero jo priredil dunajski knjigar Leon Woerl, odrinila ] je vforaj opoludne z Lloydovim parnikom iz Trsta v sveto dc^elo. Vse potovanje po morji in po suhem in bivanje na evetih mestih v jutrovib de^elah trpelo bo okolo Seat tcdnov. Rortiarji iz piejsojib let popi-80vali aa, kar ao tarn videli, in to je napotilo druge, da jiin sledijo po isti poti. Tudi goriaka duhovSJiina ima avojftga zastopnika med romarji. Antisemiti ae imenujejo ljudje, ki so noza-dovoljm s pogubnim 2idovskim uplivom vj javnem ftvljenji ter skuSajo uveati kr&SanBka nafiola v goapo-darsko, politiLno in verBko 2ivljonje. Zidovaki uplir jo tako velik in sploaen, da so mu morejo !e eiroke ' plaati ljudatva uatavljati, ker peaamezniki, 2e tudi mogocni, mu niao kos. Na Dunaji, v novem Jeruza lemuv se zidom uajbolje godi; tatn razvijajo svoj mogocni upliv v vseh strokah javnega 2ivljenja; a tarn ae jo tudi ljudstvo najprej zavedlo novredaoga stanja, v katero ga je zidovatvo {otisnilo, ter ae je zaSolo uatavljati pogubnernu delu fidovskih liberalcer. Pod imenom nzdiuzciiil) krietijauov" zbralo ae je pri do-pohiiluih obCinskih volitvah v dun&jako atareiSiiibtvo, ki ae vr§& la teden, vae, kar ni po rodu, po miiijenji ali po uejanji ?.id, v voliko stranko, ki je v tretjem voiilnem razredu priborila k dvema mestoma, kateri je ie imela, Se devet novih. Sanio v prvein in dru-ghi. Poljaki, Madjari, IttUij.it.i, Slovenci slo^no volili pod skupno zastavo nzdruLuuih kriatijanov.* Se v6, da to jih mora boleti, ker ?jedinjeni in pominjeni avttujski narodi ne bodo potrebovali vefi liberaln h ali Stdovskih hujska6ov, ki aetiio in vzdr^ujejo nemir in prepir med raznimi narodi. Tudi izvoljeni staresine zaatopajo razne na-rode in atanove ter izra2ajo tako ouo edinoat, ki bi morala vl&dati med avstrijskimi narodi. Celo en ka-plan (Adam LaCka) priSel jo v dunnjako staresinstvo, in do zdaj nismo brati niti v iidovskih liatih, zakaj ie duhoynik meSa v obCinske zadeve, tMatica Sloven&ka". Odbor „Mat. Slo v." podaril je v-proalavo 401etuioe eesarjeve 1037 „Zgo-dovin avatrijsko-ogrsko monarltije* in 214 ,Spome-nikov* u^itelji-rkim in Solakim knjiLnicam po raznih slovenskih dezelah. — Za tekoce leto dobe udje po tri kojige: 1. L o t o p i f, ob3egajod seatavke iz raznih znanoBtij. Urednik dr. L. Po-2ar. 2. Duseslovje, I. del. Spisuje dr. Limpe. 3. Erjavdevik iz-b r a n i h s p i a o v 2. del, uredujo prof. Levee. Veega vkupe nad 50 tisk. pol Razven omenjeoih knjig za-lozi Matica za prodajo So LriLmanovo „italijansko Blovcico*. — Letoa objavi Lctopia tudi avtentifen zi-pianik vseh pokojnih ustauovnikov Maticinih, da se tako ohrani spomin vr«idn:.m druStvenikom, — Po k:aogozaalu'2nem nmrlem kanoniku Zuii v LaSkem Trgu prejela je Matica dedScino 100 gold. DruStveno prerao2enje natastlo jo v p-oteklem lotu za 2000 gold, in ae more aedaj nap;ej za bnjizevno namene porabiti na leto uie 4.000 gold. — Od 17. oktobra 1. 1. pristopilo je druStvu na novo 75 61nnav; posebno raste Stevilo v goriSki nadakofiji. Kan.)!> Br da in Cirkno doW novo povorjenike. — Svoje 25 letnice spomnila se je Matica dostojno s tcm, da jo dala druStvenikom po S t i r i sploSno ugajajofie knjige, a spomsiti ae je koto letoa nekoliko Se ? aloveanejdem ob^nem zboru; dol^noat je pa nasp-otno vaakega sloven8kega razumnika, da temu prepotrebnemu edi-. nemu znanstvenemu druStvu kar najpreje priatopi, ako so dozdaj ni ud. Stevilo udov Se vedno ni v nikaki razmeri % razurauiStvom Blove'nBkim, niti no s plodonoanim delovanjem Matice naSe. Umrl je 20. t. m. ob 9. uri zjutra zupoik v pokoji v Podmelcu in zlatoraaSnik v. L g. Miha P i r i h. Pogr««b bo 22. t. m. ob 10. uri. Ranjki je sluiboval v Cerknera, na Bukcvem, na Idriji pri Bafii in dobrih 30 lot v Podmelcu, kjer je zidal farov« in kaplanijo in pripravil nove zvonove. Sploh je bil de-laven do viaoke 8taro.iti. — Administracija fati> Vol-6.make je izrodena v. 6. g. dekanu tolminskemu Josipu Krageljnu in c\ o Golazij pride le pomagat 8povedovati 0 velikonofinem 5asu. Zabavni vlak v Postojino pojde dne 25 t.mM ako bo lupo vreme, z Reke in iz Trata. Iz Kormina odide dotifoi vlak ob 8. uri 46 minut zajutra, iz G o r i c e ob 9. uri in 20 minut ter dojde v Postojino ob 2. uri popoludne. Iz Postojine Be vrne vlak ob 7. uri in 15 minut zvefcr; potniki iz Gorice in Kormina popeljejo se z Nubreiine na svoj dom z onim osebnim vlukom, ki odide z Nabre2ine ob 10. uri zvefier. V Postojini bo tisti dau jama razsvetljena z eiektriko in z 2500 svecami; VBtopuina v jaino 1 gl. Voftija za naprej in nazej stala bo v Korminuza I. razred 6 gl. 55 kr., sa II. razred 4 gl. 90 kr., za III. 3 gl. 25 kr. -- v Gorioi pa za I. razred 5 gl, 70 kr., za II. 4 gl. 30 kr., za HI. 2 gl. 85 kr. VoZnji listi se bodo izdajali pred odhodom dotifinega vlaka pri postajnih blagajnicah. DruLba sv. Cirila in Metoda, ki ima svoj aedez v Ljubljani, izdala je kot drugi zvezek Bvoje knjiLnice knjigo b naslovom „RudolfHabsbur-Ski, 06.) avstrijake cesareke rodovine". Prvi zvezek, ki je izSel preteklo poletje in ki se je razdelil v ve8 tiso5 iztiaih med Solako mladino, imel je napia: „F r a n c J o i o f L, oesat.' avstrijaki". Oba zvezaka upiaal je Fr. H u b a d, e. k. gimnazijski profeBor v Gradei. Nova knji^ica Steje 77 strani na mali osmerki in ima razen lepe in umljive besede tudi dvc podobi: Rudolfa HababurSkega in duhovnika s preavetim R. T. Berilo je jako poucno in pri memo posebno Solski mladini, v kateri more buditi patrijoti6ae 6ute do cesarBke rodovine in do avstrijHkega ces&reta. Prvi zvezek stane 15 kr., drugi eedanji pa 20 kr. ter je vsega priporofiila vreden. DruLba sv. Cirila in Metoda stekla 8f je lepe zasluge s svojima knjigama, ali to ne bo bran lo, da jo bodo ^idovski in oficijozni listi natolcevali panslavizma, kakor b? jo do zdaj. Nav-dihneni polftik: h.»6ejo po vai sili, da Slovenci, izv-zemai one, ki ne znajc brati, Brno paualaviati, neza-nesljivi Avstrijci, ter da vai nasi pojavi drzavne in diaaBtic'iie zvontobe so le peaek v oCi, ki naj bi pri- -krival prave uameae slovenekega naroda, rekSi nje-govih zastopnikov in delavcev na poHticnem JpoJji. Oe to premiSljujemo, moramo i'6o vpraSati, kaka bo i prihodnost driuve, ako se bodo smeli Se dalje tako Burovo in zlobuo z nogarai teptati najiskrenejSi cuti, katere ima veak Slovenoe za svojega cesarja in za bvojo domovino? Ali smejo res omeiijeni krti razri-vati drob coaarju preudanuga naroda v njegovih po-'iti5nili in nepolitionih mozeb ter ruSiti drzavi prepo- I trebne stebreP Upajmo, da bo boljel Zgodbe Sv. Pisma za nizje razrede ljudskih Sol. S 47 podobami. Neniski spiaal D.r Friderik J. Knecht. Poalovenil Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru. Z dovoljenjem knezo-Skofovskega Lavantinakega in Ljubljanskega Ordinarijata. Freiburg v Breisgavi. 1889. Heideijeva zaloSniaa. Dunaj I, Wollzeile 33: B. Herder zalog t. Zalozua ceua, vez. 26 kr. — V Herdetjevi zalogi (Freiburg itn Breisgau und Wien I, Wollzeile 33), so iziSle in se dobivajo pri vseh knjigotrzeik: Slikezgodeb svetega pisma. Stirideset podob uajvainejSih dogodeb starega in no-vega zakona. 40 litografovaaih in barvanih listov. Velikost listov: 44 na 50 cm. Barvane alike 8 f. I 68 kr.; v lepem na pol platnenem zavitku (nevezano) 9 f. 40 kr; vczaae v pol usnje 9 f. 42 kr. — Post-mezne alike barvane po 22 kr., nebarvane po 19 kr. Te alike prilepljene na trdi papif Btanejo; 20 siik (ne lakirane) 14 f. 26 kr.; 20 aiik (lakiraae) 19 f. 22 kr.; 40 slik (ne lakirane) 17 f. 98 kr.; 40 slik (lakirane) 22 f. 32 kr. V imenovaoi aalogi dobi se tudi lep okvir za alike. Cena mu je 3 f. 10 kr. Kdor 1 kupi okvir, ne potrebuje zavitka. Te alike eo do ( zdaj se izdale v nemSkem, francpzkem, angleSkem, holandeSkem, madjarskem, Spanakem, ceSkom, polj-skem in hrvaSkem jeziku (SHkovna Biblija). Zahvala. Podpisano veie prijetna dol^nost izraziti bla^o-rodnemu gospodu D.r Marti nu KerSovaniju v Gorioi t>vojo najiskrenejfio zahvalo, ker jo je jako dobro ozdravil, ko je biU oglufiela. V Gorici, dne 20.marca 1889. Schwarze, wcisse and far bigc Seiden-Daiiiastc Ton !• 1.4© bis fl. ^1.15 p. Met. (18 Qual.) — versendet roben- und atuchweise potto- und zollfrci das Fabrik-Bapot G. Hen- i potto- i „ [K. u. K. kosten 10 kr. Porto. nelieig (K. u. K. Hoflief.) Zurich. Muster umgehend ------to ¦ " ' """- Rohseidene Bastkleider fl. IA fl A aaw HaIka u»a beseere Qnalitaten ver-ItlrtlU pAr ttOlDe Hendei p0rt0- und sallfrei das Fabrik-Bepofc G. Henneberg (K. u. K. Hoflieferaut), Zurich. Muster umgehend, Briefe kosten 10 kr. Porto. DelaVGU ia delavki, ki si morata dalom svojih roll sluiiti vsakdanji kruh, je vaaka pokrara Ijnbega sdravja t ve-liko Ikodo; sato ae morata skrbno varovati, da se igognita vsaki bolezni, ali pa da se ji bitro ustaviia, ako jih je napa-dla. 8red8tTO, ki se je pri delaTOih vsled svoje nirko ceno (stane na dan dva krajcarja) iu pri tem prijetnoga, gotovoga uSinka sploh udoraatilo, an lekavja Riharda Brandt-a Svicarske kroglice. Dobirajo se t lekarnah Skatlja po 70 kr. ter so se pokazale nze 10 let. kot iivrstno domaca zdravilo v vseh slu-Sajih, ko je r&di slaboga prsbarijanja in hranjenja nastala tradnost udoTnerazpolaienftst, pomanjkaujo teka, omotica, za-delanoat, iezek ielodeo itcl, Knpovalec naj bo vedno previden, da ne dobi kake nevspesne ponarejne reel mm* Zahvala. Vsem cenjenim sorodnikom, prijateljera in znan-cem, ki ao ob sraiti na§e preljube matere oziroma soproge Maryane Tom§i6 skazali aocutjc Bvoje na tako presr&n niacin, in mno-gobrojnim spremljevalcem k vefinemu pofiitku izrekajo najtoplejSo zahvalo Y St. Audreft, doc 15. marca 1889. Lalujofi ostali. Zahvala. Za inilo socutje cb smrti nasega Jjubljenega oceta Andreja Treble izrekamo vsem znancem in prijateljera srfino zahvalo. Posebno topio se zahvaljujemo g. strelcem iz Bovca, Lage in Srpenice, ki so spremili nepozabnega nam oceta k veLnemu pokoju. Na Srpenici, weseca marca 1889. Zalujoei ostaii. Natecaj. Pri tem c. kr. okrajnem sodis&t razpisuje se slufcba dinrnista z dnevnino enega goldinarja. ProsiJci zmozn; slovenskega, italijankega in ncniSkega jezika naj predlozijo dokamentirane prosnje, ali pa se csebno predstavijo pri pod-pisanem do 1. aprila 1889. C. Kr. OKRAJNO SODI&CE v Se$ani, dne 25. marcija 1889. C. kr. okrajni sodnik. DEJAK. SOSTMA FBI KATMlNO na GoriSceka v Govici odpie sc- spet prihodnjo saboto 23. t. m. Poidpisani se bo trndil, da zadovolji svoje obiskovalce z izvrstnira marSnim pivom, dobrimi viui in dobro, ukusno hrano, ter se priporoca slavnemu obfcinstvu, naj bi ga prav obiluo obiskovalo. F Ootid, 20. marca 1889. NajudanejSi JURIJ VATTOLO. n i±M jl?5j u V pi^arni Seitz-ove tisliarne oasproti 8emeniSCa v Grorici prodaja he po zniiani ceni ~ za 1 gld. 30 kr. VKMK1 Tlill IN episal prof. Andvej MaruSiS. Knjiga sc posilja tudi po po§ti na povzetje^ Kdor pa denar u2e z narotilom vred poSljo, naj pri-dene §e 10 kr. za vozni list. V Bmsslju 1. W oblujeai 12 S7etinjama ol shtsu Tp-f»r| y| aa «^isti hitro in gotovo.,, -C X LiJi.t>Uiprfl[eg80P Karl pi. Braunfaa Mjv JOZ G f Of n9 tlzrolcQJe nikakih te2av jnkm pi. Bamberger u ftmji. GreHKl A^ ^^ uspeSno, ko «r - druge grenke vode," V T ele C ??fcr leidesdorf u Mjv Zahteva naj se vedno in razlofino: FRANCA JO^EFA OKKNKI VRELEC. Zaloge povsoti. V Gorici: lekar j?o*p. Cristololetti, in A. Seppenhofer. RaKpoSilja se \% Bull apeSte. mm narciieno biago dobro spmljeao is postnias protto Visokorastiti