(^jutranje lidanjt,)
108 številka.
V Trstu, v soboto dne 8. septembra 1894.
J
Tečaj XIX.
hIDINMT"
izhaja po trikrat na teden v ieatili kidanjih oh torkih, t rtlclh in •otiotall. /jutranje i*dnnje ii-hajn ob 6, uri zjutraj, rečemo pa ob 7. uri večer, — Obojno ladanje stane • ■a Jeden meaec . f. — .K), liven Avtthjo f. 1.40 ■a tri meaec . , „ 2.B0	4 _
aa pol leta . . . 5,— . . u' *a v«e teto . .,10.— ' ' jg _ Na nsročbe brei priložen« saročsiae u
ne jflMlj« atir. PoHAmičPo Sti-vilke ho dobivajo v pro-dajalnicah tobaka r lr*tu po a nvč„ V Gorici po S nri, Sobotno večerno icdanjo t' Irntu a n«., v Gorici 4 ni.
EDINOST
OlM
ilo slovenskega polltlćne^a društva
Ojflaai s« račune po tarifu v petitu; za ua*lo»H i ileb.'Umi črkami »o plačuje pro»tor, kollknr ob- 1 uradnih Tratit, Po-lana oamrtnice in javtietahvale, domači oglasi itd. ae rv unajo po pogodbi.
V*i ditpUi naj p >liljajo urodnUtvu : ulica ranemu *t. 13. Vnakn pi^mo mora biti frankorano, ker nefrankormm »t» ne ■projMiiajo. Rokopis ae na vračajo.
Naročnino, reklamacij« in oglase *pro-jema u pravni it 10 ulica Caserma 13. Odprte reklamacijo ao proite polt n in*.
Primorsko.
„r *<Hno»ti J* ■••<•'M.
Vera je podlaga vsemu.
Znano jo, da mi Slovenci urno io moramo kiti neizprosni protivniki nemškoliberalne stranke. Razlogov t to imamo to« kot do-velj, tule nekoliko poglavitnih »»roko?.
Nemški liberalci §o najhujši nasprotniki nafte narodn- »ti, nemški liberalci to celo nasprotniki osobne svobode ta vse tiste, ki se jim ne klanjajo brezpogojno; nemški liberalci ao nam uveli tisto nesrečno „svobodo" v obrti in trgovini, ki je uničila ves obrtni atan in malega trgovca; oni so uveljavili pri nas prvi tisti nekrščanski in neizprosni boj po Darvinovi teoriji: boj močnejftega proti ftibkejftemu ; oni so lati, ki v zvezi se svojimi somiiljeniki tirom vse Evrope snujejo peklenske spletke, da ne moremo priti do miru in oddihljeja; oni vznemirjajo svet, t nemaj o j strasti in raspore med narodi in državami, da ae le ob tem občem vrvenju redi in pase iidovski kapitalizem { is kratka : podjarmiti bi hoteli vea svet, da ga vprežejo ▼ svoj kruti jarem.
Za te nafte trditve imamo dokazov na kupo in ima jih slehsrni, ki zasleduje psznim očesom peklensko pisavo raznih nemškolibe-ralnih listov.
Raimere na balkanskem poluotoku n. pr. — zlasti pa v driavi srbski in bolgarski
—	ne bi ae bile nikdar zamotale tako, kakor •0 se v resnici na veliko ialost vseh pravih prijateljev miru in sploftnega blagostanja, da niso poslužni padajoči pogubnega ftidovskega liberalizma motali fttrene se svojim mogočnim vplivom in satansko ilobnostjo. Ne rečemo torej prove*, ako trdimo, da je sploftno obo-rošenje do zob, v katerem ječi vsa Evropa in ki polira iulje milijonov ljudij ter uničuje eplolno blagostanje, le posledica židovskoli-beralnih teorij, po katerih aaj bi se svet delil t take, ki imajo vse, in take, ki nimajo
—	nič.
Z otirom na vsa ta dejstva je pač opravičeno dovelj nafte nasprotstvo do nemftko-liberalne atranke.
Toda ta atranka iaa fte hujše stvari na avoji vesti. Dobro vedoč, da je cerkev s svo* jimi nauki o medsebojni ljnbemi in jednako-ati vseh lemljanov pred Bogom in ljudmi najbolj na poti nje eamopaftnim nakanam, ponižati je hotela Cerkev t priprosto deklo drftave. Proglasila je v ta namen načelo o vsemožnosti države, kateri naj bi ae slepo uklonila tudi Cerkev. To je bil morda naj-bujfti greh iidivskoliberalne stranke, kajti porodil nam je groznih posledio — gromih ne le sa vse človeštvo sploh, ampak ravno za isto kapitalistiško stranko fte posebe.
PODLISTEK.
Iz devete vasi.
Noj drug lepoto obožava !
Jaz ljubim Čisto le srce,
Ki v njem kraljuje stalna ljubav prava".
Zvon.
Sprehajam se, ali bolje, borim se z mrzlo Burjo 10. dan decembra, leta ne vem, po dokončanem dnevnem opravilu, po samotni poti kršnega Krasa. Preljubeznjiva tetka Burja ni mi pripihnla sem od severo-sapada lepih in prijetnih misli; samo take, kje bi se tedaj dobil zaveten prostor, kjer bi se brez tetinih ostrih zob mogli malček nategniti svoje ude. Smuk čez zid v majhno dolino — kraški kotel! Tu sem ni tiftčala ona neusmiljenka, temveč vreščala okoli golih sten visoko nad mano, kakor bi se hotela jeziti, ali fte celo ponašati a svojo pesmijo, ki ni lastna nobeni njeni sestri ali bratu. Tu sem ne prideš, ne ! Slobodna mi je pot, četudi kratka, po .kotličku". A glej! Od kod ta duh P Saj nisem pasterka, katero je poslala mačeha o Božiči po vijolioe, kakor pripoveduje pravljica. Pa-aterka nisem, a vijolice so tu. Gola je istina 1
Nemškoliberalno zrnje jo pač padlo na rodovitna tla, ali iz tal ni pognal tisti sladki sad, katerega so se nadejali, ampak strup bogotajstva. liberalizem si j« hotel vzgojiti sužnje, v resnici pa je vzgojil ljute sovražnike samemu sebi, izval je duhove, katerih že sedaj ne more brzdati. In kaj pride fte ? J
A ne le samemu sebi je vzgojit nemški liberalizem neizprosnih nasprotnikov, ampak vsej družbi — vsemu, kar je sveto in drago vsakemu poltenemu človeku na sveto: nemški liberalizem je pravi oče tistega aooijalnega demokratiama, ki ne pozna ni domovine, ni vere, ni Boga, in ii katerega ^slednjega se «opet porajajo tiste poftastijv čioveftki podobi, ki so družijo okolo zastave anarhizma in ki bi hotele nasilstvom, krvjo, strahom in trepetom preosnovati sedanji red v človeški družbi — one pošasti, katerim ao bodala, revolver in bomba jedini argument.
Tega madeža si židovski liberalizem nikdar ne izbriše rai svoje čelo. Iz Darvi-nov« teorije boja ca objtanek se je povsem logično razvil — anarhizem.
Liberaliaem, ki si ae idantiflkoval z brezverstvom, obsejen si 1 Donese] si neizmernega zla v Človeško družbo in to zlo —
krvavečim srceui moramo naglaiati to _ jo
našlo svojo pot tudi med nekatere zaalep-Ijence delavskega stanu slovenskega.
Tudi pri nas v Trstu hoteli so neka-terniki zasejati to kugo, toda Čast in hvala našemu poštenemu delavakega stanu, ki je z mutlo pognal drsne zapeljivo*. Toda, kar jim ni dio izpod rok pri nas, skušajo doseči — neverojetno je to, ali resnično — v Ljubljani. Tnm so zasnovali listič, katerega moremo nazivati po vsej pravici sramoto slovenskega Časopisja, listič, ki taji Boga in ne veruje v življenje onkraj groba. Gorjš, »ko bi se brezvestnežem posrečilo razširiti te svoje nauke, ako bi so jim posrečilo istrgati VOPO iz ljudskih are! Oorjć, ako bi se jim posrečilo zatrti najplemenitejfti človeški čut: vero v večnopravičnega Boga, ki dobro plačuje in slabo kaznuje, in vero v večno in boljše življenje onkraj groba !
Verski čut je človeltvu v trenotkih bdde in nesreče jedina zaslomba, da ne obnemore in ne — asdvoji pod težo bomo in obupne ekzistencije; verski čut je moralna zaslomba in ona vez, ki druži človeštvo v blago harmonijo ; verski čut je zlasti pri ftirftih masah jedini plemeniti čut, ki spominja ćlo-veka, da je — človek, vstvarjen po božji podobi. Vzemite zlasti nenaobrhženemu človeku, ki ne pozna nikakega druzega idejal-nega čustvovanja in pri katerem se pravni
Čudi se, ljubi bralec in čeatilka ponižnih vijolic, in misli pri tem, da kraško podnebje ni toli mralo, da tla Krasa niso toli pusta, da bi ne rodila bežičnih vijolic.
Kot navlaftč se mi prikaže*, ljuba cvetka, v tem času, ko spe vbo tvoje sestrioe, sorod* niče in nesorodnice, in vzbujaš pozornost tembolj, ko vse druge dobravke čakajo pomladi, poletja, jeseni. Priftla si sicer prezgodaj, vznenadila Bi me, pa ljuba si mi tembolj, ker si mi pregnala mrzle misli, vzročene po nevredni tetki, kateri ne zadošča devet kožuhov.
Glej ljubica t ko dubarn tvoj prijetni duh, ne zebe uie tako huJ6 ; prenesla si me v naročje razkoino pomladi in jaz ae ti zaliva-Ijujem, drobna btvarica! Res, drobna si, lističi so ti srčasti (menda značijo požrtvovalno srce v koristi napram drugi božji stvari, kateri pravimo človek). Vrhu peceljna pripogiba se ti pouižna glavica s toannovijoličaetim vencem, zloženim iz petih listov. V srcu glavice skrivaš pet prašnikov, ki so napolnjeni s dišečim, rumenim prahom. Sad tvoj podoben jo mali ekatljioi s tremi predalčki. Najraje raseš na tratah, skrita pri grmu, ker ae nečeš ba-
čut ni mogel razviti, še verski čut, vseli ste mu vse, poživinili ste ga, iz človeka ste napravili zver, katera ne spoštuje ni tuj>g* imetje, ni tujega — življenja.
Strašne, nepreračunljive bi bile torej posledice že na tem svetu vso človeško družbo, ako bi obveljali nauki izvestnib .socijalnih demokratov", ki pravijo, da je vera privatna reč, katere se lahko vsakdo iznebi kakor ob nedeljah srajce.
No, vera ni nikaka privatna reč, ampak ▼era je naš skupni in najdragocenejši zaklad, katerega čuvati amo dolžni vsi brez izjornc: vera je podlaga vsemu!
Bre* vere ni zreče, ni pofttenja; to spoznanje je utrjeno med vsemi poštenimi ljudmi — tudi naobraženimi.
Tu se spominjamo slučajno krasnega govora, s katerim ao je polkovnik vitez Stei-nitz posloviljod kadetov, sapustivftih kadetsko ftolo v Karthausu pri Brnu. V tem govoru je vojak naglašal vojakom, kako potrebno je versko čutstvovanje. Rekel je med drugim : Prisrga je sveto-resen čin, ker ae žnjo ob-vežemo Bogu. „Kakor mi Bog pomagaj* ! Ta velepomembna formula posvečuje vojaka boriteljem božjim, posvečuje njega orožje, božji blagoslov počiva na njega vspehih.
Bog vsegamogočni ga bode taval, Bog usmiljeni ga bode tolažil ranjenega, umirajočega in kopernečoga ; B o g dobrotni stal mu bode na strani, ko mu kroglja nsUvi življenja pot, Le oni služi Bogu, ki spolnjuje avojo prisego. Mi nismo nikdar iskali zastonj strahu božjega r naših vrstah. N»i vzvišeni vojni poveljnik nam daje najlepši vzgled verskega življenja. Čednosti vojaka morajo biti dandanos bolj nego kedaj poprej čednosti vere. Dober vojak se drži »ere in njenih besedi do smrti. Mislite to-raj na svojo mater, ki je zasadila v vaša mlada srca prvo verske kali. In sadaj pojte! Dobrohotni Bog naj milostno vsprejme naft klic in naj vam podeli pravo srečo na vafti vojaški poti.
To je jedro tega krasnega nagovora. Krasnejie pač ni možno naglaftati potrebo verskega čutstvovanja za srečno življenje na tem svetu in pa tudi vero v življenje — onkraj groba.
Te besede vrlega polkovnika /Aslužijo zares, da si jih utisnejo v srce ne le vojaki, ampak mi vsi: saj smo vsi boritelji na tem svetu.
Dd: vera je podlaga vsemu!
bati na očitnih krajih, tem manj raskazavati svojo ponižno-barvano krilo, misleča, kdor za-me mara, poišče me t moji samoti, ti pa ga pozdraviš z vonjem, nikdar takim ! Cvetei navadno meseca marca, pa tudi aprila. Kaj te je letos vzbudilo tako zgodaj ? Kaj ne, da te je izvabila gorka jesen iz tvojih poze-meljakih gradov ? Prav tako ! — Jaz pa sem kruta stvar, vtržem te, s tabo troje sestro in se ponaiam s šopkom na prsih pri svojih sovrstnikih. Ali mi zameriš? ... To ni kar si bodi, ako naletim na-te o Božiči.
Nekedaj posrečilo se mi je tudi vtrgati tvojo belobarvano dišečo sestrico. Rodil je ni Kras. Pustimo jo, redko cvetko, bledo ti sestrioo, itak ona ni stalnega znaka in po-meua, temveč simbol njen je dvom ljubečih src — ali po kraško rečeno: prazne sanje. Ostajem pri tebi, temna cvetke, ki si simbol prave, skrivnostno-Btalne ljubavi; podoba ponižnosti in skromnosti. Z vijolicami kinčajo grobove, kar znači, da je dovolj en grob za dve v življenji ljubeči se bitji. Kitijo si priletne damo tudi klobuke z ponarejeno vijolico. Nu, mladim gospicam bi ponižni ta kinč kaj
DOPISI.
Is Dekani, dne 3. septembra 1894. [Izvir, dopis.J
Dolgu sem čakal, da k(lo izpregovori o naših nesrečnih in žalostnih razmerah, toda čakal sem zastonj. Zato Vas prosim, spoštovani gospod urednik, da meni dovolite malo prostorčka.
Dne 26, julija navstal je pri nas v Dekanih požar v hiši gosp. Josipa Picige li. št. 175. Požar je nastal tako hitro, da bi se bila gotovo dogodila velika nesreča, <la ni bilo ravno o polnilne, ko so bili ljudje doma, ki so prihiteli naglo na pomoč, ko so čuli plat zvona. Vse je prihitelo : stari in mladi, možki in ženske. Vsi so gasili neumorno in postavljali svoje življenje v nevarnost. Združenim močem se je posrečilo kmalu zadušiti ogenj ter rešiti kmeta prevelike nesreče. Škode je le blizo 260 gld.
Druga nesreča pa je hujša, ki nas je zadela vseh dne 21. avgusta. Okolu poludoe nastala je namreč nevihta in se usula toča, ki nam je prouzročila veliko škode. Računamo, da je uničenega 75% pridelka na vinu in olju. Toča pa je bila tudi v Miljski hrib, vse štiri Škofije in Tiujan, tako, da je za letos že odpravljena trgatev v teli krajih. Obogi davkoplačevalci, kam pridemo!
Se drugih neprilik imamo v naši občini. Tu imamo namreč vsako leto občinske volitve prav kakor letni someiy. Minulo li'to smo jih imeli dne 4., 5. in (>. julija, letos pa 2o.( »i. in 22. avgusta. Čudno, kaj ne! Proti vsaki volitvi imamo namreč pritožbe, ker predsednik volilni komisiji, naš nadžupau Mahnič, ne dopušča prostosti onim voJiicem, ki nočejo oddati svojega glasu po njegovi volji. Za jedne velja ta, za drnge zopet druga postava. Letos je prvi dan volitve uničil glas moža, ki je posloval pod prejšnjim županom 3 leta kot (občinski odbornik, pod sedanjim pa 4 leta in pol kot občinski svetovalec. Gosp. župan sam ga je po-pred izvolil svetovalcem, sedaj pa mil niti volilne pravice ni hotel pripoznati.
V II. razredu smo hoteli izvoliti med drugimi poznanega moža Andreja Gregoriča, po domače „Dacjerja". A komaj je gospod predsednik volilne komisije začul to ime, že je skočil po koncu ter zbežal iz dvorane na dvorišče, kjer je grozil, da bo volitev uničena, ako izvolijo tega moža, stroške pa, da bodo morali plačati oni, ki so ga izvolili. Potem se je gosp. nadžupan Mahnič hitro dogovoril se svojimjprvim agitatorjem, nekim Koterle, in ta poslednji je začel takoj strastno agitovati. In veste kdo je ta Koterle ? To
lepo pristval. Navadno meče se ga v kot in hrani za stara leta.
Čislajmo rastlinico tudi is zdravilstvo-nega ozira! Cela rastlina, korenino, lieti in ovet, dajo nam izvrsten čaj zoper kašelj, Ječnim Ijudjem zrahlja zasliženo prsi. Kadar te glava boli, namoči prtič v čaj in obveži hi glavo, ali pa celo glavo operi s čajom in bolečino minejo. Vijoličina voda je dobra za grgranje o bolezni v grlu. Vijoličin nok ozdravi ti oć', ako jih namažeš žujiui. Večkrat se napravljajo izpahlino okoli zob. Tedaj it-piraj usta z vijoličino vodo in kmali imaš zdrava usta. Čo so otrok hudo prestraši, pa mu daš pol žlico vijoličino vode, mu strah ne bo nič škodoval. Tako uči higijena.
Pa še nekaj t Ako ljubi braleo, kateri-krat pregloboko pogledaš v kupo in si na-lezeš „težko glavo*, priporoča so ti duh — samo duh — vijolic. Pravijo, da jo dobro sredstvo za te, ki inoriš cesto po širokosti. Vendar ti ne svetujem duhtt ponižne vijolico o tucih prilikah, kajti trpi ti žep in — tako — dalje — —.
Draga bralka, tebi tega zdravila no pri-
je isti mož, ki naut je že pri zadnjih (lržav-nozborskih volitvah delal velike sitnosti, sti-kavši svoj dolgi vrat s Koperakimi advokati. Ta je torej brisal našega Andreja GregoriČa ter napisal Matijo Gregorioa. Ce je kdo naših spregovoril le besedico, hitro ga je posvaril orožnik, a oni Koterle se je mešal cel6 v volilno komisijo.
Tako so dosegli svoj namen. In ko so ob 5. uri popoludne prešteli glasove ter videč, da so zmagali oni, drli so iz volilne dvorane na dvorišče.
Prvi, ki je prispel na dvorišče, bil je starešina od sv. Antona. In ta je vzdignil desno roko vskliknivši glasni „Evviva*. Iz tega lahko sprevidite, dragi čitatelji, kake barve je stranka našega nadžnpana.
V I. razreda godilo se je ravno tako. Ob 9. uri zjutraj je gospod župan sam glasoval samo 14 krat, namreč s pooblastili davčnih občin in — koperske gospode.
Popoludne smo delali tudi mi na vso moć, toda zastonj, kajti predpoludne je veljala druga kakor popohulne. Prve dni pred-predpolndne so smeli volilci glasovati tudi sami za-se, popoludne pa ne.
Proti volitvi smo uložili seveda protest in nadejamo se, da bode zopet uničena. Bomo videli!
Politiške vesti.
Njegovo Veličanstvo v Lvovu. Njegovo Veličanstvo, nai presvetli cesar je ostavil Landskron na Ooškem dne 6, t. m. ob 7. uri zvečer p idavAi se • spremstvom vred na razstavo v Lvov. Z vspehom velikih vojaikih vaj na čeAko-moravski meji bil je ceear jako sadovoljen in jo pohvalil vojaitvo na doka« zanem izurjenju in vstrajnosti. Ob odhoda ii Landskrona priredilo je ljudstvo vladarju burne ovaoije, — V Lvovu ao storili vso mogoče, da bode vsprejem vladarju veličasten kolikor se le da. Ministerski predsednik, knez VVindicchgifitz, doiel je v Lvov le v čeirttk. Ta vseh krajev Galicije in Bukovine pridejo tjakaj deputacije ; poljako plemstvo in diiavni in deželni poslanci eo ie zbrani tam polno-itevilno. V rnastavi pozdravi cesarja razstavni odbor, kojemu j« na čelu kot častni pred« aednik minister za notranje atvari, markiz fiac^ucbcm.
Delegacije in državni zbor. Delegacije a« snidejo letos v Budimptiti dne 14. t. m. Takoj po ak!epu delegacij anide ae državni zbor in sio«r najbrže 12. oktobru. Permanentna odseka za posvetovanje o C-vilnem pravdnem redu in o davčni reformi pričneta že popred avoje delovanje. — V delegacijah bode govoril letoa mladočeiki poslanec dr. Fran Slama o upravi Bosne in Hercegovine. Imenovani poalanec potuje aedaj po teh pokrajinah, da na licu mesta nabere mater jal za avoj govor.
Iz Bolgarske. Stambulov poživlja avoje somišljenike, da naj ae ne udeleie volitev v sobranje, čei, da je proti poatavi, ako se razpusti aobranje, ako se isto ni akiicaio po« pred. Po njegovem meuenju, obstoji po po* stavi Se vedno ataro aobranje. Nadalje izjavlja Stambulov, da, ako bi bil on, Stambulov, ie na krmilu, ne bi branil Cankovu vrniti se na Bolgarsko, a postavil bi ga takoj pred sodiiče radi starih veleizdajakih grehov.
poročam, v svesti si, da je ni iene v krilu poitenih Slovenk, ki bi vijolice aadila in go-jila zgolj iz namena, da bi ji preganjale one muhe, vzročajoče krivo amer po cesti. Brrr I Bila bi prava spaka ]
Povem ti le, da je vijoiičin duh zoper vrtenje v glavi. Ne razumi me krivo I Ne ono vrtenjo, koje provzročuje vino ali ie celo „finopček*, temveč vrtenje kot bolezen. Sama poskušaj! Kadar se ti v glavi vrti, topi va se prijeten duh vijoiičin in glava Be ti svedri. Proaim te pa, povej mi, ako ti je pomagalo.
Ne ostaja nam druzega, nego pridno nabirati koristno, pa toli ponižno cvetko o času nje cvetja in hraniti jo za tedaj, ko bodo „rjule viharjev jezo*.	hm.
Kmetski upov« 132
Mgodmlnaka povett »e*tnn)*t<ya vtkm.
— Spisal Avgust Šenoa. ISeloiil 1. P. Planinski. —
Trg ae zasveti v otrainem plamenu. Za-žgite topove I takliče Turn. Topovi zagrnoč, debela zrnA žvižgajo in trgajo cela krdela kmetov na kose. Kmetje be*«5, a Uskoki letć
— Tu ga imate atarega drsnega grelnika, ki ai upa drugim žugati a sodišči, ko je sam že davno zdrel — z« zaporo.
Poraz Nizozemcev na Lomboku.Nizo-zemci imajo aa Sundskih otokih vrsto kolo« nij; Java, Sumatra, Borneo, Celebes, Timor itd. so popolnoma ali pa doloma niiozemaka poseat. Tudi otok Lombok spada pod niso-i finskega guvernerja. Ta otok meri 10 kvadratnih milj in Šteje 400.000 ljudij. Večina prebivalstva so mohamedanaki Malajci. Vladajo pa vendar priaeljeni indijaki Bulinezi, katerih je pa le kac^h 30.000. Leta 1843 je balineiki sultan priznal vrhovno nizozemsko oblast. Zavezal ao je, da vsaka tri leta pollj« v Batavijo odposlanstvo, da izreče njegovo udanoat, da bode podpiral nizozemsko trgovino, zlasti ladije, ki ae razbijejo ob njegovem otoku, in ne bode sklepal s drugimi državami nobenih pogodeb. Te pogodbe Bali-nezi niso strogo držali. Nizozemci ao ae pa tudi malo brigali, če tudi je odposlanstvo izostalo. Sedanji sultan, ki je že star mož, je pa jel straino zatirati Ifalajoe; ti so ae pritožili na nizozemsko vlado. Ker se sultsn za nizozemski ukaz ni brigal, so poslali ekspedicijo na otok, in sicer 6 vojnih ladij s 2500 mož. Sultan sa je nakrat podvrgel. Nizozemci so zaseli primorsko mesto Materam in pa Tjatra Negra. Nizozemci pa niso bili dovolj previdni. Bulinezi ao se skrivaj pripravili na boj in jih zavrstno napali in otepli. Ker eo Balinezi hraber narod, bodo Nizozomoi zgubili ie maraikakega moža, predno jih pokore. Pokoriti pa jih morajo, če nečejo zgubiti vaega vpliva v Indiji.
.Slovenec".
V Maroku postaja položaj od dne do dne reanejii. Kakor javljajo iz Tangerja, uprli so se Kabili na severni in severozahodni strani glavnega mesta tfarakes. Opu-atošili so več mest ter pobili mnog.» Židov. Sedaj pa oblegajo tudi mesto Marakei. In ker je posadka neznatna, bati se je, da me-ato kmalu pade v roke Kabilov. Ako pride do tega, bode položaj mladega aultana jako reanoben.
Vojna med Kitajem in Japonsko. Angleiki bati objavljajo besedilo, s katerim je Japonaka napovedala vojsko Kitaju. Vladar Japonaki je gotov pomoči s nebes. Vai uradniki in imutniki aa poalvljajo, <fa v svojem delokrogu povapeiujejo narodne cilje. Japonska iivi i vaemi vnanjimi državami v naj« boljiih odnoiajih. Vae pa, kar je atoril Kitaj glede Koreje, je nasprotno načelom, po katerih se uravnavajo odnoiaji med prijatelj-ukimi državami. Koreja je nezaviana dežela, knjo je napotila najprvo Japonska, da odpre avoja vrata inozematvu in tako zavzeme svoje meato med svetovnimi narodi. Vslic temu je Kitaj smatral Korejo kot podrejeno mu državo in ae vedno vtikal v notranje atvari poslednje. Povodom zadnje ustaje na Koreji poslal je Kitaj svoje vojake tja pod pretvezo, da mora Čuvati svojo tributno državo. Na podlagi po« godbe i leta 1885. poslala je tudi Japonska svoje vojake tjakaj ter je povabila Kitaj na sporazumno postopanje. To pa je odklonil Kitaj. Na to je Japonaka avetovala Koroji, da odpravi nedostatke v svoji uprsvi ter da varuje svoje pravice kot nezavisna država. Koreja je vaprejela ta predlog, toda Kitaj so je protivil reformam ter jel oboroževati se
kriče po krvavih truplih za njimi in jih gonijo a nožem v goreče hiie, v hladno Savo.
Vse je palo, razkropilo ae, ujeto. Videli tam na holmci sidano hiio ? Iz okna gleda železna dvopuika. Tu čaka zadnjo krdelco — petdeaet mož, na čelu ji m Kupinič. Bled je, krvav, ali mirno atoji tik puike. Naskočite ! Udarite, reče Turn, a divja tolpa leti po holmu navkreber. In poči grom. Dvajset Uskokov pade, ali v ta hip prihrumi z mo čem v roki Kupinič in cela četa za njim :
— V božjem imenu t Za staro pravdo! zakliče zapovednik. Ali sedaj — pogodi ga zrno — poklekne in deset nožev se zarino v junaika praa, Niti jeden od njegovih ne ostane živ. Vai obležć okolu vodje pred gorečo hiio.
Turn je zmagal ! Od divjega upitja se pretresa zrak. Sedaj se jih poloti besnost — atraina zverska besnoBt ? Hej, kako pode ko-njiki kmete v Savo I A Uskok P Boben jih kliče akupaj. Mara on, ima drugo opravilo. Gorjš, ako ai imel hiio, pogorela je; ako si imel živino, poklana je, ako si imel dete, zadavljeno je; gorjć, ako si imel ženu---
na kopnem in na morju. Kitajci so napadli potem Japonske vojne ladije na korejskem morju. Ni dvomiti torej, da je Kitaj hotel trusiti avtoriteto, potrebno za mir v Koreji ter ponižati Japonsko, ki je obvestila avet, da je Koreja nezaviana država. Po takem ne preostaja Japonski drugega nego napovedati vojsko, v nadi, da se a tem utrdita mir in ugled Japonake.
Dedič krone francoske. Sedaj, ko ni nobene nade, da bi ozdravel grof Pariiki, proglasil ae je princ Fran Marija Bar-bonski, legitimnim dedičem krone francoske.
Različne vesti.
Nalim Čitateljem I Zaradi današnjega praznika odpade danes večerno izdanje „Edinosti". Priredili smo zatorej predle-žeče zjutranje izdanje na celi poli. Prihodnja Številka izide prihodnji torek zjutraj. — O zaključku lista nismo Se dobili tedenskega trgovinskega poročila. NaSi trgovci naj nam zatorej blagovoljno opro-stć, ako ne najdejo v predležeči Številki trgovinskega poročila.
Izredni obini zbor političnega društva .Edinost". Odbor tega druitva sklenil je v seji 9. t. m., da se skliče izredni občni zbor v nedeljo dne 10. t. m. v novih prostorih „Tržaikega Sokola". Dnevni red priobčimo prihodnjič.
Duhovnliks vettl Iz Trsta. (). g. Josip
Zupan, župnik v Rodiku, imenovan je župni* kom v Brezovici. Č. g. Ivan Slavec, duh. pomočnik pri av. Antonu star. v Trstu, imenovan je župnikom na R»pentabru pri Sežani. Č. g. Vinko Dubrovič je namelčen kot duhovni pomočnik v Buzetu. Č. g. J. Rastelli je itd v 6 mesečni pokoj ter biva v Piranu.
8lovsnska lola pri sv. Jakobu. Upiso-
vanje začne z 12. septembrom naprej od 9. do 11. ure zjutraj. Kdor želi upisati otroka v prvi razrod, prinese naj krstni list, spričevalo cepljenih kožic in zdravih očij. Za ustop v vitje razrede, akazati ae je s zadnjim iol-skim spričevalom. — V otroiki vrtec sprejemajo se goienoi od 4—6 leta. Zahteva se krstni liat, spričevalo kosio in zdravih očij.
ato vensko mtmriJtn se ti pnminj*t de pravo-
časno upiieje avojo otroke v prvi razred, ker ae aprejme le omejeno itevilo učencev. — V ponedeljek dne 17. t. m. bodo ob 8. uri zjutraj sv. mais za iolako mladež.
Vodstvo družbenih zavodov v Trstu.
Za podruinico družb® sv. Cirila In Ms-toda v Tratu darovala ata A. F. in F. S. 2 kroni kot znak radovanja, da vitez Schwarz avojo .diplomatsko modrost* iz Pazina v Trst prenese. —- Trgovski pomočnik Jakob Korenčan daroval 1 krono.
Za svstolvansko podruinico drulbs sv. Cirila in Mstoda, da ista postane pokroviteljica, plačala sta zgubo na kroglje dva najbolj močna fanta Ivančana 50 atotink ; v isti namen sta darovala druzih 50 stotink dva Vrdelca, in to za „žnjakado* nekemu „anal-fabetatu*, ker ao hoteli posiliti ga jesti kosti namesto mesa. — O veselem kumo-vanju pri Antonu Godini na Vrdelji nabral Andrej Godina 2 kroni 57 atotink.
Poldne je davno minolo. Zdrava Marija je. S stolpa ječi zvon. Ali zvoni „Zdravo Marijo* ? Ali zvoni na ogonj, na umiranje ? Mrak lega na pokrajino. Še zletajo vojaki po trgu kot volkovi iskaje plena in vlačijo iz hii obupane žene. Tu je aredi snega črno pogoriiče. Pred njim aedi mati in plaka, ondu iviga ie iz žitnice plamen. Nad trgom ae vlači dim. Kamor ti seže oko, je sneg krvav. Za vsako ograjo, po potu leže bleda, krvava trupla, v rokah jim je nož ali puftka, a kjer je največje krdelo, leži tudi mali čevljar. Polovica kmetov je poginila, ma'o jih je pobegnilo. Ali dobro je mrtvim, gorjđ živim, kateri so priili Turnu v pest in stoje ondu ob drevesu privezani, mej njimi poveljniki Turkovič, Bartolič, Drvodelić. Gorjć njim !
— Stojte, psi, zakliče jim Turn, za vaako kapljo' plemenito LasBerjevo krvi po jedna pasja kmetska glava!
Tiho jim tekd solze po licih, tiho teče Sava po Bnežni pnljnni in nosi seboj stotino mrtvih Hrvatov, nosi jih nazaj v domovino. Mar k materam, k ženam, mar k otrokom P
Italijanščina pri južni železnici. Nekateri
• politiki' smutrajo južno železnico kot „npmški most' do Adrij*; Čudno je le, da hočejo podpreti ta nemiki most na Primorskem s italijanskimi stebri ! — V „Edinosti* sem že omenjal, kako ae iopiri na Nabro-žinskem kolodvoru zraven nemičine le itali-janičina ter svetoval vrlemu tamoinjemu županstvu napraviti potrebne korake v namen, da ae določi alovenskemu jetiku na slovenski zemlji primerno meato. A ne le v Na* brežinr, celo v Sežani ae nahajajo na tamoi-njem kolodvoru napiai le v nemikem in italijanskem jeziku! To mislim, je pa že malo preveč, posebno človoku, ki vidi, kako ae baca nai jezik povsod v kot — videčemu, kako je s slovenskimi uličnimi napisi v Ljubljani ! — Vrla narodna županstva v Sežani in Na-brežini morala bi pač od vodstva južne Železnice sahtevati, da se da naiemu jeziku na dotičnih kolodvorih primerno mesto 1 — Ker že govorim o južni železnici, omenjam ie, da je ob mali postaji na Opčini nekje slovenski napis, katerega bi pač morali odstraniti nemudoma ter ga nadomestiti z napisom v pravilnem slovenskem jeziku.
Plesni odssk „Del. podp. druitva" priredi svojo prvo plesno vajo dne 10. t. m. v druitveriih proatorih, Via Molin piccolo it. 1, I nadatropje. Družabniki in družabnice so vabljeni, da se udeleže teh plesnih vaj.
Vpisovanje v otroiki vrtse na Grstl In v Rojanu začelo se je minoli ponedeljek ter se je vršilo do 7. t. m. od 8—12 ure predpoludne. V ponedeljek ob 8 uri zjutraj bode v župni cerkvi v Rojanu sv. masa za otroke obeh vrtcev. Priporočamo slovenskim stari-sem po Belvedeiju, na Greti in v Rojanu, da vpišejo svojo deco v te prekoristne zavode, v katerih se bode učila poznavati Boga in spoštovati in ceniti svoj narod; onim stari-šem. ki pošiljajo svoje otroke v slovenske šolske vrtove, se vsaj ni bati, da jih bodo njih lastni otroci po laški preklinjali ter jih zvali „ščave*, kakor se godi onim zaslep-Ijencem, ki svojo kri prodajajo Lahom, pošiljajoč deco svojo v laške vrte. Vsakdo naj se toraj za časa zglasi v šolskih prostorih v Rojanu in na Greti.
„Primorski list* ae preseli v Golico. Pofiljatve je naalovljati: „Primorski liatM v Gorici, na Travniku It. 18. Zadovoljstvom jemljemo nasnanje zatrdilo, da hoče pisati vaikdar stvarno in objektivno. Take pisave nam rea treba, da se ublažijo napeti odnoiaji.
Bsrkovljsnsks novico. Is Barkovelj nam piiejo: V nedeljo, dne 2. septembra bil je pri nas vsakoletni plea (semenj) av. Jerneja. Ta „iagra* je zadnja v tržaški okolic*. Radi tega je tudi akoro vsa okolica zastopana. Prireditelja pleaa razpošiljala ata vabilne listke v alovenakem in italijanskem jeziku in na plešiiču sto vihrali le dve slovenski sastavi. Kar pa me je najbolj užalostllo, je to, da se kuga poitalijančevanja jako liri po okolici. Opazil sem pri tem plesu, da se ta kuga najrajši poprime otrok Kraievcev in Kranjoev, priiediih v zadnjih letih v okolico tržaiko.
—	A Še žalostnejie je to, da to kugo poitalijančevanja pomaga raziirjati „ obrtni jako druitvo* v Barkovljah. To dru-itvo vzdržuje v Barkovljah dve gostilni in jedno prodajalnico jeatvin. — V prodajalnici
Gospod Turn je zbral pred cerkvijo vojako.
—	Vodje kmetske druhali, reče Mati-jaiu, pošljite jutri pod močno atražo v Ljubljano. Vi oatanete tu a strelci, jas pa poj-dem z ostalo vojako, kakor hitro se dan naredi, na pomoč goepej banici tje na Hrvatsko. Toda atojte, pravi oberstlajtnant, zaznamovati je treba pse, kateri ao vzdignili glavo proti nam. Vsakemu odrežite nos in levo uho in naj nosijo to znamenje ostalim na strah.
Skozi meglo vidiš neitevilno gromadi okolu ognja vrve hrvatski peioi, kranjski ku-njiki, pa pij6, pa pojd, pa igrajo kolo. Mislii, da je ob kresu. Skozi mrak čujei grozno upitjo jadnjih sužnjev, katere krvavo zaznamuje uskoiki nož. Nad rdečim plamenom, nad snežno pustinjo pa ae vije Črni krokar in kriči: Ej stara pravda! Ej svoboda, kje si P Pod tujim gospodarjem za tujega gospodarju ubija Hrvat Hrvata, Slovenec Slovenca, brat brata! Ej veseli ae, krokar črni t Tebi jo ostalo njih srce ! Ti jim boi pil črne oči!
(Dalje prih.)
stregla na« je dolgo let dična in rodoljubna gospodična Ana Martelanc. Ona se je odpovedala službi na žalost vseh udov in nje naslednik postal je s 1. septumlrom nek Italijan — tam is Kopra — kateri ne raiumo niti besedice slovenski. Za one otroke tedaj, ki obiskujejo italijansko solo, je ca poitali-jančevanje že preskrbljeno, ta one pa, ki obiskujejo slovensko iolo, preskrbelo jim je kugo poitalijančevanja naše „obrt-nijsko društvo". To je tako le: Ko pride otrok it iole, pcilje ga mati ? prodajalnico »obrtnijekega druitva". Mladenič v prodajal-niči pa ne ratume nič alovenski in otrok je priailjen govoriti laiki. Seveda tudi tu velja isrek : »Vsak začetek je težak*. Tega juna-ikega čina bi si nikoli ne mislili od odbora, kateri atoji na Čelu „Obrtnijskemu druitvu*. Koliko slovenskih trgovskih pomočnikov v Trstu čaka na kako službiooP Mladeniču ps, proti kateremu so naperjene tc-le vrstice, nismo kar nič ikodoželjni, ampak želimo mu ie več sreče pri kaki — italijanski firmi. Zatorej prosimo odbor „obrtnijskega društva*, da odpravi italijanskega fanta in razpiie službo v „Edinosti" in — pravdi bode konec.
— Tudi alavnemu poitnemu ravnateljstvu v Trstu menda zeltS ugaja kuga poitalijančevanja. Vedno smo imeli v Barkovljah slovenske piamonole. Letoa pa privandralo je v Barkovlje par italijanskih iidov in slavno poštno ravnateljstvo, ne bodi leno, odpravilo je slovenskega in poslalo nam italijanskega pismonošo. — Vs« žalostno, a resnično.	Barkovljan.
(Moralno odgovornoat za vse tu navedeno, slasti s ozirom na obrtnijsko druitvo, prepuščamo seveda gospodu dopisniku. Ur.)
Efektna loterija .Glazbene Matico*. Fi-nsnčno ministerstvo v sporazumljenji a mini-sterstvom notranjih zadev je dovolilo „Glsa-beni Matici* v Ljubljani, da sme prirediti efektno loterijo a 20.000 arečkami po jedno krono tekom I. 1896. Dobitki v denarjih sli denarnih efektih niso dovoljen*. Dohodek te loterije se porabi, da se adaptira kupljena biia „Glasbene Matice* za šolske namene.
Il spodnjo okolico se nsm piie: Pred nekaj meseci sem poročal v „Edinosti* o mnogoitevilnih magasinih in zalogah italijanskega vina v Barkovljah, kjer ae isto vino krsti i domačo avstrijsko vodo. — Tudi „II Piccolo* je omenjal mlnole dni o Barkov-Ijanekih zalogah ital. vina ter o — krščenju istega.
Kakor pa bi ne sadostovale vae mnogo-goitevilne zaloge v Barkovljah, napravila je neka tvrdka pod Greto neko drugo velikan-ako zalogo italijanskega vina. Celo nekaj ato metrov dolgi in sedaj nerabni tunel južne ie-leznice pod Greto so ispremenili v velikanski magazin „pristnega" italijanskega vina!
—	Ob obeh koncih tunela so napravili velikanska napisa — * nad napisom proti meitu stoječega dela tunela dvigal se je celo ponosno v arak „veličastni* italijanski grbi -
Čudno se mi je sdelo, kako mora izpostavljati priprosta tvrdka tuje državne grbe
—	zdelo se mi je to nepristojno — in nisem se mends varal. Italijanski grb* je imel čast le par dni štrleti v srak slovenske naie okolice. Grba sedaj ai več, in le dve deičici, ob katere je bil grb pribit, itrlite v srak, predstavljajoč našim iredentovskim srcem izgubljeni idejal t
Mislim, (da je tu posegla vmes slavna naia polioija t
Iz Bazovico nam pišejo dne 5. septembra : Danes zjutraj okolo 7. ure zjutraj imelo se je poslopje Iv. M. Pecrnja št. 12 v Gro-padi, posestnika in cerkovnika tamošnje po-družne cerkve. Ogenj je uničil, oziroma poškodoval vso krmo, pridelek, obleko in poslopje; rešila pa se je le malo poškodovana cerkvena obleka, ki je bila shranjena pri omenjenemu pogorelcn. Nevarnost je bila velika, ker ravno na onem mestu vasi so hiše najbolj gosto nakopičene in med istimi je tudi nekaj slamnatih streh. Joj! ako bi se bil razširil ogenj; vsaka pomoč bi bila zastonj, kajti zmanjkalo bi bilo vode in potem
—	beži, kdor more!
Vsa čast vrlim domačinom in bližnjim Padričanom, ki so udušili požar uprav orjaškimi napori, še predno so clošli tja Bazoviški gasilci. Poslopje bilo je zavarovano.
Marsikdo poreče, saj je bilo letos obilo dežja, kako torej, da ga ravno v Gropadi ni bilo ? O, bilo ga je, bilo, toda odkar je pre-
vzel slavni magistrat naše kale in vodi\jake v svojo oskrb, podobni so ti poslednji pijan-čevemn žepu.
Za prevažanje pitne vode v Gropado potrosi se vnako leto nekoliko stotakov, iti koje leto potrosi se celo tisočak iz mestne blagajne; pri tem pa jim ne pride na misel, da bi priredili dober vodnjak ali pa da bi preuredili starega dosedanjega. Gospoda imajo vse drupe skrbi, nego da bi mislili na oko-ličanske vodnjake. Sicer imamo osebe, navlašč postavljene v to od občine, da bi nadzorovali in popravljali kale in vodnjake v naši okolici, toda kaj hočemo, ko jim velja geslo: da se le meni dobro godi.
Vidite, taki gospodarji so naši „ prijatelj i*.
SkaloviČ.
Visoka starost. Dne 13. pr. m. nastopil jo 90. leto preč. m«gr. Jožef Tuni, stolni kanonik v Gorici.
Čehi o svojem Izletu v Trst. Praiki
„NAroduf Listy* so objavili v svoji 203. ite-vilki t. I. članek pod zaglavjem „Shod jugoslovanskega Sokolstva v Postojini". Po laskavem opisovanju slavnosti v Postojini, pride člankar do opisa izleta čeških udeležnikov Poatojin*ke alavnosti v Trst. Ne moremo priobčiti vsega članka, kajti nedostaje nam prostora za to, a bivanje milih naših čeških gostov v Trstu bdi amo itak že svoječasno opisali v našem li*tu. Navajamo iz omunjenoga
članka le najznamenitejše stavke. — — _
Po obiaku arzenala obiakali smo, pravi člankar, tržaško pokopališče, katero nazivlja pravi muzej umotvorov italijanskih mojstrov. Med kraanimi kipi ugledali smo grob, na katerega spomeniku bliiči — prazna mramornasta ploiča: „To je grob tiutega Slovenca (V. Dole ca. Ur.), kateremu ni bilo dovoljeno staviti nspis v slovenščini; ta jo is toga kraja jednostavno isključena I Kakina kri-
vičnost nssorov, kakino barbarstvo!--
Videli amo nemikih, francoskih, da i turških napisov; vai ti naili so miloat pred tržaikimi samovlastneži, a slovenščina, katero govori vse domače ljudstvo, ta jim je — ptuj jeiik. Spomnili smo ae jednakega dogodka v če-
ikem Mostu.----Po tem obisku
priili so čeiki gostje v kavarno „Commercio* I od kodor sta jih spremila atarosta tržaikega „Sokola* dr. Gregorin in brat N«chrony pod vodstvom „čeikega konzula* g. Meonka, na ogled pristaniiča in potem v Barkovlje, kjer so čeiki telovadci „improvizovali malo (!) telovadbo v sploino čudenje laikih gledalcev*. (A vendar o tej „mali* telovadbi ni sinil niti jeden tukajšnjih italijanskih listov, dasi imajo sicer povsodi svoje „reporterje*. Morda so molčali zaradi tega, da ne bi otemnili „slave* svoje „Ginnastiche* P Ur.) — Člankar omenja potem presrčnih napitnic drja. Gregorina, Frana Podgorniks, B. Poifl^ka in in Matka liandiča o večernem prijateljskem aeatanku v hotelu „Evropa*. Posebno naglaia napitnico prof. M. Mandiča, ki jo v imenu Hrvatov nazdravil vzajemnosti in bodočnoati Slovanov. — „V kolikor ae o takih priložnostih, sklepa čiankar, bistrijo razgled in nazori, toliko teanejie se sklepa zveza v združenem približavanju !* — Jako laskavo ae izraža člankar o postrežbi v goatilni g. Devetaka v Barkovljah, ki je pripravil „znamenit slovonak obed* io stavil na izbor „bogato zbirko iatrskega rdečoga vina, s kojim smo so kmalo sprijaznili*. O tej priliki so doznali čeiki gostje o „Istarski vinarski zadrugi* in nje delovanju v blagor alovanakih vinogradnikov. Po obedu, nadaljuje dopianik, odvedla naa jo ladija slovenskih ribičev v Miramar, kjer amo se v nnglici ogledali in „kamor je priiel ureduik „Doma in Svetau gosp, dr. Fr. Lsmpe, da bi nas v fotografiji ovokovečil*. — Člankar zaključuje avoj dopis s pomenljivimi besedami: „— — — Nadejamo se, da amo pridobili narodu novih prijateljev, a So-kolstvu častno ime v Slovenstvu*.
Odbor slovenskoga ferijalnoga druitva „Sava" ae je na občnem zboru dne 1. septembra t. I. konstituiral sledeče : Predsednik : Vladimir Ravnihar, cand. iur. ; podpredsednika : Gomp Filip, cand. phil. in Kokalj Ve-koslav, cand. iur.; tajnik: Viktor Sušnik, etud. iur.; blagajnik: Mazi Josip, stud. ing.; odborniki: Zwitter Davorin, biud. iur., Omersa Josip, stud. ing., Oražen Ivan, cand. med., Gruntar Rudolf, stud. iur., Provec Josip, stud. iur., Preveč Valerijan, stud. iur., Dev Oskar, cand. iur., Bizjak Vekoslav, stud. iur., Ven-cajz Janko, cand. iur.; preglednika: Toporiš Ivan, cand. iur. Volk Franc, stud. mont.
Shod avstrijskih notsrjav. Dne 30. t.
m. bode v Gradcu VI. občni zbor avstrijskih notarjev. Med ostalim jo na dnevnem redu jako umestna točka : Predlog ia zntfanje sedaj veljavnega tarifa ia notarake spise.
Shod poitsrjsv. Predvčerajšnjem je bil v Ljubljani v hotelu „pri slonn* občni zbor k ranjsko-primorskih-dalmatinskih poštarjev. Shod je bil sklical društveni predsednik g. A. Mulley, da ae posvetujejo poštarji o zboljšanju in reorganizaciji poitarstva na deželi. Iz Trsta je prišel na shod kot zastopnik višjega poitnega ravnatelja g. Pokornj ja, gosp. višji poštni komisar Corl Izid posvetovanja daje baje sklepati na povoljno reiitev in pre-osnovo poitno-uradnih odnošajev po deželi.
Upravni odbor „Narodno Tiikarne* je v »voji včerajšnji seji sklenil, da so .Delavec* naj ne tiska več v naši tiskarni, ker odbor noče previeti nikake odgovornosti za pisavo tega lista. Prav tako !
Ms Colu pri Vipavi pričnejo zidati novo curkov prihodnjo pomlad, kor dosedanja ne zadošča več.
„Neue Freio Presso* in pa nje „lojalnost*.
Ko je bil nedavno odposlal mestni zastop v Tridentu brzojavno čestitko italijanskemu generalu Baratieriju na njega zmagi v Kasali, obsojali so to postopanje vsi zares lojalni listi, seveda tudi oficijozni. Še več! Proti tej brzojavki protestovalo je nad 100 tridentskih občin, katerih nazori se nikakor ne strinjajo z načeli merodajno go-gospode v Tridentu. Toda kaj stori dunajska Židinja? Te dni je v navdušenem članku opevala „zmagalca Kasale, našega sodržavljana iz južne Tirolske". Torej opeva „N. Fr. Pr." italijanskega generala, kot — svojega sodržavljana! Mislimo, da se je „merodajni nemški list s to svojo izjavo postavil popolnoma na isto stališče, na katerem stojč tri-dentski — irredentovci!
Delovanje trlaiks zdravniške postaje. Minolega avgusta meseca iskalo je občinstvo v 838 slučajih zdravniške pomoči pri zdravniški postaji in sicer v «14 slučajih neposredno na postaji, v slučajih pa so morali hiteti zdravniki izven postaje. Največ opravila so imeli zdravniki postaje dne 2. avgusta (37 slučajev) in najmanj dnć 20. (15 slučajev).
Samomor. 26letni poročnik (lajtenant) v 97. peipolku, S. Huftmann, nikakor ni mogel pojmiti, da so vojnki-prostaki in sploh njegovi nižji tudi ljudjo, s katerimi jo treba ravnati čloteiko. Nasprotno bil je trdno uverjen, da je „ofioir* iz druzega testa, kakor je moitvo. (Za njega je to načelo gotovo veljalo, ker je v njem, kot sorodniku vodje filijalke oger. trg. ministerstva na Reki grofa Szaparya, teklo vsaj nekaj plemenite madjarsko krvi. Stavec.) Zaradi svojega osornega postopanja bil jo že pred nekoliko meseci kaznovan, kajti zaušnice bile so pri njem na dnevnom redu in sicer tako krepke, da je bil celć ogluiil jed-nega vojaka vsled zasoljene mu zaušnico. Takratna kazen pa oholega poročnika io ni spametovala. Premeičen v Pulj, mučil je vojake i nadalje, mogoče celo io gorje kakor prej. Znradi tega ga je dne 5. t. m. obsodilo vojno aodiiče v Trstu na 4mescčno ječo in zgubo časti. Ta ostra kazen je vplivala toliko na biviega častnika, da si je pognal predvčerajšnjem dopoludno v zaporu krogljo iz revolverja v čelo. Kako je priiel jetnik do revolverja, to je stvar vojaike oblasti, v kojo nimamo pravice vtikati ae. — Hoff-manna ao odpeljali sicer ie živega v vojaiko bolnišnico, toda zdravniki mu niso mogli izvleči kroglje, ki jo obtičala v lobanji. Nesrečnež utegne umreti v kratkem.
Sodnljsko. GOlotni kmet Matej Andreja-sič iz Doline je dobil predvčorajšnjoui pred tukajinjim deželnim sodiščem 4 tedne zapora zaradi žaljenja službenih oaeb. Pred letom dnij namreč prišla je k Andrejasiču finančna komisija, ki jo hotela iskati v njegovi kleti utihotapljenih predmetov, a srditi kmet je komisiji zaklenil vrata pred nosom in pozneje je opaoval tamošnjega župana z najizbranejšimi priimki. Zatožen je bil tudi nevarnega pretenja, ker ae je besni starec grozil, da pobije vea svet, toda sodiiče ga je rešilo te obtožbe, upoznavši, da ni mislil tako hudo, kakor so je grozil.
Policijsko. Organi policijskega komisari-jata v ulici Sccunaa bo upravili predvčerajšnjem v zapor lOletnega izvoščeka Viktorja M. iz Trsta in 15letnega Antona Z. iz Loža,
ker sta na aumu, da sta ukradla 40 gld. kovaču Franju Živicu. — Kmetijci Katri Mislej iz St. Vida pri Vipavi ukradel je predvčeraj-šjem neznan tat košarico z 200 jajci, vrednim ti gld. Uboga kmetije* je prijavila policiji jokajo to za nje razmero jako izdatno tatvino. — To noči na včeraj so ulomili ne-znani tatovi v kuhinjo porice IvHne Ščuka, atanujoče v ulici Montecuccolo hit. 13 ter ukradli ra>no pori!*, vredno okolo 10 gld. — 221etni postopač Ivan S. iz Ljubljano vtihotapil so je predvčerajšnjem na vsezgodaj v neko letovišče na Skorklji, izveatno z lepim namenom, da bi odnesel karkoli more ugrabiti. Njegov drzni po«kus pa je popolnoma ponesrečil, kajti namesto da bi bil on kaj ugrabil, ugrabili so stražarji njega 'ter ga spravili v zavetjo. — Policijski oficijnl gosp. Tiz je predvčerajšnjem spravil pod ključ 20 letnega krošnjarja Josipa PavsiČa iz Cerknega pri Tolminu, ker ga iiče okrajno glavarstvo v Gorici zaradi tatvine. — 72Iotnega berača Kriatjana U. iz Postojino so zaprli, ker je nadlegoval ljudi na ulici, proseč mi-loičine.
Nekaj za mladino. Prihodnji prodpust bode prilično dolg, kajti trajal bodo 51 dnij. Dovoljno časa torej za ples — in za ženitev. Dolga predpustna doba bodo tudi leta 1807 (55 dnij), 1900 (52), 180G (43), 1808 (47 dnij) a jako kratek bodo predpust leta 1899. (samo 39 dnij).
Koledar Danes (8.): Rojstvo Marijino ali Mala Gospa. — Jutri (9.): 17. pobinko-itna nedelja ; Ime Marije. — V ponedeljek (10): Nikolaj Tol., spozn.; Pulherija, kr. — Prvi krnjcc. — S.dnco izide ob 5. uri 34 min., zatoni ob G. uri 23 min. — Toplota včeraj ob 7. uri zjutraj 16-5 stoj.., ob 2 pop. 20 stop.
Najnovejše vesti.
LVOV 7. Vse mesto jo v zastavah. Na tisoče ljudij vrvi po ulicah. Meščani so osnovali častno stražo ia vzdr2avanje reda. — Ceaar jo dospel o poludne. Na postaji so so poklonili Negovemu Veličanstvu deželni maršal, ministri in tukajšnji župan.
ZaQreb 7. Danes so zaprli zaradi anar-hiikega rovanja Štefana Šulentiča, mizarskega pomočnika, in Spitzerja-Rubensteina, pekovskega pomočnika. O hiini preiskavi našli ao pri obeh anarhistih važno spiso, ki dokazujejo, da ata bila v zvezi z anarhisti na Dunaju, v Berolinu in v Parizu.
Petorburo 7, Iz Bijelovica, sodanjega atanovišča ruskega carja, javljajo, da carju popotovanje ni ikodovalo niti najmanju ter da blagodejno vpliva zrak na deže i na dravje carjevo.
Srodsc 7. Ministerski avet jo propovedal širjenje Budimpeštanakoga dnevnika „Poator Lloyd* po Bolgariji. Ta aklep jo utemeljen na razne Koburgu protivue članke, katero jo bil objavil „Pester Lloyd." (Nevorjotno jo, kako naglo ao ruši madjarsko-holgarsko prijateljstvo. Morda je tudi tomu vzrok „ruaka sapa" ? Ur.)
Krf 7. Danes jo doapelo semkaj rusko sredozemsko brodovjo pod poveljstvom admirala Avclans. Brodovje ostano tu menda dva mescca.
London 7. Početkom minolega meseca so razpravljale evropske velesilo o tem, kako bi mogle preprečiti nadaljevanje vojne med Kitajsko in Japonsko, a pozneje pretrgale so so to razprave. Sedaj pa sn govori, da na-meruje Angleška predložiti skupno poatopanjo evropskih velesil v ta namen, da so proglasi kraljestvo Korejsko neodvisnim. S tem mislijo angleški diplomatje končati vojno.
Tr^ovlnaktt brzojavke. Budimpešta. Pionira za joson 6 41—6-42, za spomlad 6-8»-fi'JO Koruza za ncpt.-okt. 6 85 do ,V90. Ovos za jesen 5 71-5 73. Ki za joson 6 18-5*20.
Pšenica nova od 78 kil. f. 0-50—tt-55, od 79 kil. f. H 55 —fj-flO. od 80 kil. f. 8 60—8-65. od 81 kil. f. H 70—(J 75. 0(1 82 kil. for. li-75—(J 80. Ic^raon «20-840; proso 5'70—ii._ Pšenica. Ponudbo srodno, povpraševanje doliro, cene 5—1U nov. druijo. Prodalo *o jo HO.OOO nit. nt. Koruza stalna 5 nć. ceneje. Ovoh mlačno. Vreme : det.
Praga. Noralinirnni sladkor za soptombor f. 15-ijr. docombor f. 14 27, bolj«.
Havre. Kava Bantoi* good averago za september 98-—, za docombor 85 75.
Hamburg. Santo* good arerago za soptonibor 75 5(1, doccmboi (J'J-50, niarc 07-25, »talno.
Dunajska bona 7. septembra
1B04.	vforaj danes
Državni dolg t papirju .... 8885	9885
. „v srebru . . i .	9885	98 8"»
AvstrijHka renta r zlatu . . .	l'J.'t.O
. V kronali . . .	97-95	97'90
Kreditno akcijo.......B(UV40	307 30
London 10 Lat..............128 95	123-90
Napoleoni.........9 89	9 88
100 mark..........bo 85	00*87
loO italj. lir..............80	44 75
POSLANO.*)
G. OSKAR-J U POLLEV-U,
c. kr. uradniku in „prvemu* sežanskemu veleposestniku
v Trstn.
Da bi »c Vam zopet zahvalili za zahvalo, kakor ste to Vi storil, to ne bi bilo „Poslano*, ampak neslano; vendar zahteva uljudnost od nas, da Vam odgovorimo tudi mi ..po tej ne ve? nenavadni poti", ki ste si jo izbrali kot najprimernejšo za razlaganje svojih finančnih razmer in svojih zaljubljenih čuvstev do kmetov Sežanskih.
Vi obžalujete, da ne morete osebno z nami govoriti in se delate, kakor da ne hi nas poznali. Go«pod 0*kar! ali se res ne spominjate več, v kateri „tržaški krčmi" ste o tej stvari govorili in videli svoja prijatelja
Nepotnanovit-a in l.itinnrir-a ? T r s t, dne 5. septembra 1894.
*) Za članke pod tem naslovom ne odgovarja
uredništvo.
Občinskega tajnika
iSSo neka občina v [stri
8 slovenskim uradnim jezikom.
PlAČa dobra. Priglasiti se je tctlcoj pri uredništvu našega tista.
SVOJI K SVOJIMI
Gostilna Ivana Trevna vil»
29, se priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo so zmirom izvrstna istrska in okoliŽan-skd vina po najnižji coni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jodmi.	2-52
Ivan Debelak,
via Benvenuto št. I v Trstu
ima zalogo vsakovrstnega jedilnega blaga, katero prodaja na drobno in debelo kolikor v mostu toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč so si. občinstvu zagotavlja pošteno in vestno postrežbo.	2—52
Rratio Ribaril Izdelovatelji oglja v sv. OI alJU niual Potru, priporočajo svojo zaloge v Tr-tu: rla Pnndares it. 1, Piazza i!rila Vatlu 2, via Madonnina Pinzzetta < 'o rt/ti i not i 'j, i. uhodom tudi v ulici Tov rente po najntijih cenah. Oglje I. kakovosti karhouina, kok, drva na metro itd. NaroČbo so spro-inljejo tudi z dopisnico.
Gostilna „Stoka",
staroznana pod ime nom „Italladmina")
poleg kavarno „Fahrls", priporoča se Slovencem v mostu in na deželi. Točijo se izborna vin? istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino ■,.■ dehulo, tako moščanom, kakor na deželo. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
ua Notranjskem (Via fampanille v hiši Jakoba Rrunnerja At. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frifino opresno mleko po 11 kr. liter ne-dosredno iz Ht. Petra, sveža (frišrm) smetana. Na zahtevanjo, pošilja so tudi na dom.
Pia/.za 9. Giovarini At. 1. » ima trgovino z mnogovrst-
Martin Krže
iiim lesenim, železnim orodjem, pletenino itd.
in lončoniin
kuhinjskim Cl.
Kavarni jg^BSKSSS
v ulici Ca*orma, glavni shajališči tržnških Slo-voneov vseh stanov. Na razpolago so Časopisi v raznih slovanskih jezikih. l)obru postrežba. — /h obilon obisk se priporoča Anton Aorli, Cl.	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
„Pri dvanajstih murvah", priporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu za obilen obisk. — Točila se bodo samo domača luvrstna vina. 104 2.1
m
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pro-sitrbljeno
(ppod&jaMzm jaslim
(v ulici Bulvedoro št. 3) pristopno zadružnikom in iiuzadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se tičijo izborna domaća vina, teran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba z gor-kimi iu mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
mesnioo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer so prodaja govejo In telečje meso, po najnižjih tržnih cenah Priporoča se slavnemu činstvu in udom.
gf^ Novi člani
so še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od H—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9-10 ure prodp.	UM —5
ob
Gostilno s prenočišči
ALLA NUOVA ABBONDANZA
ulloa Torrente 15, 24 7
priporoča podpisani slavnemu občinstvu. Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2. uro po-poluuoči, z izvrstnimi namiznimi iu desortnimi vini ter izvritno kuhinjo Droberjovo pivo po nizkih eunuh, Za točno iu vestno postrežbo jamči \ onižni P. FAVEBO.
Gostilna n.Ali'A ntico Morow
ulica fini i tari rt 12, (pn domai* pri , Prraf-korru4) priporoča pravi kraiki teran iz Komna l. vr*U /"> 40, II. po .t'4 i i belo vipavtko po 36 nt 'itn-. Izboren . t;lrutini/ v steklenicah. — Dobra kuhinja in po cent Je redno na razpolago. — Drfet »e fff/n: „ Rojak k rojaku", priporoča »t podpimm za nbil obisk. Anton Vodoptrec,
posti In ižar.
Ivan Goriup
poneatnlk na Op6inah
ponuja priznano izvrstni vino iz svojih posestev v Kojanu, belo in rudeče, gospodom gostilničarjem in zasebnikom. Za družine v Trstu se dostavi v stanovanje, v sodih od 50 1. naprej, voznino in užitnine prosto, po 32 novč Za veča naročila p i dogovoru. Ima v zalogi tudi pristno domači tropinovoc in bri-njavoe. — Na željo so dopošljo uzorce s ceno.
Tvornica glasovirjev Henrik Bremitz
v Trstu, Vi« Nuova *«. IS
pijaninov amorik. sistema garantirani novi od 170 'gld. naprej. Prodajejo se
__ tudi na mesečne obroke
izplačljive v treh letih ter dajejo v napai od 3 gld. na moBec naprej.
Zadnji Mesec
Glavni dobitki
60.000 gl. 10.000 si- 5.000 gl.
v gotovini Je po odbitku JO°]o
Lvovsko srečko A 1 gld. priporočata: <lluneppe Bola f ji o, Alennandro Levi.
„Tržaška Hranilnica"
((Jasna di llisparmio Triestina) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu lazun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 -13. ure opoludno. ObreBti na
knjižice...........
Ptacuje vsak dan od 9 — 12. uro opoludne. Znesko do 100 gld. precej, preko 11)0 do 100 i mora so odpovedati 3 dni in znoskn preko 1000 gld pa 5 dni. Enkomptuje menjice domicili rane na
tržaškem trgu po . ......
Ponujufe na drž, papirje avstro-ogarsko
do 1000 gld po........
Višjo znesko od 1000 do fi',00 gld po Daje denar proti vknjižonju na posesti v Trstu.
Obresti po dog >voru	2 -24
Trst, dno 6. maja 1894.


4°/.
B'/,7o
F1JL1JALKA
c. Kr. pri?, m\i Milila zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vreda. papirjih na	V napoleonlh sa
4-dnevni odkaz 8'/,% 30-dnovni odkaz 2®/0 8- , 9V«7. 3-mesočni ,
so- „ »"/o » „ a'/,9/
Za pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih av«tr. velj., stopijo novo ohreBtno takso v krepost z dnom 4. febrnvarj«, 8. fobru-vsrja in odnosno 2. marca t. 1. po dotičnih ob javah.
Okrožni oddel.
V	vreda. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoleonlh broz obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pošto, Urno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuc, Reichenberg, 8anz in Solnograd, — brez troškov.
Kupnja In prodaja
vredno«(ij, divi«, kakor tudi vnovčenje kuponov '24 22 pri odbitku l°/oo provizijo.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna v p l a £ i I a pod
ugodnimi pogoji. Na Jamčevne listine pogoji po dogovoru, Z odprtjem kredita v Londonu ali Parisu, Berlinu ali v drugih mostlh — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo so v pohrano vrednostni papirji, >lat ali srebrni denar, inozemski bankovei itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznico narodno banke italijanske v italijanskih frankih, ali papo dnevnem curBU.
Trst. 31. januvarja 1W94.	2 -24
Riunione
24-2
Adriatica di
v TrMtn.
Sicurta
RODOLJUBI!!
i'ndpiaani nsiznanj.iro. da sem odprl v soboto dne 9 junij* ivnjo krčmo v ulici Valdlriro it. lit., znano pod imi'nom „Croce di Malta." Točil bodem vina prve vrste, kratki teran in izvrstno pivo. Izborna kuhinja, cene itoitene. — Nadejajo? so, da me bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani Fran Kravo*.
V ulici Cecilia št 6
toči se
izvrstno istrijansko in furlansko vino po 28 novčičev Iitor. Belo vino po 32 in moškat po 40 novčičev. — Marčno pivo po 24 nrč.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(reglstrovana zadruga z omejenim porožtvom) Via Molin Piccolo it. !. I. nadstropje.
Daje posojila na menjice in intabulacije proti •"/„ ohrestim, na zastavo srečk in vrednostih papirj v pa proti 87,7, obrostim. Od hranilnih ulog plačuje po ♦"/» obreBtl. Uradni dnevi so : Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. popoludno, seveda izvzemAi nedelje in praznike. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludno, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld, ter znata vsaki delež 10 gld.	1— 28
Franjo
urarski mojster v Komnu ftt. 162.
izdeluje stolpno ure po najnižjo mogočih cenah. Navijajo se poljubno vsakih SO ali 3S ur, pa tudi ■ do IS dnij in fl mesec-v. Za delo jamči 3 do S lat. Priporoča so preč. duhovščini in slavnim občinskim predrto j ni Atvom, da bi se obračali v slučnjn potrebo do njega.
Zdravnik 18~48
. Lukšić - Nižetič
ordinira od 3-4 popol.
via Madonna del Nare 2, II.
(V slučaju poirobe tudi po noči).
pivovarno bratov
Relninghaus v Stelnfeldu — Gradec
in	156
Zavarujo proti požarom, provozu po suhem, rokah in na morju, proti toči, na živonjo v vsib kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra IH92
Glavnica druStva	gld. 4,000.<i00--
Preraijna resorva zavarovanja
na življenje	„ 13,32« 340*98
Promijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,032.218 22
Premijna reserva zavarovanjn	„
blaga pri prevažanju	49.4tt5.07
Resorva na razpolaganje	„ 500,000' —
Heserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca iA) „ 333.822.42 Heserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Itozorva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življonjo ,	500,000- —
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.104 8«
Urad ravnateljstva : VI n Valdlrivo, hi*. 9 (v lastnej hlSl.
A. DEJAKO, junior,
v Trstu, via degli Artisti It. 8. zastopnik ze Primorsko, Dalmacijo In Levant
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	3-52
Gorico p. C&rlo Gortan
via CaBerma i Trst (naspr. plvarnl Pilsen)
Jak. Klemen i
TRST
Via S. Antonio St t. T T
priporoča čaBtitim svojim odjomnikom in slavnemu občinstvu
svojo veliko skladišča blaga za prihodnjo spomlad iu poletje, to jo blago za mo&ke in gospe, porkalj, svilnato rute raznih vrst s franzami lili broz njih, srajce za turiste, „ Jflgeru-perilo. bombažne in votnono jopice, možko in ženske bole In barvane srajco, možke ovratnike, bogato zalogo zavratnic na izbero, dežnike in solnčniko, perilo, platno, musolin, koto-nino, bombažno, barvane tkanin ki so morejo prati, bombažno s.ikno za možke, lukovice iz Švedskega sukanca in svilo za možko in go&po, rokovicu iz sukanca po &vodski ftegi, tvarino za obrobljonih v bogati izberi, posebnosti za ženska ftolska ročno dola. Vsprejemajo se naročila v vseli teh prodinotja tur so zagotavlja točna in vostna postrežba.
Otvoritev „CSARDE"
Niž> podpisani naznanja slavnemu občinstvu da je odprl dne 1. septembaa t. I.
Csardo „alla Posta"
v ulici Molin Piccolo št. 1. (pod .Delavskim podp. društvom")
kjer ao dobivajo vsikovrstna sreža jedila, kakor gnjat, salami itd. Toči izvrstno pivo po 21 nč. liter.
Priporočajoč se slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk	beleži udani
Josip Mir«.
C. Ikp. dvorna l«k»rni
Ivana Nizzana
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlaoh-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob ljubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi če' nami. Članom „Delalskega podpornega društva' pa naznanja Ae posebej, da mu jo odbor istega dovolil 'prejemati recepte od njih v slučaju, ako njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za dučajno iokarske potrebe so priporoča
10 i-»0	Ivan milKsnn.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poStni parobrod „RED STEARN L1NIE" ia Antverpena direktno v
Ne* Jork & PhiladelUjo
konoesijonovatia 6rta, od e. kr avstrijske vlado. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt-Bureau & cummercioler Correspon-dent der k. k. Oesterr. Staatsbahnen in Innsbruck.
Wr. Iv. Kvirlada
c. in kr. avstr. in kr.rum. dv. založnik, okrožni tekar __ftrstikff, OnMuf.

Se rabi 40 let v mnogih hI o vili. kadar krav« ne tna ■ »<V« Jesti, kaitar tmujo ulabo prebavo, v svrlio zkofjianja mleka In da krave dajo v ei mleka.
KWIZDIN
Korneuburiki redilni praiek za živino
osobto konje, rogato ž vino in oroe
Cena škatlji 70 kr., polovici Skatlje 35 kr.
GLAVNA ZALOGA: okrožna lekarna XII	Kornenburg, Dunaj
Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati I
Izrecno	I
KWIZDIN
Korneuburiki redilni praiek ta živino. I
Škropilnice in žvepljalke
lnilnirja Žlvioa.
Vsake vrate stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonite)ni stroji) na par in 8 petrolijem, pumpe (sesalke) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevij iz želez«, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za inaziio se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke
Schivitz &. Comp.
. 1 (Živic in družb.)
v Trstu, ulloa Zonta B.
Omonjeno škropilnico se poSiljajo na vsako poito avstro-ogrsko miuinrhije, fiauco, po 10 gld. komad.
Vsi stroji za kmetijstvo.
Posebnosti,
katero jo dobiti le pri tvrdki Ig. HelleP. Stiskalnice k a »eno, »lamo in Htlskalnice ca nakladanje različnih sistemov, hidravliške stiskalnice. Diferencijalne vinske stiskalnice, aparati za mlenje oliv, krisantema itd. nove ftkropilnice proti peronospori is vrste Vermorel. Samotvorne peronospora škropilnice v bakru in s sesa I k o na zračno tlačtlko. Aparati ia ogrevanje vina, itedilnl aparati za kuhanje, aparati za obiranje grozdja aparati za sušenje sadja in soolvja, za rob-kanje turičice, mlini za čličenje žita. milni za žito. Vlito železo surovo ali pripravljeno za vsakovrstne stroje po najnižjih cenah, pri n»jugodnejših pogojih, oddaja proti ga ranciji in na poskušnjo
IG. HELLER, DUNAJ,
20—20	8 2 Pratestrasse N. 49.
Bogato ilusirovoni 102 stranij obieiajoči katalogi v italijansko-ncmškeni
zahtovaiijo takoj in zastonj. Iščejo se prekupol. Pred nakujpvanem ponarejenj
hrvatsko -nemškem jeziku na ■e svari
Lastnik polinomi druaivo .Edinost* — Izilnvate.j in cdgororni urednik : Julij Mikota. — Tia'np Tiskarna Dolenc v Trstu.