(dlŽŽ/om T^and f~yu6uce.» NO. 130 Ameriška Domovi m ••;v v V- HM] €»m—HOIW1B AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 10, 1963 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€A STEV. LXI — VOL. LXI Čete Združ. narodov bodo do konca leta v celoti odšle iz Konga Od okoli 20,000 mož se je število vojaštva ZN znižalo sedaj že na 7,000 mož, do konca leta 1964 bo Kongo zapustil zadnji vojak ZN. Združeni narodi, N.Y. — Glavni tajnik Združenih narodov je odločil, da bo koncem leta razpustil vse vojaške edi-nice, ki jih imajo Združeni narodi sedaj v Kongu, oziroma jih bo poslal domov. Glavni razlog za tako odločitev je pomanjkanje denarja. Sovjetska zveza, Francija in še nekatere druge države članice Združenih narodov ne plačujejo v sklad za vzdrževanje oboroženih edinic v Kongu sploh nič, nekatere države izpolnjujejo svoje finančne obveznosti samo delno. Francija in Sovjetska zveza in vse afriške države zahtevajo, da vojaške sile Združenih narodov zapuste Kongo čim preje. Proti vsem tem razlogom se oglašajo drugi, zlasti pa kongoška centralna vlada. Vsi ti pravijo, da Kongo nima svojih lastnih varnostnih sil in se je bati, da se bodo posamezna plemena zopet spustila v medsebojno pobijanje in bojevanje, kakor hitro bodo sile Združenih narodov odšle. Kongoška vlada prosi, naj čete ZN ostanejo Predsednik kungoške vlade je prosil naj ostanejo sile Združenih narodov vsaj v zmanjšanem številu in moči, zlasti pa naj bi učitelji vojaških strok vežbali kongoško vojsko in varnostno policijo na stroške Združenih narodov, pa je generalni tajnik Tant tudi to odklonil. Združeni narodi so imeli v začetku leta v Kongu okoli 19,000 mož, v aprilu so jih že znižali na okroglo 14,000, sedaj imajo tam še 7,000 mož pod orožjem. Nevarnost razpada uprave Tant misli, da je vprašanje Katange v Kongu rešeno. Upor je končan, voditelj Katange čombe je v Parizu bolan in se tam zdravi. Drugi opozarjajo, da novi nemiri lahko izbruhnejo vsak čas, ker odnosi med plemeni še nikakor niso urejeni, centralna vlada izven večjih središč nima nobene administracije in vpliva, pa se bo še v mestih zrušila, čim bi prišlo do kaj resnejšega. Združeni narodi bodo po novem letu še dajali Kongu civilno pomoč, kot je določena po dosedanjih sklepih. Ivan Egorov polkovnik vohunske službe ZSSFŠ? NEW YORK, N. Y. — Ivan Egorov, visoki uradnik v glavnem stanu Združ. narodov, ki je bil prijet pretekli teden tu zaradi vohunjenja v korist Sovjetske zveze, je po trditvah poučenih ljudi polkovnik sovjetske vohumske (obveščevalne) službe. Vlada Sovjetske zveze je zahtevala njegovo izpustitev češ, da je pod diplomatsko zaščito. Vlada Združenih držav je zahtevo zavrnila in zanikala, da bi imel prijeti pravico do diplomatske zaščite, ker ni bil dejansko predstavnik nobene države, ampak le visoki uradnik Združenih narodov. V krogih Združenih narodov se sprašujejo, čemu je Egorov vršil take običajne vohunske posle, kot je pobiranje poročil iz “javk,” kar opravljajo običajno nepomembni kurirji, ko je bil vendar polkovnik v sovjetski vohunski mreži. Sodijo, da je to delal, ker je imel kot uslužbenec ZN pravico prostega gibanja po Združenih državah, ki jo sovjetski diplomatje nimajo. Hruščev se sestal iz vodnikom Romunije? MOSKVA, ZSSR. — Po vesteh, ki krožijo tod, se je predsednik vlade Nikita Hruščev sestal 24. ali 25. junija verjetno v Romuniji z vodnikom tamkajšnje komunistične partije in vlade Gjeorghiu-Dejem. Romunija je v zadnjih ted- Msgr. dr. Anton Vovk, nadškof ljubljanski, umrl CLEVELAND, O. — Včeraj ob enih popoldne je prejel msgr. Alojzij B. Baznik, župnik slovenske župnije sv. Vida, iz Ljubljane brzojavko od prevzvišenega škofa dr. Jožeta Pogačnika, da je v nedeljo, to je na god sv. bratov Cirila in Me-todija, umrl v Ljubljani zadet od kapi msgr. dr. Anton Vovk, nadškof ljubljanski. arh očitno kazala svoje nezado-!jen 19. maja 1900 v Vrbi, žup- tor semenišča m je,kot najmlaj-j/argdi njeg0Ve trpela gibanje nija Brežnica ha Gorerijskehi, v ši med kanoniki !. 194a moral j-|kod0) .e rajnW lani d boži_ ru med hiši, kjer se pravi po domače sprejeti službo generalnega vi- čem 2aprosil za po.možnega ško_ Moskvo in Peipingom. V tam- pri Ribičevih in v kateri je bil karja ter kot tak — po odhodu ^ j,- ___ , , , . . „ . v„ „ _ .. fa in ga tudi na letošnjo cvetno kajšnjih listih je bilo delno ob- S. decembra 1800 rojen največ- rajnega škofa dr. Gregorija nedelj() doib;j y osebi ms„r dr javljeno pismo Kitajske partije ji slovenski pesnik dr. France Rožmana v najhujših časih — Sovjetski partiji z obtožbami Prešeren. Rajni nadškof je bil vodstvo ljubljanske škofije. opomogel. Polit z bencinom in zažgan — mučenec V Cerkvi in zlasti v našem narodu bo rajnki nadškof ostal kot mučenec. Nanj je postal pozoren ves svet, ne samo katoliški, ko ga je na kolodvoru v Novem mestu 1. 1952 po režimu nahujskana drhal napadla, polila z bencinom in zažgala. Kot tak je vzbujal pozornost tudi ob priliki prvega dela drugega velikanskega cerkvenega zbora. Odtlej ni bil več zdrav, legel pa je pred lanskim božičem, ko se je vrnil ves bolan iz Rima in nato prebil vse božične praznike in še dolgo potem v ljubljanski bolnici. Ljubljanski nadškof V glavnem gre rajnemu nadškofu tudi zasluga, da je bila predlani ob priliki obhajanja svojega 500-letnega obstanka ljubljanska škofija povzdignjena v nadškofijo; on sam pa je bil takrat (22. dec. 1961) od se daj tudi že rajnega sv. očeta Janeza XXIII., velikega prijatelja našega naroda, imenovan , . . , za prvega nadškofa obnovljene Rajni nadškof ljubljanski'prvi vrsti duhovi1lkom-beigun- nadskofije. msgr. dr. Anton Vovk je bil ro- ceni. Leta 1944 je P-tal še rek-j Ker n. hotel) da bi nadškofija Tri četrtine za pakt o končanju preskusov van za rezidencialnega ljubljanskega škofa. V velikih križih in težavah je vodil škofijo vse do odhoda na 2. vatikanski cerkveni zbor lansko jesen, ko je hu- j ----- ['Charity bolnici, ker si je v ne- do zbolel in se ni odtlej več Ameriško javno mnenje je v!delJo zlomila kolek. Iz Clevelanda in okolice 1 V bolnici— Mrs. Anna Ažman s 6501 St. Clair Ave. je v St. Vincent politike Hrusceva. V Sorski zadnji pranečak pesnika dr. Fr. b ko vodil zv«, tega pisma niso objavil, Prešerna! > dneh in so kitajske zastopnike, k. so Glmna2ijo je rajni nadžtof ,emlbra 1946 na Sa driet ’ ‘ 0blSk0Val T V K“»f» praznik žalostne Matere iožje, Kai ie' Hruščev v razeovoru l0ma pa ^ Pm sll0vensikl £im' patrone njegove rojstne župni-Kaj je H use v v razgovoru nazl-11 v Zavodu sv. Stanislava jp lbji nr: sv očeta Piia XII z Romuni dosegel, za sedaj ni J na.H T ■ ,K1- n Je’ J® bU od sv' 0,Leta ^ljav, V' jaSno ker ni bilo o samem se- št-,Vldu nad Ljubljano. Ma- postavljen za nasiovnega škofa Ja no, ^er m nuo o samem se- turo je opravil z odliko Jožeta Pogačnika. Rajnki nadškof dr. Anton stanku uradno nikjer nič objavljenega. j kardišlkega in hkrati za apostol-Po opravljenih bogoslovnih skega upravitelja ljubljanske študijah v ljubljanskem semeni- škofije. Dne 1. decembra 1946 »j v. . . . . . šcu ga je nadškof dr. Anton ga je posvetil v škofa v Ijub- INemskl vojni mornarici Bonaventura Jeglič 29. junija Ijanski stolnici tedanji ter ob-manjka častnikov I 1923 (pred štiridesetimi leti) enem tudi zadnji belgrajski pa-BONN, Zah. Nem. — Zaradi posvetil v mašnrka. Kot kaplan peški nuncij Jožef Hurley, se-pomanjkanja častnikov je mo- je služil tri leta v Metliki in daj nadškof v St. Augustine v ralo poveljstvo nemške vojne dve v Tržiču, nato je 1. dec. 1928 Floridi, Z.D.A., ki je 1. 1959 mornarice umakniti več vojnih — po odhodu msgr. Matija opravil v Clevelandu tudi po-ladij iz aktivne službe. Skerbca v Kranj — postal trži- grebne obrede za rajnim ško- Pretekli teden go premestili ški župnik (najmlajši v škofi- fom dr. Gregorijem Rožma-v rezervo 6 čistilcev min, do ji!), čez dvanajst let (1940) je nom. srede prihodnjega meseca pa postal stolni kanonik ljubljan- V kaj kratkem času po smrti bodo potegnili iz aktivne sluz- ski, kjer je bilo vse njegovo de- škofa dr. Gregorija Rožmana be še 15 drugih manjših vojnih lo med drugo svetovno vojno, (16. nov. 1959) je bil msgr. An- Vovk pojde v zgodovino Cerkve in slovenskega naroda kot eden njenih najveejih cerkvenih knezov. Naj počiva v miru! --------------o------- Irak odgovarja BAGDAD, Irak. — Sovjetska zveza je javno podprla kurdski upor in napovedala, da bo nudila Kurdom celo materialno podporo, če iraška vlada ne ustavi vojaških operacij proti njim. Iraška vlada ni na sovjetske grožnje nič odgovorila, pač pa je takoj obnovila pretečene trgovske dogovore s komunistični Kitajsko in Albanijo, glavnima nasprotnikoma Hruščeva v komunističnem bloku. veliki večini za sklenitev Seja— dogovora s Sovjetsko zve-| Društvo sv. Ane št. 4 SDZ zo za končanje preskuša- ima nocoj ob pol osmih sejo v nja atomskega orožja. j navadnih prostorih. Prebrani T ^ ^ _ bodo polletni računi. Po seji WASHINGTON, D. C. - Dr- bo zat)Pava žavni podtajnik A. Harriman se odpravlja v Moskvo, kjer se R”istni dan— . . bodo sredi meseca začeli razgo-' Mrs Mary Velikonja iz Che-vori med Ameriko, Anglijo in sterland O., je praznovala 2. Rusijo o končanju preskušanja 3ullJa 77- roIst^ dan' Petelj, atomskega orožja. Nekateri gle- «\ji za to priložnost pripravili dajo na razgovore zelo optimi- Pn->etno iznenadenje za kar stično, ker je Hruščev v enem se Pra^ lskreno zahvaljuje, svojih zadnjih govorov dejal, da ,,reko morja je Sovjetska zveza pripravljena ^ Av-tiijo je odpotovala podpisati dogovor o končanju Mrs- Magdalena Luzar s sinom preskusov v zraku, vesolju in Jožetom. Vse potrebno za pot pod vedo, kar je Zahod predlo- Je uredila Pot- Pip. Mirko Ant-žil že pred leti. Edina ovira na Clair Ave. utegne biti zahteva Hruščeva, Srečno pot! da mora biti istočasno z dogovo- arhivar obtožen— rom o končanju preskusov pod- Irank S. Day, okrajni arhi-pisan tudi dogovor o nenapada- vai' (recorder), je obtožen nju med Severno atlantsko o- Pred glavno poroto nezakoni-brambno in Varšavsko vojaško t°sti na plačilni listi urada, ki zvezo. niu načeljuje. M. Kascak, ki Louis Harris, ki se že 17 let je bil na plačilni listi, pa de-ulkvarja z ugotavljanjem javne- lal večinoma na Dayjevem doga mnenja v Združenih državah, mu, je včeraj pričal proti je objavil pretekli ponedeljek, njemu. Okrajni tožilec Corrida je za sklenitev dogovora o gan je izjavil, da se bo Dry končanju preskusov v Združenih le zelo težko “izgovoril”, državah 73 odstotkov ljudi, 47 FBI išče Birnsa— brezpogojno, 26 pod določenimi1 FBI išče Alexa Shorumr okoliščinami. Naravnost proti BtrnsiU od katerega je 'tfmoV-podpisu dogovora se je izjavilo jeni M. Gold dobil v zastavo 17 odstotkov povprašanih, med ukradene kanadske honde, tem ko jih 10 odstotkov ni ime- včeraj popoldne so ga videli lo v vprašanju jasnega mnenja. v nekem motelu v Toledl!, o. Takale ugotavljanja niso ved- Sodij0| da mora Birns biti' v no popolnoma točna, toda velik odstotek vprašanih za končanje preskusov kaže kljub temu, da je velika večina ljudi v naši deželi za končanje preskušanja, saj se je skoraj polovico povprašanih izjavilo celo za brezpogojni sporazum o končanju. zvezi z Goldovimi morilci ;ili vsaj kaj več vedeti o umoru. ladij. Pri voliivah v Argentini OKaga! zmerni A, lllia BUENOS AIRES, Arg. — Pred volitvami so na splošno napovedovali zmago gen. P. A-ramburu, vodniku konservativne sredine. Dejansko je ta ostal na zadnjem mestu z niti celih 15 odstotkov oddanih glasov. Zmagal je zmerni kandidat Civilne zveze ljudskih radikalov Visoke šole na razpolago dr- Arturo Illia- dosleJ komaj V državi Pennsylvania je kaj bolj znan podeželski zdrav- skupno 101 visoka šola, od tega nik- Novi grobovi Ana More! V Euclid Glenville bolnišnici je umrla Ana Morel z 1229 E. 169 St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. Sto funtov sladkorja na leto WASHINGTON, D.C. — Po uradnih cenitvah bomo v Združenih državah porabili letos skupno v prehrani okoli 10,000,-000 ton sladkorja. Povprečno ga bo vsaka oseba torej porabila okoli sto funtov. Sončno in malo toplejše. Najvišja temperatura 74. VARŠAVA, Polj. — Izvršni odbor poljske komunistične stranke je sklenil, da bo odložil strankin kongres na drugo leto, dasi bi po pravilih moral biti kongres sklican letos. Na dan so prišli razlogi, zakaj so voditelji poljskih komunistov to storili. V zadregah so. V stranki sami ima Gomulka še vedno težave s tistimi voditelji, ki so imeli več besede, predno je dobil on oblast v stranki. Ti so več ali manj odkrito ostali v opoziciji proti njemu osebno. Podpirajo jih člani stare komunistične garde, stalinisti, ki zahtevajo vlado močne roke, trdega policijskega vladanja. Trdijo, da vsako popuščanje samo koristi protikomunističnim elementom, ki jih komunisti nikoli ne bodo pridobili za sodelo- Goldberg naj odloči Predsednik Kennedy je včeraj predložil člana vrhovnega sodi šča Geldberga železniškim družbam in železničarjem kot razsodnika v njihovem sporu. WASHINGTON, D.C. — Z Nihče od kandidatov ni dobil današnjim dnem bo potekel čas potrebne absolutne večine, če- razgovorov med železniškimi prav je zbral Illia skoro mili- družbami in železničarji, če ne jon več glasov volivcev kot nje- pride do ,kake rešitve, bodo jugov najbližji tekmec. Odločitev tri obstali vlaki po vsej deželi. vanje, ampak morajo vladati ima letos s katoliško Cerkvijo, se je te dni vrnil iz Rima, je b° tolej v 'okab v®Pvnd)1. mCrf’ Predsednik Kennedy išče mož- proti njim. oziroma kardinalom Wyszyn- predsedniku vlade Gomulki od- kl Jlh skupno ^7b' vllia nosti preprečitve splošnega Tretja skupina v stranki so ta- skim, ga ovirajo, da bi letos šel govoril v pridigi v svoji stolnici ima c > 0IeJ prema o ° ^ železniškega štia jka brez po-kozvani liberalci, ki pravijo, da s kongresom pred javnost, in ga zavrnil najodločnejše: “Na- zraabe- sebnih pooblastil Kongreua. Fe mora komunizem tudi na Polj- Nad vsem pa visi spor v komu- ši poljski škofje so dolžni oprav- ° lvm . ° ® j.. Se ,° ^ ra l*ma v na®ldu kot Poslednje dkem vzgajati, pridobivati ljud- nističnih vrhovih, ki bo letos ko- Ijati svoje poslanstvo med ver- • ^a lia .1Z^° 1 Pre ae u-1 a stvo, v nebistvenih stvareh po- likor toliko dobil jasnejše obli- niki. Naše delo je božje delo. r®Pu 1 e’ 1 a. pie\z0 vo odnosno revolucijo posvečeno v ton Vovk od sv. stolice imeno-'76 univerz in kolegijev. Komunistični režim na Poljskem je tudi v težavah puščati in tako pridobivati na ke, da ise bo mogla poljska ko- Drugi imajo svoje lastne posle času, ko odrastejo novi rodovi, munistična stranka, ki je v zu- in naj se brigajo zanje. Mir ni ki bodo imeli enotnejše gleda- nanji politiki popolnoma odvis- nekje v oblakih ali na mesecu. stvo dežele v prihodnjem oktobru. Volivni kolegij se lahko odloči za kateregakoli izmed nje na razvoj in potrebe bodoč- na od Moskve in tesno naslanje- Mir mora biti v človeških gla- ^lek Uavnih kandidatov, lahko nosti in tudi mogli složne j e na- na nanjo, na svojem kongresu vab, v ljudskem mišljenju. Pa u 1 za PCP° n(>ma °ka lu_ stopati za koristi komunizma. j kaj določnejše izjaviti glede Ljudje imajo zajamčene darove SeSa-rp , „• . . I mednarodnih odnosov Poljske'in prostosti in svobode, pravično- komunistične stranke najbolj SV0Jlh bod°c‘h zunanjepolitičnih sit m svobodne vesti ter pravico,! priljubljena, v vodstvu pa šib CiljeV' |da “ raV"aJ° P° SV0JCm ka. Gomulka hoče poleg tega pri- Odnosi s katoliško Cerkvijo sobnem prepričanju! na Poljskem v zadnjem času zo- Včeraj je predsednik ZDA predložil železniškim družbam in železničarjem, naj svoj spor predlože v obvezno odločitev članu Vrhovnega zveznega sodišča A. J. Goldbergu, bivšemu zveznemu delavskemu tajniku in nekdanjemu pravnemu svetovalcu unije jeklarjev. Obe strani sta obljubili danes ob dopoldne predsedniku Papež naj posreduje v Južnem Vietnamu? ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — desetih Generalni tajnik ZN Tant bo ta Kennedyju odgovor na njegov pet bolj napeti. Gomulka je' S temi besedami je kardinal teden obiskal sv. očeta Pavla predlog. —o— dobiti na času, ker so letos sla-1 napadel katoliške škofe, da ne kratko povedal, da zavrača vsa- VI. v Rimu. Tant je budist iz be življenjske razmere in upa, J delajo v mislu in duhu okrožni- ko vtikanje divilne oblasti v Burme in bo baje pri svojem Prva želczobctonska stavba da bo drugo leto boljše, ker le- ce “Pacem in terris,” ker se ne- cerkveno področje. Množica, ki sprejemu prosil papeža, naj po- V Združenih državah uo zgra- je napolnila katedralo in prostor srednje pri katoliškem predsed- dili prvo stavbo iz samega žele- pred njo je kardinala obsipala s niku Juž. Vietnama Diemu v ko-jzobetona leta 1875 v New Yor- cvetjem. |rist budistov. 1 ku. tos kaže, da bo dobra letina 0-mogočila zboljšanja v prihodnjem letu. Ostri spori, ki jih prestano upirajo ali pa pasivno zadrže napram zakoniti državni oblasti. Kardinal Wyszynski, ki Ameriška Domoviwt IilSiO fJJ1- Vi-US 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio ne uradno nevtralnost. Ako zmaga, ne bo mogoče rabiti ^ga. Kar odpreti jim pot na važ-apennskega polotoka za odskočno desko v boju proti ko-' munističnemu vzhodu. De Gaulle pa sploh ni za tesnejšo povezanost strateških National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year 83 Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 130 Weds., July 10, 1963 NATO pred novo preskušnjo Še letos se bo razvila živahna debata, ali je sedanja NATO struktura toliko močna in gibčna, da bi zadržala prvi naval ruskih armad. NATO zavezniki dvomijo, da bi bila zadosti močna in samo v tem soglašajo. Kako postaviti NATO na tako podlago, da bo kos svoji nalogi, o lem se zaveznki ne strinjajo. Vsak zaveznik se sicer zaveda, da je samo v skupni in solidarni obrambi mogoče zadržati pritisk ruskih armad, toda pri tem misli predvsem samo na svojo varnost in potem šele na skupno. V tem pa ravno tiči vsa nevarnost za bodočnost NATO oboroženih sil. Te nevarnosti se vsi zavezniki zavedajo in jo bodo skušali še letos premostiti, če se bo le dalo. Ne bo pa to lahek posel, kajti vsaka država ima drug recept za zboljšanje NATO. Najbolj jasen koncept imajo seveda Nemci, ki so pri celi stvari najbolj prizadeti. Drže se preskušenega načela, da je ofenziva najboljša obramba. Zato bi radi čim preje prenesli v slučaju vojne fronto od sedanje železne zavese daleč tja na Rusko, najrajše kar na Don in Volgo. Ta cilj se da doseči samo z dobro opremljenimi in gibčnimi armadami. Med opremo spada Čudi taktično atomsko orožje. Ta koncept je vezan na en pogoj: ne Rusija ne Amerika ne bosta rabili strateškega atomskega orožja. Ta pogoj daje seveda nemškemu konceptu značaj velikega tveganja. Anglija ima čisto drug interes. Ako pride do vojne, naj strateško orožje ne pride do veljave, kajti vedo, kaj so delale v zadnji vojni nemške rakete V-l V-2 in ne bi radi dobili na glavo še ruske rakete. Da bi dosegli ta cilj, je treba imeti tako premoč v strateškem atomskem orožju, da Rusi ne bodo upali začeti prvi s strateškimi napadi z raketami. V Franciji sodi De Gaulle, da Rusija ne misli na vojskovanje s strateškimi raketami in bo mislila nanj zmeraj manj, dokler se ne more zanesti, kaj bo v novi vojni počela Kitajska. V svoj prav je tem bolj zaverovan, ker je kubanska kriza pokazala, da so se Rusi zbali ameriških strateških raket in umaknili s Kube svoje strateško atomsko orožje. Ravno to je pa De Gaulle napovedal. V halji mislijo samo na svojo varnost. Boje se strateških raket in zato so skoraj proti svoji volji piristali, da bi ameriške podmornice imele svojo luko v Italiji, od koder bi v sili streljale z raketami za železno zaveso. Za skupno evropsko obrambo se ne menijo dosti, vedo, da tam ne pomenijo veliko. Najbolj nejasno je stališče naše federalne administracije. Rada bi dosegla svoj idealni cilj: Evropa naj se oboroži z divizijami in jih opremi z standardnim orožjem, Amerika pa naj skrbi za potrebne atomske in vodikove strateške bombe. Ve pa, da v Evropi nimajo dosti smisla za tak cilj, ker dokazuje preveč očitno, kako zelo so evropske države odvisne od ameriške narodne obrambe. Tako postavljeni cilji dobivajo različne praktične oblike, kakor so pač usmerjene politične vlade v posameznih NATO državah. V tem oziru ve samo naša dežela, da ima stalen režim. Kennedy je predsednik še do začetka 1. 1&55 in bo ostal potem še za štiri leta, tako napovedujejo vsi politični proroki. Kaj naj misli Kennedyjeva administracija o potrebi in ciljih NATO, ni nobena skrivnost. Ni tudi nobenega povoda za domnevo, da bo svoje stališče spremenila. Čisto drugačen je položaj v Evropi. Kam jo bo zavila angleška politika v bližnji bodočnosti, kdo ve? Vsi mislijo, da bo prišla na vlado socijalis.ti-čna stranka, ki gleda na NATO z drugimi očmi kot konservativci. Konservativci dajo nekaj na lastno atomsko orožje, socijalisti ga ne marajo. Konservativci so vneti za sporazum o razorožitvi, toda vnemo mešajo s previdnostjo, socijalisti so pa pripravljeni, da napravijo Rusom velike koncesije, samo da bi prišlo do sporazuma. Ali bodo s koncesijami zadovoljni ostali NATO zavezniki? Kakšen vpliv bo to imelo na rekonstrukcijo NATO? V Nemčiji pride kmalu režim dr. Erharda do veljave. Njegovi glavni voditelji kancler dr. L. Erhard, vojni minister Hassell in zunanji minister Schroeder so “ameriški” ljudje, toda to ne pomeni, da imajo ameriške nazore o namenu NATO. Imajo pa pri oborožitvi svojih divizij tudi svoje načrte, kjer ne vpoštevajo niti svojih najnovejših zaveznikov v Parizu. So se n. pr. odločili za svoj novi 40-tonski tank, dasiravno so v Parizu želeli, naj počakajo z odločitvijo, dokler ne preskusijo francoskega 32-tonskega tanka. So za to, da čete na fronti dobijo takoj vporabljivo atomsko taktično orožje, kar zopet ni všeč ameriški narodni obrambi. Kar je pa glavno: Nemčija hoče imeti večjo varnost v zahodnem zaledju v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem, le v tem slučaju lahko s sigurnostjo preide v ofenzivo na vzhodni fronti. NATO zavezniki se s tem ne strinjajo. V Italiji lahko dobi premoč struja, ki je za stvarno, če na vodilna mesta. Beli imajo pri tem isvoje pomisleke, ki jih je treba tudi upoštevati. Zato sil posameznih NATO zaveznikov. Misli, da se to da doseči! priporočajo zmernost, previd-brez težave, ako bi nastopila resna vojna nevarnost. Te' pa ne vidi od nobene strani. Vsi NATO zavezniki mislijo torej v različnih smereh. Med tem stopa v ospredje zmeraj bolj očitno dejansko stanje, kakršno je brez ozira za težnje posameznih NATO zaveznikov: edine oborožene sile, ki kaj pomenijo, so ameriške in nemške, vse drugo je samo privesek. Odločilen pomen nemških in ameriških VESTI nost in pa vzgojo v skušnjah,! itd. A na drugi strani hočejo že' danes vse, ne jutri. Če bodo ta-! ki tiščali naprej, bo to privedlo1 vse v nekak ekstrem, ki zna po-1 stati velika nesreča za vse. j Letališče v Brnikih bo le dograjeno Letališče v Brnikih pri Kra- šlkofije pa: Selčan Leopold iz Frankolovskega; Valdhuber Mihael iz Kamnice pri Mariboru; Srniša Feliks iz Kapel v Slov. nju bo predvidoma dograjeno to______________ _____, _________ Na obeh strneh je precej na- 'jesen. V zadnjih tednih so do-J goricah; Veleberi Izidor iz Bo-divizij, ameriškega orožja in petežev, ki ne prispevajo k po- končali z graditvijo 2200m dol-jgojinev Prekmurju; Horvat An- OFM iz Studenic. nemške discipline bo stopal zmeraj bolj v ospredje. Tega mirjevanju, ampak izzivalno §e in 45m široke vzletne proge, ton, salezijanec iz NATO skupnost noče na zunaj Videti, vendar bo ta stvarnost odgovarj ajo drug drugemu. jKo bo letališče povsem dograje- Avguštin Jug OFR zmeraj bolj priiMskala na cilje in strukturo NATO. Amerika se je s tem že sprijaznila. Ni bilo brez pomena, da se je Vmes je nekaj hladnokrvnih in j no, bodo na njem lahko prista-pametnih in dal Bog, da bi ti Jala večja potniška in vojaška predsednik Kennedy na svojem potu po Evropi mudil tako zmagali dn našli pravo pot iz ter bo Slovenija lahko di- dolgo ravno v Nemčiji. Radi napetega položaja v Berlinu vsega tega. če ne, znajo biti še^ktno ^vključena v mednarod- gotovo ne. NATO stoji torej pred novo preskušnjo, nekateri jo bodo imenovali tudi “krizo.” težave, katerih pa bi ne bil nih- ne letalske linije, če bolj vesel kakor komunisti Letališče v Brnilkih so začeli 'v Moskvi. Predsednik Kennedy graditi pred 10 leti. Dela so bi-............... - • ■ tudi! la ponovno je, kakor izgleda, radi tega —-močno zaskrbljen. Skuša biti ibilo denarja. prekinjena, ker ni Ko so se gradnje J Ifrkl ER AVI TONE S HMBA Joliet, 111. — Ko smo zadnji teden sedeli po Juretovo jablano na njegovem vrtu, smo se pogovarjali o sedanjih delavskih razmerah pri nas v Ameriki. “Ej, dosti je drugače, dosti, kakor je bilo še pred dobrimi 30 leti,” je dejal Nick. “Se spominjam časov, ko se ni dobilo dela, pa če si ga še tako iskal. Cele dneve sem hodil okrog in trgal podplate — pa ni bilo nikjer nič. Bossi so povsod odkimavali: “No jobs, don’t bother us!” Bara pa je pristavila: “Zdaj imate možakarji nebesa proti onemu, kar je bilo nekoč. Zdaj se godi vsem dobro, pa če delaš ali ne. Če doma se- diš, dobiš podporo, če pa delaš, pa dobro plačo. Bogme, tako še med nami radi leti razvijati avijatika, so nekateri starejši ljudje dvomljivo majali z glavami in marsikateri je dejal: “Po luftu se jaz pa že ne bom vozil, saj je še na tleh nevarnost, pa bi ne bila po luftu ...” Pa ko se je razvilo in izboljšalo v avijatiki, danes vsak rad po zraku frči, kdor ne, je pa pri trgovskih in drugih potovanjih podoben počasnemu polžu, ki nikamor ne pride. Tisti, ki se poslužujejo hitrejših prometnih sredstev, pa vso smetano posnamejo in pobero. Čas vsakega nekako primora, če hoče ali noče, da mora k zahtevam novih časov in razmer. In pri tem se napredek porniče naprej in naprej.” Tudi v tem smo Juretu pritrdili. “KA PAJ MENITE IN PRAVITE O TEM?” je vpadel z besedo Nick, “kar se čuje zadnje čase iz Afrike?” Enaintrideset raznih afriških plemen je bilo gori v hribih pri etijopijskem cesarju in so zahtevali, da naj beli v Afriki pobero svoja šila in kopita in gredo, odkoder so prišli. In pri nas v Z.E. pa ropotajo naši “čokoladarji” (tako pravimo’-nekateri zamorcem temne barve, ni bilo, kakor je sedaj,” je resno povdarila Bara. “No, seveda,” je povzel bese- podobne čokoladi) doli po jugu in že vsepovsod. Zeksajo predsednika Kennedyja, zakaj se ne do Jure. “Če primerjaš vse s'pozuri, da bi izpeljal, kar jim prejšnjimi časi. Ampak, tudi'je obljubil pred volitvami. Eden zdaj ti ne da nihče nič zastonj1 je zadnjič rohnel na televiziji in nikomur ne pada mana z nad njim, da so k njegovi ve-neba, ne da bi k temu na nek čini v volitvah prispevali za-način, bodisi z delom ali čim morci in ga je opozarjal, naj se drugim prispeval. Zdaj so nekako odgovornosti in obveznosti drug do drugega porazdeljene, preje niso bile. Hvala za vse to gre pok. predsedniku Rooseveltu, ki je uvedel tekom svojega predsednikovanja marsikaj socialno dobrega za male ljudi, kar pred njim Amerika ni imela. Naj povdarim na ves glas: za vse te pridobitve ne gre zasluga kakemu Marksu, Leninu, Stalinu, še manj pa Hrušče-vu, ampak našemu pokojnemu Franklinu Rooseveltu, ki je prevzel vodstvo dežele za “slavnim” Hooverjem in res veliko dobrega naredil za male ljudi, da imajo danes res v loncih kokoši in za vsako hišo ali pa v garaži avto. Saj precejšnja večina ima to, četudi ne vsi 100/t. Vse to malo cenimo, ker ljudje prehitro radi pozabljamo, kaj kdo za nas kaj dobrega naredi.” spomni na svoje obljube. Po vseh mestih prirejajo protestne parade in groze s svojimi zahtevami. Ali niso to znamenja, da smo v nekih zelo sitnih in čudnih časih? Kam vse to vodi?” Po kratkem presledku, v katerem smo se spogledavali, kdo bo prvi kaj o tem spregovoril, je Bara dejala: “Zgleda, da z malim “čokoladarji” niso več zadovoljni, več in več hočejo in objestni so bolj in bolj!” “Ne smemo gledati prečrno na “črne”, je pomirjevalno posegel vmes Jure. “Po nekaterih južnih krajih se jim je res godila krivica dolga leta. Ljudje so in to moramo upoštevati. Da so z njimi težave in sitnosti, je pa seveda tudi res. Njihove zahteve so v marsičem pretirane. Zahtevajo, kje naj se vzame, kar zahtevajo, ne vprašujejo. V gospodarskih ozirih in na hladen dn previden, je pa med dvema ognjema. Kar bo naredil, ne bo prav za obe strani, a nekaj bo moral čimpreje, ker pod tem problemom hudo tli bolj in bolj. Je to problem, ki zahteva zopet nekega “velikega Lincolna”. Tako je izrazil Jure svoje mnenje o tem. Tako je, brez težav nismo nikoli, bi bilo menca pač preluštno na svetu, dasi bi brez takih težav prav lahko izhajali. Naj zadostuje za danes, pa drugič o čem drugem. Tone s hriba. -----o- “Ljisbljančani” - črnci Cleveland, O. — Ker v zadnjem času v ZDA vedno bolj prihaja y ospredje borba ameriških državljanov črne rase za popolno enakopravnost z belimi, se tudi beseda “Ijubljančan” vsak dan pridneje uporablja, celo v zvezi z zloglasnim kriminalom v parku Sowinski. Ta beseda se pojavlja tudi v slovenskem tisku, ki ise razpošilja po vsem svetu. Ljudje drugod verjetno debelo gledajo, kakšno zvezo ima Ljubljančan n. pr. z zamorskimi kriminali, z njihovo zaostalo kulturo etc. Tudi ljudje tukaj ne vedo, kakšna je zveza, čeprav ponavljajo to besedo že več kot 50 let: Morda kdo ve? Slovenci, ki pišejo in govorijo slovenski jezik, naj rabijo za črno raso besedo zamorec; tako bomo vedeli vsaj pravi pomen. Beseda Ljubljančan naj se uporablja prav tako v dostojni zvezi. Ni prav, da s tiskom ali govorom žalimo, zlasti še, če kot inteligentna bitja ne vemo, kaj pišemo ali govorimo. Rudolf F. Lukez, R. PTn pred dvemi leti lotili z novo vnemo, so žal ostali pri starih načrtih in bo letališče po vsem sodeč neprimerno za pristajanje velikih modernih potniških letal. i Letošnji novomašniki v Sloveniji Na praznik sv. Petra in Pavla je bilo v ljubljanski in maribor-ski stolnici posvečenih v mašni-ke 18 diakonov. Iz goriške nadškofije, katere Dr. Franc Grivec umrl V Ljubljani je umrl 26. junija dr. Franc Grivec v 85. letu starosti. Pokopali so ga 28. junija na Čalah. Pokojni je bil svetovno znani strokovnjak za ci-rilmetodijske zadeve. Rimski sledovi v Ljubljani Pri obnovitvenih delih na gornjem delu nekdanjega Kongresnega trga in gradnji novega trga na nekdanjem vrtu uršulin-skega samostana so odkrili severni vhod v staro rimsko Emono. Vhodna vrata so že odkopali. Izkopavanja bodo nadaljevali. Obmejni pas z Italijo bodo raztegnili Koncem preteklega meseca so se v Novi Gorici na sestanku del je v Sloveniji: Pirih Metod j turističnih organizacij posveto-iz Lokovca; iz koprske apo-1 vali o razširitvi področja, na ka-stolske administrature: Ilijaž tero imajo dostop imetniki ob- Jože in Podgrada in Kastelic Lu- ( mejnih pustnic. Predlagali so, dovik iz Hrušice. Iz ljubljan- naj bi jugoslovanski obmejni čas ske nadškofije: Jakoš Anton iz razširili do Ljubljane in Bleda, Št. Ruperta na Dolenjskem; O- italijanskega pa do Vidma in blak Metod iz Poljan nad škof- Benetk. O istem problemu so jo Loko; Pernuš Viktor iz Kra- razpravljali tudi na sestanku nja; Piber Vinko z Bleda; Pe- predstavnikov obmejnih podro-trič Ivan iz Velikih Lašč; Šuš- čij v Vidmu, nik Mihael iz Gozda; Vegelj Prehod na skrajšani delovni Vinko iz Čateža ob Savi; Vidic Čas? Janez, salezijanec iz Zgornje Nova jugoslovanska zvezna Besnice pri Kranju; p. Peter Vr- ustava predvideva postopno u-tačič OFM iz št. Jerneja na vedbo 42 urnega delovnega ted-Dolenjskem. Iz mariborske na razdeljenega na šest dni po i3edem delovnih ur. Predsednik za breskve. Tu so peščene pla- slovenske republiške skupščine že za sončenje in kopanje. Tu Vida Tomšič je v volivni kam-so velika pristanišča za motor- panji poudarjala, da bo mogo-ne čolne. Ob teh otokih se vrše če načelno sprejeti skrajšani de-vsako leto velike regate t. j.'lovni teden uvesti le postopno tekme z jadrnicami in motorni-j ob povečani proizvodnji, če naj mi čolni. Tudi po zimi je tu delavci ohranijo svoj dosedanji Juretu smo pritrdili, da je si- poljih proizvajanja se z belimi cer res tako. Jure pa je nam ueveda ne morejo meriti. Tudi naprej razlagal o raznih razli- za razne skrbstva nimajo tiste kah v gotovih časih. Kar je bilo volje, ki je potrebna. Na teh dobro v gotovih ozirih v starih poljih niso enaki z belimi, so časih, ni zdaj v novejših časih daleč zadaj za njimi. Vendar več primerno in praktično, ljudje so, to je pa treba upo-Zdaj so druge razmere in te št e vati. Da se bodo mogli me-imajo svoje zahteve, katerim je riti na vseh takih poljih, kakor kieš Brdataga Mma Baragovega ima Cleveland, O. — Družabni klub Baragovega doma namerava prirediti za svoje člane in prijatelje enodnevni izlet v Put in Bay v nedeljo, 21. julija t. 1. Put in Bay je eden izmed glavnih otokov, ki ležijo v zalivu mesta Sandusky. Odhod izpred Baragovega doma ob 7. uri zjutraj. Ker nas ta dan veže nedeljska dolžnost je najbolje, da gremo k maši ob 6. uri v cerkev sv. Vida, da bi se po maši lahko takoj odpeljali. Vožnja do Catawbe pristanišča z avtobusom traja približno dve uri. Tu prestopimo na brod (ferry) in po enourni vožnji po jezeru smo na otoku Put in Bay. Tam je sicer tudi katoliška cerkev in zadnja sv. maša je ob 10 uri, po naše ob 11 uri — ker so eno uro za nami — a mi ise ne moremo zanesti na točen prihod avtobusa in parnika. Imamo sicer malo upanja, da bomo treba ustrezati, če ne, pa ne gre.1 sem omenil, jih bo treba še dol- imeli s seboj gospoda duhovna, živahno. Jezero, okrog teh otokov zamrzne precej globoko, tako, da postavljajo lesene kolike (shanties) na led. V led zvrtajo luknje in tam čepijo in čakajo ribolove! na svoje žrtve. Hrano v te kolibe jim nosijo iz restavracij in hotelov. Na tem otoku stoji spomenik zmage admiralu Perry, ki je v bližini teh otokov premagal leta 1813 angleško brodovje in tako odločilno pripomogel h končnemu izidu vojne. Ta spomenik je drugi najvišji v U. S. A. — višji kakor spomenik Svobode v New Yorku — in na vrh pelje dvigalo. Z vrha spomenika je nepozaben razgled na vse to otočje in v jasnih dneh je vidna tudi kanadska stran. Ta spomenik je bil zgrajen med 1912 — 1915 t. j. ob stoletnici bitke. Na vrhu spomenika je kripta v katero so položena okostja treh ameriških in treh angleških oficirjev, ki so padli v tej bitki. zaslužek. Sobe v hotelu, ki ga šele grade Ljubljanski list “Delo” poroča o pripombah tujih turistov k jugoslovanskim turističnim razmeram. Prve skupine nemških obiskovalcev Jugoslavije v le-tošnjeb letu so kar pohvalile zboljšanje prometni zvez in postrežbo v hotelih, opozorile pa so tudi na vrsto napak. Tako se je zgodilo neki skupini Nemcev, ki je poletela letovat v Črnogorsko Primorje, da je ob prihodu tja, dognala, da ima sobe rezervirane v hotelu v Hercegno-vem, ki ga šele grade. Drugi so se pritoževali o pomanjkanju znakov na cesti Maribor-Varaž-din — Zagreb ter o slabi vskla-ditvi prometa med železnicami, ladjami in letali. Pozabljene okrasne rastline Lili Stojanovič z ulice Kneza Koclja 24 v Ljubljani piše v ljubljanskem listu “Delo”: To- a sigurno za enkrat še ni. Vožnja z avtobusom tja in nazaj stane $3.50, vožnja z brodom v Kjer se tem zahtevam upirajo,'g0 vzgajati. To je bila 'in bo na-tam zaostanejo gospodarsko in loga belih. Velika naloga je pa v drugih ozrrih, čas pa jih konč- tudi, kako bele pripraviti do ta-no primora, da morajo v novih kega pravilnega nesebičnega ra-razmerah na nova pota, ali pa zumevanja. To so velika vpra-cistanejo zadaj za onimi, ki so šahja v tej zadevi. Kar težko je na novih potih. Je nekaj take- govoriti o tem. Pa govori se že!za jadrnice, motorne čolne, riga, kakršna so na primer v zad- in piše in priporoča. Kakšni, bolovce in letoviščarje. Tu ra- Na otoku je tudi priložnost; variš urednik! Večkrat grem v kopanja in kdor misli izkoristiti novi ‘najmodernejši’ kino šiška to priliko naj prinese s seboj in vedno me kar zaboli, ko vi-kopailno obleko. Odhod iz Put dim, kako uprava skrbi za okra-in Bay proti domu bi bil ob 4:45 sne rastline v čakalnici. Rast-pop. in prihod v Cleveland okrog line so gotovo precej stale — devete ure zvečer po našem j in če bi jih kdo zalil vsaj enkrat štetju. Ta čas je namenoma ta-j tedensko, bi gotovo ne propadle, ko postavljen, da je vsem izlet- kot propadajo sedaj. Če že ne nikom dana prilika, da se udele-'moremo računati na ljubezen do že še zadnjega večera karnevala rastlin, višaj lahko zahtevamo, pri sv. Vidu. i da zanje kot skupno lastnino to- Izlet se vrši pod pogojem, da'kko slkrbe, da ne bodo propadle, se prijavi dovoljno število lju- Slišala sem že več opazk na ta di za vsaj eden avtobus. Več račun, a rastline hirajo naprej, jih je lahko, če jih bo zadosti,!Tudi okenska stekla kličejo po najamemo še drugi bus. Ker vodi — letos jih menda še niso je čas kratek, prosimo vse tiste, očistili! ki bi se izleta radi udeležili, da se J * prijavijo najkasneje do pondelj-! Gornji opis je kar lepa slika ka 15. julija t. 1. zvečer v Bara- oskrbovanja “skupne lastnine,” njih desetletjih prometna sred- smo v praksi do naših “čokola- ste najboljše ohijsko vino in ložiti ob prijavi. govern domu ali pa pri gg. Slav- ki jo Titov socializem uvaja v obe smeri pa $2.50, skupno $6.00. |ko Miller, 20901 North Vine Eu- Jugoslaviji. Privatni lastnik bi Otok Put in Bay je smatran j did, telef. IV 6-0893 ali pa: To- brez dvoma gledal, da bi “dra-za paradiž za športnike posebno'ne Nemec, 708 East 159. St. ge okrasne rastline” ne hirale in telef. 541-7243. da bi bila okna njegovega po- Denar za vožnjo je treba po- dopja čista! Za “skupno last- stva. Ko se je začela pred 40, dar jev”, je zopet nekaj druge- znani so sadovnjaki posebno še nino se briga le “skupnost” — Odbor torej nihče! James Oliver Curwoodt Človek in dosežki v številkah _ OGENJ Carrigan je zataknil ost roga med dva hloda v zagradi, ali preden je krenil, je za-čull od one strani, da Andreja glasno kličejo. Takoj potem je pritekel pod okno Black Roger Audemard in s pogledom proti beli hoji zopet poklical Andreja. David se rtm je oglasil in Black Roger se je obrnil, da bi ga pogledal. Razoglav jo bil, golorok in oči so se mu divje bliskale. “Tja-le je šel pred dvajsetimi minutami,” je vpil David. “Zginil je v gozdu, kjer vidite ono belo hojo. Jokal je, jokal kakor otrok.” Tudi če bi bilo kaj več besed, jih Black Roger ne bi bil slišal. Tekel je v dim proti drevesu in izginil, kakor je bil izginil Andre. Potem se je David z vso močjo uprl in Zagrada je popustila. Tako jo je vzdignil še na nekaterih mestih in okno je bilo odprto. Pomolil je glavo skozenj, a ni videl nikogar. Nato je vtaknil noge skozi okno, se prijel za polico in počasi je zdrsnil na zemljo. Ne da bi se kaj mudil, se je obrnil v smer za Rogerjem Audemardom. Sedaj je prišel njegov čas in ta zavest mu je srce divje razburkala. Kaj ko bi stekel in poiskal Carmino Parichet ter jej stisnil grlo in jo prisilil, da bi povedala, kaj sta napravila z Marie-Anno. Ali želja, da bi vse rešil z Blackom Rogerjem samim, je pokrila prejšnji naklep kakor povodenj. Black Roger je v Kozdu. Ni ga pri ljudeh; priložnost je zelo ugodna. Ker mu je bilo gotovo, da so Marie-Anno pustili na splavu, ni bilo Davidu prav nič zato, če ogenj grad popolnoma upepeli. Grad sam ga je pač malo zanimal. Blacka Roger j a je hotel imeti. K stari hoji tekoč, je pobral na potu krepelo. Mimo hoje je držala v gozd steza. Bila je jako ozka in slabo shojena; malo nog je hodilo po njej. Tekel je po njej in čez pet minut je bil na veliki krčevini, polni dima. kam je razumel, da grad ne bo pogorel. Jasa pred gozdom Je bila za streljaj široka, brez trave in grmovja, deloma prekopana in se je v polkrogu daleč vlekla. Tako je Black Roger zavaroval svoj grad v £ozdu in obenem pripravil svojcem rodovitnih polj. Povsod je bilo v dimu čuti glasove hi klice in Carrigan je razumel, da so Boulainovi stražili veliki polkrog. Ko je tekel na prostor, ni nikogar videl; pač pa je zapazil na mehkem zemljišču utise nog. Morda sta tudi Black Roger in Andre stopala tod. 'Stopinje so ga vodile do še ^nanj razločnih sledov, ki so globlje v goščo, prav k °gnju. šel je za njimi. Z ve-tr°m je prihajalo prasketanje hi valovi dima so mu silili naproti. Globlje in globlje je Prodiral v gozd. Bil je blizu nevarnosti. Drevje je ležalo Vse križem in zrak je bil neznosno vroč. Za nekaj časa je °bstal. Kam sta šla Black Ro-£or in Andre? Kak blazen nagon ju je gnal daleč v ne-narnost? Ali sta 'pa morda krenila na stran, da je on se-^aj sam v nevarnosti? Kakor za odgovor se je °glasil pred njim krik. Bil je ghis Blacka Rogerja, ki je klical in klical Andreja. “Andre . . Andre . . . Andre ... DIVJA V teh kriku je bilo nekaj, kar je Davida pribilo na mesto. Strah, bojazen, divja prošnja. Hotel se je vrniti; saj je bil preblizu črte, kjer kosi smrt. Ali Blackovo klicanje ga je spodbodlo, kakor da ga je kdo z bičem ošinil. Z glavo naprej je zagazil v čad in ni več ločil tal pod seboj, še dvakrat je slišal Blackov glas in mu hitel na,proti. Kri lovca na ljudi je zmagala vse druge čute v njem. človek, ki ga je hotel imeti, je bil blizu, in strah ali smrtna nevarnost ga ne moreta zadržati. Kjer živi Black Roger, more vzdržati tudi on. Stisnil je v roki poleno in se prebijal skoz grmovje, ki ga je plazilo po licu in rokah. Prišel je do vznožja majhnega hriba in razumel, da je Black Roger klical z vrha. Bil je hribec kakih sto čevljev visok. Prišedši na vrh, je sopihal. Bilo mu je, kakor da je prišel k vroči peči. Od severa proti vzhodu se je raztezal pod njim gozd, a dim mu je zapiral vidik. Videl je, kako ogenj na levi in desni strani divja, a pred njim je bil samo vrtinec zadušnega vetra in dim. Nekje tam sredi vihre se je glasil klic: “Andre .. . Andre .. . Andre ! .. .” David je gledal zdaj na sever, zdaj na jug, kako se vlačijo megle čada. Gore smo-lenega dima, res črne kakor smola, so se kopičile in previjale do neba na obeh straneh vrha, kjer je stal. Pod tistim črnim plaščem smrti so plameni švigali in se vzpenjali okoli vrhov hoj in ceder kakor pošastni jezdeci. Petnajst minut mogoče, pa bi bili pri njem; a do varne ravni je pol ure hoda. Srce mu je silno bilo, ko se je spuščal po pobočju proti glasu Blackovemu. Prihitel je do širokega potoka, ki se je prav tam delil v dve panogi. Ob bregu je bila krčevina, ki so jo bili ljudje že prej napravili iz pi'evidnosti zavoljo požarov. Carrigan si je zmočil oči in začutil, da je voda mlačna. Potem se je ozrl okoli sebe. Videl je, da ogenj gasne. Dim ni bil več tako gost in očem se je nudil pogled na pogorišče. Ni bilo več zelenja, ne več živega lesa. Samo razdejanje in ogorki. Zemlja se je kadila. Ozki plameni so še kakor pohlepni jeziki lizali ostanke zogljenelih debel mogočnega drevja. Veter se je polegel; samo tam daleč nekje je se bilo čuti neko vrša-nje in prasketanje. Iz.te pogrebne tišine je David še enkrat slišal grozen krik. Bil je Black Roger, ki je z mrtvega zemljišča klical pokvečenega Andreja. XXVI. Carrigan se je pogreznil v potok; voda mu je šla do pasu. Videl je sled, kjer je bil Black Roger stopil iz vode in videl je, kod je stopal po vročem oglju in pepelu, šel je po njegovih' stopinjah. Zrak je bil premešan s pepelom in prahom. Pod nogami ga je peklo. Včasi je zavonjalo po ožgani, koži. Zoglenele hoje in cedre so še pokale in, kjer se je ogorek odlomil, je zaplapolal nov plamen. Skoro se od vročine ni dalo več dihati in od pekočega dima videti, ko je zagledal pred seboj Blacka Rogerja Audemar-ria. (Dalje prihodnjič) Skoraj 700 strani ima najno- prišel po en zdravnik na 418 Iju- vejši “Svet v številkah,” publikacija ZN, ki so v njej statistično zajete vse dejavnosti 160 držav in ozemelj v 1. 1961. Po teh podatkih je živelo konec predlanskega leta na vsem svetu tri mi-liparde in 69 milijonov ljudi, kar pomeni 22-odstotni prirastek v desetih letih. Naj redkeje naseljena je slej ko prej Avstralija (dva prebivalca na kvadratni kilometer), najgostejša pa je naseljenost v Evropi. Rekorde je dosegel svet v gospodarski dejavnosti kot celoti, industrijska proizvodnja na primer je bila leta 1961 trikrat večja kot pred drugo svetovno vojno. Stopnja industrijskega razvoja gospodarsko zaostalih držav je znašala 8.4, članic E. G. S. pa 5.9 odst. Svetovna proizvodnja jekla je dosegla 354 milijonov ton (prav tako rekord); v ZDA se je nadalje zmanjševala (izdelali so samo 89 milijonov ton jekla), Sovjetska zveza se je z 71 milijoni ton povzpela na drugo mesto svetovne lestvice, tretja je Zahodna Nemčija (33 milijonov ton), za njo je Japonska (28) peta pa Velika Britanija z 22 milijoni ton jekla. Kmetijska proizvodnja je naraščala počasneje. Pšenice je bilo leta 1961 za 38 odst. več, kot znaša letno povprečje v obdobju 1948-62. Nad polovico vse pšenice so pridelali v Sovjetski zvezi (66 milijonov ton), za njo so bide ZDA (34), Indija (11) in Francija z 10 milijoni ton. Z drugimi živili je takole: v Sovjetski zvezi imajo največ mleka, ZDA so prve glede mesa, Japonci nalovijo največ rib, brazilska kava pa pomeni približno polovico svetovnega pridelka. Ulov rib je dosegel v letu 1961 rekord (približno 41 milijonov ton), nasprotno pa je bila vinska letina razmeroma slaba (količinsko za 10 odstotkov manjša kot v letu 1960). Daleč največ knjig so izdali v Sovjetski zvezi (74,000), od tega nad polovico znanstvenih publikacij. Druga je Velika Britanija b približno 25,000 knjigami, za njo pa se zvrstijo: Japonska nad 24,000, Nemčija skoraj 22,000, ZDA 18,000 in Francija s škoraj 1^,000 knjigami. V japonskih ateljejih so posneli dvakrat več filmov kot v Holly-woodu, v Veliki Britaniji pride na tisoč prebivalcev 506 izvodov časopisov, kar je v svetovnem merilu najboljše povprečje. V Sovjetski zvezi je največ kinematografov (nad 73,000), rekord glede filmskih gledalcev pa imajo v ZDA (dve milijardi). Razmeroma največ lekarn je bilo leta 1961 v Izraelu, kjer je di, največje pomanjkanje zdravnikov pa v republiki Mali (eden na 77,000 prebivalcev). V svetovnem merilu se je obseg izvoza povečal za pet odstotkov. S 16 odstotki svetovnega izvoza so ZDA precej zaostale v primeravi z zunanjo trgovino EWG, katere delež pri svetovnem izvozu znaša 24 odstotkov. Industrijske države Zahoda nadzirajo 67 odstotkov svetovnega izvoza, delež držav v razvoju pa še nadalje zaostaja (v letu 1961 je znašal samo 21 odstotkov). Blagovna menjava Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav se je povečala na 12 odstotkov svetovnega izvoza. Tržna vrednost kmetijskih pridelkov in surovin se je po ugotovitvah OZN še nadalje zmanjševala, nasprotno pa je naraščala vrednost industrijskega blaga. V letu 1961 se je zgodilo prvič, da je dajal premog v svetovnem merilu manj kot polovico potrebne energije, na njegov račun iso se povečali drugi energijski viri (nafta, zemeljski plin in elektrika iz hi-drocentral). -------o-------- Nemci o razgovorih s Charlesom De fiauliom BONN, Nem. — Podkancler in določeni naslednik kanclerja Adenauerja Ludvik Erhard in zunanji minister Gerhard Schroeder sta javnosti povedala, da zadnji obisk De Gaulla v Nemčiji ni bil kaj prida uspešen. Razodela sta, da Nemčija in Francija nista mogli doseči sporazuma glede enotnih cen poljedelskih pridelkov, zlasti žita za Skupni evropski trg. Nemške in italijanske cene so višje kot francoske. Francija zato zahteva, da naj ti dve državi znižata svoje cene kar za tretjino. To bi pomenilo, da bi morale v Italiji in Nemčiji kmetijstvo vzdrževati z notranjimi podporami državne blagajne. Nemci so to odklonili. Sporazuma niso mogli doseči tudi glede vstopa Velike Britanije v Skupni trg. .Francija je ostala pri svojem stališču, ki Veliko Britanijo odklanja. Podkancler Erhard je v Mo-nakovem povedal, da so še druga huda nasprotja prišla na dan pri tem obisku, pa ni razložil podrobnosti. Očitno je, da je Nemčija skušala pridobiti De Gaulla za popustljivost glede odnosov zapadne Evrope do A-merike v gospodarskih in političnih vprašanjih, pa je De Gaulle ostal pri svojem stališču, da naj Evropa sama skrbi za SPRETEN OBRTNIK - Fant na sliki izgleda še mlad. vendar je še spreten izdelovalec lesenih predmetov, ki jih piodaja obiskovalcem Port-au-Prince-a, glavnega mesta republike Haiti. 'svojo varnost in napredek in naj se ne navezuje na druge kontinente, ker bi bila ta naslonitev nezanesljiva. Glede zadnjega obiska predsednika Kennedy j a je zunanji minister Schroeder odločno izjavil, da ta obisk ni nikjer naletel na kaka neodobravanja, da ni bilo nikjer niti sledu nezadovoljnosti nad vsem, kar je predsednik Kennedy izjavljal in delal v Evropi. -----o— - Štrajk v Brit. Gvajani po 11 tednih le končan GEORGETOWN, Brit. Gv. — Koncem tedna je bil podpisan med vlado in med vodniki delavskih unij sporazum o končanju splošnega štrajka, ki je 11 tednov držal vso deželo v napetosti in skoraj čisto ustavil njeno gospodarsko 'življenje. Levičarska vlada Jagana je o-pustila načrt zakona o popolnem nadzoru delavskih unij, te pa so opustile začasno boj proti njemu. Dežela je utrpela ogromno gospodarsko izgubo in pokazala, da za politično neodvisnost še ni zrela. Štrajk je prebivalstvo razklal v dva dela, ki si gledata sovražno nasproti ne samo zaradi politike, ampak še bolj zaradi rasne pripadnosti. Vlada Združenih držav pritiska na Veliko Britanijo, naj prevzame upravo Gvajane zopet sama v svoje roke in jo tako zavaruje pred komunistično vlado, ki jo skuša uvesti Jagan. London se svoje odgovornosti zaveda, pa je voljan prevzeti upravo Gvajane znova le ob sodelovanju Združenih držav in Kanade. Pet ameriških državljanov v ječah rdeče Kitajske HONG KONG. — V ječah rdeče Kitajske je še vedno pet ameriških državljanov. Vsi so bili obdolženi in obsojeni vohunjenja. O prvih štirih, armadnem civilnem uslužbencu Johnu Downeyu, uvozniku Hughu Redmondu, armadnem uslužbencu Richardu Fectesu in o katoliškem škofu Jamesu Walshu, so okoliščine prijema in obsodbe precej znane, nič točnega pa ni prišlo v javnost o Robertu How-denu. Ta je menda živel dal časa v Avstraliji in je od tam odšel na Kitajsko. Kdaj se je to zgodilo in pod kakšnimi okoliščinami je bil tam prijet ter zakaj, ni bilo nikjer objavljeno. -----O------ — Pri Hibbingu, Minn., je največji odprti železni rudnik na vsem svetu. Ženske dobijo delo Delo za ženske Iščemo ženske izkušene na šivalnem stroju. Oglasite se na 1990 E. 69 St. (134) V blag spomin OB 25. OBLETNICI, ODKAR JE PREMINUL NAŠ NADVSE LJUBLJENI SOPROG IN DRAGI NEPOZABNI OČE Adolph Petr č Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 10. julija 1938. Minulo je že petindvajset let, odkar si Ti zapustil nas, a v srcih naših je tuga žalost, še vedno kakor tisti čas. Žalujoči ostali: HELEN, soproga ADOLPH JR.. THEODORE in WILBERT, sinovi HELEN REED, hči Jefefrson, Ohio, 10. julija 1963. MALI OGLASI Stanovanje oddajo Štirisobno, lepo in čisto stanovanje s kopalnico, spodaj, oddajo v področju Lamontier-St. Benedict. Kličite GA 1-2993 ali SW 5-4432. (132) Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje v St. Clairski naselbini oddajo. Kličite HE 2-0792. (131) V najem oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico in porčem oddajo na 1053 E. 71 St. zgoraj spredaj. Kličite 361-0989 po 4.30 pop. (132) Hiša naprodaj Lastnik prodaja dvodružin-sko hišo, 6-5, v zelo dobrem stanju, furnez na vročo vodo. Na 6621 Bonna Ave. Pridite podnevi. (13?.) V najem na E. 71 St. 6 lepih sob, 3 spalnice, kopalnica, na novo dekoriraro, zmerna najemnina. Kličite po 6. uri FA 1-0021. (131) Prodamo farmo— Hiša s 5 spalnicami, tekoča voda, skedenj, 11 akrov zemlje s potokom na Rt. 534, 6 milj južno od Interstate 90, se proda. Tudi John Deere B traktor, plug, brana, kultivator, sejalni stroj, Spring kosilni stroj, vse za $10,090. Kličite Grover 4-4274. — (1321 Lokal se odda— Lokal za trgovino, primer m za brivnico, frizerski salon ali kak urad na 1167 E. 74 St. se odda v najem. Za podrobr. "ti kličite 442-4751. (134) Dvodružinska hiša na prodaj- Prodamo dvodružinsko hišo, 5,5 v dobrem stanju, velika klet, s steklom obložen avtomatični tank. Kličite RE 3-7051. (10,12 jul.) Odlična hiša za družino Lastnik prodaja zidano hišo — colonial — 4 spalnice, IVi kopalnice, vse v barvastih ploščicah, razvedrilna soba in mnogo drugih ugodnosti. Lot 50x425 zasajen s sadnim drevjem. 18004 Marcella Road. Pridite pogledat, je vredno videti. Kličite IV 1-5380. (X) Hiše naprodaj E. 168 St., in Grovewood. $12,700. E. 185 St., in Har-land. $13,900. William Munak — IV 1-1559. EAST SHORE REALTY 780 E. 185 St. IV 1-6900 _______________________ (132) Aberdeen Blizu E. 79 St., severno od Superior, oddamo 5 sob in kopalnico, novo dekorirano, čisto. Kličite SW 5-4132. (132) Kupim hišo Kdor ima za prodati manjšo hišo z nekoliko zemljišča med Painesville in Geneva in bi bil pripravljen vzeti 2 akra lot v račun naj kliče RE 1-7267. —(133) Lastnik prodaja Se lahko takoj vselite. Na Hecker Ave., 2-družinska. 5-5, 2 porča, poploščene kuhinje, 2 plinska furneza, velika klet, nova 114 garaža. Kličite 881-7064. (132) $22,900 Ta lepa dvodružinska hiša ima 3 spalnice na prvem, 2 spalnici na drugem. Vsa1 o stanovanje ima moderno kuhinjo in prostorne omare. Vse zelo čisto; na novo barvano zunaj; polna klet, garaža za 2 kara, velik lot 65 čev., v sredi Euclida. Samo minute do trgovin in transportacije. Kličite za ogled ob vaši priložnosti, potem pripeljite ženo in čekovno knjižico. Se bo vam dopadla. Kličite RE 1-1809. (10, 12 jul) MIZARSKA DELA in popravila ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča Rudi KRISTAVČNIK - mizar - carpenter. Kličite po 5. uri zvečer I1E 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965. TONY KMSTAVtilX FAINTING & DEGSBAHNG Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan. HE 1-0965 UT l-4;23i SEDAJ... Hranilne vloge sprejete do 10. julija se bodo obrestovale od 1. julija — po 4%, če ostanejo vložene eno celo leto — po 3'/2 % letno, če ostanejo vložene manj kot eno leto in vsaj eno četrtletje. jSlOCtett} NATIONAL BANK s popolnoTvsestransko postrežbo MCMBCR FCOCIIAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION *#•■* Zx_______________ Mb' A. GRDINA & SONS, INC. FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS Pogrebni zavod: Pogrebni zavod: 3 7002 Lake Shore Blvd. 1053 E. 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 HENRY BORDEAUX POŠTENA ZENA POVEST m Rahlo je odprl vrata. Ivan in Klara sta pravkar molila večerno molitev in Germana ju je poslušala, obrnjena s hrbtom proti njemu. Drobna glaska sta se obotavljala in Germana jima je pomagala in dokončala vsak stavek. Bili so ravno na koncu: in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen. Pavel je zase ponovil: “Ne vpelji nas v skušnjavo; ali je samo slučaj, da sem danes zjutraj zamudil vlak? Reši nas hudega! Da, reši nas teže laži, ki nas tlači, reši nas globine molka, ki se je izdolbla med na- Vrnil se je, da bi se spo-Germani in jo prosil po-nja, in vendar jo je še naprej vznemirjal. “Ali hočeš”, je povzel, “da se preselimo na Sapiniere? Otroka bosta na svežem zraku in mene tu že duši.” Ali ne bo razumela, zakaj ga duši? Kot bi sklenila, da mu nikdar ničesar ne odreče, je odgovorila brezbrižno: “Prav.” Predlagal ji je, naj gre z njim na kraj, kjer jo je varal. Nenadoma se je zavedal svoje ne- ma!” Nato je s prisiljeno naravnim in celo veselim glasom želel dober večer ženi in otrokoma. “Očka,” sta zavpila Ivan in Klara in priskočila z bosima nogama, srečna za to priliko, da jima ni bilo treba še iti spat. Germana se je skoraj prestrašeno obrnila. Bala se je, trepetala je, vsa brez barve, in njene oči so izražale tesnobo! Ali je takšno razburjenje ob navadnem predčasnem povratku naravno? “Mislila sem”, je zamrmrala in se skušala nasmehniti, “da pride vlak iz Ženeve kasneje. Presenetil si me.” . “Nisem šel v Ženevo.” “Ah!” je zelo hitro dahnila in žalost njenih oči se je omilila. Mislil je vsaj, da je spreletel njen pogled živahnejši plamen, a izraz njenih oči je bil tako bežen. Pristavil je: “Dan sem preživel v Annecy-le-Vieux.” Spet je zagledal uboge, bolesti polne oči kakor pri prejšnjem pogledu. Zakaj so bile spet polne tesnobe in groze? Ali Germana ni uganila, da ji prinaša novo srce? Z vsako besedo, ki bi jo sedaj izgovoril, hi jo samo ranil. Kako je ne bi dan, ki ga je ore-bil v Annecy-le-Vieux, spominjal na njegovo izdajstvo? Šele kasneje je razumel učinek, ki ga je nanjo naredila njegova raz- CHICAGO, 5LL. REAL ESTATE FOR SALE RIVER GROVE — 6% Room brick stucco. 3 Bedrms. tile kitciien-bath; gas heat; full basement; 2 car gar; side drive; 60x125 lot borders an Forest Preserve. GLadstone 3-6213 (132) HARVEY 513,750. No down payment. $120. per month. 6 Rooms, vacant. Lot 80x120. 3y owner. 224 VV. 154th PI. PRescott 3-8080. (133) By Owner — Romeovilie 3 yr. old, 3 bedrm. ranch. Att. gar. Gas ht. Close to Shopp. & Schools. !ge. lot, low taxes. Route 66A. Low dn. Payment. Priced for Quick Sale $13,600. Call 838-4708 (815) (130) GLENVIEW — BY OWNER. Dix. Brk. 4 hdrm. hi level, nat. wood irwd firs., W.W. cptg, 2 cer. baths, :i!e kit., paneled rec. rm., patio, 2/j car brk. gar. 2 blks. to schls., pK. Lot 92x158. Mid 30s. YO 5-4072. (131) GLEN ELLYN — BY OWNER 3 hdrm. frame. 8 yrs. old. Liv. rm., din. ‘L’ and kit. with eating space. Full bsmt. Lge. lot. Walking distance :o schools. $17,900. Gail HO 7-4151 (131) DES PLAINES — BY OWNER 3 Bedrocm, 1% bath, split-level duplex, Fam. rm. Appliances other extras. Nr. transportation and schools. W/W crptg. 9452 Potter Rd. 827-5881. (131) CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — DELUXE 2 FLAT, Open house Sunday 2 to 5 or shown by appointment—46Y,5 S. Lavergne. 3 bedrm. brk. ranch, full bsmt. F.A. heat. Nr. schls., shipping and trans. Immed. poss. By Owner. $18,500. 848-1988. (130) 2-5’s enclosed back porches, W/W LOMBARD crptg. Venetian blinds, draw drap- By owner 3 bedrm. Bi-level. Brk es many extras. Magnificent home frame. Pa„eled fam. rm., kil., with good income. Beautiful quiet, ..., . ,. ... residential st. Nr. Central-Chicago bu.lt-.ns,, dm. area, ut.l. rm. Ave.; Must sell; Must see to appre- * % car 8ar-> paved streets, nr. H o. ciate. MAnsflied 6-1586. (130) $21,500. MA 9-15413. (132) HELP WANTED Norwegian-American Hospital of Chicago, Illinois Revised salary program for qualified nurses (must be eligible for Illinois registration). STAFF NURSES - $431 $47 monthly differential for evenings and nights. No shift rotation. Hours adjusted to suit individual educational program. Regular 6 month, 12 month, 24 month and 36 month salary review. Paid legal holidays, 2 weeks vacation, 2 weeks sick leave. Openings on all shifts. Positions for new graduates. Also LICENSED PRACTICAL NURSES $303 to $324 plus $22 extra for night shifts. Increments based on merit. Wire, write, or apply to NORWEGIAN-AMERICAN HOSPITAL Personnel Director 1044 No. Francisco Avenue - Chicago 22, Illinois (133) PHYSICAL THERAPIST Registered Male or Female Get in on the ground floor. This is an immediate opening in 240 bed general hospital and expanding... Salary open. 371/2 hour week, paid legal holidays, 2 weeks vacation, 2 weeks Sick leave. Excellent Employee Benefits. BR 8-8810, Ext. 310 for appointment. Personnel Director NORWEGIAN-AMERICAN HOSPITAL 1044 N. Francisco Avenue Chicago 22, Illinois (133)1 * 3 * * * vljudnosti; pretreslo ga je in ga zmedlo. Vse, kar predlaga, vse, kar reče, se obne njemu v škodo. Kako se človek težke reši hudega! In Germana je sprejela brez ugovora. Z ledenim glasom je zamrmrala: “Prav.” Spet mu je ušla prilika, da bi zvedel. Vedno mu bo ušla. Zdaj je bil prepričan o tem — Germana ne bo nikdar spregovorila. Vendar mora spregovoriti: to je cena njune sprave, njune sreče, njune rešitve. IX. Srce žene Germana je torej pristala brez pripomb na to, da zapuste Annecy in se naselijo na Sapiniere. Nekdaj je ljubila to kmečko hišo, kjer je kot ljubljenka svojih staršev preživela otroška leta kjer se je zaročila s Pavlom, kjer je po poroki živela z njim najiskrenejše življenje, daleč od obiskov in strank, v miru polja in gozdov, s pogledom, ki ga je nudila terasa na jezero in gore, ki so jih svetlobne spremembe neprestano obnavljale. To je bilo nekoč, skoraj včeraj. Ali ne bo spet našla nekdanje miline in se znova razcvela? Ali je zaradi vročine hujšala in bledela? Gotovo bi čistejši zrak okrepil njeno zdravje. Vsako leto je silila Pavla, naj se podviza z odhodom v Annecy-le-Vieux. Zakaj ne letos? Kakor nekdaj je kot marljiva gospodinja hodila in stopala po hiši in sama vodila otroka na sprehod. Izbirala je poti proti vasi ali proti jezeru, ne več tistih proti gozdu in planini, ki jih je včasih najbolj ljubila. Medtem ko so se mala ličeca Ivana in Klare na zdravem vetru navzela svežih, živordečih barv, je ona polagoma hirala dalje. Njen mož je vznemirjeno zasledovanje tajinstvenega zla,, ki j o je spodkopavalo. Ali je bilo zanj to zlo skrivnostno? Mnogo žena trpi na nedpločepih bolečinah, ki jih ugonabljajo. Skoraj trdo j c odklonila: “Čemu pa? Nobene bolezni nimam.” “Vendar trpiš; dobro vidim.” “Saj nisem bolna.” Toda njena skrivnost je počasi izrabljala njene moči, jo izčrpavala; počasi je umirala. Iz malodušnosti se je odrekel svojemu priznanju, kako naj bi spet našel izgubljeno priliko, ko je po vrnitvi iz Annecy-le-Vieux znal izgovoriti samo nerodne in krute besede, ki so jo ranile, namesto da bi končno premagale njen molk? Iskal je za svojo iz- CHICAGO, ILL. HELP WANTED—FEMALE £ Age 25 to 40 Experienced Preferred Good Salary 130 Beds CHICAGO OSTEOPATHIC HOSPITAL 5200 SO. ELLIS DO 3-6800, EXT. 429 L. BENSON (133) MOBILE HOME FOR SALE 1962 SKYLINE, 50x10’ EXPANDO 2 Bedrooms, fully equipped & set up. Priced for quick sale by owner. Phone VAnderbilt 4-4912. (130. BUSINESS OPPORT U NIT Y GROCERY-Meat Shop — With bldg. Complete line tf top quality foods, doing good business. Only store in small village. 45 miles N.W. of Chicago. Store. 2 bedrm. house. Priced for quick sale by owner. Call OL 8-7321. (131) RESTAURANT FOR SALE — BY OWNER. West Lake Forest. Seats 50. Modern equipment. Phone CE 4-9831. (131) poved okvira in uvoda; ni si mogel misliti, da bi jo naravnost ogovoril, ker se še ni dokopal do tiste preprostosti srca, ki odpira pota resnici. Samota, ki je od nje upal zoli-žanja, je še bolj poudarjala njuno ločitev. Nista več prebivala v isti sobi, kakor sta bila vajena prejšnja leta, razen v času, ko je otrokoma dajala jesti; ta dogovor sta sklenila brez besedi. Ko mu ni uspelo, da bi se mu zaupala, se je zapiral v knjižnico, kjer je delal in bral to ali ono delo, ki jih je z okusom zbral gospod Doret. Večkrat na teden je odšel v mesto zagovarjat ali sprejemat stranke. Srečal je tam tega ali onega znanca, toda težile so ga te priče preteklosti in pri sprejemih ni več kazal one dobre volje, ki mu je privabljala naklonjenost. Gospod Ar tene si ni mogel kaj, da ga ne bi ustavil in mu povedal novico/Čeprav je bil še užaljen zaradi, zadnje zavrnitve: “Mladi Marolaz je napredoval.” “To me veseli.” “Veste, to je dolžan gospe de Cheran. Ta je vsemogočna na prefekturi. Vsak četrtek je pri gospe Hetry. In kako se počuti lepa gospa Ferriere?” “Zelo dobro, hvala.” Pavel je pogovor na kratko odrezal. To zbližanje ženinega ljubičinega imena se mu je uprlo. Nekoč — od tega še ni bilo tako dolgo — bi se pokazal bolj naklonjenega. Nekaj dni kasneje je srečal gospo Hetry z gospo 'Marolaz, zvesto častno damo in spremljevalko. “No, torej, gospod divjak, nič vas ne vidimo.” Opravičil se je s selitvijo na kmetijo. “Da, da”, je povzela prefekti-nja zelo ljubeznivo. “Dobro vemo, kaj hočete s tem reči: zaljubljenci ne čutijo potrebe po nikomer. Ali je to lepo, tako enoten zakon še po dveh otro-kih? Skalili bomo vašo samotnost.” Obrnila se je k gospe Marolaz, kot bi iskala njenega odobravanja. “Ali ne, draga prijateljica?” “Gotovo”, jo je skesano podprla častna dama. “Annecy-le-Vieux ni daleč. — Prefekturni voz...” “Ne, ne, gospo Ferriere bomo skupno peš obiskali. Vsi redni gostje mojiih četrtkov. Saj veste, da gosipa de Cheran nikoli ne manjka.” Spet je povprašala svojo spremljevalko: “Vaš sin, gospa, ji na pol dvori. Prav ima, saj ni poročen. Mladost je pač norost. Gospa de Cheran se je vrnila s potovanja, ni res, dragi gospod? Zelo je ljubka, nekoliko spogledljiva, toda zelo ljubka. Vi pa ste se razvadili ob gospe Ferriere.” Obupan je zavrnil Pavel nadležno grožnjo: “Moja žena je bolna in nikogar ne sprejema. Obupana bo, verjemite.” Dami sta obžalovali, pokazali ganjena obraza, zahtevali podrobnosti in vpraševali za novicami. Končno je slučaj, — neizbežen v majhnem mestu, — pripeljal naproti Pavlu Ferrieru gospo de Cheranovo, vedno zapeljivo lepo, z razgaljenim vratom in rožnato poltjo. Pozdravil je in šel naprej, ko ga je poklicala: “Gospod Ferriere, samo eno besedo!” Iz vljudnosti se je ustavil, toda tokrat je mislil le na Genna-no. Dvoumno se je nasmehnila: “Torej zadnji torek ste zamudili vlak?” Gotovo jo je poučila zgovornost gospoda Artena. Vendar Pavel ni našel odgovora. Notranja drama, ki jo je doživljal, ga je razoroževala: “Tem slabše za vas!” je povzela. “Saj veste, kaj ste zgubili.” “Vem, gospa”, je dejal precej usmiljenja vredno. Svoje zmage ni izrabila, zjezila se je nanjo. Ljubezenski okus naglo spremeni domisleke, ki jih ima človek za najbežnej-ie. S spremenjenim, hrepenečim glasom je priznala: “Ne, Pavel, to je toliko slabše zame. Kajti dobro vidim, da me ne ljubite več.” “Gospa ...” Ali jo je sploh kdaj ljubil9 Gledal jo je kot tujko. Čutil je, da se je osvobodil in ni več razumel hrepenenja, ki ga je tako za-povedovalno vleklo na postajo v jutru nameravanega sestanka v Ženevi. Ali mu je hotela pustiti spomin na njuno razmerje brez trpkosti in odgnati nesrečni phi-vid, ki ju je ločil? (Dalje prihodnjič.) -----o------- Za vase prihodnje kodranje! Vzemite najboljše kodranje! POPOLNO TRAJNO KODRANJE ki je bilo $25 je sedaj samo 4.45 GARANTIRANO NAJBOLJŠE, KAR STE JIH IMELI. Nikdar nikakega doplačila. vključno umivanje, friziranje in striženje. Katerokoli najfinejšo obče znano kodranje iz naše nove velike zaloge vam spretno v salonskem stilu napravijo naši strokovnjaki, ki imajo mnogoletne in dragocene skušnje. Vaši lasje bodo lepši in bolj lahko jih boste po volji uredili (tudi če so fini. suhi, sivi. beljeni ali barvani). Zakaj bi se sami trudili ... ali plačali več? Clevelandski česalni salon, ki ima samo eno ceno 406 EUCLID AVE. at 4fh ST. ANDRE DUVA1 2nd Floor AIR CONDITIONED SU 1-3101 m n (current rate) 813 EAST 185th STREET 26000 LAKE SHORE BOULEVARD 6235 ST. CLAIR AVENUE 25000 EUCLID AVENUE PRI PRESKUSU — Ogenj frči v vse smeri, ko preskuša mlad inženir material za vesoljsko vozilo Apolo v laboratoriju v Minneapolisu, Minn. * '«