THE OLDEST ANi* MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Z* vero in narod — za pravico in resnico — od boja do. zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZ E V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH.
' *>fficial Organ of four Slovenian organizations.)
ŠTEV. (No.) 1.
CHICAGO, ILL., SREDA, 4. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 4, 1928.
A V CHICAGO.
S, PQ Jr$ *
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
LETNIK XXXVII.
Boji z Miti v NikaragvL-Zima v Zed, drž., mnogo mrtvili.
VLADA V WASHINGTONU POŠILJA NOVE ČETE V NI-KARAGUO. — BANDITI NAPADLI AMERIČANE. — GENERAL SANDINO JE DOBRO ZALOŽEN Z MUNI-CIJO IN OROŽJEM.
Washington, D. C. — Poveljnik Stric Samovih čet v Ni-karagui, Col. Louis Mason Gu-liek, potrjuje vest, da so bile njegove Čete, ko so se pomikale proti postojankam uporniškega generala Sandina, od banditov napadene. Vojaki so se postavili v bran, bitka je trajala eno uro in dvajset minut, v boju je padlo pet vojar kov Zed. drž., 23 je bilo ranjenih, med temi šest težko. Napadalcev je bilo okrog 500, vsi pa so bili dobro' oboroženi. Do-malega vse žrtve so bile zadete od drobcov granat. Vlada v Washinglonu. bo poslala na pomoč 155 mož, ki odplujejo s transportnim parnikom Chateau Thierry iz New York a v Nikaraguo. Križarka Tulsa je že odplula, tej bodo sledile še druge. Kolikor je znano, je general Sandino dobro založen z ni uničijo in orožjem, s katerim ga najbrže zaklada Mehika.
Čete. ki so bile napadene, so stele okrog 200 mož. Število napadalcev, padlih v boju, ni( 1 znano. Sandinove čete se pre-! življujo le od plena. Izvežbane so d.)bro iii se sodi, da imajo inštruktorje ou kakšne tuje države. Najmočnejša Sandinova postajanka je v okolici mesta Quilali. To pa je tudi točka, katero hočejo čete Zed. drž. dobiti pod svojo kontrolo, ker če to dosežejo, bo Sandinova moč zelo oslabljena. Tukaj je pričakovati še velikih bojev, predno bodo uporniki popolnoma premagani.
-o-
MNOGO OSEB MRTVIH VSLED MRAZA.
Po vseh krajih Zed. drž., vlada huda zima. — Zadnji dan leta 1927 je bilo v Mon-tani 54 stopinj pod ničlo. — Motorna vozila je zametlo na cestah.
ŠTEVILO MILIJONARJEV SE KRČI.
Že več let ne pomnijo Zedi-njene države tako hude zime in žametov, kakor to leto. Skupno število mrtvih, direktno ali indirektno vsled mraza, je okrog dvajset. V Chicagi je bilo tudi več mrtvih; bili so sneženi zameti, . kakršnih že dolgo ne pomnijo. Srednji za-pad je najbolj prizadet. Najhujše pa je v Montani; v soboto je toplomer kazal 54 stopinj pod ničlo. V bližini Michigan City, Ind., je bilo v nedeljo na cesti okrog 400 motornih vozil, ki niso mogli dalje" vsled žametov. Vozniki so iskali čez noč zavetja pri kmetih v bližini. Dvanajst velikih j v j v tičalo sc v nčutiju zvečer v snegu in se niso mogli nikamor ganiti.
Zimo celo v Floridi občutijo. Poročilo pravi, da bo mraz kmalu ponehal.
Z nastopom hude zime, se je tudi pokazalo, kakšna je pro-speriteta v Zed. drž., o kateri kapitalistovski listi tako veli ko pišejo. Pokazala se je revščina ; od gladu je umrlo več oseb, mnogo jih je poginilo v mrazu, ko niso imeli gorke o-bleke in ne zavetja, ki bi jih ščitil pred mrazom. Veliko je trpljenje premogarskih družin, katere so premogarski magna-ti vrgli na cesto, in zdaj prebivajo v barakah, ki so le za silo skupaj zbite.
PONESREČENI PODMORSKI ČOLN S-4.
Na sliki vidimo ponesrečeni podmorski čoln S-4, ki se je v bližini Provincetown, Mass. potopil, ko je trčil skupaj z rušilcem obrežne straže. Ob življenje je priSlo 40 mož posadke, med temi trije častniki, katere vidimo na sliki.
FRANCOSKI PROGRAM PROTI VOJE
KRIŽEM SVETA.
na-
— London, Anglija. — Ae-roplani donašajo življenjske potrebščine prebivalcem malih mest in vasi v bližini Londona,
Francija ni zadovoljna z črti za preprečen je vojn, kakršne je predložila vlada katere je zametel sneg. Začet-Zed. drž., zato je izdelala kom tega tedna se je položaj svoj program.	j že znatno poboljšal.
—o—	! — Rim. Italija. — Koncem
Pariz, Francija. — Pred minulega tedna je tudi Italija nekako tremi tedni je vlada veliko prestala pred viharji . H*** or*»dložiln n??rt z" ****	y ^»-j'l V
Ve-
ŽELEZNIŠKE NESREČE VSLED ŽAMETOV.
Iz Jugoslavije«
EKSPLOZIJSKA NESREČA V KOČEVSKEM PREMOGOV-NIKU, KATERE 2RTEV JE POSTAL ELEKTRlCAR FRANCE LEU5TEK. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
V bližini Chicage je z veliko brzino vozeči vlak zavozil v
Strašna smrt elek$ričarja.
V četrtek zvečer se je zgodila v kočevskem premogovniku strašna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev ter je globoko pretresla prebivalstvo Kočevja in okolice. Električar France Leustek je hotel okrog 8. še enkrat v jamo, da bf nekaj popravil in ustavil par amperskih ur. Šel je v električno centralo in naroČil strojniku Petschauerju, da naj pripravi in zažene stroj, da se bo popeljal z dvigalom v rov pri glavnem šahtu. Nato je odšel v glavni saht in nekaj časa čakal. V neprevidnosti pa ni prižgal elektrike, kar je posta-llo zanj usodno.
tinje za civilne zasluge. Med temi tudi častna člana gg. Jakob Jan iz Gorij in Fran Dolžan* iz Radovljice.
-o-
Smrtna nesreča.
V Jankovi pri Vojniku blizu Celja se je smrtno ponesrečil Anton Petre, sin tamosnje-ga posestnika in orožnika v pokoju. Josipa Petre. Pri raz-streljevanju kamenja ga je zadel debel kos kamna na glavo s tako silo, da mu je prebil lobanjo. Ponesrečeni jf? dr^ri dan po usodepolnern udarcu umrl.
Nenadna smrt.
V Mozirju jo preminul ne-Okrog vhoda v Jamo, kjer se ■ naborna cerkveni ključar Ivane
na progi stoječega; ena ose-! »PU«ajo delavci ln se dviguje Cmok. V cerkvi med prid i»rC
material in premog, je stala ga je zadela kap, nakar je ie-
ba je bila na mestu ubita in 28 ranjenih.
takrat nadomestilna ograja z žal čez pol ure na s\ojeni lo-vrati. Vse povsod je bila tema. Siguren, da je tam dvignjeno
dvigalo, je odprl Leustek vrata pri desni polovici šahta. Stopil je s sigurnostjo naprej —
mu mrtev. Bil je veren katoličan, miroljuben in dela ve-1 z't vse dobro. Bil je tudi pre.' r1
vnk '■vrP'O'*!!"	n -*1
in podporni štev
član naših
Leta 1925 je bilo v Zed. drž. 30,518 oseb, ki so imele milijon ali več, danes jih je 621 manj; Število' večkratnih milijonarjev se pa je pomnožilo.
Chicago, 111. — V nedeljo popoldne je iz Chicage vozil z
brzino C0 milj	Sr;tk
preprečenje nadaljnjih vojn, netkah je bil prostor tia trguj shore limited vlak in zavozil ,	.	. .
ki pa po mnenju Francije ni Sv. Marka že dvakrat t tem 130. cesti v lokalni vlak. Su-! lak™\mV:* zma"Jkal° taL ' . , takšen, kakor bi moral biti, da letu preplavljen. V petek inLek je bil tako močan, da je 9 strahovitim padcem je zgr- zala požarna hramba
bi imel zaželjeni uspeh. Pran- soboto je po neapeljskih uli- na progi stoječi vlak, v kate-: me r petrov globoki pre- mnogo ljudstva.
: i -i «	Pa« in obležal na mestu mrtev	-o-
rem je bilo polno potnikov, po-, 1 .	. . . . ,	. '	,
tisnilo 350 čevljev daleč po' na dvigalu, ki se je nahajalo v ; Vujic obsojen na deset let j,?če. progi. Motorman South Shore jJami*
limited vlaka je priSel ob živ-j Kmalu za tem je prijel iz e-ljenje. 28 je bilo ranjenih, med lektrarne strojnik Petschauer,
cija je zdaj izdelala nov pro- cah stala visoko voda, promet gram in ga predložila ameri- je bil domalega po celem mestu ški vladi. Ni pa še objavljeno ustavljen.
besedilo nobenega načrta. Le —Tokio, Japonsko. — Kon-toliko je znano, da načrt Zed. cem minulega tedna so v tu-drž., bi ne koristil dosti, zato kajžnjem mestu oddali prome-pa franesokemu zunanjemu mi- tu prvo podulično železnico.
tru-
Zadnjo čast mu jV
O rt i in
OBTEŽILNI MATERIJAL SE KOPICI HA HICKMAM
«r . -	t-v	„ Los Angeles, Cal. — Poroča-
Washmgton, D. C. — Ce so . v ... * . .
številke katere velika nodiet- no je ze bllo> da 31 Je zlvlJenJe številke, katere velika podjet | ^^ ^ ^ WeIby ^^
ja predložijo davčnemu uradu, ki jim nalaga dohodninske davke, pravične, je zdaj 621 milijonarjev v Zed. drž. manj, kakor jih je bilo leta 1925. Takrat jih je bilo največ, in sicer 30,518. Niso pa vsi ti denarni mogotci, ki več ne spadajo med milijonarje, obubožali, temveč, nekateri so postali večkratni milijonarji. Tako je bilo leta 1926 večje število večkratnih milijonarjev, kakor leto poprej. Leta 1914 jih je bilo 60, to število se pa je do leta 1916 pomnožilo na 206, potem se pa je nekoliko skrčilo in začelo je tako padati, da jih je bilo leta 1921 le še 21. Do leta 1924 se je število zopet pomnožilo na 75 in lansko leto jih je že bilo 207. torej je le res, da vlada v Zed. drž. velika prosperiteta, le žal, da so sami nekateri, ki imajo koristi od "le.
mjs prijatelj«
nistru, Briandu, ni bil po volji.
Predno se bo kaj v resnici koristnega v tem oziru sklenilo, bo še veliko načrtov, od ene ali druge strani. To pa zato, ker velesile nimajo resne volje razorožiti. Dokler pa bodo narodi tako oboroženi in pripravljeni na vojno, kakor so zdaj, ni treba misliti nato, da bi bila vojna nevarnost odstranjena.
mladeniča, ki je v zvezi z umorom lekarnarja v Rosehill, katerega je umoril W. Hickman, ki je ugrabil in umoril 12 letno Marian Parker. Sedaj so prišli na to, da se pisava pisem, ki jih je pisal stari oče Hunta, A. R. Driskell, predno so našli mrtvega ujema s pisavo Hick-mana. Sodijo, da je Hickman pisal pisma. Podrobnosti še niso znane.
-o
AKTIVNOST SVEDROVCEV V GALESBURGU.
Galesbrug, 111. — S prvim januarjem so začeli v tukajšnjem mestu svedrovci svoj posel. Obiskali so takoj prvi dan leta dva in trideset trgovin, plen znaša več tisoč dolarjev. Na nekaterih krajih so se pripravljali, da bi navrtali blagajne kar pa niso storili, zadovoljili so se le % blagom in kar so dobili gotovine, ki ni bila v blagajni. Pred enim ted-lom, je bilo v eni noiSf < rgovin
.m
LETOS SE NE BO VRŠIL PLES V BELGRADU.
Belgrad, Jugoslavija. — Kakor se govori med informiranimi politiki, se letos ne bo vrši! noben dvorski ples, kakor je to običajno ob priliki kraljičinega rojstnega dne, ker se pričakuje tekom januarja radostni dogodek v kraljevi hiši.
-o-
ROJSTNI DAN AL SMITH A,
. Albany, N. Y. — V petek 30. decembra je newyorški guverner Al Smith obhajal svoj 54 rojstni dan. Iz Washingto-na so poslali guvernerju pogačo. Smith je delal ves dan v svojem nradu, šele zvečer je obhajal rojstni dan v krogu svoje družine in nekaterih prijateljev.
-o-
Naročajte najstarejli slovenski tiftt v Ameriki "Ameri* Iranski SIov«w!M
Pri otvoritvi je bil velik naval. Vožnja stane za osebo deset sen, ali 5 centov.
—	Chicago, 111, — Te dni so v našem mestu uničili prepovedane pijače v vrednosti $50,-000. Uničevalci so požirali sline, ko je kanal požiral vino, žganje in pivo.
—	Pariz, Francija. — V Franciji nameravajo zgraditi "zračni torpedo" za poštno službo, s katerim bo mogoče preleteti v eni uri do 250 milj.
—	Mexico City, Mehika. — Mehiški banditi so napadli železniško postajo v Tonilito, v državi Jalisco in isto oropali dragocenosti.
—	Chicago, 111. — Peter Ky-rakos, čistilec čevljev, je Že meseca maja, ko je pometal pred hišo, našel na ulici zavrat-nico, katero je šele sedaj nesel k nekemu zlatninarju, da bi povedal koliko je vredna. Oblasti so moža prijele. Ker pa se lastnik ni zglasil, je o-stala zavratniea, vredna $10,-000, Čistilcu čevljev.
—	Chicago, 111. — John Reil, se je šele pred šestimi meseci poročil, a njegova ljubezen se mu je do ženice ohladila, ker mu ni po volji kuhala. To pa
temi nekateri težko. Po koli-ziji je nastal ogenj, na pomoč so prišli gasilci. Med potniki je nastala velika panika; slišati je bilo vpitje žensk in jok otrok. Prvi voz South Shore vlaka je popolnoma razbit.
V soboto se je pripetila slič-na nesreča na 37. cesti on Al* banv ave., ena ženska je prišla
da bi sam spravil Leusteka v rov. Klical je na vse strani —
Kasacijsko sodišče je potrdilo obsodbo okrožnega sodišča v Belgradu. ki je obsodilo bivšega tajnika jugoslovanskega
i noslaništva
Hi
imu
V
O J i:
ob življenje in 58 potnikov je hiteli pripovedovati, da so čuli zadobilo poškodbe. Vzroki ne-! padec in da leži nekdo na dvi-
sreče v obeh slučajih so bili zameti.
-o-
S F RAN COSKO-IT ALI J AN -SKIM SPORAZUMOM NE BO NIČ.
ava
toda zaman. Prižgal je elek-| Vuiiča na deset let ječ*. Ka-triko in zagledal vratca ograje kor znano, je Vujiča obtožil odprta. Grozna slutnja ga je bivši poslanik v Rimu Balug-prešinila. Stekel je k jamski	da zakrivil poneverbo,
cevi, po kateri javljajo rudar-iVuiič J'e dvignil na tri čekr jem v jame, in zaklical rudar- skupni znesek 100,000 dinarjem, če so kaj videli elektri- jev t«r denar zapravil s svojim čarja. Ti so mu pa v isti sapi razkošnim življenjem v Rimu.
-o--
Padec raz Jtrehe. V kurilnici državne železnice na glavnem kolodvoru v
London, Anglija. — Po zad njih vesteh iz Londona in Pariza, ne bo prišlo do sestanka5 !™ban~Ja mu je""b;la na več icra-med francoskim zunanjim mi- j[h prebitttf da ge m0ŽJ?ani a0 nistrom Briandom in italijanskim diktatorjem Mussolini-
galu v jami. Nesreča je bila pojasnjena.
Takoj se je odpravila komi- Ljubljani se je pripetila težka sija pod vodstvom inženjerja nesreča. 231etni delavec Janez v jamo po stopnicah. Dospeli so Kladnik je popravljal streho do dvigala. Tu se jim je nudila kurilnice, se pri tem spodrsnil grozna slika: na dvigalu je le-|in padel raz streho. Na tleh je žal električar Prane Leustek ves seseden in razmesarjen.
pričel bruhati kri. Nezavestnega so prepeljali z rešilnim av-
silili na vseh krajih, dvigalo samo je bilo pofikropljeno s
jem, za katerega je prva po- krvj0 Truplo so nato sestavili,
buda prišla iz Italije, ker Je' premajhna možnost, da bi pri-Slo pri tem do kakega sporazuma.
■■■ "O "
— London, Anglija. — Semkaj je prišlo poročilo, da so v Odessi otroci ubili italijanskega podkonzula, kakor je že bilo poročano, da so našli mrtvega. 900 mladih postopačev so aretirali, ki so obdolženi,
da so moža s kamenji napadli je boljšo polovico tako užalo- jin ga oropali dragocenosti.
stilo, da si je s plinom končala	-o-
življenje.	ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
BLAGOSLOVLJENO IN SREČNO NOVO LETO 1928
želimo vsem naročsiikom(c&m), delničarjem (cem), zastopnikom (cam) in vtem pri* jate!jem lista "Araerikantki Slovenec"!	i
UREDNIŠTVO IN UPRAVNlSTVO.
kakor so mogli, In ga dvignili Iz jame. Odnesli so ga v resil-nico in ga položili v krsto. Pogled na to sesedeno in polomljeno truplo je bil strašen.
Pokojn! France Leustek je bil že dalj časa uslužben v kočevskem premogovnjiku\ in je veljal za enega izmed najboljših delavcev. Bil je po poklicu izučen ključavničar in se je izvrstno razumel na stroje v novi in stari električni centrali, tako, da jih je on sam tudi večinoma montiral. Bil je Se mlad, zapušča Seno ln četvero nedorasle deee.
o
Odlikovani gasilci, i Iz Radovljiee t Na praznik, dne S. m. m., je prejelo pri ta* kaj Bnjem glavarfctvu it radovljiške^ okraja 25 »vanje v
tom v bolnišnico, kjer imajo le malo upanja, da bi okreval.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaia denarna pošiljstev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire amo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din 1.000 Din 2,500 Din 5,000 Din 10.000 Din
100 Lir . 200 Lir . 500 Lir .
—$
0.40 18.50 46.25 92.00 1R2.00
______________$ 6.10
________$11.90
___ $28.75
1000 Lir _______"Z........ ..$56.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraČu-
Zaradi nestalnosti cen je nemogoSe vnaprej cene dolo2evatL Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se isvriujejo po polti ali pa brsojavno.
. ZZVRftUJBMO TUDI DBNARN5 POftlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Esms in poifijke naslc?H« na:
idEK Sk ČSfiAJUtt
ftmfcn«jsiar«jsi ftLm&aki Ust
V ^^ifittKwiilQo HrtmovMm lets 189L
das raiQQ cedeJjkov in dncvot po prnsnflrihi
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Meati* metnietva in upravt: tm W. 22to<rSt^ Chicago, I1L
Telefon: CANAL 0098
NsoCnios:
Za itffe ft*-
Za pal Is* -
3a Ghimm. Kanado in
$a ctlo 1«p —...........
2a poi lett -
»$5.00 . 2.50
SLOVENEC
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America« Established 1891.
Issattf	sacespt Sondam
day and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd SL, Chicago, I1L
Phone: CANAL 0098.
Evropo:
_$6100
__ 3.00
Subscription:
For one year-----
For half a year----
Chicago, Canada and
For on« year ——..........-•-
For half a year --
..$5.00 _ 2.50
Europe:
_$6.00
___3.00
POZOR x—Številka poleg vašega naslova na listu snaČi, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate listu.
DOPISI mfcifgr pomena sa hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko Uide list.—Za sadnjo številko v tedna je £bb do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne osira,—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Eatered se second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, IHtnois, ander the Act of March 3, 1870.
Novo leto.
SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO VSEM!
Novo leto I Zopet si tukaj z vsemi svojimi skrivnostmi. Vse te pozdravlja in želi, da bi bilo za vsakogar srečno in zadovoljno. Ali pa boš? Bog zna!
Ljudje delajo te dni nove načrte v svojih najboljših na-dah. Se jim bodo uresničili ? Bog zna!
Novo leto je tukaj, vse je veselo, vse si vošči srečno in adravo novo leto — dal Bog, da bi res bilo!
Toda ne bodimo optimisti. Približno bo tako, kakor je vsako. Polno trpljenja bo in Bog zna, kaj ima vse pripravljeno za nas nekatere. Kar so doživljali prednamci, to bomo mi in to bodo približno zanamci. Življenje je trdo in resno.
"V potu svojega obraza si bota služila svoj kruh . . je dejal Bog prvima človekoma na zemlji. To se je držalo človeka skozi vse njegovo življenje, se ga drži še danes in se ga bo držalo, dokler bo na svetu.
Zato je treba človeku železne volje, kdor hoče skozi va-lovje življenja in v teh valovih zmagovati in uspevati. Junaki, z neodjenljivo borbenostjo zmagujejo v življenju. Kdor nima trdne hrbtenice, ta v boju življenja kmalu pade, premagajo ga vsake težave in zanj življenje ni življenje, kajti življenje je tukaj samo za junake, za neustrašene.
Življenje naše je nekaka stalna vojna. V tej vojni se človek bojuje med dobrim in slabim. Svet mu je dan, a z njim slabo in dobro in človek ima na izbero, da izbera med tem dvo-iim. Naša dolžnost je, da si osvajamo dobro in s tem pobija-uo slabo. Gorje nam, če ne delamo tega, slabo nas premaga in premagani smo. To je psihologična slika življenja.
Zato pa, ko si te dni voščimo med seboj srečno zdravo novo leto, ne bodimo optimisti. Zavedajmo se velikih težav življenja, toda zavedajmo se pa tudi, da ničesar na svetu ni tako težko, da bi človek ne premagal s svojo neodjenljivo voljo in kremenitim značajem — če hoče. To je samozavest — vera v samega sebe. Samozavest je vcepljena vsakemu človeku po Bogu. Ta samozavest, če dobra, človeka spominja na Boga in ga po njegovih naukih vodi skozi življenje. Kdor trdno zaupa v samega sebe, ta ne omaga v življenju. Gorje mu, kdor zgubi zaupanje v samega sebe. . . Takemu leto ni srečno, še manj življenje. . .
Ameriški Slovenci zadnja leta čezdalje bolj in bolj tarnamo nad ameriško Slovenijo, češ, ni več dotoka iz domovine, kaj bo z nami? Res nič kaj prijetno vprašanje. Kajti vemo, da danes smo tukaj in da če pojde tako, kakor gre, bomo čez par deset letij morda le še^palec kazali iz ameriškega morja. Toda, ali naj nad tem obupamo ? Nikakor ne! Na delo je treba in dajati slovenstvu v Ameriki življenskih injekcij, dokler je to mogoče. Imamo farne šole, imamo slovenska društva in organizacije, vse to je moč, ki bo veliko pomagala k podaljšanju našega narodnega življenja v tej novi domovini.
Najjačja vez med nami po širni Ameriki razstresenimi rojaki je pa slovenski tisk. In če bomo Slovenci v Ameriki imeli dober tisk v bodoče, nič se nam ni bati za bodočnost, da bi naše ljudi pokvaril slab tisk. Dober tisk je najboljši in naj-zvestejši stražar, ki opozarja narod na preteče nevarnosti v vseh vprašanjih narodnega in političnega življenja.
Kaka prenova je nastala med ameriškimi Slovenci ravno zadnja leta. Kdo se ne spominja, kako so nasprotniki že pro-rokovali smrt katoličanstvu med nami. In par let nazaj, ravno po cleveljindski konvenciji KSKJ. pojavili so se na slovenskem
obzorju v Ameriki *o*i oblaki, 2 nove borbeno silo in ti obi#*f ki so namakali suka polja na&h naselbin in kako je ozelenalo to naše polje! Naša katoliSka jednota je porasti a za celo tretjino v članstvu. I& bratje, koliko je še suhega polj* soed nami, ki ga je treba samo namočiti, pa bo ozelenelo in pognalo iz sebe krasno življenje. Ali ga vidimo?
"Amerikanski Slovenec" je igral v življenju ameriških Slovencev vedno zelo važno atago. BH je vedno gonilna Bila našega narodnega in verskega življenja v tej novi domovini. Kot zvest čuvar vere in narodnosti si je stekel veliko zaslug. Zato tudi danes, ko stopa v svoje 37. leto delovanja in obstoja med ameriškimi Slovenci v tej novi domovini zvesto dviga svojo desnico in prisega narodu na ta svoja dosedanja načela, ki so: Vse za vero, dom in narod! — Za pravico in resnico, od boja do zmage! Da to so njegova stara sveta načela! Zaradi teh načel je tukaj, ko bi teh ne bilo, bi ga treba ne bilo. Zalo pa bratje in sestre, ali ne zasluži ta nas narodni in verski čuvar, da se ga oklenemo še z večjo vn^jno, kakor smo se ga doslej ? Kaj pravite na to ? Razsodite sami!
Ne, ne, tega našega starega pijonirja ne bomo pozabili! Bil je z nami prvi, ki je aačel prinašati svojemu narodu prvo slovensko tiskano besedo v tem novem svetu in z nami mora o-stati, dokler bo le še količkaj življenja med ameriškim slovenstvom v tem novem svetu. Se je veliko polje, ki čaka pridnih rok tudi polje slovenskega tiska v Ameriki. Se je treba dela in dela. In vsi prijatelji in prijateljice tega starega pijonirja "Amer. Slovenca" bomo delali zanj tudi v tem novem letu še z večjo silo, še z večjim naudušenjem, dokler ga ne zanesemo v zadnjo sloyensko hišo v tej novi domovini.
Prijatelji pojačimo naše stare slovenske vezi, našo staro slovensko medsebojno ljubezen in potem vsi na naudušeno delt) za še večji in močnejši katoliški dnevnik "Amerikanski Slovenec" !
To naj bo 1 -> naši načrti, nase nade za naše novo leto 1928! Dal Bog, a bilo srečno in zdravo!
-o
Sreda, 4. januarja 1928,
TO m ON OD SV. LOVRENCA V N EWBURGU.
Dan je dolg, ali leto hitro mine, se glasi slovenski pregovor. Tako se nam zdi; da je bilo oni dan, pa je že leto dni. Koliko jih je bilo pred letom adravih in veselih, danes jih ni več. In danes leto, koliko izmed nas bo dočakalo prihodnje novo leto — Bog ve. Vemo le, da leto 1927 je bilo polno
je prišel telegram iz Milwaukee, Wis., da si je tam končal življenje sin tukajšnje obče spoštovane družine Mr. Andrew Brozovič. Res strašen u-darec za vso družino. Še bolj ga občutijo, ker je prišel ravno na dan največjega veselja v letu, namreč na Božič. Truplo je bilo pripeljano na dom 28. decembra.
Pokojni zapušča žalujočo mater, štiri brate in tri sestre.
nesreč, nezgod in brezposelno
sti. Pričakujemo, da bo leto Težko prizadeti družini iskre
Za Zapadno Slovansko Zvezo.
Srečno, zdravo in uspešno novo leto tudi naši dični Zapadli Slovanski Zvezi tam na zapadu !
Kakor gorska triglavska cvetka, se razvija, raste in pro ovita tam v divnih coloradskih gorah v ponos, v pomoč in zaščito našega delovnega ljudstva na zapadu, kakor tudi v drugih delih obširne ameriške Unije.
Zlasti zadnja leta je krasno napredovala v članstvu in finančno. Ni velika, kakor so nekatere druge organizacije, vendar finančno v proporciji ravno tako močna, kajti v finančnem stališču je solventna, t. j. da odgovarja s svojo financo prav toliko, do svojega članstva kar zahtevajo zakoni, kakor druge organizacije. Zato* je varna in zanesljiva in to jo že samo priporoča vsakemu, ki pride z njenimi računi v dotiko.
Dosedanji sijajni napredek te ugledne slovenske organizacije na zapadu je porok, da bo ta organizacija napredovala in procvitala še naprej.
Mnopro je še naselbin, kjer ni še postojanke Z. S. Z. Rojaki v takih naselbinah naj poskrbe, da jo ustanove. Pišite po pojasnila na gl. urad, kjer vam bodo z veseljem in hvaležnostjo postregli z navodili.
Članstvo pa naj tudi vedno in vsepovsod agitira za večjo in močnejšo Z. S. Z. Ako je napredovala <losedaj tako sijajno, mora za naprej še bolj, ker nas je več in njene moči so večje. Na vsak način pa je treba gledati,- da bo do prihodnje konvencije Z. S. Z. šteja 3000 članov. Ako sj članstvo zastavi ta načrt z vso resnobo v tem nastoplem noveni letu, to prav lahko dosežemo.
Bratje in sestre! Za našo Zapadno Slovansko Zvezo bo srečno in uspešno leto samo, če bo v resnici vsak član delal za njo, če bo vsak član pridobil v novem letu vsaj najmanj enega novega člana. To pa upamo, da bo vsak.
V tej nadi kliče in želi Z. S. Z. in vsemu njenemu članstvu tudi njeno Glasilo "Amer. Slovenec": Srečno, zdravo in uspešno novo leto 1928!
1928 dosti bolj ugodno, kar Bog daj. Naznanjam Vam, da stenski koledarji so jako lepi. Priporočam cenjenim naročnikom, da kdor še ni slučajno koledarja dobil, naj se zglasi pri meni.
Dne 8. dec. je mirno v Gospodu Zaspala Mrs. Marija Godec, v starosti 47 let. Doma je bila rodom iz fare Krke na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočega soproga in dva sina ter 4. hčere. Bila je vzorna žena, skrbna mrti, povsod priljubljena. Spadala je k dr. sv. Ane. KSKJ. in dr. Mir. SDZ. in k dr. Presv. Rešnjega Telesa. Naj ji sveti večna luč, preostalim pa iskreno sožalje!
Božične praznike smo praznovali prav slovesno. Na sveri dan je bila prva maša ob polnoči. Prostorna cerkev je bila natlačeno polna vernega ljud stva. Ob 10. uri so pa vsa tu-kajšna društva
no sožalje!
Vsem naročnikom Amer. Slovenca srečno, veselo in uspeha polno Novo leto!
Josephine Hribijan, zast.
-o-
"OČETOVA KLETEV'* V NEW YORKU.
New York, N. Y.
Predpust je zopet tukaj, čas iger in zabav. Zato je sklenilo društvo "Domovina" razveseliti Slovence v New Yorku in Brooklynu s prelepo igro "O-čet« va kletev", ki se bo pred-sta ljala 22. januarja 1928. v cerkveni dvorani na St. Mirks Place v New Yorku.
Sel je zvečer v vas h svojemu sosedu. Okrog 11. žvečer se je kar mrtev zgrudil in Utorl. Pokopan je iz katol. cerkve 21. dec., zapušča vdovo in šest o-trok.
Zimo imamo prav čudno. En dan je toplo, pa zopet mrzlo. Pred nekaj dni je brila taka burja, da se ni bilo venkaj za pokazat. Potem je bilo za praznike spet toplejši, zdaj pa imamo sneg in zimo.
Končam ta moj dopis in želim vsem naročnikom (cam) veselo in srečno novo leto 1928!
E. P ris tope c.
-o-
ZA ENO SKUŠNJO BOGA-
TEJSl, KI GA JE STALA $1000.00.
Harry Oleski iz Brooklvna je bil že več let zaposlen pri poulični železnici kot motor-man. Tega dela se je pa že tako naveličal, da si je hotel preskrbeti drugo službo. Svojo nejevoljo je razodel nekemu neznancu, ki je Oleskija pomilo-val in se mu ponudil kot posredovalec, da dobi novo službo, baŠ tako, kakor si želi utrujeni voznik poulične kare. A treba je bilo položiti za to delo tisoč dolarjev varščine, katero svoto je Oleski dal neznancu. Drugo jutro je šel Oleski na novo delo. Nihče pa tam, kamor je prišel, ni vedel o kakšni službi, tudi ne o neznancu, kateremu je zaupal Oleski, še manj pa
K or ta krasna igra ni bila še o težko prihranjenih novcih
korporativno z godbo na čelu, kar je še posebno poveličevalo sveti dan. Tudi cerkvena ko-lekta je kaj povoljna $2500.00 kar je velika svota za v teh slabih delavskih časih.
Končavši želim vsem čitate-ljem in čitateljifam srečno, veselo, zdravo in zadovoljno novo leto 1928!
nikdar vprizorjena na našem odru, upamo, da se jo hote gotovo udeležili vsi, ki ljubite le-!>o igro in pošteno zabavo. Sicer so samo moške vloge, pa naj bo malo spremembe za enkrat. Bomo pa za pustno nede-prikorakalaj ] j0 pripravili zopet ka.i luštne-
DVE NAJBOLJ
avtokratski vladi na svetu sta Mussolinijeva v Italiji in sovjetska v Rusiji. Dasi se razlikuj eti, vendar deluj eti obe na enakih principih. Ti so: brezpogojna pokorščina mase dik-tatorstvu in centralni vladi. — Vlada v Italiji je Mussolini — v Rusiji pa mala skupina Židov. Obstoj obeh sloni na vojaški sili in vohunskemu sistemu, ki preprečuje javnosti iz-raženje svojega mnenja, oziro-
ma kritiziranje vladne sile. — Italija je danes ena izmed najbolj militarističnih vlad na svetu. Vojaki so navzoči pri vsakem vlaku in s skrbnim očesom premotrijo vsakega potnika. Mussolini je rekel, da mora imeti Italija leta 1935 pet milijonov mož pod orožjem in toliko aeroplanov, da bodo solnce zatemnili, ko se bodo dvignili v zrak. Neki hudomušnež je k temu pristavil: če bo oblačno.
J. Resnik,
-o-
zastopnik.
NESREČA NA BAKRENEM OKROŽJU.
Ahmeek, Mich.
Malo se sliši novic iz te naselbine, pa kada," se, še takrat niso vesele. Dne 16. decembra se je v tukajšnjem Mohawk rudniku št. 6 pripetila velika nesreča. Utrgala se je namreč železna vrv, na kateri teče ta-kozvani "skip", kateri je zdrknil s strašansko naglico prav na dno jame, kjer je delalo osem mož. Štirje so bili na mestu mrtvi, dva ranjena, dva ^ta pa ostala nepoškodovana.
Ponesrečeni so bili trije Princi in en Italijan. Vsi, razun e-nega,zapuščajo velike družine.
Res žalostne božične praznike so imele prizadete družine, kakor tudi vsa okolica se je čutila prizadeto. Vse je globoko sočustvovalo ž njimi, ker tudi drugi ne vemo, kdaj nas božja roka zadene.
Še niso bili ti pokopani, že
ga v mešanih vlogah. Natan čneje bomo še pravočasno poročali.
Domovina.
srdom je šel nazaj k svojemu delu za eno skušnjo bogatejši. Par tednov po tem dogodku j? pa zagledal sleparja na kari, ki je vozila pred njim. Ni treba posebej omenjati, da .je Olesk'ju zavrela kri in želja po maščevanju. Skočil je na karo, malo prelomastil sleparja in ga izročil oblastim. Za denar se je pa !e obrisal. -o--
SLABE DELAVSKE RAZMERE V ILLINOISU.
Staunton, 111.
Naj se sliši malo tudi iz naše naselbine. Z delom gre tudi tukaj prav slabo. Ena m?; še dosti dobro dela. en*» la samo polovico č, v pa vse stojijo zaprte. \ ljudi je tukaj brez dela prejemajo podpore od je, ali kaj je to.
Tudi smrt je začela pobirati v naši naselbini. Pred dvema mesecema je poulična kara u-bila našega soseda Chas. Ko-činski, rodom Slovak, ki zapušča dva otroka, v starosti od 2 do 7. let, iz prvega zakona pa 3 pastorke, ki so že bolj od-raščeni. Umrla sta še dva druga gospodarja. Med tema Louis Kaluža, rodom iz Štajerskega. Bolan je bil 8 dni. Zadel ga je mrtvoud. Umrl je v bolnišnici. Zapustil je 6 otrok v starosti 9 do 21 let. Tem hujše, ker leta 1923. je umrla tudi mati oziroma žena pokojnega. Otroci so šli s sorodniki in prijatelji. Pokopan je bil na mestno pokopališče, kjer počiva poleg svoje žene. Tretji je nagle smrti umrl neki Poljak.
PREVFČ BRESKEV?
Na jugi' zadnje r jerejce pozorni priv
Nnjenih
a v je
4d-
«ka
-im b
.goče ima Jardine je pa drugo vprašanje, če slaba letina. Kaj pa potem? In to se lahko zgodi, da ne bo preveč breskev, ampak premalo.
-o-
POLJEDELSTVO JE NAJVEČJI "BUSINESS". Iz poljedelskega depart-menta poročajo, da so lansko leto izvozili farmarji v Zedi-njenih državah na trg 899,400 tovornih železniških voz sadja in zelenjave. Petstotisoč voz je porabilo 36 mest. Mesto New York je najboljši odjemalec za 1'armarske produkte. L. 1926 so v New Yorku povžili 125,-253 železniških tovornih voz sadja in zelenjave.
-o-
Ako se ti "Amerikanski Slo-venec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na-roee!
llll!!l!linilllJHUil]ll!IK»Hllllllli]illlNIKIHIIinit)ijW!MllllfliH^ Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.:
MOJI SPOMINL
Da pa je pri tem skrajna previdnost na mestu, pa kažejo številni bankeroti bančnik m denarnih podjetij in pa lahkota, s katero sodišče take-le slučaje presojuje.— Prav pred kratkim smo čitali o eni takih obravnav.
Pred: sodiščem je bil ravnatelj, ali bolje lastnik znane '"velike" ljubljanske b,anke. Pred dvemi leti sem še jaz imel t!am posla. Milicam so šli. In po našem ameriškem pojmovanju te bila obravnava "čudna". Pa je bil gospod oproščen.
Ne* mislim kritizirati sodišča. Gotovo je ravnalo po postavah popolnoma pravilno. Sbdffik je gotovo sodil po vesti. Hočem re-Orte, ifa bi ue pri pogojevanj« denarja v do-
movino moralo postopati skrajno previdno in absolutno varno, tako varno, da bi se cigan ne mogel ogoljufati.
V kolikor bi jaz presodil denarne razmere tukaj, bi torej rekel: denarja je dosti. Pravijo, da je velik del tega denarja nemški denar. Neki državni višji politični uradnik, ki ima jasen vpogled v finančno stanje naroda, mi je celo trdil, da je velik del tega denarja nemški in avstrijski, da ti državi denar v Jugoslavijo kar vozita z vlaki. Najbrže je to-povedal v "liiperboli", da je stvar povečal. Da mora biti veliko resnice na tem, par verjamem, ker gospod je že vedel, kaj je rekeL
Vendar naj bo denar čigar hoče. Kar mislim reči je to, da bi se po mojem moral denar bolje uporabljati v industrijo. Da ni več industrije p<x Sloveniji, kjer je vendar tolika lesa,'toliko rude, pa tudi toliko sto-
vlake bo gnala elektrika. V Sloveniji pa? Kako malo jo je še. Tja gre najbrže denar. Vse električne stvari se še naročajo in morajo naročati v Nemčiji, ker jih Jugoslavija še ne proizvaja. Zakaj to? Koliko milijonov jugoslovanskih dinarjev na leto spravijo nemški delavci po električnih tovarnah po Nemčiji in Avstriji v svoje žepe, Slovenec mora pa v Nemčijo po svoj denar ali v Ameriko svoj kruh.
Bil sem v vlaku iz Ljubljane proti Pre-serju. V lepem, skoraj novem vagonu smo. Ni bil sicer tako okusno izdelan k-ot so naši ameriški, vendar nov je bil. Ker sem hotel imeti cel užitek pogleda na veličastni Krim in njega okolico, sem stal pri oknu na hodniku. Mimo pride kondukter. Električni ko-mul at or nad vrati je precej ropotal.
"Kaj pa tukaj tako ropoče?,? ga vpra-
šam
. BiČ i
je namreč zelo prijazen gospod,
tisoč konjskih sil .voda na razpolago, je kakor so sedaj vsi kontiukterji po Jugosla-čudno. Morda to razloži ravno izjava tega viji. Vsa čast jim!
r
uradnika^ Vsa Tirolska je preprežena z električnimi žicami. Pravkar defajo električno zvezo Inonaost* s Salabaffffoou Vse
"Akumulator je!" je odgovoril in.odprl omarico- s	ključem. "Novi vozovi
so

."i' .
M!
"Vidim! Kje so pa delani?"
"Na Nemškem."
"Nima Jugoslavija še svoje tovarne za železniške vozove?"
"Ej, kje pa more?"
"Zakaj bi pa ne mogla? Prav tako kakor Nemčija!" sem mu rekel.
"Ej, mi nimamo denarja!" mi je odgovoril in šel dalje ščipat listke.
"Denarja dovolj, samo mo.da nekoliko več podjetnosti," sem si mislil. T !iko železniških voz imajo železnice > Jugoslaviji. Gotovo morajo imeti dela^ ic< kjer jih popravljajo. Koliko denarja h bilo pa potreba, da bi jih tam še rzdelc vali V Po mojem prav malo. Ako jih morejo popraviti, mogli bi jih tudi narediti. Mora i se motim. Morda je pri karah tako, kakor je pri amerikanskih "shoemakerjih", ; znajo čevlje popravljati, ne pa novih den.'i. — Imajo vse mogoče stroje in okrogle kr\ > in bruse in šivalnice na elektriko, pa -i ■> za popravo.
Do, to se vidi tudi v Ameriki, da Skr oi ei nimamo veliko židovske krvi, še manj pa
židovskih talentov v sebi. In to se vidi tudi tu. Zastonj je. Rojeni smo kmetje, smo pridni, delavni, varčni kot čebelice, vse smo, samo trgovci pa ne. Zato si bomo pa morali ta šesti čut — trgovski, — šele vzbuditi in vzgojiti. Da je to res, sem našel tu že par prav žalostnih zgledov.
Srečala sva se s sošolcem izza dijaških let.
"Bog te živi, Tone!"
"Bog te živi, Nace! Kaj pa ti zopet delaš tukaj?"
"Flikam se, flikam! Kaj pa ti?"
"Za nič!"
"Kako je to?"
"Vse sem izgubil!"
"Kaj si izgubil?"
"Premoženje, kaj drugega!"
"Saj si bil bogat. In trgovina ti je šla?"
"Šla, šla! Tako je šla, da je šla pofentar-jem v žrelo."
"Kako pa to?"
"Saj veš! Preveč sem zaupal!"
"Reci raje, Tone, trgovskih zmožnosti je manjkalo!"

Zapadna Slovanska
DENVER, COLO.
NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
ŠTIRI LETA:
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind a ve., Puebio, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony JerSin, 4825 Washington Street, Denver, Cofo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 318 Central Block, Pueblo, Celo.
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Gram, 5117 Emerson St., Denver, C ok).
POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 103© E. 71st Str., Cleveland, O.
2.	porotnik: John Kocaaan, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, IU.
Vse ^-marne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-Il-c, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljiv« bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi čiaacm drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi j o. Kdor Želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbHžnjjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osen oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in r Jtrebne listine.
SLOVENC", PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
TEDENSKI KOLEDAR.
1. po r&zgl.: 121etm Jez«* se vrne i* Egipta. (Lk. 2, 42-52.)
8	Nedelj« — Sv. Severin.
9	Ponedeljek — Sv. JuKjan.
10	Torek — Sv. Agata.
11	Sreda — Sv. Higm.
12	Četrtek — Sv. Arkadi j. iS Petek — Sv. Veronika. 14 Sobota — Sv. Hilarij.
oooooooc ^cwoowooooooooooo^^oooooooooooooooooooooooo
IZ U1ADA GL. TAJNIKA ZAPAD NE SLOV. ZVEZE.
NAZNANILO.
C lavna letna seja se bo vršila dne 13. januarja 1928. Vse prošnje, pritožbe, priporočila ali nasveti naj se pošljejo, da bodo v gl. uradu do zgoraj omenjenega dne.
Seja se prične točno ob 8. uri dopoldne v gl. uradu Z.S.Z. Iste se morajo po pravilih udeležiti sledeči uradniki: Predsednik, tajnik, blagajnik ter nadzorni odbor. Za glavni urad Z.S.Z.:
Anthony Jersin, tajnik.
DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA.
IZ URADA DR. "SLOGA SLOVENCEV" ST. 14 Z.S.Z.
P. O. Helper, Utah.
Tem potom se naznanja članom društva "Sloga Slovencev", ki niso bili na seji 12. decembra, ker se je seja preložila od 9.. ure na 6. zvečer, da je y	'ien sledeči odbor za
lr	.. "ony Koprivnik,
Anton Cernogel, 'V; Avgust Topo--ar naslov je: 'oer, Utah,
•	- bili iz-
^ni s*	m • » •T.el,
-arko Horvu .. ;;:■<	s.
Seja se bo vršila	ne-
deljo v mesecu ob : . it i do-poldne v prostorili a. Tona, Spring G. Prosim članstvo, da to vpošteva in naj vsak, ki ni preveč oddaljen, pride na sejo. Vsak član mora imeti do pravega časa plačan asesment, to je, do 25. vsakega meseca najkasneje. Po pravilih mora biti tak član suspendiran, ako nima pravega vzroka, da ni pravočasno plačal svojo mesečni-no. Kateri imate potne liste, poglejte na nje in takoj poravnajte, da vas ne bo treba opominjati.
Dragi sobratje, delujmo z roko v roki, da bomo napredovali, kajti je še dosti Slovencev, pa tudi Hrvatov, ki niso še pri nobenem društvu. Tudi na mladino se moramo ozirati, ki bo naše započeto delo nadaljevala. Oni rastejo, mi pa padamo, zato je bodočnost le v mladini. Malenkost je le 15c mesečno, če pa pride kakšna nesreča, se dobi od $150.00 do $450.00.
Kar se tiče delavnih razmer tukaj, se dela s polno paro v premogovnikih. Tudi v nedeljo ni počitka, celo na Božič so silili, da bi delali, a delavci niso hoteli. Tukaj je zato toliko dela, ker je v Coloradi šfcrajk, kar je toliko, kakor bi drugim kruh iz ust jemali. Koliko bi se pomagalo ubogim strajkarjem, če bi vai skupaj držali in nobeden ne delal! Dobil sem več p®em od rojakov, ki bi prišli radi semkaj za delom. Tem po»-rocam, dat se delo težko dobi, ni- treba semkaj za delom hoditi €e reče kdo, da je prišel iz Colorade, ga £<i*ovo ne dobi Vsem čtanom in čJaniealfr želim srečno Novo leto,
IGRO "KAKRŠEN GOSPOD —TAK SLUGA' PRIREDI DR. SV. MARTINA ŠT. 1 Z.S.Z.
Denver, Colo.
V	nedeljo, dne 8. januarja, ob 8. uri zvečer priredi društvo sv. Ma^na povodom 20-letnice svojt obstanka burko v 1 dejanju. Omenjena igra je zelo lepa in humoristična. — Igralci se je marljivo uče, zato je upati, da bo ista predstavljena v najlepšem redu in v zadovoljstvo občinstva. Zato se že danes prosi rojake in rojakinje v Denverju in okolici, da naj ne pozabijo nas posetiti v Dvorani Slov. Društev zgoraj omenjenega večera.
Neobhodno potrebno je, da gremo na roko enemu ali drugemu društvu, kadar društva kaj prirede, kajti vsako društvo je dobro in za naš delavski narod priporočljivo, da smo vsaj v en par društvih, ali še več, ako je nam to mogoče.
Vsakega rojaka v Denverju in okolici je pa dokšjiost, da spada najprvo v svojo domačo organizacijo: Zapadno Slovansko Zvezo, kajti ravno v Denverju je tekla zibelka ZSZ. — Pred 20 leti so se zbrali naši pijonirji ter ustanovili najprvo samostojno društvo "Sv. Martina", iz kojega društva je do danes zrastla mogočna ZSZ. na zdravi podlagi, tako v fi-nanci, kakor tudi v članstvu.
V	nedeljo, dne 18. decembra je za vselej zatisnila oči naša dobra sosestra Agata Pavlakovich. Pokojna je bila ustanoviteljica ženskega društva Kraljica Sv. Rožnega Venca št. 7 ZSZ. Obenem je bila prva tajnica in vedno vneta delavka za ZSZ. Njeno truplo je ležalo dan pred pogrebom v Domu Slov. Društev, kjer se je udeležilo število njenih prijateljev in prijateljic ter tam opravili za njo lepe molitve. Sprevod je vodil v najlepšem redu in zadovoljstvu naš sobrat in rojak Joseph Snider. Da je bila po-kojnica zelo priljubljena je dokaz, ker je bila cerkev polna, dasiravm* je bil pogreb na delavnik. Žalujočemu soprogu moje iskreno sožalje I
Končno še enkrat ©jKHnkijam vse,rojake in rojakinje, da se gotovo vsi udeležite naše lepe igfe. Torej1 svidenje dne 8. decembra zvečer.
Rev. K> Z. s
PRVA NEDELJA PO RAZGLAŠENJU GOSPODOVEM.
Ta teden se praznuje praznik Sv. treh kraljev, razglaše-nje Gospodovo. "Epifanija" ga imenujejo angleški koledarju To je grška beseda in pomen j a razglašanje. Na ta praznik slavi sv. cerkev tri dogodke iz življenja Odrešenikovega; ki so svetu, Judom in njegovim učencem razglasili njegov prihod na svet kot odrešenika sveta: 1. Prihod treh modrih, ki je povedal paganom o njegovem prihodu. 2. Njegov krst v Jordanu, ko ga je njegov nebeški oče Židom razglasil za svojega sina. Glas se je slišal iz neba: "Ta je moj ljubi sin. Njega poslušajte P* 3. Prvi čudež, ki ga je Gospod storil na ženitnkii v Kani galilejski, ko se je razodel svojim uceacem, da so verovali vanj.
Sv. cerkev slavi ta praznik kot enega izmed treh svojih največjih praznikov, ki so: razglašenje, vstajenje in prihod sv. duha. Zato ima tudi ta praznik svojo dobo, šest nedelj pred
praznikom in šest po prazniku.
* * *
Današnje berilo najdeš na strani 944. Zgodb, takoj od začetka poglavja prvih 18 vrstic.
Današnja nedelja je nedelja katoliške mladine. V berilu in evangeliju daje sv. cerkev krepka navodila za vzgojitelje in za mladino. Kot pokrepilo teh naukov pa postavlja lep zgled Jezusa, Marije in sv. Jožefa. ''In Jezus je rastel v modrosti in starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh." — Kratek pa jedernat nauk, ki mora biti ves vzgojni program katoliške mladine. Mladina naj raste ne samo v starosti, temveč tudi v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Uči naj se vseh potrebnih vednosti, pri tem pa naj živi lepo krščansko življenje po božjih zapovedih in uboga naj svoje predstojnike in tako živi, da jo bodo vsi radi imeli.
Berilo daje glavne točke vzgoje. "Bratje", vzgojitelji, prosi sv. Pavel, "prosim vas", ohranite mladino čisto, dajte, da bo "dala svoja telesa v živ, svet 'n Bogu prijeten dar", ker le čista madina bo živela "po pameti."
Varujte jo slabega sveta! Skrbite, da se "ne bo ravnala po tem' svetu", ki je tako poln pohujšanja, zlasti tukaj v Ameriki, po mestih posebno. Prenovite jo "z obnovljenjem svojega duha", ki je duh krščanske vere, ki uči, kaj je "dobra, prijetna in popolna volja božja". Duh naše dežele je duh poganstva. To vidimo vse povsod. Krščanski vzgojitelji, stariši, nikar ne za tem duhom! Ta duh vam bo pokazil mladino in nesrečna bo vaša mladina in nesrečni boste vi ž njo.
Pred vsem jo pa varujte mladostne domišljavosti. Mladina si rada domišlja. Nihče nič ne zna ip ne ve, kaj je prav, samo poreden fant, poredno dekle, pa vse ve in vse prav dela. Kako velika pogubonosna zmota taka domišljavost pri mlademu človeku. Konec bo propad moralni in gmotni. Zato "naj ne mislijo o sebi več, kot se sme misliti", uči sv. Pavel dalje. Naučile jo ponižnega priznanja svojih slabosti m odvisnosti od Boga, da mislijo o sebi, "kar je prav in po meri vere", da bodo prosili Boga pomoči, hodili k službam božjim in posebno k sv. zakramentom. Le pobožna mladina bo mogla kljubovati vsem zapeljivostim sveta,vsem slabim zgledom in vsem priložnostim, katerih toliko srečuje na poti svojega mladega in lahkomišlje-nega življenja.
To pa storimo tudi za to, ker smo vsi eno, "mnogo nas je eno telo v Kristusu" in je vsak fant, vsako dekle le ud tega skupnega telesa nas vseh. Zato ako bo bolan en ud, bo bolno celo telo. En poreden sin, poredna hči v družini, in cela družina bo imela grenko in težko življenje.
Pa tudi v župniji v naselbini je tako, da smo vsi "eno telo v Kristusu". Mladina kazi drug drugega. En skvarjenec pokaži fante cele naselbine. Eno nesramno dekle je kakor strupen gad za vso mladino okolice. Vse okuži. Zato je dolžnost vsakega kristjana, da stori svoje, da bo mladina dobra in poltena. Kako veliko odgovornost imajo zato vsi, ki po društvih, po zabavah, po hišah, po klubih navajajo mladino na pijančevanje. Le učite je piti! Le dovolite, da se Vam bo javno upi-ianjevala! Prekletstvo bo vas samih zadelo.
Tem krepkim naukom pa postavlja sv. cerkev krasen zgled v današnjem evangeliju. Vzet je iz evangelija sv. Luke, 2. pogl. 42 — 52 vrste. Najdete ga v Zgodbah na strani 104.
Dvanajst let starega Jezusa so vzeli stariši v Jeruzalem' na božjo pot za velikonoč.. Tam se jima je pa izgubil, kakor sta nislila. Iskala sta ga tri dni. Toda tretji dan sta našla tam, kamor ga je klicala njegova dolžnost. Čut dolžnosti do Boga ga je zadržal v tempelnu. "Kaj sta me iskala? Ali nista vedela, kam me je klicala moja dolžnost?" jima je odgovoril.
Da, kako velikanskega pomena za človeka je, ako ima že od mladosti dobro vzgojen čut dolžnosti, da se vsikdar zaveda, kaj mu nalaga njegova dolžnost. Tak človek bo dosegel velike vspehe v življenja, pa ga denite, kamor hočete, v katerokoli službo ali mu zaupajte, katero koli delo. Osrečil bo sebe in vse, ki bodo njegovi, ali ki bodo od njega odvisni.
Starši, vzbujajte ta čut dolžnosti v svojih otrokih, čut dolžnosti od Boga in čut dolžnosti glede stanu, najprej šote, potem dela, službe. Ga kliče Bog v duhovski stan, jo kliče v redovni stan, stariši, "ali ne veste, da mora' otrok slediti temu, kar je njegovega Očeta v nebesih 7"
Stariši, vzgojitelji! Ako boste po teh naukih vzgojevali svojo mladino, rastla vam bo v modrosti in starosti, pa tudi v milosti pri Bogu in pri ljudeh. Osrečili ste jo za celo življenje In za večnost. Plačilo boste pa dobili od mladine same že tukaj, še več pa pri Bogu v večnosti.
' # * *
Izreka za premišljevanj« črer teden: "Blagor možu, ki se je naučil nositi Gospodov jatem-te v svoji mladosti!"
tojiS njegovo dnšo r"
■t - ^ • ---
SMPOSMJE.
ofcwdls pred mariborska poroto.
Za vsakokratno porotno zasedale daje Prekmurje največ opravka s krvavimi, često uprav zverinskimi zločini. Stičen je trrdi sftrčaj, ki ga je obravnavala porota 6. decembra.
Zagovarjali so se Terezija Sofar, njena hčerka Frančjška Jakiša in zet, hčerkin soprog, Erno Jakiša. Obdolženi so, da so dne 5. februarja 1927 umorili v Fokovcih v Prekmurju posestnika Štefana Šolarja, moža obdolženke Terezije Šolar.
Štef. Šolar je imel v Fokovcih posestvo. Bil je trikrat ože-njen. Iz prvega zakona je imel sina Jožefa, ki je oženj en v sosednji vasi, iz zadnjega zakona s Terezijo Šolar pa hčerko Frančiško, ki se je poročila z Erno Jakišem. S svojo ženo, hčerko in zetom se 671etni Štefan Šolar ni razumel. Ti so sumili, da namerava svoje posestvo po smrti zapustiti svojemu sinu Jožefu iz prvega zakona, da pa to preprečijo, so zasnovali uprav peklensko dejanje. Ko je Štefan v noči na 5. febr. v sobi spal, so ga ubili s sekiro. Truplo so odnesli proti gozdu, nedaleč od hiše, krvne madeže na postelji skrbno zakrili, tla pomili, okno, Jci je bilo s krvjo poškropljeno, pobelili in krvavo slamnjačo in rjuhe sku-rili v peči. Okrvavljeno slamo so pa zakopali v gnoju.
Ko so naslednjega dne našli Štefanovo truplo, se je takoj razširila govorica, da so ga u-bili domači. Ti pa so jeli zvra-čati krivdo na sina pokojnega, češ, da so ga po noči videli, kako je ubil očeta, ko se je ta vračal iz hleva. Toda njihov izgovor ni bil podprt z nikaki-mi dokazi, pač pa so orožniki pri preiskavi ugotovili, da je bil Štefan Šolar ubit v postelji, našli so krvne madeže na obleki obdolženih in na gnojišču zakopano slamo ter v kleti krvavo sekiro — vse nedvomen dokaz, da so Štefana ubili njegova žena, hčerka in zet in to dogovorno, ker so že več dni poprej prosili od soseda nosila, na katerih so odnesli nato truplo umorjenega iz hiše. Razne priče so v omenjeni noči videle vse tri obdolžence izven hiše z nosili, tako da je nedvomno dokazano, da so oni izvršili zločin, dasi to trdovratno ta je.
Na podlagi pravdoreka porotnikov je sodni dvor obsodil Terezijo Šolar na smrt na ve-šalih. Njena hči Frančiška Jakiša in zet Erno Jakiša sta bila oproščena.
-o-
Izsleditev požigalca.
Orožniki v Rogaški Slatini so izsledili v osebi Debeljaka na Topolah požigalca lastnega gospodarskega poslopja. Župnijski kozolec je zgorel na vernih duš dan, Debeljakov 48 ur pozneje. — Z gospodarsko shrambo je zgorela vsa krma, vsa živina, vsi poljski pridelki,
raznovrstni stroji ter orodje. Sumljivo je bilo, ker je bil po Itožaru prizadeti Debeljak zavarovan kar pri treh zavarovalnicah za 96,000 Din. Zavaroval je celo krompir. Pri aretaciji ni mogel povedati, kje da je bil za časa požara.
DRUŠTVENIM URADNIKOM (CAM)
naznanjam-, da imam ria roki vse legalne forme za poroštva (Bonds) društvenih uradnikov(ic). Kdor želi i-meti poroštvo se naj zglasi in se mu bfc* postreglo v tem oziru.
JOHN JERICH, Notar 1S49 W. 22nd Street.
PREVOZ - DRVA - KOLN
ss priporočim ia zs
—< drva te pri
ob Sara mU«**
QinWirit. fonaR
KoOMTClt d!.
. c ^ Stran g n
V Mariboru je umrl znani trgovec v Gosposki ulici g. Svan Pucher v starosti 79 let — V visoki starosti 92 let je umrl vpokojeni poštni uradnik Ivan Ritter. — Dalje je umrl znani krojaški mojster Ivan Deutsch-mann, ki je dosegel 76 let.
FWnimmmWtwwlttHMti>MW<WWiWWwyi|i^tT
» :
> ^
► i
Članstvu Družbe Sv. Družine v pojasnilo.
Z novim letom se je pričelo pri Glasilu Družbe sv. Družine z novim redom. Kakor članstvu že znano, odobrila je zadnja konvencija D. S. D., da ima od novega leta naprej prejemati vsak član in članica aktivnega oddelka tednik-glasilo, ki je "Amerikanski Slovenec". Tako bodo odslej prejemali člani in članice vsak teden petkovo številko, katera bo prinašala uradna družbena naznanila, dopise, članke, finančna poročila in sploh vse, kar spada v to področje. V ta namen plača D. S. D. za vsakega člana in čSanico Glasilu po 7c. na mesec. To je dokler ne bo število članstva narastlo do števila 1400, ko doseže družba to število, potem pa po 6c.
Doslej je D. S. D. naročsvala in plačevala vsem gl. uradnikom in uradnikom (cam) lokalnih društev dnevnik. Zdaj z novim letom to odpade in uradniki (ce) si bodo morali, ako bodo želeli prejemati dnevnik naročnino sami doplačati, kajti odslej bodo prejemali ravno tako, kakor drugi člani D. S. D. samo tednik-glasilo.
KOLIKO IMAJO ZA DOPLAČATI ČLANI IN ČLANICE ZA DNEVNIK?
Kdor želi prejemati dnevnik izmed članstva Družbe sv. Družine bo imel doplačati tako le: D. S. D. plača listu "Amerikanski Slovenec" za tednik-glasilo na leto 84c. Uprava bo dala vsakemu članu (ici) toliko kredita pri naročnini. Naročnina za dnevnik je $5.00 na leto. Za Chicago, Kanado in Evropo $6.00 na leto, ker za te kraje se mora vsaka številka lista frankirati sle. znamko. Torej člani in članice izven Chicage po Ameriki imajo za doplačati za dnevnik:
ZA CELO LETO..........................$4.15
ZA POL LETA ............................$2.10
Člani (ce) v Chicagi, Kanadi in Evropi pa imajo za doplačati za dnevnik radi višje poštnine, kakor že po-jasneno:
ZA CELO LETO ........................$5.15
ZA POL LETA ............................$2.60
Prosimo zlasti društvene tajnike (ce), da to pojasnilo izrežejo in ga shranijo, kajti vemo, da jih bo članstvo radi tega večkrat pepraševalo in jim bodo gg. tajniki (ce), lahko zadevo pojasnevali. leto naj storijo tudi člani in članice, kajti kdor ne bo za ta pojasnila vedel, bo moral pisati na upravništvo in odtu zopet njemu. Zato kdor bo imel to le shranjeno ali pa si bo zapomnil bo prihranil sebi in upravništvu čas in delo.
Tudi vse nase gg. zastopnike (ce) prosimo, da si izrežejo in shranijo to pojasnilo, da bodo vedeli, kako pobirati naročnino od naročnikov, ki so člani Družbe sv. Družine.
Z bratskimi pozdravi do vsega članstva
UPRAVA GLASILA — "AMER. SLOVENCA".
Ti
re
Naznanilo in zahvala.
Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest, da je nemila in kruta smrt pobrala iz naše srede mojo preljubo in skrbno ženo,
Agato Pavlakovič
Bila jc bolna dclj časa, a pet dni pred smrtjo je zelo hudo zbolela. Umrla je 18. decembra ob pol drugi uri popoldne. Rojena je bila 5. februarja 1869, v vasi Zamostefc, fara Sodražiea pri Ribnici. V Ameriki je bivala 31 lec m šest mesecev. Bila je Sanica Dr. Kr. Sv. Rož. Venca št. 7. Z. S. Z. m Dr. Sv. Ane, broj 143, H. B. Z., ter članica Altarnega društva Sv. Ane. Lepo se zahvaljujem društvam za darovane vence, nadalje se zahvalim Rev. J. Judnichu za lepe cerkvene obrede in govor pri krsti ter molitve v Domu Slov. Dr., kjer je pokojna ležala na mrtvaškem odru. Prav lepa hvala pogrebnemu zavodu Hartford, oziroma Mr. Jos. Sniderju, za tako lepo urejen pogreb. Hvala Mr. in Mrs. Arko, ker sta veliko pomagala pri bolni ženi. Lepa hvala Altar-nemu društvu, Čigar članice so molile zvečer v tako lepem številu pri mrtvaškem odru. Hvala vsem tistim, ki so prišli ptksjno pokropit, posebno pa hvala Mr. in Mrs. Mavsar, ker sta kot oskrbnik Doma celo noč pomagala in še za kavo in prigrizek preskrbela za one, ki so čuli celo noč, in sicer: Mr. in Mrs. Jer-šin, Mr. in Mrs. Perne, Mr. in Mrs. Videtič, Mrs. PfiJel; Mrs. Mary Krašovec. Potem predsednici Mrs. Grum, tajnici Mrs. Zalar in vsem drugim. Iskrena hvala vsem, ki so darovali vence, ti so: moj brat Geo in svak ter sestre Simčič, kakior ceH družini. Hvala družini Silk, družini Boje, družini Grabdjan ki Videtič, Mr. in Mrs. Andy Drobnich, Sr. in družina, Mr. in Mrs. Me-ring in Mrs. Star, Mr. in Mrs. A. Kotich, Mr. in Mrs. Kobttt, Mr. Matevž Ambrozich. Nadalje hvala vsem kateri so se udeležili sv. maše in spremili ranjko ženo na pokopališče Mount Olive. '
Ti pa draga ženica, počivaj v miru, v hladni svobddni zemlji. Tvoj spoVnin bo ostal med nami, dokler bomo živeli med sicm ljani.
In ko enkrat pride za nas zadnji ču, prosimo Jezusa in Marijo, naj prideta po nas.
Žalujoči ostali soprog, JOSEPH PAVLAKOVIČ.
Denver, Colo., 23. decembra 1927.
.--■V. /Jt-.


•A
JJ&S?
rrm
i "Stoj! Podajamo Se!" je odgovorilo nekoliko glasov.
In takoj ie začela družina iz Vonsoše metati izpod vo?a sablje in bate, potem sta jih' ^mlada Kemliča začela vleči za glave, dokler ni stari zakričal:
"K vozom! Poberite, kar vam pade v roke! ■Hitro! Hitro! K vozom!"
Mlada si nista pustila tretjič ponoviti povelja in sta'se lotila razvezovati vrvi, pod katerimi so Rzedzianovi zaboji kazali razpokle boke. In že so začeli metati zaboje, ko je naenkrat z&donel Kmiticev glas:
"Stoj!"
In Kmitie je začel, da bi podprl povelje, mahati po njih z okrvavljeno sabljo.
Kozma in Damijan sta naglo skočila na stran.
"Vaša milost!. .. Kaj ni mogoče?" je vprašal pokorno starec.
"Proč!" je zakričal Kmitie. "PoiŠČi mi starosto !" <
Kozma in Damijan sta na migljaj izginila, za njima tudi oče. Crez četrt ure sta se zopet pokazala, vodeč Rzedziana. Ko je zagledal Kmitica, se je globoko priklonil in rekel:
"Oprostite, vaša milost, meni se godi krivica, zakaj jaz nisem iskal prepira z nikomer, da pa grem obiskat znance, to je dovoljeno vsakemu. .;" .
Kmitie, oprt ob sabljo, je težko dihal in molčal, zato je Rzedzian nadaljeval:
"Jaz nisem storil nobene krivice ni Švedom ni knezu hetmanu; temveč sem samo potoval h gospodu Volodijovskemu, ker je moj stari znanec in sva se v Rusiji bojevala skupaj'. . . Kaj bi se izpostavljal! Nisem bil v Kejdanih in mi ni do tega, kaj se je godilo tam. . . Jaz gledam samo na to, da bi odnesel zdravo kožo in da bi se mi ne zgubilo to, kar mi je Bog dal. . . Saj tudi tega nisem nakradel, temveč si zaslužil v potu svojega obraza. . . Vsa zadeva me nič ne briga! Vaše velmožje naj mi dovoli, da grem mirno dalje. . ."
Kmitie je težko dihal ter zrl nekako raztreseno na Rzedziana.
"Prosim pokorno, vaše velmožje," je začel vnovič starosta. "Vaše velmožje je videlo, da nisem poznal teh ljudi in da nisem bil njihov •prijatelj. Napadli so vašo milost, torej so dobili. kar so iskali, a čemu naj trpim' jaz, čemu naj se izgubi moje blago? Kaj sem vendar 4zakrivil? Če že ni drugače, se torej odkupim vojakom vaše veimožnosti, dasi ne morem jaz ^revež mnogo plačati. . . Dam vsakemu po en ; tolar, da ne bo njihov trud zaman. . . Dam .jim tudi po dva. . . in vaše velmožje dobi tu-.•di od mene. .
i; "Pokrijte te vozove," je naenkrat zakričal Kmitie, "vi pa poberite ranjence in pojdite k vragu!"
"Zahvalim pokorno," je rekel gospod najemnik iz Vonoše.
Vtem se je približal stari Kemlič, pomolil naprej dolnjo ustnico z ostanki zobov in zastokal :
"Vaša milost. . . to je naše. . . Zrcalo pravičnosti. . . to je naše. . ."
Toda Kmitie ga je tako pogledal, da se je sključil prav do zemlje in si ni upal izprego-voriti besede.
Rzedzianova družina pa se je urno vrgla h konjem in jih jela vpregati. Kmitie pa se je vnovič obrnil h gospodu starosti.
"Vzemi vse te ranjence in mrtvece, ki bi
*MBBJKANMn SLOVENEC
Zdraviliške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1788 W. 21*1 Street in Wood, Chicago, 111.
Sreda, 4. januarja 1928.
jih našel, odvedi jih h gospodu Volodijovskemu in mu povej v mojem imenu, da nisem njegov sovražnik, temveč morda boljši prijatelj, nego si sam misli. . . Toda izogniti sem se mu hotel, ker še ni čas, da bi se srečala. Morda pride pozneje čas, toda danes ne bi niti on meni verjel, niti bi ga jaz mogel s čim prepričati, . . Morda. . . Poslušaj, gospod! Povej mu, da so me ti ljudje napadli in da sem se moral braniti."
"Resnica, tako je bilo," je rekel Rzedzian.
"Čakaj. . . Povej še gospodu Volodijovskemu, da naj se drže skupaj, da pride Radzivil, čim le dobi od Pontusa konjenico, koj nanje. Morda je že na poti.* Oba s knezom nadko-njarjem in obmejnim grofom sta v zvezi in je nevarno stati blizu meje. A predvsem naj se drže skupaj, sicer žalostno poginejo. Vojvoda vitebski hoče prodreti na Podlesje. . . Naj mu gredo naproti, da bi v primeru nevarnosti prišli na pomoč."
"Vse jim povem, kakor bi mi bilo plačano za to."
"Četudi govori to Kmitie, četudi svari Kmitie, naj mu verjamejo, naj se posvetujejo z drugimi polkovniki in se prepričajo, da bodo skupaj močnejši. Ponavljam, da je hetman £e na poti, jaz pa nisem Volodijovskemu sovražnik."
"Če bi le imel kako znamenje od vaše milosti, bi bilo še bolje," je rekel Rzedzian.
"Čemu ti bo znak?"
"Ker bo tudi gospod Volodijovski takoj bolj verjel v iskrenost naklonjenosti vaše milosti in si bo mislil, da mora biti nekaj na tem, če pošilja znak."
"Torej imaš to znamenje;" je rekel Kmitie, "dasi mu ne manjka znamenj po meni na glavah teh ljudi, ki jih pelješ gospodu Volodijovskemu-"
Po teh besedah je snel prstan s prsta. Rzedzian ga je koprneče sprejel in rekel:
"Zahvaljujem pokorno vašo milost."
Uro pozneje jo je Rzedzian s svojimi vozovi, družino, le nekoliko opraskano, mirno vozil proti Ščucinu, vozeč s seboj tri mrtvece in ostale ranjence, med njimi Jozuo Butrima s presekanim obličjem in razbito glavo. Med vožnjo je ogledoval prstan, čigar kamen se je čudovito bleščal pri mesecu, in razmišljal o tem čudovitem in strašnem človeku, ki je storil toliko hudega zavetnikom, a toliko dobrega Švedom in Radzivilu, a vendar hoče očividno rešiti zaveznike zadnje pogube.
"Saj to, kar je svetoval," je govoril sam sebi Rzedzian, "je odkritosrčno. Saj je vedno bolje, držati se skupaj. Toda čemu ta svarila? Najbrže iz naklonjenosti do gospoda Vo-lodijovskega, ker mu je daroval življenje v Bilevičih. Najbrže iz naklonjenosti! Ba, toda knezu hetmanu se slabo izplača ta naklonjenost. Čuden je ta človek; Radzivilu služi, a našim je naklonjen. . . I k Švedom gre. . . Tega jaz ne razumem. . ."
"Darežljiv gospod. . . Le nevarno mu je hoditi na pot."
Ravno tako težko in ravno tako zaman kakor Rzedzian si je lomil glavo stari Kemlič, hoteč najti odgovor na vprašanje: Komu služi gospod Kmitie?
"H kralju gre, a zaveznike bije, ki baš stoje na kraljevi strani. Kaj naj to pomeni? Tudi Švedtfm ne zaupa, ker se skriva. . . Kaj bo z nami?"
Ker ni mogel priti do nobenega zaključka, se je obrnil iz jeze k sinovoma.
Izvrstni sladoled, mize za goste
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, ftopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostav« Ij*m na dom.
IŠČEM ŽENSKO postarno za vodstvo gospodinjstva pri otrokih. Dober dom. Plača po dogovoru. Katero veseli naj se zglasi pri Martinu Krošel, 1636 West 22nd Str., Chicago, 111.
POZOR!!!
Izdelujem najboljša zdravila na svetu ! Alpen tinktura, ki učinkuje takoj, da prenehajo izpadati lasje in v kratkem času zrastejo lepi gosti in krasni. Bruslin tinktura proti sivim lasem od katere vam v par dneh postanejo popolnoma naturni,
take barve, kakoršne ste imeli v mladosti. Wahcic Fluid proli revmatizmu, trganju po kosteh in proti oteklini, je uspešno zdramilo, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem še mnogo drugih zdravil, katerih bi ne smelo manjkati v nobeni domači lekarni, katero držite pri hiši. Pišite takoj po brezplačni cenik, katerega bi morala imeti vsaka družina. $5.00 vsakemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha.
JAKOB WAHČIČ 1436 E. 95th St., t Cleveland, Ohio
Rudolf Kosich
9602 Ave. "L", So. Chicago.
Slovencem in Hrvatom priporoča svojo bogato zalogo vedno svežega mesa, kakor tudi prekajeno meso in najboljše kranjske klobase. — Nadalje imam tudi v zalogi fino grocerijo. — Blago je prvovrstno, katerega prodajamo po zmernih cenah. •
EAST SIDE PAINT STORE
Painting & Decorating.
V zalogi vsakovrstne barve, olje, stenski papir in steklo. — Cene nizke.
10104 Ave. 'M', So. Chicago. Phone: So. Chicago 0479.
JOS. SNIDER
v zvezi *
Hartford Undertaking Co.
1455-57 Glenarm St., Denver, Colo.
Keystone 2779	South 3296
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem- redu.
<*><K><><><><><>ooooooo<^^ 0<K>0000000<K>CKX>0
^ I PISANOJPOLJE
<H><X>0<H>0-CK>0<>0 OOOOOOOOOO 0000<>00<>CKX>CH>00
Phone: CANAL 5903
JOSEPH PAVLAE
PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO
1814 South Throop Street	Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem ob času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.

Anthony lalon
9603 Ave. "M" So. Chicago, 111.
Phone Sag. 6468.
The Golden Rule in our business: We carry a complete line of fresh Meat, Groceries, Fruits and Vegetables. Also imported and domestic Olive Oil, Maccaroni and Cheese. — We deliver.
<>CK><><>oo<><>oooo<>oooo^
"2. in 3.":
"JUŽNA SRBIJA, ZEMLJA SLAVE IN TUGE."
Petnajstletnica balkanske vojne in najnovejši dogodki v Južni Srbiji so nas napotili, da posvetimo par vrstic v glavnem tej izmučeni pokrajini, ki jo spletke tuje diplomacije zopet vpletajo v nevarno igro proti-balkanske politike. Prebivalstvo te dežele je moralo izprazniti do dna vso grenkobo časov, v katerih se odločujejo važni zgodovinski dogodki. Po velikem trpljenju, kakor ga zapadni narodi ncj pomnijo več, se je 1. 1912 na tem ozemlju zaključil srednji vek; azijska nadvlada se je momla u-maknili preporojeni sili Kara-djordjevega Piemonta.
Brž nato pa se je znova zmračilo. Pri Bregalnici so vojaki Ferdinanda Koburškeg?., eksponenta vsenemške politike na d oru v Sofiji, napadli srbske zaveznike in oskrunili z brat-ko krvjo balkansko zvezo.
X 'to so se razvili notranji kor likti med strankarsko u-pravo i j i osvobodilno vojsko, no/adoma pa je izbruhnila sv- ovna vojna in Južna Srbija j<- postala prizorišče novih strahotnih dogodkov. Po umi-k srbske vojske čez Albanijo s< zagospodovale na tem o-/ mlju bolgarske, nemške in ; vstrijske čete; prebivalstvo .ie
ilo izloženo preganjanju, pu->tošenju in rekvizicijam. Po vt" letnem trpljenju je prišla svoboda djli od Soluna, kjer se je držala močna zavezniška fronta.
Po premirju so se začeli konflikti na novih mejah, boji z albanskimi kačaki in "makedon-stvujuščimi"; vsa preteklost se je še enkrat zarotila zoper sedanjost in v ozkogledno strankarsko politiko preveč zatopljeni Bel grad je bil jedva kos položaju. Danes se je že marsikaj izboljšalo, splošna omika napreduje od leta do leta, gradijo se železnice, stavijo nove ceste, suše se močvirja in naseljujejo zapuščeni kraji, ki bi lahko prehranili stotisoče ljudi. Javna varnost se je povečala, razbojništvo je v glavnem zatrto, v mestih cvete trgovina, nastajajo prve industrije, elektrika se napeljuje v hiše in delavnice. Mnogo se je storilo za izboljšanje zdravstvenih razmer: zlasti boj zoper malarijo je pokazal zadovoljive rezultate. Higijenska vzgoja prodira že na kmete. Vlade posvečajo zadostno skrb šolstvu: ljudske šole obiskuje že lepo število clece, nepismenost kaže še vedno visok odstotek, toda v
mladi generaciji bo že znatno nižja in v dogledni dobi utegne biti povsem likvidirana. Številni Turki, ki se niso mogli sprijazniti z novimi razmerami, so se izselili, ostali pa se prilago-dujejo prav tako kot Albanci in drugi narodnostni drobci v pisanem makedonskem' mozaiku. kjer je več narodov v teku stoletij pustilo svoje betve, da rastejo in se širijo. Napredek in tedaj očiten. Vzlie slabi u-pravi je Južna Srbija od leta 1919 sem krasno napredovala,
Namesto, da to priznajo, skušajo mednarodni politični spletkarji, ki jih mikajo veliki rudninski zakladi Južne Srbi-! je, prilivati olja nezadovoljne-jžem, katere je vzgojila pretek-Ilost. Tako dobiva tako zvano "makedonsko vprašanje", ki so zanj tekli celi potoki krvi, zopet politično obliko. Marsikomu na Slovenskem ni jasno, v čem je jedro tega "vprašanja", ki je bilo dokončno rešeno 1. 1918 na Kajmakčalanu.
Južna Srbija (v katero spada tudi del Makedonije, t. zv. srbska Makedonija) ni niti zdaleč narodnostno enotno o-zemlje. Skoraj polovica prebivalstva ni slovanskega porekla. Omenili smo že, da so to drobci raznih narodov, ki so so za časa večstoletnega turškega gospodstva naselili na teh zgodovinskih tleh, ki jih je nekoč vladal Aleksander Veliki. Tu so Turki. Albanci, Kucovlahi, Grki, španski Žid je itd. Noben izmed u h narodov si ne more svojiti oblasti v Makedoniji. Oblast gr" Slovanom, ki so zgod« vinski in dejanski gospodarji te dežele. Toda zdaj nastopi vprašanje: kaj so ti Slovani: Srbi aH Bolgari?
(Konec prih.)
-o---
Lažje je naučiti papigo govoriti. kakor pripraviti žensko, da bi jezik držala .:a zobmi.
Bolje je razočaranje v ljubezni. nego v zakonu.
Feenra-mint
• Olajševalno t sredstvo, ki ga lahko žvečil kakor žvečilni' gum.
OKUS PO METI. f
v drog er i j ah
<>000000000-0oooooooooooooo-c;
>000-0000000000000000000000
Ameriška največja kupčija!
26. komadov srebrnega namiznega orodja obstoječ s 6 nožev, 6 vilic, 6 namignili žlic, 6 malih žličk, žlica za sladkor ln nož za maslo. Polijemo za predplačilo v vsak kraj Združenih držav za svoto $4.25,
Izpolnite in izrežite spodnji kupon in ga pošljite nam s potrebno svoto:
EICHHOLZER & CO., Inc. Forest City, Pa.
Cenjeni: — Prosim pošljite mi sestav namiznega orodja, za kar prilagam svoto
Name Adress

lOLZER & CO. Inc.
FOREST CITY, PA.
JOSEPH STUKEL
R. 3 — JOLIET ILL. — PHONE 6737 V uradu: 7 zjutraj do pol o3mih in pol 12 — in do 12.30» zvečer od 6—7 ure.
Pobiram naročnino, cena "wholesale", Paint, Varnish, Enamel, čisto najboljše laneno olje sirovo in kuhano, garantirano 5 let. Tudi ne kupi nove strehe, pokrpaj in po-maži 7 \sbt,*to-Seal, garantirano za deset let, to je veliko cent i . i lahko vsak sam naredi. Zastopam tvrdko Lo-veri & iowne & Co. Chicago, 111., ustanovljeno pred 53. 1 i., . čolnoma zanesljiva. Najboljša priporočila da-nv.žje v Jolietu, ki so že od mene kupili barvo, i ihranim.
tudi Fairbanks Tayloring Co., Chicago, 111., ie. Za $23.75 dobite čedno obleko ali suk-\2 različnih mer, so šivane po vaši meri,
jo la! Velik Za oblek njo. Vzu
\ ai • • !>;t:n
tako c a var-. i po leži po životu. Posebno za kratke, de-■ kateri dobijo težko obleke narejene v tr-'agam s 155 vzorci najnovejših barv in •rihranim od $15 do $20 pri eni obleki > je čisto volneno, garantirana popolna oa denar nazaj. Krojaška tvrdka, katero že 42 let. Naročiia že prihajajo za Ve-• se ob času, vsakdo hoče biti nov na ta i na zgoraj omenjeno številko 6737, da azat vzorce in izberete pričo vase žene
bele i?--govina^ modelo ali suki zadovol zastopa liko noč dan. Tel vam prin in družin oooooooooo
:*><><K*><><><><><><><*><^^