3 . . ' <.iM VI 1 Oni.-- 1 U' ' 0o*l© 18. IV. 1032- ____--P* Poštnina plačana t gotovini LETO T V Ljubljani, 18. aprila 1932._ ŠTEV, lfc_Poaameraa številka 1 Dm k^l^n^me^Tno, jP ^^ f*^ D IT uTj^dL i tih/Tli te te »prejema list ____Telefon M 2090 i* ^^^ m ■ II y m * m • m K četrtletna fe. M rečna 13 Cene insc- ^^ ^^ W J ^ ^^^ Ljabljaaa 15.179. ratom po dogovor n ^^^^ mKtKkmŠ^ ^^tlŠ^^ ^ mBmMP Teleloa Mer. 394» Katastrofalna povod eni ob Savi in Donavi Nasipi se podirajo - Prebivalstvo beži - iVa desettisoče delavcev utrjuje nasipe Gradite! Belgrad, 17. aprila. 1. Poplave na Savi in na Donavi so dosegle sedaj položaj, ki ga lahko označimo kot zelo nevaren. Poplave same na sebi ne bi niti toliko Škodovale, ako bi se vode kmalu odtekle. Letos pa trajajo poplave več tednov in ▼oda se nabira na zemlji, ki je ne more več popiti. Skoda, prizadeta posejanim ravninam Srema in Banata, bo ogromna. Ako stoji voda več kakor 10 dni, uniči namreč vsako seme. Najtežavnejši jc položaj vsekakor ie vedno ob Savi, ki stalno naraiča, posebno med Slavonskim Brodom in Šabcem. Poročila, ki prihajajo v prestolnico, so vedno bolj vznemirljiva. Sinoči je voda s veliko silo nenadoma planila do sredine mesta Sremske Mitrovice in poplavila domala vse ulic« ia ts« kleti, deloma tudi pritlične trgovine. Sava ie nikdar ni divjala s tako silo kakor letos. Da nesreča ni ie večja, se je zahvaliti previdnosti ia požrtvovalnosti prebivalstva samega, ki je po bridkih izkušnjah leta 1924, ustanovilo v večjih krajih vodne zadruge, ki so zajezile tok Save s 5 metrov visokim in 900 km dolgim nasipom. Sicer bi bila letos vsa Slavonija, ves Srem, spod-aji dei Bosne in vsa Mačva popolnoma pod vodo. Prebivalstvo in oblasti so koncentrirale vso svojo pozornost pri vzdrževanju tega nasipa. Kajti pritisk rode, ki je narasla skoraj do vrha nasioa, ja silno velik. Voda se polagoma uriva v zemljo, jo zrahlja in premoči ter omehča nasip in razje njegove temelje. Ako podere na kakem sektorju razdivjana reka nasip, trešči z velikansko silo po ravnini. Več tisoč delavcev je bilo mobiliziranih za dovoz vreč s peskom, da napolnijo razpokline ▼ nasipih ali pa da gradijo nove obrambne zidova, ob katerih bi se moč rode razbila. Popoldanska poročila, ki jih izdaja posebna komisija notranjega ministrstva in ki je včeraj in danes organizirala posebne izlete za časnikarje v vojaških ladjah, trdijo, da so že vsi nasipi omehčani in da bi nadaljnje naraščanje Save utegnilo uničiti vs« zapreke ter poplaviti 250.000 hektarjev plodovite zemlje. Ob izlivu Bosuta v Savo je voda podrla ponoči oba nasipa, tako da so se precej oddaljeni Vinkovčani danes zjutraj s strahom prebudili in opazili, da so na eni strani že obkoljeni od vode. Časnikarji poročajo, da so slišali na zgornjem delu svojega potovanja v poplavljenih pokrajinah, neprestano zvonjenje zvonov, s katerim kličejo prebivalstvo na delo, da prepreči bližajočo se katastrofo. Ponekod so ljudje tako izmučeni od neprestanega dela v vodi, da se komaj drže pokonci, toda kljub temu junaško branijo svojo zemljo proti sovražnim savskim valovom, ki vedno si-gurneje butajo ob obrambne zidove ali pa se valijo po ravnmi, kjer rušijo drug za drugim kmečke domove. Nocoj je največja nevarnost na črti med frno Baro in med Ravnjami. Na tem sektorja vodi po več metrov visokem nasipa cesta. Vod« se zaganja ▼ nasip, ga krha in ga je na dveh kr»n gospodarstveniki. Pomenilo bi samo var&nje samega sebe, če bi v teh krogih gospodarstvenikov mislili, da sc morejo postaviti predlogi brez vsake primesi političnih elementov. Misliti je treba, dn gre tu za neodvisne države, ki so same gospodarice svoje usode. Zato vse razpoložljive črpa'1.o \'i stotine jih vidiS po vsej dolini reke. Tudi Donava Se vedno narašča, toda bolj počasi, kakor ostale reke. Zato pa obstoja nevarnost, da bo naraSčanjc trajalo dalj časa. Niti pri Panče-vu, niti pri Smederevem Se ni dosegla voda najvišje višine. Pogled s Kalimegdana proti Savi in Donavi nam ne kaže ničesar drugega kakor vodo in zopet vodo. Nedograjeni pančevski most dela vtis, kakor da bi poskusili nekaj gigantičnih skokov v sredino vode, toda nenadoma je odrezan in poplavljen. Voda je zalila na desetine km daleč pančevsko rt in nasip, ki bi moral nositi nadaljevanje proge preko pančevskega mostu. Spodnji deli Belgrada »o pod vodo. Belgrajča-ni so pustili vse zabave in preplašeni hodijo na Kalimegdan ali na pristanišča, da gledajo v razdivjane reke. Za Belgrad obstoja nevarnost, da bi narasle reke onemogočile odtok vode iz kanalov in bi bil celo ogrožen dotok vodovoda, ako sc položaj v par dneh nc izboljSa. Notranje ministrstvo skupaj s socialnim ministrstvom pripravlja dalekosežne ukrepe z« organiziranje hitre pomoči oškodovancem. Prehran« funkcionira povsod brezhibno, živino so skoraj povsod reSili. Dosedaj tudi Sc ni bilo nobene človeške žrtve. Belgrad, 17. aprila. 1. Najnovejše večerno poročilo iz Šabca nravi, da )e voda ž« dosegla višino nasipa in ponekod celo »tonil« preko n(«g«. Na lica mest« sc n«h«{a okoli 1000 delavcev ia veliko r.evilo hidrotehničnih inženjerjev. Za vsak slačaj stoje v pripravljenosti čolni, potniške Udje in vl«-čilci, za reševanje prebivalstva, ako bi vod« udarjala v ravnino. V Črno Baro so prispeli nocoj tudi pionirji in večji oddelki vojske za obrambno delo. je treba i« naprej obsoditi vsako rešitev, ki hi bita naperjena proti kateri skupini drtav, ali ki bi pr»-▼mila politično rarnoteije ▼ Evropi. Podonav ^ki načrt mora hiti dobro in globoko »temeljen in pro-nčea ▼ Tseh podrobnostih ter mora ohraniti t« evropsko ravnotežje ▼ rseh mirih. Le tedaj bo mogel služiti v današnjih hudih časih kot osnova zaupanja med državami, narodi, njihovimi gospodarstveniki in ostalim svetom. Potrebno je seveda tudi sodelovanje velesil, male države pa se morajo zato potruditi, da se vrnejo k razumni politiki. Danes se nihče več ne more zadovoljiti s tesnosrčnimi rešitvami, ker to niso nikake rešitve in samo otežujejo že itak dovolj zapleteni položaj. Čeprav zdaj morda ni čas za velike koncepte in njih ureditve, je vendar treba zbrati vsa velika dosedanja izkustva in skleniti dalekosežne in širo-kogrudne ukrepe, ki jih zahteva sedanji čas. Ko je Pever-Imlioff končal svoj govor, so ga poslušalci navdušeno pozdravili s ploskanjem. Nato se je vršila tajna seja. Ženeva, 17. aprila. AA. Iz dobro obveščenih krogov se doznava, da se bo konferenca o restavraciji Podonavjn po vsej verjetnosti nadaljevala v Ženevi. Datum še ni določen. t,Reichsbanner" ne bo razpuščen Berlin. 17. aprila. AA. Ko je notranji in vojni minister Groener proučil Hindenburgovo spomenico o razpustu vseh vojaško-organiziranih oddelkov in formacij, je ugotovil, da Reichsbannerja ni treba razpustiti, in je ta svoj sklep tudi objavil. Groener je samo izjavil, da zahteva od Reichsbannerja, nnj prekliče vse oredbe, ki jih je to republikansko društvo izdalo v obrambo pred Hitlerjevimi napadalnimi oddelki. Doznava se, da je Reichsbanner že sam in iz lastne inicijalive izdal take odredbe. Zopet poje 1 opata, stroji ropotejo in itmvaj* cementno meianieo v samokolniee, ki jih vlatij* dvigala o drugo, tretje, ietrto nadstropje in ie dn. I je r piSine, da »e bomo iz nebotičniku kmalu res dotaknili neba; lam zopet rijejo delavci zemljo, dn bi postavili temelje »opim rfomorom, po katerih hrepenijo mladi, da bi v njih pretiveli poletje, rt stari, da bi v njih naili zasluzeni politek. Mi gradimo. Kako veselo je gradili, kako vesela in oživljajoča je borba proli elementom, eihri »n delju, proti mrazu in igotemu snlncu; kako blagodejno in tolaiilno je lo kljubovanje tasu ta arhitekta, tigar duh bo v delu za dolgo preiivel njegovo telo, zn lastnika, ki vidi naprej, kako bo v cement in kamen poloieni dennr oiivel ob drutinski toploti preskrbljenih potomcev in se bo v tem ugodju obnavljat spomin nanj, tigar slika bo gledala na nje s stene. Kako lepo je gradili! To občutimo prav moritrf edino tisti, ki bi si radi gradili svoje domove, a jih ne moremo. Grajenje je iivljenje. Ali ne tujel, kako zadovoljno si momlja pesem voznik, ki treska z bi-iem nad konjiči, vesel, dn ne počivajo vet; zdaj vleiejo zemljo, gramoz, opeko, cement, les. dn bi iz njih nastal tloveku dom. Ali ne čujei sekire in iage v gozdu, ki zopet spravljala v denar jireperela debla, ali ne. tidii blntnrjn, ki zadovoljno polnga r peči ilovico, ali ne čujei visoko pesem obliča, tam zopet udnrcev kovača in kleparja. To je iivljenje, ki je pričelo zopet biti, ki vzbuja nado i* prinaia telesu hrano. In življenja natn je treba, da bi nnii duhovi, ki jih je zima, duina in telesna beda potrta k tlom, zopet vzkipeli. Življenja, gibanja. pr«-snarljanja mrtvega denarja v iive dobrine, dn »e bodo ob njih hranila telesa tisočih in tisočih lačnih in brezposelnih. Zalo gradite tisti, ki morete.' Ne tiilile tiste mrzle kovine, v katero bulijo zavistno milijoni nevidnih oči bednega ljudstva v teleznih blagajnah. Dajte, da lo ielezo zopet oiivi. da se polagoma zopet povrne v iuljave roke, ki so ga pomagale kovali pod vaiim vodstvom. Ne zametujle denarja r cunje in zoprne diiave in ne nosile ga na iil{(e tujcem. — Tam vam ne prinese sreče, ker vas tn> lakinih polih spremlja zavisi lačnih in na0)t. Blagor vam, ki lahko danes gradite! —»ki. Protituberhutozna liga Belgrad, 17. apr. 1. Danes dopoldne se je vrifl v prostorih zdravniškega doma ustanovni občni zbor Jugoslovanske protituberkulozne lige. Iz Ljubljane so bili prisotni dr. Matko, dr. Kotnik, dr. Bohinjec. in g. Vrtove. Socialno ministrstvo je zasto-pul dr. Bojan Pire. Predsednik dr. Stanojevič je naglasil potrebo združitve obstoječih protituberkulo*-nih lig v enotno organizacijo, dr. Mntko pa je pod-črtaval, da je treba varovati dosedanjim ligam njihovo avtonomijo. Pri volitvah je bil izvoljen u predsednika sanitetni general v pokoju dr. Jordan Tajič, za podpredsednika sanitetni general dr. Žarko Rudičič, dr. Ivan Matko iz Ljubljane, dočim je bilo eno podpredsedniško mesto puščeno prazno za zastopnika zagrebške lige. V odbor so bili med ostalimi tudi izvoljeni Miloš Stibler, Franc Modej in Alojz Vrtovec. Končno je bila sprejeta resolucija v kateri prosi jugoslovanska protituberkulozna lig» državo za materijelno in drugo pomoč. Francosko posojilo Rukarešt, 17. aprila. A A. Potrjujejo se vesti, da se pogajanja za sklenitev posojila, ki so se začela v Parizu, ugodno nadaljujejo. Te dnj prispe v Bukarešto francoski svetnik romunske narodne banke Aubotiin, v nekaj dneh pa tudi znani strokovnjak Rist. Njun prihod je v zvezi s temi pogajanji. »Cuventul* piše, da se »Ii, da pogajanja za posojilo ugodno potekajo. Kreugerjev škandal Stockholm. 17. aprila, tg. >SocialdemokruteiH te objavil vest, da se nahajn med Kreugerjevimi j papirji pobotnica španskega kralja Alfonz« m 5 j milijonov porot in pobotnica Ailolfs Hitlerja s« j 100.000 mark. Resničuost te govorice se dosedaj ni mogla poudni. [' u U.o o. o —c—".»t/flir » uv vi l šh"a',''■> Mariborsko pismo PROSLAVA FRANCOSKEGA KROŽKA V GLEDALIŠČU - ZBOROVANJE UČITELJEV - KNOCK OUT« NA DRŽAVNEM MOSTU -t- SVEDROVCI NA DEttJ. devno že pravo tradicijo. Vsako soboto aretirajo v tej ulici največ razgr»|ačav, — Buren prizor setje dodajal v poznih nočnih urah nu mostu in s|.ppUm Pestro življenje na vseh poljih ter vseli smereh. V gledališču jc hita krstna predstava M. Suncinove Casanova«. .Slovensko trgovsko društvo je polagalo bilanco ter i/.kazulo lepe rezultate svojega delovanja. Pri Gumbi inu je bil humorišiičen večer, ki ga je priredil znani kooRk* Zotovič iz BelfrSffh in njegova soproga. Potem smo imelj pevski praznik Ipuvč«ve žup«, o i«ifi»i poročamo na drugem meHii. Veliko- r>o?orno*t r msrtHorskih kulturnih krogih jc izzvala jubilejna proslava tukajšnjega agilnega francoskega t.rožka. Lepo in intimno ie poleklr proslava, kalero je priredil francoski krožek v Mpriporu ob priliki svoje desetletnice v petek rvečer v No rodnem gle-d'sHKi£ Svečano razpoložene' je vladalo med številno tn odlično publiko, ki jc: gledališče docela nu-polnda: Osebno se jc udeležil tudi profesor Mate Vey iz Ljubi) ne ter iusiopul zadržanega irunco--siiega konzula. Pesier iu spretno sestavljen spored, prepleten z ljubkimi rajalnimi točkami malčkov, lasropi naše najmlajše mariborske umetniške glasbene. 'gcneracije In prisrčno-zabavno pfigodno Igro, fe izpolnjeval večer ter ustvaril ugodno in domačo ,-> tftKisfero. Med mladimi umetniki, katerim se le rcdkoltedaj nudi prilika nastopa pred takim forumom, moramo pred* .sem omeniti gdč. Francko Urnikov o, pravo virluozinjo na violini. Prav tako lep uspeli je dosegla s svojim petjem gdč. Marion CU<-i ici; spremljal jo je g. Haas. '— Prigodna Igra: Vez , revija v štirih Je j,-.njih s plesi in petjem je delo mariborskega francoskega konzula g. Furrerj«. l> je podal kratek historijst obsežne)!.! društvenega dela \ preteklem decaniju, S prisrčnimi besedami jc tastital društvu na prvem jubileju ludi prof. .»tare Yey, prispelo pa jc tudi mnogo brzojavnih časlitk od odličnih prijateljev društva, katere je prečita! g. prof. Kotnik. Po uspeli proslavi v gledališču so sc zbrali člani in prijatelji krožka v hotelu Orel. kjer sc je razvila prijateljska zabava. \ soboto dopoldne so zborovala v veliki dvoran! S^odne^u clomc itčilelisk.a društva: Maribor-jueslo, Maribot-levi breg, Maribor-desni breg, S. . Lenari v Slov. goricah in S!ov. Bistrica. Nad 300 članov sc je udeležilo impoz^ntnčga zborov anja, ka-erega jc otvoril sol. upravitelj Hren ter pozdravil Hiv. prosv. .i daftaJlfjem icrf.em položaju. Pred zaključkom je bila prečitana iil sprejela obširna resolucija, v kateri precizira učiteljstvo oic st-diAče napram mnogoštevilnim sodpbrio pe-rečimvpražanitm. ______ . | Policijska kronika hele." sobolne ponoc,ie snn-cije in sicer znatno kopice. Nic manj kakor trinajst Oseb sc jc preselilo v Ključavničarsko 2 radi »rsrtofhih kravji lov in nemirov, ki «o se dogajali po gostilnah vseh mestnih predelov, zlasti na periferiji potem pa v Vfririnjski ulici, Ici si ic pridobila toza- nadaljeval v Masarikovi cesti ter končal nazadnje pri Groiu. Pijani Martin je rezal proti domu ter se vtltervnl kakor sitna muha v pašante ln fih iizival. Na mostu pa jo je izkupil, ker je naletel na nepravega. Dobil je udarec s pestjo v brado, da jc treščil kar po -dolgem-po tisk«. -Ko se |e osvestil,-^h je družba, v kateri se je nahajal, z zbadanjem, da si oni takega udarca ne bi dopustili, tako razkačila, da' jo je udaril ž Odprtim žepnim nožem v smer v kateri je odSel ner-nani boksač ter napadel prvega človeka, ki mu je prišel pod nož. Oklal je z osiriho v iifbet^nic-lfudega slutečega Ivana DfafSo-nerja iz Pobrežja. Šele na pomoč pozvani stražnik je rešil napadenega pred nevarnim pijancem, katerega je aretiral. — Detektivski aparat pa je bil danes alarmiran radi predrznega vloma, ki se je dogodil po noči v mesnico mesarja Wutteja na /rankopanski c«s|i in ki je povzročil precej pozornosti ne radi velikega obsega, temveč rudi spretnosti in iznajdljivosti, katero je pokazal vlomilec. G Wu'U si je namreč zavaroval mesnico pred vlomom s posebno signalno napravo. S posebno električno napeljavo so bila zvezana vrata mesnice s tnnovanjem. Kakor hitro bi kdo odprl vrata mesnice. bi začel zvoniti signalni zvonec v stanovanju ter bi alarmiral lastnika, da so tlolgoprsineži na pohodu. S lo napravo je pokazal lastnik mesnice mnogo iznajdljivosti, še več pa je pokazal iste vlomilec, ki jc hitro pOgrutltal zvezo z napeljavo sig-n .i) n i h zic in z varnostjo vloma ler je žice enostavno prerez«!, V miru božjem ie nato odprl z vilrihi vrata, ker je vedel, da rte bo v stanovanja lastnika nič zvonilo, K sreči pa jc lastnik zvečer pobral iz mesnico debelejše bankovce, tako da je padlo vlomilcu v roke le drobiža za okrog 2C0 Din. D;< je bil vlomilec sproten, dokazlije tudi dejstvo, da se ie daktiloskop g. Grobin, ki je znan, da najde v ako še tako neznatno sled tujih prstov na oškodovani lastnini, to pot caman iskal izdajalske sledove; očividno je vlomilec rabil rokavice pri svojem posiu. Zaposleni so bili tudi naši vrli reševalci, ki so se po noči morali podati v Sv. Jakob v SI. goricah ter prepeljati od tam posestnika Simona .lolrja, ki je padel s skednja tako nesrečno, da je radohil zelo nevarne notranje poškodbe. Kazvcn imenovanega ie bfl »prejet v bolnišnico šc Ivan Cresovnik, slufitelj okr. načelstva v Pre v alfah, ki se je istotako vsled padca znatno poškodoval. '/.apr! je danes hidi mrtvaški zvou ler oznanjal di> so .r.iptistne doli.no solz štiri blage duše. V \Vildenr:'ii.erjevi ulici je umrla soproga strojevodje gospa Amalija Ve^essčr v starosti 76 let. Pokopana ho v torek popoldne ob pol 1 iz mestne mrtvašnice. V Krčevini je izdihnil 78 letni posestnik Franc J-opic . Pokppao ho ..v torek ob treh iz mrtvašnice nn lrnr>č!šlranskelirpj)l —V bolnišnici jc umrla znsebnfta gospa Marija Temeni, sla-a 66 let. Pokopana bo danes ob 4 na Pobrežju. — V Bolfen-kovi ulici pa jc iztrgala smrt iz. kroga njenih dragih zasebnico Morijo Petek, ki je dosegla starost 67 let. Pokopana bo v torek popoldne ob 3 iz mrtvašnice "na rtndvanjškem pokopališču. Naj počivajo v miru, žalujočim rodbinam naše iskreno sožalje. • V Racah so se otroci igrali na domačem dvo-rinu.ter je pri tem padla 8 letnemu Francu Betja- nitu skrinja s peskom na desno nogo ter mu jo "popolnoma zdrobila. Rešilna postaja ga je pre-"preljala v hobiiSnico. Drugi nastop trboveljskih slavčkov Fresenetliiv uspel« primorske?,jci rojaka Ljubljana. 17. aprila. Prihitela je LjUbl iitna iii iiapdltlila dd-zadnjeiga kolirj;,i prostorno miionsko dvorano, da drilj»l? pozdravi v svoji sredini našo male Irbovuljsk^ pev.«»> i u mevke. tWkiw sfiho lih zadn."!* ^iSni; v'.jt»"iM. ,s„ si t! ški laiirld s >\ ojltiii uspelifni nflstopf'pridobili in-krtr Inp umi hilški sloves in na*<> zborsko glasbo z «lo sc faj edinstvenim pojavofb. Ho več kakor to pa jo vreden pravi njihov namen: s svojimi nastopi Hočejo pokazati svojim rojffitotn po širili domovini, da v Trbovljah, na 'eni turob-nom kosu slovenske zemlje, še živi optimizem in še lle iskro upanja .na lepše .dneve. Ti nedolžni otroci, ki' smo njihovim pesmim danes ploskali, trpe dvakial toliko kakor drugi, sij ne vedo, žagaj Upe. Toda kljub temu jo iz njih trpljenja vzklila nožna, čudno lepa pesem, pesem tolažbe in ,\eri; v zarjo lepših dni. Program, ki so -ga dtivoki danes odpe*i. /je obsegal same težje mladinske skladbe skladiiteliev Adamiča. Grgoševiija, Kogoja. Mokranjca. Marolia In Premrla. Koncert je bil razdeljen v tri delo, cd katerih .da bila prvi in zadn[i namenjena skup. Ljubljana, 17. aprila. Prijetna je takale lepa pomladna nedelja, ko še ni vročine iii drugih neprijetnosti poletja. Vsak i/prehod v naravo ti ogreje dušo, ko povsod vidiš;, kliti cvetje. Dopoldne in v prvih urah popoldne odhaja Iz mesta vse polno ljudi, ki jih vse vabi zelja: bili enkrat izven mestnih zidov,- daleč otl ljubljanskih ulic, biti sredi svežega zelenja. Prva,' ki zapusti mesto, je seveda mladina,' ki se tudi najbolj pozno vrača zvečer v mesto,,v rokah iti na prsih s1 šopki cvetlic, zetrana, zvončkov, vetrnic, kronic jn drugega. Mlada dekieta sc Vračajo s prešernim usinevom na ustih, fantje pa korajžno butajo oh tla s težkimi tiiriatovskimi palicami. Starejši .pa se raje odpeljejo -7 avtobusi kam "na Posavjc ali s tramvajem do Slepega. Janeza., ali kam drugam na .severu« Stran j.jubljane, proli ju-gu, na Dolenjsko ali Notranjsko še večino gre le malo* Ljubljančanov. Zvečer pa se vračajo ljudje zadovoljni v mesto, zadovoljni, da i?o srečno preživeli nedeljo in veseli, da jim vreme ni ka/ito užitka. Take. kakor so menda povsod na svetu, n pomladne nedelje v Ljubljani in laka je bila zinili današnja. Zopet'je šel tok ljudi ua šmarno goro, ki se ja Ljubljančani niso nikoli naveličali, zopet so oživeli Katarina in Sosednji hribi, po Dunajski, Celovški' in drugih cc-lah je sledila' skupina nedeljskih izlaiuikov skupin!, lik za |vetsniK tSko, kaker bi bili ti dve cesli ma sama dolga promenada. Običajno nedeljsko življenje Ljubljančanov je že v polnem teka i n vse-iiražlja »i l*sd<+-od sedt+f-de-pozne jeseni v leni enake, C« bo lc lepo vreme. nemil deškemu in dekliškemu zboru, srednji pa -aiiio dekliškemu /.boru s spreniljovaiijem klavirja. Kakor že rečeno, so. bile poc-mi, ki so jih peli, samo loz.jo kompozicijo, pri lialorili so prišle do veljave fš, ('il.li.ke lega najboljšega jugoslovanskega mladinskega' pevskega zbora. '/, TalikOto so obvladali težavo nima in harnioni jo in tudi koiiTrapiuikl i ji ni H ko rVr !«li tr^nv. V os njihov* nasioji Iii predvajanje je bilo že kar samozaveslirfl iii rt kitkšni tremi hi bilo nobenega sledu. VsAka -pesem.' ki jo odpeli, je v/.gaUi občinstvo, ki iii štedilo /, aplavzom. Mnogo pesmi so morali ponoviti. Med koncertom jo zastopnik Kluba primorskih ;<'.,,"lom i kov čestital pevovodji g. Avgustu K u 1 i-goju, primorskemu rojaku in mit poklonil lop šope I rdečih nageljnov. G. šuligoj jo položil v ta /.bor toliko trudu in požrtvovalnosti, kakor jo pri nas še ItnjbrS iii noboti "jfovovodja. Koliko je bilo Ireba s:i možata je v^uija in dela, da.je dvignil mlade pevce ua Luko umeiniško višino, jo lahko spoznal vsak,, ki jo poslušal današnji koncert. Ceslitknni k lako lepemu u-pebu so,' pridružujemo tudi mi ■/, željo, .<1u bi li,nnvlu zopet, itjleli priliko slišali žgo-loiije njegovih škrjaučkov. k!« v! eftga ■ . 30 letni hlapec mestne občin« . Mihael Orbini jee hotel poravnati ', gramoz, pri tem paj ga je podrl kopj in gu povozil. Hlapec je dobil resne poškodbe nai obrazu in hude notranje uolkodbe. '— V PodmilŠčakovi ulici se je pri neki stavbi zlojnilas deska pod hlapcem Ivanom Sltariem, starim 27 det. Sitar je padel n« tla in si zlomil nogo. — Najhujše med ponesrečenci je poškodovan 60 letni posestnik Janez Za-krajiek it TtabnJetfa._Ta_i«ip«l$ld J parom volov drva. Pri tem je prišel pod voz, katerega kolo mu je zdrobilo desno nogo. V soboto zvečer so ga prepeljali v bolnišnico. — Danes popoldne se je pripetila nesreča v telovadnici na realki. Pri telovadbi je padel 22 letni Mirko Božič, dijak IV. letnika učiteljišča z Galjevic* 230. Ekinlil si jc roko. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Ekspres na Sušah, Danes se je vršila poskusna vožnja s PečnlkarjeVim avtobusom na Susak. Ta avtobus prične zopet redno voziti na SuSak v sredo. Iz Ljubljane bo odhajal ob 5 zjutraj, prihajal pa bo ob 9 zvečer. Vožnja na Sušak traja šest ur, torej mnogo manj, kakor z osebnim in skoraj toliko, kakor z brzovlakom čez Zagreb. Sodaliteta ss. Cordis za ljubljansko mesto bo imela svoj sestanek danes ob 't popoldne v seme-nišlti dvorani. Predaval bo g. univ. docont dr. Alojzij Odar o pomenu cerkvenega benellclfalnega sistema. Predsedništvo Sodalitete prosi, da se vs duhovniki udeleže aniUnka. — Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-JosVf« gtenčice, zavšite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa še navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdraviliški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »franz-Josel« voda tudi pri pritiSKU na jetra in debelo črevo Kakor tudi pr zabreklih žilah, haeniorrhoidah, prostatalnil boleznih iti katarju v mehurju. »Franl-Josef grenčiea se dobiva \ lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Smrtna kosa Iz Ribnice na Pohorju nam javljajo, da jc umrl dolgoletni naročnik Slovenca", g. Andrej Fišar. Pogreb bo v sredo ob 9 zjutraj. Gospode ki pridejo na pogreb, čaka na postaji Brezno avto, Zadoščenje ASK Primorja Na včerajšnjem cross-coantry-prvenstvu je ponovno zmagalo Primorje - Nogometno prvenstvo se nadaljuje V Ljubljani jc bil "drugače današnji dan izredno miren.. Niti običajnih občnih zborov raznih m ari i šili društev danes skoraj ni bilo. Le en lep in radosten dogodek morfciTto zabeležiti, namreč koncert malih trboveljskih pevcev. Oni, ki so koncert obiskali, in teh je bilo izredno mnogo, niso po koncertu moglr prehvaliti silnega vtisa, ki je koncert napravil napje. Otroci so si popoldne poti • vodstvom svojih Učiteljev ogledali še enkrat mesto, niso pozabili seveda na Tivoli in celo vrtiljak jih je privabil. Kako hvaležni so taki olroci za vsako drobno veselje ali še za tako skromno lepoto, ki jo nudi življenje! Kriminalna kronika je k sreči ostala danes skoraj nepopisan list, če izvzamemo brezposelne delavce, ki jih je policija polovila žo v soboto in jih deloma tudi danes izročila mestnemu magistratu. Mestni ječar JiftovSek iffia sedaj obilo posla, tla te nesrečneže, ki tavajo po Ljubljani sedaj brez posla in sredstev, odpramlja proti jugu in lia vse druge strani. Precejšnja pp je kronika nesreč, ki so se pripetile deloma danes, deloma včeraj. Ob treh zju-traj so pripeljali v bolnišnico mladega, toda vsega krvavega lanta, 28 letnega Andreja Jeretino, sina posestnika iz Zagorice pri Radomljah. Vaški fantje so slavili snoči neko godovanje, pri tem seveda več pili, kako? pa so vina navajeni. Iz lega je nastal prepir, iz prepira pretep in kakor ie pri tem že žalostna navada, tudi pokol. Fantje so Andrčja osuvalt-z noži in ga težko ranili po vsem teletu. Fantovo stanje je zelo resno. Orožniki so Zagreb, 17. aprila, ž. Po odloku .1LAS srt jo dam s ponovilo tekmovanje v cros's-country,iu na Ul km /a prven-ilvo Jugosltivije. To tekmovanje se jo vršilo zopet ua zaprtem prostoru, in sicer it a igrišču Concordie na podaljšani rundi, ki je merila pi ibližno (H.MI metrov. Tudi lo tekmovanje je jlisno dokazalo, da so tnlte prireditve v zaprtem prostoru absolutno nemogoče. Sicer se smo smatrati rezultat današnjega tekmovanja kot realen, vendar pn organizacija še dalri1 ni zadovoljila. Sodniški z.llor je lirornl konferlriiti celih 30 minut, du je ugotovil vrsini red tekalcev. ki so prišli ua cil.l, torej zu posel, ki bi moral bili dovršen v nekoliko minutah. Tudi se zapisniki posameznih sodnikov niso skladali. — Nastopilo je pri tekli pel moštev, in sicor: Maraton in Železničar iz Maribora, Ilirija in Pri-inoije i/. Ljubljane in pa zagrebški Ifašk. 2e v prvi rundi >o so tekmovalci borih v zelo ostrem tempu. .">il metrov pred Tiičaniim je prispel ua cilj Krevs *d Primorja, ki je zn s vaj o zmago rabil 3f> minut iu 21 sekund. Ta č:is je treba smatrati /,a izvrsten. Krevs je šele 10 let star in nima mnogo treninga. Plneeltient lndšlev jc- bil sledeči: 1. Primorje 27 točk. •». Ilirija 2'.) točk, 3. I lušk 30 ločk iu Mat al on 41 ločk. Prvenstvo Jugoslavije v cross-countryju .-»i je iturej seda j končnov eljavno priborilo ASK Prlmorjo jir tak« iih najlepši način dobilo zadoščenje za dozdevno r-oiK'0. ki je pri zadnjem, razveljavi jeiiein tekmovanju jmdlu nanj. Ilirija : Svoboda 6 : t (4 s O) Ljubljana, 17. aprila. Danes leden so imeli prijatelji nogometa priliko gledali lekmo dveb izbranih moštev, za kateri sta dali večino igralcev Ilirija in Svoboda. Po lej tekmi smo ugotovili, da igralci Svobode po svojem znanju ne spadajo v reprezentanco Slovenije. To našo trditev je še podkrepila včerajšnja prvenstvena tekma, Precej časa je minulo, odkar smo videli napad Ilirije tako lepo igrali. Toda samo eu polčas! V lem je bila Svoboda brez moči. in stisnjena v svoj prostor. Le s prodori so prišli parkrat v prostor Ilirije. Za izpremembo je Doberlet pokazal, da še ni za staro šaro. Je še vedno stari mojster, ki zna izrabiti pred golom vsako priliko. Vsi napadalci so streljali, ie Košak kar rti holel pokazati, kako zna zabiti gol. Ako bi imel napad Ilirije vso igro tudi potrebno oporo v krilski vrsti, bi rezultat izgledal gotovo še drugače. Oba stranska krilca, še posebej Unterreitcr, sta žogo slabo podajala napadu. Dober je bil edino Varčič. Najslabši del moštva jc bila ožja obramba. Svoboda ni opravičila slovesa, ki si ga je priborila v prvih pomladanskih tekmah. Niti običajne borbenosti ni bilo opazili. Tako prvovrstna igralca, kot sla Bončar in Janežič, v včerajšnji igri ni?ti ničesar pokazala. Res, da napad ni imel v krilski vrsti opore, kajti li so morali preveč braniti. Napad sam pa ni zmogel naloge, ki jo je imel. Šele v drugem polčasu, ko ie napad Ilirije malo popustil, je prišla Svoboda do izraza. Toda boj za žogo se je vršil le po sredini igrišča. Duša moštva je bil Rudi, ki pa se je držal vse preveč zadaj. Sodniku dr. Planinšku sta se predstavili moštvi, vsako s par rezervami. Igro je pričela Svoboda, toda žogo takoj izgubi. Vsa igra se prenese na polje Svobode. Leoe kombinacije mešajo rasptotnika. ki ima, še predno pride do sape, gol. Predložek Doberleta spravi med drogove Svelic. Lepo streljani kot spremeni Doberlet z glavo v drugi gol. Igra postaja tem"""f>"-"7' - - P -ZvižgoVca zaustavi nepravilno Potekal, 11 metrov-ko srtremeni Košak v tretji gol. Kmalu nalo ie topel Doberlet tisti, ki doseže četrti gol in tik pred koncem polčasa reši sodnikova piščalka Svobodo petega gola. V prvem polčasu je bila premoč Ilirije tako močna, da tudi večji rezultat ne bi presenetil. V drugem polčasu se je slika igre precej izpremenila. Iliriia ne napada več tako lepo in Svo-hoda se po.asi oprošča okleoa Ilirije in igra se bolj po sredini. Ker pri Iliriji ni več skupne igre I kakor v prvem polčasu, poskusiip s streli iz da';.a-ve, katere brani vratar Svobode. Nepazliivost ti. obrambe izkoristi desno krilo Svo^de Zaje in zabije častni gol. Po prejetem golu Ilirija malo pri-tisne in doseže še šesti gol. Tekmo ie kot običaino dobro vodil dr. Planinšek. Pazil jc zlasti, tla se ni igralo preostro. Igri fc prisostvovalo okoli 400 gledalcev, ki niso imeli vzrokov za razburjanje. ! Predtekma obeh rezervnih moštev je končala z 1 : 1. Naša reprezentanca. potuje danes r. jutranjim brzovlakom skozi Ljubljano in Jesenice v Špafiijo. Vsi trije inozemci« so odpovedali in mora naša državna reprezentanca .oslabljena na pot. Pogajajo se z Grashoperji, , da dovolijo Hilrecu in Živkoviču nastopiti vsaj v ' glavni tekmi proti Španiji. SK Železničar : SX PrJmorje 2:0 (t: O) Maribor, 17. aprila. SK Železničar si je danes po lepi igri priboril dve dragoccni točki .Moštvo je danes prijetno presenetilo in predvcdlo lepo in požrtvovalno igro. Predvsem imata krilska vrsta in obramba največjo zaslugo. Frangeš je po začetni nesigur- nosti dosegel v poznejšem poteku igre svojo najboljšo formo. V stranskih halfili, posebno v Anlo-ličiču jc imel krasno podporo. V obrambi je bil \Vagner izboren. Tudi Konrad tokrat ni veliko zaostajal. Mahanje sc je veliko trudil iu izdela1 mnogo zrelih šans, ki jih pa ni izkoristil. Primorja je razočaralo nn celi črti. Ves- nastop jc bil sploh čuden. Edino, kar je pokazalo, je bilo nešteto grdih faulov, in se je pri tem posebno odlikoval Sočan. Pa tudi Jug ni zaostajal in ga je dosegla v 14. minuti drugega polčasa sailuzen.i izključitev. S takim nastopom si Primorje ne bo pridobilo simpatij Maribora.Res je, da je Primorje nastopilo z nekaterimi rezervisti, vendar bi moral kljub temu ljubljanski vodilni klub malo vač pokazati, Napad je igral naravnost klaverno vlogo. Zelo slab je bil Uršič, ljubljanski reprezentant. 2e v 5. minuli doseže Želuzničsr vodstvo po Klippstiterju iz kola. Železničar prevladuje. Igra se neprestano prekinja radi grdih faulov Primorcev. Proti koncu prvega polčasa je Primnrj« malo boljše, vendar izpusti najlepše šanse. Razmeri« kotov 1:3 v prid Železničarjem. V drugem polčasu prvih pet minul Primorje prevladuje. Sodnik prezre očividen offsid Uršiča. K sreči gre žoga v aut. V 10. minuli zastrelfa Primorje po Zemliaku 11 metrovko. Železničar prevladuje in v 20. minuti zviša scorc na 2:0. Pezdiček 1. je strelec. Do konca tekme ima Železničar več od igre in stalno ogroža primorska vrata. Razmerje kotov 2:1 za Železničar. Sodnik g. Lepak iz Zagreba jc strogo vodil tekmo, vendar mu je spodletelo več napak, katere bi lahko bile usodne. SK Maribor, mladina : SK Železničar, mladina 3 i 2 (2 i 1). V predtekmi sta nastopili obe mla dini navedenih klubov in je Maribor po. Upi in interesantni igri zasluženo zmagal. SK Svoboda I.: :SK Železničar II. 6i0 (8 10). Dopoldne še je odigrala prvenstvena tekma II. razreda, v kateri je Svoboda zmagala. Sodil je g. Bizjak dobro. Druge tekme Zagreb. Gradjanski : Corcordia 5:2 ('2'''), Ilušk proli Voktorija 2:1 (0:1). Belgrad. Jugoslavija : Bask 3:0 (2:0). Pevski praznik v Mariboru Danes popoldne je bil v unionski dvorani kon cert z izredno bogatim sporedom. Sodelovalo je 12 pevskih društev članov Ipavčeve župe. Navzoči so z živahnim aplavzom dajali izraza svojemu priznanju. Uvodoma in ob zaključku so nastopili združeni moški zbori vseh sodelujočih društev z Adamičevo >.Zdravico«, Mirkovim Jutrom«, Premrlovo »Slovansko pesmijo« in Adamičevo »Kresovale tri devojke« pod vodstvom A. Horvata oziroma J. Gašperiča. Po strumnem podajcanju se je z Vilhar-jevo Naša Zvezda« odlikovala »Zarja« iz Pobrežju pod veščo taktirko B. Žižeka, agilno ter pevsko vneti zbor pevskegu društva »Poštni rog« pod spretnim vodstvom Antona Nerat.a se jc ob Adamičevi vOženil se bom« in Bartlovem »Usmevui imenitno postavil; s spodbudno pevsko ambicijo in dobrini glasovnim materijalom razpolaga zbor »Jadrana«, ki mu je očetovsko brižni Josip Lah vnet mentor; »Drava, je discipliniran ter tehnično uravnotežen zbor, ki ga vodi požrtvovalni zborovodja A. Horvat; z Mirkovo »Pesmijo o mlinskih kamnih« ter J. Gotovca Na Vardarju« je to dobro pokazal; pot slovenskega pevskega društva »Maribor« gre navzgor; ob današnjem nastopu mešanega zbora je utrdil sloves, ki si ga je »Maribor« pridobil s svojo blagozvočno pesmijo v Sloveniji in državi; v dirigentu J. Gašperiču ima mojsterskega ter z izredno finim muzikalnim občutjem oblagodarjenega intSr-preta ki je prednašanima pesmima (Adamič-Pcavčič »Jezdec« in A. Lajovic »Pastirčki«) vtisnil svoj-skost interpretacije. S tehnično zlitostjo, ter izenačenostjo v glasovnem ter dinamičnem pogledu se more ponašati pevski zbor Glasbene Matice (Adamič, »Zazibalka« in »Ciganska posmehulja«). Drugi del programa so potem izpolnile pesmi, ki so jih prednašali pevski zbori izvenmariborskega okoliša Ipavčeve župe. »Lira« iz Radvanja je pod vodstvom Antona Nerata nastopila s Hajdrihovo »V tihi noči« in Caničevo »Staro ljubeznijo«, Poljčanci pa pod vodstvom J. Živka z Jerebovo »Pelin roža« in Devovo Tihi veter od moria«. Celje sta predstavljali »Oljka« pod taktirko M. Videčhika z dvema Prelovčevima pesmima ter »Celjsko pevsko dru-štv o« s Preinrlovo »Luna in zvezde« ter Adamičevo Za njega vse potrpim«. Neutruden zborovni vodja je Pec Šegula. Tudi krčevinska »Luna« ima dober glasovni materijal; izvajala je Adamičevo Franico« in Devovo Tiho veter od morja«. Uravnotežen z.bor je ludi ptujska Glasbena matica, ki ima v Čeneku Šedlbauerju temperamentnega zborovodjo. Celoten nastop je pokazal lepo višiiio, na kateri se giblje pevska kultura v področju Ipavčeve pevske župe, ter obilo pevskih sil, ki bodo enotno uravnane predstavljale dragoceno pevsko kulturno bogastvo. In ravno v lo jc poklican« Ipav-čev.a pevska župa. Stev. 16. »Ponedeljski Slovenec, rine 18. aprilu 1932. Stran 3 Na slovenski zemlji za mejami Eno leto po nedolžnem • v • v ject Bivši miličnik Ferdinand Tence i z Sv. Križa pri Trstu se je 12. marca 1931 vračal i/, Tržiča proti domu. I'o njegovem zatrdilu jo bilo proti njemu oddanih več strelov iz, gozda, ivut osumljenec je bil aretiran Ferdinand Košuta, ker so bolela oblnstva uprizoriti nov politični proces. Ferdinand Koluta je bil izročen izrednemu sodišču. Ker pa je dejanje ves čas zanikal, ga je Izredno sodišče Izročilo porotnemu sodišču v Trstu. Pri procesu v Trstu se jo izkazalo, da je bil Košuta i>opolnomu nedolžen in da so tisto noč streljali v zrak sami fašisti. o 40, 50 in (it) tlolink liter. Drva .-o prodajali v Trstu v marcu jo 7—10 lir stol. Bruno Canuis, znani vclclaslsf iz Pazina in .ecletui podeštat, je zdaj popolnoma degradiran in Dostavljen pod posebno policijsko nadzorstvo (vigl-ato spcelale). Tako mu jr onemniročeno. da bi šel • Rim pojasnjevat nekatere dellkatnc zadeve o ne-rbičnosti deželnih upravnikov. Kriza v Trstu Velika »pcdicijska druiba . »AilrUtira« je ne- »favno odslovila nad KK) uradnikov, vmes ludi lake, ki so že lela in leta služili pri tvrdki. Delo je omejeno na minimum. Razdeljevanje kosila brezposelnim so fašisti podaljšali preko zadnjega marca vsled tega, ker so Izgledi za polajšunje krize več ko slabi. V konkurz je prišla v Trstu velika lekarna Mizzan. Tako se je kriza raztegnila tudi na lekarne. Kolek namerava italijanska vlada nanovo ob-tulno zvišati. Glavni kontingent aretirancev ir Zgonik« in Kcpniča jc bil že izpuščen iz zapora. Slaba tolažba za Tržačane Trst. 17. aprila. Danes se je tu vršila proslava fašistov padlih zu fašistične ideje. Dne 19. aprila 1922 so komunisii ubili pri Sv. Jakobu fašista A. Dliversa. To obletnico so fašisti porabili za to, da prirede svečanost vsem fašističnim mucencem . Med temi se nahajajo Florjan Beuzzur — pravilno lievčar, sin slovenskega poštarja, ki je bil pomotoma ubit in ni bil fašist — nadalje Aldo Ivancich, Josip Cerkvenik, G, Blazina in še nekaj drugih fa-feistov, med temi Ugo Del Fiume, ki je padel pri »popadu v Prestrauku. Vse fašistične organizacije iz vseh stanov so sc zbrale na glavnem trgu, odkoder so odkorakale v Rošeltijevo gledališče. Tu je imel bivši državni podtajnik Piero Bolzon ognjevit govor ua fašiste. V maju se bo vršil v Trstu kongres bivših bojevnikov. Ob tej priliki pride v Trsi glavni tajnik fašistične stranke Stnrac.e. Ti obiski so v zvezi s hudo gospodarsko krizo v Trstu in naj bi bili v tolažbo razočaranega iu ,'>eri-nega prebivalstva. Trst izumira. Nedeljski Piccolo : prinaša Članek o izumiranju Trsta in poziva meščane, naj storijo vse, da se nadaljnje propadanje mesta prepreči. Iz Rima prihaja očitek: »Trst ob slovanski meji Izumira.« Ta očitek ne sme več držati, zato jo naloga vseh TržaČanov, da skrbijo za pomnožitev rojstev. Trst nc sme po številu rojstev zaostajati ta deželo, ki je slovanska. 500.00(1 lir je darovala fašistična vlada za spomenik Nasariju Saurtt v Kopru. Kakor znano je bil SaurO, ki so ga mod vojno ujeli, ustreljen kot izdajalec. Skupno je doslej vlada darovala 1,130.000 lir U iz Llvorna streljali. Saj italijanski lisk dnevno poroča, kakšni barbari živijo v Julijski krajini, in so tudi zato vzeli s seboj orožje. Sodišče je obsodilo obtoženca na 0 let, 1 mesec in 15 dni ječe iu je pri tem upoštevalo, da Je bil Junak pijan, ko je slreljal. Ogenj. V Šempasu pri Gorici je kmetu Josipu Ilrovatinu pogorela hiša z gospodarskim poslopjem. Škoda znaša 20.000 lir. V števerjanu je nastal ogenj v hiši Franca Drufovke ter napravil 8000 lir škode. IST.VRSKI SVET V Belgradu bo izdajala skupina istrskih izseljencev mesečno revijo lstarski svet , ki se bo bn-vilu s problemom slovanske narodne manjšine v Italiji. Časopis bo informativnega značaja; priob-čevnl bo članke tudi o drugih narodnih manjšinah v Italiji. V prvi številki prinaša članek o tragični smrti Bogoniiln Nemca, dekana v Komnu, ki le umrl na posledicah zloslnvljanja na goriški policiji. List urejuje g. Vlahovlč. VERSKA SVOBODA SLOVANOV V ITALIJI t Der SUdtiroler , ki Izhaja v fnomostu kol gin- j silo izseljenih Južnih Tirolcev, je priobčil kritiko i o Barbaličevi knjigi -Verska svoboda Hrvatov in Slovencev v Istri. Trstu in Gorici-, ki jo je izdalo društvo Sv. Jeronintn v Zagrebu. Kdor hoče zvedeli zn neverjetne reči in se o njih prepričati na podlagi dejstev, piše omenjeni list. naj si nabavi lo knjigo. Fran Barbalič razpravlja mirno in pripro-sto v zavesti, da so njegovi podatki točni. To so težke obtožbe za kulturno zgodovino, predvsem zn Italijo. Naj to delo pripomore k temu, da se javna morala in človeško dostojanstvo v 20. stoletju ne pozabita popolnoma. Roparski umor na Cerkljanskem za spomenik, Smrt radi f, Volge Pred tržaškim poroluini sodiščem se je zaključil zanimiv proces. Due 11. aprilu 1931 je prispela v Trst skupina mladih fnšiBtov iz Livorna, d« bi se iz Trsta podala v Gorico, kjer nnj bi prisostvovala sestanku dalmatinskih prostovoljcev. Fašistični kro-lek pri Sv. Ivanu "Quis eoulrii nos V je goste, povabil na večerjo. Ko so se rasisti okoli 11 zvečer vračali proti mestu, so nuleleli na skupino TržaČanov, ki je prepevala pesem o Volgi Ki uhnjem . Tedaj so se fašisti z bojnim klicem A nol! zagnali v prepevajoče Tržačane. iu pričeli streljati, misleč, da gre zn Slovence, ki žalijo mater Italijo * slovenskim prepevanjem. Smrtno zadel, se je zru-gil akademik Cesnre Covi in Ua podlagi krogle, ki Jc Obtičala v njegovih pršili, so ugotovili, da je streljal nanj Ludovik Bacciarelli iz Livorna. Bacciurelli Je nekaj času tajil svojo krivdo, končno jo je moral le priznati. Pri procesu je obtoženec izjavil, dn je Streljal, ker je mislil, dn stroljn na komuniste ali Ba Slovence. Njegova braiiiteljn Tiimnro ia Turolu Bta navajala, da ni nič čudno, da so dičui mladeniči V torek dne 12. aprila je davčni izterjevalec Anion Kumar, sliir 31 let, obhodil nekaj občin na Cerkljanskem iu se nato vračat čez Šentviško goro proti Cerknemu, kjer »e nahaja davčna izterjevul-ulca, dn bi lam izročil denar. V šentviški gori je prosil neko žensko, naj mu pove /.a osebo, ki bi gn bila pripravljena spremljati na poti, ker se je bal, da bi ga kdo ne napadel. Že avgusta 1930 je bil namreč izvršen nanj napad, ko »e jo /. denarjem vračal v Cerkno. Takrat jo Kumar skril denar v nogavico in roparji so mu vzeli samo 100 lir, ki Jih je pustil v listnici. Žena je poklicala 22 let-negn Andreju Kranjca, ki je rad spremil Kumarju. Komaj sla odšla i/, šentviške gore in hotelu po bliž-nicl priti lin glavno cesto, so i/, zasede padli proli Kumar ju š lir.i o streli. Kumar se je zgrudil na tla. Pozneje so ugotovili, da je Kumar dobil en strel v hrbet,'drugega v glavo, tretjega v prsa, medtem ko gu četrti strel ni pogodil. Kranjc je pred napadalci zbežal v Tribuno, kjer je naznanil dogodek orožnikom. Ti so t »koj uvedli preisknvo In pridržali v zaporu Kranjca, ki je bržkone znradi prosta- Kjer izvira IX PISEM GORIŠKEGA NADŠKOFA SEDEJA Velecenjenl g. prijatelj Najprej se Tebi in Tvojim prav lepo zahvaljujem zn novoletna voščila, voščeč tUdI jaz Vam vsem srečno in blagoslovljeno novo lelo. Za potovanje v Zagreb selil bil žc vso pripravil, nli nesreča je hotelu, da je ravno isti teden, ko je škof dr. A. MaliniČ umrl, bruhnila v vsej Julijski Benečiji — stavka poštarjev in telegrafi-slo\, tako da ini i/. Zagreba niso mogli telegrn-firnli. Tiskano obveslilo o njegu »utrli pa sem dobil šele predvčerajšnjim. V Gorici je zadnji čas bol j mirno, odkar so fašiste, ki so metali bombo (pri slovenskem koncertu, v narodno tiskarno in v gnječo republikancev na kolodvoru) zaprli. Bilo je že res grozno. Tudi meni so grozili. Slabo vreme in draginja vladata tudi v Gorici. No vem, kaj to pomeni, da za ta mesec niso nakazali In izplačali šo plač. uradnikom in duhovnikom. Slavko (Štrajki) so na dnevnem redu; izhajali ni mogoče več z nizkimi plačami. Dalmatinski nekdanji namestnik grof Altems se je naselil v Gorici in kupil vilo za svoj ]K>koj, katerega upa dobiti. Mons. Kolnvčič, kanonik, se je povrnil Ic dni i/, Brezij v Gorico. Mons. Fuidutli pa se še ne sme v rniti. Moj nečak Ciril je kurat v števerjanu. ('. g. Budili se baje vrne v Pevmo, prejšnji kurat (g. Kumar) je šel v pokoj. II koncu Vas vse lopo pozdravim in blagoslovim z iskrenim spoštovanjem v, vdani Franjo. V Gorici, 5. januarja 19! 1. nega strahu govoril nejasno. Olilaslva so spočetka mislila, da je Kranjc morda v zvezi ■/, roparji. Pri poznejših zaslišanjih pa se jo goriška poiicijii, ki vodi preiskavo prepričala, dn je Kunuir le slučajno najel Kranjca da ga spremlja in da tn ne more bili v liikaki zvezi z roparji. Preiskavo vodj osebno goriški kvester Modesti, ki je prišel ua lice mesta v spremstvu vice kvestorjn Toiiolanijn. Aretiranih je bilo 7 domačinov, in tudi Kranjc je šo vedno v ječi. Kumarju so pokopali v Cerknem. Bil je član fašistične stranke, vrmlar meni goriška komisija, ila ne gre za političen napad, teimer zh iiinniten rnp. Roparji so odnesli Kumarju 10.000 lir denarja in njegovo truplo so posuli s papriko, da bi zabrisali za seboj sledove, tak® dn bi |lm policijski psi ne mogli slediti. Pri Kumarju so pustili listek z. napisom: Smrl ali svoboda! Kljub lomu meni policija, da nima napad političnega ozadja in da bi hoteli roparji spraviti policijo na napačno pot. Ugotovljeno je bilo. dn je napadalec streljal s pištolo lipa '. Stever št. 9. naša Vipava V Vipavi, 10. junija 1921 (dopisnica). Nad skalo, izpod knterc izvira naša Vipava, stoji krasen in prostoren farovž, sezidan od pok. dekana Grabrijuna. Tu se laj bivam, ker birinunt po vipavskem dekanatu, ki pride sedaj jiod goriško lindškotijo z Idrijo vred. Ne snieni in no morem pa pozabiti na praznik sv. Aniona Pndovau-skega, Tvojega godu. Sprejmi torej moja odkrito-srčna in prisrčna voščila zu Tvoj časni in večni blagor, nn mnoga letal Momor ero Tui mučeniku slovanske idejoc. Pisec trdi, dn ni bit pokojni liiknk bojevit mož, temveč, ponižen in pobožen kristjan. Bil je zvesto vdan rimski cerkvi. Čeprav je bil vzgojen Sn Dunaju v spoštovanju do avstrijske monarhije, ge je pozneje po italijanski okupaciji takoj prilagodil novim razmeram in postal lojalen itnlijanSki državljan in lo morda šc prej knkor drugi prelali italijanske narodnosti. Tako piše o pokojnem nadškofu prav tisti list, ki je pred leti priobčil celo serijo ogabnih napadov ua blagega pokojnika. Lnhko je sedaj lako pisati, ko počiva že v grobu mož. ki mu je skrhnln zdravje prav neprestana gonja fašističnega tiska, šikanc in grožnje voditeljev goriškega fašizma, katerega organ je prav »Popolo di Trieste . S takšnimi listi ne bomo polemizirali, želimo le da bi pustili nesrečnega škofa vsaj v grobu na miru. Koroška na mirovni konferenci v Parizu Iz predavanja prof. dr. Ehrlicha. V petek zvečer je predaval na članskem sestanku J. k. a. d. Zarje v Akademskem domu dekan ljubljanske teološke fakultete g. dr. E h r 1 i c h o velezanimive temi: Koroška na mirovni konie-renci v Parizu. G. predavatelj je imel kot izvedenec jugoslovanske delegacije za Koroško priliko od blizu zasledovati vse dogodke, ki so privedli do nesrečnega plebiscita; zato je umljivo, da se je njegovemu predavanju odzvalo prav lepo število dijaštva in tudi več starešin. Predavatelj je v uvodu označi! slovensko ozemlje kot etnografsko središče Evrope, v katerem se stikajo tri velike indogernianske jezikovne skupine, in prav Koroška je listi del slovenskega ozemlja, ki v tem pogledu predstavlja matematičen center. To slovensko ozemlje in narod, ki na njem prebiva, je prvič stopilo na mednarodni forum leto l')19, ko je v Parizu zasedala mirovna konferenca, kjer je bilo cele štiri mesece predmet hudih debat in sporov. Prvi korak, ki ga je jugoslovanska delegacija storila z.a našo Koroško, je bil ta, da je pri Vrhovnem svetu (Conseil Supreme) označila svoje stališče glede sev.erne meje Jugoslavije, po katerem naj bi vse koroško ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, pripadlo Jugoslaviji. Vrhovni svet je to vzel na znanje in zdelo se je že, da bo to delikal-no vprašanje kolikor toliko še ugodno rešeno. Nenadoma pa sc je začel preobrat, katerega vzrok so bili dogodki v domovini. Jugoslovanska vojska je že nekaj časa poprej zasedla Koroško. V začetku januarja je bilo na Koroškem vsega skupaj morda 400 do 300 jugoslovanskih vojakov, kar je bilo seveda odločno premalo. Predavatelj je pograjal popustljivost in nerazumljivo lahkomiselnost tedanje deželne vlade glede koroškega vpra-, sanja. Ta popustljivost Ljubljane je bila takšna, da i ne nu ua več pupraviti. Nuiiici no ila lihem v nai--I lici zbrali in oborožili okrog 6000 kmetov in raz- nih pustolovcev ter v nekaj dneh pognali peščico naših vojakov do Karavank in do Velikovca. Med tem pa so se vršila v Gradcu pogajanja med jugoslovansko in avstrijsko komisijo glede koroške meje, in ta so končala s tem, da jc ameriški general Miles sestavil mešano komisijo, v kaleri so bili trije ameriški častniki, cn Čeh, en nemški oficir in predavatelj kot zastopnik Slovencev. Miles je vzel ravnilo, potegnil približno ravno črto čez Koroško in določil, da sc bo komisija na svojem potovanju te črte držala ter se tam, kjer bo za-; dela italijansko mejo, ustavila. Tako se je ludi zgodilo. Deset dni je komisija potovala po Koroški, ki je bila zasedena po avstrijskih četah, in to potovanje je bilo usodno za koroško Vprašanje. Ko je komisija prišla do italijanske meje v Vratih, je dejal Miles: »Naprej ne gremol« In komisija se je vrnila, ne da bi nadaljevala pot v Ziljsko dolino. Belgrajska vlada {e ogorčeno protestirala proti komisiji, ker ni bila o vsej zadevi niti obveščena niti vpralana. Medtem je jugoslovanska delegacija v Parizu pričakovala predavatelja, ki je imel tja prinesti ves materijal o raziskovanju mešane komisije. V Bernu pa se je predavatelj zamudil tri tedne radi ležkoč na meji. Francosko poslaništvo mu kljub 1 diplomatskemu potnemu listu ni dalo dovoljenja, i da bi prestopil francosko mejo, in šele po dolgem j pisarjenju in telefoniranju se je predavatelju po-( srečilo, da si je izpOsloval dovoljenje. 14. marca ie prispel v Pariz. Tam pa je medtem padla bomba. Teritorialna komisij«, ki ji je predsedoval sedanji francoski ministrski predsednik Tardieu, jc pri Vrhovnem svetu predlagala kot severno mejo Jugoslavije Karavanke, in to n« podlagi poročila in konkretnega predloga general« Miles«. Jugoslovanska delegacija je na podlagi lega poraznega dejstva korigirala svoje stališče in zahteval« vssf 1 tako zvano cono A. Omenili je treba, da so bili najbujli nasprotniki Jugoslavije italijanski delegati zlasti njihov tei grof Orlando, ki Je zahodni del Koroške z Beljakom smatral kar za italijansko domeno. Itulijanom s« j« tedaj posrečilo dobiti zase ves pariški tisk razen -Journal des Debati«, in U tiik je bil zelo neugodno razpoložen napram Jugoslaviji. Celo Wilson nam ni bil bogv«k«| naklonjen in se je ves čas navduševal za plebiscit, ki naj se vrši v vsej celovški kotlini kol geografski edinicl. Sploh je zanimivo, da se je v Parizu ves čas pogajanj govorilo samo o »Celovškem bazenu (Le Basin de Klagenfurl), kar je pač zelo značilno. V takem razpoloženju sc je približal 2. junij, ko se je imela v Saint-Germainu predati avstrijska mirovna pogodba, v kateri naj bi se končnove-liavno rešilo tudi koroško vprašanje, Noč od 1. na 2. junij jc bila za našo delegacijo zelo burna. Spričo malo obetajočih nad se je delegacija po dolgem razgovoru odločila za stavko in svoj sklep sporočila na merodajno mesto. Zvečer ob 11 pa jc Viilson sporočil, du bi se stavka delegacije smatrala kot uiront Jugoslavije proti antanti, radi česar nuj jo raje opuste. Pod vtisom te grožnja jc delegacija sklenila, da se podpisa pogodbe udeleži Naslednjega dne so se glavni delegati odpeljali \ Saint-Germatn s precej mešanimi čuvstvi. Toda zaenkrat je usoda hotela ie drugače. Med tem, ko to bili glavni delegati n« potu k podpisu pogodbe, jc ostal« delegacij«, ki j« bila v Parisu, dobila tektonsko sporočilo, da jc koroško vprašanje Izpuščeno iz mirovne pogodb«. To Je bil« zaaluea pokojnega Plemenrran-a, ki si je črtanje dovolil iu lastno pest. Delegacija se jc zaenkrat oddahnila. Začela so sc nova pogajanja, v kateru je posegel Wilson s svojo plebiscitno idejo, ki je naposled tudi prodrla. 8. junija so prejeli Jugoslovani nalog, naj sc izrazijo, kdaj žele, dn bi se plebiscit vrSil. Plebiscit nnj bi sc vršil posebej v coni A in posebej v coni B, pod nemškim uradništvom In nemško okupacijo. Jugoslovanska delegacija je odločno protestirala proti temu in se postavila na stalUčc, da, če se že vrli plebiscit, n«J se ta vrli pod Jugoslovanskim uradniltvom In pod Jugoslovansko okupacijo. loda zopet so dogodki v domovini odločilno posegli v razvoj pogajanj. 28. maja s« je začela ofenzivn jugoslovanske vojske, ki je v nekaj dneh očistila Koroško nemških čel. Ko so v Parizu to izvedeli, so brž začeli na vseh koncih deževati protesti, toda jugoslovanska vojska je vztrajala na svojih postojankah. Pod vtisom tega dejstva je naposled Conseil Supreme sprejel omiljeni predlog jugoslovanske delegacije: plebiscit v coni A naj sc vrši pod jugoslovaniko upravo, v coni B pa pod avstrijsko. Tako se je na mirovni konferenci rešilo koroško vprašanje. Na koncu jc predavatelj pozval navzoče di-jaštvo, naj se bolj kakor do sedaj zanima za tragedijo slovenskega naroda na Koroškem in naj t. izleti spoznava krasoto devišk« koroške zsmlje ter lako utrjuje vez med nami in njimi. Koroški Slovenci se sicer smejo imenovali slovenski narod, tudi smeio imeti slovenske zastave in svojo slovensko stranko, toda kljub temu je njih položaj žalosten, G, predavatelja so navzoči za res lepa In zanimiva izvajanja nagradili s toplim aplavzom. it (ilede dolžifvo g. predavatelja na račun de. želno vlade v Ljubljani je Irebu pripomnili, da je težko zvraSnli na vlado kako specifično krivdo zn izgubo Koroške; kajti lnhko trdim, da bi katera druga slovenska vlada ua njenem mestu ne postopala nič drugače. Vlada je bila rezultat takrai-liih neurejenih razmer, njeno postopanje, lo se pravi popuščanje nn vsej črti v upniiju, da nas bo 1,ak rešila neka mednarodna pravica, uzakonjena v wllsonovih točkah in v višjih etičnih načelih, je bilo prav gotovo v skladu s tedanjo slovensko miselnostjo. Bo danes obsloji vprašanje ali smo Slovenci v leni pogledu kaj napredovali. Kdo more u. pr. trdili, da bi so v primeru, da bi se umu pokazala priložnost, dn lahko definltlvno rešilno problem naše narodne manjšine v Italiji, upali nastopiti na lastno pesi in da ne bi čakali pravice morda kje iz Ženeve. Sianovaniski najemniki za znosne najemnine Celje, 17. aprila. Danes dopoldne ob f) se je vršil v Narodnem doinu v Celju shod stanovanjskih najemnikov zii znižanje najemnin. Shod je sklica! akcijski odbor strokovnih organizacij zn pobijanje draginje. Velika dvorann Narodnega doma je bila nabilo polna. Pred kakimi 1000 poslušalci je otvoril g. Svetel, shod. Uvodoma je pojasnil, kako je prišlo do današnjega shodil, ki je zrasel iz potrebe, in kako namerava akcijski odbor voditi protidraginjsko akcijo. Kot zanimivosl, ki kaže, kako potrebni! je taka akcija, je navedel ugotovitev draginjske komisije mestne občine, da so narasle cene stanovanj v času od leta 1925 do sedaj za 212%. Polom Je po-dnl besedo g. Petejnnu iz Maribora, ki je obrazložil draginjske razmere v Mnriboru in dokazal na podlagi davčnih šlevilk, da so zrasle najemnine po odpravi stanovanjsko zaščite od 17,000.00(1 nu :tl milijonov Din in prav luko je tudi ]x> drugih mestih našo države. Zahteval je, da se vštejejo slnno-Vanju med najnujnejše življenjske potrebščine in prav tako jo zahteval, da se uvede stanovanjska zaščita po vzorcu drugih držav, kakor Nemčija, reška in Italija. Govorilo jo še več govornikov, ki so vsi zahtevali stanovanjsko zaščito. Ob kouru zborovanja je bila sprejela resolucija, čije. vsebina jo bistveno isln, kakor resiolucija mariborskih stanovanjskih najemnikov, ki jo je priobSil sobolir > Slovenec . SV. FRANČIŠEK SAL. V FRANCOSKIH ŠOLAM Profesorski zbor znamenitega vseučilišča v NiUicy.jti je sklenil postaviti v program z« izpil iz leposlovja delu sv. Frančiška Šaleškega. Francozi imajo več lepih izdaj njegovih del. Celo pristaši laične šole, kakor Viktor Rernrd, delajo nn to. dn se delu sv. Frančiška Šaleškega uveilejo tudi v druge šole. Vzgojeslovci &o mnenju, da bo prebiranju del tega svetnika blagodejno vplivalo nr razvoj učeče se mladine. Velikodušen dar. Nikolaj Žugelj, župnik iz tržaške škofije, sedaj v Jugoslaviji v Dravljah, jc daroval za primorske reveže za veliko noč 1 hlače. par čevljev, 2 suknji, t klobuk, 8 parov nogavic, telovnik, 2 srajci in drugega perila in 20 Din. Onrnvp jp izrodil Karitnlivni ,v«7i. PrMMfniimn gai Rdeča armada Cenitve današnjega stanja rdeče armade so advisne od politične orientacije in mišljenj* onih, jd katerih izhajajo in so radi tega precej različne ned seboj. Zelo težko je najti nepristransko sodbo » rdeči armadi. Približno za takšno smemo srna-Tati sodbo, ki jo je neki vojaški strokovnjak napi-tal v ruskem pariškem časopisu »Casovoj«. Rdeča armada jc nastala v začetku 1. 1918. Wva so bih boljševiki mnenja, da bi jo zgradi h >ovsem na prostovoljnem vstopu, toda ze naslca-jjega leta so uredili šestmesečno vojaško dolžnost, i/ teku državljanske vojne so poklicali se tri etni-« in razen tega zbobnali skupaj vse tako da je do konca I. 1020 naras la rdeča armada na 5 in ^ol milijona mož. Naslednje le o, ko je bda državljanska vojna končana, so^n.zalištevdo na poldrugi milijon in jx>zne)e iz finančnih razlogov * "prisiljeni k varčevanju so se boljševiki omejili na razmeroma majhno število aktivnih d.vizt) m so « poleg teh zatekli tudi k milic. Ustanovili so fojaTke oddelke mladih ljudi, pri katerih je znašala služba le nekaj mesecev. V četah stalne armade ki so nameščene večinoma vzdolž meie. obsto,a dveletni službeni rok. Ta sistem je uvedel v sovjetsko vojsko Frunse, naslednik Trockega v vojnem komisar tatu. Sedanji vrhovni poveljnik rdrfear-trnde, general Vorošilov, jc obdržal ta sistem. Efektivno stanje rdeče armade ne preseže nikdar 600.000 mož in milični sistem omogoča, da se ti izvežbajo v teku pol leta. Med državljansko vojno so boljševiki posegli tudi po kadru stare caristične vojske; okrog »0.000 častnikov in 200.000 podčastnikov je btlo vpoklicanih in obenem so jih podvrgli najstrožji paznji komunističnih komisarjev. Toda ta kader ni zadoščal za vežbanje vseh čet in vlada je kmalu začela organizirati častniške kurze, da si ustvari nov kader. Ti so se predvsem rekrutirah iz vrst delavcev in zanesljivih kmetov. V teku treh let državljanske vojne je izšlo iz teh tečajev okrog 40.000 »Za božjo voljo, povejte vi lam spodaj, kje se nahajam?« >He, tam gori v gondoli.« * Pred volitvami v pruski deželni zbor: Kako itaj izbiram, ko invam pravico samo do eneps . glasu! novopečenih častnikov. Po končani vojni so začeli stare častnike odpuščali in jih nadomeščali z novimi ki so bili sicer jiomanjkljivo izvežbani, ampak zanesljivi. Prav v pomanjkljivosti izobrazbe teh rdečih častnikov leži največja slabost rdeče armade. Skoro ves vrhovni štab z izjemo starih, še iireostalih carskih častnikov pripada danes komunistični stranki. Da so do malega vsi štabni pa tudi drugi častniki v resnici komunisti, dokazuje dejstvo, da je bilo nad 80% mladih ljudi, ki so po-sečali tečaje, vpisanih v komunistični stranki ali pri komsomolcih. Lati ko smatramo, da je komaj Je 10 odstotkov častnikov rdeče armade pripad nikov bivše carske vojske. Ti pa niso nameščeni kot poveljniki posameznih oddelkov, temveč so jih pot.uknili po raznih štabih in kot učne moči po vojaških akademijah. Več nade vzbuja pri rdečih oblastnikih vojaško vežbanje mladine, predvsem komsomolcev. Osoavijahinu, lo ie nekakšna letalska organizacija šteje okrog 5 milijonov članov. Vprašanje rekrutiranja in vzgoje zadostnega častniškega kadra, zlnsli vzgoje ljudi, ki naj bi sedeli v štabih in v višjih poveljstvih, bo še dolgo časa najšibkejša točka rdeče armade. Precej dvomljivo je, kako bodo boljševiki to slabost |irema-gali pri obstoječem sistemu rekrutiranja. Skof severnega tečaja Pred kratkim je sveti oče imenoval ki škofa francoskega župnika Arseno Truquetila, ki se žc nad 20 let mudil v arktičnih pokrajinah. Njegova dieceza obsega dva in pol milijona kvadr. kilometrov in spada k njej tudi severni tečaj. Novi škof je skoraj vedno no potovanju. S pasjo vprego se vozi po arktičnih [»okrajinah in obiskuje raztresene eskimske naselbine. O. Arsen obvlada povsem eskimski jezik in je celo izdal prvo eskimsko slovnico. Na ogromnem področju njegove škofije prebiva samo flOOO duš. Sveža iaiea in zdravje Jajca so eno izmed hranil, ki jih lahko uživamo v najrazličnejših oblikah. Zato so se ga tudi zastojmiki rastlinske hrane, ki so v zadnjem času naf>ovedovali sveto vojno mesni hrani, sprejeli kot enega glavnih nadomestkov mesa. Sveže jajce, pa bodisi, da ga [>ojemo kuhanega, ali ocvrtega (vo-lovsko oko), ali v omeletah, jajčnih hlebčkih, omakah. pomešanega z vinom kot šalo itd., je izborno in tečno hranilo. Želodec ga prebavi ie v dveh urah in kar je zelo važno, jajce pusti v ielodcu zelo malo ostankov. Kar se tiče hranilne energije jajca, naj navedemo samo nekaj številk. Dve jajci, ki tehtata vsako okrog 65 gramov, imata v sjbi prnv toliko redilnih snovi kakor 321 gramov dobrega mleka ali 175 gramov možganovine ali tOfi gramov volov-skega mesa. Poleg tega vsebuje jajce tudi proti-rahitičen vitamin. ki so ga odkrili šele v zadnjem času. 2al se vrednost tega važnega hranila, ki predstavlja naravnost nakopičeno«! najrazličnejših re-dihiih snovi, katera obnavljajo zalego fosforja v organizmu, zelo osporavn od nekaterih medicinskih ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva 10) «£"^»79 Vloge nad PODRUŽRICB: Bled, Hevi 8ad, Kranj, Sibenik, K«pltal »»* Din 500,000.000'- Maribor, Kočevje, Celje, Sambsr, Djakava, Split. Din 16,000 000'— Izvršuje vse bančne posle najkulcmtneje Poslovne sv m prvovrstnimi zavodi na vseh trtllClh tuiemstvu ln Inozemstvu krogov in nekater1 izmed teh gredo celo tako daleč, da pripisujejo jajcu nekatere pojave zastrupljen ja, kar pa je povsem zgrešeno. — Jajca nai zlasti uživajo oni ljudje, ki jun prebavni organi ne dopuščajo, da bi uživali težje prebavno jedi. Seveda si morajo tudi jajca pripraviti v kolikor mogoče mehki obliki. V splošnem pa je uživanje jajc priporočati vsakemu človeku, ki hoče v majhni količini hrane užiti mnogo redilnih snovi. Hiše bomo skladali Pariški arhitekt Perret, ki je znan po svojih delih v železo-betonu, je izumil nov način gradbe. ki bo gotovo povzročil pravo revolucijo v gradbeni tehniki. Danes gradimo tako, da postavljamo ob stavbi ogromna ogrodja in potem polagamo opeko vrh opeke ali vsipljemo cement nn cement, dokler ne zraste stavba. Ogrodje stane mnogo denarja; poleg tega se pripeti silno mnogo nesreč in končni' nb slabem vremenu ni mogočo delati. Izum inže-njerja Perreta bo omogočil, da bodo hišo zgradili prav za prav že v tovarni, in sicer iz samih zložljivih kosov. Prvo nadstropje in temelje sploh bodo gradili po istih načelih, kakor doslej. Ostala nadstropja pa bodo zgradili iz zložljivih delov najprej na tleh in jih bodo potem s stroji dvignili na mesto. Tako bo zrastla stavba od nadstropja do nadstropja, medtem ko se bo vršilo glavno delo na tleh in v tovarni. Hiše bodo r>o zunanjosti sicer nekoliko dolgočasne in istega tipa, toda v današnjih kritičnih časih no igra ta okolnost velike važnosti. Tnženier Perret meni. dn se bo dala po njegovih načrtih postavili šest nadstropna hiša (plo-skva 10X10) v teku treh tednov. Od mornarskega častnika do duhovnika Nedavno so j>oročali francoski listi o nekem slovitem letalcu, ki je po hudih preizkušnjah v svetovni vojni stopil v samostan in pozneje v bogo-slovnico ter tudi dovršil bogoslovne nauke in bil pri 50. letu posvečen v duhovnika. Zdaj poročajo iz Toulona, da je linijski poročnik Peter Gueiin, že ranjen v vojni, bil posvečen v duhovnika. Dve leti je študiral v semenišču na Korziki v mestu Ajaccio. Posvetil ga je korziški škof Rodie. Mnogo pomorskih častnikov je prisostvovalo novi maši svojega nekdanjega tovariša. Val let Express, Šmarlinska cesta št. 24, zavod za hitro kemično čiščenje, renoviranje, obračanje, brzolikanje garderobe. Kemično čiščenje Din 55. obračanje Din 280. Pošljemo iskat. Ali ste ze poravnali naročnino? t/.ueiujejo se na n..vejši modeli otroških __ia iera nih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa" šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. Šoeceriisko m kolonlialno blago, umetna gnojila, cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Ltubltant PSemtno moho oatbottiib mlinov nodl natreneir veletrnuvln« iita in mlrvskib udelkov A. VOLK, LJUBLJANA Reanev* cccia M. zidarsko delo vseh vrsl Vam solidno io ugodno izvrši stavbno podjetje IVAN VIŽINTIN Ljubljana Močnikova ul (zadaj zavoiaikobotnicol n tam Ii sasvsde I t vpeljavo stromega pletar-stva v hiši. Zajancu za-■liiili ca. 1500 Din raeaečno, ker prevzamemo I Ugotovljeno tilago, plača-I mo zasiuiek /a pleten e 1 in dostavimo v izdelavo prejo. 1'iSite Se dan« pn brezplačne prospekte na 1 Domača Pletarska industrija. it. II. Josip Kalil, 1 Maribor, Tmbarie« S. Naročajte „Slovencau I LJUDSKA P0503ILHIE8 registrovana tadrugs z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi i neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vaeb vlog. Hranilne vloge znašaio nad 180 miliionov dinarjev Edini slovenski zaoad brez tnlega kapitala |e Vzajemna zauarouainlca o Liabllanl, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti poiaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije. zvonove in enako; e) poljske pridelke, iito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in iarah. H. H. Ewers: Deklica v leda »Pripoveduj vendar!« >2e šest mesecev je Jolrn Llewellyn delal v »Britskem muzeju« (British Museum). Mislim, da ga je lord Hunstaton priporočil in tako je dobil naročilo, naj poslika stene tretje sejne dvorane. Dokončal je šele en zid in delo je še nedovršeno. »Ni lahko najti koga, ki bi ga nadomestil. Lle-weHyn je bil veletim in umetnik bogate domišljije. SIcer pa ga je baš ta privedla v blaznico. Tiste čase je Britski muzej prejel poSiljatev neprecenljive vrednosti. Gotovo si pred nekaj leti bral neko vest, ki so jo prinesli vsi časopisi in ki je vzbudila po vsem svetu upravičen šum. Neki la^ pomski ribiči so našli v ledeni razpoki v Berezovki v okraju Kolima popolnoma odraslega mamuta; bfl je skoraj docela ohranjen, samo okla so mu bila nekoliko pokvarjena. To najdbo je jakutski guber-ner z dolgim poročilom in natančnim opisom javil v Petrograd. Na pobudo carske Akademije znanosti je vlada poslala na skrajni severovzhod slavnega raziskovalca Otona Herza in upravitelja zoološkega muzeja v Petrograd u; z njima sta šla še Rus Aksakov in preparator Pfitzenmayer, ki je bil Nemec. Po štirimesečnem potovanju in dvomesečnem deln so srečno pripeljali do Neve ogromno kocko ledu, ki je oklepal pred potopnega dobelokožca. Ta mamut je med najrazkošnejšimi predmeti, ki kra-se carski muzej, edini svoje vrste, kar jih imamo na svetu. Naj omenim še, da je v tistem pasu vse polno teh ogromnih živali, toda samo v kosih. Sibirsko ustno izročilo jih imenuje »mamantu«, kar se pravi »psi«, in govori, da so bile to ogromne živali, ki so bivale pod zemljo in 90 takoj poginile, če so prišle na svetlo Kitajska slonokoščena obrt uporablja že tisoče let izključno kose mamutov, ki so jih našli v Sibiriji pod zemljo. Ob izlivu reke Lene so leta 1799. odkrili precej dobro ohranjenega mamuta, ki ga je Adam sedem let pozneje pripeljal v Petrograd; razni njegovi kosi so raztreseni po vseh muzejih sveta. Kmalu po tej ekspediciji je prejela uprava Brit-rftega muzeja skrivnostno pismo, ki je bilo take važnosti, da so takoj poklicali pisen v London. Pi-eec ni bil nihče drug nego Aksakov, tat, ki je z enim samim premetenim činom zaslužil nekaj milijonov. Danes zapravlja obresti svojih milijonov v Parizu. Aksakov, H je s svojo karavano Tungov ekai v sibirskem ledovju mamuta, je pri tem od- kril nekaj, kar je bilo še večje vrednosti. Svoji vladi pa ni ničesar sporočil o svoji najdbi, temveč je mirno pustit svoj zaklad lam gori. kjer je ležal že tisoče let, in vrnil se je mirne duše samo z debelo-kožcem v Petrograd. Aksakov je pri ekspediciji delal v potu svojega . obraza, in ko je car prišel v muzej občudovat nenavadno žival, je nagradil z denarjem njegova predstojnika, t. j. upravitelja in preparalorja, ki sta bila seveda Nemca, razen tega pa ju je obsul še z raznimi visokimi j>riznanji in odlikovanji, Aksakov pa se je moral zadovoljiti z odlikovanjem četrtega razreda. Če bi tega ne bilo. bi prevejani Aksakov bržkone ne napisal onega pisma. S tem razlogom je pač skušal pojasniti svoje ravnanje vodstvu Britskega muzeja, ki je njegovo jMmudbo sprejeto. Dobre stvari se pač sprejmejo, naj jih ponudi kdorkoli, in tega načela se je držala uprava Britskega muzeja. Aksakov se je j>onudil, da pojde osebno v Sibirijo po svojo najdbo in jo osebno prepelje v London. Ob izročitvi so mu obljubili izplačati tristo tisoč funtov šterlingov. Britski muzej je tvegal razmeroma prav neznatni znesek, ki ga je Rus potreboval za ekspedicijo. Iz previdnosti so dodelili Ak-sakovu, ki je medtem zapustil rusko službo, dva zaupnika, Angleža, ki so ju izbrali izmed najboljših mož Britskega muzeja. Potovali so po Švedskem do polotoka Kola in tam jih je neka ladja kitolovka prepeljala v območje Ledenega morja. Pristali so nekje, in medtem ko je ladja križarila in si je moštvo kratilo čas, loveč mrože in ribe, je Rus v spremstvu obeh Angležev in skupine najetih Tungov prodiral v notranjost zemlje. Tn Aksakova eks-pedicija je bila kajpak veliko nevarnejša od prve: jrrej je imel pri sebi priporočilno pismo belega carja. To pismo je bilo po svojem učinku podobno nekakšni čarobni palici, odstranjujoči razne ovire. Danes pa se je mogel zanesti samo nase, razen tega pa je moral uporabiti nebroj zvijač, da se je izognil carskim vohunom. Robert Harford, sin lorda Wilberforceja, je bil član ekspedicije in ta mi je o njej pripovedoval. Peklenska zgodba. Tisti Rus je bil silo spreten človek vkljub svojemu pohlepu. Točno ob določenem tednu je prispel z ekspedicijo v mali zaliv, ki so ga izbrali za sestanek. Deset tednov pozneje je ladja kitolovka zaplula v Themso. Skrivnost najdbe so tako dobro očuvali, da niti mornarji niso vedeli, kaj ladja prevaža. Medlem so v muzeju skrivaj in na tihem pripravili posebno dvorano za dragoceno najdbo. Trideset let bi morala počivati notri, zakaj samo nekateri redki izvoljenci muzeja eo vedeli za dragoceni zaklad, ki fra je London pridobil. Šele trideset let pozneje bi ga pokazali svetu. Odgovorni krivci bi medtem pomrli, ne da bi angleška vlada imela kakšne neprilike z Rusijo. Vsaka morebitna preiskava po tolikih letih bi bila brezuspešna. Skratka: neznatna tatvina bi bila čez trideset let poveličana v ekspedicijo Argonavtov, ki so šli po zlato runo. Tako je računal Britski muzej in račun bi se docela ujemal, če ne bi ga bil preobrnil naš John Hamilton Llewellyn. Bil je med redkimi smrtniki, ki so imeli čast pozdraviti azijsko prince,sinjo na angleških tleh. Naj j>ovem torej, kaj je vsebovala skrivnostna najdba. Bil je to ogromen sklad ledu, v katerem je že tisočletja ležala mlada ženska, ki je bila čudovito dobro ohranjena. Ta ženska je torej prispela v London na isti način kakor njen sodobnik mamut v petrograjski muzej. Velike so bile težave. Veliki znameniti učenjaki so si ubijali glavo, kako ohraniti mamuta; ohranitev naše najdbe pa je bila vsekakor še bolj zamotana naloga. »Dvorana, ki je bila določena za bivališče mladi ženski, je bila prav nenavadna. Ležala je v spodnji kleti, merila je dvajset metrov v višino, štirideset metrov je bila široka in istotako dolga. Ob zidovih so stali štirje stroji za izdelovanje amo-nijaka. Pokrivale so jih plasti ledu, Izredni, s severa pripeljani stanovalki, so hoteli nuditi nekaj posebnega. Zato so izpremenili podzemsko dvorano, sredi katere je stala ledena skala, v pravcato ledeno palačo. Posebni hladilni stroji so vzdrževali toplino stalno na 15 stopinj pod ničlo. Tla so bila plast ledu, ledeni stebri so podpirali strop, s katerega so viseli beli kapniki. Spretno porazmeščene žarnice so razsvetljevale to zimsko palačo. Dvojna železna in popolnoma ne-produšna, dvorano zapirajoča vrata so bila od znotraj prevlečena z debelo plastjo ledu. Prednja soba je bila udobno opremljena. V kaminu je prasketal ogenj, ob katerem so si mogli obiskovalci ogreti roke. Smirnske preproge, turški divan in udobni, raztezni stoli so nudili obiskovalcem prijetno bivanje v tej sobi, ki je bila pravo nasprotje puste ledene dvorane. Lepa deklica je bila torej dobro shranjena v svoji ledeni f>alači; oni Rus je dvignil denar, ki so mu ga izplačali iz tajnih fondov muzejske uprave, in je odpotoval. Redka dragocena najdba je spočetka vzbujala splošno radovednost, polagoma pa se je prvotna pozornost polegla. Dva častivred- na gospoda sta bila edina redna obiskovalca ledene palače: bil je to neki londonski antropolog in njegov tovariš, profesor iz Edinburga. Merila sta in poskušala izmeriti, v kolikor je pač mogoče izmeriti predmet, ki ga obdaja dvanajst kubičnih metrov obsegajoča skala. Edinburški profesor Jo-natan Honeycock je bil šel za mesec dni v Petrograd, kjer je proučeval mamuta; on je bil mnenja da je mlada gospodična njegove starosti, t. j. dvai-set tisoč let. V svojih trditvah je bil neomajan kol skala. Prisegal je, da sta oba zmrznila ob isti uri. V ostalem se je ta domneva strinjala s poročilom Aleksandra, ki je trdil, da je našel v ledu zaprto deklico komaj pet sto metrov daleč od mesta, kjer je ležal mamut, torej je oba dohitela smrt v strugi Berezovke. Na nesrečo pa ni bil londonski profesor istega mnenja s svojim tovarišem Jo-natanom Haneycockom. Dobri londonski profesor M. Penyfeather ie trdil, da sta ležali obe naidbi le po nekem naključju tako blizu. Mlada ženska ie bila bržčas kakih tri tisoč let mlajša od mamuta Vsa njena zunanjost je to dokazovala. Mamutovi človeški sodobniki so bili drugačne zunanjosti. Pokazal je tovarišu zbirko risb, ki so predočevale tedanje sodobnike. In resnično, naša princezinja je bila videti docela drugačna. Sodni spisi vsebujejo množino risb in veliko študijo, ki jo je narisal Lle-wellyn. On edini jo je videl prosto ledenega oklepa. Bila je mlečnobele polti, čislobarvna kot breskev, oči so ji bile temnovišnjeve; lasje kodrasti, njeno telo pa tako lepo, da bi jo Praksitel vzel za modelo. Pennyfeatherjeva trditev je bila brez dvoma utemeljena. Ta ženska je bila docela drugačna, kakor so jo predočevala one risbe z naprej šlrle-čimi čeljustmi in preklanimi očmi. Toda zaman je skušal prepričali edinburškega profesorja. Dejal mu je: Kdo je napravil liste risbe? — Bržkone ljudje, ki niso nikoli videli takega bitja. Pusti teoretiki, ki so se navzeli znanosti v opičjih kletkah. Njihova neestetična domišljija je bila neverjetna, če so vrgli v svet take karikature. Honeycock pa ie izjavil, da je bila tista ženska iz prazgodovinske dobe: knjigotržci bi morali strgati iz vseh antropoloških knjig tiste grde in bedaste slike. Nato je Honeycock ojelofutal Pennyfeatherja. Nato je Pennyfeather obdelal Honeycocka s pestmi po trebuhu, Nato je Honeycock vložil tožbo proti Pen-nyieatherju. Nato je Pennyfeather vložil tožbo proti H9neycocku. Nato je sodnik obsodil Honey-cocka in Pennyfeatherja vsakega na deset funtov šterlingov globe in ravnatelj britskega muzeja je 1 pokazal vrata Pennyfeatherju in Honeycocku.