Sfsv. 111. (Posamezna števil! a 8 vinarjev.) V Trstu« v nedeljo, 22. apsiSa 1S1 / Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Lredat&vo: L ikra Sv. Frančiška Asiškega SL 20, L na Jstr. — Vsi copm naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefranktrana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne \ racajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinostivpisane zadruge z omejenim pcro&vom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A« škega št 20. Telefon uredni ftva in uprave Ste v. 11^57. Naročnina znala: Zm celo leto . ......K 3120 Za pol leta.................15 60 za tri mesece............... , 7 80 za nedeljsko Izdajo ca celo leto . 620 za pel leta..................... 3*60 Lstalk Posanernc Številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. • Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toii se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se-nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — PoštnohranilniČni račun št. 841.652. Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se razglaša 21. aprila 1917. . Vzhodno in Jugov ztiodn ob o^ s išče. — Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. — Bojno delovanje se tudi včeraj ni pov spelo preko običajne mere. vendar pa je zastavu sovražnik na primorski fronti znatne letalske >ile v pregledovanje naših postojank in zai^j se nahajajočik ozemelj. Sovražni letalci so na več krajih za fronto metali bon be. Pri Lagh? severozapacLio Arsie-ra. sd po kratki topovski pripravi oidelkl peš polka št. 14 prodrli v sovražne postojanke in ujeli l oficirja in 30 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier, fml. t eniško min poročilo. B^ROLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan. 21. aprila 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: lzvidri sunki v kolenu Vperna so nam prinesli množico ujetnika in plena iz jarkov. Topovsko delovanje med Loosom in železnico Arras— Canhrai polagoma narašča. — Armada nemškega prestolonaslednika: Čete vseh nemških plemen izvršujejo na velikem bojišču ob Aisni in v Sampanji v b>ju moža .noti možu kakor tudi v zvestem vztrajanju co smrti ob najhujšem ognju danza-dnevom in uro za uro nova junaštva! Ar-madao poročilo vih ne more posebej omenjati. Včeraj dopoldne so napadne čete očistile sovražnika nekdanjo tovarno za sladkor južno Cemy; dal> vzhodno ob Hurtebise Fermi so naše čete odbile francoske delne napade. Pri Brimontu so bile trancosko-ruske čete izgubonosno odbite. V popoldanskih urah je zagrme! na v sej fronti ob Aisni in v Šampanji zopet močen topovski ogenj. Srditi napadi so se razvili pri Braye, na planoti od Paiss> do kotline vzhodno Craonna in med Prosnesom in nižino Suippes. Ob Chemm des Dames se je razbil sovražni naskok v^ ognju, na posamičnih točkah v boju iz bližine. V kampanji so se izjalovili napadi pred nagimi postojankami. Severno Reimsa m v Argoni h so prodrle naše napadne čete v sovražne črte in se vrnile z ujetniki. — Armada vojvode Albrehta Virtenberške-gP- Vzhodno St. Mihiela se Je končala neka akcija« kakor je bilo zaželjeno. Tudi tanikai je bik) ujetih več Francozov. — Neugodno vreme zadnjih dni je omejevalo letalsko delovanje. Od 17. aprila je bilo sestreljenih v zračnem boju 7, z obrambnimi topovi pa d letala. Na vzhodnem in macedon-skem bojišču je ob večinoma majhnem bojnem delovanju položaj neizpre-menjen. Prvi generalni fcvartirmojster; rl. ! udendorff. O bojih na zapadu. BEROLIN. 20. (Kor.) \Yolffov uraJ poroča: Na celi okoli 60 km dolgi fronti ob Aisni in v Šampanji so se tudi četrti dan bitke vrnili hudi boji. Posebno srditi so bili francoski naptfdi na fronti Braye— Cerny—Craonne. Vsi obupni napori Francozov, da bi vtisnili ta odsek fronte, da bi se polastiti višinskega grebena Chemin des Dames, so bili zaman. Enako srditi so bili boji ob prekopu Aisiie— Masue. Pet napadov mas je razbil ogenj topov in strojnic. Predozemlje je poseja-tu* s trupli. Izgube Rusov, ki so bili brezobzirno pošiljani v boj pri Brimontu, so bUe zopet znatne. Pri protinapadu smo zopet zavzeli včeiaj izgubljeni jarek, ludi v Šampanji so se francoski napadi krvavo izjalovili. idočim smo mi s protinapadom pridobili na ozemlju in še več vi-šiusk.n postojank. Potem ko se je nada Francozov, da bodo prvi dan razbili iron-t . ponesrečila, je stopila bitka sedaj v stadij, od katerega nimajo Francozi nič več pričakovati._ Turško uradno poročilo. CARIGRAD. 24i. (KorJ Iz glavnega statik se poroča: Sinajska fronta: Dočim je še v noči od 18. na 19. t. m. vladal mir na fronti, je bil včeraj otvorjen topovski 04- .j i mesto. Kmalu so bila spoznana prva sovražni razvojna gibanja, čeprav \c še is:očna me^la ovirala letalsko poizvedovanje. Ob 8 dopoldne se je pričel pe-Itomi napad. Na obeh straneh v Ua/At vodeče ceste je napadla prva sovražna divizija. Druga divizija se je obrnila proti ne* i ia : za?i*.no Gaze se nahajajoči srctJitj, upi.ii. Sovražna konjenica, ki se ie nekoliko obotav ijala, je nastopila preti dednemu Krt u naše leve krilne skupine. Te!: i tepa gibanja s»no razrušili en so-vr£?en oklopni avtomobil. Do opoldne je bif Soj na celi črti v polnem razvoju, posebno proti našima obema desnima krilnima skupinama. Kljub velikim izgubam se sovražni pehoti ni posrečilo priti bližie, kakor H km. Popoldne ob 3 je naša srednja skupka krvavo odbila že dva sovražna napada. Računati je bilo s tretjim napa- j dom. Položaj je Ml sedaj že tako ugoden. da so se zamogla pričeti gibanja za ofen-zivni sunek proti sovražnemu desnemu v rilu. Ob 7 zvečer le naša srednja skupin« dblla s težkimi izgubami za sovražnika tudi že tretji napad. Vse postojanke so bile trdno v naših rokah. Na levem krilu ie pritiskala naša konjeniška divizija uspešno na sovražno konjenico in opaženo je bilo kmalu umično gibanje na sovražnem desnem krilu. V poznih večernih urah je prešlo tudi levo krilo naše pehote v zvezi s konjeniško divizijo v napad na umikajočega se sovražnika. V mraku so bila opažena znamenja splošnega sovražnega umika. Druga fciitka pri Gaz? je bila dobljena. — Na ostalih bojiščih nobenih posebnih dogodkov. — Etlen naših pod-vodnikov je potopil v vzhodnem Sredozemskem morju dve jadrnici, kakor tudi 10 milj zapadno Aleksandri je eno angleško križarko, najbrže razreda Foxglowe. Dogodki m morju. DUNAJ, 21. (Kor.) V odgovor na sovražen letalski napad v okolici Trsta, ki ni napravil nobene imenovanja vredne škode, je dne 20. t. m. pred dnevnim svitom skupina naših pomorskih letal metala bombe na vojaške naprave v San Can-zianu in dosegla več zadetkov, ki so povzročili velik požar. Letala so se vrnila nepoškodovana. BrcUovno poveljstvo. BEROLIN, 20. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dne 14. aprila je eden naših pod-vođnakov tekom ponočnega napada z dvema torpedoma težko poškodoval zapadno Aleksandrije neko stražnim silam pripadajočo malo angleško križarko, najbrže razreda Foxglowe. Potopa ladje vsled teme in sovražnega protiučinka ni biio več mogoče Konstatirati^ vendar pa se je ladja skoro čisto gotovo potopila. Nač. adm. Štaba mornarice. BEROLIN, 21. (Kot.) Uradno se objavlja: Lahke nemške pomorske bojne sile so v noči na 21. t m. prodrle v vzhodni Kanal in proti izlivu Temze. Trdnjavi Dover in Calais ste bili iz bližine učinkovito obstreljevani. Calais ie bil nezastražen. Pred Dovrom smo naleteli na predstražno ladjo ter smo jo uničili. Ko na povratku ni bil zapažen noben nadaljni nasprotnik, so se deli naših bojnih sil obrnili ter pod vodstvom korv. kap. Gautierja še enkrat zapluli proti izhodišču Kanala. Pri tem so naše bojne sile vzhodno Doverja naletele na večje število angleških rušUcev. Med voditeljskimi ladjami ie prišlo do ostrih bejev na kratko razdaljo. Ena sovražna voditeljska ladja je bila potopljena s tor-pednim strelom, več drugih pa je bilo težko poškodovanih s topovskimi zadetki. Izmed poslednjih se je ena najbrž takisto potopila. — Izmed naših torpedovk se >'g 85« in »g 42« niste povrnili ter se morate torei smatrati za izgubljeni. Vse druge toroedovke so prispele brez poškodb ali izgub. — Del naših bojnih sil, ki je prodrl južno izliva Temze, ni naletel na nobeno sovražno vojno lat-jo ter so te bojne sile privedle le nekaj ujetnikov z neke trgovske ladje.__ PREKIN.JENJE ODNOŠAJEV MED TURČIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. CARIGRAD, 20. (Kor.) Agence Tel. MHli poroča: Vsled napovedi vojnega stanja med Združenimi državami ameriškimi in Nemčijo ie otomanska vlada naznanila ameriškemu poslaniku v Carigradu, da je po vzgledu zvezne avstroogrske monarhije prekinila odnošaje z Združenimi državami _ Osrednje vlasti — Španska — in podvod-niška vojna. DUNAJ, 21. (Kor.) C. kr. kor. urad je pooblaščen za našle« J njo izjavo: Vsled v razvoju se nahajajoče pomorske vojne so nastale za nevtralne države številne gospodarske skrbi, ki jih osrednje vlasti dobro razumevajo. Ce so bile te molitve gospodarskega življenja nevtraloerv, ki jih poizkušajo osrednje vlasti po možnosti omejiti, povzročene ramotako po angleški pomorski zapori, kakor tudi po v odgovor na to proglašeni podv. vojni, vendar poizkušajo naši sovražniki kljub temu zvaliti vso odgovornost na podvod-niško vojno, da bi obrnili tako ozlo-voljerrje. ki je nastalo v nevtralnih deželah, Ie proti osreinjini vla-stim. Posebno so bili v zadnjem času izvršeni poizkusi, da bi se vpliv alo na javno mnenje Španske. Čeprav je bil del španskega časopisja proti tej gonji in je opozarjal na to. da so osrednje vlasti ukrenile odredbe, da omilijo te/koče. ki so nastale vsled p odvetniške vojne, je treba vendar konstatirati, da so osreUnje vlasti z naku-jMim agrarnih produktov v Španiji, z izjemnim pospeševanjem španske/: pomorskega prometa in z dobavljanjem premoga za španske ladje storile vse, da se omilijo težkoče, ki so nastale za Špansko vsled podvodniške vojne. Osrednje vlasti se bodo trudile tudi v naprej, da vpoštevajo potrebščine Španske in da preprečijo po podvodniški vojni povzročene motitve gospodarskega življenja te države, kolikor bodo dovoljevale to vojaške potrebe. Mednarodna konferenca v Stockholmu. HAAG, 20. (Kot.) Nizozemska delegacija izvršilnega odbora mednarodnega socialističnega urada je sklenila predlagati, da naj se otvori mednarodna konferenca v Stockholmu dne 15. maja. STOCKHOLM, 20. (Kor.) Semkaj prispeto ' anski socijalistjčni minister Stau-nmg je izjavil, da je nj^ov obisk v zvezi z nameravanim kongresom v Stockholmu in da je prispel za to, da se pri Brantingu osebno informira o rezultatu njegovih pogajanj v Petrogradu. Staunmg je mnenja, da je dvomljivo, alUU wlu tudi angleški socijalisti zastopani koiiferenci. Konferenca se ba,vršila koncem aprila ali začetkom maja in jo razpravljala o mirovnem vprašanju. Sta ur, ing je mnenia. da bo tozadevno mogoče doseči edinost med delavci vseh dežel. Gotovo je, da je mirovno stremljenje v vseh vojujočiii se državah zelo močno. Sestanek ente:*i::ih ministrov. PARIZ, 20. (Kor.) Ribot in Lloyd Oe-orge sta se podala včeraj v St. Jean de Maurienne, da se posvetujeta o gotovih vprašanjih in konfenrata z italijanskim mnistrskim predsednikom Bosellijem in vnanjim ministrom Sonninom. Danes zjutraj sta prispela Lopet v Pariz. Nova Etasija. Ruski delavski in vojaški svet proti posebnem]' miru. PETROGRAD, 20. (Kor.) (Pet. brz. ag.) V Tavrijski palači se je vršil-o posvetovanje odposlancev lb. in jJeloma 4., 5., 7., in 12. armade ter vrve g^rdne divizije ob soudeležbi zastopnikov izvrševahiega odbora delavskih in vojaških odposlancev. Odposlanci st? stavili med drugim vprašanje, ali je delavski in vojaški svet v Petrogradu v resnici za poseben mir. Zastopnik sveta Sokolo m je cligovoril, da svet zavrača vsako pomisel na posebni mir. _______ Odstop portugalske vlade. LIZBONA, 21. (Kor.) Kabinet je odstopil, potem ko je zborr ica proglasila za ni-čevo naredbo glede ustanovitve narodnega gspciirskcgr. svc^n. Mirovna resolucija socijalne demokracije v Nemčiji. DUNAJ, 21. (Kor.) »Arbeiterzeiiung« objavlja sleldeči na skupni seji strankinega odseka m strankhiega načelstva so-cijalistične stranke v Nemčiji s predsedstvi frakcij državnega zbora in pruske zbornice m deželno komisijo za Prusijo dne 19. aprila soglasno sprejeti sklep: »Podkrepljamo neomajni sklep nemškega delavskega razreda, da naj izide nemška (država iz te votne kot svobodni državni ustroj. Mi zahtevamo takojšnjo odpravo vseli neenakosti državljanskih pravic v državi, deželi in občini kakor tudi odstranitev vsakega birokrartičnega režima [n njegovo nadomeščenje z odločujočim vplivom ljudskega zastopstva. Zavračamo z vso odločnostjo domnevanje sov raznih vlati-, da je nadaljevanje vojne potrebno, da se prisili Nemčijo k svobodnim državnim ustanovam. Naloga nemškega naroda samega je, da razvije svoje naprave po lastnem prepričanju. Pozdravljamo iskreno zmago ruske revolucije in mednarodno mirovno stremljenje, ki je nanulo vsled nje. Izjavljamo soglašanje s sklepom konference ruskega delavskega in vojaškega sveta, da naj se pripravlja skupni mir brez aneksij in vojne odškodnine na podlagi svobodnega narodnega razvoja vseh narodov. Radi tega smatramo za najvažnejšo dolžnost socialistične stranke v Nemčiji, kakor tudi vseh socija-listov vseh dežel, da se bojujejo proti sanjarijam ošabnega šovenizma, da pritiskajo na vlade, »da se iasno odpovedo vsaki osvoje v a-kri politiki in uvedejo kolikor mogoče hitro na tej podlagi odločilna mirovna pogajanja. Nobena vlada -ne sme biti z mirom ponižana ali spravljena v neznosen položaj, ampak mora biti vsaki dana možnost, da sodeluje s prostovoljnim pristopom k naddržavni organizaciji in priznanjem obligatoričnega razsodišča za trajni obstoj bđdočetfa sveta.« List pristavlja k temu: Imenom nemško-avsirij-ske in ogrske socijalne demokracije sta izjavila nato dr. Adler in Garamy, da se brez pridržka pridružujeta temu sklepa in izražata ruskemu delavstvu vse simpatije in pripravljenost za dejansko sodelovanje za mir brez aneksij in vojne odškodnine na poUlagi svobodnega narodnega razvoja vseh narodov. Cesarska dvojica odpotovala z Dnu- DUNAJ, 21. (Kor.) Cesar in cesarica sta danes popoldne odpotovala z Dunaja. V cesarjevem spremstvu se nahajajo prvi najvišji dvorni mojster princ Hohenlolie, generalna adjutanta princ Lobkovic in vitez pl- Marterer ter ministrski predsednik grof Clam Martinic, najvišji dvorni mojster cesarice, grof Esterhazy, in dvorna dama grofica Schonbom. PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE RANJENE JUNAKE NA - - - OBVEZOVALIŠČIH - - - r nemška socijalno demokracija In preurat o Rusiji. Ruski prevrat s svojim popolnoma iznenadnim prihodcrm je pripravit svetu presenečenje, ki mu menda ni primera v svetovni zgodovini; s svojo, danes šc ne-doglei'no veličino pomembnosti za vse države in narode, posebno evropske, pa je napravil vtis dogodka, pretresujočega do srčnih globin vsega človeštva. Ruski prevrat je alarmiral d-uhove po vsem svetu: med širokimi masami, v politično in socijalnih organizacijah narodov in nič manje tudi med vodilnimi in -odgovornimi krogi v vseh (državah. Stare idjje, stare smeri, stare tradicije in načela vladajočih je ruski prevrat z enim mahom palmi! z dosedanjih izvoženih kolovozov. Vse vrvi in išče novih orijentacij, ker vse je uver-jeno, da je s tem prevratom zaključeno dosedanje razdobje in da je za vse na pragu nova doba, ki bo zahtevala novih, idej, ki donese novih potreb in velikih izprein-emb v življenju držav in narodov. Kakor da se je ves svet, vse človeštvo vzbudilo iz starega mrtvila, odprlo oči, da vidi pred seboj — novo življenje. Naravno je torej, da je ru^.i prevrat alarmiral duhove v demokraciji vsega sveta in še posebno tudi v socijalni demokraciji Nemčije in naše monarhije. Posebno glasna je postala socijalna demokrat ja v Nemčiji s svojimi apeli na rusko socijalno »demokracijo in na socijalne re-volueijonarce. V imenu kardinalnih načel in idej socijalne demokracije, v imenu mednarodne solidarnosti zahtevajo nemški socijalni demokratje od ruskih, po načinu trdih in neizprosnih upnikov: dajte .svetu, izsilite — povrnitev miru! Hrepenenja po miru ne bo oporekal nik-do. Saj prevzemlje to hrepenenje vsa srca, vse človeštvo. Satno vprašanje je. ali je in v koliko ravno nemška socijalna demokracija opravičena do take vihar-nosti v zahtevanju na naslov ruske demokracije?! de-Ii bila vsa taktrka nemške socijalne demokracije v zadnjih letih takat da bi bila dovolj izdatno tudi s svoie strani pripravljala zmago demokratizma, ki jo je ruska izvojevala hkratu in na t^Jto fenomenalno radikalen način?! A je še drugo, za nemško socijalno demokracijo naravnost usodno vprašanje: aH bi sploh trebalo iako koprneče klicati po blagoslovih miru, po odrešitvi iz tragedije z vsemi njenimi grozotami, če bi bila praktična politika nemške socijalne demokracije drugačna v zadnjih letih, nego je bila v resnici? Ali ne bi bila nemška socijalna demokracija s svojo ogromno organizacijo in močjo, ki jo ima v političnem življenju Nemčije, moglo pripomoči, da sploh ne bi bilo prišlo do sedanje svetovne vojne?!. Na to vprašanje odgovarjajo iz Rusije: Mi smo za mir in morete ga imeti takoj! Sarno morate tudi vi v svoji državi ustvariti možnosti za uresničenje tega svojega in našega velikega cilja! Tudi vi morate prispevati s svojim deležem! Ta odgovor vsebuje očitanje, ki ga ni težko pogoditi! No, za opravičenost tega očitanja imamo preU seboj klasično pričo. V petem zvezku revi}e »Socialistische Monatshefte« od 14. marca priobčuje Hugo Poetzsch — torej poklicana avtoriteta v poklicanem glasilu — članek pod naslovom: »Nemška socijalna demokracija po razkolu a. Tu čitamo priznanje, da je od začetka tega stoletja sem dogmatični radikalizem vedno bolj prihajal v nasprotje s socijalistkmo prakso kakor tudi z življensko-tvorilno silo socijalistične teorije. Tolažili so — pravi Poetsch — sklicevaje se »na veliki moment, ki dovede iz bedne doline meščanske družbe naravnost v nebesa socijalistiene bodočnosti.« Ali take tolažbe ne zadovoljujejo mase trajno. Zahteve življenja so — nadaljuje pisec — dovajale vedno v večji meri do političnega uveljavljanja, k vedno intenzivnijemu delu javnega življenja. Radikalizem v nemški socijidni demokraciji je vlaial le še — v frazi! '/r.e davno ni bilo več moči za resnično radikalne sklepe. Nespameten radikalizem je pač dovajal do kakega nespametnega čina, ali radikalnega dejanja ni več izvršil radikalni del socijalne demokracije. Dejanja so bila na strani reformistov. Simbolična ironija usode da je bila v tem, da je soc i j a! n od e mok r a t ičn a frakcija v Idržavnem zboru pač obsedela ob kiieu »hoehe na cesarja, da pa je ob prvi priliki pozabila na ta svoj sklep, da ni niti bežala iz dvorane, kakor sicer navadno, marveč se dvignila z vsemi drugimi. Različne strankarske afere in razprave so imele svoj izvor v tem, da se je zahtevala in utemeljevala potreba narodne obrambe, kolonijalne ekspanzije, pospeševanja narodne produkcije po primerni gospodarski politiki! Tako označa Poetzsch glavne vzroke razkoVa v nemški socijalni demokraciji. Potem pa razpravlja vprašanje: katera siner — ali stara stranka, ali delovna skupnost — bo imela večjo vabilno moč? Nemški idelavski razred odklanja politični radikalizem in njega metode. V kolikor radikalizem trdi, da zahteva dejanja, se mu na sploh ne prihaja naproti. Tudi ne pričakuje in je vprašanje, ali tudi želi tega?! Na ljudskih zborovanjih ima navadno tisti prav, ki zastopa najradi-kalnejj zahteve. Nič enostavnejega ni, nego je negacija. Abstinenci se ni treba bati nobene kritike. Kdor sprejema kak zakon, je izdajalec na razrcL-u delavstva. S to vrsto radikalizma v — besedi se nam bo — pravi Poetzsch — še mnogo boriti v bodočnosti. Poetzseh pričakuje le od najdosledneje-ga reformizma odpomoči proti radikalizmu besede! Dalje označa stališče socijalne demokracije — kakor je želi on — napram na-ro'Ju ter pravi: »Potem, ko smo v vojni branili sedanjost naše dežele, moramo v miru zagotoviti nje bodočnost! Militarizem ni več nikako strašilo za nas! Obžalovali smo marveč sami, da je uporaba tega gesla v naši stranki v mnogih mirovnih letih izzvala v inozemstvu pri vladali drugih narodov povsem kriva mnenja in se je s tem jačjla njih volja za vojno! O principnelnem odklanjanju obrambnih potrebščin pač ne bo več govora v bodočnosti. Seveda bomo skušali zistem hrambe dežele spraviti v sklad s svojimi demokratičnimi zahtevami. S tem ne izpolnimo le ene strankinih žalitev, marveč bomo služili tudi narodu samemu, ker ravno s tem pride moralična sila vojske do popolnega učinkovanja. Še posebno moramo — govori Poetzseh — naglasiti, da s tem ne glorificiramo morda vojne, marveč s tem delujemo za mir in sporazum med narodi! Ne odrekamo se s tem iuter-nacijonale socijalizma. Ta pride zopei ali na povsem drugačni podlagi, nego se 4 bila pred vojno! Socialistična internacij nala more obstajati le s:a narodni podlagi' Zasledovanje interesov lastnega naroda dovaja najbolje do razumevanja življe.? ^kih potreb tudi drugih in s tem k možnosti mednarodne poravnave!! Poetzsch zaključuje svoja veleznameni-ta izvajanja — znamenita tudi za nas Slovence in stališče, ki je zavzemlje naša socijalna Memokracija napram narodni ideji: »Nemška socijalna demokracija je med 2Vzletno svetovno vojno inoraia izvesti konsekvenco notranjega strankarskega boja 2V-2. desetletja. Iz vojne izide kot politična stranka. Nabrano silo svojih organizacij, ki jo je v prejšnjih letih porabljala v glavnem v svoje organizacijske svrhe, bo morala sedaj porabiti, da se loti velikih političnih nalog, katerih ekzisten-ce se je polagoma zavedla.« Poetzsch priznava torej, da se je nemška socijalna demokracija popolnoma in prva nacionalizirala, t :i je sprejela princip brambe dežele in naroda! Zaključkom iz vsega tega, kar priznava, naglasa in zahteva kot naroUno potrebo, ne pišemo, ker so tako na dlani, da jih more izvesti vsak čitatelj sam in to tudi z ozirom na vprašanje, ki smo je stavili uvodoma. Na-glašamo samo, da s tem sili tudi socijalno demokracijo drugih narodov" na — analogno stališče! Razne poliSR&e vesfcs* Po političnem prevratu v naši državi. Z zadoščenjem moremo konstatirati, da tudi z drugih strani — posebno čeških — povdarjajo naš nazor, da prevrat v notranjem življenju države ne pomenja ni-kakega poraza nemške stvari, v kolikor je ta pravična in stavlja opravičene na-cijonalne zahteve. — Tu ni — pravi »Union« — ne zmagovalcev, ne premagancev. Oba tabora si stojita nasproti v prejšnji moči in trdnosti, le sporni objekt — preuredba v notranjem — se urnika začasno pred najsilnejim vprašanjem »preuredbe sveta*. — Da se pa je opustda misel na notranjo preuredbo s patenti n dekreti, torej enostransko, le po želji ene strani in brez uvaževanja vseh drugih -to ne pomenja nobene izgube za pozicijo, do katere imajo Nemci pravico v državi, marveč le izgubo za nenasitni šovenizem. Dne 19. aprila je sprejel cesar v laxen-burškem* gradu odposlanstvo nemških poslancev in kar pripravljeni bodimo, da bodo nemški radikalei odgovor cesarjev izrabljali v svoje namene, posebno pa v zavajanje — češ, da je uresničenje njihovih zahtev le odloženo in za pozneje % zagotovljeno. 2e čujemo glasove, da vsk d btsed cesarjevih utegneta neijiška ministra ostati na svojem mestu. — Nu, je-li imajo radikalei res povoda za take z:i-kijučke; za tako tolmačenje cesarjevemu odgovora? Ne! Kaj je rekel vla).!ar odposlanstvu nemških poslancev? Zahvalil se je na izrazih lojalnega čustvovanja, na zvestobi Nemcev v Avstriji, na njiit >vi udanosti do vladarske hiše. Vladar zaupa "nemškemu ljudstvu popolnoma. Taki zahvali se menda ne da ničesar podtikati. Besede je udano sprejeti kakor so bile govorjene, Cesar je res izrekel priznanje resnosti in vnemi političnih prizadevanj Nemcev. Toda zločin žaljenja Njegovega Veličanstva bi zagrešil, kfJor bi hotel tej besedi vladarja imputirati namen nepriznavanja resnosti drugim, ali nezaupanja napram drugim narodom, ki se ne strinjajo s stremljenji in nezmernostjo Stran II. EDINOST- štev. 111. V Trstu, dne 22. aprila 1917. nemškega — šovenstva!! — Saj je vladar takoj nato apeliral na izprevidnost vseh strank, da fcodo v državnem zboru trdno strnjene delovale za najvišje državne interese in potrebe!! — Posebno se uteg-ne'o ra'lkalci obesiti na besedo vladarjevo^ da » odo ime!! Nemci vaino nalogo pri u^e:evanju razmer po vojni. — No. kaj p* nenja to? Vladar je le napovedal, da se notranja preuredba mora izvršiti in da pričakuje uspešnega m koristnega sode-1 « anja Nemcev pri tem. Problem! pa br Jo izročeni pnrlamentu. Za to gov orita ce >arjev manifest na narode m sedanji prevrat! Glede resnih in so!k!n:h elementov v nemškem taboru pa sn.'imo, da jim je avdiienca poslancev pri cesarju dobro došla kot most preko katerega se morejo zopet umakniti, kolikor so se pod prtis-knm rrnJRealizma preveC — zaleteli! — To nam zadoščaj in ne puščajmo se im-presifonirati po drznih tolmačenjih, kakor ii' rabijo nemško-radikalni — pogorele: za svoio in svojcev tolažbo. Ce sedaj nt brez in proti parlamentu, poide tem n a*5je v normalnih čnsih, kajti tista sila. Vi ni dopuščala «r 'aj. ostane tudi pk> voini T» «e še neizme-r^ cir.či — z raz'iko le, * bo mogla potem uveljavljati ves svoj vpHv in svojo težo neraznerno izdatneje, negr* more seda:. — Nemški šoveni naj le 7 crc5ajo neslanosti neopravičenega in hinavskega zmagoslavja! Mi pa ostnjamo ' 'a V. a pr! ten budni in pripravljeni na s:rrži ob zavesti, ^a so n?rodi F svoio \re-V • o in parrembn^tjo za državo tista sit o kateri srr*o govorili gori in ki ie no-n zan?eke na poti do psriamenta. Tu v: f.r> v.- jni bomo tudi tu in naši zastop-bodo imeli besedo in g!as v — par-Ipni »t-j! F i ii r*inistrski predsednik o miru. 1 - r poroča iz Stockholma, je ruski •"v- i rcdsedn:k knez Lvov dejal ob sprejema časnikarjev, da more iz-i'. ; i z \ gotovostjo, da se more z go-- r'čakovati mir ob koncu tega !» Notranji prevrat v Ru«iji ter akcija r.1 1 in inozemskih socijalistov pa najbrž ut pospemo miru, temveč more pri-r est; mir edino le izčrpanje evropskih vo-jujoCi'* «e držav. Rusija ni nasprotnica miru. if>da v sedanjih razmerah pa ne more r vzeti inicijative za mirovno akcijo. Pod \Voliovim vodstvom. Po! tem na-s vom piše petkova »Arbeiterzeitung« v u. J i;ku: Nemško meščanstvo v Avstriji ie ^tJaj poizkusilo, kam pride, če se podvrže vodstvu K. H. Vvolfa (znanega naj-z^rizenejšega nemškega radikalca). Ta izkušnja je najhujša osramotitev, kar jih je doživelo nemško meščanstvo od Ba-denijevih jezikovnih naredb sem, in za-liva!iti se mora zanjo izključno le človeku. ki hoče biti edini pristojni saJnik o nem eni mišljenju. Kdor se ne pokori don* 'ekem gospoda \Vo!fa, po besedah tiei kita radikalcev ni pristen Nemec, mu manjka nacijonalne odločnosti, trdnosti m -' . ,ija, njega izobčijo in preganjajo. ____' g:>vor emških radikalcev z grofom SturgldK ie tudi pri zaveznikih po-buJil več pomislekov kot radosti, in domislek, iJa bodi vsa politika nemškega meščanstva odvisna od naklonjenosti od z^ raj, so pač mnogi spoznali za nevaren. Krščanskim socijalcem se je vendar dovoli poznalo, kako mak) so zaupali stvari. Seveda se je pa ta stranka, ki je nekdaj vso Avstrijo hotela zbrati pod svojo zastavo in se je imenovala državna stranka. že zdavnaj odrekla samostojni politiki ier je. da ne bi zapadla NVolfovemu izobčenju, le še izvršilni organ »Jomislekov gospoda \Volfa. Tako se je zgodilo tudi mnoghn drugim, ki so v Natkmalverbandu zmajevali z glavo, ko je Wolf politiko nemškega meščanstva navezal na minljive obljube minljivih vlad. Sedaj pa naj imajo škodo, katero so dopustili in za katero so zato tudi vsi odgovornk In ali se niso mogli ničesar naučiti iz preteklosti? Tolikokrat je že postala taka skrivnostna politika usodna za nemški narod, Ua bi se je moral izogibati pošten politik. In kaj naj se poreče na to, da se je ta politika skrivnih dogovorov, obljub, katere se boje javnosti, da se je ta politika, ki po svojem duhu izhaja iz časa najhujšega zakulisnega parlamentarizma, uganjala v času, ki je čas demokracije, kateri izključuje vse tajnosti in dvoumnosti? Samo v človeku, ki se je po dobi »Sturm und Dranga«, ki je obetala vse drugačen razvoj, razvil v vulgarnega taktika in di- plomata, je mogel nastati domislek, da naj se bodočnost nemškega naroda v Avstriji zgradi na razsodnost in naklonjenost grofa Sturgkha. Ta domislek je rmel tak konec, kakor ga je moral imeti: polom. — Bo4jše označbe za politiko nemškonacijo-nalnih rbelangov« pač ni treba, kot je ta. Nemški državni jezik In Poljaki Glasilo šlezijskih Poljakov »Dzienik Czleszyn-ski« piše proti uvedbi nemškega državnega jezika in pozivlje poljski klub, naj se -Združi Cehom in južnhn Slovanom. Ako uališki poljski poslanci ostanejo pasivni, izstopijo šlezki poslanci iz poljskega kluba in se pridružijo ostalim Slovanom. Tudi list »Gvviazdko Czeszyinsko« se pritožuje radi tega, da tudi drugi poljski krogi ne nastopajo proti nemškemu državnemu jeziku. Menda se nadejajo, da Galicija ne dobi nemškega državnega jezika, ali Nemci ga bodo hoteli gotovo uvesti tu«'i tam, ker zahtevajo, da deželni uradi dopisujejo z državnimi v nemškem jeziku. »Poljsko Kolo« da se mora skupno s slovanskimi strankami do skrajnosti upreti nemškim zahtevam. Od galiških listov je odgovoril do sedaj samo *Kurier Codzienny«, ki pravi: »Ne vemo, v kaki fazi se nahaja sedaj vprašanje izpremembe ustave. Ali, »Poljsko kolo« mora podati pojasnila. Kajti vprašanja poslancem, ki so odgovorni za narodno politiko, ne morejo ostati brez odgovora«. P onilSTEK Milijonar, ki le izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavette. — Jaz koprnim po maščevanju, katero ga pripravi ob čast, preden ga ugonobi, in zadene žnjim vse one, ki so mu ljubi in dragi____koprnim po osveti, ki obenem žnjim ubije tudi ono žensko, ki je mene nadomestila pri njem in ki je nisem inogia razkTiti vse do današnjega dne. To je, kar zahtevam, in da dosežem ta namen, sem računala na vas. — Kaj naj se torej zgciii? — je vprašal Lozeril. katerega je popolnoma prevzela ta odločna mržnja. — Ali me boste slepo ubogal, če tudi ne bi razumel mojih ukazov? — Da. — Torej ko vstopi Cambiac, se mu kaziva oba prijazna. Ce me bo po dveletni ločitvi videl mirno in ravnodušno, bo mislil, da je prošlost pozabljena tako popolnoma, da najbrž ne bo čutil nikakršne ne-zaupnosti. Po obedu bo Ravannes. ki brez igre ne more j^iveti, gotovo predlagal, da bi igrali---- Tu je markiza hipoma prenehala, pogledala svojega ljubimca ostro v oči in ga vpra^aia: Aprov!zaciiske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 21. do 28. t. m., (13. razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščipljenju štev. 13 izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno oseboi KORUZNA MOKA. Va kg koruzne moke po 80 vin. kg. BELA MOKA. Za odrezke izkaznice za kruh in moko, glasečih se na 10 dkg moke in še ne odrezanih od matice, veljavnih za čas od 14. do 27. t. m. (izključene so izkaznice za javne kuhinje), se dobi 10 dkg bele moke po K 1'20 kilogram. SUHE CESPLJE. \a kg suhih češpeli po K 3'60 kg. JULIENNE. (Posušena zelišča.) 5 (pet) dkg julienne (posušenega zelišča za juho) po K 10 kg. JAJCA. 4 (štiri) jajca na osebo in teden po 22 vin. eno. SUHO ZELJE, 10 dkg suhega zelja po K 8'— kilogram. MARMELADA. V4 kg marmelade na osebo in teden po K 4*— kg. CIKORIJA. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo moglo dobiti po 20 »dkg, na izkaznice s štirimi in več odmerki pa po 40 dkg cikorije po K 4'40 kg, (20 dkg 88 vin., 40 dkg K 176). ČOKOLADA (prvovrstna). Na izkaznice z enim in dvema odmerkoma se bo moglo dobiti po Va kg, na izkaznice s tremi in štirimi odmerki po 2U kg, na izkaznice s petimi ali več odmerki pa po V2 kg čokolade po K 20 kg. POSUŠENI SLANIKI. 1 komad 80 vin.; na eno izkaznico za živila se zamore poljubno dobiti enega do štiri slanike, ali v nobenem slučaju ne več kot štiri komade. SARDINE V ŠKATLJAH. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo iiK)gla dobiti po ena škatfja sardin (v oliu), na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve škatlji, m sicer po K 3 škatlja. LIMONE. / Tekom tega razdeljevanja se bddo dobivale tudi limone po 14 vin. ena in sicer ena limona na dva odmerka izkaznice za živila; torej se bo dobilo n. pr. eno limono na izkaznico do dveh odmerkov, dve limoni na izkaznico do štirih odmerkov', tri limone na izkaznico kk> šest odmerkov itd. SLANINA. Za vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 23. do 29. t. m. se dobi izkaznica za — Saj znate dobiti v igri pod vsakim pogojem? Lozeril je hotel protestirati na to vprašanje, ki mu je ^dokazovalo, da ima markiza zelo slabo mnenje o njegovi poštenosti v igri. Preden pa je mogel izprego-voriti tudi le eno samo besedo, je markiza nadaljevala za*povedujoče: — Hočem, jaz hočem, da dobite vi.... razumete, jaz hočem! Baron je užaljeno namrdnil obraz in odgovoril: — Torej dobro, gospa markiza; reciva, da obigram barona----kai pa potem? — Cambiac mora izgubljati vedno več in več, in potem igrajta na pošteno besedo. Baron je strasten igralec; Če izgublja, se lahko razburi---- — In potem izjavim, DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do oficijelne izkaznice za maščobe z o d rezki, zaznamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 23. aprila do 29. aprila t 1., dopolnilno izkaznico s štev. 14. ter morejo naaijo do vštete sobote, 5. majnika t. L, v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. Dopolnilne izkaznice št 13. se veljavne do sobote, 28. t. m. SVINJINA. . V torek. 24. aprila t. 1., se prične prodajati svinjina proti izročitvi rdečih izkaznic (9. izdaja), ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slamnarjih in sicer na izkaznice oli št. 1 do št. 10.000 A, B, C, D, E, v torek, 24. aprila, na izkaznice od št. 10.001 do št. 2U.000 A, B, C, D, E, v sredo, 25. aprila, in na izkaznice od št. 20.001 do št. 30.000 A, B, C, D, E, v četfttek, 26. aprila. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine do.očeoega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 28. aprila. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno rdečo izkaznico 10^ dkg nasoljene svinjine po K 7'20 kg. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci tudi izkaznice (sivo-olivne barve) za svinjino (10. izdajo). Kdaj stopijo te izkaznice v veljavo, se objavi ob svojem času. SALAME. Pri vseh slaninarjih se bo nadaljevala prodaja salam (PIockwurst) po K 14 kg. Odjemalci se morajo izkazati z izkaznico za živila ter ne morejo dobiti več kot Va kg salam (na eno izkaznico za živila). NAMOČENA POLENOVKA. OSOLJENE SARDELE IN ZGOMBRI. Nadaljevala se bo tudi prodaja namočene polenovke, osoljenih sardel in zgom-brov in sicer na običajnih mestih. KISLO ZELJE. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci izkaznice št. 27. za krompir ter se bo moglo dobiti nanje po V2 kg kislega zelja na osebo in teden po 1 K kg. in sicer na naslednjih .krajih: na trgu Ponterosso, na Lesnem trgu, na trgu Stare mitnice, na trgu Giuliani in na trgu Perugino. KONDENZIRANO MLEKO. OiJ pondeljka, 23. t. m., stane mlečna konzerva K 270, ker se je kondenzirano mleko podražila VŽIGALICE. Dobivale se bodo tudi švedske vžigalice, ali ne več kot c> škatljk; na izkaznico, in sicer po 6 (šest) vin. škatljica. Domaie vesti. NAROČNIKE »EDINOSTI« opozarjamo, da bo zaradi tehničnih neprilik moral od jutri dalje naš list izhajati nekoliko pozneje, oziroma se bo dobival v tobakarnah nekoliko pozneje, kot đoslei. V tiskarni se bodo posamezni izvodi tudi od hitri dalje dobivali ob navadnem času. Prosimo torej nekoliko potrpljenja, v nadi, da se bo sedanja neprilika dala odpraviti v najkrajšem času, morda še tekom tega tedna. t Stanko Germek. Potrtost in žalost je prešinila vse, ki so poznali pokojnika, ko so izvedeli vest o njegovi smrti, posebno ker je prišla tako nepričakovano. Hudo užaloščeni so tudi tovariši pokojnika, katerim je bil vedno drag in mil tovariš. — Pokojni Stanko je bil krepak mladenič, poln življenja, močan kakor hrast, tako da si ni mogel nihče predstavljati, da bi ga mogla kruta smrt tako hitro uničiti. In vendar — danes ga ni več med živimi. V ruskem ujetništvu si je nalezel bolezen, ki je napravila konec njegovemu mlademu, upapolnemu življenju. Naš Stanko je bil posebno priljubljen pri Svetoivančanih. Sodeloval je pri vseh naših narodnih društvih. Kar je bilo slovenskega, je ljubil iz globočine svojega blagega srca. — Dragi naš Stanko! Ni te več med nami! Odšel si prehitro tfo odkoder ni več vrnitve. Spavaj mimo in naj ti bo lahka tuja zemljica, kjer počivaš. Mi ti pa hočemo ohraniti trajen spomin. Težko prizadeti — Torej pozove baron mene---- V ostalem .pa mi je prav malo na tem, ali ga pozovem jaz, ali če me pozove on, samo da pride tio dvoboja! Toda potem se udariva, kaj nev markiza? — Kaj še! Priti mora do poziva, potem pa porečete vi čisto mirno: Preden se človek dvoboiuje, mora vsaj plačati svoj dolg iz igre. LozerH je po tem nepričakovanem odgovoru silno začudeno pogledal markizo in je mogel izreči satno: — In potem? — Vse drugo vam ni nič maT. Stvar naj se razvije potem, kakor se more, in vi ne skrbite več zanjo. Ubogajte, to je vse. — Toda____— je začel zopet baron, poizkušajoč se upirati. — Ali mi niste prisegel, da me boste ubogal, ne da bi me razumel? — je vprašala markiza kratko. — Pa naj bo! — je odgovoril de Lozeril. — Da! — je nenadoma zopet pričela markiza, — pozabila sem neko podrobnost. Mogoče je, da me že ne bo več v sobi, ko pride do poziva____Ne skrbite potem več zame. V lem slučaju bom prav gotovo v kakem drugem kotu delala na to, da se posreči najino maščevanje. Pogovor je bil kotnai končan, ko sta vstopila grol de Lancenis in de Ravannes s svojima damama. družhii Germekovi naše najiskrenejše so-žalje. Nenasitni grobovi tulijo, otmimojim žrtve. Umi je 19. t. m. v blaznici Feldhoi pri Gradcu na štajerskem bivši doberdobski župan Anton Lavrenčič. Po italijanskem napadu je pokojnik stopil v vojaško službo m se ie udeleževal bojev pri Doberdobu. ZaralJi velikih naporov in razburjenja tekom bojev za Doberdob se mu je zmešalo. Prepeljali so ga v Feldhcf, kjer je sedaj umrl, ne da bi se mu bil razjasnil um. — Bodi mu lahka tuja zemlja! Osebna vest. Vseučiliški profesor v Gradcu, dvorni svetnik dr. Murko je včeraj zapustil graško vseučilišče, da nastopi svole novo mesto kot profesor slovanske fi-lologiie na vseučilišču v Lipskem. Priglasitev za zvišanje vzdrževalnine. Cesarski komisar razglaša: Priglasitve za zvišanje vzdrževalnine (državne podpore družinam vpoklicancev) se bodo od 23. t. m. dalje in sicer oU 4 do 6 popoldne sprejemale v vseh občinskih ljudskih in meščanskih šolah po naslednjem redu: 23. in 24. t. m. črke A, B; 25. t. m. črke C, Č, D,; 26. t m. črke E, F; 27. t. 111. črke G, H, I, J; 28. t. m. črke K, L; 30. t. m. in 1. majnika črke M, N; 2. majnika črke O, P; 3. majnika črke O, R; 4. in 5. majnika črke S, Š; 7. majnika črke T, U, V; 8. majnika črke W, X, Y, Z, t. — Stranke naj pridejo v šolo, ki jim je najbližja in prineso s seboj plačilno polo. Kdor stanuje v lastni hiši, obremenjeni s hipotekami (vknjiženimi dolgovi) in doslej ni imel pravice do stanarinskega prispevka, naj prinese s seboj tudi listine o vrednosti poslopja in pripadajočega sveta, o stanarini, ki jo morebiti prejema od najemnikov, ter letnih obrestih, ki jih plačuje za vknjiženi idolg. Sadite solnčnice In buče! Mestni magistrat je v svrho, da pospeši produkcijo jedilnega olja, naročil veliko množino semen za solnčnice in buče. Ker tako splošno primanjkuje jedilnega olja, bi bilo pač priporočati, da bi se prebivalstvo poslužilo prilike ter nasadilo čhn največ solnčnic in buč, ki dajejo prav okusno jedilno olje. Izrabi naj se v ta namen vsak košček razpoložljive zemlje. Kdor želi naročiti ta semena, ki stanejo po K 2'80 kg, naj se v ta namen obrne do občinskega pooblaščenca v ulici CattetiTale št. 15., oziroma v ulici S. Giusto št. 4. Pri tem mora do-tičnik s poljubno listino dokazati, da poseduje ali ima v najemu nekaj zemljišča. Iz državnoželeznlške službe. Premeščeni so: Nadrevident v Boh. Bistrici Ivan Šoklrč v Ljubljano, nadrevident pri 3. oddelku železniškega ravnateljstva Alojzij Knafelc k ravnateljstvu drž. železnic, re-vident v Gorici Lovro Testen v okrožje ravnateljstva v Olomucu, adjunkt v Trstu Pompeo Garbari v okrožje ravnateljstva v Pragi, adjunkt v Podbrdu Matevž Brce kod predstojnik v Lesce, aUjunkt na Jesenicah Karel Kovač kot predstojnik v Podbrdo, asistent v Ljubljani Robert Her-zog v Trst, postajni mojster v Kranjski gori Franc Ramoveš v Rakitovec, postajni mojster v Puli Josip Jamnik v Grosuplje, postajni mojster v Novem mestu Karel Gliha v Višnjo goro, postajni mojster v Rihembergu Edvard Bersa v Trebnje, postajni mojster v Kranjski gori Rudolf Ar-čon v Pazin, postajni mojster na V rdeli Karel Kammergraber v Boršt, postajn mojster v StanjeJu-Kobdilu Rajko Topol-nik v Lupoglavo, postajni mojster v Pod-melcu Vaclav Novotny v Cerovlje, postajni mojster v Pazimi Valter Knaieljc v Grahovo, pomožni postajni mojster v Trstu Alojzij Devetak na Vrdelo, pomožni postajni mojster v Ljubljani Josip Ver-hunc v Podnart-Kropo, pomožni postajni mojster v Pazinu Otmar Sorko na Vrdelo, pomožni postajni mojster v Rihembergu Vladimir Kerševani v Roool, postajni paznik na Opčinah Josip Benčič v Trst, postajni paznik v Stanielu-Kobdilu Alojzij Bezjak v Boršt, sprevodnik Franc Vode iz Trsta v Puk), sprevodnik Vladimir Birk iz Pule v Trst. V pokoj sta šla Josip Ur-šič v Trstu in Anton Mihevc v Trstu. V kratkem se skliče državni zbor, to je slovesno zagotovila vlada in prav tako slovesno je potrdil to dejstvo tudi cesar sam v svojem odgovoru zastopnikom nemških strank. Povrne se nam torej ustavno življenje, U9tarvna svoboda. Zato smo se morali res začuditi, ko smo videli, da nam je v včerajšnjem uvodniku cenzura črtala konec Članka in vmes celo Pet minut pozneje so se vrata zopet odprla. Bil je baron de Cambiac. Preden je stopil čez prag, je že spoznal markizo de Brageron in barona Lozerila. Ko ju je zagledal, ga je obšla nenadoma slutnja, da mu preti neka nevarnost, in že se je hotel obrniti. Toda zadržal ga je de Ravannes, ki je stal poleg vrat, ga prijel za roko in veselo vzkliknil: — Aj, tu je! Pridi vendar, ti počasnež: čakali smo samo še tebe. S temi besedami ga je potegnil v sobo. Dasiravno se je obotavljal samo trenutek, je vendar markiza opazila to in dejala sama pri sebi: — Ne zaupa nam. Markiza je bila prva dama, kateri se je de Cambiac spoštljivo poklonil. Ko se je zopet vzravnal, je pričakoval, da ga ženska, ki jo je zapustil, sprejme s strogun in hladnim izrazom v obrazu, toda markiza ga je kljub sovraštvu, ki ji je besnelo v srcu, sprejela s prijazno se smehljajočim obrazom, in podavši mu svojo lepo malo roko, mu je rekla z glasom, kateremu je skušala pridevati nekoliko ginjenosti: — O, gospod de Cambiac, dve leti je že, kar vas nisem videla----Cek) k svojim najboljšim prijateljem prihajate tako poredkoma. Ko je videl, da je ona tako mirna, se je tudi one stavke, ki smo jih dobesedno po~ sneli iz manifesta cesarja Karla I. avstrijskim narodom ob nastopu vlade, namreč besede: s Svojim narodom hočeiu biti pravičen in ljubezniv vladar. Spoštovati hočem ustavne svoboščine in druge pravice ter skrbno čuvati enakopravnost za vse.« Mislimo vsaj, da se nismo pregrešili prav proti nikomur in ničemur, ko smo navedii te vladarjeve besdJe in pristavili, da se mi držimo teh slovesnih cesarjevih besed, pa naj potem tudi Nemci tolmačijo v zadnji avdijenci izgovorjene cesarjeve besede v prid svojim nacijonalnim zahtevam, katere bi bile nam v škodo. Nekam čudna bi bila pač res obetajoča se nam ustavna svoboda, če se nam Črtajo par Uni pred nje vrnitvijo celo cesarjeve besede., ki nam jo zajamčujejo! Associazione politica Adriatica in poslanec Gasser. Pišejo nam: V sporu med tem političnim društvom in poslancem Gasserjem ste že povsem veijavno na-glašali, da to društvo niti nima pravice pozivati rečenega poslanca na odgovornost, ali ga siliti, naj položi državnozbor-ski mandat. To vaše stališče sloni na dejstvu, da Associazione v času volitev niti obstajala ni. Vprašanje je zdaj, kako so glasovali njega člani? So-li morda glasovali za socialnega vJemokrata vkljub temu, da ne morejo soglašati s socijalnode-inokratskim programom? Ali pa morda za tretjega kandidata — dra. Rybafa?! To bi jaz izključal, da-si ne izključam kake poedine izjeme. Ostaje dr. Gasser! Tu se pa zapleta zagonetka. Kako so mogli giasovati za kandidata, čegar politično mišljenje in delovanje, oziroma — kakor naglašajo — nedelovanje tako ojstro obsojajo?! Pa ne Ua bi se hoteli izgovarjati, da tedaj politika Gasserja niso poznali?! Tak izgovor bi bil otroeje-smešen. Naj obračamo torej stvar kakor hočemo, se nam tista družba v »Associazione* ne kaže v posebno ugodni luči — Jaz vsaj sodim, da tu ni govvra o resničnem navzkrižju, da ne mislijo v resnici na to, da bi- ga prisilili v odložitev mandata, marveč da hočejo le pritiskati nanj, — ne, da se odpove, marveč, Ida javno in formelno sprejme njihov programi, ki je v resnici — stul Gašperjev program (kar je njihov poročevalec izrecno priznaval), izvzemšl eno edino točko: avstrijsko mišljenje (kar je »Edinost« tudi,že dobro naglašala). Vse drugo — bi ostalo. Gospodje v Associazione poditica Adriatica, ki bi — kakor vse kaže — hoteli prevzeti vodstvo tržaške ;x>litike, obetajo torej nam Slovencem povratek prejšnje laško-liberalne politike! Mari bo to po intencijah našega ministra za vnanje stvari, ki je obljubi! avstrijskim narodom — torej tudi nam Slovencem — plačilo za velikanske žrtve v obrambo države! Mari pa gospodje pri Associazione ne štejejo tudi našega naroL'a med tiste, ki se bore in krvave v obrambo države, da-si se v oficijelnih poročilih z najvišjim priznanjem omenjajo junaštva sinov našega juga, ki je južnoslovanska posest?! Naj le, gosp. pri Associazione! Jemljemo ra znanje in smo jim celo hvaležni, da tako hite z razkrivanjem svojega srca. Mi tudi mi znamo biti odkritosrčni: vedo naj, da se bomo tudi proti n>'mi borili z isto odločnostjo, ki jo daje zavest, da se boriš za svoje — pravo! Predpisi, ki ne veljajo. Prejeli smo: Dne 19. t. m. sem o»!dal pri tuk. glavni ix>šti svoto denarja na slovensko poštno nakaznico se slovenskim naslovom. Poslujoči uradnik mi je izdal nemško-laško .ootrdilo štev. 11707. Svoječasno je bilo zaukazano vsemu uradništvu pošte, da mora v sličnih slučajih izdajati nemško-skivenska potrdita, izpolnjena slovenski Tu pa tam se je kdo ravnal po predpisih, a le tu pa tam! Kakor razvidno iz mojega slučaja, nismo dosegli Še niti toliko, da bi mogli za plačilo prejemati potrdila v slovenskem — deželnem jeziku! Menda misli gospoda, da odnehamo, ko vidimo, da nam namenoma kljubujejo. — Varajo se. Kar nam gre, zahtevamo. Tudi si pre- ču-til ttiii on sam nekoliko pomirjen. Zato je tudi gospoda de Lozerila, ki je stal poleg svoje dame, pozdravil manj prisiljeno. — Pridi semkaj, dragi prijatelj, — je zaklical takoj Ravannes, — da te predstavim predsednici, ki se je ponižala toliko, da hoče .izkazati Cartoucheu čast. da bo gledala, kako ga bodo trli. Moja lepotica potrebuje najsilnejšega duševnega razvnetja, da si prežene vetrove, ki ji nadlegujejo želodec. — Kaj? Ali imam sedaj tako slab želodec? — je vprašala predsednica zel > začudeno. — Žalibog, draga prijateljica. Saj jeste vendar samo šestkrat na dan in še takrat zelo malo in skromno____ to kaže, da imate pokvarjen želodec. Prej se vam nisem upal povedati tega dejstva. Bela in rdeča ter okroglih oblik, je bila pre»isednica res dražestna plavka in slad-kosnednejša kot mačka. Po Ravanneso-vem vplivu so njenega soproga poslali na predsedniško mesto v neko oddaljeno pokrajino, dočim pa je soproga ostala v Parizu, da bi si zdravila svoje v etrove. Nato je tudi grof de Lancenis predstavil de Cambiacu svojo ljubimko, neznatno osebico, ki je bila soproga starega, neprestano na svoj naslanjač ali posteljo privezanega kostoboljca. (Dalje.) V Trstu, dne 22. aprila 1917. »EDINOST« »L 111. Stran IU. povodu jemo popravljanje imen krajev. Piše naj se Ljubljana. — kakor je napisano po stranki, in ne Lubiana itd. Glede podaje napovedi za odmero občne pridobnine razglaša finančno ravnateljstvo: Po § 39 zakona z dne 25. oktobra 1^96 drž. zak. Štev. 220, odnosno od 23. januarja 1914, drž. zak. šte*\ 13, o neposrednih osebnih davkih se kna občna pri-c bnina, ki je v prvem poglavju imenovanega zakona urejena, rt'meriti na podstavi napovedi, katere morajo podati davku podvrženi posamezniki. Poživljajo se torej vse one stranke, ki izvršujejo v neposrednem državnem mestu Trstu in v okolici. v pokneženi grofiji Goriški in Gra-diš^nski, ter v mejni grofiji Istrski kako obrt, ali se pečajo s kakim drugim opravilom. ki donaša dobiček, ter so zato v smislu § 1 imenovanega zakona podvržene občni pridobnini. da sestavijo vestno in kakor najbolje vuio. resnično napoved za leto 1917, ter da x>. ali pismeno izročijo ali u^tmeno javijo v času od 1. inaja do I. junija 1917 pristojni davčni oblasti 1. stopnje (c. kr. davčnima administracijama v Trstu — Piazzetta della Chiesa evangelija Štev. 2., III. nadstropje — in Corso štev. 37. II. nadstropje, odnosno c. kr. cA rajnim glavarstvom ali onkn c. kr. davkarijam, ki se nahajajo v krajih, kjer ni c. kr. okrajnega glavarstva). Tiskovine za napovedi se dobe brezplačno nri na-vt enih oblastih in uradih. Kako je treba si ta viti napoved, govore §§ 39, 40, 42 imenovanega zakona, §§ 41 in 64 pa poučujeta o dolžnosti, kako je treba zglasiti n • a podjetja, dela in obrtišča. Naredbe za odmero kontingeirtiranc pridobnine za leto 1917 se naj nanašajo na obratne razmere po povprečnem stanju v letu 1916. Kol kor gre za podjetja m opravila ali obratovališča. ki se moraio za leto 1917. oblačiti izven družbenega kr^rtingenta. so za odmero merodajne obratne razmere, K;tkor jih je pričakovati v tem letu. Podjetja in opravila, katerih obratne razmere so se zlasti gleL'e obratnega obsega ali obratnega uspeha vsled izrednih, po voj-ir nastalih razmer temeljito 'zpremenile. se morejo kakor nanovo nastajajoča podjetja za odmero občne pridobnine staviti izven družbenega kontingenta, in sicer s pričetkom istega koledarskega četrtletja, v katerem je nastopila izprememba. S* ranke, ki žele podati svoše napovedi u^uneno na zapisnik, se poživljajo, naj pridejo v lastnem interesu radi poznejšega navala strank, prej ko mogoče k pristojni davčni obiasti I. stopnje, odnosno v bližnjo c. kr. iJavkarijo. da oddajo svoje ustmene napovedi Gledć onih podjetH ali del. ki so navedena po abecednem redu v izkazu, nahajaiočem se na zadnji strani tiskovine za napoved, treba je navesti razun splošnih znakov podjetja tudi posebne znake, ki so imenovani v izkazu pri dotičnem t ujetju ali ob lepih, tihih solnčnih dneh. je večkrat t(» dekj zapoznelo ali cdo izostalo, irsled česar je bil pridelek znatno manjši. Iz tega vzroka so iskali vinogradniški strokovnjaki drugo ^fedstvo namesto žvepla in prof. dr. Kaserer ie že pre^ leti priporočal natrijev tiosulfat, katerega imenujejo tudi saloidin. Vsled nizke cene žvepla in navade se- nagrade odboru »Oospdiarskega društva pri Tirolcuc in pri društvenih prijateljih za magdalensko podružnico CM D znesek K 17*34. Odbor se iskreno zahvaljuje vsem prijateljem podružnice. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Peter Dodmassei m soproga K 50 za šolske podpore vojniškim sirotam, K "50 za Rdeči polumesec, K 50 za podpore potrebnim mornarjem in ribičem in K 50 za begunce s Primorja. Antonijeta Mitri po notarju dr. Joahimu Zenkovichu v počastitev snoinina svojega očeta Jurija Mitri Potrpežljivo notemco rLS treb mesecih. — Barriera I. 10f>9 s: PRIPOROČLJIVE TVRCKE Mehanična delavnica. ODLIKOVANA LIVARNICA OSVALDELLA. Via Media 20. Izdelovanje in poprav« strojev in rao-toijev. Proračuni. Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirire 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelova^ nja. Vpisniki ,registri) posebuega. sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. Giovanni 6 in 12. Najboljša izde lov arij ;t in najpopolnejša. vrta. Cene zjnernc J02 toneš ruirski nadzorni isluge, da je vinske j §tirim potrebnim družinam (že nafcaza- j to ,.na ino); K 50 za z ravniško postajo; K 50 za - Skalicky j voine slepce; K 50 za vdove in sirote. uvidev.si, da Hotel Continental Trst, ulica San Nicolo št 25 cr nvam naprej S>*|Korske invahde. Povodom priie»-itve J - - - >-ipneno zmes, kakoršno se rabi za korist Rdečemu polumesecu Mvrto .'jciije proti strupeni rosi. samo pazi, I Scaratnanga K 50. V počastitek spomina ieneš nekoliko več apna. da bo j pokojnega P. Negri družini Negri sati, i vi. Šivalni stioji. j j in vs*»h pritiklin. i'elavnica z • popravljanje. 2"»S lil 211 „Salone Edison" -------- ------------------. - . .. ; .——j----- - - ---. - | Tr-it, Vojaški trg (Piazza ©rraa) Palica Via .s močno alkalična. i o ti pokaže Steiner K 200 za ubožlmco m K ^00 zaneii0. Najpriijubijeni kinematograf tržaškega <>b-'ft^lenov paj}'r. ki porudeči. ak<» ga i podpore potrebnim mornarjem; družina j einstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki ~ tri ' moč& [c. in kr. majorja Franca Steinerja K HHh lillns-_ V ix»!j suhih letih zadostuje pri nas Poj73 vdove in sirote c. kr. domobr. pp. št. .n kg. a v mokrotnih treba staviti i>o dva 24. — Vodstvo slovenske mestne ljudske .g ga*!«ce na sto litrov vode. šc>je v Poten raztopi noter na vsak hektoliter j Int j;ežjo, za Rdeči križ. c ,kem in^ plesne obleke, obleke za poroke, -apnene zmesi po Vi kg sL"i«>idina. ^ ---- „ TrKi.i normri 1 ;,.u/e zk :?le>[>. u.iroi ji-kov sprejema naročbe in jih ij-vršuje na domu, ev tudi zuaij mesta po oajzmernejših c^aahl ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ ! Trst, ul. del Rii/o mi. hI ihko raz-topljiv, m etieš v košek ali noter potakneš. vr .cico 111 ga Za »Vcjaski doin« v Trstu. Darovi, j dt^šli voino-oskrbnemu damskemu komi-Viiii finančni svetnik dr. Jakob predsednik pwn°rskc Trgovina jestv n in kolonijal IVAN BIDOVEC. Trst, ul. l/ampanile 13 (frg Ponterossol Zalogm mesa v konaervi, sardin, l:on-denzi:ano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika izber? likeijev in domačih vin. Specijaliteta: marm lad i Cene zmerne. „ ,o ram.; zato n. z«. - - SK . K 217 Vsega skupaj je došlo do-,tek a{?na bl ! sedaj K 8137. - Nadalje so daroval, az. torej da J™**^*™ ,>kreUila. cigarete, knjige, časopise, go-priniesas dovoli apna. nn#rpWine: Rksc. baroni- U Prv ikrat kadar i dala in šolske potrebščine: Eksc. baroni- !tl XTfdn^kra d evet ^ Lucv Fries-Skene, eksc. podadmiral tak"' po c ve tjnin tretjkrat okoli; Karel vitez pl Secmann Hedvika Scha- ' ^ drugem ^p ienlu. i Jaudek. Olga Peeenco. pL ' -o "I r. h , tiri tem delu z Sevastopulo, Casino vx?cc 0 ^kro tt Lro! "i^ baronica Nina Morpurgc. F. Petne, ornostjo d'»hro poškropiti gro- ^ ^ Kaminkar. Oton Praga. pl. Peitlr) d/ihro! ga. Angelika Covacevich. gca. A. Housell, ga. Antonija Slavik, Roza Lichtensteiger, Maleine, ga. Casino vecchio, Ivan Sta- m prav najprej vinograd ,r i'elaTi ck'slei proti (lizela Lucich, V.rfpich, Paucich. Hoch-m pa na! i -ald. Tomasich. gca. A. P.tshen. ____f In .-i'. na I _ .... ^ ivim/vsl/a Kranhplifl Haruieio: Kdar hoče varčno ^ropki, poškropi Hošno, kakor sin aTškroi^i »i^o" grozdje. Da pa ne j Za naše primorske branitelje darujejo rf - brezpotrebno preveč tekočine po; Ga. Peric tedenski prispevek časopisov, nastavimo škropilnici iako prpo. ka- Mihelič, množino časopisov (»Slov. Narod- in >Edinost«), Obrtelj Goriupova-Prosek. 12 slov. in 3 nemške knjige (tretjič), l tamburico (brač) in 2 vijolini, !ga. Klinkar Fany. množino časopisov osku>4i c. kr. vinogradniškega j (»Slov.« in »Edinost«) in »ilust. list«. ka Stofiekep, zadoftSaiP tri škrop ' -- a se z*tire grozdno plesnobo in i roso, vt-ndar pripominja, da v gr /J mu ; le snob a posebno |j PODRUŽNICA v TRSTU tera štrca samo tedaj, kadar se to nastavljen gumb pritisne. To se posebno prip *roča pr; drugem in poznejših škrop- '.JciijUi. kr» je grozdie skrito v listju. P nad stru krai aja. jŽIVNOSTENSKA BANKA 1 PODRUŽNICA v TRSTU Sliu Vnmm ?cgal nI. Mana Ti m. - Lastu palači. ikor v tržaški okolici, je d(»bro; citi ^e s samnn aj.nom in saloidinoin j ko raba sakšdina ie priprav ne jša. nego ker ga lahko z uspehom rabimo tudi v oblačnem in nekoliko vetrenem vre nenu. medtem, ko smo pri rabi žepla navezani samo na lepe in tihe solnčne dneve. Je pa tudi dobro, da z galično-upitc«ir>-salo) inovo zmesjo zatiramo hkra-tu dve bolezni: strupeno roso in grozdno plesnobo. Sklepčno še priporočam držati vino- s: HALI OGLASI:: □□ CU3 □□ M ratenajo po 4 atol besede. ItuU« tinkaae Und« mm rate-aajo enkfsl veA. — Najvaajia : pristojbina i—h 40 Metiak. . da f AtlMtlf v stal » službi /eli znanja s premožno UUSPUO go»po-h ff 20 skla;li5će. d ibijo. Riva 1072 /a vez uje trt se dobij i v /alosri og j t in lete« ItUPIIJIS nine, nerabu« ob eke. vrv in žaftlje. • ki;* liAče ul Gt-ppa 16, Nacson. 1073 fnlllld T9ake vrste kupuje Jakob Margon. Via IJK Solitario tS 1 (pri mi-stni bolnišnici). 1061 #***Mj»fllf2MM s lic-j^ko naobrazbo, govori in UOSpUUlCnU piše slovensko netnSko in fr n c sko ter zadt.stuo u g tako ići'« primerne službe. Naslov pove Ins « d . Kdinosti._ f A«mft?ff£nM zm' tna sIoTen-kcga, Italijan vSSPUUlCnil skega in deloma nemškega je-z ka ilće slu/bo v kakšni pisarnL — Naslov pove Ins odd. Edinosti pod St. 106i>. ^^^^ Nepremočljtvi plašči. LEOPOLD HAAS, Trst. Corso 2 in via Barriera veccbia lo. Bogata izbera vojaških pla-iĆev od K 20— naprej. 257 DgaoDuocDDiiaaoaooaaaDDaaoDaoDoaD □ um □I ol on □□□onrooDnnaaanBDaDacaaaaaBnacaa Fotepfiaii atelje III Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — Hote! in restavracija METROPOLE Trst. ulica S. Nicolo 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja či- stost. — Cene zmerne. |estvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jestviu; proda ua debelo KUG G ERO GAMBEL v Trstu, ulica delle Acque vogal ulice Coroneo. 244 Pasi za prenos in platno za jadra. IX IG I ZU čutar, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan Štev. 2 Urad ulica Ghe^a 2. specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, pio la-jalne itd. 2*2 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOL ATO Trst. Lesni trg (Piazza della Legna) S te v. 1. — Bogata 17»*» ra mseulaktersega blaga. — Ceae zmerne. ZDRAVNIK Hel Dr. Koral Pcrničlč stanuje v Trsta, aL Oiulia 76 lil. n. (zrsveti Drcbcsjcvs pmvarne) In ordinira v ulici Cartatl* 38» L od 3 do 4 pop mmhmmtm mmrmmmmm In •ftroSfc« m lesni (blizu corkve sv. Anton« novega.) za joKK TRSL Molino piotoloij? (na vogalu ul i ot Torrente) Slanem tiiGistro! . Uljudno naznanjam, da mm zalotil krasno KIP išCN BMen h UnllleMii cesarja KARLA I. Ceni nra le R 16— Po pošti pošdjam le na povzetje Z ofliMi sitittvfinicfl j. }rm zmožni hrvatske, italijanske in nemAks korespondence ter je ix-stenografinja iMe primerno službo. Naslov pove Ina. odd. Edinosti pod .Št. lo51-. JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Risparmlo S (Lastno poslovit) Kapital In rusrva K 8*0.000.- FILIJALKE : Dlb ij Tegithofstrssse 7-9, Dubrovnik, Kotor. Ljubljana. Metković. Opatija Sp it, Sl-enlk, Za a . VLOGE NA KNJIŽICE t| •! a od dneva vloge do dneva vzdiga. Hentni davek p'ačnje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. - Akredetlvi. čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papiije, rente, obligacije, zastavna pisma, prijorite*e, delnice, srečke itd — VALCTE IN DEVIZE. PREDirJMl na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSITS PROMESE.--Prodi.ja srečk razredne lote rje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgnbl, revizija žrebanja sreča i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours kreditu Borzna naročila. — Inka-o. MENJALNICA---ESKOMT MENIC. Telefoni; 1403, 1703 in 2676 Uradna ura: od 9 d) 1 popoldne« Brzojavi: JADRANSKA GAMBMNUS n Z "Z m vsaki večer ob 9 V, 01 u BJ t S L i Vstopnina K 1- Ogalsi, osmrtnice, zahvshe in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — Zlatarnica G. Pino v Trstu se Je preselila na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico G. Zercowitz & FigHo. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermik v Trstu, ul. Poste vecchie 12« vogal ulice delle Pos;e. Izdiranje zobov brez :-3 bolečine- Plombiranje, s-s UMETNI ZOBJE Ljubljanska kreditna banka = Podružnica v Trstu - Ulito Coserma Ste«. 11. Uradne ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vloft nn Knjižice obrestuje 4 % netto Vloge no tekočI In žlro-raftin najbolje po dogouoru. ===^ Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. Poslovalnica c. kr. razredne loterije. Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih srajc, plaina ženili robce , moških nogavic itd. ud. K. Cvenkel Trst corso 28 Cene zmerne. -- Postrežba f^na. Narodna trgovina. ■ harod»a tryOii»a. '■■iS GospodlCr.ii vrstna UDU |ah| ff lil «« odda najrajti kakemu UVt Itpi RBl it-tniko. Naslov pove Io. odd. Edinosti pod št. I« 64 1064 Fotograf itev. 10. Anton 3 miki t posije zopet v tvojem ale^^a v Tset% Via detle Poste 407 s Mgifenitnint raskuževalnim patentnim „Pralnim praškom" pemlo PATER T „W4W HPULVER« -- . .. tovarn, kemičnih proizvodov v Hrastniku. umivane izkliuina zaloga za TRST. ISTRO in DALMACIJO . A. ALESSANDRO MARANGONI - Trst, ulica Chiozsa 30. ROKE Pobfii naprodaj pri vseh prodajalnah Jestvln, mlrodllnlcah in zalogah mila.