Podtalna plaSana v gotovini.
Leto XX., št. 171
Ljubljana, sreda 16. julija 19)9
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3126, 3126. fnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št 190. Računi prt pošt. ček. zavodih: Ljubljana 3L 11.842, Praga Oslo 78.180, Wlen St. 105.241.
Angleško-japonski sporazum
Poročila iz Tokia so ob kancu prejšnjega tedna prvič javila, da so na pogajanjih Japonske z Veliko Britanijo dosegli sporazum. Angleški viri so bili mnogo bolj skopi in niso javljali ničesar takega. Potem so prišle prve vesti o vsebini sporazuma in zopet so bili japonski poročevalski viri tisti, ki so hiteli zagotavljati, da je sporazum tak, da zadovoljuje japonsko stališče. Medtem je bilo objavljeno že tudi besedilo sklenjenega sporazuma, a tudi sedaj si japonske in angleške vesti še nasprotujejo glede obsega in pomena dogovora.
Pred nekaj dnevi smo na tem mestu označili situacijo na Daljnem vzhodu ter opozorili, da se za japonskimi zahtevami, kakor jih je precizno postavil zunanji minister Arita, razodeva vsa vsebina nesoglasij med Veliko Britanijo in Japonsko. Japonska je zahtevala od Anglije, da kratkomalo prizna uspehe, ki jih je dosegla z orožjem svojih okupacijskih armad na Kitajskem. prizna s tem novo stanje v vzhodni Aziji ter mu prilagodi svojo politiko. Prav posebno tudi v finančnem. pogledu, kar bi pomenilo, da bi Anglija nehala podpirati valuto kitajske vlade maršala Čangkajšeka ter s tem pripomogla do veljave od Japoncev uvedeni valuti, ki si dosedaj spričo gospodarske slabosti Japonske ni mogla pridobiti upoštevanja. Za to ceno, ki bi pomenila v glavnem v sedanji situaciji tako rekoč le oškodovanje tretjega, bi si mogla Velika Britanija ohraniti svojo dosedanjo pozicijo v vzhodni Aziji. Zakaj plen bi bil za Japonce tako ogromen, da bi mogli mirno prepustiti Angležem oni delež, ki ga še imajo in ki si ga želijo ohraniti v novi situaciji.
Japonski komentarji o doseženem sporazumu pravijo, da so Angleži kratko malo sprejeli japonske zahteve. Enako se glasi tudi ocena italijanskih in nemških sodb. Čeprav Angleži to sodbo več ali manj odločno zavračajo in zatrjujejo, da se angleška vzhodnoazijska politika ni spremenila, vendarle vse kaže. da japonsko tolmačenje ni daleč od resnice. Razumljivo je, da uradni londonski krogi stvar predstavljajo v nekoliko omiljeni obliki, da slikajo obseg in pomen dogovora v formalno lepši in manj kočljivi obliki, toda v jedru so vendarle res skoro v celoti ugodili japonskim zahtevam.
Velika Britanija je v dosedanjem zadržanju tako v vzhodni Aziji kakor tudi drugod pokazala, da se ne smatra za poklicanega stražarja pravice in obstoječega stanja. Ko je Japonska jemala Mandžurijo, se ni vmešala, kakor se ni vmešala niti Amerika niti Rusija, ki sta se mogli prav tako posredno čutiti prizadeti. V Mandžuriji seje pokazalo, da je zmagovalec ostal tisti, ki je na bojiščih pokazal večjo silo. Dosedanji potek borbe na Kitajskem je kazal da izvenazijske sile bolj podpirajo kitajsko nacionalno stvar, da pomagajo maršalu Čangkajšeku. posredno ali neposredno. Za več ko ne-priznanje japonskega stališča v načelnem pogledu pa se Velika Britanija ni angažirala Sedaj nastopa sprememba tudi v tem pogledu. Anglija sicer ne priznava japonskih osvojitev, priznava pa »dejansko stanje« in pa to, da izvirajo iz tega dejanskega stanja za Japonce že gotove pravice, ki jih hoče upoštevati tudi Anglija.
Za Japonce bi bilo seveda še mnogo večjega pomena, ako bi Angleži priznali njihove pozicije na Kitajskem ne le dejansko, temveč tudi formalno in načelno. Še vedno je Velika Britanija poleg Japonske vodilna sila v vzhodni Aziji, pa bi njena odločitev prej ali slej nujno vplivala tudi na stališča drugih zainteresiranih velesil. A že s sedanjimi koncesijami, ki jim jih daje tokijski sporazum, so Japonci mnogo profitirali, marsikako zase važno in zelo koristno stvar pa bodo brez dvoma izbili še pri podrobnih pogajanjih, ki slediio načelnemu sporazumu.
Kakor tudi se more doseženi sporazum predstaviti v lepih diplomatskih oblikah, je torej vendarle res, da pomeni v jedru če ne poraz vzhodnoazijske britanske politike, pa nedvomno vsa i močen udarec prestižu Angležev na Daljnem vzhodu. Resnica je sicer, da ie že vsa japonska vojna kampanja na Kitajskem tako potekala, da so se vrstila neprestana žaljenja za zunanje sile, ne le Anglijo, marveč tudi Francijo in ne najmanj tudi Ameriko Dolg je že niz incidentov, ki so bile v njih prizadete imenovane države, ne da bi se moglo količkaj razvideti, da si Japonska prizadeva, kako zmanjšati serijo incidentov. V tem pogledu bi mogli brez pretiravanja reči, da je tokijski sporazum v smislu japonskega tolmačenja logičen zaključek procesa, ki se je vršil skozi obe ti dve leti. S polno pravico ga nekateri celo že označujejo za vzhodnoazijsko Monakovo.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St_ 7, telefon St 2455; Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
NOVI STIKI MED NEMČIJO IN ANGLIJO
Razgovori ministra Hudsona z nemškim zastopnikom Wohltatom so izzvali žlvaano
polemiko v Angliji in Franciji — Napadi na Chamberlaina
London, 25. julija, z. Kljub ponovnim zagotovilom Chamberlaina v spodnji zbornici, da mu o Hudsonovem predlogu dr. Wohltatu ni bilo ničesar znano, so tako v opozicijskih kakor v konservativnih krogih slej ko prej prepričani, da Hudson ni postopal na lastno pest, marveč v sporazumu z ministrskim predsednikom. Churchill, Eden in Duff Cooper so mnenja, da gre pri vsej stvari za »poskusni balon« Chamberlaina, ki pa tega seveda sedaj ne more priznati.
Da bi preprečili »novo Monakovo«, so zastopniki vseh strank zahtevali, naj se osnuje nekak mali državni svet, v katerem bi bili zastopniki vseh parlamentarnih skupin. Ta svet bi zastopal spodnjo zbornico med parlamentarnimi počitnicami in imel v danem primeru pravico sklicati izredno zasedanje zbornice. Splošno so namreč mnenja, da Chamberlain samo čaka, da gre parlament na počitnice, da bi mogel staviti Nemcem novo ponudbo.
Verjetno je, da delajo s tem Chamberlai-nu krivico, vendar pa je Hudsonova afera izzvala hud razdor v Chamberlainovem lastnem taboru. »Daily Telegraph« piše, da je objavo Hudsonovega predloga pripisati indiskreciji dr. Wohltata. Dejstvo, da je Hudson kljub ostrim napadom v tisku ostai na svojem mestu, tolmačijo kot dokaz, da vlada takim načrtom in predlogom ni nenaklonjena.
London, 25 julija. AA (Reuter) Trgovinski minister Oliver Stanley je v spodnjem domu izjavil, da niti en funkcionar trgovinskega ministrstva in oddelka za izvozne kredite ni imel kakega sestanka z dr. Wohltatom za časa njegovega bivanja v Veliki Britaniji. Na vprašanje, ali ima angleška vlada glede na ta obisk namen nadaljevati angleško-nemška gospodarska pogajanja, ki so bila prekinjena meseca marca, je Stanley odgovoril, da je položaj ostal takšen, kakršen je bil v marcu, namreč. da so razgovori prekinjeni zaradi političnega položaja.
»Daily Telegraph« piše obširno o razgovorih Wohltata z angleškim ministrom za
j prekmorsko trgovino Hudsonom. List i pravi, da se lahko objektivno trdi, da je prišlo na osnovi teh razgovorov do diplomatskega življenja med obema državama, kar sledi tudi iz Chamberlainovih besed. Ta Chamberlainova izjava je zelo važna ter je nov dokaz, da Anglija ne zgublja časa, kadar je potrebno delati. Chamberlain in Halifax sta potrdila Hudsonovo izjavo. Hudson ni napravil ničesar, kar bi ne bilo v skladu z nacionalno politiko Anglije, glede katere ne obstoja nobeno nasprotje v angleškem javnem mnenju. List pravi, da je tuji tisk nepravilno pisal o vsebini razgovorov med Hudsonom in Wohltatom. To je nov dokaz, kako potrebno je varovati diskretnost pri takih razgovorih.
Nezadovoljstvo v Parizu
Pariz, 25. julija, z. Hudsonovo »ekstra-turo«, kakor se izražajo pariški listi, ostro obsojajo vsi francoski politični krogi. Tudi »Petit Parisien«, čigar tesne zveze z zunanjim ministrstvom so znane, objavlja zelo oster članek, v katerem naglaša, da se mora ves svet čuditi, kako more eden najožjih sotrudnikov Chamberlaina na lastno pest kovati načrte o tako dalekosežnem sodelovanju z Nemčijo, kakor ga predstavlja Hudsonov načrt. To utegne imeti skrajno neugodne posledice za nadaljnjo politiko Anglije.
Poročilo Hitlerju
London, 25. julija, o. Kakor poročajo listi, je kancelar Hitler prispel včeraj v Bayreuth ter je odpovedal po informacijah »Daily Telegrapha« nameravano konferenco z narodnosocialističnimi voditelji iz Gdanska, ki bi imela biti prihodnjo nedeljo v Berchtesgadenu. Po povratku v Berchtesgaden bo Hitler sprejel dr. Wohl-tata, k! mu bo predložil poročilo o svojih razgovorih v Londona. Ob tej priliki bo Hitlerju predložil tudi Hudsonov načrt za pomirjenje Evrope. Hitler bo prihodnji teden sprejel v Berchtesgadenu tudi dr. Schachta, kateremu bo poveril važno misijo.
Kitajski protesti proti tokijskemu sporazumu
Zagotovila angleške vlade kitajskemu veleposlaniku „Times" o vzrokih popuščanja
London, 25. julija. AA. (Havas): Kitaj-sko-angleško združenje je objavilo protest proti sporazumu sklenjenem v Tokiu. V protestu se med drugim trdi, da je angle-ško-japonski sporazum v nasprotju s pogodbo devetih držav in resolucijo Društva narodov.
London, 25. julija. AA. (Reuter). Kitajski veleposlanik v Londonu je imel včeraj daljši razgovor z lordom HaIifaxom in ga je zaprosil za pojasnila o sporazumu med Craigiem in Arito. Reuter poroča, da je lord Halifax odločno ponovil Chamberlai-nove trditve in svoja včerajšnja izvajanja v parlamentu, da sporazum ne pomeni spremembe angleške politike na Kitajskem, oziroma da angleška vlada ni odklonila pomoči Kitajski, kolikor bi jo mogla nuditi.
London, 25. julija, o. Po informacijah »United Pressa« je zunanji minister Hali-fax izjavil kitajskemu veleposlaniku, da so neopravičene skrbi Kitajcev zaradi tokijskega sporazuma. Halifax je poudaril, da je komaj tedaj prišlo do sporazuma, ko je angleški poslanik odločno zahteval, naj Japonska opusti svoje zahteve, da se morajo ukiniti nadaljnji angleški trgovski krediti Kitajski. Zato je verjetno, da bo v kratkem podpisana angleško-kitajska pogodba o uvoznem posojilu 3 milijonov funtov.
Čungking, 25. julija. AA. (Reuter). Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da kitajski uradni krogi ne morejo prikriti svojega razočaranja nad stališčem, ki ga je Velika Britanija zavzela v času razgovorov v Tokiu. Nato je dejal: Obžalovati je treba, da je Velika Britanija pristala na to, da sprejema na znanje posebne zahteve japonskih vojnih sil na Kitajskem. Kitajska vlada pa beleži z zadovoljstvom izjavo Chamberlaina v spodnjem domu, da angleško-japonska deklara-
Zagovorniki doseženega aranžmana opozarjajo, da je sporazum v Tokiu veleval hladni preudarek, češ da se je posrečilo z njim saturirati Japonsko v toliki meri, da ne bo v bodoče kazala nagnjenja, da bi se pridružila totalitarnim silam v polnem obsegu. Saj jo bodo vrh tega homatije na Kitajskem še dolgo držale zelo zaposleno ter ji prepovedovale, da bi se lotevala komplikacij, ki so daleč od njenih nacionalnih interesov. Kritiki sporazuma pa upravičeno izražajo svoje dvome o točnosti takih računov in naglašajo, da se je podobna taktika napram dinamičnim silam izkazala doslej še vedno kot slaba politika. Oni očitajo londonski politiki, da se je kakor drugod tudi v Tokiu dala pregovoriti za konce-cije, za katere je dobila samo obljube. Po preizkušeni taktiki bo Japonska pr-
cija nikakor ne vpliva na spremembo angleške politike na Kitajskem.
»Dokaz dobre volje"
London, 25. julija. AA. (Reuter). Angleški tisk komentira včerajšnji izjavi Chamberlaina m lorda Halifaxa glede pogajanj, ki se vodijo z Japonsko ter pravi, da je zelo važno dejstvo, da se Anglija trudi poravnati mirnim potom vse spore. Anglija je s tem dokazala, da so vse obtožbe Japonske krivične. Anglija je dala s tem neizpodbiten dokaz dobre volje, da še nadalje živi v dobrih odnošajih z Japonsko in Kitajsko.
listi
opravičujejo Anglijo
Pariz, 25. julija. AA. (Havas) Današnje pariško časopisje obširno komentira načelni sporazum dosežen med Veliko Britanijo in Japonsko na Daljnem vzhodu. »Echo de Pariš« piše med drugim: Velika Britanija je bila vedno izredno gibčna in vešča v mednarodnih pogajanjih splošnega svetovnega značaja. Tudi v tem primeru so zastopniki Velike Britanije pokazali mnogo smisla in pravilnega pojmovanja za stvarnosti današnjega svetovnega položaja. Uvideli so, da ne morejo istočasno loviti dveh zajcev. Spoznali so, da je težko istočasno pokazati zobe na Tihem oceanu in braniti Gdansk v Evropi.
»Petit Journal« pravi med drugim, da je bil on prvi, ki je napovedal v takšni obliki sporazum med Anglijo in Japonsko. Videli smo vnaprej, pravi pisec, ta sporazum zaradi tega, ker je bil neobhodno potreben in ker pod današnjimi okolnostmi. ki vladajo svetu, drugače tudi ni moglo biti. Clankar za tem postavlja vprašanje, kako bodo ta sporazum sprejeli v nekaterih ev-
vo priliko, ko bo videla Veliko Britanijo v zadregi, izrabila ter postavila nove zahteve, ki bodo šle v bodoče še mnogo bolj na britanski račun.
Zagovorniki in nasprotniki tokijskega sporazuma se bodo lahko še dolgo prepirali s svojimi argumenti, kajti njegova resnična vrednost se bo pokazala šele čez čas. ko bodo vidne vse posledice. Objektivna sodba je danes nemogoča že tudi zato, ker niso znani motivi, ki so vodili Anglijo pri njenem popuščanju. Več ko verjetno je namreč, da je veliko ali celo odločilno vlogo igrala kritična evropska napetost, pa morda tudi kaka posebna špekulacija z ozirom na Rusijo. Vse to se bo razkrilo šele polagoma in šele potem bo mogoče izreči koVknr t i:Vo Pravično sodbo.
i
Po vesteh »Daily Expressa« je v London prispel nemški strokovnjak dr. Marte ns, višji uradnik nemškega ministrstva za kmetijstvo ter ožji sodelavec dr. WohI-tata. Dr. Martens je baje prispel v London z novimi navodili.
Nemška propagandna pisma v Angliji
London, 25. julija, br. Po vzgledu informacijskih pisem, ki jih poSilja znani angleški publicist King Hali v Nemčijo, so pričeli sedaj tudi Nemci pošiljati na tisoče propagandnih pisem v Anglijo. To je dalo povod, da 90 popoldne v poslanski zbornici kratko razpravljali o koristnosti izmenjave misli in informacij med angleško in nemško javnostjo v obliki takih pisem. Neki laburistični poslanec je vprašal državnega podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve Buttlerja. ali ne bi dala angleška vlada pobudo za tako izmenjavo informacij in nazorov, ki bi bila v interesu medsebojnega razumevanja obeh narodov. Butt-ler je poudaril, da smatra angleška vlada tako akcijo za brezpredmetno.
Tudi Italijani zavračajo King Halla
Rim. 25 Julija, b. »Giornale d'Itali*« je prvi italijanski list. ki ostro zavrača vmešavanje King Halla v nemške zadeve, obenem pa tudi vse njegove trditve glede Italije. Virginio Gayda, ki ie avtor te zavrnitve. označuje King Halla za »agenta v službi angleške propagande«. Nato se podrobno dotika navedb v njegovih pismih, zlasti onih glede Italije, ter z ogorčenjem zavrača zlasti nepovoljno sodbo o italijanski vojski v enem izmed King Hal-lovih pisem. Gayda odgovarja s sklicevanjem na številna inozemska priznanja o vrednosti italijanskega vojaka ter navaja zlasti sodbe nemških vojaških strokovnjakov. »Italijani.« piše Gayda, »spadajo med najboljše vojake na svetu in so vselej pri-
pravljeni boriti se za Čast in potios domovine. Vprašati se moramo, ali hoče angleški propagandni urad zares povsem kompromitirati italijansko-angleške politične in diplomatske odnošaje in odvzeti sleherno praktično vrednost italijansko-angle-škemu velikonočnemu sporazumu iz leta 1938. ki naj bi bil zagotovil mir in red v Sredozemlju in Rdečem morju ter lojalno
sodelovanje med Londonom in Rimom.« ★
Veliki nemški manevri na vzhodu
Berlin, 25. julija, o. Kakor poročajo, so bili na Vzhodnem morju veliki manevri nemškega podmorniškega brodovja pod poveljstvom velikega admirala Roderja. Pri manevrih so sodelovale vse edinice, ki pripadajo prvi liniji. Vaje so uspele v polni meri. Zaključili so jih s potapljanjem petih podmorniških brodovij istočasno.
Veliki nemški manevri vojske na kopnem, ki bodo meseca avgusta, bodo razširjeni na področje, ki sega od Bamberga preko Sudetov in češkomoravskega pro-tektorata do šlezije ter ob črti od Berlina do poljske meje. Rekvizicija avtomobilov se je že pričela, v teku pa je tudi mobilizacija rezervistov. V zvezi s temi velikimi vojaškimi manevri krožijo glasovi, po katerih je za 4. avgusta izdano tajno povelje za odhod divizije težkega topništva na poljsko mejo v Gornji šleziji, za čas od 15. do 18. avgusta pa se pričakuje pospešena mobilizacija rezervistov, kar spravljajo v zvezo s položajem v Gdansku.
Forsterjev proglas
Berlin, 25. julija, z V današnjem »Vol-kiseher Beobachter« objavlja gdanski pokrajinski voditelj narodnih socialistov Forster daljši članek, ki ima že značaj nekakšne proklamacije. V tem članku odkrito priznava, da je militarizacija Gdanska že zelo napredovala ter da se pospešeno nadaljuje. Forster tudi napoveduje, da bo Gdansk v najkrajšem času priključen Nemčiji.
ropskih prestolniških mestih, v katerih so morda previsoko cenili pomen angleško-japonskega spora s stališča splošnega položaja na svetu. Angleške diplomate se v marsikaterem pogledu da primerjati z odličnimi angleškimi pomorščaki, kajti prvi kot drugi znajo po potrebi križariti in spreminjati v trenutku smer, pri tem pa kljub temu dosledno in zanesljivo plovejo proti prvotnemu cilju.
»Figaro« piše: Sen, ki lebdi pred očmi Japoncev, bi bilo možno označiti takole: Sporazum z Zedinjenimi ameriškimi državami v Tihem oceanu in sporazum z Veliko Britanijo v Indijskem oceanu, ustanovitev neke vrste svetovnega gospodarskega konzorcija teh treh velesil in vzpostavitev ravnotežja, med njihovimi močnimi mornaricami.
»Olajšanje za Anglijo"
Pariz, 25. julija, z. Dasi francoski krogi v glavnem pozitivno ocenjujejo tokijski program, vendar splošno prevladuje tudi v Parizu mnenje, da je Anglija preveč popustila. V ostalem pa kažejo popolno razumevanje za stališče Anglije in poudarjajo, da je v sedanjem mednarodnem položaju predvsem potrebno, da si Anglija kolikor mogoče ohrani proste roke za morebitno akcijo v Evropi. S tega vidika predstavlja tokijski sporazum za Anglijo znatno olajšanje. Praktično gledano, Anglija po sodbi pariških krogov ni storila nič drugega, kakor to, kar je storila Francija s sporazumom s Turčijo glede aleksandretskega sandžaka. Odločitev bo padla v Evropi in zato je nujno potrebno, da sta obe zapadni velesili močni in neovirani v svoji evropski akciji.
Ameriška sodba
o angleškem koraku
Wa«hIngton, 25. julija. AA. Poučeni krogi v Washingtonu računajo, da Zedi-njene države ne bodo krenile s svoje dosedanje politike na Daljnem vzhodu ne glede na to, kaj bo storila Velika Britanija. Višji uradniki zunanjega ministrstva izjavljajo, da Zedinjene države ne nameravajo podpisati sporazuma, ki bi bil podoben sporazumu med Veliko Britanijo in Japonsko .niti ne v primeru, če bi Japonska kaj takega želela. Merodajni krogi v glavnem obžalujejo, da utegne imeti ta sporazum svoje posledice za kitajsko moralo, čeprav uvidevajo, da ima Velika Britanija zlasti zaradi svoje preobremenjenosti v Evropi gotova opravičila za tak postopek.
Blokada se nadaljuje kljub sporazumu
London, 25. julija, o. Po vesteh iz Hon. konga so pričeli razširjati Japonci svojo blokado južne kitajske obale tudi na Hon. kong sam. V bližini te obale polagajo Japonci mine. Japonski vojaški zastopnik v Tiencinu je izjavil, da sporazum med Anglijo in Japonsko, sklenjen v Tokiu, ne obsega ukinitve blokade Tiencina. Tiencinske oblasti morajo počakati na likvidacijo blokade, dokler ne bo Anglija podala stvar, nih dokazov svoje dobre volje. Kljub angleški popustljivosti v Tokiu se protiangle-ško gibanje čimdalje bolj Siri po vsem Kitajskem in se razširja sedaj tudi na mesta v Južni Kitajski. Položaj v angleških kon-
cesijah se je takoj po objavi tokijskega sporazuma v splošnem še poslabšat
Sanghaj, 25. julija. AA. (Reuter). Pro-tiangleški pokret se je razširil tudi na poletno rezidenco Weyhajvej, kjer se je v tisku, ki ga kontrolirajo Japonci pojavilo več ostrih napadov na Anglijo. Tudi kitajski listi v Kantonu, ki so jih prevzeli Japonci .nadaljujejo protiangleško kampanjo.
Včerajšnja seja v Tokiu
Tokio, 25. julija. AA. (Reuter). Na današnji angleško.japonski konferenci za okroglo mizo je začela razprava o ohranitvi miru in reda v angleški koncesiji v Tiencinu.
★
Japonska poročila o bojih v Mongoliji
Tokio, 25. julija. AA. Po došlih poročilih je 200 sovjetsko-mongolskih vojakov prekoračilo danes na vse zgodaj zjutraj reko Kalko. Zaradi tega novega prekoračenja je prišlo spet do bojev med sovjetsko-mongolskimi in mandžurskimi četami. Ja-ponsko-mandžurska vojska je napadla 200 sovjetsko-mongolskih vojakov in jih prisilila k umiku. Japonsko vojsko podpira težko topništvo, poleg tega pa tudi letala. Kakor poroča poveljstvo kvantunškega arma-dnega zbora, so japonske čete sestrelile 41 sovjetskih letal v včerajšnjem silovitem boju nad Nomonhanom. Ubiti so bili štirje japonski letalci, 2 pa ranjena. Eno japonsko letalo je zašlo in se ni vrnilo v svoje oporišče. Japonci trdijo, da so pri včerajšnjih poletih njihovi letalci sestrelili 40 sovjetskih letal.
Bombardiranje čungkinga
čungking, 25. julija. AA. Snoči je 27 japonskih letal bombardiralo Čungking. Skoda je neznatna.
Ameriško-japonski incidenti
Washington, 25. julija, br Državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull je dal snoči novinarjem izjavo, v kateri je izrazil skrb angleške vlade zaradi incidentov, ki so se pripetili v zadnjem času Američanom na Kitajskem in ki so jih povzročili Japonci. Posebej je omenil, da so Japonci nedopustno postopali z nekim ameriškim mornariškim oficirjem, zaradi česar je ameriški poslanik v Tokiu energično protestiral.
Aretacije v šanghaju
Sanghaj, 25. jul. AA. Japonske oblasti v šanghaju so prijele snoči 1 Rusa, INem ca in 125 Kitajcev, ki so bili zaposleni v zdravstvenem oddelku mestne uprave.
Rooseveltovo potovanje ob Atlantiku
Washington, 25. juL AA. Predsednik Roosevelt je izjavil, da bo po končanem parlamentarnem zasedanju odšel na potovanje ob obalah severnega Atlantskega morja. Ob koncu septembra bo odpotoval V San Francisco. Aljaske ne bo obiskaL
t
25® angleških bombnikov na poletu čez Francijo
Tudi tretji polet Je v celoti uspel — »Boji" s francoskimi! lovskimi letali — 26oo km brez pristanka
London, 25. julija, br. četrtič se je davi dvignilo z angleških letališč 250 bombnikov in drugih letal z okrog 1000 mož posadke na polet preko Francije. Polet je popolnoma uspel. Posamezne letalske eskadre so napravile po 1200 do 2600 km poti brez pristanka. Poleti so bili toliko bolj zanimivi, ker letalci vse do zadnjega trenutka niso vedeli, v katero smer in preko katerih francoskih krajev bodo morali leteti.
V	zadnjem trenutku so prejeli pismena povelja. Kljub temu so vsi točno izpolnili svojo nalogo. Pomembni pa so bili današnji poleti tudi zaradi tega, ker so prejele ne. katere eskadre francoskih bojnih letal nalog, da izslede angleška letala in jih navidezno preženejo iz Francije. Francoskim letalom je to uspelo le v nekaterih primerih. Mestoma so naletela na angleška lovska letala, ki so naknadno priletela nad Francijo, da ščitijo eskadre bombnikov.
Posamezne eskadrile angleških letal so se že v dopoldanskih urah pojavile nad Pa. rizom in Bordeauxom, popoldne pa nad Lyonom in Marseillom. Povsod so zbudile veliko pozornost. Ljudje so se pričeli v naglici zbirati na ulicah, zapuščali so kavarne in lokale, da bi videli angleška letala.
V	Marseillu so množice ljudstva Angležem navdušeno mahale v pozdrav. Proti veče-
ru so se zadnja angleška letala spet vrnila preko Rokavskega preliva na svoja letališča.
Včeraj in pred 30 leti
Pariz, 25. julija, br. Francoske letalske sile so danes s posebnimi svečanostmi slavile 30. obletnico prvega poleta čez Ro-kavski preliv, ki ga je izvršil znani letalski pionir Bleriot. V spomin na ta dogodek je francoski letalski minister Guy la Chambre z letalom odpotoval v London in se sestal z angleškim letalskim ministrom Kingsley Woodom. Neko angleško potniško letalo, ki redno vzdržuje letalsko zvezo med Londonom in Parizom, pa je prejelo nalog, da na poti iz Pariza v London natanko preleti progo, po kateri je Bleriot prišel s svojim letalom v Anglijo. Bleriot je rabil za svoj polet 70 minut. Angleško potniško letalo pa danes le 7 minut.
Nesreča angleškega
vojaškega letala
London, 25. julija. AA. Vojaško letalo se je v bližini Masingon Norfolka vnelo v zraku in padlo na tla. Nesreča je zahtevala tri človeške žrtve.
Vojaška pogajanja z Rusijo
V nekaj dneh bosta odpotovala v Moskvo angleški in francoski general — Po nadah londonskih listov je sporazum dosežen že do 95%
London, 25. julija, o. »Daily Telegraph« poroča iz Pariza, da je po tamošnjih ve. steh iz Moskve Molotov pripravljen sprejeti angleško-francosko definicijo o indi-rektnem napadu, vendar pa postavlja pogoj, da morajo glavni generalni štabi An. glije, Francije in Rusije takoj izdelati vojaški načrt, ki se ima podpisati istočasno s pogodbo o vzajemni pomoči.
»Daily Skatch« zatrjuje, da bo angleška vlada poslala te dni v Moskvo nekega generala, ki bi vodil pogajanja z Rusijo, vendar pa ne bo odpotoval v Moskvo general Ironside, ker je bil svoječasno poveljnik vojaških sil, ki so se okrog Arhangelska borile proti boljševiškim četam. Doslej še ni znano, katerega generala bodo poslali v Rusijo. Francoska vlada je med tem ž® odredila, naj odpotuje v M«sKvo general Hutzinger, ki se je mudal nedavno v Ankari.
Po poročilih, ki jih je poslal v London veleposlanik Seeds, se lahko računa, da je
sporazum med Anglijo in Rusijo dosežen že do 95°/o in nI izključeno, da bo v par dneh realiziran še za zadnjih 5%.
Spet
nova angleška navodila
London, 25. julija, br. Foreign Office je poslal danes angleškemu poslaniku v Mo. skvi Seedsu nova navodila za nadaljnja po ganja z Molotovom. Na rusko zahtevo je med temi navodili tudi angleška definicija tako zvanega posrednega napada. .
Danes popoldne je bil podpredsednik laburistične stranke Greenwood na Dovraing Streetu pri ministrskem predsedniku Chamberlainu, da bi dobil informacije o dejanskem stanju angleško-ruskih pogajanj. Vesti, ki jih je dobil od ministrskega predsednika so bile očividno ugodne, ker so nocoj laburistični krogi znatno bolj optimistično presojali položaj, kakor so ga zadnje dni.
na notranja trenja v Francovi Španiji
0:"^t,ivltev generala Queipa de Liana — Huda nasprot-stva med fašisti in monarhisti
Pariz, 25. julija, b. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih z največjim zanimanjem zasledujejo notranji razvoj v Francovi Španiji. Ze pred časom so prihajala sem iz Burgosa poročila, da se vrši huda borba za oblast med falangisti in reksisti (monarhisti), ki tvorijo dva tabora vladne fronte. Ker pa se je ta borba vršila že tudi prej, ji spočetka v Parizu niso posvečali večje pozornosti. Smatrali so jo v glavnem za notranja razračunavanja bolj osebnega kakor načelnega značaja. Šele zadnji dogodki so pokazali na večje razpoke v Francovem taboru. Zlasti sta vzbudili pozornost dve istočasni vesti iz Burgosa: prva je govorila o odstavitvi znanega Francovega generala Queipa de Liana, druga pa o aretaciji nič manj znanega Francovega pomočnika generala Yagua.
O tem, zakaj je bil general Queipo de Liano odstavljen, so se sedaj izvedele naslednje podrobnosti: O priliki tretje obletnice izbruha španske državljanske vojne 18. julija je imel general Queipo de Liano v Sevilli govor, ki so ga v Francovih vrstah označili kot napoved odkritega upora Sevillski list »ABC« je navajal v dokaz takih generalovih namer naslednji odstavek iz njegovega govora: »Oblast mora imeti v rokah vojaštvo, ki mora pregnati novo politično kamarilo. Oblast pripada onim. ki so se borili, ne pa onim. ki so bili zgolj opazovalci krvave borbe. Španija le podvržena sedaj krivičnemu režimu. Ako ji ne primanjkuje kruha, se mora za to zahvaliti samo pravočasnim ukrepom za povzdigo žitne proizvodnje v Andaluziji, medtem ko so drugi to vprašanje na ozemljih, ki so njim podrejena, povsem zanemarili.«
Odgovor na te izjave je kmalu sledil Ze tri dni kasneje je bil v uradnem listu objavljen dekret generala Franca, s katerim se generalu Queipu de Llanu odvzema vojaško poveljstvo. Zanimivo je, da tega sklepa ni odobril ministrski svet, temveč ga je general Franco izdal na lastno odgovornost.
Po novih poročilih iz Burgosa prevladuje tam splošno mnenje, da je bil general Queipo de Liano na čelu nekega vojaškega pokreta prati režimu, ki je zlasti ostro nastopal proti notranjemu ministru Serranu Sunerju. Z generalom Queipom de Llanom se je solidariziralo več uglednih generalov in drugih višjih oficirjev v vojski. Ni pa še mogoče ugotoviti, ali je ta pokret že zavzel obseg pravega vojaškega komplota proti vladi ali ne.
V zvezi z odstavitvijo generala Queipa de Liana so bile takoj odposlane čete v Andaluzijo, da bi preprečile morebiten npor. Kje se trenutno nahaja odstavljeni general, ni znano, ve se pa, da je imel v zadnjem času več razgovorov z generalom Francom v zvezi z novo funkcijo, ki naj
bi jo prevzel.
O pravi vsebini izjav Queipa de Liana so se v tukajšnjih listih po vesteh iz različnih virov razširile različne domneve. Tako pišejo nekateri listi po vesteh iz Li-zabone, da je odstavljeni general izjavil med drugim, da je dva dni po izbruhu
španske državljanske vojne osebno preprečil generalu Francu beg v Francijo. Po vesteh iz Gibraltarja pa je v svojem govoru med drugim ostro nastopil proti zunanjepolitični povezanosti Španije z osjo. Zagrozil je, da bo v skrajnem primeru Andaluzija proglasila svoj odcep od Španije.
Po poročilih »Tempsa« skrbi trenutno generala Franca predvsem vprašanje, koga naj bi postavil za ministrskega predsednika Kakor se zdi si stojita nasproti dva kandidata: sedanji notranji minister Ser-rano Suner, ki je svak generala Franca, ter sedanji podpredsednik španske vlade in zunanji minister general Jordana. Francova odločitev je tem težja, ker je prvi znan kot odločen falangist drugi pa falangistom ni preveč naklonjen Zdi se nadalje verjetno, da bosta finančni minister Amado Andres in pravosodni minister grof Rodeno, ki nista naklonjena falangistom. podala ostavko.
Končno se doznava, da so se te dni sestali v Švici na zaupen razgovor španski monarhisti (reo.uetes). ki so v navzcčnosti bivšega španskega kralja Alfonza XIII razpravljali predvsem o svojem stališču glede na novejše dogodke v Španiji. Govorili so tudi o svojem kandidatu na španski prestol, pa se zdi, da se niso mogli še zediniti.
Trife	po?! policij-
skim nadzorstvom
London. 25 julija o Zatrjujejo da je general Queipo de L'ano v Burgosu pod policijskim nadzorstvom Po vesteh iz Španije je bil general Solhaga. zmagovalec pri Oviedu, odstavljen s svojega mesta in po informacijah »Daily Expressa« prav tako postavljen pod policijsko nadzorstvo. Vsi trije generali Queipo de Liano, Yague in Solhaga so bili voditelji zarote, ki je hotela odstraniti iz vlade falangiste, predvsem pa notranjega ministra Sunerja.
Možnost uporov
Pariz, 25. jul. o. Kakor poroča »United Press«, je general Franco pozval pod orožje večje število oficirjev, ki so bili odpuščeni iz aktivne službe, da bi imel na razpolago močnejše vojaške sile v primeru, da bi izbruhnili nemiri. Sedaj se je tudi izvedelo, da je bila v Španiji ustavljena prvotno nameravana demobilizacija treh zadnjih letnikov, ki so bili pozvani pod orožje med državljansko vojno, španska vojska šteje sedaj 300.000 ljudi, ki bodo tudi nadalje ostali pod orožjem. Sevilla je odrezana od ostale Španije. Baje je prišlo do spopada na minonoscu »Valcona«, ki ga je večji del posadke zapustil.
Reorganizacija
španske vojske
Madrid, 25. julija. AA. Današnji uradni list objavlja ukaz o reorganizaciji španske vojske, španska vojska bo na Pirenejskem polotoku štela 18 armij. Vsaka armija bo imela po 2 do 3 divizije.
Knez namestnik v Londonu
London, 25. julija. AA O priliki zasedanja 15. mednarodnega kongresa za umetnostno zgodovino, je bil prirejen v Londonu snoči svečan sprejem v prostorih Viktorijanskega in Albertovega muzeja za delegate in posebne povabljene goste. Sprejemu sta prisostvovala tudi angleška kraljica mati Mary ter Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je nekaj časa prebil v razgovoru z angleškimi in tujimi delegati ter strokovnjaki za umetnostno zgodovino.
Beležke
Osebne spretnetr*je pri Delavski Zbornici
Kakor poroča »Delavska pravica«, so novi gospodarji Delavske zbornice odpustili iz službe dosedanje nastavijence: referenta Golmajerja, voditelja ekspoziture v Mariboru Alojzija Ceha in dopisnika Delavske zbornice v Celju Jakoba Vodopivca, dalje ženske uradnice Hildo Jeglič, Pavlo Reberšek in Reziko Krištof. Trije odpuščeni uradniki in ena uradnica so socialisti, dve uradnici pa pripadata krščansko socialni organizaciji.
Na novo pa so bili po podatkih istega lista pri Delavski zbornici nastavljeni kot glavni tajnik Hafner,
z mesečno plačo 4800 dinarjev, njegov namestnik in vodja pisarne France Preželj, predsednik Jugorasa, z začetno mesečno plačo 3600 din, ki se postopno dviga do 4500 din, ter z dosmrtno pogodbo, končno še pisarniška uradnica Bokalj s plačo 2000 din.
Volitve obratnih zaupnikov
Te dni so bile v Mariboru v nekaterih večjih industrijskih podjetjih volitve obratnih zaupnikov. V večini obratov sta bili vloženi po dve listi: lista svobodnih strokovnih organizacij (modrih, belih ln rdečih) ter liste Jugorasa Do sedaj so objavljeni rezultati iz 12 podjetij, v katerih je bilo izvoljenih 77 obratnih zaupnikov. Združenim svobodnim strokovnim organizacijam je pripadlo 76 zaupnikov, Jugorasu pa 1 zaupnik.
Mandati so razdeljeni na posamezna podjetja takole: Doktor in drug: 16 mandatov, Freund Viljem 5 mandatov, Erlich 6 mandatov, Klančnik 3 mandate, Kovina d. d. 5 mandatov, Pengg 4 mandate, Potočnik Ferdo 3 mandate, Rosner 6 mandatov, Splošna stavbena družba 6 mandatov, Tekstilna Košaki 3 mandate, Zora Benger 4 mandati, Hutter 16 mandatov (svobodne organizacije 15, Jugoras 1).
V	tovarni Titan v Kamniku so dobile svobodne organizacije 5, Jugoras 1 mandat. V tovarni Remec v Duplici so dobile svobodne organizacije vseh 6 mandatov.
Tudi iz drugih krajev javljajo nekaj rezultatov, zlasti iz velikih državnih podjetij. V železarni in rudniku Varešu se je udeležilo volitev 1164 volilnih upravičencev od 1558 zaposlenih. Vložene so bile tri liste: URS, HRS in Jugoras. Prva je dobila 770 glasov in 10 mandatov, druga 407 glasov in 6 mandatov, Jugoras pa 50 glasov in nobenega mandata. Pri volitvah obratnih zaupnikov v Zenici so dobile svobodne strokovne organizacije 11, Jugoras pa 5 zaupnikov.
Nova češka vojska
Praško ministrstvo narodne obrambe je te dni sporočilo, da je rekrutiranje za novo protektoratsko vojsko dokončano. Armada bo štela samo 15.000 mož in bo sestavljena v glavnem iz oficirjev in podoficirjev razpuščene češkoslovaške vojske. Njene naloge ne bodo vojaškega značaja, temveč bo opravljala funkcije nekakšne civilne garde. Skrbeti bo morala predvsem za red in ob priliki kakih večjih katastrof tudi za pomoč. Glavni oddelki te vojske bodo zbrani v Pragi in Brnu.
Kakor poročajo listi, se pripravlja zakon, po katerem bodo izgubili protektoratsko državljanstvo vsi oni oficirji bivše čsl. vojske, ki so nezakonito odšli v inozemstvo. Obenem bo njih premoženje zaplenjeno.
Preiskava o izvoru premoženja na češkem
Kakor poročajo češki Usti, je predsednik češkomoravskega protektorata podpisal te dni dekret o ustanovitvi tako zvanega »narodnega sodišča«. Sodišče bo imelo nalogo, da ugotovi finančni položaj vseh onih oseb, ki so igrale kako vidno politično vlogo na Češkem. Preiskavi bodo podvrženi predvsem: 1. člani odbora stranke narodne sloge; 2. bivši poslanci in senatorji; 3. člani vseh vlad v bivši CSR od leta 1918 dalje; 4. člani odborov vseh bivših strank; 5. generalni tajniki teh strank ter končno vse osebe, ki so v birokraciji igrale kakršnokoli vidnejšo vlogo, kakor tudi predstavniki gospodarskega in finančnega sveta skupaj z družinskimi člani. Sodišče mora ugotoviti, ali so si vse navedene osebe pridobile svoje premoženje na pošten način ali ne.
Optimizem vatikanskega glasila
Vatikanski organ »Osservatore Romano« ! objavlja o mednarodnem položa:u pregled, j v katerem prihaja do zaključka, da se je splošni položaj v zadnjem času močno zboljšal, tako v Evropi kakor na Daljnem vzhodu. Po mnenju listov je bil angleško-japonski sporazum sprejet povsod z velikim zadovoljstvom, ker utegne biti začetek dolge vrste nadaljnjih sporazumnih ureditev spornih vprašanj. »To je želja vseh«, pripominja vatikanski organ. »Ohranitev miru je slej ko prej najvišji smoter i angleške poiitike, ki je vselej pripravljena razpravljati o rešitvah gdanskega vprašanja, ki bi spoštovale pravice in interese Poljske.«
Nemški general o bodoči vojni
V	nemški vojaški reviji »Wissen und Wehr« objavlja upokojeni nemški general Tempelhoff daljši članek o »vojni z naglo odločitvijo« ali »bliskoviti vojni«. Avtor članka ne verjame po sedanjem položaju v možnost take kratke vojne. Med drugim opozarja, da so tudi med svetovno vojno vse udeležene stranke hotele doseči naglo zmago, toda vsa njih prizadevanja so bila zaman.
Niti letalstvo ne bo moglo po sodbi ge-nejhla Tempelhoffa naglo odločiti vojne,
Pred 25 teti:
Avstrijska mobilizacija
V nedeljo, 26. julija 1914, ao po naših krajih razglašali delno mobilizacijo. Panika je bila splošna in oblasti so se na vso moč trudile prepričati ljudi, da se jim ni ničesar bati V »Slovencu« je pod naslovom »Brez strahu« izšel članek, ki dokazuje, da Rusija Srbiji ne more pomagati. Prvič vlada v Rusiji splošna stavka, drugič Poljaki komaj čakajo, da nastopijo proti njej, tretjič sta nihilizem in anarhizem pregloboko vkorinjena, četrtič in petič pa Švedska čaka, da povrne Rusiji svoj dolg za pred 200 leti odvzeto Finsko. Angleška bo zaprla Dardanele, da se Rusija ne bo mogla ganiti.
Značilen izraz takratnega razpoloženja je bil letak, ki se je na dan mobilizacije širil po Ljubljani
Pač pa se je
par dni nato širil po Sloveniji drug letak, ki so ga izdali jugoslovenski omladinci in ki je pozival slovenske vojake, vpoklicane pod orožje: »Ne streljajte na brate Srbe!«
Časopisje seveda ni moglo tiste dni ustreči radovednosti občinstva in »Slovenski narod« se v noticah huduje, da »nimajo ljudje nič uvidevnosti«. Opozarja, da smejo listi iziti šele tre ure potem ko so bili predloženi v cenzuro, da je telefonski promet ustavljen in da je tudi brzojavni promet povsem spodrezan. V Ljubljani sami so bili izvršeni nekateri važni ukrepi. Ustavljeni so bili dnevnik »Dan« ter socialistična časopisa »Zarja« in »Rudar«. Na Štajerskem se je zlasti v obmejnih krajih pričelo ljuto preganjanje slovenskih ljudi. Vršile so se aretacije za aretacijami, spremljane od nasilnih demonstracij proti narodnim Slovencem Zapori so se polnili z ljudmi, ki so jim očitali, da so »srbofili. srbski vohuni, zarotniki« itd. Na celem jugu monarhije se je pričel uvajati sistem, ki je tvoril pozneje eno izmed najbolj žalostnih poglavij Avstrije ob njenem zatonu in sramoto pred Evropo.
Dva dni po odrejeni mobilizaciji je napovedala Avstrija Srbiji vojno.
Kdaj bo sklenjen sporazum
Kakor smo že poročali, je »Slovenec« v nedeljo najavil možnost, da se bodo pogajanja za sklenitev in podpis sporazuma zavlekla tja v pozno jesen, ker je tvarina tako obširna in delikatna. da zahteva najbolj podrobni študij. Sedaj se javlja »Hrvatski dnevnik« in mu odgovarja med drugim:
»Tako velikih vprašanj, kakor je sporazum, res ni mogoče rešiti v nekaj dneh. Ne moremo pa razumeti, zakaj naj bi prišlo do sporazuma šele v daljnji bodočnosti ali krajem jeseni. Ako bi stvari res bile take, potem pomeni njihova predaja v roke strokovnjakov odlaganje ad calendas graecas in nadaljevanje politike zavlačevanja Sicer pa pravi sam »Slovenec«, da ni mogoče več odlagati reorganizacije države in da zahteva zaostreni položaj v Evropi novo organizacijo državne skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ako je tako, potem je neumestno govoriti o tem, da bodo končni sklepi storjeni šele jeseni, ali celo pozneje. Vprašanje, ki je v razpravi, ni niti novo, niti neznano, da bi ga morali šele
Kliring med Nemčijo in Rusijo?
Berlin, 25. julija, o. O nemško-ruskih trgovinskih pogajanjih se je izvedelo, da bo v kratkem podpisan sporazum o kliringu, ki bo znatno povečal izvozne in uvozne kontingente, določene v obstoječi trgovinski pogodbi, in tako znatno ojačil gospodarsko sodelovanje Nemčije in Rusije.
Borba z teroristi
London, 25. jul. AA. Snoči je bil v spodnji zbornici v drugem čitanju sprejet zakon proti terorizmu z 218 proti 17 glasovom. O priliki debate je govoril tudi minister za notranje zadeve Samuel Hoare, ki je dejal, da irski teroristični pokret podpirajo tudi tuje teroristične organizacije.
Scotland Yard je izvršil vse potrebne ukrepe v zvezi z zakonom proti irskim teroristom. Mnogo sumljivih Ircev je že od--potovalo iz Londona v neznano smer. Scotland Yard smatra, da bo zaradi novega zakona naglo onemogočil delo irskih teroristov ne glede na to. kakšne korake bo podvzela organizacija Ira, da bi ublažila učinek zakonskih predpisov.
Zima v Alpah
Monakovo, 25. julija. w. Po hudi vročini zadnjega tedna je zajel vso južno Bavarsko v pretekli noči od zapada prodirajoči mrzli val, ki je pozročil za sedanjo poletno dobo nenavadno nizko temperaturo. Danes je bilo že v višini 1.800 m temperatura pod ničlo, dočim je celo v višini 1500 m močno snežilo. Na Zugspitze je znašala danes opoldne temperatura 7 stop pod ničlo. V predalpskih pokrajinah je padla temperatura na 6 stopenj, v Monakovu pa je bila danes najvišja temperatura opoldne komaj 9 stopenj. Mrzli val prodira dalje proti jugovzhodu in jc danes zajel že vso Avstrijo.
Celovec, 25. julija. w. Danes je temperatura na Koroškem naglo padla. V Celovcu je bilo opoldne komaj 6 stopenj, v višini 1.500 m pa je padla temperatura že pod ničlo. V planinah je zapadel precej debel sneg.
Hudo neurje v Zlinu
Praga, 25. julija w V okolici Zlina je besnelo včeraj hudo neurje s točo, ki je povzročila ogromno škodo Posamezna ledena zrna so dosegla težo do 250 kg. Toča je prebila steklene strehe na Bat'ovi tovarni in pobila vse Sipe na oknih. Polja so opustošena.
Vročina je tudi v Beogradu popustila
Beograd, 25. julija p. Silna tropska vročina, ki je zavladala zadnje tedne v Beogradu in povzročila, da je zmanjkalo v prestolnici celo vode, je končno nekoliko popustila. Snoči se je nebo pooblačilo in je nekoliko deževalo. Tudi danes dopoldne je padlo nekoliko dežja Pomanjkanje vode pa še zmerom ni odpravljeno.
kajti: »Letala obeh strank sicer lahko neprestano napadajo nasprotno ozemlje, toda prav s tem se izpostavljajo tudi izgubam in pojemanju svoje moči. Vsota porušen ja. ki jo bodo dosegle, bo zmanjšana zaradi lastnih izgub. Letalske sile obeh strank se bodo tako dolgo medsebojno izčrpavale, dokler se ena izmed njih ne bo vdala.«
Po generalovem mnenju sta za zmago potrebna dva pogoja: kolikor mogoče popolno osredotočenje vseh sil in nato kolikor mogoča naglica napada; izpolnitev drugega pogoja je brez prvega nemogoča. Končno navaja general Tempelhoff znani Molt-kejev izrek: »Ko vojna izbruhne, ni mogoče predvidevati niti njenega trajanja, niti njenega konca.«
pričeti proučevati. Javnost bi smatrala vsako odlaganje kot dokaz pomanjkanja d<^ bre volje. Obe strani pa želita, da se ne sumi v njuno dobro voljo.«
Medtem je »Slovenec« revidiral svoje napovedi o roku za sklenitev sporazuma. Očividno v zvezi s člankom »Hr. dnevnika« pravi sedaj: »Na podlagi vira, ki se ne more lahko zmotiti, izvemo, da se pogajanja za sporazum nepretrgoma nadaljujejo z vso resnobo, tehtnostjo in pospešenostjo, tako da se utegnejo naše nade, ki jih izražamo že precej časa, uresničiti v najbolj optimističnem smislu in v najkrajšem času. Lahko je torej, da bomo že v najkrajšem času stali pred dogodkom, ki ga vsa država s toliko napetostjo pričakuje. Dasi nikogar ne bi presenetilo, če bi nastala še ta in ona težava in bi naglo delo v tej ali oni točki zahtevalo nekoliko počasnejši tempo v razglabljanju kakšnega težjega problema, imamo zelo tehtne razloge za sodbo, da nam na dovršitev ogromnega dela ne bo treba dolgo čakati.«
Predsednik vlade na Bledu
Ljubljana, 25. julija, a. Dopoldne ob 9.35 je prispel v Ljubljano z brzovlakom min. predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič. Na ljubljanskem kolodvoru ga je sprejel in pozdravil pomočnik bana dr. Majcen. Ob 9.52 je min. predsednik Dragiša Cvetkovič nadaljeval z brzovlakom pot na Bled.
Beograjsko »Vreme« pod komisariatom
Beograd, 25. julija. AA. Uprava mesta Beograda je s svojim ukazom št. 15.429 z dne 25. julija letos na podlagi zakona o notranji upravi ter po rezultatih ankete razrešila upravni in nadzorni odbor tiskarskega podjetja »Vreme« d. d. v Beogradu ter postavila za komisarja Nenada Djordjeviča, višjega svetnika državnega pravobranilstva, za njegovega namestnika pa dr. Danila Gregoriča, odvetnika iz Beograda. Ta ukrep je bil izdan zaradi zaščite državnih in javnih interesov.
Napredovanje kanonikov
Beograd, 25. julija. AA. Na predlog pravosodnega ministra so napredovali: za kanonike v 4. pol. skupini L stopnje stolnega kapitlja v Ljubljani Ivan Sušnik, Alojzij Stroj, Josip šiška, Josip Vole. dr. Franc Kimovec, dr. Alojzij Merhar dr. Tomaž KLnar in dr. Gregor Žerjav; za kanonika v 4/1 stolnega kapitlja v Mariboru Rudolf Janežič, dr. Ivan Žagar; za kanonika 4/2 stolnega kapitlja v Ljubljani dr. Alojzij Zupan; za konceptnega uradnika 8. skupi, ne pri škofijskem ordinarijatu v Ljubljani Franc Mervec.
(Jspeh naše glasbe v Parizu
Pariz, 25. julija. AA. Snoči je bil v veliki pariški koncertni dvorani Gavreau koncert orkestra francoskega poštnega ministrstva. Koncert je vodil dirigent Lovro Matačič. Na sporedu so bila simfonična dela Mozarta, Musorgskega ter Gotovčevi skladbi Orač to simfonično kolo. Gotov-čeve skladbe so dosegle velik uspeh pri poslušalcih, ki so dirigentu Matačiču priredili lepe ovacije.
Avtomobil zgorel
Celje, 25. julija, d. Ko je vozil danes popoldne avtoprevoznik Alojzij Sajovic iz Arje vasi s svojim tovornim avtomobilom drva v Petrovče, je nastal v motorju defekt, ki je povzročil ogenj. Zaradi vnetja bencinskega tanka je zgorel ves avtomobil s tovorom vred. škode je za 80.000 dinarjev.
Pekovska stavka v Celju
Celje, 25. julija, d. Za nocoj napovedanega ponovnega sestanka pekovskih mojstrov in pekovskih pomočnikov ni bilo, pač pa je za jutri sklicana nova konferenca, na kateri bodo skicah s posredovanjem oblasti doseči sporazum.
Požar
v ameriškem parlamentu
VVashingrton, 25. juL AA (Reuter) Zjutraj na vse zgodaj so ljudje opazili gost črn dim, ki se je dvigal iznad onega krila zgradbe parlamenta, kjer je senat. Takoj se je zbrala velika množica ljudstva iz vseh delov mesta. Brž so prihiteli na kraj požara tudi gasilci. Preiskava je ugotovila, da je požar nastal, ker je vnela velika množina olja, ki ga uporabljajo delavci pri popravljanju nekaterih prostorov v zgradbi. Požar je bil v nekaj minutah zadušen.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved za sredo;
Delno oblačno, ponekod močne krajevne nevihte.
Dunajska: Po večini jasno, temperatura se bo polagoma zopet nekoliko dvignila, a Se precej hladno.
kraji in ljudje
Rudolf Maister — Vojan Vojanov je umrl
pred petimi leti
Na današnji dan pred petimi leti je umrl na Uncu jugoslovenski general Rudolf Maister. Maister je bil aktiven avstrijski oficir in živel je do prevrata dvojno življenje: veliko in močno življenje odločnega in idealnega Slovenca ter svoje poklicno
življenje, katero si je izbral za to, da je lahko pomagal tam, kjer so slovenska srca najbolj trpela. Kjerkoli so se zbirali slovenski vojaki, da bi na kakršen koli način služili slovenskemu narodu in dajali duška svoji nacionalni individualnosti, povsod se je med njimi kot najprisrčnejši brat udej-stvoval oficir Maister. Udejstvoval se je ravno tako v civilnih krogih, zlasti pa med mladimi slovenskimi literati in nacionalnimi revolucionarji, sledeč nagibom svoje idealne duše. Dolga leta ga je pri tem vodilo poslanstvo izrazitega narodnega človeka in
slovenskega pesnika, čim hujše pa je postajalo tlačanstvo, tem bolj se je izražalo njegovo poslanstvo nacionalnega borca. Ko je med vojno kot stotnik služboval pri mariborskem domobranskem polku, je bil njegov oddelek najboljše zavetišče slovenskih intelektualcev, mobiliziranih iz raznih krajev, ki so pod njegovo zaščito in mnogokrat tudi v njegovi družbi, dajali duška svojemu sovraštvu in odporu proti Avstriji. V Maistrovem oddelku mariborske domobranske vojašnice se je zbirala žerjavica, iz katere so bruhnili tako silni in presenetljivi dnevi v prevratnih dneh.
Ko je bilo še vse tvegano, je Rudolf Maister odslovil svojega dvojnika - avstrijskega oficirja in v dneh zmede in pomislekov, dvomov in negotovosti, se je pojavil junaški narodni borec in voditelj z genialnim, že davno zasnovanim načrtom, ki pa je imel pred seboj samo dve poti: v zmago ali v propast. Njegova odločnost je dvignila in potegnila za seboj prijatelje, sotrudnike, vse rojake, premoč nasprotnikov pa presenetila in porazila. Preko noči je dobil Maribor slovensko vojaško posadko in slovensko upravo in ko je general Maister izdal mobilizacijski poziv na slovenske vojake, ki so se bili komaj vrnili na svoje domove, so bili učinki čudoviti. V sleherno vas je že prodrla vest o osvobojenju Maribora in ves slovenski rod je stal za Maistrom, videč v njem vodnika, ki vidi v temi varno pot in ki odpira bodočnost samostojnosti, svobode in pravice. Moč Maistrove osebnosti je prežela najširše narodne sloje. Pod lipami, so se zbirali fantje ter zapeli: Vsi za Maistrom pojdemo! — Zdrava narodna duša je to umela, da je general Maister simbol državne svobode in njene moči med Slovenci, ki so si komaj pričeli ustvarjati pojme o lastnem narodnem in državnem življenju.
Imejmo v časti spomin borca in pesnika Rudolfa Maistra in pred očmi naj nam bodo vedno njegovi zgledi narodne zavednosti, odločnosti in požrtvovalnosti. — fg.
Slavnost koroških borcev
V letovišč ar skem trgu Ljubnem ob Savinji, od koder je pohitelo v preobratnih dneh na našo severno mejo in na Koroško lepo število borcev-dobrovoljcev, bo v nedeljo 30. t. m. velika spominska slavnost. Priredi jo krajevna organizacija Legije ko-roških borcev v Gornjem gradu po nasled. njem sporedu: ob 3/4 10. sprejem gostov na mostu v Ljubnem, ob 10. sv. maša za padle in umrle tovariše, po službi božji velik manifestacijski zbor na Forštu po zbora odkritje spominske plošče na Brune-tovi hiši. Opoldne skupni obedi v raznih gostilnah. Ob 14. pričetek velike narodne veselice na Forštu. Sodelovali bodo domači pevci in godbeno društvo Ljubno z godbeniki v gorenjskih narodnih nošah, čisti dobiček proslave je namenjen najsiromaš-nejsim članom. Vabimo na to patriotično proslavo naše narodno občinstvo. Kdor še ni videl naše lepe Gornje Savinjske doline, ima priložnost, napraviti ta dan izlet v
Ljubno in tako obenem podpreti naše bivše severne borce. Ugodne zveze z avtobusi proti Celju in proti Ljubljani omogočajo vsakomur z majhnimi stroški priti v Ljubno. Kdor si želi zagotoviti obed, naj to prijavi do 26. t. m. krajevni organizaciji Legije koroških borcev v Gornjem gradu. Na proslavo vabijo okusno izdelani lepaki z vojakom, ki ima čelado na glavi m gleda proti vojvodskemu prestolu. Na čeladi je vejica slovenske lipe, ovita s trobojnico in na njej celjski grb, kar pomeni, da so se baš Celjani in okoličani Celja udeležili osvobojevalnih bojev na severni mejL
Opozarjamo, da vozijo v Ljubno tudi avtobusi in sicer iz Ljubljane iz Tavčarjeve ulice, iz Celja pa izpred kolodvora. Kdor zna ceniti zasluge požrtvovalnih, prosto, voljnih borcev za naše koroške in severne kraje, se bo udeležil lepe spominske slav-nosti, ali pa bo na kak drug način počastil spomin padlih junakov.
¥ šmarski dolini
Šmartno pri Litiji, julija
Pred 30 leti se je začela tudi v naši preljubi šmarski dolini buditi sokolska misel. Tedaj smo si ustanovili skupno z Liti-jani Sokolsko društvo. Sokol Litija— Šmartno se je lepo razvijal in z Litijani smo skupno postavili tudi Sokolski dom v Litiji.
Pred 5, leti pa so naše vrste močno narasle in se je sokolsko delo v šmarski dolini tako razmahnilo, da smo se osamosvojili. Odtlej naše društvo lepo uspeva. Ima. mo že svoje lastno telovadišče na Uštju ob vhodu v našo vas. Trdno namerjamo čim preje priti do lastnega doma, precej stavbenega materiala imamo že kupljenega.
V nedeljo 30. t. m. bomo priredili javni letni nastop. Dnevni red nedeljske slavnostni bo naslednji: sprejem pri opoldanskem vlaku na litijski postaji, nato odhod z gosti izpred litijskega kolodvora v Šmartno. Takoj po prihodu v našo vas bo- ! mo za.čeli s skušnjami na telovadišču. Ob
15. bo krenil sprevod po dolini. Javna te. lovadba pa se bo pričela ob 16. uri.
Za naš javni nastop vlada veliko zanimanje, saj bo sodelovala pri programu tudi vrsta Ljubljanskega Sokola, ki si je te dni že petič priborila najvišje sokolsko odlikovanje meč kralja Aleksandra I. Vabimo vso sokolsko javnost, da be t« deleži našega nedeljskega nastopa in pohiti v našo sredo.
Za prijatelje zasavskih hribcv navajamo, da lahko združijo obisk našega javnega izleta tudi z obiskom naših hribov. Med najbolj priporočljivimi točkami so Javorje. Za dostop svetujemo dolenjsko železnico. S Stične ali Radohove vasi je do Javorja dve uri hoda, prav toliko tudi z Javorja do šmartna. Za izletnike bodo naše vrle so. kolske sestre pripravile bogato in ceneno pogostitev. V nedeljo vsi v sokolsko Šmartno!
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Vozni red ovira Zagrebčanom izlete v Slovenijo
Dasi so že razne ustanove izrekle željo po nekih spremembah voznega reda med Zagrebom in Ljubljano, še vedno ne poslojl nobena pripravna veza preko dneva med Zagrebom in Ljubljano. Posebno se to občuti neugodno ob sobotah, ko bi toliko izletnikov hotelo na vveek-end v Slovenijo. Iz Zagreba se odpeljete ob 12.50 s potniškim vlakom in pridete v Zid. most ob 14.14. Tu pa morate čakati celi 2 uri (piši in govori dve uri) na zvezo v Ljubljano, ob 16.39 odhaja potniški vlak, g katerim priromate ob 18.12 v Ljubljano. Brzi vlak ob 15.38 za one, ki imajo povratne karte, ne prihaja v poštev. Po zopetnem čakanju od 1 ure morete nadaljevati na Gorenjsko, tako da pridete na Lesce ob 21.17, v Boh. Bistrico pa ob 23.07.
To spominja na vozni red, kakor je bil pred vojno na Hrvatskem, kjer je madžarska železniška uprava hotela onemogočiti zvezo z Beogradom. Ta nemogoči vozni red ima za posledico, da Zagrebčani, ki odhajajo v sobotah opoldne na izlet, sploh ne gredo dalje od Zidanega mosta. Mrzlica pri Hrastniku. Sv. Planina pri Trbovljah, Sv. Gora pri Litiji, kjer so lepe, dobro oskrbovane planinske postojanke, gubijo tako stotine obiskovalcev, še več pa seveda Ljubljana in Gorenjska. Kaj bi ne bilo mogoče, da se uvede, vsaj v sobotah in dnevih pred prazniki, vlak, ki bi šel iz Zidanega mosta ob 14.55 in bi prišel v Ljubljano ob 16.28 ali pa, če bi ne postajal na postajah med Litijo in Ljubljano, ob 16.12? Seveda bi bilo dobro, če bi se uvedla še zgodna zveza z Gorenjsko. Ali tudi zveza do Ljubljane bi mnogo koristila tujskemu prometu. Zagrebčani bi se veselili, Slovenija bi zaslužila, največ koristi bi pa imela železnica, ker bi bil tak vlak vedno nabito poln.
Jakob Baft 70 letnik
Čvrst in mladostno čil slavi te dni v krogu svojih otrok sedemdesetletnico živ-Ijenja upokojeni nadzornik trgovine z lesom g. Jakob Bajt. Jubilant, ki je bil posebno pred in med vojno znana osebnost Hrom Pohorja, je čvrsta kraška korenina, rojen 24. julija 1869. v Uncu pri Rakeku. V mladosti se ie izobrazil v lesni stroki
ter vstopil kot mlad fant v službo pri zdaj že pokojnem dežel, poslancu Antonu Kobi ju, kjer je kot vodja in nadzornik številnih Kobijevih lesnih podjetij deloval preko 40 let. V službi je užival splošen ugled vestnega in ljudomilega uslužbenca, kot takega pa ga še danes poznajo in pomnijo tudi njegovi številni poslovni znanci in prijatelji. Slavijenec pa je bil tudi eden onih predvojnih mož, ki ob naši takratni narodnostni severni meji niso klonili glave, ampak so z žilavo vztrajnostjo kljubovali vsem šikanam naših nasprotnikov. V prav tako narodnem duhu je vzgojil tudi svoje številne otroke.
G. Jakobu Bajtu želimo ob lepem življenjskem jubileju še mnogo let sreče in zadovoljstva!
Ugotovitve o ustanovitvi vojaške godbe v LJubljani
Ljubljana, 25. julija Pod naslovom »Prva godba naše vojske v Ljubljani« smo 22. t. m. objavili kratek članek ter sliko vojaške godbe v Ljubljani, katero je ustanovil in vodil kapelnik Arnold Vlasak. V članku je bilo navedeno,
Golobica pohorskih Sv. Treh kraljev
Slov. Bistrica, julija
Svoj čas sem o Svetih Treh Kraljih na Pohorju poznal tri legende. Dve sta se mi zdeli prozaični in prazni, da sem ju že davno pozabil. Tretja pa mi je v spominu še danes prav tako, kakor sem jo bil slišal. Polna je poezije in človeku se zdi Kakor lepa trubadurska pesem, ki se je nekoč prepevala od gradu do gradu po naši zemlji. Lepa grofična, nemara je živela na samem bistriškem gradu, se je zaljubila v mladega viteza, ta pa je padel pri nerodnem turnirju in umrl. Grofična je od žalosti skočila z visokega stolpa in mrtva obležala na dvorišču. Njena pogubljena duša je vsako noč prihajala v grad in glasno jokala po 3obana.h. Nesrečna mati je bila vsa iz sebe in ni vedela, kako bi hčerko rešila pogubljenja. A pomagal ji je svet puščavnik s Tinjske gore. Ukazal ji je, naj v gori sezida cerkvico prav tam, kamor se bo v noči svetih treh kraljev utrnila zvezda.. In zvezda se je res utrnila in padla visoko gor pod pohorski Veliki vrh in grofica je res tam sezidala cerkvico. Duša pogubljene grofične je bila rešena. Da se zahvali svetim trem kraijem, prihaja v najlepših poletnih dneh na Pohorje. Kakor bela, bolj kot srebro čista golobica se trikrat spreleti okrog cerkve. Iz doline jo tedaj lahko vidi vsak človek, ki ima še količkaj vere v srce. V očeh se mu blešči, da nazadnje misli, da se je le cerkev zavrtela v solnčnih žarkih. A ni res, videl je samo belo dušo mrtve grofične, ki se je zahvaljevala svetim trem kraljem za odrešenje.
A kljub temu sedi tam gori pod Velikim vrhom le bela golobica in človeku še na misel ne pride, da stoji tam gori med po-
horskimi gozdovi in zelenjem cerkev, posvečena svetim trem kraljem, pa naj si jo ogleduje od katerekoli strani in ob kateremkoli vremenu. Golobica je in ostane v njegovem vednem spominu golobica, ki ji je hvaležen za vse dobrote in lepote, ki jih je užival ob nji. Vračal se bo pri vsaki priliki k nji in bo z vedno novo slastjo strmel ne le nad njeno lepoto, temveč nad vso velikansko naravno skladnostjo, ki je razprostrta daleč nad njim in ki sega v nedoglednost. Deviška dravinjska ravnina s svojimi polji, molčečimi, skrivnostnimi šumicami in neopevanimi, valujočimi griči se koplje v blagi solnčni svetlobi, ki je vsa prepojena z vonjem trav in usihajočega lipovega cvetja in bezga. Vasic in hiš skoro ni videti izza drevja, polnega polagoma doraščajočega sadja in izza brazd bogate vinske trte, rastoče po bregovih zadnjih pohorskih odrastkov in obronkov. Resnično, odrešena duša mlade grofične je nad vso bližnjo in daljno svojo okolico razlila neizmeren blagoslov, ki ga more pregledati le človek, stoječ visoko pri Svetih Treh Kraljih in razumevajoč skrivnost, ki je zapopadena v beli golobici.
Doli pod Tinjsko goro se svet prevali v tesno sotesko, ki jo je Bistrica izkopala in zgradila bogve kdaj. človek zabrede nenadoma v svet, kakršnega si je najmanj pričakoval. Tod brzi Bistrica čez gladko oblizano kamenje, šumi in bobni in je na videz tako bistra in poskočna, kakor da je pritekla naravnost izpod ledenika. Bregovi ob globoki strugi imajo naravnost slikovito in ono divjo podobo, ki tako lepo in značilno karakterlzira jarke naših potokov
v gorenjskih planinah. In hipoma je pozabljena bela golobica pod solnčnim Visokim vrhom in Pohorje, ki se nad Bistrico širi v brezkončnost. človek je spet nekje pod Triglavom in pod Prisankom in hodi ob neukročenem potoku, ki si sam izbira svobodno pot v dolino. Pohorska Bistrica je tod gorenjskim gorskim potokom tako podobna, da človeka popolnoma prevara. Tako divje, romantične okolice bi nikoli ne pričakoval tu v zadnjih odrastkih Pohorja, ki je od tod odmaknjena za dobro mero proti severu in bogve kako daleč od triglavskih planin.
Ta lepa, nehotna prevara traja še celo v malem, samotnem naselju, v Zgornji Bistrici. Vas ima tipično planinsko podobo, s kakršno se ponaša vsako selo v gorenjskih hribih, še celo hiše so zgrajene v slogu, ki bi ga le težko razločil od gorenjskega sloga, in ljudje s svojimi obrazi, postavami in kretnjami so prav isti ljudje, ki jih srečuješ po gorenjskih samotnih vaseh. In skozi vas šumi gorski potok, tam sredi je velikanska žaga z ogromnim obratom, s tako ogromnim, da mu podobnega nisem videl nikjer na Gorenjskem. Bolj spodaj pa stoji tovarna bakra, ki o nji nisem bil slišal nikoli in me je prav zaradi tega iznenadila, ko sem jo zagledal v ti gorski samoti. Ta kotiček je poln neznane industrije, a je vendar tako tih in vase zamaknjen, da bolj zamaknjena ne more biti niti od sveta odtisnjena vas visoko gori ob izviru Save. Njena prav posebna zanimivost je velikanska riža, po kateri spuščajo m gonijo drva iz gluhih, a vendar skrivnostnega življenja polnih pohorskih gozdov. A nič manj ni ponosna na to, da se pred svetom more postavljati s svojim Vintgarjem, ki mu ga je Bistrica
V I ■
da je bila ta vojaška godba oenova stalne
vojaške godbe v Ljubljani. V članku ao nekatere navedbe, ki jih je treba popraviti, ker so nastale po napačnih informacijah, deloma pa tudi po stilizaciji članka, ki ni bila dovolj jasna. Zaradi tega ugotavljamo:
Godba, katero je vodil kapelnik Vlasak, je obstojala, kakor priča objavljena slika in poročilo »Slovenskega naroda« o njenem prvem javnem nastopu 12. junija leta 1919, ni pa bila osnova in sploh ni v nobeni zvezi z godbo, katero je organiziral in vodil vojaški kapelnik, skladatelj g. dr. Josip čerin. Godbo naše vojske v Ljubljani je sestavil in organiziral edinole on ter ni prevzel od nikogar nobene organizirane godbe.
Dež po dolgi suši
Ljubljana, 25. julija Ko se je zadnje dni nebo neprestano oblačilo in takoj nato spet jasnilo, so mnogi zmajevali in dvomili. Dežja še ne bo. Včeraj in danes pa iz težkih črnosivih oblakov od časa do časa prav znatno dežuje. Proti večeru je snoči celo močno treskalo in grmelo, danes dopoldne so se pa med močnim vetrovjem vsuli pravcati nalivi, toda le za kratek čas. Kolikšen blagoslov je ta dež za izsušene vrtove ta polja, ni treba posebej poudarjati. Zdaj se spet polagoma jasni, vendar oddaljeno grmenje za Krimom obeta še ponovne nevihte z nalivu Dan vztrajnega deževja ne bi škodil, da bi se zemlja v resnici dodobra napila vlage, kajti dozdaj jo je še zmerom premalo. Ozračje se je prijetno ohladilo v olajšanje vseh, saj je soparica poslednjih dni postajala že neznosna.
Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe!
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Vneti kopalci nemara malce godrnjajo nad muhastim dežjem, ki jim je nedeljo temeljito pokvaril. Naj kar potrpe teh nekaj dni, prav gotovo bodo letos še v obilnejši meri kot doslej prišli na svoj račun.
Zverinski uboj pri Žetalah
Jurij Zakelšek se bo pokoril 5 let v kaznilnici
Celje, 25. julija
Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes zaradi uboja 27-letni delavec Jurij Zakelšek iz Sp. Raven v žetalski občini pri Rogatcu. Senatu je predsedoval s. o. s. Božič, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr Ivan Sta-nonik.
V četrtek 6. t. m. zvečer so pili v vinoto-ču posestnika Ivana Kolarja v Sp. Ravnah Jurij Zakelšek, Jože in Franc Bukovšek, Marija Klepova, Franc Klep, Vinko Pulko. Ivan Gajser in Ivan Kolar. Izpili so več kot 10 1 vina. Ko so odšli malo pred polnočjo iz vinotoča, je vzel Zakelšek liter vina, ki je ostal na mizi, in ga odnesel domov. Z Zakelškom je šel Jože Bukovšek, da bi pri Zakelšku prenočil. Ko sta prišla do Zakelškovega doma, sta stopila na kozolec, da bi tam prenočila. Takoj za njima je prišel posestnik Ivan Kolar in začel klicati Zakelška, češ da mu je ukradel liter vina. Ko se je Zakelšek oglasil s kozolca in dejal Kolarju, naj pride k njemu, ker ima res njegovo steklenico, ga je začel Kolar zmerjati, da je tat. Zakelšek je nato
Koncert društva »Loški glas«
Zagorje, 25. julija
V dneh najhujše vročine, ko si vsak želi počitka in hladne kopeli, so bili Ločani ves mesec, večer za večerom, pri pevskih vajah. Javnosti je že dobro znano izborno organizirano delovanje moškega pevskega zbora na Lokah, ki je lani slavil svojo desetletnico. Iz delavskih vrst je izšla pobuda za ustanovitev te pevske organizacije, katero je več let požrtvovalno vodil naš kulturni delavec g. Srečko Godina iz Zagorja. Društvo je imelo razne ovire, a je vztrajalo in posrečilo se mu je dobiti izbor-nega pevovodjo, učitelja g. Dragotina Korošca, ki ima posebno srečno roko pri sestavljanju sporedov umetnih in narodnih skladb.
Pevovodja g. Korošec je organiziral tudi mešani in ženski zbor, ki ga je v dobi enega meseca tako temeljito izvežbal, da sta mogla ženski in mešani zbor skupaj nastopiti poleg starega moškega zbora v Zadružnem domu na Lokah že prejšnjo nedeljo. Na sporedu so bile same domače pevske umetnine. Kot prvi je nastopil moški zbor s himno »Loškega glasa« in s petimi drugimi skladbami. Za njim je nastopil ženski zbor, ki ga je tvorilo 20 pevk, potem mešani zbor s tremi točkami, za zaključek pa spet moški zbor.
Koncert je prav dobro uspel, pri čemer moramo vpoštevati težko delo v kratki dobi. Moški zbor, ki šteje 22 pevcev, sledi točno svojemu pevovodji, opaža se sicer nekaj trdote, a se zbor vsikdar dobro vži-vi v načrte svojega voditelja. Glasovi žen-
ustvarila s svojimi slikovitimi bregovi ta divjo, samotno okolico.
A nenadoma je konec vse planinske iluzije, zakaj hipoma se na solnčnih obronkih onkraj ceste zasmejejo lepo gojeni vinogradi. črički prepevajo vseokrog, solnce žge ta njegovi žarki se usipljejo na bogate brajde in zorč s svojim ognjem še zelene jagode. V petje čričkov pa poseguje otožna pesem, ki jo pojejo tri dekleta, grabeča seno na travniku pod vinogradi, človeku se zdi, da ni več pod planinami, sredi katerih se je mudil še pred trenutkom, temveč da je zabredel nekam daleč na jug, kjer ni gora, kjer se svetijo le nizki holmci s svojimi vročimi brajdami ta kipečimi trtami. A vendar vidi nad sabo modre pohorske gozdove, ki se spenjajo ta širijo v nedoglednost in jih le tu pa tam pretrgajo obsežne, prijetne zelenice. In nad Svetimi Tremi Kralji se še vedno spreletava bela golobica, čistejša od srebra ta vsa obli ta od sončnih žarkov, ki se vsipajo naravnost na Veliki vrh in še više na molčeče, od nebesne sinjine ostro se odražajoče pohorske vršace.
Cesta zavije v skromnem ovinku na desno ta pred očmi se iz zelenja vrtov ta dreves zasvetijo bele hiše a svojimi rjavimi strehami. V solnčni pripeki sanja tam doli v senci dveh cerkva ta starodavnega, ie danes ponosnega gradu Slovenska Bistrica. Pritisnila se je ob robu dravinjske planjave k zadnjim pohorskim gričem ta počiva tam pokojna in mirna, brezskrbna ta blažena, saj nanjo gleda noč ta dan izpod Velikega vrha bela golobica Svetih Treh Kraljev ta se ji smehlja z najblažjiml očmi. Te oči pa se ne zapro nikoli, kakor se staje nebo nikoli ne zapre nad pohorskimi skrivnostmi. . .
Josip Vaadot
skočil s kozolca, pograbil v drvarnici de* bel kol, stopil h Kolarju in ga udaril s kolom po glavi. Kolar je padel na hrbet, nakar je Zakelšek še večkrat zamahnil s kolom po njem. Kolar je obležal nezavesten, Zakelšek pa je stopil s kolom v roki v hišo, razklal tam kol na polovico po dolgem in vrgel polovico kola v peč. Kolarja so pozneje prenesli na njegov dom, kjer je 7. t. m. dopoldne podlegel poškodbam. Kolar je zapustil ženo in štiri otroke, Zakel-šek pa ima dvoje otrok. Zakelšek je prizadejal Kolarju celo vrsto poškodb po vsem telesu, ki so pričale, da je ravnal s Kolar-jem na vprav zverinski način. Zdrobil mu je lobanjo na več mestih ter ga poškodo-val tudi po vratu, prsih, rokah in nogah. Zakelšek je bil 1 1937. obsojen, ker je napadel svojo mater, da je morala pred njim bežati iz lastne hiše. Opisujejo ga kot nasilnega človeka. Pri razpravi ni pokazal ni-kakil znakov kesanja.
Sodišče je obsodilo Jurija Zakelška na 5 let robije, na izgubo častnih pravic za dobo 5 let in na plačilo 850 din za pogreb Ivana Kolarja.
skega zbora so bili malce šibki, kar je razumljivo pri prvem nastopu, poslušalce pa je presenetil pogumni nastop mešanega zbora, pri katerem so prišli do posebne veljave ženski glasovi. Prepričani smo in iskreno želimo, da se bo »Lcški glas« tudi pri izvajanju umetnih skladb uvrstil med najboljše pevske organizacije v našem okolišu.
Josipina Kraigher f
■	Ljubljana, 26. julija;
V visoki starosti 83 let je včeraj popoldne preminila gospa Josipina Kraigherjeva, ugledna narodna slovenska žena. Izšla je iz rodbine Lavrenčičeve ta je bila sestra pokojnega poslanca ta notranjskega vodi* telja Josipa Lavrenčiča.
Rodila se je v Postojni 1. novembra 1855. Vzrastla je v skrbni negi svojih roditeljev! ta osnovala s pokojnim Alojzom Kraigherjem rodbino, iz katere je izšla vrsta trdnih slovenskih ljudi. Njen prvenec je bil slovenski pisatelj dr. Lojz Kraigher ta sledi. k> mu je še dvanajst bratov ta sestra. Poleg njega so še pri življenju gospa Stana, soproga uglednega mariborskega odvetnika dr. Boštjančiča, gospa Helena, soproga šolskega upravitelja Rodeta, notar Tone Kraigher ter Pepe ta Gustl. V vojni sta ji padla dva sinova. Enega ji je iztrgala nesreča.
Usoda je hotela, da je morala zapustiti svojo rojstno Postojno, ki se je je vedno znova spominjala do svojih zadnjih ur. že pred davnimi leti ji je umrl njen soprog, in ji prepustil vso skrb za veliko družino, posestvo ta trgovino, ki jo je pozneje prevzel njen sin Josip. V miru je preživela svoja zadnja leta, obdana od svojih otrok. V mL, ru je sedaj tudi zaspala. Naj ji bo lahek počitek! Rodbini naše iskreno sožalje.
Nesreča za nesrečo
Gornja Radgona. 25. julija"
V	soboto zvečer se je po delu hotel osvežiti in okopati v bližnem pritoku Mure ključavničar Banfi Franc iz Črešnjevcev. Ob bregu potoka pa je zadel na razbito steklenico ter si občutno poškodoval de-* sno nogo. Moral je iskati zdravniške pomoči.
V	nedeljo popoldne se je vozil s kolesom iz Črešnjevcev proti Gornji Radgoni tamkajšnji krojač Jakob Vreča. Med potjo je dohitel neko svojo znanko in jo povabil na kolo, kar je bilo zanj usodno. Ker se je pripravljalo k dežju, je imela ta znanka s seboj dežnik, ki ga je držala pri vožnji tako nerodno, da je zadela v prvo kolo prav času, ko sta se vozila po bregu navzdol mimo črešnjevske opekarne proti Gor. Radgoni Vozila sta v precejšnji naglici, zaradi česar je bil padec s kolesa tem občutnejši. Ko je zadel dežnik v prvo kolo, je vozača Vrečo vrglo naprej, da je padel z obrazom na trdo cesto ter dobil občutne poškodbe po obrazu.
Na ozki cesti skozi vas Mele sta vozila v nedeljo dva avtobusa drug proti drugemu. Ker je cesta na tem delu izredno ozka, sta zadela ob straneh drug ob drugega. Srečo je imel oni, ki je imel več potnikov in odprte šipe, medtem ko so drobci šip zaprtega drugega avtobusa posuli potnike, ki so le po srečnem naključju odnesli zdravo kožo. Ker vlada na banovinski cesti Gornja Radgona - Slatina Radenci izredno velik promet, bi bilo nujno potrebno to cesto razširiti, da se v bodoče preprečijo ve< čje nesreče.
ie vesti
* Grob dojilje pokojnega kralja Petra I. so obnovili v Sremsklh Karlovcih. Na starem pokopališču v Sremskih Karlovcih je bila oni dan mala svečanost, ki je obudila mnogo spominov iz naše zgodovine. Obnovili so grob Kate Tomičeve, ki je bila dojila pokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja. Obnovitev zadnjega počivališča stare ženice, na katero je svet že davno pozabil, so izvršili nekateri njeni sorodniki, pobudo pa je dal in nosil tudi glavne stroške g. Branko Marinkov. lastnik znane veletrgovine vina, ki je po svojem izbor-nem »bermetu« dobro znana tudi v naših krajih. Obnova starega groba je obudila spomine na staro Kato ne samo v krogu njenih maloštevilnih sorodnikov in ljudi, ki so jo poznali, temveč tudi med širšo javnostjo. Spomini na pokojno starko pa so oživeli tudi spomine na velikega vladarja in čistokrvnega demokrata Petra I. Kara-djordjeviča. Ko so slišali, da se obnavlja grobnica njegove dojilje, so prišli v Srem. ske Karlovce dopisniki beograjskih listov in sorodniki pokojne Kate so jim razkazali sicer na videz skromno, a vendar v naši zgodovini važno zapuščino pokojne starke. Med svojimi najdragocenejšimi spomini je starka ohranila do konca svojega življe-
*	Vsem pilotom in mehaničarjem, ki so služili pri letalski stotniji v Ljubljani od leta 1918 do 1924. Ljubljanski Aeroklub »Naša krila« priredi ob 201etnici, ko smo položili temelje domačemu letalstvu I. krožni let športnih letal po Jugoslaviji, vezan z velikim letalskim meetingom 5. in 6. avgusta t. m. Naprošamo vse, ki so sodelovali pri ustvarjanju prve letalske stot-nije v Ljubljani meseca novembra 1918 in dalje, da se na dan 6. avgusta potrudijo v Ljubljano, kjer bomo tega dne skušali oživeti spomine na polpreteklo dobo.
*	Vozna olajšava in dopust. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično voznino na državnih železnicah vsem udeležencem proslave sv. Ane na Kosovu v Dalmaciji, ki bo 26. t. m. Vozna olajšava velja za odhod od 25. do 26. in za povrnitev pa od 26. do 27. t. m. — Predsednik ministrskega sveta je v sporazumu s pravosodnim ministrom odobril, da se državnim in samoupravnim uradnikom katoliške vere, ki se žele udeležiti mednarodnega verskega kongresa v Ljubljani odobri dopust od 26. do 30. t. m. Ta dopust se ne računa v redni letni dopust.
Porjaveti morete sedaj na t načina!
Tedaj je potrebno ULTRA-OLJE NTVEA s poja-čano močjo zaščite pred svetlobo. ULTRA-OLJE-NIVEA upije opekline povzročujoče sončne žarke in propušča le tiste, ki porjave kožo.
nja nekaj pisem, ki jih je dobila od svojega dojenčka, poznejšega kralja Osvoboditelja. Eno izmed teh pisem se glasi: »Ljubezniva Kata; Gospod (njegov učitelj) Te prosi, da bi mu zarobila robce, ker nima ne matere in ne sestre in ker me je prosil, da ti to povem. Margareti (učiteljici) pa povej, naj pride k meni, lepo te prosim. — V Beogradu 1854. leta — Peter Karadjor. djevič.« — Pismo je bilo pisano z nerodno otroško pisavo, a drugače točno po starem pravopisu. Ko' je kralj Peter 1. 1903. po majskem preobratu v Srbiji zasedel prestol, je njegova bivša dojilja pohitela v Beograd, da mu čestita. Na dvoru so jo sprejeli odjutantje, a ko jim je povedala, kdo je, ji niso hoteli verjeti, češ, da je na videz še premlada, da bi mogla biti dojilja kralja, ki je že v letih, ženica je oficirjem razkazovala neka pisma, a ko so se še prerekali sem in tja, je stopil v sprejemno dvorano kralj, ki je svojo dojiljo objel in poljubil. Kata Tomičeva se je rodila 6. februarja 1819. v Beli Crkvi.
♦ Opozorilo na aktualno predavanje. Drevi ob 20.10 bo oddajala, ljubljanska radijska postaja predavanje časnikarja g. Cirila Kočevarja »Pred četrt stoletja se je začela svetovna vojna«. Opozarjamo na zanimivo predavanje, ki obuja spomine na dobo gorja, iz katere pa je po ogromnih žrtvah vzklila naša svoboda.
*	Zveza naših mest v sodelovanju z mea_ narodno zvezo mest Evrope. V Bruslju ima zdaj sedež mednarodna organizacija zveze mest v kateri je včlanjeno nad 50 mest. oziroma mestnih občin, ki zastopajo nad 190 milijonov prebivalcev. Ta mednarodna zveza mestnih občin je bila ustanovljena že leta 1913. in je imela svoj prvi kongres kmalu po ustanovitvi v Gandu v Belgiji. Sedež mednarodne zveze se je nekajkrat menjal, zdaj pa je že več let v glavnem mestu Belgije. Mednarodna zveza mestnih občin prireja vsako drugo leto svoj kongres, na katerem razpravljajo ugledni strokovnjaki o vseh vprašanjih komunalne politike. Letos bo kongres mednarodne zveze mest meseca septembra v Liegeu in je nanj povabljena tudi naša zveza mest, ki bo tokrat prvič stopila v stike z mednarodno organizacijo.
*	Dež gasi ogenj po bosanskih gozdovih. že ves teden prihajajo :z Sarajeva vesti o večjih in manjših požarih, ki so izbruhnili v raznih velikih bosanskih gozdovih Največje take požare je »Jutro« že opisalo ter tudi navedlo veliko škodo. Manjši požari, ki so, ker niso bili popolnoma zadušeni, zavzeli večji razmah v goz. nih nasadih v vzhodnih krajih ob Drini, pa bodo pogašeni šele sedaj, ko je po dolgih dneh hude vročine začelo polagoma deževati. Največji požar v zadnjih dneh je
aparati
Aparati za povečanje ln projekcijo po najnižjih cenah.
Samo kvalitetna dela za amaterje.
DROGERIJA
IVAN KANC
LJUBLJANA Nebotičnik
♦ Anketa o udeležbi Ljubljančanov na mariborskem festivalu. Na prošnjo mariborskega odbora, ki bo priredil v okviru Mariborskega tedna dne 5. in 6. avgusta festival narodnih običajev, obredij in plesov, je sklical ljubljanski župan g. dr. Adlešič za torek zvečer anketo zastopnikov ljubljanskih društev. V županovi odsotnosti je vodil anketo, pri kateri je bilo za. stopanih večje število društev, obč. svetnik g. inšpektor Wester. Po referatu predsednika Društva prijateljev Slov. goric g. doc. dr. VI. Murka in po debati, v katero so med drugimi posegli Vekoslav Bučar za ZKD, dir. dr. S. Dolar za CMD, ravn. Rasto Pustoslemšek, rev. dr. Žižek, Hrvoj Maister itd., je bil ustanovljen pripravljalni odbor za Ljubljano pod vodstvom insp. Westra. Odbor bo izdal poziv društev k čim številnejši udeležbi, Zveza za tujski promet pa bo organizirala poseben vlak z ugodnostmi, ki bodo objavljene v prihodnjih dneh.	-
Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fli. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana. Prešernova 5.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvar-ja, a povrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Osi. reg. S. br. 30474/35.
* žalostni ostanld in spomen»Ki stare Avstrije. V vrsto vsakovrstnih proslav 20-letnic spada tudi tužna in pošastno strašna zapuščina stare avstrijske monarhije na področju vasi Bršadina ob progi Vin-kovci—Subotica. Ta zapuščina je žalostna, ravno tako kako je bilo žalostno nekdanje veliko naselje v vojnih letih, ki se je imenovalo »K. u. k. Epidemien-Špital in Brša-din«. V tem velikem naselju so bile človeške in živalske žrtve najrazličnejših epidemij, ljudstvo pa je v svojem zdravem sarkazmu imenovalo to taborišče »leseni
Dunaj«, da se tako poroga prestolnici slavne monarhije. Taborišče za žrtve nalezljivih bolezni je imelo cele četrti in je bilo v oni, določeni za oficirje, seveda vse polno simulantov ali »tahinirarjev«, dočim so iz barak, ki so bile določene za navadne vojake, vsako uro odnašali mrliče in so bolničarji pokorno »javljali svojim komandantom, da je spet en simulant umrl«. Po prevratu je ogorčeno ljudstvo velik del naselja razdejalo, pustošil pa je tam tudi nekajkrat požar in od zadnjega, ki je pu. stošil pred nekaj dnevi, so od »lesenega Dunaja« ostali samo še betonski podstavki glavnega dela. Že od prvega požara sem se je vdomačila med ljudstvom širše okolice popevka: »žuti dukat suferin, izgorio Bršadin izgorilo selo malo — ni mi ga ni žao.« Res nikomur ni žal »lesenega Dunaja«, poleg njegovih zadnjih ostankov pa je na lepi sremski ravnini nad 15.000 grobov vojnih žrtev, vrednih našega globokega obžalovanja.
bil na Hisarju nad Prokupljem. Ogenj so skušali omejiti vaščani, a ko so gasili v enem delu gozda, je veter ogenj že prenesel na višje komplekse, da o lokaliza. ciji ofm-ia sploh ni moglo biti več govora, šele zdaj, ko je bilo nekaj kratkotrajnih ploh, je upanje, da bo nevaren ogenj tudi v okolici Prokuplja pogašen.
* Roparski napad pri Kamniku Na zadnji sejem je prišel v Kamnik tudi 73-letni posestnik Janez Novak iz Rudnika pri Volčjem potoku v radomeljski občini. S seboj je imel 4000 din ker je nameraval kupiti vola. Pri izbiri pa se ni mogel odločiti in je kupčijo odložil na prihodnji mesec. Okrog poldne jo je stari mož počasi mahal po poti čez Perovo proti domu Pod jezom tovarne »Titan« je prekorači! Bistrico in zavil na desno po gozdni poti. Niti opazil ni, da ga zasleduje neznani moški. Posestnik Novak je v samotnem gozdu naenkrat začul za seboj stopinje in še preden je pogledal nazaj, kdo ga zasleduje, se mu je neznanec vrgel pod noge in ga podrl po tleh. Z eno roko ga je prijel za vrat. z drugo pa mu je segel v suknjič in privlekel iz žepa listnico s štirimi jurji. Kakor bi trenil je nato izginil v gozdu Stari mož. ki je pri padcu dobil znatne praske po obrazu, se je zatekel po zdravniško pomoč v Kamnik, o neznanem roparskem napadalcu pa ni vedel nič povedati, ker ga ni niti videl. Orožniki so sicer uvedli energično preiskavo, vendar pa napadalca nihče ni videl, da bi dobili njegov popis. Mislili so, da je dejanje izvršil znani cigan Jožef Brajdič, vendar se je ta menda mudil v tem času na drugem kraju.
Obiščite 8. Mariborski teden
OD 5. DO 13. AVGUSTA 1939.
Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija - Trgovina - Obrt - Kmetijstvo Velika tekstilna razstava - Tujskoprometna razstava - Gostinstvo - Vinska pokušnja - Razstava narodnih vezenin - Narodopisne razstave - Jubilejna gledališka razstava - Skaut-ska razstava - Razstava malih živali - številne specialne razstave - Koncertne ln gledališke prireditve - Športne prireditve V e s e 1 i C n i park na razstavišču Itd. itd. 5.-6. avgusta FESTIVAL slovenskih
narodnih običajev. Obiščite Mariborski otok — najlepše
kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje in sončni Roz.jak!
Obiščite vinorodne Slovenske gorice ! Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje!
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Iz Ltablfane
u— Članom OUZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, obvešča svoje člane, da je zaradi č^čenja zobnega ambulatorija plombiranje zob do 7. avgusta ustavljeno. Za umetno zobovje in zlata dela bo zobni ambulatorij odprt šele od 17. avgusta dalje. V zobni ambulanci pa ordinira zdravnik (razen nedelj in praznikov)« redno od 8. do pol 12. ure.
u— Mestne počitniške kolonije. Gojenci mestnih počitniških kolonij v Begunjah pri Cerknici, pri Sv. Trojici na Blokah, v Ga. berku nad škof jo Loko in v Metliki se vrnejo v Ljubljano od četrtka do sobote. Iz Begunj pridejo v Ljubljano v četrtek 27. t. m. na glavni kolodvor z vlakom ob 19.05, od Sv. Trojice na Blokah v petek 28. t. m. ob 18. z avtobusom pred Mladinski dom na Kodeljevem in iz Gaberka tudi v petek ob 14.30 pred Mestni dom. a iz Metlike se vrnejo mestni otroci s počitnic v soboto 29. t. m. ob 20.30 z vlakom na glavni kolodvor. Mestno poglavarstvo vabi starše, naj pridejo k sprejemu svojih otrok na prej navedene kraje ob določenem času.
n— Postavite mejnike! Mestno poglavarstvo poziva vse posestnike, ki imajo svoja posestva v katastrskih občinah Dravlje Zg. šiška, Vič, štepanja vas, Moste, Udmat in Brinje, naj ta posestva orne-je s trajnimi mejniki iz naravnega kamna ali betona. Mejnike je treba postaviti zaradi nove izmere vseh parcel sporazumno s sosedi na vseh prelomih meje tako. da je meja med mejniki ravna črta, mejnik pa stoji s svojo sredino natanko na meji posestev. Mejniki morajo biti postavljeni v najkrajšem času, najkasneje pa do 1. decembra t. 1.
u— Šentjakobsko žegnanje priredita 30. t. m. šentjakobsko-trnovska CMD in So. kol IV. na letnem telovadišču Sokola IV. na Dolenjski cesti. Na sporedu bo godba, ples, streljanje, šaljiva tekmovanja, pijača, jedača itd. Prireditev bo trajala cel dan od 9. dopoldne do 24. ure. Pridite se zabavat in podprite nas. Prireditelji.
I
Cene fotoaparatov in filmov
smo ponovno znižali, tako, da dobite
a, 26 Scta film vel. 6x9 aRu za din 10.— ^HSr Box pa za din 49.—
Vaše fotoaparate pa zamenjate za Contax, Leico, Roileflex ali Retino prav gotovo
najkulantneje pri nas. Predno se odločite za nakup fotaparata si oglejte našo največjo zalogo zadnjih modelov ln reklamne cene v naši Izložbi. Se priporoča
Foto Tourist Lojze Smuč
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
u— Sokolsko društvo Ljubljana-Siška
obvešča starše, da je obisk dece v Ljubnem preložen na 30. t. m.
Kavarna »Central«
Prvovrstna damska kapela s harmonika Sem Danes sreda — odprto vso'noč. VSAKO NEDELJO PLES.
Cankarjevo nabrežje zaprto. Ker
mestni tehnični oddelek prične v ponede. ljek 31. t. m. z regulacijo Cankarjevega nabrežja, bo Cankarjevo nabrežje od tri-mostovja pa do Tranče ln Čevljarskega mosta za vozni promet zaprto. Vozišče, ki bo od 6 do 8 m široko, bo makadamsko, prihodnje leto bo pa tudi površinsko utrjeno. Hodniki ob hišah bodo deloma asfaltni, deloma pa iz porfirnih plošč, da bo Cankarjevo nabrežje že do srede avgusta prav čedno urejeno.
ZA KONZERVIRANJE SADJA IN ZELENJAVE uporabljajte zdravju neškodljivi „DROGESAN-prašek"
Prodajajo samo drogerije.
u— Gasilski kongres. V dnevih od 13. do 15. avgusta bo v Ljubljani gasilski kongres. Pripravljalni odbor za kongres vljudno prosi vse Ljubljančane, da prijavijo odvišna stanovanja za goste. Prijave sprejema: Kongresni odbor gasilske zajednice, Tyrševa cesta 29/n.
Na potovanja in doma ne pridete v zadrego, če ste založeni s Slamičevimi konzervami.
a— Pri veselem godoVanju pisateljice Kristine je zbrala gospa Smodiševa din 74 za Ciril-Metodovo družbo. (—)
a— Vsem pritožbam proti prahu m sna-ženju cest m ulic je mestna uprava odgo. vorila z novim škropiln m tramvajskim vozom in pa z novim, najmodernejšim škro pilnim avtomobilom, ki ga je včeraj prevzela. Ko avtomobil dobi še svojo številko in bodo urejene za avtomobile pred pisane prijave torej v nekaj dneh bo l«p> novi avtomobil že pomagal preganjat prah z naših cest in bo tako gotovo tudi pregnal precej neutemeljenih ter sem in tja tudi utemeljenih pritožb. Sedaj una mostna občina poleg tramvajskega škropilnega voza ki se je prav dobro obnesli, še 8 avtomobilov za škropljenje in snaženje ulic. Se daj in predlanskim nabav!;eni avtomob 1 zares ustrezata vsem zahtevam takih naprav, saj je sedanji avtomobil samo z najmodernejšimi pridobitvami izpopolnjen tip prvega avtomobila Spredaj ima novi škropilni avtomobil tudi šob? za br znanje vode v primeru plinskih napadov, iz teh šob brizga voda kakor iz močne vrtne škropilnice ali iz raznršllnika za pnrf.ui kakih 5 m daleč, da ta voda razredči nevarni plin in ga naprav nenevarnega Na obe strani lahko novi avtomobil poškropi 25 m širok pas ceste da bo delo z njim prav naglo in učinkovito.
u— Naglo izsledeni vlomilci. V soboto ponoči so vlomilci vdrli v prostore javnih skladišč na Tyrševi cesti od koder so odnesli več železnih plošč in dve svetlki. kar je bilo vse skupaj vredno nad 400 din. Policijski organi so ravno tako kakor za vlomilci vneto poizvedovali tudi za ukradenimi predmeti, katere so naposled našli nekje na Gosposvetsko cesti, kjer so bili prodani za malenkostni znesek 15 d'n. Ko so našli plen so kmalu izs!ed'li tudi vlomilce, ki so doma lz Smlednika in so se že nekajkrat udejstvovali v Ljubljani. Ugotovili so, da imajo na vesti tudi poizkus vloma v neki hiši v Kolodvorski ulici.
u— Lepe šta jerske marelice kg din 6
Fr. K/ham, Kongresni 8. (—)
■ Danes 2 predstavi in sicer ob 19. in 21.
Nepreklicno zadnjikrat prekrasni franc. film s popularnimi zvezdniki: Jean Gabin — Jean Pierre Aumont, Gaby Morlay.	NE ZAMUDITE "
u— Smrt obupanca. Včeraj zjutraj je bila policija obveščena ,da so našli na železniški progi nasproti letališča od vlaka razmesarjeno možko truplo. Nesrečnega obupanca, v katerem je uradna komisija po dokumentih, ki so jih našli pri njem, spoznala šoferja Antona Pristavca, je povozil vlak, ki vozi iz Ljubljane ob 5.30. Pristavec je bil star šele 27 let in je v zadnjem času služboval pri nekem podjetniku v Stražišču pri Kranju. Doma je bil iz okolice Radgone. V ponedeljek popoldne je Pristavec za svojega delodajalca pripeljal v Ljubljano z Dolenjskega večjo količino sadja, a se je v Ljubljani ustavil, spravil avtomobil v garažo, gospodarju po telefonu sporočil, da ne bo več vozil in naj pošlje koga drugega po avtomobil m sadje. Razloga za svojo čudno odpoved dela in službe, ni povedal. Mudil se je v nekaterih gostilnah v mestu, zvečer pa je bil v Mostah in se je hotel že tam vreči pod vlak. kar pa so železniški delavci preprečili. Vzroka, njegovega obupa in strašne smrti še niso mogli ugotoviti.
b CHfa
e— Osnutki za regulacijo mesta Celja. Na mestnem poglavarstvu v Celju so v ponedeljek pregledali in ocenili v smislu zadevnega natečaja predložene idejne osnutke za regulacijo mesta Celja. Prvo nagrado so prisodili inž. Jamnickemu s Sušaka. Druga nagrada ni bila podeljena Tretji nagradi po 10.000 din sta dobila inž. Drago Umek iz Celja in inž. Sever iz Ljubljane Občina je odkupila dva načrta po 4.500 din in en načrt za 3.000 din.
e— Nagrobni kamni brez pokopališča. Na zunanjih zidovih cerkev sv. Maksimilijana in sv. Duha ob Mariborski cesti v Celju, kjer sta bili pred več desetletji dve pokopališči, je še vedno nameščenih mnogo nagrobnih kamnov z nemškimi napisi, čeprav sta se pokopališči že davno opustili in so okostja ekshuminirali Ker ti nagrobni kamni ne predstavljajo nobene umetniške ali starinske vrednosti ter samo spominjajo na žalostno dobo našega robstva, bi bil menda že čas, da bi jih odstranili. Pred dnevi se je ustavil pri cerkvi sv Maksimilijana inozemski avtobus. Potniki so izstopili in pridno fotografirali kamne z nemškimi napisi. Tudi nekatere nagrobne kamne na zunanjem zidu opatijske cerkve bi lahko mirno pogrešali, zate bi jih lahko z javnega mesta prenesli na kak drug prostor, to pa seveda tako, da ne bo mogel nihče trditi, da ne poznamo pietete.
e— Umrla je včeraj v celjski bolnišnici 35-letna zasebnica ga. Josipina Puklova z Lave pri Celju.
e— Razprava zaradi nasnovanja h krivemu pričevanju. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj 55-Ietni posestnik Jernej Ingolič iz Zg. Negonja pri Rogaški Slatini, ki je bil obtožen, da je naklepno zavedel in nasnoval Jurija Kralja, da je 27. januarja 1936 na sreskem sodišču v Šmarju pri Jelšah v pravdi Milana Halužana in njegove žene Eve zoper Jerneja Ingoliča zaradi 1.973 din kot priča lažno izpovedal v Ingoličev prilog. Senatu je predsedoval s o. s. Božič, Ingoliča pa je zagovarjal odvetnik dr. Juro Hrašovec. Ingolič je zanikal inkriminirano dejanje. Priče niso mogle potrditi, da bi bil Ingolič zavajal in nasnoval Jurija Kralja h krivemu pričevanju. Jurij Kralj se je 7. junija 1937 ustrelil. Sodišče je Jerneja Ingoliča oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
e— Napadi brez konca in kraja V neki gostilni v Slivnici pri Celju je neki hlapec v nedeljo napadel 25-letnega sina po-sestnice Karla Gajška iz iste vasi in ga večkrat zabodel z nožem v desno roko. Gaj-ška so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Z vrelo juho se /e polil v nedeljo dveletni rudarjev sinček Stanko Brezov-šek v Zabukovci pri Grižah ter se hudo poparil po desnem licu in obeh rokah. Otrok se zdravi v celjski bolnišnici
M**?*"" ^
a— Počast'tev spomina generala Maistra. Maribor se hoče ob petletnici smrti velikega, zaslužnega narodnega generala oddolžti njegovemu spominu z dostojno, pietetno počastitvijo. Danes ob pol 9. bo v franCškanski cerkvi maša zadušnica, drevi ob 17.30 pa se zbero Maistrovi borci in vsa zavedna mariborska nacionalna javnost ob Maistrovem provizornem grobu na pobreškem pokopališču, kjer bo zastopstvo Zveze Maistrovih borcev položilo lep venec na grob svojega voditelja. Ob tej priliki bodo sodelovali tudi Jadra-novci s pesmijo Maribor bo na veke vekov hvaležen junaku generalu in osvoboditelju Rudolfu Maistru.
a— 40-letnico mature so slavili pri Mariborski koči abiturient; mariborske klasične gimnazije pred 40 leti Med slavljen-ci sta iz Maribora višji sodni svetnik g. Lenart in g. Fric Scherbaum. Na starem mestnem pokopališču so imeli mašo zadu-šnico za pokojne profesorje in tovariše. Poklonili so se na grobovih 3 pokojnih profesorjev
a— Po 13. porodu je umrla. V bolnišnici je preminula 41-letna Marija Ledenik, roj. Verdonik iz Sv. Križa nad Mariborom. Blaga pokojnica se je kot mlada vdova s 4 otroci drugič poročila. V drugem zakonu je rodila 9 otrok, skupno 13, od katerih jih živi še 10, ki objokujejo prerano smrt svoje dobre mamice Pokojnica je sestra gledališkega igralca g. Eda Verdonika. Vzorni obmejni slovenski ženi svetal spomin.
a— Šahovske novice. Pri 13. kolu šahovskega prvenstvenega tekmovanza za mesto Maribor so bili doseženi sledeči rezultati: Šumenjak : črtalič 1:0. Lukeš sen. : Marvin 1:0, Nosan m Efcrl sta remizirala, prav tako Knechtl in Mišura. Dr. Krulc : Mohorič 1:0, Gerželj : Regoršek 1:0, Partija Pesek : Vidovič je bila prekinjena, partija Ketiš : Lukeš jun. pa je bila preložena. Snoči je bilo 14. kolo. Stanje šahovskih tekmovanj po 13. kolu je sledeče: dr. Krulc 10, Gerželj 8 in pol (3). Mišura 8 in pol (1). Mohorčič 7 (2). Lukeš sen. 7, Marvin 6 (1), Babič in Regoršek 6. Vidovič 5 in pol (2), Nosan 5, čertalič 4 in pol (1), Eferl
Sel ljubezni
KINO SLOGA, tel. 27-30 Samo še danes in jutri
ZLATI TOVOR
V gl. vi. Dick Foran, pojoči cowboy
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79.
Ljubezen mlade in lepe Angležinje ter malajskega princa v filmu
Dama z Malake
V glavnih vlogah: Kate Gold in Kari Ludwig Diehl.
Predstave: danes ob pol 9. uri in jutri ob pol 9. uri.
Prihodnji spored:
Beli eskadron
4 in pol, Lukeš jun. 4 (1), Ketiš 3 in pol (3), Sumenjak 3 in pol (1), Knechtl 3 (1). Pesek 1 in pol (4).
a— Hladno je postalo včeraj zjutraj tako, da je temperatura do 13. zdrknila od 21 pod 10 stopinj Celzija. Kmalu nato se je pa zvedrilo in ob 15. je temperatura že znašala nad 20« C.
a_ Razbojništvo. V Legnu so doživeli
razburljivo noč. Gre za drzen primer raz-bojništva, ki ga v tem kraju že dolgo ne pomnijo. Trije razbojniki so se pojavili pred gostilno Marije Pečolarjeve. Dva sta stražila zunaj pred gostilno, tretji pa se je vt;hotapil v notranjost hiše, v kateri je bila gostilničarka s svojima otrokoma. Raz_ bojnik pa je z ropotom prebudil Pečolar-jevo. Komaj se je predramila, že je stal pred njo drzen razbojnik, ki je imel v rokah lovsko puško, naperjeno proti niej. ter zaklical: »življenje ali denar«. Pečolarjeva je bila vsa prestrašena. Odvrnila je, da nima pri hiši nobenega denarja. Preden pa je končala s svojim odgovorom, je že počil lz lovske puške strel, ki pa je k sreči zgrešil svoj cilj. Krogla se je zarila v vrata. Pečolarjeva je imela še toliko duhaprisot. nosti, da je skočila na prosto. Stekla je v hlev, kjer se je skrila. Opozorila je hlapca na razbojnike. Med tem pa so razbojniki že pretaknili vs» kote, pospravili razne obleke in perilo ter 1340 din gotovine. Ob bližajočih se korakih domačega hlapca pa so zbežali v smeri proti bližnjemu pohorskemu gozdu. Ko se je Pečolarjeva vsa preplašena vrnila v hišo, je z zadovoljstvom ugo. tovila, da so ji pustili razbo.in ki še 2500 din, ki jih niso našli. Vse bližnje orožniške postaje so bile zaradi drznega razbojni-štva, ki je zbudilo med prebivalci veliko razburjenje, takoj alarmirane. Na podlagi opisa, ki ga je podala Pečolarjeva. domnevajo, da sta bila pri tem razbojniškem poslu soudeležena znana razbojnika 281etni Jožef Pečovnik in 401etni Franc Zaje.
a— Ničesar ne prizna. Včeraj smo poročali o sleparijah lažnega železniškega uradnika, ki je skušal opehariti razne mariborske in ptujske trgovce. Policija je ves dan zasliševala sleparja in ga tudi soočila s prizadetima dvema trgovcema, ki sta oba spoznala sleparja. Aretiranec je pa vse odločno tajil. Policija je ugotovila, da je mož nastopal pod raznimi lažnimi imeni, tako kot Klaič, Mitrovič, Vandje itd.
a— »Gospoda se vozijo, jaz pa moram delati.« S temi besedami je posestnikov sin Alojzij Hanzel na banovinski cesti v Cogetincih ustavil z gnojnimi vilami avto, v katerem so bili 4 potniki in ki ga je šo-firal Ignac Pergelj iz Turnišča. Šoferju se je posrečilo, da je takoj spravil avto v pogon, da se na ta način izogne razburljivemu konfliktu sredi ceste. Alojz Hanzel je ovaden državnemu tožilstvu.
a— Zaradi dekleta in žene. V Kumnu pri Sv. Lovrencu na Pohorju je posestnik Viktor Črešnar zabodel svojo ženo Joze-fo v stegno. Orožnikom je Črešnar izpovedal, da je storil ta zaiadi ljubosumnosti. Z ženo ima 5 otrok. — Pri Sv. Primožu na Pohorju pa je nastal med fanti pretep zaradi nekega dekleta. Neki Štefan Erič je bil tako razburjen, da je pričel celo streljati. Z zadevo se pečajo orožniki
Kje je dobil cigan tisočake?
Komenda, 25. julija
Cigan Jožef Brajdič je star 30 let. visoke in vitke postave, s črnimi, nazaj počesanimi dolgimi lasmi. Med cigmi uživa glas prebrisanega in iznajdljivega človeka, ki zna na razne načine priti do denarja, pri oblastih pa ga imajo zapisanega zaradi več večjih in manjših grehov. Ženske trdijo o njem, da je zelo lep in prikupen pa tudi velik kavalir. Te njegove lastnosti so mu mogočen zaveznik proti oblasti, ki ga išče že dalj časa, pa mu ne more do živega. Kjerkoli se pojavijo orožniki, ga ljudje takoj opozorijo pred nevarnostjo in mu omogočijo varen beg, ali pa ga skrijejo v varnem kraju.
Tako se je Jožef Brajdič, ki mu cigani pravijo Jojo ali pa Štefan, prikazal pred kratkim v Mlaki pri Komendi. V elegantni obleki, z rjavimi novimi čevlji in klobukom, je vzbujal splošno občudovanje. Imel je tudi lepega konja, na katerem je jezdil kakor kak ciganski kralj. Ljudje, ki so ga poznali že prej, so se čudili, odkod taka sprememba pri ciganskem Štefanu. Pred kratkim ni imel denarja niti za cigarete, zdaj je pa lastnik lepega konja in se ne brani dati za pijačo veseli družbi. Odkod je dobil cigan toliko denarja? Ali je kje vlomil in se potem prišel kazat v kamniški srez, ali pa je kar v kamniškem srezu prišel do denarja. Da bi ga dobil od kake skrivne oboževalke, je manj verjetno, ker je razpolagal z lepimi tisočaki. Ugotovili so, da je konja kupil v Vrhpolju pri Moravčah za 3000 din, ki jih je plačal s pet-stotakom in samimi novimi stodinarkamL Orožniki so ga večkrat zasledovali na Mlaki, vendar se jim je vsakokrat izmuzniL Zaplenili so samo ciganovega konja, lastnik pa je šel v goste v kak sosednji srez. Še vedno pa je uganka, kje je lepi cigan Jožef Brajdič, Jojo ali Štefan, dobil toliko tisočakov.
/
»JOTO©« n. in.
7*. TZL 1039
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina v prvem letošnjem
polletju
l TtIV..
2527.9	—114.1
2645.6	—258.0 2420.5	+400.3
2000.7	—369.2
1746.3	+ 28.6 1750.5	—160.9
1295.4	+138.8 1390.4	— 18.2
Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja statistiko o naši zunanji trgovini za mesec junij in za prvo polletje letošnjega leta. Objavljene številke nam nudijo naslednjo sliko razvoja naše zunanje trgovine v letošnjem letu.
V	prvem četrtletju se je naš izvoz razvijal precej neugodno. Zaostajal je v primeri z lanskim izvozom za 8% in trgovinska bilanca je pokazala v tem četrtletju pasivni saldo 175 milijonov din. V aprilu in maju pa se je izvoz pričel zopet dvigati, uvoz pa je bil v primeru z lanskim letom manjši, kar pa je v prvi vrsti posledica reduciranega uvoza surovin zaradi pomanjkanja deviz. Tako smo imeli v aprilu za 14.5 milijona din aktivno bilanco, v maju pa je aktivnost narasla na preko 42 milijonov din. Najnovejši podatki za junij nam kažejo, da je bil v tem mesecu naš izvoz precej večji nego lani, povečal pa se je tudi uvoz, zato je bila naša trgovinska bilanca v juniju aktivna le za 4.2 milijona din, medtem ko je bila bilanca lani v juniju pasivna za 39 milijonov.
V	juniju je znašal naš izvoz 323.808 ton (lani 301.137) v vrednosti 432.5 milijona din nasproti 372.5 milijona din v lanskem juniju. V primeri z lanskim letom se je torej izvoz v tem mesecu povečal po količini za 6.5%, po vrednosti pa celo za 60 milijonov din, odnosno za 16.1%.
Uvozili pa smo v maju letošnjega leta vsega 115.895 ton (lani 92.693) v vrednosti 428.3 milijona din nasproti 411.9 milijona din v lanskem juniju. Povečanje uvoza nasproti lanskemu juniju znaša torej po količini 25%; po vrednosti pa 16.4 milijona din ali 4%. Gibanje naše zunanje trgovine v prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo naslednje (v milijonih din):
izvoz	uvoz	saldo
januar 1939 319.1	378.3	— 59.2
februar 1939 339.5*	402.1	— 62 6
marc 1939 423.0	476.3	— 53.3
april 1939 433.3	418.8	+ 14.5
maj 1939 466.5	424.1	+ 42.4
junij 1939 _432.5	428.3	+ 4.2
I. poli. 1939 2413.8 I. polL 1938 2387.6 I. poli. 1937 2820.9 I. poli. 1936 1631.5 I. poli. 1935 1775.0 I. poli. 1934	1589.6
I. poli. 1933 1434.2 I. poli. 1932	1372.1
Naš izvoz je bil letos v prvem polletju po količini sicer za 11% manjši (nazadoval je od lanskih 1.868.300 ton na 1.663.900 ton), po vrednosti pa je bil za 26.2 milijona din ali 1.1% večji, vendar je po vrednosti din ali 1.1%. Uvoz pa je bil v šestih mesecih po količini za 0.2% večji, vendar je po vrednosti zaostajal v primeri z lanskim prvim polletjem za 117.7 milijona din ali za 4 5%.
Naša trgovinska bilanca je bila v prvem letošnjem polletju pasivna za 114.1 milijona din, medtem ko je bila lani pasivna za 258 milijonov, predlanskim pa je bila v tem razdobju visoko aktivna in je znašala aktivnost preko 400 milijonov. Glede pasivnosti v letu I. polletju 1936, ki je dosegla skoro 370 milijonov din. je pripomniti, da je v tem letu naš izvoz nazadoval zaradi posledic abesinske vojne odnosno sankcij.
Celotna slika letošnje zunanje trgovine je torej nekoliko ugodnejša, to pa je v precejšnji meri pripisati prisilnemu zmanjšanju uvoza zaradi pomanjkanja deviz, s čimer pa se je uvozna potreba le časovno odložila. Najnovejši podatki za junij nam kažejo, da se je uvoz surovin v tem mesecu zaradi zmanjšanega uvoza v prejšnjih mesecih zopet dvignil.
Primanjkljaj pri žitu in tobaku 460 milijonov in presežek pri lesu, bakru in svinjah 350 milijonov
V strukturi našega izvoza je letos prišlo do važnih sprememb. Izvoz žita in mlev-skih proizvodov je hudo zaostajal v primeri z lanskim letom in je dosegel manj nego 150 milijonov din nasproti 495 milijonom v lanskem prvem polletju; razlika znaša skoro 350 milijonov. Vrhu tega letos v prvem polletju nismo izvažali tobaka, medtem ko je lani znašal izvoz tobaka 112 milijonov din. Samo pri teh dveh postavkah je znašal torej letos primanjkljaj 460 milijonov din. Temu nasproti pa se je povečala vrednost izvoza lesa in gozdnih proizvodov za 100 milijonov, vrednost izvoženega bakra pa za 150 milijonov. Tudi izvoz svinj se je dvignil za 100 milijonov. Le tako je bilo mogoče, da smo navzlic znatnemu primanjkljaju pri izvozu žita in tobaka dosegli in celo za malenkost prekoračili lansko vrednost izvoza.
Žito in kmetijski pridelki
Medtem ko je bil lani v prvem polletju izvoz pšenice minimalen, smo letos izvozili 3382 vagonov v vrednosti 60.4 milijona din Primanjkljaj pa je nastal predvsem zaradi znatnega zmanjšanega izvoza koruze, ki se je skrčil od lanskih 43.352 na 7839 vagonov, odnosno od 442 na 81 milijonov din. Tudi izvoz pšenične moke je hudo nazadoval, od lanskih 27.1 na 1.7 milijona din, izvoz otrobov pa od 21.3 na 5.0 milijona din Izvoz fižola je po količini sicer nazadoval od 1584 na 958 vagonov, po vrednosti pa se je skrčil le od 30.2 na 28.3 milijona din. Narasel pa je izvoz konoplje od lanskih 72 na 110 milijonov din, hmelja pa smo v prvem polletju izvozili 48 vagonov (lani 67) v vrednosti 5 milijonov din (lani 11.9). Izvoz zdravilnih zelišč je narasel od lanskih 5.4 na 10.2 milijona din in izvoz svežega sadja od lanskih 0.6 na 5.2 milijona din. Zlasti pa se je povečal izvoz vina na 451 vagonov (lani 125. predi. 93) v vrednosti 15.5 milijona din (lani 4.0, predi. 2.4).
Izovz svinj se je povečal za 100 milijonov
Po občutnem nazadovanju v lanskem letu se je naš izvoz živine letos deloma j zboljšal. Statistika za junij nam pove. da ; smo v tem mesecu izvozili za 45.5 milijona din svinj (lani za 14.5). za 6.6 milijona din govedi (2.8) in za 2.9 milijona din konj (5.5). Podatki za prvo polletje pa nam nudijo naslednjo sliko:
Konj smo letos v prvem polletju izvozili 107 (lani 9588. predi 15.113). V nasprotju ] ostalim izvozom živine opažamo pri ko-
njih nadaljnje nazadovanje. Izvoz goveje živine, ki je znašal v prvem polletju 1937 35.763 glav in je lani nazadoval na 13.938 glav, se je letos v prvem polletju nadalje skrčil na 10.545 glav. To ponovno poslabšanje pa izvira še iz prvega četrtletja, kajti v zadnjih mesecih je bil izvoz goveje živine zopet večji nego lani v istih mesecih. Prav znatno povečanje pa beležimo letos pri izvozu svinj, saj smo v prvem polletju izvozili 151.913 svinj nasproti 109.631 v lanskem prvem polletju in 141.053 v predlanskem prvem polletju. Po vrednosti se je naš izvoz živine in mesa v prvem polletju zadnjih let gibal takole (v milijonih din):
	Prvo	polletje	
	1937	1938	1939
konji	37.0	26.1	14.9
govedo	81.9	33.3	32.8
svinje	195.6	154.3	252.2
drobnica	10.6	3.7	2.2
perutnina	13.3	16.7	29.0
meso	78.4	78.7	90.0
mast	63.5	49.6	53.3
mesni izd.	17.9	14.9	21.7
skupaj	498.2	377.33	496.1
Celotna slika našega izvoza živine in živinskih proizvodov je nekoliko ugodnejša nego lani, to pa zaradi tega, ker se je povečal izvoz svinj, zlasti pa vrednost izvoženih svinj, ki je zaradi ugodnejše cene narasla za skoro 100 milijonov din. Nekoliko večji je bil tudi izvoz mesa, masti in mesnih izdelkov ter perutnine.
Povečan izvoz lesa
že včeraj smo obširneje poročali o povečanem izvozu lesa in gozdnih proizvodov, ki se je v prvem polletju dvignil od lanskih 47.402 na 61.763 vagonov, odnosno od 417 na 516.7 milijona din. V juniju se je zlasti povečal izvoz gradbenega lesa, in sicer na 10.682 vagonov (lani 7301) v vrednosti 88.5 milijona din (62.8).
Slika našega izvoza lesa v prvem polletju pa je bila naslednja: izvoz drv, ki je znašal lani v prvem polletju 1578 vagonov, se je dvignil na 4710 vagonov, po vrednosti pa od 3.8 na 10.7 milijona din. Izvoz gradbenega lesa je znašal 48.886 vagonov (lani 38.761, predi. 47.597) odnosno 388.5 milijona din (lani 321.1, predi. 427.3) Po količini je izvoz gradbenega lesa prekoračil izvoz v letu 1937. po vrednosti pa je še zaostajal za 39 milijonov din. Oglja smo letos v prvem polletju izvozili 1551 vagonov (lani 552) v vrednosti 9.8 milijona din (3.3), pragov smo izvozili 357.000 (457.000) v vrednosti 19.4 milijona din (20.2), lesnih izdelkov pa smo končno izvozili za 16.3 milijona din (14.6). Omeniti je tudi znatno povečanje izvoza ekstraktov za strojenje, ki se je letos v prvem polletju povzpel na 31.6 milijona din nasproti 19 7 in 24.5 milijona din v prejšnjih dveh letih.
Izvoz kovin
V poslednji skupini naše izvozne statistike je najznačilnejše povečanje izvoza bakra. Letos smo izvozili v prvem polletju 2156 vagonov bakra (lani 1659). Vrednost izvoženega bakra pa se je povzpela od lanskih 199 na 348 milijonov din. Tudi izvoz svinca je narasel na 353 vagonov (lani 263), po vrednosti pa na 16.9 milijona din nasproti 12.8 in 5.3 milijona din v prejšnjih dveh letih. Ferosilicija smo zvozili le za 4.1 milijona din (lani za 7.4) izvoz md, ki se je lani nekoliko zmanjšal, pa se je letos nekoliko dvignil na 196 milijonov din. nasproti 191 milijonom v lanskem letu.
Po hudem nazadovanju v zadnjih letil se je letos opomogel izvoz cementa, ki se je dvignil od 20.7 na 25.2 milijona din. Izvoz kalcijevega karbida in cianamida, ki je znašal v prvem polletju 1937 20.4 milijona din in se je lani dvignil na 52.7 milijona din, je letos nekoliko nazadoval na 41.6 milijona din. Narasla pa je vrednost izvo. za amonija^ove in kavstične sode od lanskih 5.5 na 14.6 milijona din.
Gospodarske vesti
= Olajšave za Izvoz industrijskih izdelkov v devizne države. V Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine že dalj časa sestavljajo seznam industrijskih izdelkov, ki uživajo olajšave pri izvozu v devizne države. Poročali smo že o ukrepih za premi-ranje izvoza sadja, sočivja, zaklane perutnine, jajc, vina in konzerv z uporabo internih odnosno transfernih dinarjev. Za izvoz industrijskih izdelkov v devizne države naj bi se uvedel sličen režim, toda na ta način, da bi se višina premije določala za vsak posamezni predmet posebej. Sestavljena je že lista industrijskih izdelkov, katerih izvoz naj se olajša na ta način. O tej listi bo razpravljal v kratkem devizni odbor pri Narodni banki. Med drugim so v listi predvideni naslednji izvozni predmeti: bukov gradbeni les, bukove frize. bukovi železniški pragovi, šunka in salama, pšenična moka, vino, mineralne vode, svilene in polsvilene tkanine, bombažno šivano blago, ženski klobuki iz klobučevi-ne in tulci iz klobučevine, izdelki iz lesa, karton, ovojni papir, papir za p'~?nje. brusi, steklena posoda, železna pločevina, železna žica, lopate, motike, vile. ko.se in srpi, žeblji, emajlirana posoda, veripe. noži, otroške igrače ekstrakti r.n strojenie. ocetna kislina, seme lucerne ln črne detelje, oljnate pogače itd.
— »Putnik« je ustav'1 prodajo lir ■/■/:• fu-r;stični promet Kake t>oro*°~'o ;7. Beograda, je družba »Putmk« ustav'la prodajo turisfčnh lir našim potrrkom za
Italijo, in sicer zaradi tega. ker ie do kraja izkorščeno dobroimetje, ki je bilo doslej v Italiji na razpolago za ta namen. V tej zvezi poročajo nadalje iz Beograda, da bo na zasedanju jugoslovensko-italiian-skega gospodarskega odbora, k; se je že začelo v Rmu pršlo v razpravo tudi vprašanje oskrbe naših turistov z lirami. Zato je verjetno, da bo imel sedanj' ukrep »Putnika« samo začasn' značaj
= Pričetek izvoza svežega grozdja. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča zainteresirane izvoznike, da se sme pričeti z izvozom zgodnega grozdja, kolikor to grozdje ustreza predDisom uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov pri izvoza
Mm m i r wi ti komanda v S£be-
niku sprejema do 31. t m. ponudbe za dobavo raznega železnega materiala, raznega drugega materiala, kositra, svedrov, kravjega usnja, stekla, železne pločevine; do 4. avgusta ponudbe za dobavo platna in vrvi, in do 14. avgusta za dobavo električnega materiala. — Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 1. avgusta ponudbe za dobavo tkanine za zastave, bele in pisane, akumulatorjev, steklenic za kisik in specialnih ventilov za te steklenice, in barv; do 2. avgusta ponudbe za dobavo vrvice, lepil za gumo, plavila za perilo, priklopk bakelitnih. izolacijskega materiala, fero-molidbena, kupro-mangana, fero-kroma, fosfor-bakra, fero-silicija, sukanca itd. — Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 7. avgusta ponudbe za dobavo gume in kondenzatorjev za dinamo; do 9. avgusta pa za dobavo žarnic, provodnih cevi, gurt, gumijastih cevi itd.
—	Uprava vojno-tehničnega zavoda v Han-rijevu pri Skopi ju sprejema do 9. avgusta ponudbe za dobavo orodnega jekla in ko-baltovega jekla. — Centralna direkcija drž. rud. podjetij v Sarajevu sprejema do 10. avgusta ponudbe za dobavo neprozorne tkanine za zastore. — Pomorsko-letalska šola. Divulje, sprejema do 13. avgusta ponudbe za dobavo orodja, strojev (meril, mikrometrov itd.).
= Licitacije. Pri upravi zavoda Obiličevo bo
27.	t. m. licitacija za dobavo električnega materiala. Dne 21. t m. bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo potniških avtomobilov. 22. avgusta za dobavo motociklov s prikolico,
28.	t. m. pa licitacija za dobavo telefonskih aparatov.
Bc«e
25. julija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nem. ški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 30.50, v Beogradu pa po 30.75. Na svobodnem deviznem trgu notira angleški funt nadalje nespremenjeno 258.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci noti-rala 466 — 469 (v Beogradu po 467). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.	_
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 205.80 —209. Pariz 116.20 — 118.50, New York 4377.37 — 4437.37. Curih 995 — 1005. Milan 231.45 — 234.55. Praga 150.75 — 152.25. Amsterdam 2357 — 2395. Berlin 1768.12 — 1785.88, Bruselj 746.75 — 758.75. Tečaii na svobodnem trgu: London 256.40
—	259.60 Pariz 144.82 — 147.12. New York 5458 — 5518. Curh 1238.97 — 1248.97, Amsterdam 2936.67 — 2974.67, Bruselj 930.39 — 942.39.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7375 London 20.7425 New Y©rk 443, Bruseli 75.2750, Milan 23.30. Amsterdam 237.25, Berlin 177.70 Stockholm 106.8750. Oslo 104.20. Kobenhavn 99.60. Sofija 5.40. Praga 15.15. Varšava 83.5^ Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 466 — 469. 4% agrarne 61.50 — 62.50, 4o/o severne agrarne 59.50 — 60.50, 6% beerluške 86.50 — 8735, &>'o dalm. agrarne 83.50 — 84, 7°/o stabiliz. 100.50 bi., 7«/0 m-vest. 99.50 — 101, 7% Blair 94 bi., 8% Blair 101 bi.; delnice: Narodna banka 3750 den.. PAB 208 den., Trboveljska 172
—	175. Gutman 40 — 49. šečerana Osijek 80 den., Osiiečka ljevaonica 150 — 162, Jadranska 320 — 350.
Beograd. Vojna škoda 466.75 — 467 (467), 40/0 agrarne 62.25 den., 4% severne agrarne 59.50 den., 6% begluške 87 — 87.25, 6% dalm. agrarne 84 — 84.50. 7«/0 invest. — (100 50), 7% Seligman 100.50 den. 70/0 Blair 94 den., 8% Blair 100 den., PAB 210.50 — 211.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chlcago, 25. julija. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 63; koruza: za dec. 41, za 43.25.
+ Winnipeg, 25. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 50.50, za okt. 50.625, za dec. 52.625.
-f- Novosadska blagovna borza (21. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: stara (78/79 kg): baška sremska slavonska 149 — 151; južnoban. 147 — 150 Rž: baška 130 - 132.50 Ječmen: Dask ir sremsKi 64/65 Kg 140 - 142 50 Oves: oaški. srem ski s,9vonsl' 140 - 142 H -ln pariteta Indjija 116 — 118 Moka: ba. Ska ir. banaisKa »Ug« m »Ugg« 145 <24o »2« 215 - 225; »5« 195 - »6« 1/5 -185; >7« 150 - 160 »8« 117 50 12i! 50 Fižol: baški m sremsK: oeli 290 — 295
Otrobi: baški in nemšk« 101-11- banat
sid 103—105.
+ Budimpeštanska terminska borza
(25. t m.). Tendenca prijazna. Zaključni tečaji: za avg. 17.13 — 17.15, za aept 17.32 — 17.35.
BOMBA2
+ Liverpool, 24. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 4.74 (prejšnji dan 4.80), za dec. 4.30 (4.35).
ŽIVINA
+ Na mariborski živinski sejem 25. julija je bilo prignanih 15 konj, 20 bikov, 120 volov, 426 krav in 25 telet. Cene so bile naslednje: debeli voli 3.90—5 poldebeli 3.25—4, plemenski 4.25—5.50, biki za klanje 3.25—4.25, klavne krave debele 3.50— 4.50, plemenske 3.50—1.50, klobasarice 2—3. molznice 4—5.25. breje 3.50—4.50, mlada ž.vina 3.70—5.25, teleta 4—6 din. Prodanih je bilo 385 glav.
Iz državne službe
Beograd, 24. julija. AA. Z odlokom finančnega ministra je bil premeščen v glavno carinarnico v Zagrebu za carinika 8. sk. Borivoje Gocmanac z Rakeka, za pomožnega carinika 9. sk. pri glavni carinarnici v Ljubljani Adolf Dobovišek z Rakeka, za carinika 8. sk. glavne carinarnice v Mariboru Mumir Ružič iz Zagreba, Svetislav Protič iz Skoplja, Dragotin Belavič iz Zameta, Anton Hamer iz Ohrida, za pom. carinika 9. sk. Miljutin Popovič s Sušaka, za uradniškega pripravnika Uroš Stankovič z Rakeka, Svetozar Jovanovič iz Splita, Mata Gozdanovič iz Hercegnovega; za pom. carinika 9. sk. pri osrednji carinski blagajni v Novem Sadu Pavle Stojkovič iz Maribora; za carinika 8. sk. pri glavni carinarnici v Subotici Omer Dožlnič iz Ljubljane in Mihajlo Senadič iz Maribora. Za carinika 8. sk. pri glavni carinarnici na Sušaku Hugo Vernič iz Maribora, za carinika j 8 sk. pri carinarnici v Bosanskem Brodu Oskar Koja iz Maribora, za carinika 8. sk. pri carinarnici v Gornji Radgoni Fran jo Mandakovič iz Zagreba; za carinika 8. sk. pri carinarnici v Dravogradu Mezi Uzer Alajbegovič iz Maribora, za uradniškega pripravnika na carinarnici na Jesenicah Jo-van Uskokovič iz Zagreba in, za pom. arhivarja 9. sk. Gjorgje Pavlovič, za carinika 8. sk. v carinarnici v Preku Marjan Brozovič in Ilija Biščevič iz Maribora, a pri carinarnici na Rakeku Ivan Medanič iz Maribora.
Beograd, 24. julija, p. Upokojena sta bila višji kontrolor Teodor de Frančeskl pri železniški direkciji v Ljubljani ln inšpektor Ivan Koprivšek pri železniški direkciji v Zagrebu. Napredoval je v 6. po-ložajno skupino Franc Deisinger pri železniški direkciji Beograd-sever.
Premeščen je bil pristav dr. Jakob Or-tln od sreskega načelstva Maribor desni breg k sreskemu nSčelstvu v Celju.
Beograd, 25. julija, p. Upokojen je bil višji finančni svetnik Ivan Dic v 4. polo-žajni skupini 1. stopnje pri finančni direkciji v Ljubljani. Pri finančni direkciji v Novem Sadu je napredoval za računskega inšpektorja v 6. položajni skupini dosedanji kontrolor Emil Kranjc.
Premeščeni so bili carinski kontrolorji Ivan Pečar iz Hercegnovega v Zagreb, Emil Košenina iz Dravograda v Split in Josip Jevnikar iz Koprivnice v Obrovac.
Naš novi konzularni zastopnik v Monakovu
Beograd, 25. julija, p. Za častnega generalnega konzula v Monakovu je bil Imenovan Albert Heilmann.
Stavka v Trepči se nadaljnje
Beograd, 25. julija, p. Iz Kosovske Mi-trovice poročajo, da se stavka rudarjev v Trepči, ki traja že 8 dni, nadaljuje in nič ne kaže, da se bo delavstvo kmalu spet vrnilo na delo. Niti delavstvo niti uprava podjetja nočeta popustiti od svojih zahtev. Tudi v vseh strojnih oddelkih so delo prekinili in rudarji stražijo pred vhodi v rove. Več trgovin je zaprtih. Delavstvo trdi, da ima dovolj sredstev, da bo lahko vzdržalo do kraja.
Oče in sin umorjena z granato
Prilep, 25. julija, p. Na nenavaden način sta bila v pretekli noči v Prilepu umorjena kmečki posestnik Naum Konjevlč m njegov sin Rista. Neznanci so jima v seno podtaknili granato. Konjevič in njegov sin sta se sneči dejansko odpravila spat na seno. Sredi noči je granata, ki Je bila tem-pirana, eksplodirala in pri prič, ubila oba nesrečneža. Napravila je tudi veliko mate. rialno škodo. Orožniki so davi aretirali tri kmečke ljudi, ki so jih osumil, zločina.
ViasesrsM pre&lem — slsszi druga očala
V sobotni številki »Jutra« ste prinesli poročilo o učiteljskem protiaikohjlnem tečaju. Kratko omenjate, da je predaval o alkoholnem gospodarstvu v Slcven ji referent za vinarstvo pri banski upravi banski svetnik Vladimir K u r e t , nam vinogradnikom ni povsem ja:no, kako prid? kot predavatelj v protialk holni tečaj gospod, katerera službena naloga je dvigati in zboljševati produkcijo vina Točneje navajate predavanje gg. Filipa Uratnika. tajn ka delavske zbornice, in Jož* Rozmana. tajnika Jugorasa iz Mar bira. Kot vinogradnika me ja zlasti Rozmanovo predavanje o viničarskem vprašanju zelo za-rrmalo. Dovnlite mi zato. da tud iaz na-p'?em rar b^sed v pojasnilo te,?a vprača-rja, ki je — k~k r sami navuate — do sedaj še malo obdelano.
Oosp Itozmsr. je v'n!8ar~k* sin in ie knt v:'"'č°.r z o""-'VPO šolo posal tai"'k Viničarskr« z vere: b- je p-tem tajn'k kr-ko--ocia!ic delav-ke organizacije v Mariboru. ob lanskih volitvah pa je postal tnjrvk Jugorrsa ko je tudi Viničarska zveza Dcstala del te organiza-ije. G. Rozman je pred ^ar leti postal tudi vinogradnik in sicer tak. da bi irnral po viničarski uredbi imeti viničarja, pa ga do sed^i še nima. Kljub temu mora človek od njega pričakovati. da dobro po^na o^nršaje med vi-ničarjem in vinogrrdnikorn Zato mi dovolite nekaj pripomb k njegovim izvajanjem in trditvam.
Kmalu v začetku je g. predavatelj rekel, da je viničarski stan najbednelši delavski sloj. kar jih nosi naša zemlja. Viničar Je kakor vsak poljedelski delavec oredvsem nrizadet s tem. Ver je s^Mskl d "1 a vre, to je: zapečen le 100 do 120 dni na leto. kar ima za slabo posledico premajhen zas'užek
v denarju Ima pa viničar: 1. enoletno stal-nest, 2. brezplačno stanovanje, 3. svoje na-iuralno gu&ijaaar&tvo, kjer si redi eno govedo ali več, perutnino, svinje. Ima svoj vrt in pridela tudi nekaj drugih pridelkov, vsa to brez direktne protiodškodnine. Gotovo pa da za to primerno indirektno pro-tiodjkudnino, ker je pač njegova dnevna mezda z ozirom na to manjša. Končno je treba še omeniti, da služijo večino časa, ko se dela, vsi člani viničarske obitelji od 14. leta naprej. Priznamo pa radi, da je z ozirom na navedeno zaposlenost viničarja njegov zaslužek premajhen.
Predavatelj trdi, da je viničar po več-stoletnem obstoju dosegel vrhunec svojega propadanja To bi pač težko dokazal. Smo vinogradniki, ki iz lastnih izkušenj poznamo vin čarske razmere zadnjih 50 let. Razvoj viničarjev gre kakor razvoj vseh drugih kmetskih slojev, hvala Bogu, naprej m to brez ozira na viničarsko organizacijo. Da so higienske prilike mnogokje pri naših kmetih in bajtarjih slabe in da je mnogokje tuda pri viničarju enako, to moramo vsi priznati in obžalovati ter je dolžnost celotne družbe, da se to v hitrejšem tempu na boljše razvija kakor dosedaj. Da pa ima večina viničarjev bolj zdrava stanovanja kakor marsikatera delavska obitelj v kletnih prostorih ali barakah, je pa vsnkemu poznavalcu razmer jasno.
Mnogo vlničarskih otrok gre v druge poklice, kakor je to storil tudi g. Rozman. Razvidno je to najbolj iz dejstva, da se Je viničarsko prebivalstvo v vinogradnik občinah zadnjih 50 let prav malo povečalo. Kakor je pač beg od rude tudi drugod zaznamovati, se to pri vtničarjlh še bolj dogaja. Najdemo viničarske otroke v obrtih, trgovini, pri orožnikih, finančni kontroli,
f^-iUreU
O—,.
P«llm
■"•"«« in Z"",",'1 te'"®
*A°ION BELINA!
ra
m
med uradniki vseh vrst; dekleta so po mestih zlasti izvrstne gospodinjske pomočnice; tudi niso redki primeri, da so viničar ji sami postali vinogradniki ali drugače manjši posestniki. In prav je tako! Viničarji so bili tudi prvi naši sezijski delavci že v dobi, ko še ni bilo peronospore in oidiuma in je bila njihova zaposlitev v vinogradu še manjša. Hodili so na mlačev v žitorodne predele vse doli do Slavonije in Srema. Seveda takrat še tudi nismo poznali mla-tllnega stroja, še manj pa na kmetijah stroje na parni ali motorni pogon.
Kakor je vprašanje uživanja alkohola nedognana zadeva, tako je gptovo, da vinogradniki in viničarji živimo od vnovče-nja tega vinskega alkohola. Da pri tem nI mnogo abstinentov med nami, je umljivo. Gotovo se dogaja, da je tudi med vinogradniki kaj brezvestnih ljudi, ki dajo svojemu delavcu pokvarjeno pijačo, vendar so to le redke izjeme.
če se še ozremo na posestno razmerje v naših vinogradih glede na tuzemce in inozemce, nam žal manjkajo tozadevni podatki. Imamo le delo g. Kerenčlča »Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah«. Tu vidimo, da je v tem najlepšem vinorodnem predelu od 611 ha vinorodne ploskve 233 ha v rokah inozemcev. Nekaj teh posestev je prišlo tudi po ženitvah naših državljanov v roke inozemcev. Kakor vsaka statistika, ima tudi ta svoje napake, katerih pa danes ne bom popravljal.
Viničarsko vprašanje je problem, za katerega se moramo prav vsi zanimati. Dalo pa se bo le takrat uspešno rešiti, ko bomo tudi vinogradniki za svoj pridelek imeli rentabilne prevzemne cene in to brez ozira na svetovne cene, kakor so jih dosegli letos pridelovalci pšenice in suhih sliv.
Vinogradnik
Andrej černic je umrl
Ptuj, 25. julija
V ptujski bolnici je umrl 23. t. m. po daljši bolezni inšpektor državnih železnic in šef postaje v čakovcu g. Andrej Cernic. Pokojnik se je rodil leta 1885 v okolici sončne Gorice. Po dovršenem gimnazijskem študiju je vstopil leta 1909 v službo pri Južni železnici. Notranja Tirolska in Trst so bila torišča njegovega predvojnega dela. Po prevratu je služboval v Mariboru, na Rakeku, v Kotoribi in čakovcu. Bil je vzoren ln značajen soprog, nenadomestljiv in iskren tovariš, odličen uradnik in očetovsko blag starešina. Zadnje čase je iskal zdravja po raznih krajih, a ga ni več našel. Smrt ga je prezgodaj iztrgala iz objema soproge Franje in svojcev.
Danes popoldne je lz ptujske bolnišnice krenil dolg sprevod na mestno pokopališče. Na njegovo poslednje romanje je prihitelo mnogo železniških uslužbencev, službujočih ob postajah od Pragerskega tja do Kotoribe. Ko so na mestnem pokopališču spustili prsto v grob, je spregovoril poslovilne besede ptujski prošt Grelg. Orisal je njegovo vzorno življenje, polno dela in žrtev. V Imenu Združenja železniških uradnikov se je poslovil od pokojnika železniški kontrolor Bruno Parma, v imenu vseh železniških tovarišev in prijateljev pa transportni kontrolor Franc Rožman, oba iz Ljubljane. Pevski zbor železničarjev mu je v poslednji pozdrav zapel dve žalostinki, nakar so njegove zemske ostanke položili k večnemu počitku. Dragi Drejc, vznožje Slovenskih goric, ob katerih počivaš, naj ti v polni meri nadomešča Briška brda Tvoje sončne rojstne domovine! Slava spominu pokojnika, preostalim naše iskreno sožalje!
Iz Gornjega grada
„. Otvoritev novega gasilskega doma. Agilna gasilska četa v Lutvercih v Apački kotlini je dogradila ličen gasilski dom. Slovesna otvoritev bo v nedeljo 30. t. m. dopoldne ob 9. Popoldne pa bo na prostem pred domom veselica, katere čisti dobiček Je namenjen za nabavo potrebnega orodja in poravnavo gradbenih stroškov.
gr— Zasačena tatica poljskih pridelkov. Del svoječasnega vojaškega vežbaršča na Tratah ob Muri je dala občina Gornja Radgona zoratl ter ga dala v zakup raznim uslužbencem in siromašnejšim občanom. Le-ti so al uredili lične vrtove za sočivje. V zadnjem času pa so se opažale številne tatvine vsakovrstnih pridelkov pri za. kupniklh. katerih Je okrog osemdeset. V nedeljo okrog poldneva pa se je zakupniku Jakobu Srajnerju posrečilo zasačiti tatico v osebi neke Frančiške, ki je v opoldanskih urah, ko nI pričakovala nikogar, mirno trgala fižol na sosedovem vrtu. Zadeva je
prijavljena orožništvu.
★
BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri zabaven film »Noč v operi«. Od petka do sobote prinaša komedijo »Capriccioc z Lilano Harvey in Pavlom Kempom. (—)
Most med Angfi|o in Francijo — na KHafsfcem
Ruske športnice
Vsako leto se v znani vojaški akademiji v Salnt-Cyru v Franciji vrši »Praznik slavja«, med katerim promovirajo gojence zadnjega letniki*. Ob tej priliki uprizarjajo gojenci igre, ki spominjajo na važne dogodke lz francoske vojaške zgodovine. Slika nam kaže iz letošnjega programa rekonstrukcijo napada starih Galcev na Rim odroma srečanje med rimskimi legionarji in gal&kimi vojaki
Pogled na Brennersld prelaz
Poroka pod policijsko zaščito
Pil poroki zelo neenake dvojice je prišlo v New Yorku do težkih škandalov pred cerkvijo in v njej, tako da je bilo treba pozvati policijo na pomoč. Ženin je štel 60 let, nevesta pa 16. Kakšnih 500 ljudi se je bilo zbralo pred cerkvijo in ti so vdrli za ženinom in nevesto v cerkev tako, da so ločili moža od mlade ženske in ga pritisnili k steni. V cerkvi je bdi takšen ne. mir, da je duhovnik odklonil obred. Pred vhodom je prišlo do splošnega pretepa, tako da je morala nastopiti policija, ki je skupaj z gasilci razpodila ljudi in omogočila poroko.
ZA SMEH IN KRATEK 6AS
»Ah, gospa Korenova, moja hčerka je tako bister otrok. Pridi, Lizika, povej tet. ki, koliko je dvakrat dva.«
»Dvakrat dve? — Pet!« »Vidite, gospa Korenova, samo za eno je povedala preveč!«
★
»Pri Mlinarjevih je prišlo na svet nekaj malega. Tehta komaj dva kilograma. Človek bi ne verjel, da more otrok s tako majhno težo živeti!«
»To ni še nič! Moja mama je prišla na svet s poldrugim kilogramom!«
»To je pa res nekaj! In ali je ostala živa?«
Mednarodni most na reki Pei-Ho v Tiencinu, ld veže francosko in angleško koncesijo
Trgovina z zvezdami
Za okroglo vsoto se lahko ovekovečiš na nebu
Ali hočete kupiti zvezdo, ki se bo imenovala po vas? -V Ameriki to vprašanje v zadnjem času
Pogled na znameniti prelaz v Južni Tirolski, nekdanji zvezi med Avstrijo in Italijo. Danes je postal spet zelo aktualen zavojo vesti, da bodo iz Južne Tirolske izselili vse nemško prebivalstvo in da bo dobila Nemčija tukaj prevozno pot za svoje čete, Id bi odhajale v Afriko. Govorijo tudi, da bo Južna Tirolska v primeru nove vojne, ker je zaščitena od vseh strani, sedež italijanskega ln nemškega glavnega stana
Lov za svetovnim prvenstvom
Dvoboj z žvižganjem in žvrgolenjem
Uniforma Franca Ferdinanda
Rana avstrijskega prestolonaslednika ni bila takšna, da bi moral zavoljo nje umreti
Poleg vseh drugih bomo imeli sedaj še borbo za svetovno prvenstvo v posnemanju ptičjega petja. Kanada in Japonska se bosta borili za ta naslov. Po drugih deželah nista povpraševali, vidi se jima samo ob sebi umevno, da more biti prvak le v eni teh dveh dežel.
Kanadec Charles Johnson je na ameriški celini zelo znan kot posnemovalec
ptičjega petja in stremi v tem oziru za naslovom svetovnega mojstra. Ko je slišal, da je na drugi strani oceana neki 341etni Japonec, Suekiči Tanaka, na isti način sla. ven, ga je pozval na dvoboj — seveda le z usti in ustnicami. Tako se bo v juniju prihodnjega leta, leta olimpijskih iger, odločevalo tudi vprašanje, kdo zna na svetu najbolje žvižgati in žvrgoleti kakor ptič.
»Basier Nachrichten« priobčujejo zani. miv dopis nekega svojega bralca, ki je bil ob skal vojni muzej na Dunaju, kjer hranijo tudi razne spominke na atentat v Sarajevu. Dopis pravi med drugim:
V temotni vhodni dvorani muzeja se nam pogled usmeri na ozko stekleno omaro. Stopiš bližje in imaš pred seboj sledove strelov, ki so 1. 1914. zapalili v Sarajevu grmado, za katero so bili vsi narodi prinesli polena. V tej omari hranijo namreč paradno uniformo, ki jo je nosil prestolonaslednik Franc Ferdinand v Sarajevu. V primeri z morjem krvi, ko jo je človeštvo prebredlo od tistih julijskih dni 1914. do danes, so krvavi sledovi na prestolona-slednikovi slavnostni uniformi naravnost neznatni. Čudiš se temu in se poglobiš v pojasnila na majhnem listu papirja zraven uniforme. Iz njega zveš približno sledeče: Ko je Franca Ferdinanda zadela ena izmed Principovih krogel, se mu je vlila kri iz ust. Njegovo spremstvo se je trudilo okrog njega in je menilo, da je krogla nadvojvodo zavoljo krvi iz ust zadela v pljuča, če bi bilo tako, bi bilo treba na prsih uniforme videti sled. Toda sledu ni
Grof ▼. Scliulenberg
bilo. Spravili so prestolonaslednika v uradno poslopje in so hoteli odpeti uniformo, da bi končno zvedeli, kam je zadela Prin-cipova krogla. Tedaj so doživeli drugo presenečenje. Uniforme niso mogli odpeti, ker nadvojvoda je bil vanjo všit! Prav všit, da bi imel še strumneišo postavo nego obi. čajno! Lahko si predstavljamo zmešnjavo: prestolonaslednik je počasi izkrvavel, uniforma pa se na normalni in po etiketi predpisani način ni dala odpreti! Končno so uniformo na hrbtu prerezali m sedaj so lahko videli, kam je zadela krogla. Prestreljena je bila vratna odvodnica in zato je kri tekla iz ust. Dotlej, ko so to odkrili, je bil prestolonaslednik že izkrvavel za rano, ki bi zavoljo nje normalno moral prav tako malo umreti, kakor bi ne mogla biti vzrok smrti rana, zavoljo katere je Bart-hou v Marseilleu izkrvavel v splošni zmeš. njavi.
Zakaj pa na uniformi niso mogli takoj odkriti sledu krogle? Zato ker je krogla pretrgala šiv natanko na mestu, kjer je bil rdeči, trdi generalski ovratnik prišit na mehko blago, tako da sta se mogla oba dela nad pretrganim šivom spet zapreti, kakor da se ni bilo nič zgodilo. Pogledati moraš natančneje, če hočeš najti to mesto in začudiš se čudovitim potem, po katerih gredo zgodovinski dogodki, ko se hočejo pojaviti na tem mestu.
Islandija — dežela vinske trte
Gigantski načrt za ogrevanje mesta Reykjavika in islandskih polj z vročo vodo iz ognjeniških tal
Že dalj časa so govorili o tem, da bodo za Reykjavik, prestolnico Island je, izkoriščali vročo vodo, ki vre iz tamkajšnjih ognjeniških tal. Uporabili bi jo za centralno kurjavo vsemu mestu. Po mnogoletnih poskusih so začeli sedaj graditi devet ogromnih vodnjakov, v katerih bodo zbirali kemično zelo čisto vodo reykiardalen-skih izvirov. Z jarki bodo to vodo razširili po vsem mestu in njegovi okolici. Strokovnjaki nameravajo z vročo vodo. ki je je v Islandiji zastonj več nego preveč na razpolago, segrevati celo tla pod njivami. Lahko si mislimo, da bodo imela ta dela za Islandijo ogromen gospodarski pomen. Premoga ne bo več treba uvažati, vsaj ne v takšnih množinah kakor doslej, in Rey-kjavik danes najbolj vlažno in najhladnejše mestov v Evropi, se bo izpremenil v nekakšen rastlinjak. Dima ne bo več. na poljih, ki jih bo kurila voda, bo bohotno uspevalo rastlinje, kakršno uspeva drugače samo v južnih krajih. Islandci se vdajajo celo upanju, da bo v njihovi domovini mogoče gojiti vinsko trto. Tla sama na sebi bi bila za to najboljša in če bi jih
Dražba sleparjevih draguljev
Preden se uradno zgrne zastor nad afero Stawiskega
mogli ogrevati na veliko, potem ni nobenega razloga, da bi ne mogli na njih pridelovati vino.
Celo skladišče
v želodcu
V tržaško mestno bolnišnico so pred kratkim oddali moža, ki bi mu morali operirati želodec. Rontgenska preiskava je sicer že prej pokazala, da je v želodcu celo število različnih predmetov, uspeh operacije pa je bil celo za zdravnike presenetljiv. Iz želodca so namreč potegnili naslednje predmete: 24 svinčnikov, tri polnilne peresnike, vilice, žlico, osemnajst ključev različnih velikosti, vijak, nekoliko starih kovancev, odpirač za sardinske škatle, tri toke za cigarete, dva žepna noža, dve igli, štiri kovance po dve liri, kovanec za 50 centesimov in verižico za ključe. Možak je operacijo dobro praesel ln je pozneje samo vprašal, dali so našli lire in centesime, ki jih je bil požrl pred dalj časa. Sedaj preiskujejo stanje njegovih možganov.
ni nič nenavadnega. Pri nekaterih zvez. damah se je namreč udomačila razvada, ki nima z resno znanostjo nobenega oprav* ka več. Na nebu odkrivajo pogostoma no. ve, manjše zvezde, če izsledi takšno zvezdo. povpraša zvezdama med bogatimi Američani, ali so pripravljeni »podariti« zavodu znatno vsoto, za kar se zvezda krsti po darovalcu. Dolarski kralji redkokdaj izpustijo takšno priliko, da se »oveko-večijo«. Neki bančni Krez iz Detrodta pa je imel pred kratkim smolo. Malo dni potem, ko je bil za neko zvezdarno podpisal ček s številom s petimi ničlami, je »nje. gova« zvezda namreč izginila. Zvezdarno je nato tožil, da bi mu vrnila denar in na ta način je vsa ta trgovina z zvezdami prišla v javnost.
Angleški publicist Stephen King-HaU
je zbudil po sveta velikansko pozornost in v Nemčije veliko ogorčenje s svojimi pismi na nemško prebivalstvo, v katerih mu razlaga politični položaj z angleškega stališča. Njegovi zaupniki vtihotapljajo ta pisma v deset tisočih izvodih v Nemčijo, kjer jih prejemajo ngledne osebnosti iz vseh krogov, King-Hall je že pred tremi leti začel praktK cirati to staro obliko žurnalistike
Galci zavzemajo Rim
O resnici
O resnici pravijo, da je ženska. To pa še ni noben razlog, da bi se delal z njo poročenega.
Drugi pravijo, da je resnica boginja — zato je tako nedosegljiva.
Celo stara resnica lahko nastopi nena-šminkana.
Občevanje z resnico je prav tako preprosto kakor z ljubeznijo — in prav tako tež-ko.
Resnico lahko poveš tudi z nasmehom: to ne škoduje niti njej, niti nam.
Lahko resnico najdeš, ne moreš je pa iznajti.
Resnica ve, kaj hoče — samo človek noče vedno, kar ve.
ANEKDOTA
Slikarja Whisterja je neki »tovarid« a akademije nekoč zaplel v razgovor d umetnosti. Tovariš je menil, da delajo. Whistlerjeve slike nanj vtie bežnega dela in nedovršenosti. »Zakaj jih ne izdelate nikoli do konca?« je vprašal. »Zakaj vi svo* je sploh pričnete delati?« je dejal Whistleir s hudobnim nasmeškom.
VSAK DAN ENA
Električna krmilnica za pse
Ameriški inženjer Sweeney je dal patentirati električno krmilnico za domače živali. Krmilnica je zvezana z budilko, ki deluje električno in odpre krmilnico v času, na katerega je naravnana, avtomatično. Na ta način je mogoče poskrbeti tudi za to, da dobi pes, če te podnevi ni doma, ob svojem času svojo jed.
svoje
Poveljnik gasilcev: »Noč je bila tako poletno krasna! Prišli smo zato peš!«
dolgo govorili o aferi, v katero se je za-plelo mnogo visokih ministerialnih in drugih uradnikov in ki je imela v času preiskave za posledico številne samomore.
Arabski reki
Bolje pametne kot sovražnike nego neumne kot prijatelje.
Sprejmi me rajši prijazno, nego da mi ponudiš večerjo.
Želim si, da bi bil moj vrat tako dolg kakor velblodov vrat, zato da bi dal dobrim besedam počasi dvigati se, in da bi lahko besedo spet požrl, če bi ne bila dobra.
če si storil dobro delo, skrij ga. če si dobro delo sprejel, razširi ga povsod.
INSERIRAJTE V „ JUTRU"!
nemški veleposlanik v Moskvi je bil pozvan v Berlin, da bi svoji vladi poročal o poteku dosedanjih precej skrivnostnih pogajanj med Nemčijo ln Rusijo. Njegovemu prihodu v Berlin pripisujejo velik pomen za na-dalnji razvoj evropske politike	j
Kot zadnji prizor v drami velesleparja Stawiskega, ki je svoječasno zbujala tolikšno senzacijo, je prišla javna dražba njegovih draguljev, ki so bili kot ostanek prisleparjenega velikega imetja na svoj račun, kajti prosluli zaklad Stawiskega niti od daleč ni tako velik, kakor so pr. votno domnevali. Gre v glavnem za dragulje, ki jih je bil Stawiski zastavil v zastavljalnicah v Bayonnu in Orleansu, in to pod silno ugodnimi pogoji. Med tem ko mu je zastavljalnica v Bayonnu n. pr. posodila 13 milijonov frankov, znaša cenilna vrednost vseh draguljev komaj 3 milijone frankov. Pri tem bo del draguljev prejela vdova po Stawiskem kot svojo osebno last, tako da zastavljalnici, ki delujeta z javnimi sredstvi, še daleč ne bosta dobili toliko denarja, kolikor sta ga sleparju posodili.
Z dražbo bo tako rekoč uradno padel zastor čez škandal Stawiskega, toda v Parizu in še drugod bodo ljudje gotovo še
ambm i

Izvajajo učenke neke moskovske šole za fizično vzgojo trening na prostem. Mlade pri tem ne dokazujejo samo
— moči. temneč tudi svojo dražea*	|
KulSurni pregled
bolgarska likovna umetnost
Iz razgovora s kiparjem Ljubomirom Dalčevim
Bolgarska upodabljajoča umetnost je pri nas znana manj ko bolgarska literatura. Predvojna »Lada« je sicer vzdrževala etike tudi s Sofijo in organizirala vzajemne razstave, vendar je presledek prevelik, da bi ostala kakšna tradicija medsebojnega spoznavanja na tem področju. Eden izmed prvih bolgarskih slikarjev, ki se je uveljavil pri nas, je ljubeznivi g. Francaliski iz Samokova, starega središča bolgarskega slikarstva. Na izletu v čam-Korijo, skoraj 70 km od Sofije oddaljeno planinsko letovišče v zavetju najvišjega gorovja balkanskega polotoka Rile, nam je g. Fran-
caliski pokazal v svoji vili celo razstavo motivov iz Slovenije. Bilo je to kaj prijetno presenečenje: videti tam nekje pod Muffsalo, sredi krasnih bolgarskih gozdov, množico slik iz Julijskih Alp, Karavank in drugih slovenskih pokrajin. G. Francaliski je z njimi pokazal svoja topla čustva do Slovenije in podrobno poznanje naših alpskih krajev. Toda prepričan sem, da tudi on sam ne vidi v sebi značilnega predstavite! ja sodobne bolgarske umetnosti, ki hodi. tudi druga pota in doseza vse drugačne vrhove.
V »La Parole Bulgare« je ondan i^šel govor, ki ga je imel o bolgarski umetnosti in njenih prvih predstaviteljih novi ravnatelj sofijske Umetnostne akademije Vasil Zaharijev. Tu čitamo med drugim: »Bolgarska umetnost je tako stara kakor sam bolgarski narod. Bilo bi napak, če bi hoteli posebej proučevati staro in novo bolgarsko umetnost, zakaj pred nami je ve-kovita tradicija, proces dolgega razvoja, v katerem so in bodo različna samo sredstva, ki vedno nosijo značilne poteze svojega časa. Tudi pri nas, kakor pri antičnih, renesančnih in drugih mojstrih, so predajali skrivnost reprezentativne umetnosti mojstri svojim učencem, od pokolenja do po-kolenja ...«
Veliko vlogo sta imeli šoli v Samokovu ln Razlogu, čijih ustanovitelja sta se učila slikanja na Atosu in potem na Dunaju. Iz samokovske šole je izšel znameniti Zaha-rij Hristovič Zograf, s katerim se začenja novejše bolgarsko slikarstvo. Zaharij Zograf' je bil v bolgarskem cerkvenem slikarstvu. prvi realist, prvi, ki je uporabil v portretih trodimenzionalno tehniko in obratno perspektivo. O njem so mi zlasti v Plovdivu govorili s posebnim spoštovanjem. V Samokovu, mestu, ki je imelo veliko vlogo v bolgarskem kulturnem preporodu, sem se moral živo spominjati slikarjev, ki so se drznili pod otomanskim gospostvom in grškim kulturnim vodstvom polagati temelje nacionalni umetnosti. To mesto leži idilično na planoti pod Rilo in ko smo se ustavili na trgu, je bila morala vsa naša skupina zaplesati kolo z domačini. Slikovit prizor, v katerem se je simpatični Francaliski odlikoval kot temperamentni. kolovodja« ...
V Sofiji sem Imel priliko govoriti z vodilnim kiparjem mlajše generacije Ljubomirom Dalčevim, bratom nadarjenega pesnika Atanasa Dalčeva. Kipar Dalčev, ki je sedaj star 36 let, je študiral upodabljajočo umetnost v Sofiji, v Rimu in v Parizu in je bil nekaj časa profesor anatomije na akademiji. Pravkar je dovršil veliko plastično delo: štiri po 2 m visoke kiparske kompozicije, ki predočujejo in simbolizirajo pravo in sodstvo v zgodovini človeštva in Bolgarije. Ogledala sva si mogočno justično palačo, ki jo pravkar gradi arhitekt P a p a z o v. Figure Dalčeva so nameščene v slavnostni dvorani, ki je široka 16 m, visoka 20 m in dolge 52 m. Vsa palača, v kateri bodo po dovršitvi osredotočena sofijska sodišča, je res mojstrski primer domače arhitekture. Plastika Dalčeva v slavnostni dvorani bo ostala tudi v bodočnosti nje znamenitost, saj 90 te figure več kakor zgolj dekorativen okras: plastika je tu harmonična izpopolnitev arhitekture, njen, dejal bi estetsko nujen prehod v nekako »apoteozo prostora«.
Spominski zbornik Slovenije
že lani za dvajsetletnico Jugoslavije bi imel iziti zbornik, ki naj bi prikazal dvajsetletni razvoj in napredek Slovenije in Slovencev v narodni državi. Ker pa je urednikom gradivo čedalje bolj naraščalo, se je izid zavlekel do prejšnjega tedna, ko je zbornik izšel v obsegu, ki je skoraj enkrat. večji od prvotno napovedanega (704 strani 4° formata).
V	zborniku je sodelovalo 38 piscev. Začenjata ga uvodni besedi dr. Korošca in dr. Natlačena. Gradivo je razdeljeno v tri dele: Upravno-politični razvoj, kultura, gospodarstvo in socialna politika. Kot dodatek je dostavljen oris nekaterih važnejših kulturnih in gospodarskih ustanov in podjetij.
V	prvem delu so prispevki dr. Valterja Bohinca, Silva Kranjca, Dragotina Trste-njaka, dr. Marka Natlačena, dr. Stanka Majena, dr. Vlad. Golie, Viktorja Steske in referati o posameznih stanovskih zbornicah. Znanstveno pomembna je geografsko-politična razprava dr. V. Bohinca »Kje smo in kdo smo«, Silvo Kranjec pa obravnava drž&vnopravne načrte pred vojno, stanje
G. Ljubomir Dalčev mi je v razgovoru prikazal stanje in razvoj bolgarske upodabljajoče umetnosti.
— Pred osvobojenjem je pri nas prehajala umetnost od očeta na sina, od mojstra na učenca. Malo pred osvobojenjem se pojavljajo že zapadni vplivi, kakor n. pr. pri Nikolaju Pavloviču iz samokovske šole, ki je študiral na Dunaju ln v Mona-kovem in je hotel ustanoviti v železniku ali Svistovu slikarsko šolo. Po osvobojenju je bila po prizadevanju Konstantina Veličkova in Čeha Mrkvičke ustanovljena Umetnostna akademija v Sofiji. Med prvimi profesorji je bilo več Čehov in nekaj Bolgarov, ki so študirali na zapadu. Umetnostna stremljenja teh slikarjev niso bila na višku časa in to, kar so sami ustvarjali in učili, je imelo znake umetnostnega provincializma. Akademizem, slikanje po naravi — to je bilo vodilno načelo. V predvojni generaciji se je pojavil impresionizem z Nikolajem Petrovim kot svojim značilnim predstaviteljem. Iz te generacije je zanimiv še Sirak Skitnik, slikar iz starejšega rodu, ki pa je umel prilagoditi svoj stil sodobnemu okusu. Po vojni so jele vzbujati pozornost skrajne struje; začela se je borba med starimi in mladimi, modernimi in tradicionalisti. V vrsti slednjih so najslabši tako zvani »akademiki«, pozornosti vredna pa so dela Nikole Mari-nova in Nikole Mihajlova Za današnje stanje so značilni: konstruktivist-futurist Ivan Nerov, zmernejša Dečko Uzunov in Ilja Petrov in radikalnejši Obrežkov, Ve-nev in Conev. Najbolj je razvito slikarstvo, imamo pa tudi mnogo grafikov, izmed katerih naj omenim Beškova (francoski vpliv), Veselina Stajkova, Petrova, Va-neva. Vsi naši umetniki čopiča in peresa si prizadevajo, da bi dali v modernih formah kaj izrazito bolgarskega: največ uspeha so v tem pogledu dosegli Vlad. Di-mitrov Majstora, Venev in Obrečkov: prvi v duhu bizantinske, drugi v duhu narodne, vaške umetnosti in Obrečkov v duhu samokovske šole.
— Tudi naše kiparstvo ima stare tradicije, ki segajo k srednjeveškim šolam; lete so dosegle znatno višino v skulpturi rez-barstva za ikonostase. Po osvobojenju so bili na Akademiji prvi učitelji domačega naraščaja češki profesorji. Neposredni vpliv zapada je imel tudi v plastični umetnosti znaten učinek; zaznavamo ga zlasti v delih Andreja Nikolova. Da pa se naša skulptura ni razvijala v toliki meri kakor slikarstvo, utegne biti krivo zlasti dejstvo, da v pravoslavnih cerkvah — in cerkve so bile v prvi dobi po osvobojenju največji za-poslovalec umetnikov — ni kipov. Po vojni je prišel do veljave kot kipar Ivan La-zarov, ki je originalen, z bolgarskim duhom prežet umetnik, oblikovalec zanimivih vaških skulptur, vendar je v njegovih kipih še preveč slikarskega elementa: ni zadosti plastičen. Sploh je skulptura pri nas še zapostavljena: razstavlja se malo, a najbolj še uspevajo portreti. V zveri z razvojem domače arhitekture se tudi nam kiparjem odpirajo večje možnosti delovanja saj gre naši arhitekturi za to, da ustvarja v narodnem duhu, a pri tem se ji bo prilegala tudi plastika. Poleg nove justične palače, ki ste si jo ogledali, so značilne še kot novi primeri bolgarskih arhitektonskih teženj: palača notranjega ministrstva (gradi jo Georgij Ovčarov), Narodne banke (Colov, Vasiljev), Blgarije (Belkovski). Ovčarov dela največje poskuse, zapimiv je tudi Mihajlovski, dalje Boris Dalčev, ki je zgradil letno kopališče v Borisovi gradini; značilna so dalje nekatera grobišča s poskusi, da se bizantinski slog prilagodi bolgarskemu duhu.
Pred tem razgovorom sva si z g. Dalčevim ogledala poleg justične palače še novo palačo Narodne banke, ki je že na zunaj kar vzorno prilagojena stilu svojega okolja. Posebno srečno je moderna arhitektura združena s stilom Arheološkega muzeja, ki je nastal iz stare džamije: kakšni stilni prehodi! Ogledal sem si ogromno dvorano nove Narodne banke, urejeno po najmodernejših načelih, takisto kot njene tresorne prostore. Treba je priznati razveseljivo estetsko kulturo mladih bolgarskih arhitektov, ki so tudi sicer že kos velikim nalogam.
O sebi je dejal g. Dalčev, da vidi nesmrtni vzor plastične umetnosti v grški skulpturi, visoko pa uvažuje tudi francosko in italijansko plastiko. Svojo pot skuša najti med vzori grške, bizantinske in moderne umetnosti. Priznava se k moderniziranemu baroku, v katerem so izdelane skulpture za justično palačo, kakor tudi velik spomenik v vojni padlim v Trgovi-šču. Jugoslovensko plastiko pozna in ceni, predvsem seveda Meštroviča, ki se mu zdi nekak »orator v kiparstvu«, umetnik geste in izraza. V njegovih starejših skulp-turah vidi g. Dalčev še premalo konstruktivnega, preveč literature; v novejših delih je neposrednejši. Kot enega izmed velikih kiparjev slovanskega juga ceni g. Dalčev Tomo Rosandiča. Opazil je, da se v Jugoslaviji mnogo dela v lesu, medtem ko je v Bolgariji ta stran plastike skoraj povsem zanemarjena	—o.
v vojnem času in razvoj od majske deklaracije do zedinjenja, zatem pa v posebni razpravi povojno borbo za naše meje, razdobje vido.vdanske ustave in politični razvoj v zadnjem desetletju.
V	kulturnem delu je med drugim objavljena obsežna, statistično utemeljena podoba našega prosvetnega razvoja, razdeljena po odsekih: šolstvo, ljudska prosveta. Cene Kranjc je podrobno obdelal naše tiskarstvo v 1. 1918—1938, dr. Melita Pivec-Stelč je objavila statistični pregled slovenskih publikacij, France Koblar je obdelal leposlovje v letih 1918—1938, gledališče in radio, Fr. Ks. Lukman znanost in univerzo, Fr. Stelč likovno umetnost in Akademijo znanosti in umetnosti, Vilko Ukmar glasbo, Fr. Baš pa muzeje, galerije, arhive in spomeniško varstvo.
V	tretjem delu je mnogo statističnega gradiva, kakor je razumljivo glede na su-marične prikaze gospodarskega in social-no-političnega razvoja. Razprave in članki so iz raznih peres, med sodelavci so tudi ing. A. Sivic, ing. Lojze Zupančič, dr. A. Golla, Ivo Lah, dr. inž. Črtomir Nagode, J. Traven, ing. Parenta, ing. Rueh, Drago Potočnik, dr. VL Valenčič, dr. R. Mara, dr.
VI. Murko, LMartelanc, dr. Ivo Pire, dr.
VI. Meršol, Filip Uratnik, A. Kuhar.
Spominski zbornik Slovenije je obilno ilustriran in se po svoji opremi uvršča med reprezentativne izdaje. Uredil ga je poseben uredniški odbor z banskim svetnikom dr. Kovačičem na čelu m z dr. Malom, dr. Steletom in dr. Lavričem kot uredniki posameznih delov. H knjigi se še vrnemo s kritičnim prikazom, danes jo beležimo samo kot kronisti.
Zapiski
O ljubljanski spomeniški aferi smo prejeli kopico dopisov, ki v glavnem odobravajo naše stališče. Avtorjem dopisov se zahvaljujemo za njihov trud, ne moremo pa objaviti njihovih sestavkov, ker nočemo dajati tej zadevi prevelikega pomena in ker mislimo, da so bile bistvene reči že povedane.
Prirodoslovne razprave. V zadnjem času je izšlo nekaj zvezkov tega strogo znanstvenega zbornika ki združuje ln posreduje znanstvenemu svetu rezultate raziska-vanja naših prirodoslovcev. Kot 11. zvezek 3. knjige je izšla daljša razprava dr. Frana Kosa »Die Onychiurinen der jugoslawi-schen Ostjulischen Alpen«, v 12. in 13. zvezku pa sta objavljena doneska Frana Mihelčlča »Beitrag zur Kenntnis der Tardigrada Jugoslaviens« in »Tardigrada der Sanntaler Alpen (Savinjske Alpe)«. V 14—16 zvezku so objavljene tele razprave: Kari Strasser, tTber Attemsii-den; Vladimir K o d r i č, Raymondlonys-mus (Farattostichus) irregularis sp. N.« in B. Petrov »New vole from South Ser-bia«. Kakor je videti, gre za razprave, ki zanimajo samo ožji krog specialistov, zato so objavljene v tujih jezikih. Prirodoslovno društvo v Ljubljani, ki se sicer ne more pohvaliti, da bi uživalo posebno naklonjenost javnih činiteljev, doprinaša z izdajanjem teh razprav domačih specialistov-raz-iskovalcev hvale vredne deleže k uveljavljanju slovenske kulture v svetu mednarodne znanosti. Njegova prizadevanja vpisujemo z zadoščenjem v našo kulturno kroniko.
Anton Strekelj. Organizacija grafičnega delavstva v Sloveniji. V lično opremljeni knjigi na 104 straneh je izšel prvi sistematični oris začetkov, razvoja in današnjega stanja naše prve in najstarejše delavske organizacije, ki je nedavno praznovala sedemdesetletnico. Knjigo je spisal z vestnostjo kronista in zgodovinarja, kakor tudi z izkušnjami dolgoletnega organizacijskega sodelavca g. Anton š t r e k e 1 j. V nji ni samo kos socialne zgodovine, marveč tudi marsikakšna dobra drobtina za našega kulturnega zgodovinarja, na pr. o stanju slovenskih tiskarn pred mnogimi desetletji, o napredku tiskarstva, o propagandi tiska itd. Knjiga je obilno ilustrirana in nekatere slike imajo že dokumentarno vrednost, ki presega zgolj stanovski okvir.
Literarna delavnost dr. Vojtčcha Mčrke. Osebnost in delo bivšega ravnatelia trgovske akademije v Nytri na Slovaškem, sedaj v Brnu živečega dr. Vojtčcha M č r k e sta slovenski kulturni javnosti znani. Mož, ki je kot profesor zainteresiral svojega učenca, zgodaj umrlega češkega pesnika Jifija Wolkerja za prevode iz slovenske lirike, je sam prevel v češčino in slovaščino
že lepo število slovenskih in hrvatskih del,
med njimi zlasti spise Iv. Cankarja. Pisal je v posebni brošuri o pokojnem dr. Ivanu Lahu, s katerim ga je vezalo Iskreno prijateljstvo, o Ksaverju Mešku in še o drugih slovenskih pojavih. Pravkar je Izšla v posebni brošuri bibliografija dr. Mčrko-vih literarnih sestavkov od junija 1938 do , konca junija 1939. V tem letu je objavil naš prizadevni prijatelj in propagator če-škoslov.-jugoslov. vzajemnosti 121 prevodov, člankov, referatov, med katerimi zavzemajo jugoslavica »levji del«. Naj zabeležimo po tem bibliografskem pregledu samo važnejša slovenica: V slovaščino je prevel dve pesmi Stana Kosovela in Zupančičevo »V teh težkih dneh«, v češčino pa dve pesmi J. Murna Aleksandrova in »Dekliško« Cvetka Golarja. Iz proze je prevel v češčino ali v slovaščino Pavla Karlina črtico »Pariz«, Kmetove »Ponoči« in »Meditacija«, I. Cankarja »Njegova mati« in »Anastazij« in Ks. Meška »Videl sem srečo«. Napisal je več nekrologov dr. Ivanu Lahu, referiral v »Mor.-slezskem deniku« o posameznih zvezkih »Ljublj. zvona« s posebnim ozirom na bohemica, o jubilejni številki »Misli in dela«, o vojnih spominih dr. A. Reismana, napisal za »Č.-jih. revue« članke o J. Murnu Alsksandrovu in Cvetku Golarju i. dr. Iz hrvatske poezije je posebno mnogo prevajal pesmi D. Angjelino-viča in G. Delorka, iz esejistike pa sestavke Vladimirja Dvornikoviča. Vsekako obsežno in zaslužno delo, ki ga hvaležno jemljemo na znanje in vpisujemo v dobro večnemu zakladu naše kulturne vzajemnosti.
Iz »Srpskega književnega glasnika«. V
najnovejšem zvezku so izšli poleg proze Borivoja Jevtiča in novih pesmi VI. Nazora in Vlada Vlaisavljeviča, nekateri zanimivi prispevki. Dr. Ksenija Atanasljevič se v članku »Misticizam Petra Preradoviča« vrača k pesniškemu liku velikega hrvatskega poeta 19. stoletja in obravnava najmanj obdelano značilnost njegove poezije: njegove mistične in ponekod kar očitno spiriti-stične motive. Dr. Vladimir čorovič načenja poglavje »Uticaj Francuske Revolucije na Jugoslavene«, dr. Vojislav Grol se bavi z našo volilno reformo, dr. D. Stoja-novič pa skuša označiti splošno-člo-veške vrednosti Južnih Slovanov. Ta sestavek je za nas najzanimivejši. Pisec ugotavlja, kaj smo južni Slovani dali človeštvu in navaja srednjeveško srbsko umetnost, dalmatinsko umetnost in literaturo skozi več stoletij (Buvin, Radovan, Gjorgje Dalmatinac, Lucije Lauran, D. Me-dulič, pesnik Gundulič, filozof Franjo Pe-trič, matematik in fizik Rudjer Boškovič, dalje kiparja Meštrovič in Rosandič, fizika M. Pupina in N. Teslo ter srbske in hrvatske narodne pesmi, »šta če sve od naše književnosti uči u svetsko književnost, to je pitanje na koje če odgovoriti buduč-nost«. Po tem naštevanju smo Slovenci kakor Bolgari dva naroda med južnimi Slovani, ki nista še ničesar prispevala v občečloveško zakladnico. Ali res? Zadnji čas je že, da nam kdo sestavi spis »Kaj smo dali Slovenci svetu«, kakor smo ga že predlagali na tem mestu, kajti dr. D. Stojanovič ne ve nič ne o Gallusu, ne o Vegi in še o drugih znamenitih ljudeh, ki so takisto potekli iz naše južnoslovanske sredine.
ŠPORT
Zgodovina zadnjega svetovnega rekorda
Enajstkrat je bil v 35 letih izboljšan najboljši čas
v teku na 800 ni
Nedavni tek nemškega tekača Rudolfa Harbiga na mednarodnem mitingu med Italijo in Nemčijo, ki se je končal z novo svetovno rekordno znamko (1:46.6), je oživil spomine na zgodovino tega rekorda, ki sega letos že za 35 let nazaj.
Prvi rekorder v tej disciplini — zdaj pravijo, da jo bodo začeli šteti v sprinter-sko progo, če bodo časi tako napredovali
—	je bil Američan Llghtbody, ki je 1. 1904 potreboval za to progo 1:56. štiri leta se je držal ta najboljši čas, nato pa je 1. 1908 prišel njegov rojak Sheppard — v ostalem petkratni ameriški prvak na pol milje — in zboljšal to znamko na 1:52.8. Na olimpiado v Stockholmu (1. 1912) so Američani pripeljali nekega Mereditha, ki je spravil olimpijsko zmago ln zlato kolajno v teku na 800 m z novim rekordnim časom 1:51.9.
16 let je nato ostala ta znamka nedosežena! L. 1928 so Američani na svojem prvenstvu s Hahnom dosegli vendarle še boljši čas, in sicer 1:51.4. še isto leto se je med rekorderje na tej progi uvrstil prvi Evropec, Francoz Sera Martin, ki je znižal na 1:50.6. Potem spet štiri leta ni bilo nobenega boljšega, 1. 1932. pa je Američan Cunningham s časom 1:50 odnesel ta svetovni rekord spet nazaj preko oceana. Toda na kalifornijski olimpiadi v Los Ange-lesu je še v isti sezoni Anglež Hampson potisnil rekord še nižje, in sicer na 1:49.8. Prejšnji rekorder Cunningham pa ni miroval, in res mu je po štirih letih — na olimpiadi v Berlinu — uspelo prekositi Ham-psona še za desetinko sekunde In izpopolniti seznam svetovnih rekordov z novim
—	1:49.7.
Zdaj se je zdelo, da so dosežene meje človeških sposobnosti, kajti kdor bi hotel še popraviti že tako izredni čas zadnjega rekorderja bi moral vso progo preteči v
sprintu. Toda našli so se tudi takšni! L 1937 je bil Američan Robinson še za desetinko sekunde boljši od prejšnjega (1:49.6). Ta čas je »uradno« še danes v veljavi, toda med tem sta se pojavila že nova dva tekača, ki sta ga začela majati. Lani je Anglež Wooderson na lokalni prireditvi s handicapom — ki ga marsikje osporavajo — izboljšal oficielni svetovni rekord na 1:48.4, pred kratkim pa je Nemec Harbig silovito posegel v dosedanjo vrsto ameriških rekordov, saj je izboljšal zadnji uradni rekord kar za tri cele sekunde. Po vsem, kakor se je ta rekord razvijal pod časom 1:50, bi morali sklepati, da bo zdaj za nekaj časa obstala zgodovina tega svetovnega rekorda.
V mednarodni oceni — po tako zvanih finskih tabelah — je ta novi svetovni rekord uvrščen na 6. mesto ali v točkah 1164. Bolje so ocenjeni Nikkanenov met kopja na 78.70 (1211 točk), famozni Tor-ranceov met krogle na 17.40 (1203 točke), Townsov svetovni rekord v teku z zaprekami s časom 13.7 (1187 točk), skoka ob palici na 4.54 (Sestona in Earl Meadowsa) in skok v višino Walkerja (1167 točk). Ključ za to mednarodno oceno so sestavili ljudje, ki so po najboljši volji — toda kdo ve, ali tudi pravično — ocenili vrednost vrhunskih uspehov v posameznih atletskih disciplinah. Kdo bi mogel n. pr. trditi, da je zadnji Harbijev rekord več ali manj vreden od rekorda, ki ga je postavil slavni Owens v skoku v daljino z znamko 8.13 m; tega so namreč po istih finskih tabelah za oceno velikih rezultatov potisnili kar na 13. mesto in mu prisodili — 1131 točk. Bodisi kakorkoli. Harbigov čas spet potrjuje, da na vprašanje, kako daleč segajo človeške sposobnosti v športu, ni mogoče odgovoriti.
Pred športnim
dnevom v Litiji
ki bo ob klubovi desetletnici v nedeljo 6. avgusta
Litija 25. julija Letos poteče deset let od ustanovitve našega športnega kluba. Jubilej bomo proslavili v nedeljo 6. avgusta in naprošamo okoliška društva, da upoštevajo naš datum. Ob tisti priliki bomo priredili športni dan v večjem obsegu s sodelovanjem domačega članstva, nrijavljeni pa so že tudi nekateri zunanji klubi. Prireditev bo na Igrišču v švarčevi hosti.
Med poslednjimi športnimi prireditvami Je bilo gostovanje nogometne enajstorice lz Hrastnika. Hrastnlčane smo Imeli to pot prvič v naši sredi, pa smo se uverlll o njihovi kvaliteti, čeprav so igro izgubili z malenkostno razliko enega samega gola (3:2).
SK Hrastnik je moštvo I. razreda. Pri nas so gostovali s 4 rezervnimi Igralci. Zdi se, da jim nove moči še niso dosti vlgrane.
V nekaj vrstah
Nemška teniška efldpa
V začetku igre so pokazali svojo premoč ln že je kazalo, da bodo Litijo posekali, že ob začetku igre so dosegli Hrastnlčani dva zaporedna gola, naši pa so zabili prvi gol šele ob koncu prvega polčasa ko je šuler vrgel žogo z glavo v hrastnlškl gol. pitljska modra enajstorica je napela v drugi polovici vse svoje sile, dočim so gostje začeli popuščati. Hrastnlškl vratar je sijajno branil mnogo udarcev in je ubranil tudi enajstmetrovko. Prizadevna igra Litijanov je spravila končni rezultat na 3:2 v svojo korist.
O naših igralcih je treba povedati, da se lepo razvijajo. Moštvo je nastopilo v običajni postavi. Nova moč Kaplja je prav dobro zamenjal pri zadnji tekmi poškodovanega Novaka. Dobro igro je dal tudi »Plola« v napadu. O Gorencu lahko zapišemo, da Je dal eno svojih najboljših iger. Planlčka je bil kot branilec v odlični for-ml.
Postani ln ostani član Vodnikove druibe!l
Včeraj opoldne so prispeli z mooakov-Skim brzim vlakom lz Nemčije nemški teniški igralci, ki bodo od prihodnjega petka do nedelje Igrali v finalu za prvenstvo Evrope za Davisov pokal, štiri igralca Henkela, Menzela Metaxo in Gopferta spremljata kapetan moštva dr. Klein-schrodt in trener NOssleln. Nemško teniško« ekipo, ki bo nastanjena v hotelu »Esplanade«, so na kolodvoru sprejeli zastopniki naše teniške zveze, naši reprezentativni teniški igralci to številni novinarji.
Nemška ekipa je popoldne absolvirala kratek trening. Najbolj zadovoljni so nemški gostje zaradi tega ker je prav te dni nastopilo nekoliko hladnejše vreme. Sami so Izjavili, da bi imeli v vročini jugoslovenski igralci veliko prednost pred njimL
Konec turnirja v Hamburgu
V	nedeljo je bil končan mednarodni teniški turnir v Hamburgu, ki je veljal vsaj za nemške udeležence kot izbira za skorajšnji odločilni nastop v Zagrebu. Turnir je pokazal, da sta najmočnejša nemška Igralca Henkel ta Menzel trenutno res v odlični formi ta da se Nemci lahko v polni meri zanesejo nanju, če seveda — kakor v vsaki igri — ne bodo izidi vsaj malo drugačni kakor na papirju.
V	moškem singlu sta bila finalista Henkel ta Menzel ta je prvi zmagal v štirih setih 4:6, 6:3, 6:0, 6:1. V moškem doublu sta bila prav tako Henkel ln Menzel zmagovalca nad ameriškim parom. V dam-skem singlu se je naša prvakinja Kovačeva prerinila do finala, v katerem je zadela na Danktajo Sperltng, ki ji pa skoraj ni mogla biti nevarna. Sperilngova je zmagala gladko v dveh setih 6:0, 6:1. V mešanem doublu je zmagala ameriška dvojica v damskem doublu pa sta bili najboljši obe Nemki.
Budge je prvi med profesionali
Tajnik francoske zveze profesionalnih teniških igralcev je te dni objavil seznam najboljših profesionalov v tenisu, ki kaže naslednji vrstni red: 1. Budge (Amerika), 2. Vlnes (Amerika), 3. Ntissleta (Nemčija), 4. Cochet (Francija), 5. Tilden (Amerika), 6. Steefens (Amerika), 7. Perry (Anglija), 8. Ramillon (Francija), 9. ta 10. Martin Pla ta Vissault (Francija). Ta funkcionar je navedel še, da spadajo med amaterji v to družbo tudi še: Austin (Anglija), Nelll (Amerika), Riggs (Amerika), Punčec (Jugoslavija), Broomwich (Avstralija, Grath (Avstralija), Petra, Destre-meau ta Pelizza (Francija).
Po vesteh beograjskih listov je državni prvak BSK sklenil v drugi polovici avgusta tri tekme v Bukarešti, kjer namerava nastopiti proti enajstoricam Venusa, Ra-plda to Ripensije.
SK Ljubljana. Danes igramo tekmo za trening. Vsi aktivni igralci, ki so v Ljubljani, naj bodo točno ob 17.30 na igrišču.
»Ilustrovane sportske novosti« štev. 30 so izšle. Iz vsebine navajamo: če zmaga-gajo, pojdejo mušketirji preko oceana — Hrvatska športna sloga bo zahtevala sprejem v Fifo? — Madžarska ni več velesila v plavanju. — Tisoč tekem Danka Premrla — Slovenci v športu. — Sušaška Viktorija je kot klub morda najboljša v Evropi. — Vmes je še mnogo pestrega drobiža iz raznih športov, razen tega pa še obilica službenega gradiva. Posamezne številke so po din 1.
Sokol
Sokol na Zidanem mostu. Kljub vsem težavam Sokol na Zidanem mostu deluje in napreduje. Zavedamo se resnih časov in hočemo po svojih najboljših močeh doprinesti svoj delež za dobro kralja, naroda in države. Neuklonljivi smo, saj nas vodi večno lepa Tyrševa ideja vseslovanske vzajemnosti in sokolskega bratstva. Večina članstva se rekrutira iz vrst železničarjev ta zato ni potrebno naglašati, s kakimi materialnimi težavami, se bori naše društvo, ki hoče v Petrovi petletki dograditi in povečati sokolski dom. Sestre in bratje Sokoli, prijatelji sokolstva, podprite nas v naših težnjah ta borbah, prihitite na naš letni nastop v nedeljo 6. avgusta.
R
D I O
Sreda, 26. julija
Ljubljana 12: Za uho in za peto (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. _ 13.20: šramel »škrjanček«. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič). — 18.,30: Iz Dvorakove opere »Rusalka«. — 19: Napovedi poročila — 19.30: Rezervirano. — 19.40: Nac. ura. — 20: Plošče. — 20.10: Pred četrt stoletja se je pričela svetovna vojna (g. C. Kočevar). — 20.30: Klavirski koncert prof. M. Lipovška. — 21.15: Pester spored radijskega orkestra — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Beograd 18.20: Ruske pesmi. — 20: Lah. ka godba. — 21.10: Bolgarske arije ta pesmi. — 22.15: Ples. —Zagreb 20: Program po napovedi. — 20.45: Prenos iz Ljubljane.
—	22.20: Ples. — Praga 20: Koncert češke filharmonije. — 21.10: Pester spored.
—	22.10: Plošče. — 23: češka glasba — Varšava. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Plošče. — SOflja 18: Bolgarska glasba. —19: Prenos Verdijeve opere »Fal-staff«. 22.20: Bolgarska glasba. — Dunaj 12: Delavski koncert — 16: Vesela mu. zika. — 18.15: Plošče. — 19: Komorne skladbe. — 20.15: Vojaška godba. — 22: Serenada. — 22.30: Dunajska glasba — Berlin 20.15: Iz Haydnovega življenja. — 21: Mojstri operete. — 22.30: Kakor Dunaj. — Mttnchen 19: Plesi s plošč. — 20.15: Za zabavo ta ples. — 22.30: Kakor Dunaj.
—	24: Nočni koncert. — Pariz 19.30: Lah. ka glasba s plošč. — 20.30: Operetni veder. — 24: Lahka godba to ples.
»Zakaj ste obtoženca ko ste ga nazvali bika to osla še oklofutali?«
»Zato, ker slabo sliši, gospod sodnik!«
Pustolovec je sedel končno v jed.
Komaj se je bil naselil v celico, je pozvonil pazniku.
»Kaj pa spet hočete?« ga je nahrulil paznik.
»Oprostite, gospod paznik! Hotel sem samo postaviti čevlje pred vrata, da bi mi jih očistili!«
L. VVLNDER:
125
Cjospod'»Jfimpišk
Romati o Franco Ferdinandu
(Avtorizlran prevod/
Pred lepaki so se ustavljale gruče ljudi. Ilič in Princip sta pazljivo prebrala oklic in krenila na Iličevo stanovanje. »Zdaj vsaj zanesljivo vemo, kako se moramo razpostaviti«, je rekel Princip. Dogovorila sta se, kje bo stal vsak izmed zarotnikov. Ilič je pokazal mesta, ki jih je bil določil svojim šestnajstletnikom. Princip se je soglašal z vsem, in to je Iliča presenečalo, ker se je vse dotlej bal gim-nazijčevega nasprotovanja.
»Jaz bom stal na vogalu, kjer zavija Franc-Jožefova ulica z nabrežja«, je rekel Princip. Ilič se je nasmehnil. Glejte si ga! Ta gimnazijec, ki je bil tolikanj ponosen na svoj neromantični in ne-čuvstveni smisel za resničnost, si je bil izbral kraj, kjer je bil pred petimi leti dijak Zerajič streljal na generala Varešanina in se ubil.
»Kdaj razdelimo orožje?« je vprašal Ilič.
»Zdaj še na Tik pred atentatom. Pri nikomur izmed nas ne smejo najti orožja.«
Med tem posvetovanjem na Iličevem stanovanju so v Schonbrunnu člani mumij skega kabineta po zarotniško stikali glave. Pravkar so bili prejeli sporeda prestolonaslednikovega potovanja in po-
tovanja vojvodinje Hohenberške. Kakor je bilo razvidno iz teh sporedov, se je hotel dati prestolonaslednik v Bosni kar najslovesneje pozdraviti — in Chotkova naj bi bila deležna vseh časti, ki se spodobijo samo deželni vladarici. Spored so bili do tega trenutka prikrivali dunajskemu dvoru. Bil je škandal, bilo je pravo, brezprimerno zasramo-vanje! Prastari grof Paar in prepadeni knez Mon-tenuovo, ki nista cesarju nikoli javljala neprijetnih novic, sta izprevidela, da morata predložiti ta sporeda cesarju. Niti minute ni bilo izgubiti, pre-stolonasledniška dvojica je bila že na poti, in nihče razen cesarja ni mogel prepovedati izvedbe sporeda, ki ga je bil Franc Ferdinand določil. Generalni pribočnik in cesarjev prvi višji dvornik nista dvomila, da bo Franc Jožef, ki mu je bilo habsburško dvorno obredje svetejše od svetega pisma, takoj odredil razveljavi j en je sporeda. Toda cesar je razočaral zvesta služabnika. Zmajal je z glavo in samo dejal, da se letos nekoliko prej kakor po navadi, vsekakor pa še pred prestolonaslednikovo vrnitvijo, odpelje v Ischl; misel na svidenje s Francem Ferdinandom, ki je hotel po svojem potovanju v Bosno cesarju v Schonbrunnu poročati o manevrih, se mu je upirala.
Spored, ki ga je bil Franc Ferdinand določil, je ostal v veljavi. Vojvodinjo Hohenberško so na bo-senski meji in v kopališču Ilidži pri Sarajevu, kjer je hotela počakati prestolonaslednikovega prihoda, slovesno sprejeli. Belo blečene deklice so ji poklanjale cvetje, potni župani so imeli domoljubne pozdravne govore, vojaška godba je stala na postajnem hodniku in igrala »Bog ohrani«. Bilo je kakor da bi se uresničevale prečudno lepe sanje.
Zofija je za nekaj minut pozabila, da je ie mnogo tednov s strahom in trepetom mislila na to pot in da nevarnost še ni minila, ampak da se od ure do ure približuje. Na vsaki postaji je vojvodinja, ki se je skrivala v svojem odelku, videvala nabito polne nasprotne vlake, ki so drdrali iz Srbije in Bosne proti moravski meji: v teh nabito polnih vlakih so sedeli Srbi in drugi Jugoslovani, ki so potovali v Brno, da bi se tam dne 28. junija udeležili velikega sokolskega zleta. »Dne 28. junija — tisti dan, ki nama ga je prebiti v Sarajevu«, si je mislila Zofija; »o, kako strašno!«
V slavnostno okrašenem hotelu »Bosna« v kopališču Ilidži je spet zagledala Franca Ferdinanda. Bil je dobre volje, potovanje ga ni bilo utrudilo, vožnja s parnikom ga je bila pokrepčala, sprejem v Mostarju zadovoljil. Potiorek, ki ga je bil pričakal na dalmatinski obmejni postaji Metkoviču, je kar sijal. General se je čutil povsem domačina, ki je srečen, da more razkazati visokemu gostu vzorno gospodarstvo. Prestolonaslednikov obraz je bil milosten in prijazen, postajal je tem milostnejši in prijaznejši, čim prepričevalneje je Potiorek pripovedoval, da je v tej podivjani deželi napravil red, ukrotil uporne življe in poučil vse nevedneže, tako da domoljubje in zvestoba prebivalstva, ki se izražata v govorih županov, nikakor nista prazni besedi. V tem, ko je Potiorek stal s prestolonasled-niško dvojico na balkonu hotelske sobe, je generalu obviselo oko na srbskih zastavah, ki so fofo-tale v vetru poleg avstrijskih, ogrskih in hrvatskih. »Ti bedaki!« je vzkliknil in z migljajem poklical pribočnika k sebi. »Srbske zastave morajo pri tej priči s streh!« S temno zariplim obrazom je po-
prosil prestolonaslednika, naj ne zameri te neršeč-nosti. Franc Ferdinand se je nasmehnil in mahnil z roko.
Tako dobrohotnega in prizanesljivega je bil Potiorek prestolonaslednika še malokdaj videl. »Zlat človek je«, si je mislil general. »Da danes odlikuje mene in ne mojega starega tekmeca Conrada, je največji triumf mojega življenja.«
Načelnik generalnega štaba, ki je bil hkratu s prestolonaslednikom prispel v Ilidžo, si ni belil glave, zakaj je Franc Ferdinand tako hladan proti njemu. Po tistem nastopu v Lipskem je bil prestolonaslednik že nekajkrat pisal načelniku generalnega štaba zelo ljubezniva pisma, med njimi res da tudi nekaj razjarjenih, ki so sestajala zgolj iz očitkov in graje. »To ne pomeni bogvekaj«, si je mislil Conrad. »Potiorek, ki se danes tako ganljivo solnči v prestolonaslednikov! milosti, me ne more izpodriniti. Čeprav je nadvojvoda časih ladan proti meni, se vendar zaveda, koliko sem vreden in kaj me razlikuje od Potiorka.«
Na manevrskem ozemlju je bil prestolonaslednik drugi dan jako zadovoljen z izvežbanostjo čet; tudi vedenje civilnega prebivalstva — vsaka hiša v okolici glavnega mesta je bila okrašena z zastavo — se mu je zdelo »brezhibno«. Kako drugače se je vedlo prebivalstvo pred mnogimi leti na njegovem inšpekcijskem potovanju po Dalmaciji: takrat so se Dubrovčani sovražno skrivali v svojih stanovanjih in domoljubni pozdravni govori vladnih uradnikov v izumrlem mestu so imeli kar nekam po-} šasten zvok. »Res je videti, da se je tu spodaj marsikaj popravilo«, je rekel Potiorku, ko sta se vrnila
Gospodje!
Veliko izbiro blaga za poletne obleke bureta, platna, 1 istra itd, ima na zalogi tvrdka
F. I. Goričar, Ljubljana, sv. Petra c.
OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.
Pekovskega vajenca
potrebujem. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18051-1
2—3 pomočnike
išče za takoj Jože Logondei kolar, Žabnica.
18047-1
Agilno prodajalko
mlajšo, verzirano v prodaji čevljev, sprejmem v novo trgovino modnih čevljev. — Ponudbe je nasloviti na ogl. odd Jutra pod šifro »OSMA«. Istotam sprejmem simpatično vajenko!
18032-1
Za takojšen nastop
iščemo izurjeno moč za šivanje moških športnih in usnjatih kap. Prednost oni z lastnim strojem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod-»Izurjena in točna.«
18027-1
Frizerko(ja) in
briv. pomočnika
Variec Božidar, 18031-1
sprejmem. Brežice.
Šivilji
dobri, dam šivat moške srajce na dom. — Rudolf Rajh, Sv. Petra 38.
18035-1
Postrežnico
mlajšo, pošteno in snažno iščem za dopoldanske ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18039-1
Korespondentko
samostojno, in sposobno, sprejmem. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober slog 66«.
18018-1
Iščemo sposobnega j JRf
trgovca
po možnosti izpod 30 let, energičnega in ambicioznega, z uspešno trgovsko prakso. Odgovarjati mora za vsa dela v pisarni in po dobljenih informacijah samostojno reševati korespondenco. Dober nastop in dobra splošna naobrazba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Sposoben 66«.
18019-1
Mlad pekovski
pomočnik
želi premeniti službo takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Zmožen«.
18026-2
Pošten fant
priden, dober molzec in s prakso v mlekarstvu, želi stalno zaposlitev. Informacije — Bohoričeva št. 27, Ljubljana.
18030-2
I!!!!''1,
Vajenci (ke)
;: i ■:<ntti:«!!i itu;n itfHiKfttitmmimaniiiiumiiii Vajenca
sprejmem tako) za sobosli-karsko obrt Zglasite se na stanovanju: Šebenik, Selen-burgova nI. 4.
17983-44
Zaslužek
Takojšen zaslužek
nudi vsakomur Lindič, — Ljubljana, Dalmatinova 5. Zglasite se takoj!
18044-3
INSERIRAJ
V „ JUTRU"
G. I. Rotman:
S Pegazotn — okrog sveta
Orehova jedrca,
med in vosek
dobite najceneje: Medarna, Ljubljana, Židovska nI. 6.
254-33
IBD9B3329
Dvosedežen avto
dobro ohranjen, Peugeot 201, prodam. Jug, fotograf, Kranj.	18037-10
Tovorni l ord
na bencin in oglie, ugodno proda Tome, Moravče.
17607-10
Kolesa
Odlična kolesa
znanih znamk res najceneje dobite pri »Tehnik« BANJA!, Miklošičeva cesta 20.
17796-11
Gospod
srednjih let, išče družbo mlaše gospodične. Manjša pomoč pride v poštev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stranac«.
18033-29
Vloge
Kmetske posojilnice ljublj večje ali manjše zneske, — imam vedno na razpolago. Rudolf Zore, Ljubljana, — Gledališka 12.
Luksuzni vrt
cca 2000 kv. m (stavbna parcela) s Weekend hišico, 8 letnim strokovno urejeva-nim pritličnim in špalirnim sadovnjakom in drugimi ple menitimi trajnimi nasadi, na prodaj pod ugodnimi pogoji. Poizve se v ogl. odd. Jutra pod »Letoviško mesto na Gorenjskem«.
18049-20
Stirisob. stanovanje
trednje veliko, komfortno, oddam za november. Pojasnila: Dvorakova 6-IV. Telefon 33-14.
17832-21
Sobo odda
Soba
svetla, opremljena, s souporabo kopalnice se odda takoj ali kasneje. Tyršera 98, I. nadstropje.
18023-23
18042-16 ceno«.
Sobe tšče
Za 1. avgust
išče sobo s posebnim vhodom, najrajši s stopnic, — prazno ali opremljeno ali garsoniero. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Navesti
18050-23»
108
Opoldne so morali vsi jetniki na vrtu saditi grmovje. To je težko delo, posebno če ga nisi vajen. Mahoma pa je začul gospod Vrtačnik v zraku tiho brnenje. Previdno je pogledal kvišku — i, seveda je bil »Pegaz«! Janko je bil že dovoljkrat videl, kako je oče krmaril zrakoplov, in je zdaj opravljal ta posel kakor najboljši pilot.
Kam pa, kam na letovišče? Mož vprašuje, žena išče. Majhna plača in draginja vedno k štednji opominja. J o j, obrazi vsi so kisli. Pa se bistra glava zmisli: glejte vendar inserate, v »Jutru« jih dovolj imate! Kar želimo, vse izvemo: cene, zveze in opremo.
Z »Jutrom« — kar edino prav par za parom gre po zdravje.
Izgubila se je
mlada psička, rujave barve. Vrne naj se proti nagradi din 200 — Resljeva c. 9. I.
18041-27
Dopisi
AT
ImaJ važno pismo na pošti. Sa.	18051-24
Razno
Beseda 1 din. davek j din za Slfro ali dajanje naslova 5 din. na J man: Tnpcpfc 17 <jlr»
je —
m
Otroški voziček
globok, bel, prodam. Rožna ulica št. 19. I. nadstr.
18048-6
Kuhinjsko kredenco
prodam. Groharjeva 3, II.. desno.	18036-6
Otroške vozičke
veliki izberi in najugodneje kupite pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva, c. 20.
17797-6
Kupim
Polnojarmenik
brzohodni, na krogi, leža-je, 65—75 mm premera kompleten, uporaben brez najmanjše reparature, kupi' mo za res umerjeno ceno Ponudbe s polnim naslovom, oznako najnižje cene pod »K-4777« na Interre-klam, Zagreb, Masarykova 28.	18025-7
^HiRAJ V ,, JUTRU"!
Mizarskega
kompanjona
išče mizarski mojster v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Dober«.
18040-16
Izvanredna prilika
V Zagrebu naprodaj trgovina modnega in manufak-turnega blaga, dobro uvedena, naprodaj tudi samo blago. Pismene ponudbe na Publicitas, Zagreb pod br. 53872.	18024-19
Krasen lokal
novo preurejen, oddam takoj. Mestni trg 17. Infor macije I. nadstr., levo.
17840-19
Posest
Novejšo hišo
ali vilo z garažo, dvo ali tristanovanjsko, v Ljubljani, kupim proti takojšnjemu plačilu v ceni 200—300.000. Ponudbe na Lado Goltes, Ježica.	18043-20
MODROCE OTOMANE COUCHE ROLETE
kupite najceneje pri
E. Zakrajšek
LJUBLJANA Miklošičeva 34
Prepričajte se!



obleko
vedno kot norm zato Jo postita redno tamično čistiti ali barvati r tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-«
mm Svcrtotikaloio
Vata
v tablah ln za odeje, redno na zalogi. — Zahtevajte vzorce In cenik.
Arbeiter — Maribor.
7T •
LiiSm
r N J VfHSVNE
JUGOGRAFIKA
A'.fltw_ rjoiijf. 23

m i'	A -*-
INSERIRAJTE V „JUTRU" f
KOZMETIČNI RECEPT
proslavljen
PREIZKUSEN
IN DOKAZAN/m RECEPT ZA <A BREZHIBNO POLT
EVO dokazano sredstvo, s katerim boste tudi najtemnejšo in najbolj hrapavo kožo napravili mehko, belo in gladko, se rešili za-jedaloev in razširjenih znojnic ter dobili divno polt. Neka 6lavna gledališka umetnica ee j« posluževala tega recepta, da 6i Je ohranila videz mladosti, in Je še v starosti 70 let igrala uloge mladih žena. Eden del čiste smetane od mleka, digerirane 6 pankreatinom, ce zmeša z enim delom digeriranega oljčnega olja. potem pa se zmeša « dvema deloma-najboljše kreme. To Vam lahko pripravi Vaš lekarnar, a pripravljanje take male količine je zelo drago. Bela krema Tokalon (ki ni mastna) vsebuje smetano mleka, digerirano in specialno pripravljeno z oljčnim oljem, da redi Vašo kožo. To je prava hrana za kožo Kožo redi ln v presenetljivi meri ji vrače mladostno evežino. Zgoraj naslikana mlada dama nam piše: »Komaj sem mogla verjeti svojim očem Po tridnevni uporabi kreme Tokalon mi Je koža postale jasna, »veža in lepe«. Poizkusite kremo Tokalon (ki ni mastna) — znameniti preizkušeni in dokazani re cept za lepoto polti. Zdaj Jo že uporabljajo vsako Jutro milijoni žena v vseh državah sveta. S kremami Tokalon ao uspešni rezu! tati zajamčeni, ali pa se denar vrne.
Maline nabirajo...
Nalivi, ki nas obiskujejo zadnja dva dneva, so nekoliko zavrli nabiranje malin, za katere je sezona zdajle menda na višku. Zvrhani škafi in jerbasi zrelih, sočnih malin na živilskem trgu nudijo bogato zalogo nakupovalcem, revnim podeželskim prodajalcem pa skromen in ne baš lahek zaslužek iz dneva v dan.
Daleč tja v Zasavje, pod krimsko hribovje in na gorenjsko stran segajo področja malin in preden jih nabiralci dostavijo na mestni trg, jih stane dosti truda. Tisti kovači, ki jih prejmejo za prodani sadež, so pošteno zasluženi.
—	Od Turjaka smo prišli, pripoveduje suhljata, izgarana kmečka žena s trudnim, starikavim izrazom na zagorelem obrazu. Slej ko prej je dosti mlajša, kot se zdi na pogled. Saj sta njena otroka, ki se je držita za krilo in s prstom v ustih plašno strmita v vrvenje živilskega trga, vendar še zelo majhna, tako od štirih do osmih let.
—	Naša vas šteje dvajset hišnih številk in dobra polovica sosedov nas hodi nabirat maline. Veste, saj dosti prida ni ta zaslužek, nekaj je pa le. Ce si samo bajtar in ti na krpi zemlje trikrat premalo zrase za trikrat preveliko družino, moraš vsako priliko izkoristiti, da nekaj zaslužiš in si za silo pomagaš iz teh večnih življenjskih zadreg in težav. No, in vstanemo zjutraj takole ob štirih, vsi, pa gremo z jerbasi v turjaške gozdove ter nabiramo maline takole do dvanajstih ali nekaj ur čez. Potlej postane prevroče in tudi nas čaka neodložljivo delo doma in na njivi. Pa nikar ne mislite, da nabiramo zastonj. Pravico do nabiranja moramo plačati graščinski upravi na Turjaku in sicer za ceno desetih dinarjev. Gorje, če zalotijo graščinski ljudje koga brez listka, to se pravi brez potrdila o plačanem dovoljenju. Brez ugovarjanj zaplenijo nabrane maline, nikoli več jih ne vidiš.
—	O ja, v turjaških gozdovih je dosti malin, izpočetka smo jih nabrali na dan tudi po dvajset, trideset kilogramov. Vreme nam je bilo naklonjeno zadnje dni, hvala bogu.
Od naše vasi do Ljubljane je pet ur hoda, preklicano daleč za nas, ki smo navezani zgolj na lastne noge. Moj mož naloži škafe malin na cizo in tako počasi capljamo po trdi cesti, požiramo prah in v mislih ugibamo, koliko nam bodo maline vrgle. Naj vržejo še toliko, saj se itak ne bo nič poznalo, spričo zmerom večjih potreb za vsak dan. Za sladkor, za kavo. za zabelo, za obleko in čevlje otrokom.
Dolga je pot, že pred drugo uro zjutraj moramo vstati, da pridemo vsaj do sedmih ali pol osmih v Ljubljano. Nazaj grede še ujamemo katerikrat kakšen prazen drvarski voz, da nas za kakšno uro potegne bliže doma. Ja, ja, ni prijetno vlačiti trudnih nog po prašni cesti ure in ure daleč, da otekajo in se žuliio v čevljih.
—	Maline, maline! Pet dinarjev kilogram! Sveže, včeraj nabrane!... L. K.
Ksilolitni tlak
sodobni tlak za trgovske lokale,
je najidealnejši ln kuhinje, kopalnice, tovarne itd.
Izdeluje ga:
Material
trg. dr. z o. z. LJUBLJANA — TTRSEVA C. 36/b. Telef. 27-16. — Brzojavi: Material.
da je po dolgi
S strtim srcem naznanjamo, mučni bolezni v 54. letu preminul
ČERNIC ANDREJ
INŠPEKTOR DRŽ. ŽEL. — SEF STANIČE ČAKOVEC ODLIKOVAN Z REDOM JUGOSLOV. KRONE V. REDA
Pogreb dragega 25. t. m. iz ptujske pališče v Ptuju.
pokojnika je bil v torek bolnišnice na mestno poko-
žalujoči: soproga Franja In ostalo sorodstvo
.Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij >Jutra< Stanko yirant. - Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.