DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Sejni zapisi
1. izredna seja (7. in 11. november 2008)
Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Ljubljana, 2008
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
1. izredna seja
(7. in 11. november 2008)
Sejo so vodili dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora, mag. Vasja Klavora in Miran Potrč, podpredsednika Državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.04.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane poslanke in poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 1. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Spoštovani kolegi in kolegice! 2. septembra 2008 je umrl mag. Marjan Šifrer, poslanec Državnega zbora v mandatnem obdobju 1996-2000. Njegov spomin bomo počastili z minuto molka. /Minuta molka./ Hvala lepa.
Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti naslednja poslanca: gospod Janez Janša in mag. Štefan Tiselj.
Na sejo sem vabil Urad predsednika Republike Slovenije, ki ga zastopa dr. Erik Kerševan, in gospoda Boruta Pahorja, kandidata za predsednika Vlade Republike Slovenije, k 1. točki dnevnega reda, predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda, predstavnika Državne volilne komisije, predstavnika Sodnega sveta, varuhinjo človekovih pravic dr. Zdenko Čebašek Travnik ter kandidata za namestnika varuha človekovih pravic, gospoda Toneta Dolčiča in gospoda Jerneja Rovška, k 3. točki dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 1. izredne seje Državnega zbora.
Predlogov za umik točk z dnevnega reda nisem prejel, zato prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu širitve dnevnega reda.
Po dogovoru na Kolegiju predsednika Državnega zbora predlagam, da se dnevni red seje razširi z obravnavo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o vladi, skrajšani postopek, in Predloga zakona o spremembah Zakona o poslancih, skrajšani postopek. Predlog ste prejeli z dopisom z dne 6.11.2008. Predlagam, da o obeh predlogih za širitev razpravljamo skupaj. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo svoje glasovalne naprave. Na desni strani vložene kartice mora goreti oranžna lučka.
Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda s Predlogom zakona o dopolnitvi Zakona o vladi, skrajšani postopek. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 69 poslank in poslancev, proti 2.
(Za je glasovalo 69.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda sprejet.
Zbor bo predlog zakona kot 6. točko dnevnega reda obravnaval v torek, 11. novembra 2008.
Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda s Predlogom zakona o spremembi Zakona o poslancih, skrajšani postopek. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 53 poslank in poslancev, proti 25.
(Za je glasovalo 53.) (Proti 25.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
Zbor bo predlog zakona kot 7. točko dnevnega reda obravnaval v torek, 11. novembra 2008.
Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da se za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem, s sprejetima dopolnitvama. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 79 poslank in poslancev, proti nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 1. izredne seje določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IZVOLITEV KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA VLADE.
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je Državnemu zboru dne 3. novembra 2008 predlagal, da za predsednika vlade izvoli gospoda Boruta Pahorja. Želi besedo predstavnik Urada? (Ne želi.) Zato besedo dajem kandidatu za predsednika vlade gospodu Borutu Pahorju, da v skladu z drugim odstavkom 226. člena Poslovnika zbora predstavi programske zasnove vlade. Izvolite gospod Pahor.
BORUT PAHOR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Ta visoki dom prosim, da mi zaupa mandat za sestavo in vodenje nove vlade. Popolnoma se zavedam vseh odgovornosti, ki mi jih nalaga ta zahtevna naloga. Trdno sem odločen, da upravičim vaše zaupanje in pričakovanje naših ljudi, ki jih tu predstavljate. Zdaj ni zame nič pomembnejšega od tega, da nam vsem skupaj uspe premagati prihajajoče ovire in pospešeno nadaljevati pot Slovenije v krog najbolj razvitih in solidarnih držav na svetu. Zavedam se, da je spričo aktualnih razmer to zelo velika ambicija. Toda to je način razmišljanja, kako iz problemov narediti priložnost. Ne nazadnje prav ta velikopoteznost je Slovenijo v zadnjih dveh desetletjih pripeljala iz dežele v globoki gospodarski, politični in družbeni krizi v samostojno državo, ki je uspešno pred časom končala predsedovati Evropski uniji. Ta izkušnja nam daje vso potrebno samozavest, da v prihodnost sicer gledamo z dolžnimi skrbmi, toda nikakor ne s strahom, temveč s pogumom in optimizmom. Visoki dom, velikopoteznost torej, ne drobnjakarstvo, je mogoča samo pod dvema pogojema!
Prvič, da imamo glede prihodnosti jasne cilje. In drugič, da zmoremo ustvariti potrebno politično in družbeno enotnost za njihovo doseganje. Za svojo nalogo štejem, da prispevam k temu po svojih najboljših močeh. Slovenija potrebuje razvojni sporazum, potrebuje neko razvojno soglasje o naših dolgoročnih ambicijah in seveda o potrebnih strategijah, da jih postopoma dosežemo. Vsako drugačno ravnanje bi v obstoječih razmerah vodilo v odsotnost jasnih prioritet in bi nas pripeljalo v popolnoma brezplodne razprave in prepire o stvareh, ki niso bistvene za našo prihodnost.
Pri tem se mi zdi ena stvar bistvena. Za gospodarsko negotovost, pred katero smo, ni odgovorna prejšnja Vlada. Pred njo smo se znašli skupaj s svetom, ki mu pripadamo. Torej odpade neka nevarnost, da bi v oblikovanju tega razvojnega soglasja izgubljali čas in energijo za medsebojna obtoževanja, kdo je za kaj kriv in kdo ne. To se mi zdi zelo važno. Popolnoma jasno je, da je treba zdaj osredotočiti vse naše misli na strateške ukrepe Slovenije za reševanje problemov, ki so posledica finančnih in gospodarskih razmer v razvitem svetu, ki mu tudi mi pripadamo. Naj povem zelo iskreno, spoštovane kolegice in kolegi, jaz osebno imam veliko več vprašanj kot odgovorov. Poudarjam pa dvoje.
Prvič. Da se na nastalo situacijo ni mogoče odzivati z neko pasivno socialno politiko, ampak samo z aktivno razvojno politiko. Drugič. Da odgovorov na vprašanja, ki zadevajo nas in ves razviti svet, ne moremo čakati od drugih, temveč jih moramo poiskati tudi sami. Tudi v tem smislu razmišljamo o Sloveniji kot o družbi izvirnosti. Zdaj je čas, da pokažemo vsi vso našo iznajdljivost. Imamo dovolj znanja, imamo dovolj talentov, imamo dovolj ustvarjalnosti, da se skupaj lotimo tega projekta. Naloga Vlade je, tako kot jo jaz vidim, da ustvari potrebno družbeno in politično ozračje, da vso to ustvarjalno energijo nekako poveže v ustvarjalno celoto. Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! Čeprav so obstoječe razmere in povečana zaskrbljenost naših ljudi do neke mere zmanjšala njihova pričakovanja glede hitrega izboljšanja življenjskega standarda, vseeno pričakujejo, da bo šlo na bolje. To je razumljivo pričakovanje. Vsi skupaj pa moramo razumeti, da ni mogoče razdeliti, več kot ustvarimo, in da lahko Slovenija ustvari več samo, če je boljša od konkurence. Konkurenčnost in dobro kondicijo slovenskega gospodarstva štejem za hrbtenico našega razvoja in socialne varnosti. Naloga bodoče vlade je, da v nastalih razmerah ustvari pogoje za to, ne da bi se vtikala v poslovne odločitve posameznih gospodarskih subjektov, odločno je potrebno podpreti zdravi del gospodarstva, zlasti izvozni, premisli o ukrepih za tisti del, ki se je znašel v težavah, in okrepiti aktivno politiko zaposlovanja. Ustvarjanje pogojev za odpiranje novih delovnih mest, kolikor je le možno tistih z višjo dodano vrednostjo, je verjetno edino dolgoročno pravi odgovor na povečanja odpuščanja zaposlenih, ki jih pričakujemo
zlasti prihodnje leto. To je samo eden od razlogov, da sem se, če mi boste danes zaupali mandat, namenil takoj po oblikovanje vlade začeti širok socialni dialog, v katerem bo vlada skupaj s partnerji iskala in oblikovala potrebne dogovore, ki bodo omogočali	zagotavljanje	konkurenčnosti	slovenskega
gospodarstva tako, da bo breme tega socialno sorazmerno in vzdržno. Ta dialog, ki bo, vsaj tako razmišljam, šel čez okvire ekonomsko-socialnega sveta in znotraj katerega naj bi se okrepila in socialna in medgeneracij ska solidarnost, bo vsaj po mojih načrtih, če mi boste seveda danes zaupali mandat, trajal vse dotlej, dokler ne bomo vsi skupaj upravičeno sklepali, da smo premagali glavne težave, ki jih pričakujemo zlasti v naslednjem letu, sicer pa bo socialni dialog stalnica dela Vlade.
Za razvoj in modernizacijo Slovenije je ključno zagotavljanje dinamičnega ravnovesja med ekonomsko, zaposlitveno, socialno in okoljsko politiko. In to ravnovesje mora temeljiti na načelu ravnotežja in medsebojni usklajenosti ključnih politik. Za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, čemur vidite, namenjam osrednjo pozornost, je bistveno pospeševanje znanstvenega in tehnološkega razvoja, saj nam bo to omogočilo, da bo Slovenija ne le prebrodila finančno in gospodarsko negotovost, temveč utegne na ta način hkrati doseči razvojno ravnovesje na višji ravni. Temeljni cilj razvoja in napredka posameznikov in družbe ter vir bogastva in ekonomske moči je torej izgradnja družbe znanja. Znanje in ustvarjalnost sta temeljnega pomena pri pripravi ljudi za boljše in bogatejše življenje ter za izzive globalizacije.
Čeprav se običajno načrti vlade na posameznih področjih v Državnem zboru predstavijo po izvolitvi predsednika Vlade in predstavitvi njegove ekipe v Državnem zboru, mi dovolite, da kljub temu, kot je povabil k besedi predsednik Državnega zbora, zgoščeno, in seveda zato površno, predstavim glavne smeri naših razmišljanj, in še to samo na tistih področjih, ki se mi zdijo ta hip najbolj pomembna, ki se mi zdijo osrednja. In, prosim, sprejmite to brez podcenjevanja drugih, ki jih ne bom posebej omenjal.
Najprej javne finance. Za vzdržnostabilne javne finance, ne samo v dobrih gospodarskih okoliščinah, ampak tudi ko se pojavi pešanje v gospodarski rasti, moramo slediti javnofinančnim pravilom. To pomeni, da predvidevamo stabilno rast javnofinančnih odhodkov, ki ni odvisna od nihanj fiskalnih prihodkov. Tako v času konjunktur, ko so prihodki izdatni, lahko privarčujemo presežke v javnih financah, ki so potrebni za čas, ko prihodki rastejo počasneje, ne da bi zato morali, kar je tudi naša usmeritev, povečati davčna bremena. Za uporabo teh dveh fiskalnih pravil, jim recimo, potrebujemo takšno politiko javnofinančnih odhodkov, ki daje bistven poudarek kvaliteti porabljenega denarja, ker je to naš skupen denar, denar davkoplačevalcev, ki mora biti porabljen kvalitetno. To pomeni, da za denar, ki smo ga porabili za
posamezne programe, tudi zagotovimo kvalitetne rezultate teh programov. Z namenom pravičnejše in solidarnejše porazdelitve davčnega bremena načrtujemo popravke dohodninske zakonodaje, za izboljšanje položaja najnižjih dohodkovnih skupin zavezancev in za bolj optimalno razvrščanje zavezancev po davčnih razredih. Za izboljšanje dohodkovnega položaja najbolj ogroženih skupin bomo proučili možnost popravka splošne davčne olajšave. To bomo storili tako, da jo bomo počasi približali letnemu znesku minimalne neto plače in v situaciji, ki je pred nami, proučili možnost hitrejše in ugodnejše ureditve stanovanjskega problema s ponovno uveljavitvijo posebne stanovanjske olajšave.
Zaradi pritegnitve dodatnega kapitala predvsem pa dobrih in obetavnih proizvodnih programov bomo uvedli dodatne stimulativne davčne ukrepe za reinvestiranje kapitalskih dobičkov. Namenjeni bodo direktnemu investiranju v nove naložbe ter programu še posebej na področju visokih tehnologij. Z namenom spodbujanja stabilnosti finančnih trgov bomo preučili obdavčenje prejetih letnih obresti na bančne depozite, in sicer za ta čas obstoja finančne negotovosti, kot jo bodo opredeljevali kriteriji Banke Slovenije. Zavezujemo se za postopen in transparenten umik države iz podjetij, ki so v procesu preoblikovanja družbene lastnine ostale v družbeni lasti, predvsem tam in zlasti tam, kjer je to z vidika njihovega dolgoročnega razvoja smotrno. Glede na finančno situacijo, gospodarsko negotovost bo Vlada delovala kot dober gospodar, kot skrben gospodar, in bo v temu smislu preučila vse alternative in ukrepe.
Delovali bomo za okrepitev moči in položaja neodvisnih institucij, ki so nujne za delovanje pravne države na področju državne uprave, gospodarstva ter na področju zagotavljanja pravic in interesov državljanov. Uresničen bo prenos nekaterih nadzornih funkcij države na neodvisne nadzorne institucije. Naša zamisel je, da bi na področju finančnega sistema v okviru Banke Slovenije ustanovili enotno agencijo za nadzor in regulacijo finančnega sistema.
Gospodarstvo. Načrtno bomo spodbujali gospodarsko rast s sofinanciranjem investicij v tehnološke parke, inkubatorje, znanstveno in svetovalno delo ter seveda izobraževanje. S tem bomo vodili tudi politiko gospodarskega razvoja s poudarkom na razvoju regij. Pri tem bomo kombinirali državne in zasebne investicije, v določenih trenutkih pa bomo iz teh projektov izstopili s privatizacijo ali pa bomo odgovornost v celoti prenesli na zasebni kapital.
Da bi zagotovili visoko produktivnost in učinkovitost podjetij bo država vlagala proračunska in druga sredstva v razvoj in visoko tehnologijo v podjetjih, v nastajanje tehnologije znanj podjetij, to je v raziskovalnih in razvojnih organizacijah, tehnoloških parkih in inkubatorjih. Zasebnike bo pri tem spodbudila z davčnimi spodbudami in s pospeševanjem javno-zasebnega partnerstva.
Uveljavili bomo ukrepe za večjo učinkovitost finančnega sistema v financiranju predvsem novonastaj ajočih in hitro rastočih tehnološko naprednih podjetij. Osnovni princip delovanja politike bo subsidiarnost, v okviru katere bo država s sofinanciranjem podprla sklade tveganega kapitala. Hkrati bo spodbujala razvoj bolj tveganih finančnih instrumentov, prilagojenih takšnim podjetjem, in zagotavljala ugodne in institucionalne pogoje za njihov razvoj.
Podjetništvo. Ustanavljanju in rasti mikro, malih in srednje velikih podjetjih v skladu z načeli evropskih listin, ki spodbujajo mala podjetja, bomo posvetili veliko pozornost. Tako bomo malim in srednjim podjetjem olajšali dostop do financiranja, okrepili pravno in poslovno okolje za zagotovitev pravočasnega plačevanja gospodarskih poslov in uvedli ukrepe za odpravo finančne nediscipline. Posebej bomo pri izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja enoten trg, spodbujali in odpirali mala podjetja. Med več kot 100.000 takšnimi je v Sloveniji veliko razvojnega in veliko inovativnega potenciala, ki ga nameravamo posebej spodbujati z ustreznimi finančnimi spodbudami, davčno politiko in izobraževanjem. Zavezujemo se pred tem visokim zborom, če mi bo zaupal danes mandat, da bomo za delovanje na teh področjih razvili finančne mehanizme državne finančne institucije slovenske in razvojne banke, ki bo delovala kot specializirana finančna institucija, ampak pod popolnim nadzorom bančnega nadzornika. Koncentracija kapitala, finančnih sredstev, specializiranega znanja bodo omogočile pričakovane sinergijske učinke na področjih priprave in izvedbe pomembnih programov in projektov, ki jih bodo sprejeli Vlada in resorna ministrstva, operativna izvedba pa po potekala preko te institucije. Gre za poenotenje finančnih spodbud države za mala in srednja podjetja, za sofinanciranje hitro rastočih tehnoloških naprednih podjetij za velike projekte na področju gospodarske infrastrukture, za finančno sodelovanje in posredovanje med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko ter za mednarodno razvojno sodelovanje. Vendar se dobro zavedam, da gospodarska rast sama po sebi ni izključen cilj gospodarske politike. Za nas je pomemben takšen razvoj, ki omogoča boljše življenje za vse. Rast mora zato izvirati iz višje produktivnosti, mora izvirati iz večje učinkovitosti, kar po eni strani omogoča, da bo slovensko gospodarstvo bolj konkurenčno, po drugi strani pa mora to voditi do nastanka bogatejše in solidarnej še družbe. Zato bodo, vsaj tako nameravam, vsi zaposleni v večji meri deležni dobrobiti gospodarskega razvoja, zaradi česar bomo pospešili razvoj temeljnih oblik ekonomske demokracije, kot so sodelovanje zaposlenih pri upravljanju, notranje lastništvo zaposlenih in udeleženost delavcev pri dobičku. Naprej.
Glede znanosti in tehnološkega razvoja. Zaradi okrepitve gospodarskega razvoja bomo delovali za odličnost znanja kot pogoj za preskok in sprostitev poslovne iniciative. Okrepili bomo procese, v katerih Slovenija postaja križišče znanj,
idej, ustvarjalnosti, inovacij in gospodarskih tokov. Zato smo si za cilj postavili ustvarjanje družbe znanja, ki temelji na kakovostnem izobraževanju, odličnosti v znanju, tehnologiji in inovacijah. Tako si želimo uveljaviti suvereno vključitev Slovenije v globalno delitev dela, pri čemer bo - po moje je to edini pogoj - gospodarska rast temeljila na visokih in po znanju zahtevnih ter okolju prijaznih ter manj na povečanju intenzivnosti dela. Okrepili bomo opešan in podhranjen znanstveno-inovativni in razvojni naboj. Skušali bomo povečati njegovo učinkovitost, ustvariti pogoje za odličnost visokošolskega izobraževanja in znanstvene dejavnosti. Izbrali bomo nekaj interdisciplinarnih raziskovalnih programov, ki bodo	sposobni	enakopravno	sodelovati	z	novimi
infrastrukturami, z njihovimi centri v Evropski uniji oziroma se sami potegovati za ta status. Mislim, da se vsi skupaj v tem visokem domu zavzemamo za okrepitev in razvoj odličnih univerz in drugih visokošolskih ustanov. V visokem šolstvu bo za večjo učinkovitost in višjo kakovost z ustreznimi ukrepi treba spodbujati mednarodno povezovanje, oblikovanje centrov odličnosti, povezovanje raziskovanja s študijskim procesom ter neodvisno nacionalno in zunanje preverjanje ter zagotavljanje kakovosti. Graditi je treba na kakovostnih programih, akademskem osebju ter univerzah in visokošolskih ustanovah. V polni meri bo treba povezati znanje, informacijsko-komunikacijske tehnologije in finančne spodbude. Načrtujemo, da bomo v raziskovalno-razvoj ne organizacije uvedli sistemsko podporo celovitemu delovanju raziskovalnih infrastrukturnih centrov. Spodbujali bomo medinstitucionalno združevanje raziskav in razvoja v centrih odličnosti, kjer naj bi sodelovala tudi manjša podjetja.
Glede okolja. Zavedamo se, da je za dolgoročni razvoj ključna trajnostna okoljska politika in seveda gospodarno ravnanje z naravo in našim okoljem. Dvigovali bomo kvaliteto življenja in konkurenčne prednosti Slovenije ter izpolnjevanje odgovornosti v globalnem svetu uresničevali s spoštovanjem meja, okoljske obremenitve prostora in s prehodom v nizko .../Nerazumljivo./... družbo. Spodbujali bomo učinkovito porabo lastnih obnovljivih virov energije, prednostno lesene biomase, sončne, vetrne energije, izrabe odpadkov, vendar na naravovarstveno nespornih območjih, na racionalen, okolju prijazen način. Zato je potrebna aktivna vključitev raziskovalnih institucij in spodbujanje industrije za večje investiranje v alternativne vire energije ter v zmanjševanje javne porabe energije. Javni sektor bo z zelenimi naročili in z obveznimi letnimi programi in cilji zmanjševanja rabe energije skušal biti zgled trajnostne naravnanosti.
Glede socialne politike. Gledano širše, želimo ustvariti vključujočo družbo, ki nikogar ne bo puščala ob strani, v kateri bodo štela predvsem znanja in sposobnosti. Uspešna družba blaginje je možna samo ob učinkoviti državi, ki posamezniku omogoča samostojno skrb za lastno socialno varnost
in socialno varnost svoje družine ter zagotavljanje večje družbene povezanosti in vključevanje najbolj ranljivih skupin. Zavedamo se, da sta varna zaposlitev in zanesljiv dohodek najboljša dejavnika socialne varnosti. Zavzeli se bomo za to, da bodo kvalitetne storitve izobraževanja, javnega zdravstva, socialnega varstva, oskrbe starejših, kulture in stanovanja, šport in ostale javne storitve bolj dostopne vsem.
Dvig kvalitete na področju zaposlovanja zahteva izboljšanje delovnih pogojev, večjo skrb za zdravje in varnost pri delu, dobre plače za dobro opravljeno delo, ki ljudem omogočajo dostojno življenje, minimalne plače, ki po večini presegajo prag revščine, nižje pokojnine, ki za polno delovno dobo upokojencem zagotavljajo dostojno življenje. Zavzeli se bomo za večjo konkurenčnost mladih na trgu dela in njihovo zaposlovanje.
Na koncu, vendar ne nazadnje glede varnosti in zunanje politike. Oboje na strateški ravni določa Državni zbor in Vlada se bo trudila uresničiti zastavljene cilje. V tem smislu bo Vlada, če mi boste dali danes mandat za njeno sestavo, imela kontinuiteto slovenske varnostne in zunanje politike. Mislim, da je prav, da se ob tem dotaknem samo ene teme s tega področja, za katero verjamem, da bi bil sicer po njej vprašan v nadaljevanju razprave. Gre seveda za odnose s sosednjo in prijateljsko Hrvaško. Sedanjemu predsedniku Vlade, ki je danes žal odsoten, upravičeno, sva se v času po volitvah večkrat posvetovala o razmerah, povezanih s finančno negotovostjo in glede slovenskega stališča o odpiranju in zapiranju pogajalskih poglavij Hrvaške z Evropsko unijo. Naj jasno povem. Odločitve sedanje Vlade glede tega vprašanja podpiram, ker je imela Vlada in ima Vlada za to upravičene razloge.
Kar se tiče odprtih vprašanj določitve meje med sosedama na kopnem in morju želim, da mešana diplomatska komisija čim prej uspešno zaključi svoje delo in vladama obeh držav predstavi alternativo za dokončno ureditev meje med državama in tudi drugih odprtih vprašanjih. Vsaj zame, mislim pa, da je bil tudi konsenz med predsedniki oziroma predsednicami strank na zadnjem posvetu pri predsedniku Vlade, je odločilno, da med načeli, ki naj jih sprejmeta obe vladi in seveda na koncu oba parlamenta, za morebitnega arbitra, Slovenija vztraja pri načelu pravičnosti.
Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. To, da se v uvodu nisem dotaknil vseh področij dela nove Vlade nikakor ne pomeni, da bi katero koli od nalog, ki nas čakajo, podcenjeval. Če se recimo nisem dotaknil razvoja podeželja, vloge kmetijstva, ne samo kot gospodarske panoge, temveč zlasti kot enega od nosilcev slovenske narodne identitete, tega nisem storil torej zaradi podcenjevanja. O tem se boste lahko prepričali na hiringih in potem pri razpravi v Državnem zboru. Če se recimo posebej nisem dotaknil kulture, potem naj bo za ta uvod dovolj, da vem, da je temelj naše narodne suverenosti in da moramo tudi skozi njeno
perspektivo videti priložnost, da Slovenija v pogojih odprte družbe okrepi svoj narodni značaj.
O nalogah države glede zagotavljanja pogojev za vsestranski razvoj naših narodnih skupnosti je posebej zapisano v koalicijskem sporazumu. Državni zbor je v prejšnjem mandatu novi vladi naložil, da v kabinet imenuje ministra brez listnice za Slovence po svetu. Seveda se zdi vsakemu morebitnemu mandatarju povečevanje kabineta neprijetno, vendar bi rad ob tem poudaril dvoje.
Prvič. V tujini živi velik del našega narodnega telesa in dejstvo, da se bo pristojni minister posebej prizadevno ukvarjal z okrepitvijo vsestranskega sodelovanja, je prava odločitev. Je prava odločitev.
In drugič. Če mi boste zaupali mandat, nameravam na ta položaj predlagati osebnost, ki vsaj po mojem mnenju utegne vzbujati vsesplošno odobravanje ne samo med Slovenci doma, ampak tudi med Slovenci po svetu.
Prizadeval si bom, da se okrepi zaupanje javnosti v ustanove pravne države in da te ustanove v okviru svojih pristojnostih brez vmešavanja politike, opravijo svoje delo. Država je dolžna zagotoviti pogoje za to, med njimi seveda tudi njihovo neodvisnost. V ta okvir na nek način sodi tudi vprašanje človekovih pravic in ena temeljna izmed njih je pravica do našega osebnega, človeškega dostojanstva.
Vlada bo, če bom zanjo dobil zaupnico, storila vse, kar je v njeni moči, da se ustvari v Sloveniji potrebna družbena atmosfera, na kateri bodo prevladovali občutki za solidarnost, za strpnost in sožitje. Osebno se mislim poleg usklajevanja ključnih politik, vključno z reformo zdravstvenega sistema, posebej s predsedniki oziroma visokimi predstavniki vseh parlamentarnih strank in Državnim zborom posvetovati o treh pomembnih stvareh in jih tudi poskušati skupaj z vami urediti.
Prvič. Dokončati uskladitev in sprejem dveh zakonov, ki zadevajo polpreteklo zgodovino tako, da naših mrtvih ne bomo pokopali s preglasovanjem. Naj bo to naš prispevek k narodni spravi. Jaz te sprave ne razumem kot spreminjanje zgodovine, temveč spreminjanje prihodnosti. Če hočemo, zlasti pri mladi generaciji, vzgojiti en sodoben patriotizem, je verjetno to skoraj pogoj za to.
Drugič. Želim nadaljevati delo pri pripravi zakonodaje za oblikovanjem regij, tako da bo dosežena 2/3 večina v tem visokem domu in s tem ustanovitev pokrajin kot instrumenta odpravljanja razvojnih neskladij.
In tretjič. To, kar sem že dejal, glede varnosti in zunanje politike ne bomo sprejemali nobenih pomembnih odločitev brez predhodnega posveta z relevantnimi predstavniki vseh parlamentarnih strank in zlasti ne brez temeljitega posveta Vlade v pristojen odboru in v Državnem zboru.
Naj na koncu še enkrat povem to, kar sem poudaril pred predsednikom države, ko mi je zaupal to kandidaturo: na koncu vseh koncev smo najpomembnejši ljudje. Naše znanje, naš
talent, našo ustvarjalnost. Vloga države je, da ustvari pogoje, da imamo vsi enake možnosti, da razvijemo te talente in ustvarjalnost. Kot sem dejal pri predsedniku države, povem tudi pri vas - čeprav utegnem biti kasneje deležen določenih očitkov, da temu ni tako - ampak veljam za politika konsenza. In kot sem rekel predsedniku države, me mine potrpljenje sem in tja samo takrat, ko kdorkoli znova in znova govori o naših in vaših. Zlasti v časih, ki nas čakajo, si po moje te pogubne delitve ne moremo privoščiti. Jaz mislim, da potrebujemo eden drugega.
In na koncu, spoštovani gospod predsednik, visoki dom, vsak od nas kot posameznik zlasti v razmerah, ki nas čakajo, ne zmore skoraj nič, mi vsi skupaj pa zmoremo skoraj vse! Hvala lepa.
(Aplavz.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Kandidatu za predsednika Vlade gospodu Borutu Pahorju se zahvaljujem za predstavitev programskih zasnov Vlade. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Besedo ima poslanec gospod Bojan Kontič v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, spoštovani kandidat za predsednika Vlade, gospod Borut Pahor.
Volivke in volivci so se na jesenskih državnozborskih volitvah odločili, da podprejo spremembe. Odgovornost za spremembe v naslednjih štirih letih sprejemamo zavestno in resno, ker so pričakovanja volivk in volivcev visoka. Trudili se bomo, da opravičimo to zaupanje, ker se zavedamo, da je zmaga na volitvah šele začetek napornega dela v mandatu, ki ne bo odvisen samo od notranjepolitične situacije v naši državi, ampak bodo na sestavo našega skupnega mozaika prihodnosti pomembno vplivale tudi svetovne razmere.
Kot stranka, ki je na volitvah sprejela najvišji odstotek glasov, imamo prvič v slovenski zgodovini čast in odgovornost da mesto mandatarja, predsednika Vlade, prevzame predsednik stranke, ki predstavlja vrednote in ideje družine evropskih socialnih demokratov. Borut Pahor je dolgoletni politik, ki je opravljal številne funkcije na nacionalni in na mednarodni ravni. Zgledno je vodil Državni zbor in dosegel, da je inštitucija uživala velik ugled v javnosti. Njegovo osebno in politično vodilo lahko strnemo v besedi sodelovanje in iskanje najboljših rešitev, in to celo takrat, ko tisti, ki jih poziva k skupnemu dialogu, le-tega zavračajo ali ga ob pozivih celo osebno žalijo. To je dokazal v prejšnjem mandatu v pozivu k Partnerstvu za razvoj in v številnih drugih pozivih o poenotenju stališč ali iskanju boljših rešitev ob pomembnih nacionalnih vprašanjih, kjer je potrebna visoka stopnja družbenega soglasja. To se je pokazalo tudi pri sedanjih pogajanjih o koalicijski pogodbi in o kadrovski sestavi nove
vlade, kjer je dokazal, da se je pripravljen večkrat pogovarjati z vsemi, saj ni želel, da bi kvaliteta odločitev trpela na račun hitenja z odločitvami.
Predlagani mandatar Borut Pahor je povezovalen in konstruktiven. Politiko razume in se v njej vede kot državnik, ki vedno in predvsem postavlja interes države ter njenih prebivalk in prebivalcev na prvo mesto. Poleg bogatih izkušenj v slovenski politiki ga odlikuje tudi vsakodnevno spremljanje razmer v evropski politiki, ki je na številnih področjih sestavni del uspešnega vodenja države. Po našem prepričanju je prava oseba za prevzem odgovornosti vodenja vlade v času, ko vsakodnevno spremljamo informacije o razraščajoči finančni krizi v svetu, ko spremljamo napovedi o usihanju gospodarske rasti in številne napovedi o povečanju brezposelnosti ter grožnjah revščine vse več ljudem. Vse to so razmere, ki terjajo voditelja, pripravljenega na temeljite pogovore za iskanje skupnih rešitev na zahtevna vprašanja v našem razvoju, voditelja, ki razume socialno partnerstvo in pomen dialoga kot način, da dosežemo visoko motivacijo in vključenost ljudi v reševanje resnih razmer, v katerih smo se znašli. Sam velikokrat opozarja, da je ta kriza tudi možnost za iskanje boljših rešitev in v njej moramo poleg resnih težav za mnoge, ki jih mora država solidarno reševati prepoznati tudi priložnosti za izboljšanje položaja Slovenije in nove razvojne pobude in izzive. Socialni demokrati s predsednikom Borutom Pahorjem smo pripravili in volivcem ponudili program za upravljanje države po načelu dobrega in skrbnega gospodarja. Ta program, ki so ga volivke in volivci tudi večinsko podprli je bil nadgrajen z idejami koalicijskih partnerjev in gotovo predstavlja dobro osnovo za delo bodoče vlade. Verjamem, da bo na podlagi doseženega programskega sodelovanja bodočih koalicijskih strank mandatar sestavil kvalitetno vlado. Prednost bodoče vlade je torej programska sorodnost političnih strank koalicije, ki jo hkrati bogati raznolikost teh partnerjev.
Borut Pahor uživa visoko javno podporo med ljudmi, spoštujejo ga tudi politični tekmeci. Zato sem prepričan, da mu gre zaupati vodenje naše vlade in mu skladno s pričakovanji ljudi želim uspešen mandat. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jože Tanko v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
JOŽE TANKO: Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom poslancem! Najprej bi rad opozoril, da imamo ponovno sejo Državnega zbora, tudi pomembno sejo, na dan, ko se aktualni predsednik Vlade in poslanec Janez Janša seje ne more udeležiti. Sprašujem se, ali je to slučaj, ali je to namera, ali pa je to postopek nečesa, o čemer se tako otepamo govoriti. Recimo, kakšnega nadaljevanja izključevanja.
Postopek imenovanja mandatarja poteka izredno počasi. Vzrok temu ni povolilna situacija ali pa zapleti v Državnem zboru. Še manj nagajanje opozicije, ki se v postopke oblikovanja Vlade sploh ni vtikala in jih skoraj ni komentirala, razen, da je opozarjala na počasnost. Zelo tolerantni in benevolentni so tudi mediji. Je pa zelo opazno, da ni bilo času primerne dinamike v predsedniških dvorih in da se je hotelo kandidatu za mandatarja, najbrž v dogovoru z njim, omogočiti estetsko čim lepši in efektivnejši vstop v izvršno politiko.
Volilni potek je bil v celoti odvisen od odločitev predsednika republike dr Türka. Predsednik je določil datum volitev, datum prve konstitutivne seje Državnega zbora, določil si je čas in obseg svojih mednarodnih aktivnosti, določil je dan in uro posveta z vodji poslanskih skupin in njegova je bila izbira in datum predlaganja mandatarja. Potem ko so se 22. oktobra formirale poslanske skupine, je predsednik republike potreboval teden dni, da je v istem dnevu, poleg nekaterih drugih obveznosti, po hitrem postopku opravil posvetovanja s poslanskimi skupinami oziroma z vodji poslanskih skupin. Tisti dan smo samo dobili potrditev, da bo za mandatarja predlagan gospod Pahor. In minil je skoraj ponovno teden, preden se je odločitev predsednika Türka formalizirala in priromala v Državni zbor. Najpomembnejša predsednikova odločitev, predlaganje mandatarja Vlade, ki bo Slovenijo opravljal naslednji mandat, je bila v veliki meri podrejena drugim protokolarnim in drugim obveznostim, kar kaže na nenajboljše načrtovanje in določanje prioritet v predsednikovem kabinetu. Delno pa je šlo tudi za kupovanje časa kandidatu za mandatarja, saj se časovnica, ki jo je mandat napovedoval, ni izpolnjevala. Tudi sedaj se še ne. Pri koalicijski pogodbi je bilo potrebno sprejeti nepričakovano veliko orehov, še kakšnega več in trše pri oblikovanju bodoče ministrske oblike. Po izjavi predsednika republika sta se z gospodom kandidatom večkrat slišala, kar da podlago, da sta te odločitve sprejemala skupno in v dogovoru in da sta to počasnost tudi skupaj načrtovala. Pa bi bilo potrebno nujno pohiteti, saj je potrebno hitro in učinkovito ukrepati, pripraviti učinkovite preventivne zakonske in druge predpise za zavarovanje vlog državljanov in za deblokiranja kreditiranja gospodarstva, ker nimamo več Vlade s polnimi pooblastili. Ta vakuum po volitvah bi bilo potrebno že zaradi razmer skrajšati na minimum. Naj spomnim, leta 2004 smo prejšnjega mandatarja volili 37. dan po volitvah, tokrat bo to 48 dan po volitvah. Pred volitvami je gospod Pahor v pismu svojim članom, med drugim zapisal, "da bi nam uspel ta podvig, v navednicah, "zmaga", bo potrebna splošna mobilizacija vseh razpoložljivih sil. Zato moramo brez slehernega oklevanja storiti vsak po svojih najboljših močeh vse, da obrnemo priložnost v naš prid in zlasti v prid uspešnega razvoja naše države." Tako takrat. Mobilizacija je po dokončnih podatkih
državne volilne komisije uspela. Zmagali ste. Toda kaj zdaj? Zakaj je potrebno oklevanje, čakanje, da zmago po svojih najboljših močeh ne obrnete in ne začnete obračati v prid uspešnejšega razvoja države, kot da ste na nekem razpotju?
Vendar bi bile hitre odločitve tako predsednika republike, kot kandidata za mandatarja nujne, saj zapletene razmere zahtevajo odločne in hitre, vendar primerne ukrepe, da se ohrani stabilnost in zaupanje v slovenski finančni sistem in omogoči delovanje gospodarskih družb, velikih in majhnih. Kljub grožnji, da utegne svetovna finančna kriza udariti tudi znotraj Slovenije, se očitno ne predsedniku republike, ne bodočemu mandatarju ni mudilo. Pred več kot letom dni je preko naših meja udarila inflacija, povzročena z visoko rastjo cen hrane in energentov na svetovnih trgih. Naši trgovci so to dodatno izrabili, izrabili svoj monopolni položaj, poračunali stroške uvajanja evra, v nasprotju s tujino so tudi ohranili višino marž, v tujini so jih trgovci zniževali, in posledice inflacije so zadele predvsem sloje z nižjimi dohodki. Janševa vlada je pravočasno sprejela vrsto odločitev, s katerimi je ublažila predvsem položaj šibkejših kategorij prebivalstva. Tedaj smo se naposlušali, kako je Janševa vlada prepočasi in neustrezno reagirala. Sedaj ravno tisti, ki so imeli toliko pripomb na hitrost in odzivnost ter kvaliteto predlogov Janševe vlade, zavlačujejo. Vendar sedaj, ko nove vlade ni in ni, Janševa vlada, čeprav z okrnjenimi pooblastili, deluje odgovorno in strokovno. Pripravila je rešitve, z njimi seznanila tudi kandidata za mandatarja, gospoda Pahorja, in njegove sodelavce in tudi politične sopotnike. Ni jih izključevala. Zakon o bančništvu in zakon o javnih financah sta že v Državnem zboru in ekipa najverjetnejšega bodočega mandatarja je te ukrepe za preprečitev finančnih posledic ocenila za ustrezne. Včeraj je Vlada sprejela še nov paket stimulativnih ukrepov s popravki Zakona o dohodnini in z novelo Zakona o davku od dohodka pravnih oseb. Na novo se uvaja splošna investicijska olajšava, znižujejo se davčne stopnje in povečujejo olajšave za raziskave in razvoj. Seveda bi pričakoval, da bi se v svojem nastopnem govoru mandatar do teh ukrepov, ki so bili včeraj sprejeti, tudi opredelil. Gre namreč za, po našem mnenju, nujne in učinkovite ukrepe kot odgovor na razmere, ki prihajajo tudi v našo državo.
Preventivni ukrepi, ki jih je za izhod iz krize predlagala Janševa vlada, so torej zelo drugačni od tistih, o katerih razmišlja bodoča koalicija. Janševa vlada je pripravila ukrepe za poživitev gospodarske rasti, ki je temelj blaginje, bodoča koalicija pa se ukvarja in celo prepira s tem, kako čim prej razdeliti v tem mandatu ustvarjeno zalogo. In to se bo najbrž dogajalo v skoraj celem mandatu. To prav gotovo ni pristop, ki bi dolgoročno omogočal sproščenost, še manj optimizem, da o razvoju niti ne govorimo.
Pomembnejša od učinkovitih ukrepov države, učinkovitih ukrepov nove vlade so najbrž politična pričakovanja
najverjetnejše koalicije. Predvsem osebno pozicioniranje kandidatov po ministrskih mestih. Kljub temu da se v ospredje potiskajo vsebinska vprašanja koalicijske pogodbe, je večina pogovorov vendarle kadrovske narave. Ton dajejo strankarske kvote, spolna zastopanost, ministrska mesta predsednikov strank, število ministrskih mest, aktualen postaja ključek s šeststo imeni, ki jih je potrebno zamenjati, enega s tega ključka bomo že na tej seji.
Izstopajo pa še nekatere druge zadeve. Ena od teh je, da se do sedaj blagega, dobrodušnega in neodločnega gospoda Pahorja prikazuje kot trdega in nepopustljivega pogajalca, ki z DeSUS-ovimi poslanci učinkovito kroti apetite predsednika DeSUS-a, njegovi zahtevi po sorazmernem številu sedežev oziroma ministrskih mest za njegovo stranko. Tudi funkcija obrambnega ministra, ki jo zahteva v teh političnih trenutkih in razmerah ter vpetosti Slovenije v Evroatlantske povezave, sploh ni problematična, razen če v zakulisju ni kaj pomembnejšega, kar je ušlo tudi medijski srenji, na primer evrožarskega.
Če bi se česa takšnega, kot je discipliniranje predsednika DeSUS-a, poslužila Janša in Slovenska demokratska stranka, bi bili obtoženi najmanj diktatorstva, discipliniranja strank, posegov v neodvisnost strank, ponovno bi oživele zgodbe o rezanju salam, o dežniku SDS, o pritiskih lomljenja rok, o tem, da so države in stranke talec Janše, da si jemlje državo v last in posest. Če se to dogaja pod okriljem Socialnih demokratov in gospoda Pahorja, pa je to čisto naravno in normalno. Rad bi opozoril, da smo priče tudi številnim popravkom izjav kandidata za mandatarja, gospoda Pahorja. Kandidat je na primer govoril o soglasju opozicije pri spremembah medijske zakonodaje Zakona o Radioteleviziji. Njegov poslanski kolega Potrč pa je izjavil, da je to največja neumnost. Najverjetnejša žrtev teh sprememb bo verjetno parlamentarni kanal in pa neposredni prenosi iz Državnega zbora. Predsednik Socialnih demokratov, kandidat gospod Pahor, je nedavno dejal, da je treba pristriči privilegije poslancev. Njegova koalicija prav danes vlaga v zakonodajni postopek novelo zakona o poslancih, s katerim se širi krog upravičencev do teh privilegijev. Strokovnost in zastopanost žensk na vodilnih mestih v zakonodajni in izvršni oblasti sta bili pomembni politični paroli tako kandidata gospoda Pahorja kot strank tako imenovanega levega trojčka. Vendar obe sta spravljeni že globoko na dno strankarskih predalov. Zelo težko je načrtovati sodelovanje tudi z opozicijo, če se izjave, če se tudi dejanja tako hitro spreminjajo. Med besedami in dejanji ni neke stabilnosti in nekega logičnega sosledja.
Velikokrat smo letos slišali, da je Slovenijo mogoče voditi bolje, da so potrebne spremembe in ob glasovanju o zaupnici 19. novembra lani ste dejali, da boste odgovornost prevzeli po volitvah in ne med mandatom. Na volitvah ste torej zmagali in pričakujemo, da boste tudi za to prevzeli
odgovornost. Vsebina koalicijske pogodbe je že mesec dni najbolj varovana skrivnost, opremljena s kodami za odkrivanje izdajalca. Tudi tukaj se pripravljavec ni mogel izogniti metodam iz preteklih časov in kaže, da med bodočimi partnerji ni prav veliko zaupanja. Dokument, ki bo podlaga za delo nove vlade, nastaja torej v tajnosti, kot da bi politična konkurenca oziroma opozicija kaj ukradla ali kaj zlorabila. Nezaupanje je močno prisotno in tudi časovnica predstavitve koalicijske pogodbe se je že nekajkrat prestavila. Sprememba rokovnika se tudi ne dogaja prvič. To se je dogajalo tudi že prej, recimo pri nastajanju vlade v senci, pri predstavitvi programa stranke Socialnih demokratov, pri predstavitvi potencialne ministrske ekipe itn.
Kar zadeva samo koalicijsko pogodbo, pa nekaj o tem pove tudi izjava, ki jo je dal gospod Lahovnik. Povedal je, da je koalicijska pogodba konkretna tam, kjer ni treba, ne pa tam, kjer bi morala biti. Pač tako je eden od članov bodoče koalicije tudi izjavil. Koalicijsko pogodbo ste posredovali tudi eni od opozicijskih strank, dvema ne. To kaže na politično segregacijo, na sistematično delitev, na ločevanje na vaše in naše, celo zelo poudarjeno in izstopajoče. Naj kandidat gospod Pahor sporoča, kar hoče, dogaja se ravno tisto, kar ga v predstavi za publiko najbolj jezi, ločevanje na naše in vaše. Pred nekaj dnevi je tudi izjavil, da potrebujemo eden drugega, vendar stvarnost je nekaj povsem drugega.
Na začetku letošnjega leta ste napovedali, da vi in vaša stranka izključujete Slovensko demokratsko stranko iz sodelovanja, iz sodelovanja tudi v koaliciji, programskega sodelovanja, ker smo preveč različni. Ta vzorec se ponavlja tudi po volitvah. Verjetno se bo to tako dolgo ponavljalo, da bodo ostali samo še vaši. Pred štirimi leti je Slovenska demokratska stranka, ko je imela možnost sestaviti vlado in predlagati mandatarja, povabila k sodelovanju, k oblikovanju vlade, k ustanovitvi koalicije vse stranke, ki so prišle v Državni zbor. In stranke so se same odločile, ali bodo povabilo sprejele ali ne. Tokrat se je zgodilo drugače. K sodelovanju so bili povabljeni samo tisti, ki ste jih opredelili kot vaše, našo Slovensko demokratsko stranko niste povabili. In ne vem, kaj bi ob tem gospoda Pahorja še tako jezilo. Že prve poteze nove koalicije napovedujejo, da so besede eno, dejanja nekaj povsem drugega. Tudi ob imenovanju vodstvenih funkcij v Državnem zboru je bilo poteptano tako načelo strokovnosti kot načelo spolne zastopanosti, enakopravne zastopanosti. Najbrž bo strokovnost poteptana tudi z imenovanjem novega generalnega sekretarja Državnega zbora, pa morda še kje. In tudi spolne kvote bodo poteptane, kajti verjetno ne bo polovica kandidatk oziroma polovica ministric ženskega spola.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke kandidata za predsednika Vlade ne bomo podprli. To pa ne
pomeni, da ne bomo podprli ustreznih ukrepov najverjetnejše vladne ekipe, ki bo predlagala kot izhod iz oteženih razmer, na primer razvojnih spodbud, davčnih olajšav, dohodninskih olajšav in drugih ukrepov, ki jih bodo zahtevale zapletene razmere. Seveda pa vam, gospod kandidat za mandatarja tudi ob tem sporočam, da bomo v naši poslanski skupini zelo pazili tudi na to, kaj se bo dogajalo v ultra in infra območju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ivo Vajgl v imenu Poslanske skupine Zares.
IVO VAJGL: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci. Najbrž so me moja kolegica in kolegi v poslanski skupini določili, da podprem mandatarja v tem svojem prvem nastopu tukaj zaradi največje količine sivih las na glavi in jaz razumem to kot priznanje in mi je v veliko veselje.
Program, ki ga je predstavil kandidat za mandatarja izraža bistvena soglasja, ki so bila dosežena v ne vedno lahkih in vedno zelo vsebinskih pogovorih o programu nove, bodoče vlade. To je upravičen razlog in mogoče najbolj upravičen razlog za to, da se tako temeljito delo opravi v za to potrebnem času. Ni zarote za tem, da se je to delalo dovolj dolgo časa in seveda tudi ni narobe, če smo se dolgo pogovarjali. Tudi ni narobe, če nismo dosegli 100% soglasja o vsakem detajlu koalicijske pogodbe. V ta projekt vstopamo kot stranke s svojim razpoznavnim profilom, z upanjem vseh tistih, ki so nam dali zaupanje na volitvah, da bomo čim več vsebine uspeli uresničiti v mandatu, ki je pred nami. Mandat bo težek, mandat bo obremenjen z vsemi globalnimi problemi, ki so se znašli pred Slovenijo, ki niso narejeni doma, ki so novi za ves svet. Ko izražamo zaupanje novemu predsedniku vlade mislim, da je velik del tega zaupanja zgrajen ravno na največkrat omenjeni značilnosti gospoda Pahorja, da vztrajno, potrpežljivo, tudi za ceno včasih zase neprijetnega sumničenja, išče soglasje, išče konsenz.
Dovolite mi, da ob tem kot dolgoletni opazovalec poslanskih praks po svetu rečem tudi to, da razen širokega konsenza, ki ga vsak predsednik vlade poskuša najti in si ga zagotoviti, igra bistveno vlogo za uspešnost koherentnost, vsebinska povezanost in lojalnost koalicije. V tem se neprenehoma potrjuje dialektičnost sodelovanja na tako kompliciranih projektih, kot je vodenje države.
Naj povem, da mi imponira zagotovilo kandidata, da bo spoštoval to hišo. Najbrž imponira vsem nam. Vse bomo naredili za to, da se bo mnenje parlamenta v resnici upoštevalo, da parlament ne bo transmisija izvršne oblasti. Precej preveč tega je bilo v preteklosti. Verjamemo, gospod kandidat, da boste sestavili učinkovito, strokovno, dobro podkovano vlado modrih ljudi, ki bodo znali komunicirati s tistimi, ki se
strinjajo, in s tistimi, ki jih je treba šele pridobiti. Verjamem tudi, da bo opozicija bolj optimistična, kot je bil danes gospod Tanko. Mislim, da smo zavezani k temu, da ji damo tudi priložnost za to.
Gospod Pahor, skupina Zares bo podprla vašo kandidaturo in veselimo se sodelovanja z vami. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima poslanec mag. Franc Žnidaršič v imenu Poslanske skupine DeSUS.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, poslanci! Spoštovani kandidat za mandatarja, gospod Borut Pahor! Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev bo enotno podprla vašo kandidaturo. Pri tem ne želimo ponavljati vsega, kar je bilo povedano o kvalitetah in sposobnostih kandidata, ker te nesporno ima. Socialna demokracija je zmagala na jesenskih volitvah, zaradi tega ji pripada mandatar, ki je predlagan. Socialna demokracija je pripravila osnutek koalicijskega sporazuma, ki je v marsičem pokril tudi naša pričakovanja, naš del vsebine našega programa in je v tem smislu skladno z njenim programom in našim programom tudi socialno naravnan.
Moram povedati, da je v tem programu pomembno pa tudi v izvajanjih kandidata to, da je pripravljen prevzeti odgovornost in storiti vse, da bi v neugodnih časih, ki nas čakajo, potegnili skupaj ta voz naprej v dobrobit vseh v tej državi. In to je tisto, kar je bolj pomembno od tega, kako poskušajo nekateri tudi našo poslansko skupino oceniti kot nekoga, ki je motil nadaljevanje naporov, da se čim prej sestavi vlada. Vse, kar je storila naša poslanska skupina pri tem, je imela samo namen pospešiti ta postopek. Zadovoljen sem, da lahko povem, da je v naši stranki, v izvršnem odboru, v poslanski skupini doseženo skupno soglasje, da v najkrajšem času predstavimo svoje kandidate za ponujena tri ministrstva, kar je tisto, kar nam pripada, in mislimo, da se bo ta stvar zgodila pravočasno in ne bo posebnih zastojev.
Povedati je treba, da so vsi tisti, ki so nas v tem smislu kritizirali, imeli slabe argumente in razna natolcevanja in to odklanjamo. Doseženo je dobro soglasje in mi mislimo, da lahko skupaj v tej vladi pomagamo upravljati državo na način, ki bo v zadovoljstvo vseh naših volivcev in državljanov, katerih pričakovanja so velika. Mi se zelo zavedamo, da so ta pričakovanja upravičena, da pa se bodo uresničila v obsegu objektivnih pogojev in možnosti glede na razvoj razmer, v katere sili gospodarstvo, finančni sistem, in da je povsem normalno, da pričakujemo od volivcev in državljanov, da bodo razumeli, če se bodo pričakovanja pa tudi morda predvolilne obljube uresničevale v omejenem obsegu, če bodo časi hudi za državo, kajti nismo samo mi, niso samo upokojenci, niso samo eni in drugi, ampak je treba pri tem, kar se bo zgodilo in o čemer bomo odločali, misliti na vse in
to je naš skupni cilj. Še enkrat: mi bomo podprli, vseh sedem, enotno in z veseljem predlaganega kandidata in upamo na ustvarjalno in složno, pa tudi uspešno sodelovanje. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Zmago Jelinčič Plemeniti v imenu Slovenske nacionalne stranke.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa za besedo. Lep
pozdrav vsem skupaj!
V Slovenski nacionalni stranki bomo podprli kandidata za mandatarja, kajti začeti je treba z delom; naj začne z delom, naj sestavi vlado, naj predstavi ministre, potem sledi naslednje poglavje takrat se bomo zopet pogovarjali o tem tudi o sestavi vlade. Zagotovo delo ne bo enostavno, kajti narediti je treba ogromno in upam, da se bo nadaljevalo tisto, kar se je začelo že pri dosedanji vladi. Tajkuni izčrpavajo Slovenijo, kradejo po dolgem in počez in upam, da s tem ne bo konec te gonje proti tajkunom, ki upam, da se bo nekdaj končala z obsodilnimi sodbami, kajti ne bi želel, da bi nekdo zaradi političnih preferenc bil odpuščen, spuščen in bi mu bilo pogledano skozi prste. Sodna oblast je slaba, skorumpirana in nesposobna v veliki meri, zato jo je treba postaviti na svoje mesto in urediti. Tudi to smo pričakovali že prej, pa se nekako ni uspelo doseči, da bi prišlo do tega. Pri sociali se še vedno preferira lenuhe in delomrzneže in mislim, da mora biti tega enkrat konec. Tisti, ki delajo, naj dobijo plačilo za svoje delo, tisti, ki ne delajo, naj se jih brcne na cesto.
Upam, da sodelovanje z opozicijo bo, navkljub temu da sta stranki LDS in Zares decidirano izjavili, da s Slovensko nacionalno stranko nočeta imeti ničesar. Morda se bo to spremenilo pri gospodu premierju, ki, upam, bo postavil prave ministre na prava mesta. Od tega je odvisno tudi delovanje vlade, sodelovanje opozicije in še vse kaj drugega. Mislim, da ne smemo prepuščati vlade samo koaliciji. Povedati je treba, da je že prejšnja vlada imela dobro potezo, ki jo je akceptiral tudi kandidat za premierja, in sicer Partnerstvo za razvoj. Dobra poteza, dobra misel in v velikih zadevah je ta stvar prinesla tudi določene pozitivne rezultate, tega ne moremo negirati in to je treba pozdraviti, nikakor pa ne pozabiti ali pa zavreči z eno formulacijo, češ vemo, kaj je dobro in kaj je prav: samo tisto, kar je znotraj koalicije, vse ostalo, kar je zunaj, je slabo. Ni res. Ni res. Kajti, če boste ravnali tako, gospod kandidat, v tem primeru boste negirali tudi svoje lastno delo v prejšnjih mandatih. Upam, da se ne bodo začeli ponovno kakšni politično-policijski konstrukti proti določenim poslancem, kot so jih izvajale strukture iz vaših vrst, gospod premier, od leta 1992 naprej. 15 let so me vaši gospodje vlačili po sodiščih, dokler se ni izkazalo, kaj je, in zdaj me že zopet štiri leta vlačijo vaši
iz vaših vrst po sodišču zaradi nekih obtožb v zvezi z nekimi bankovci in zdaj se je zopet začela gonja iz določenih vaših vrst, kajti nekateri pravijo, zdaj smo spet močni in zdaj bomo nadaljevali tisto, kar smo si zastavili skratka, spravili Jelinčiča iz parlamenta. Jaz sem prepričan, gospod kandidat, da vi ne veste za te zadeve. Morda vam jih bom kdaj bolj podrobno pojasnil, ampak če boste pogledali okoli sebe, boste videli, od kod tudi prihajajo kakšne te zadeve.
No, skratka, upam, da ne bo prihajalo do takšnih čudnih variant, ki so se v drugih državah končale fatalno, v državi Sloveniji se, hvala bogu, vsaj v mojem primeru niso. So se v nekaterih primerih določenih specialcev, ki so umrli v čudnih prometnih nesrečah itn. Ne bom govoril, iz katerih logov je to prihajalo, niti ni pomembno tukaj danes, ampak razmislek o tem naj ostane.
Zagotovo boste imeli ogromno dela na področju medijev in predvsem televizije. Mediji v Sloveniji so pristranski, so slabi in televizija ni vredna počenega groša. Govorim o nacionalni televiziji, kjer bi lahko mirno izvzeli 40, 50 ljudi, ostale bi poslali domov. Ampak ravno tisti, ki naj bi jih poslali domov, se vam že klanjajo. Že zopet delajo selektivne programe. Že zopet ni pomembna vest, ni pomembna vsebina, ampak je pomembno, kdo kaj reče oziroma kdo ne sme reči - pa ne bom rekel, da to gre iz vaših logov, ampak mislim, da imajo nekateri uredniki in pa novinarji že vgrajeno samocenzurno, bi rekel kar čip, ki jim ne dovoljuje, da bi objavljali kaj takega, kar morda bodoči oblasti ne bi bilo po godu. Govorim morda, kajti že vnaprej jih je strah in že vnaprej so pripravljeni se prikloniti novi vladi zato, da bi morda obdržali pozicije, ali dobili boljše pozicije, ali pa sploh dobili kakšne pozicije. Zadeva je grozljiva, pravzaprav. In mislim, da res potrebujemo popravek Zakona o medijih, vendar morda ne takega, kot bi ga želele kakšne politične stranke, ki so v prejšnjih mandatih, vsaj nekateri njihovi visoki predstavniki enostavno poklicali na televizijo in zahtevali, kaj se bo objavilo, kdo bo v prispevku objavljen in kdo bo sodeloval v prispevku. Upam, da bo tega konec. Zavedati se morate, da vam bo opozicija zelo zelo gledala pod prste. Iskali bomo napake in bomo zelo kritični do napak. Res pa je, da bomo podprli vsako dobro potezo, ki bo v prid državi in državljanom. Tudi z lastnimi idejami smo pripravljeni sodelovati in upam, da boste te ideje upoštevali, vendar na ta način, da bo ideja dobila pravega naslovnika oziroma podpisnika, ne pa, da se bo dogajalo tako, kot se je že dogajalo, da se ideja sprejme, akceptira, uporabi in se prepiše kot odlikovanje na lastna prsa.
Upam, da bomo dobro sodelovali, da bo zadeva v korist razvoju naše skupne domovine. Zavedati se je treba, da smo na istem čolnu, da plujemo v isto smer in da nisem za to, da bi -že to mi ni všeč, da bi veslali v osmercu brez krmarja, še huje bi bilo, če bi štirje veslali v eno smer in štirje v
drugo smer. Zato boste potrebovali dosti modrosti, dosti lastnih premislekov in dostikrat boste morali odmisliti sugestije iz svojih bližjih ali malo daljših krogov. Če boste podlegali sugestijam, vaša vladavina ne bo dobra. Mislim, da je smiselno, da boste naredili tudi kakšen gremi, občasen, kot ga je imela prejšnja vlada vsaj v začetku, zadeva se je obnesla, in bomo z veseljem sodelovali tudi tam.
Jaz vam želim veliko uspeha v mojem imenu, v imenu poslanske skupine in stranke pri formiranju bodoče vlade. Ko bomo izvedeli za imena ministrov, takrat bo sledilo, kot sem že rekel, naslednje poglavje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima poslanec gospod Jakob Presečnik v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kandidat za mandatarja za sestavo nove vlade, spoštovane kolegice in kolegi! Slovenske volivke in volivci so se na volitvah odločili in največjo podporo je dobila stranka SD s predsednikom gospodom Borutom Pahorjem. Tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je v Državni zbor poslal predlog, da tukaj prisotne poslanke in poslanci za mandatarja izvolimo gospoda Boruta Pahorja. Navedena situacija je jasna že od same ugotovitve volilnih rezultatov, dober mesec in pol nazaj. Slovenska ljudska stranka bo ta predlog podprla. Kot je namreč rekel že predsednik naše stranke: "Čas je za državotvorne stranke", in dodajam "državotvorno vlado, ne pa za državotvorna ministrstva."
Ključni razlog za našo podporo je želja, da se vlada čim prej oblikuje, saj bi kakršnokoli dodatno zavlačevanje pri oblikovanju vlade bilo v škodo Sloveniji in njenim državljanov v pogojih trenutne globalne finančne in gospodarske krize, ki že učinkuje tudi v Sloveniji. Neodgovorno do države v tem trenutku namreč je, da pri tako jasni situaciji vse skupaj tako dolgo traja. V SLS dobivamo občutek, da si zmagovalna stranka in nastajajoče koalicije ne upajo prevzeti odgovornosti za vodenje države. Globalna finančna kriza, ki je zajela zahodni svet, žal, že kaže zobe tudi v Sloveniji. V SLS opozarjamo, da v takšnih okoliščinah nikakor ni čas za ideološke politične delitve, temveč mora slovenska politika sprejeti izziv za preseganje delitev v notranjem političnem prostoru ter zavzeti izjemno odgovorno držo do države in do državljanov. Za aktivno sprejemanje ukrepov in hitro odzivnost na spreminjajoče se makroekonomsko okolje pa moramo imeti čim prej vlado, ki bo delovala s polnimi pooblastili. Konec koncev v SLS smo se zavestno odločili, da bomo v tem mandatu opozicijska stranka; če želimo delati kot opozicijska stranka, moramo najprej imeti na drugi strani pozicijo, vlado. Seveda pa podpore mandatarju ne pomeni bianko podporo v nadaljevanju. Poslanci SLS bomo že pri predlogu ministrske ekipe zavzeli
mnogo bolj kritično držo do vseh vprašljivih usmeritev in podprli vse predloge, ki bodo šli v smeri razvoja države Slovenije in za dobro Slovenk in Slovencev. Marsikatere rešitve, ki smo jih zasledili v do sedaj dostopnih osnutkih koalicijskih pogodb, si zaslužijo kritično presojo.
Že v tem trenutku želimo opozoriti na rešitve na področju lokalne samouprave, iz katerih veje duh po ponovni centralizaciji in prevladi predvsem velikih občin. Po našem mnenju je edino regionalizacija in decentralizacija garant za enakomeren regionalni razvoj. Mnogo premalo poudarka je, po nam dostopnih podatkih, dano področju kmetijstva in razvoja podeželja. V SLS kot tradicionalni zastopnici interesov podeželja in slovenskega kmetstva in kmetijstva, se bomo tudi s pomočjo vodenja Odbora za kmetijstvo aktivno spopadali z najbolj perečimi problemi slovenskega kmetijstva katerih se, žal, do sedaj znana koalicijska pogodba niti ne dotakne. Že v uvodu je bil velik poudarek dan gospodarstvu in financam. SLS bo ohranila enak odnos do prodaje državnega premoženja kot že ves čas do sedaj. Večinski oziroma kontrolni deleži pomembnih slovenskih podjetij, bank, zavarovalnic, infrastrukturnih podjetij naj ostanejo v državnih rokah.
Da ne pozabimo seveda na naše zavzemanje za pravično mejo na kopnem in na morju. SLS ostaja trden in neizprosen borec za to, da bo slovenska zemlja ostala znotraj slovenskih meja. Bolj natančno se bomo nekaterih področij iz do sedaj znanega koalicijskega programa poslanci dotikala v individualnih nastopih v nadaljevanju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima poslanec mag. Borut Sajovic v imenu Poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije.
MAG. BORUT SAJOVIC: Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora dr. Pavle Gantar, spoštovani kandidat za predsednika Vlade gospod Borut Pahor, drage kolegice in pa kolegi. Nekaj zadev in pa nekaj misli sem si zapisal, kaj reči, kaj povedati, kajti v to hišo sem prišel dobre volje, optimistično razpoložen. Zdi se mi, da je za Slovenke in Slovence danes pomemben, predvsem pa vesel in optimističen dan. Vesel sem in prepričan, da nas je večina, ki smo prestopili danes ta prag, tega mnenja, da je seveda to nova priložnost za novo delo, za nove uspehe. Slovenija se zagotovo nahaja v težkem, toda zagotovo rešljivem položaju, v obdobju, ko potrebujemo kompetentno vlado, ki bo čim prej prevzela odgovornost za sprejetje nujnih ukrepov. Volivci so na volitvah izbrali spremembe in zagotovo imajo vedno prav. Dobro se je odločil tudi zaupanja vreden predsednik dr. Danilo Türk, volivci so na volitvah brez dvoma izbrali spremembe. Borut Pahor je predsednik stranke, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah dobila relativno največ glasov, zato je pričakovano, pošteno in pa normalno, da v skladu s tradicijo naše slovenske
parlamentarne demokracije, na katero smo in moramo biti ponosni - in takšne so tudi vse ustaljene demokracije po svetu -, prvi dobi mandat za sestavo nove vlade. V Liberalni demokraciji Sloveniji ga bomo v celoti, z veseljem in z zaupanjem podprli.
S Socialnimi demokrati smo v temeljnih pogledih na vodenje države sorodna stranka, kar pomeni, da je bil pred volitvami naš skupni cilj jasen, cilj, ki nas je povezoval tako s SD kot tudi Zares, da mora v Sloveniji priti do korenitih sprememb v načinu vodenja države. Potrebujemo neobremenjen, odkrit družbeni dialog pri realizaciji konkretnih projektov za lažje in boljše skupno življenje. Potrebujemo pregledne, strokovne in realno merljive kriterije učinkovitosti pri realizaciji političnih projektov. Spremembe v načinu delovanja in odločanja lahko zagotovi le učinkovita vlada z vizijo. In lahko rečem, da ta vlada, ta skupina, ki se je oblikovala, štirih strank ima jasne poglede naprej; cilje, vizije in pa zagotovilo, kako to tudi uresničiti.
Včeraj je bila parafrirana koalicijska pogodba, tisti, ki smo jo že prebrali, smo, lahko rečemo, z njo zadovoljni, je dokument, v katerem ne more biti zapisano vse, kar obstaja, toda obdelana so ključna področja, vsem je namenjena pozornost. V Liberalni demokraciji Slovenije smo zadovoljni s tistim, kar se je dogajalo pri oblikovanju te pogodbe; vsi štirje partnerji so bili enakovredni, upoštevanja vredni in če rečemo po ljudsko, če se po jutru dan pozna, potem se tega dneva lahko veselimo. Čaka nas obilica dela, trdo bo treba zavihati rokave, vendar uspehi in pa rezultati ne bodo izostali.
V Liberalni demokraciji Slovenije smo prepričani, da bo Borut Pahor uspešno sestavil vlado in naslednje štiri leta vodil Slovenijo v smeri uspešne in solidarne države. In v naši stranki Liberalni demokraciji Slovenije smo mu pri tem pripravljeni pomagati po svojih najboljših močeh. Zdaj, če si bomo tako zastavili dan in tako organizirali delo, potem bo to za Slovenke in Slovence dobro in za to nam gre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima poslanec gospod Lazslo Göncz v imenu italijanske in madžarske narodnostne skupnosti.
DR. LASZLO GÖNCZ: .../Govori v madžarščini./...
Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospodo predsednik, spoštovani gospod Pahor. Pozdrav sem izrekel v svojem maternem jeziku, saj tudi tovrstna simboličnost potrjuje evropsko orientiranost in demokratičnost hrama slovenske zakonodaje.
Dovolite mi, da predstavim stališča pred glasovanjem o predlaganem mandatarju, ki temeljijo na usklajevanju v okviru madžarske narodne skupnosti ter dogovoru s predlaganim mandatarjem. So pa usklajena tudi z gospodom poslancem
italijanske narodne skupnosti in posredno seveda tudi z italijansko skupnostjo.
Je dejstvo, da Republika Slovenija izvaja politiko do avtohtonih narodnih skupnosti na visoki, pri nekaterih rešitvah in vprašanjih nazorni ravni. Kot posledico pozitivne diskriminacije do narodne skupnosti velja posebej omeniti rezultate na področju kulture, informiranja in šolstva v zadnjih dveh desetletjih, ki nedvomno vplivajo na obstoj skupnosti in razvoj narodne identitete ter maternega jezika. Pozitiven odnos v preteklosti velja več ali manj za sleherno slovensko vlado po osamosvojitvi. Sem pa prepričan, da je tudi danes odgovornost slovenske politične elite in najvažnejših državnih organov velika.
Bil bi zelo splošen, če na temu mestu ob tej priliki ne bi tudi opozoril na največje težave in probleme, ki so kljub prejšnjemu stališču prisotne v vsakdanjem življenju naše skupnosti. Stopnja zmanjševanja števila pripadnikov madžarske skupnosti v Sloveniji po podatkih zadnjega štetja prebivalstva krepko presega 20%, kar je izredno visok odstotek. Ugotavljamo tudi, da je prestižnost madžarskih kulturnih vrednot in jezika kljub odpravi nekaterih pomembnih povzročiteljev zaprtosti narodnostno mešanega območja še zmeraj v fazi sicer nekoliko bolj umirjenega vendar kljub temu občutnega upadanja. Zavedati se moramo dejstva, da je maloštevilna narodna skupnost, naj bo to madžarska, slovenska v zamejstvu, italijanska ali druga, še posebej potrebna konstantne pravne zaščite, ki se vedno dopolnjuje in se prilagaja dani situaciji ter seveda stabilne materialne pomoči. Konstantno težavo predstavlja predvsem nedosledno uresničevanje sicer formalno dobro determiniranih zakonskih določb. Nedvomno pa je potrebno opozoriti na precejšnje gospodarsko-socialne težave celotnega Prekmurja oziroma Pomurja, s posebnim poudarkom na neposredna obmejna naselja ter na nekatere predele Goričkega, kjer je krepko zaostajanje za slovenskim povprečjem najbolj izraženo prav na področju najosnovnejših življenjskih pogojev.
Zadovoljni smo, da so koalicijski partnerji poenoteni v hotenju, da se narodnostna zakonodaja tudi v tem mandatu na osnovi strokovnih argumentov postopoma dopolnjuje in se nadgradi. Skupaj z italijansko narodno skupnostjo ter s pomočjo Vlade, državnih ustanov in ostalih strokovnih dejavnikov želimo v tem mandatu predlagati splošni zakon o avtohtoni narodni skupnosti, ki bo združevalne in dopolnjevalne narave. Želimo tudi, da nad prekrški in nedoslednostmi na področju uresničevanja že zagotovljenih narodnostnih pravic bdi konkretno določena kompetentna ustanova na državni ravni, ki se lahko tudi formira v okviru že obstoječe institucije varuha človekovih pravic.
Primarno pa je tudi zagotavljanje pogojev za stabilno delovanje narodnostnih organizacij in ustanov na način, da bo razen konstantnosti omogočen tudi permanenten razvoj. V okviru bolj uravnoteženega razvoja regij še enkrat poudarjam potrebo
po pozitivnem pristopu nove slovenske vlade do vseh razvojnih programov, ki bodo v prid učinkovitejši usklajenosti pomurskega območja z ostalimi predeli države.
Napovedana gospodarska recesija, katero tudi mi jemljemo z maksimalno resnostjo, nikakor ne sme še globlje poriniti še tako demografsko in socialno ogrožena območja. To je seveda mogoče preprečiti zgolj z načrtovanimi posegi in z dobro pripravljenimi programi, ki jih lahko nekje izoblikujemo skupaj z novo vlado. Ker v pogodbi vidimo te elemente, zato bom, in pa tudi moj poslanski kolega, bova podprla predlaganega mandatarja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. O predlogu predsednika republike, da Državni zbor za predsednika Vlade izvoli gospoda Boruta Pahorja, pričenjam razpravo poslank in poslancev. Besedo ima gospod poslanec in podpredsednik Državnega zbora France Cukjati.
FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo. Kolegice, kolegi! Nekako nerodno je govoriti o kandidatu vpričo kandidata, ampak gospod Pahor je izkušen poslanec in ga eventualna kritika ne bo pritlehlila oziroma mu ne bo odvzela poguma, pa tudi verjetno pohvale ga ne bodo odtrgale od tal in ga dvignile v nebo.
Moram reči, da kot človek je kolega Borut prijazen, korekten, uglajen gospod in tudi njegovi nastopi, njegova stališča so vedno vzbujala simpatije in ljudje so mu radi prisluhnili. A sedaj imamo pred seboj ne samo kolega Boruta, ampak kandidata za predsednika vlade, torej kandidata, ki bo prvi mož nove politike izvršne veje oblasti. Torej, tisti, ki od katerega se pričakujejo zelo jasni, konkretni odgovori in konkretne poteze. Medeni meseci splošnega in prijetnega govorjenja so mimo. Konkretna problematika trka na vrata in ne mislim samo grozeče napovedi o odpuščanju delavcev -gospodarska kriza, finančna kriza in podobno - ampak vsa problematika, ki čaka na reševanje, tako problematika celotne države kot konkretnih državljanov. Vse to kliče po jasnih in konkretnih odgovorih, teh pa ni, čeprav smo jih že pričakovali. Pa ne tukaj v tej dvorani v času nastopa, kratkega govora gospoda kandidata, ampak vsaj v koalicijski pogodbi, ki je obsežna in ima menda 70 strani. Tam je sicer na vsaki strani mnogokrat zapisano "proučili bomo", "zavzemali se bomo", napovedana je velika skrb za kvaliteto življenja, konkurenčnost gospodarstva, za uboge, revne ljudi in za mnoge druge stvari. Vendar odgovorov, kako uresničiti to skrb, pa ne najdemo. Najdemo nekaj konkretnih odgovorov, zelo malo sicer in zelo konkretnih, kot recimo to, da se partnerji zavezujejo, da bodo spremenili zakon o cestninjenju, ukinili vinjete, vzpostavili zopet cestninjenje, po starem, in seveda ga po potrebi tudi dvigovali.
Podobno je tudi pri zelo, bi rekel, zelo prijetnem govorjenju o tem, da bodoča vlada, bodoča politika ne bo
izvajala političnega kadrovanja, da ne bo nobenega kadrovskega cunamija. Tudi mi smo temu prisluhnili in nam je bilo zelo všeč, a glejte, danes na tej seji, imamo točko dnevnega reda, ko bomo zamenjali generalnega sekretarja Državnega zbora in imenovali neko drugo osebo. Ne vem, v čem ta dosedanji generalni sekretar ni ustrezal strokovnim kriterijem vodenja te službe. Ne vem! Tudi ne vem, da bi v štirih letih kadarkoli se odločal, politično ali strankarsko pristransko. Jaz tega primerna nisem zasledil v štirih letih. No, vem, boste rekli, zakon to dopušča. Res dopušča in prepričan sem, da se že nakazuje neka praksa, ki bo do konca izkoristila vse zakonske možnosti kadrovskega - "kadrovskega", v narekovaju -preverjanja oziroma kadrovskih zamenjav.
Gospod kandidat! Lepe obljube, in zelo prijazno govorjenje, so bile vaše. Mi smo vas potem ocenjevali, a tudi stranpoti nove politike bodo na nek način vaše in tudi po njih vas bo javnost ocenjevala, ker boste prvi mož nove politike izvršne veje oblasti v tej državi. Mislim, da danes sanje nič več ne zadoščajo, danes je že nov dan. Bojim se, da ta dan napoveduje slabše, kot je bilo predstavljeno v predvolilnem času. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima poslanec dr. Matej Lahovnik.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa. Sam sem kandidata za mandatarja, mislim, da prvič srečal pred kakšnimi dvajsetimi leti, ko sem bil, mislim, da še v srednji šoli, in smo imeli okroglo mizo o aktualnih družbenih razmerah. Takrat mislim, da je sedanji kandidat za mandatarja tudi ravno nekako končal fakulteto in je bil mlad politik, ki je zanosno takrat govoril o potrebnih demokratičnih spremembah v Sloveniji. Govoril je o tem, da je Slovenija majhna država, ki pa ima velik ustvarjalen potencial, da nas je premalo, da bi se delili na "naše" in "vaše". Govoril je o nujnih spremembah, ki so pred nami. In tudi danes, 20 let po tem, ko ga poslušam, vidim, da je ostal takšen, kakršen je bil takrat: dosleden v svojem političnem prepričanju, zvest samemu sebi in vrednotam, ki jih zastopa. Danes bomo volili kandidata za mandatarja in mislim, da je pri politikih zelo pomembno, da ostanejo zvesti samim sebi, zvesti načelom, ki jih sami opredeljujejo kot tista najpomembnejša.
Menim, da so časi, ki so pred nami, dejansko zelo zahtevni. Potrebovali bodo voditelja, ki bo sposoben povezovanja, povezovanja tudi z opozicijo. In povejte mi, spoštovane poslanke in poslanci, ali je danes tu kdo, ki je bolj sposoben povezovanja, kot je gospod Borut Pahor. To bo zelo pomembno v naslednjih tednih, mesecih, ki prihajajo. Borut Pahor je iskal vedno skupne točke tudi z drugače mislečimi in sploh ne dvomim, da bo iskal najboljše možne rešitve tudi v dialogu z opozicijo. Tisto, kar je treba tudi
izpostaviti, je, da njegovo dosedanje delo v slovenski politiki v teh 20 letih dejansko kaže, da je zvest javnemu interesu. Zato tudi sam verjamem, da bodoča vlada ne bo ujetnica niti posameznih lobijev niti posameznih interesnih skupin.
Čas, ki je pred nami, je dejansko zelo težak, zato sem sam izjemno vesel, da je danes kandidat za mandatarja v ospredje postavil prioritete na gospodarskem in socialnem področju, ki so pred nami. Mislim, da se tudi slovenska javnost zaveda, da razmere niso enostavne. Slovenija je majhno, odprto gospodarstvo, ki več kot 70% bruto domačega proizvoda izvozi, in smo usodno odvisni od razmer na tujih trgih. Zato je povsem jasno, da bo ta val, cunami, ki se širi sedaj iz finančnega sektorja v realni sektor, ta cunami recesije pljusnil tudi k nam. Zato mislim, da bo dejansko treba povezati ves ustvarjalni potencial, ki ga premore ta država, da to krizo čim bolj učinkovito premostimo. In kot sem dejal, v tej dvorani je politik, ki že 20 let to počne, poskuša v Sloveniji povezovati, nas ne deliti na leve in desne, na "naše" in "vaše". Je na nek način tudi predstavnik generacije, ki ni obremenjena s preteklostjo, ki ima spoštljiv odnos do preteklosti, ampak gleda pogumno tudi v prihodnost.
Zato bom sam kandidata za mandatarja gospoda Pahorja z veseljem podprl in mu seveda želim vso srečo tudi pri vodenju prihodnje vlade.
Ob koncu pa bi želel izreči samo še nekaj. Mislim, da je tudi sporočilo za Državni zbor, ko dejansko vidimo vsi, kakšni so postopki za imenovanje vlade: da najprej volimo mandatarja, potem zopet ministre. Mislim, da se vsi zavedamo, da so ti postopki predolgi. Vidimo, da so imeli Američani v torek volitve, danes, dva dni zatem se sestavlja kabinet in naslednji teden bo verjetno ta kabinet tudi operativen. Zato je seveda naloga tudi tega Državnega zbora, da razmisli o nujnih spremembah Ustave. To ni krivda ne tega mandatarja, ne prejšnjega mandatarja. V obeh primerih je trajalo dva meseca, da se je vlada po volitvah sestavila. Zato mislim, da danes dejansko vsi vidimo, da so nujne spremembe Ustave, ki bodo te postopke poenostavile, in da je to na nek način tudi v javnem interesu, da vsakokratna nova vlada začne čim prej z delom.
Glede na to, da bo v Državnem zboru sedel tudi nekdanjipredsednik vlade, mislim, da bo znal razumeti potrebo po ustavnih spremembah na tem področju in da bomo tudi tukaj lahko dosegli dovolj veliko število glasov, da bomo prišli do smiselnih sprememb.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec gospod Vili Rezman.
VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsednik.
Sam bom povedal nekaj kratkih stavkov v zvezi s tem, kar sem doslej slišal. Slišal sem vabilo bodočega mandatarja k sodelovanju; slišal sem nekaj mislih o njegovih programskih usmeritvah in slišal sem vrsto odgovorov na to ponudbo k sodelovanju pri programu, ki ga sam z veseljem tudi podpišem. To je dobro znamenje za začetek našega dela.
Seveda je treba povedati, da sem slišal tudi en zelo osamljen nastop, ki je govoril predvsem o delitvah in govoril predvsem o razcepih, ki je torej govoril nekako drugače in ki je pravzaprav več misli posvetil estetski formi nastopa kot programskim vsebinam, ki so bile predstavljene. Upam, da bo tako tudi v bodoče, v naslednjih štirih letih, da bodo tisti, ki jih ne bo zanimalo sodelovanje, redkeje nastopali in zlasti, da ne bodo tiščali palice med špice v kolesih, ki jih bomo mi skušali poganjati.
Med drugim pa sem slišal, kar me zelo veseli, ko je mandatar predstavljal programske usmeritve, komentar iz opozicijskih vrst, ki je rekel: "Ja, ta je pa naš." In, če je ta programska usmeritev naša in če je reprezentat te programske usmeritve, gospod Boris Pahor res naš, torej tudi naš iz tistih vrst, ki se imajo za opozicijo, potem se obeta najbrž dobro sodelovanje. Jaz si tega na vsak način želim.
Ker je, če smo že pri tem, treba izreči podporo, jaz izrekam podporo programu, ki smo ga skušali iz naših vrst tudi soustvarjati, izrekam podporo tistemu, ki predstavlja ta sporazum in si želim, da bi bilo delo v tem mandatu nekoliko drugačno od prejšnjega, da bi bila kultura komuniciranja, da bi bil nivo diskusij drugačen in da bi res vsi imeli v mislih, da je treba narediti kaj za to, da bo težka situacija, ki se nam obeta in ki je že prisotna, z našo skupno prizadevnostjo čim bolje razrešena. Ker se je gospod mandatar, bodoči mandatar obvezal h korektnemu sodelovanju, obvezal se je k enakopravnemu sodelovanju - jaz lahko povem iz lastnih izkušenj, da je to v procesu nastajanja koalicijskega sporazuma znal tudi dokazovati -, sem prepričan, da bo to počel tudi v bodoče, da si je naložil veliko obveznost, da nadaljuje s takšnim korektnim delom, da si je naložil veliko odgovornost, ki mora biti odgovornost nas vseh, zato pač sodim, da bi bilo prav, da bi ga, če že ne vsi, pa vsaj v veliki večini, potem ko bomo imeli za to priložnost, tudi podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima poslanec gospod Srečko Prijatelj.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani Borut Pahor, oba prihajava s Primorske. Res je, da so ti postopki predolgi, mogoče je tudi sistem imenovanja vlade preveč tog, zato bi bilo ob tem finančnem in gospodarskem stanju Slovenije pričakovati, da smo bolj hitri pri tem.
Primorska je dobila tudi zadnjo avtocesto. Primorska univerza ima velike probleme. Železnica ima kar eno leto in pol že ogromno količino denarja, pa s projekti nismo začeli .../Opozorilni znak za konec razprave./... In primorski delavci seveda pričakujejo, da bodo ob tem, da so bolj pridni kot Nemci, imeli tudi evropske plače. Jaz pričakujem od vas, če že plačujemo take visoke davke in imamo največje obremenitve na plače, pričakujem od vas tudi to, da bomo v Sloveniji imeli enkrat evropske plače. To bi bilo ob tem dejstvu, da ima Primorska, vaša stranka na Primorskem največ poslancev, tudi obveznost, da damo Primorski razvojne priložnosti in možnosti, ki so začrtane v projektih. To bom pričakoval od vas. Mojo podporo pa, kot že rečeno, imate. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima poslanec gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ: Spoštovani predsednik, spoštovani predsedniški kandidat, spoštovane kolegice in kolegi! Pred nami je velika in odgovorna naloga, da danes izvolimo bodočega predsednika vlade. Čez 14 dni bomo izvolili tudi novo vlado, ki bo vodila našo lepo državo v dokaj težkih in odgovornih časih. Pred nami je predvsem odgovornost, manj kot priložnost, in mislim, da je treba z našimi postopki zelo pohiteti.
Naše državljanke in državljani imajo tudi na račun predvolilnega časa in obljub, ki so bile izrečene v predvolilnem času, velika pričakovanja od vseh nas za svoj nivo življenja. In bojim se, da bo marsikatera obljuba, ki je bila izrečena, težko izpolnjena, kajti v času, ko se je začela volilna kampanja, pa do danes se je predvsem na ekonomskem področju, gospodarskem, marsikaj spremenilo. Zato mislim, da bo zelo težko ohraniti delovna mesta, najti kapital za nove naložbe, kar je osnova za to, da se lahko tudi ustvarja nova dodana vrednost. Zato še enkrat delim mnenje s tistimi, ki so takšnega mnenja, da je vsak dan, ki ga zgubimo - in imamo vlado, ki je v odhajanju -, dan, ki ga je škoda. Zato vas pozivam, da s temi postopki pohitite in čim prej pridete s predlogom pred nas ter da vlada začne v popolnosti delovati.
Sestavljate programsko sorodno vladno koalicijo, kot je dejal vodja Poslanske skupine SD, gospod Kontič. Mislim, da je prav tako, da je takšna koalicija, koalicija strank, ki so sorodne, in hkrati koalicija strank, ki so mandat dobile na volitvah z glasovi volivk in volivcev, državljank in državljanov Republike Slovenije.
Za koalicijsko pogodbo, ki je bila do zdaj na razpolago in smo jo skrbno pregledali, lahko najprej rečemo, da je žal ta koalicijska pogodba tudi po mojem občutku zelo nekonkretna, ohlapna in da je zato iz nje težko razbrati, kam pluje in kakšne so prave konkretne usmeritve te vlade, zato zagotovo več pričakujemo na hearingih in tudi čez 14 dni, ko se bo
predstavila slovenska vlada. Smo pa žal že v draftih koalicijske pogodbe zaznali to, da je na eni strani res veliko poudarka	socialni politiki,	pravicam upokojencev,
brezposelnih, kar je prav. Prav je tudi to, da ste veliko poudarka dali kulturi vladanja, umiku politike iz gospodarstva, medijski svobodi in vrednotam, ki jih moramo v tej naši državi gojiti. Žal smo po svojih opažanjih v duhu koalicijske pogodbe tudi zaznali duh centralizacije. Tu mislimo predvsem na področje lokalne samouprave. Mislim, da bo treba skrbno premisliti, kako bomo počenjali s primarno ravnjo, se pravi, z občinami, kaj bomo storili z drugo ravnjo, da se odgovorno odločimo in da to postorimo. In žal nam to, kar nam je bilo doslej na razpolago, nam je kazalo predvsem v smer centralizacije, na nek način razvrednotenja dela, tudi malih občin, podeželskih občin, ki opravljajo levji delež pri razvoju te Slovenije in zato, ker imamo tako dobre občine, imamo tudi tako lepo Slovenijo. Zato tukaj mislim, da je potreben temeljit premislek.
Mislim, da ni tudi prav nobene opredelitve, kaj bo z osnovno substanco slovenskega gospodarstva, kaj bo s slovenskimi bankami, kaj bo z zavarovalništvom. Nekaj časa se je mnogo politikov, novinarjev, ekonomistov smejalo tistim, ki so govorili o nacionalnem interesu, in da je prav, da se država opredeli, kaj bo tudi naprej še v državni lasti. Mislim, da so nam dogodki zadnjih tednov krepko dokazali, da tudi v tistih deželah, kjer so prisegali na zveličavni trg kar pol stoletja, morajo posegati z nekimi regulativnimi ukrepi. Prepričan sem, da se tudi v naši državi vlada temu ne bo mogla izogniti in da je prav, da se temu področju posveti veliko pozornost, da se v širokem konsenzu pride do odločitev in da se tudi opredelimo do tega. Pogrešam področje kmetijstva, podeželja, ki je z njim povezano. Mislim, da je bistveno premalo zapisano v tej pogodbi, in upam, da na tej pol strani, na kateri tudi žal nisem opazil nobene vsebine, da bo pridelal kaj več od tega.
Kot predstavnik Posavja, regije, ki je zagotovo zaznamovana v zadnjem desetletju z energetskimi posegi, z razvojem energetike, z umestitvijo fakultete za energetiko, z ustanovitvijo in kvalitetnim zagonom drugega energetskega stebra, mi zagotovo ni všeč tisto poglavje, kjer vaša koalicijska pogodba dopušča, da se v Posavju še naprej gradijo energetski objekti, da se gradijo daljnovodi, poslovodne funkcije pa kot po stari navadi, nazaj v centrale. Mi se s takšnimi zadevami zagotovo ne bomo strinjali in v tem delu pričakujte in sami razmislite, ali prav delate za razvoj Slovenije in neke regije, ki se je v veliki meri odločila za eno od osnovnih komponent svojega gospodarskega razvoja.
Nič ne govorite o varčevanju, spoštovani kolegi. V tej državi bo treba varčevati; varčevati pri javni upravi. Razmisliti, ali so standardi na vseh področjih javne sfere pravilni. Ko pridejo ljudje iz tujine, ugotavljajo, da so
naši, ne vem, tudi domovi za ostarele, šoli, hoteli. Ne vem, jaz kot "občinar" zelo podpiram to in veliko investiramo. Vprašanje, če bomo to zdržali. Premislimo vsi skupaj!
Ampak kljub vsemu temu, spoštovani gospod Pahor, visoko vas cenim, zato smo tudi v Ljudski stranki se odločili, da vas enotno podpremo, vam damo priložnost. Zberite čim boljšo ekipo, tako kot ste dejali, tako kot ste v preteklosti že mnogokrat pokazali, si želimo dobro sodelovanje. Pričakujte od nas podporo takrat, ko bomo ugotovili, da so vaše odločitve v skladu s programskimi storitvami naše stranke, takrat ko bomo ugotovili, da je to dobro za Slovenke in Slovence, pričakujte konstruktivne predloge z naše strani, pričakujte pa tudi ostro kritiko takrat, ko bomo ocenjevali, da so odločitve vlade v nasprotju z interesi državljank in državljanov, Slovenk in Slovencev in v nasprotju s programom Slovenske ljudske stranke.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima poslanka gospa Katarina Kresal.
KATARINA KRESAL: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani kandidat za predsednika vlade, gospod Borut Pahor! Drage kolegice in kolegi! V Liberalni demokraciji smo trdno prepričani, da se bo novi mandatar znal soočiti s vsemi težkimi problemi, ki čakajo našo vlado, ki so pred nami. To smo zelo jasno povedali že pred volitvami in tudi zaupanje volivk in volivcev je pokazalo, da lahko prevzame odgovornost za spremembe. In ta odgovornost je sedaj pred nami. Lahko se je lotimo s tem, da sestavimo dober tim, da imamo kompetentno vlado, predvsem pa, da zelo premišljeno delamo.
Menim, da je koalicijski sporazum, ki smo ga parafirali včeraj, dobra osnova za tako delo. Zakaj? Zato, ker je rezultat argumentirane in strokovne razprave. In kjer ni enoumja, iskanje soglasja traja dlje, je pa to soglasje potem toliko bolj trdno. In ko je predsednik republike sporočil svojo odločitev o tem, komu zaupa mandat, sem bila vesela njegovih besed. Moram reči, da namesto skritih zarot za njegovimi izjavami raje prisluhnem zelo jasnim sporočilom, ki nam jih vedno pove. In ne samo on, tudi kandidat za mandatarja, gospod Borut Pahor, sta takrat govorila o izvirnosti. Sama sem prepričana, da nas v teh zelo težkih časih lahko reši ravno to. Ne smemo pozabiti na drznost izvirnih rešitev, na originalnost. Sloveniji se je to že velikokrat obrestovalo: kadar je znala misliti po svoje, kadar je znala iti v svojo smer, kadar je znala tudi oditi, predvsem pa izvirnost pomeni, da znaš in zaupaš v lastne sposobnosti. In prav zaradi tega se bo Slovenija znala spopasti tudi s situacijo, v kateri se je znašla.
Samo dejstvo, da nas bo v koaliciji več, da smo različni, da razmišljamo različno, je zame bistven obet tega, da bo razmislek tehtnejši, da bodo odločitve preudarnejše in da bo
ukrepanje učinkovito. Mi, Liberalna demokracija Slovenije bomo v tej zgodbi vedno skrbeli za to, da bodo človekove pravice nedotakljive, da bo pravna država ključ zaupanja v skupnost in da bo enakopravnost prav vseh pogoj za uresničevanje osebnih priložnosti in skupnih uspehov in pa seveda da bomo resnično izvirni doma in v tujini, med spoloma, med državami, v kulturi, informatiki, v šolstvu, znanosti. Skratka, na vseh področjih, ki so še kako pomembna za naš razvoj. In ker verjamemo v takšno Slovenijo in demokratično, odprto in originalno, bomo z veseljem podprli mandatarja Boruta Pahorja in mu seveda po svojih najboljših močeh pomagali in prispevali k temu, da bo Slovenija še naprej zmagovala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Socialni demokrati smo leta 2006 v Novi Gorici sprejeli programski dokument, ki ima zgovoren naslov Slovenija v vrhu sveta. Ta dokument smo za potrebe letošnjih državnozborskih volitev nadgradili z alternativnim vladnim programom Socialnih demokratov in ga skupaj z vsebinskimi predlogi iz programov koalicijskih partnerjev in partnerji, to je Zaresom, DeSUS-om in LDS-som, konkretizirali v koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandat 2008-2012. Sporazum je bil včeraj, še pred današnjim nastopom bodočega predsednika Vlade Boruta Pahorja, tudi parafiran. Odhajajoči predsednik Vlade in bodoči vodja opozicije Janez Janša je bil kritičen do počasnega oblikovanja nove vlade, posebej v času globalne finančne krize in gospodarske recesije. Seveda, mimogrede, pogrešam njegovo prisotnost na prvih dveh sejah Državnega zbora. Ko pa sem pregledal, kako je potekalo oblikovanje vlade pred štirimi leti, lahko rečem, da bo v obeh primerih poteklo enako dolgo obdobje od volitev do prisege ministric in ministrov. Konec koncev bomo že na tej seji obravnavali tudi dva vsebinska zakona, in sicer noveli zakona o bančništvu in javnih financah s ciljem, da preprečimo težko popravljive posledice za delovanje države zaradi morebitnih motenj v delovanju finančnega sistema. Poleg tega je bodoči predsednik vlade že najavil, da ne potrebuje 100 dni miru pred opozicijo, kot veleva nenapisano pravilo, temveč zgolj nekaj tednov, da nove ministrice in ministri prevzamejo delo od svojih predhodnikov in oblikujejo ekipo najožjih sodelavcev. Zato bo čas do božičnih praznikov prav gotovo zadostoval. Konec koncev podoben tranzicijski postopek menjave vladnih garnitur poteka tudi po predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike. Bodoči predsednik ZDA pa bo prisegel šele v drugi polovici januarja prihodnjega leta, in to v državi, kjer je svetovna finančna kriza izbruhnila in je neprimerno bolj huda kot pri nas. Hočem reči, da volitve ne morejo in ne smejo vplivati na normalno delovanje državnih institucij.
Ustava Republike Slovenije in Poslovnik Državnega zbora omogočata, da se ustrezno odzivamo na vse probleme, ki stojijo pred nami. Danes pa bomo oblikovali tudi vsa delovna telesa, tako da bo Državni zbor v celoti konstituiran.
Spoštovani, koalicijski sporazum je odgovor na izziv časa v katerega vstopamo in obenem predstavlja vizijo razvoja, v kateri bo vsakdo imel možnost in priložnost za ustvarjanje dostojnega življenja. Sporazum je vabilo in sodelovanje vsem, ki si želijo boljšo Slovenijo. To je seveda tudi vabilo opoziciji in nikakor ni ločevanje na naše in vaše, kot smo to očitajoče slišali v zadnjih dneh in tudi v današnji razpravi.
Za nami so volitve v Državni zbor. Pete v samostojni Sloveniji. V marsičem so bile prelomne, in tako bodo zaznamovale našo nadaljnjo usodo ter smer razvoja. Socialni demokrati vidimo Slovenijo kot socialno uravnoteženo in gospodarsko prodorno ter varno družbo, ki ima ambicijo, da se v naslednjem obdobju uvrsti v krog najbolj razvitih držav Evropske unije. Ta cilj pa lahko dosežemo samo z odgovornim delom in spremembami, ki bodo pripomogle k boljšemu življenju za vsakogar, v prvi vrsti pa z uspešnim odzivom na globalno finančno in gospodarsko krizo, ki se že odraža v slovenskem gospodarstvu. Prepričan sem, da nam bo z dobro ekipo ministric in ministrov na čelu s predsednikom Vlade Borutom Pahorjem to tudi uspelo. Prva priložnost za konkretno soočanje z bodočo vladno ekipo pa bo že na ministrskih predstavitvah na sejah odborov Državnega zbora. Razumljivo je, da bom danes kandidata za predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja, tudi podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec dr. Peter Verlič.
DR. PETER VERLIČ: Hvala lepa. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane kolegice in kolegi poslanci, spoštovani kandidat za predsednika Vlade, gospod Borut Pahor!
Lepo je bilo danes slišati v tem parlamentu, da so volivci odločili. Dovolite pa mi, da se ob tej vaši predstavitvi programa vendarle dotaknem odnosa volivcev do koalicijskega sporazuma, kot je zdaj to nastalo iz koalicijske pogodbe, na enem, morda zelo konkretnem, pa tudi ilustrativnem primeru. Kot sam razumem koalicijsko pogodbo, ta predstavlja politično zavezo za uresničitev predvolilnih obljub, zavez volivkam in volivcem. V vsakem drugem primeru bi bil po moje neverodostoj ni do svojih volivcev že na samem začetku. Zato upam, da je včeraj parafirana koalicijska pogodba oziroma sporazum jasen, razumljiv, merljiv in konkreten. Tako konkreten, kot je bil, na primer, vaš kandidat za poslanca v volilnem okraju, kjer sem kandidiral tudi sam, torej moj konkurent, ki je v svojem volilnem sporočilu v lokalnih časopisih zelo jasno dejal: "Vesel sem tudi obljube Socialnih demokratov, da bo v primeru zmage na volitvah država med
drugim vsakemu učencu podarila prenosni računalnik." Zagotovo zelo mamljiva obljuba volivcem. Prepričan sem, da je gotovo prinesla marsikateri dodaten glas. Predstavljajte si, na primer, da bi Socialni demokrati pred volitvami obljubili in se zavezali, da ukinejo vinjete na slovenskih avtocestah. Kakorkoli, še enkrat, poudariti želim, da je izredno pomembno, da se tisto, kar se pred volitvami obljubi, tudi realizira.
Spoštovani kandidat za predsednika Vlade, veliko uspeha vam želim!
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec, gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Spoštovani predsednik, cenjene kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za predsednika Vlade!
Čeprav je bila poteza predsednika države Slovenije gospoda dr. Danila Türka pričakovana poteza, ki predlaga novega mandatarja, v našem zboru nekako prevevajo navdušenje in veselje, optimizem in upanje ter zaupanje. Nekaj zaradi tega, ker kandidata poznamo po njegovih dobrih stvareh, po dobrih potezah, nekaj zaradi tega, ker vemo, da je izkušen politik z veliko politične modrosti. Nekaj pa tudi zaradi tega, ker je bila včeraj podpisana pogodba oziroma koalicijski sporazum, v katerega je v veliki meri vtkana vsebina, za katero se zavzema naša stranka, DeSUS. In ta vsebina, ki je za nas elementarnega pomena, elementarnega pomena tudi za tiste, ki jih predstavljamo, je razlog in pogoj, pa tudi porok, da bomo nekako skozi to mandatno obdobje uspeli udejanjiti tisto, kar smo obljubili, in tisto, kar si naše volivke in volivci želijo. Mislim, da je to vse tisto, kar nas nekako preveva z navdušenjem in pričakovanjem, da bo predsednik Vlade in današnji kandidat udejanjil tudi to idejo o spremembah. Saj vemo, da je gospodarstvo v prihodnosti tisto, ki se bo spreminjalo. In prepričan sem, da tako naš kandidat kot vsi ostali mislimo, da ne razmišljamo o tem, da bi bile spremembe radikalne na vseh področjih, pač pa da bi bile spremembe tam, kjer so potrebne. Torej, spreminjati tisto, kar je slabo, ohraniti tisto, kar je dobro, to nadaljevati in oplajati naprej. Prepričan sem, da so to modrosti, ki jih bo naš kandidat oziroma novi predsednik Vlade zanesljivo zmogel.
V tej dvorani je slišati veliko črnih misli in temnih namigov v zvezi z opravljanjem te zelo odgovorne funkcije. Ne vem, sam sem po naravi optimist. Bil sem optimist takrat, ko se je postavljal mandatar gospod Janez Janša, in ni razloga, da danes ne bi bil zopet optimist, ko je predlagan kandidat gospod Borut Pahor. Prepričan sem, da imajo vsi kandidati, ki so predlagani, toliko moralne vesti in toliko čuta odgovornosti, da bodo vtkali v svoje delo vse tisto, kar zmorejo, in morda še kaj več. Zato sem prepričan, da bo kandidat gospod Borut Pahor znal odgovorno sestaviti Vlado, jo odgovorno voditi. Pri tem pa seveda, tako kot je bilo že
povedano, s strani naše poslanske skupine bomo nudili vso možno podporo in mu želeli, da je ta vlada ne samo odgovorna, da je ta vlada tudi uspešna. Jaz vam želim uspešno vodenje. Čestitam že vnaprej in ker nekako sem optimist in vem, da bo tokrat tudi to šlo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec, gospod Gvido Kres.
GVIDO KRES: Hvala za besedo spoštovani gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani kandidat in ostali navzoči!
Glede podpore za izvolitev gospoda Pahorja za mandatarja nimam prav nobenih zadržkov, kajti volivke in volivci so na letošnjih volitvah pokazali in odločili in tudi videlo se je, da se je večinoma opredeljevalo med mandatarji, medtem, ko so bile stranke malo potisnjene na stran. In zdaj, če izhajam iz tega dejstva in pričakovanja zaostritve gospodarskih razmer, bi moral imet gospod Pahor že sestavljeno vladno ekipo. Predolgo traja ta zgodba, po mojem mnenju.
Torej, gospodu Pahorju podpora, ob tem pa pričakujem, da bomo sodelovali in prisluhnili eden drugemu tudi pri temah, ki so mi kot majhnemu podjetniku blizu. Nekaj je gospod že omenil, mikro podjetja, mala podjetja, srednje velika podjetja in ustvarjanje učinkovite plačilne discipline, kar je velika cokla našemu gospodarstvu. Poleg tega bi še omenil, da bi se bilo dobro malo poigrati tudi z zaposlitveno zakonodajo. Lahko bi bila bolj prožna. Lahko bi se odpravilo tako imenovano začasno zaposlovanje, kar bi koristilo obema partnerjema, tako delodajalcu kot delojemalcu. Ker mislim, če bi se zdaj ta zadeva nekoliko omilila in postavila v prave okvire, bi bila tudi spodbuda za zaposlitev in tudi ljudje, delojemalci, bi se, sem prepričan, temu prilagodili in bistveno prožnejše sodelovali.
Kot patriota me veseli tudi v vaši razpravi omenjena narodna sprava. Ravno tako podpiram skrb za Slovence po svetu. Upam, da se ne bo tja prenesla delitev na vaše in naše, ampak da bo to res en takšen povezovalni faktor. Mogoče se bodo uresničile tudi moje sanje, da bodo mogoče tukaj zraven naših kolegov, ki predstavljajo narodne skupnosti, sedeli tudi ljudje, ki bodo predstavljali našo diasporo, ki se je v teh zadnjih stopetdesetih letih izoblikovala. Moram povedati, moji predniki so prvi val, ki se je izselil, leta 1890 in še danes imamo zveze in poznanstva s temi ljudmi. Večkrat sem jih že gostil tukaj v Sloveniji in tudi sam sem bil pri njih na obisku.
Kot konstruktivna opozicija pa vam obljubljam, da bomo budno spremljali vaše poteze, saj želimo, da so predvsem zaradi državljank in državljanov, ki so nam dali ta mandat, te vaše poteze dobre. Prvi pokazatelj uspešnosti mandatarja bo prav gotovo sestava Vlade in mi bomo kompetence kandidatov za
ministre dobro proučili, preden jih bomo podprli ali pa zavrnili.
Gospod Pahor! Želim vam in vsem nam srečno in uspešno
delo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima poslanka mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Danes bom neke vrste podaljšana roka volivk in volivcev, ki so izrekli podporo Socialnim demokratom, in bom izrekla in obkrožila glas za mandatarstvo Boruta Pahorja.
To dejstvo nikogar ne preseneča, ker sva pač iz iste stranke. Ampak rada bi povedala nekaj svojih osebnih razlogov, zakaj bom podprla mandatarja Boruta Pahorja. V predvolilnem času in v minulih štirih letih je bilo pogosto slišati, da naj Slovenija zraste v sproščeno državo. Ampak sproščenost ne raste iz zadrtosti in zatrtosti in v Borutu Pahorju vidim človeka, ki bo lahko poiskal drugačne temelje za to, da bomo državljanke in državljani Slovenije in drugi prebivalci v tej državi živeli dobro, da bomo dosegli tisti cilj ali se vsaj približali tistemu cilju, ki je zapisan tudi v koalicijskem sporazumu kot temeljna usmeritev, naj država vendarle zagotavlja dobro življenje za vse, ki v njej živijo. Naj bo solidarna, poleg skrbi za to, da bo tudi razvita država. Borut Pahor me je prepričal predvsem z neko osnovno mislijo, ki je bila pred vsebino in za katero so nekateri rekli, da je forma, samo nadomestek vsebine, jaz pa mislim, da je v tem primeru tudi vsebina sama po sebi oziroma imanentna vsebini. Gre za način upravljanja javnih zadev in Borut Pahor je vedno zagotavljal in zagovarjal dialog, sporazumevanje in upoštevanje sogovornika kot osnovo za odločitve, ki bi prinesle odgovorno upravljanje javnih zadev. In tukaj lahko z gotovostjo rečem, da bo prostor za dialog tako s civilno družbo kot tudi z drugače mislečimi in ne bomo priča izključevanju kar tako in za vsako ceno. Prepričana sem, da bo mogoče vsakomur razložiti svoje drugačno stališče.
In zdaj dovolite, spoštovani mandatar, da izrečem še nekaj svojih pričakovanj.
V preteklem mandatu je bil Državni zbor pogosto postavljen v položaj, v katerem ni bilo čutiti dovolj spoštljivega odnosa do z ustavo določenega ločevanja med posameznimi vejami oblasti. Eno je tisto, kar je relacija med Državnim zborom kot celoto in med Vlado kot celoto, ampak, jaz pričakujem, da bo tudi vsaka poslanka in vsak poslanec obravnavan z ustreznim odnosom do integritete in bo deležen tudi ustrezne spoštljivosti Vlade kot celote in vsakega ministra. Mislim predvsem na to, kako boste mandatar in kasneje predsednik Vlade pri svojih ministrih in ministricah dosegli, da nas bodo spoštljivo obravnavali, ko se bomo z
vprašanji obračali na Vlado in na posamezne ministre. To je namreč tista naloga, ki jo ima vsak poslanec ne glede na to ali je iz koalicije ali iz opozicije, da je glasnik pričakovanj volilne baze iz katere prihaja.
Druga stvar, ki jo od vas pričakujem je ta, da boste končno uredili odnos med nevladnimi organizacijami in civilno družbo in izvršno vejo oblasti. V prejšnjem mandatu sem zastonj pozivala, da bi vendarle dosegli sporazum, po katerem bi bila vloga civilne družbe bolj upoštevana. In naj samo za konec iz koalicijskega sporazuma, ki mu nekateri očitajo premajhno konkretnost, potegnem neko drobno misel, ki je meni izjemno pomembna, ker vidim za njo veliko vsebino. To je poved, ki govori, da bomo spodbujali in financirali raziskovanje in promocijo slovenskega jezika. Za tem stavkom, za to mislijo se skriva cel svet raziskav sodobnega in historičnega slovenskega jezika, se skriva skrb za lektorje na tujih univerzah, se skriva skrb za institute in še bi lahko govorili. Prepričan sem torej, da bo Borut Pahor sestavil dobro Vlado, ki jo bomo lahko v svojem poslanskem mandatu tudi poklicali na odgovornost, kadar bomo mislili, da ne uresničuje zastavljenih ciljev. Vso srečo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec gospod Miro Petek.
MIRO PETEK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Vsem skupaj v tej dvorani lep pozdrav!
Kolegom na drugi strani bi rad, in seveda gospodu Borutu Pahorju, bi rad najprej čestital za uspeh na volitvah. To je pomembno za vse Slovence, kajti po tem dnevu, po tej noči v Sloveniji ni več revščine, v Sloveniji ni več afere Patria in v Sloveniji, seveda, ni več afere Sova.
Glede imenovanja gospoda Boruta Pahorja pa imam nekaj pomislekov. Če pogledamo njegovo politično pot, se veliko stvari dogaja proti njegovi volji. Proti njegovi volji je bil izvoljen za evropskega poslanca. Dal se je na zadnje mesto, vendar je ljudstvo odločilo, da je Borut Pahor šel v Bruselj. Njegova volja je bila, da bi sodeloval na predsedniških volitvah, toda njegova stranka je rekla ne, Borut Pahor bo popeljal SD na državnozborske volitve in Borut Pahor se je takrat odpovedal svoji lastni volji in se je uklonil volji svojih volivcev oziroma volji stranke. In seveda po vsem tem se mi postavlja vprašanje, ali bo gospod Borut Pahor po svoji volji sestavljal to vlado, ali ne bo kdo sestavljal te vlade iz ozadja. Vemo kdo. Žal pa mi je, da gospod Borut Pahor ni imel toliko volje, da bi v lastnih vrstah obračunal z lažjo. Laž je tako postala politična sopotnica opcije, ki jo vodi, in to ni dobra popotnica za sestavo te vlade. Seveda mislim na afero Sova, izrečena neresnica, zavestno izrečena neresnica pa je seveda laž in te neresnice kako drugače ne moremo označiti. Res pa je, da bi bilo dobro, kar je bilo že večkrat tukaj
rečeno, da bi končno dobili novo vlado. Kolegi iz Socialne demokracije so večkrat napovedovali tudi vlado v senci. Kaj kmalu potem, ko je Janez Janša sestavil Vlado, vendar od te vlade ni bilo nič, ali pa je še danes nekje v senci, v podobnem hladu. Borutu Pahorju zagotovo ne zavidam. Čaka ge težko delo. Sokrat je imel samo eno ženo Ksantipo, Borutu Pahorju se obeta v Vladi kar nekaj žensk in mislim, da mu tudi po tej plati ne bo lahko in seveda bo imel še nekaj ministrov, za katere vse kaže, da bodo zelo neugodni. Moram pa kar napovedati, da bomo tudi v opoziciji sitni in neugodni. Mislim, da bi bilo Borutu Pahorju lepše tukaj med nami, kljub temu pa vso srečo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec gospod Franco Juri.
FRANCO JURI: Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovani
zbor!
Jasno je, da nimam nobenih dilem in bom glasoval za Boruta Pahorja. Za mene, ki pripadam večinski koaliciji, je to nekakšna dolžnost, ampak za bom glasoval zato, ker se v tem programu, ki bolj ali manj povzema koalicijsko pogodbo, tudi sam v veliki meri prepoznavam. Ampak ker moj glas ni, nikoli ni bil in nikoli ne bo bianko menica, ga bom skušal utemeljiti z nekaterimi temeljnimi pričakovanji, ki so moja in so pričakovanja tistega dela javnosti, ki mi je tudi zaupal glas.
V okraju, kjer sem bil izvoljen te dni, 160 delavk in delavcev Mehana ostaja na cesti. To je zelo konkreten primer nečesa, kar se je začelo zdaj pospešeno dogajati tudi v naši državi v tem medvladju, med eno in drugo vlado, in predvsem z alibijem prihajajoče ali že navzoče recesije.
Tovrstnih verižnih reakcij bom verjetno doživljali v tem obdobju še več. In dejansko gre sumiti, da v ozadju ni toliko recesija, kot to, kar so negospodarni gospodarji v bistvu že najavljali nekaj let, da bodo pač spravili firme v stečaj in da bodo zaslužili na drug način. Špekulativno in to se dogaja. Všeč mi je, da v tem programu pa ta vlada zagotavlja, bo zavzela novo stališče, kar pomeni predvsem spreminjanje sistema, ki dovoljuje, da slab lastnik, da slab gospodar pošlje 160 ali 200 ali 100 ali 300 delavk in delavcev na cesto in da se mu ne zgodi nič. Da lahko celo s tem "profitira". Je nekaj mehanizmov, ki jih je treba vpeljati čim prej. Torej preprečiti špekulacijo, podpirati tista podjetja, ki so družbeno odgovorna, ki bodo znala odgovarjati tudi na take izzive, kakršni se dogajajo v tem tranzicijskem obdobju in ne dvomim, da bo Vlada in Borut Pahor temu kos.
Ker prihajam iz slovenske Istre, želim poudariti še eno zelo pomembno vprašanje. To je vprašanje podpore javnemu šolstvu in tudi javni univerzi. Univerza na Primorskem se nahaja v resnih težavah. Predvsem zaradi neuresničevanja nekaterih zagotovil prejšnje vlade in ker pričakujemo Primorci
in prebivalci slovenske Istre, da se bo to vprašanje, predvsem preprečiti dražbo pomembnega objekta, ki je last javne univerze, upam in pričakujem, da bo to ena od prioritet že na prvi seji Vlade.
Iz tistega območja prihaja še ena skrb. Skrb za odnose s sosedi. 17 let traja že jara kača sporov, nesporazumov, nedogovarj anj a o perečemu vprašanju državne meje. Upam, in pričakujem, da bo po teh sedemnajstih letih viden premik ali celo rešitev, ki bi razbremenila naše okolje vseh teh strupov, ki so nastali v teh letih. Zato in seveda tudi za skrb, ki jo bo ta vlada namenila vsem manjšinam pri nas in v zamejstvu, glasujem danes za mandatarja Boruta Pahorja, prepričan, da bo znal modro, v lastnem slogu dialoško in po potrebi in ko bo to nujno, tudi odločno in učinkovito delovati v interesu vseh državljank in državljanov Slovenije. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec gospod Joško Godec.
JOŠKO GODEC: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar! Spoštovani gospod Borut Pahor, kandidat za mandatarja in kandidat za predsednika Vlade Republike Slovenije! Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!
Kot ste že vsi slišali, smo se na poslanski skupini DeSUS odločili, da skupno podpremo to kandidaturto. V moje veliko zadovoljstvo je, da lahko to še enkrat osebno potrdim, to odločitev, predvsem s predpostavko, da je v tem koalicijskem sporazumu veliko skupnih interesov v dobrobit vseh državljanov in državljank Slovenije. Osebno sem prepričan, da bo velika večina državljanov in državljank Slovenije zadovoljna s to izvolitvijo. Za to izvolitev že v naprej čestitam!
Osebno pa boste z izvolitvijo postali varuh vsebine in prepričan sem, da bo ta koalicijski sporazum lahko dobro in kvalitetno izvršen pod vašim vodstvom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ: Dober dan, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora. Spoštovani gospe in gospodje poslanci, lepo pozdravljeni.
Slovenija nujno potrebuje Vlado s polnimi pooblastili. V družbi je veliko resnih težav, vidnih in prikritih in tudi tistih, ki šele prihajajo. Veliko stanj je bolečih in težko rešljivih. Že dejstvo, da je pri boleče visokem odstotku revnih prebivalcev odpuščanje delavcev vsakdanji pojav, bi morali doživeti kot alarm. Stanje v gospodarstvu in v etičnem sistemu bi morali razumeti kot sramoto politike. Ta mora pričeti razreševati probleme celovito in dolgoročno, ne pa tako kot sedaj ob sestavljanju koalicije ravnajo bodoče vladne
stranke. Vse izgleda tako, kot da je njihov edini namen prevzem oblasti, zato se popušča, obljublja, izsiljuje in nič ne kaže na to, da se zavedajo svoje odgovornosti do vseh državljank in državljanov. To me skrbi!
Ampak v Slovenski Ljudski stranki se zavedamo kako pomembno je, da nova vlada čim prej začne s svojim delom, zato dajem glas kandidatu za mandatarja, gospodu Borutu Pahorju. Spoštujem voljo ljudi in predlog predsednika Republike Slovenije. Novemu mandatarju pa hkrati sporočam, da bom nenehno dobronameren in strog opazovalec vladnega početja. Izhodišče za moje opredelitve bo sinteza resničnih potreb mojega okolja in slovenskega ljudstva v celoti. Pet minut je premalo, da bi se lahko dotaknili vseh področij, zato vsaj nekaj: Pozorno bom spremljal odnos nove vlade do skladnega regionalnega razvoja, do decentralizacije, saj menim, da je krivda, da nimamo pokrajin na strani tistih, ki sestavljajo nastajajočo koalicijo. V koalicijski pogodbi sem zasledil usmeritev glede financiranja občin, ki gre v smer, da bodo bogatejše občine še bolj bogate, revne pa še bolj revne. Če občine nimajo dovolj lastnih virov, nimajo biti s čim učinkovite. Potrebno jim je zagotoviti ustrezne vire, to po aktualnem mandatu imajo, ko imajo zagotovljene vire lahko ocenjujemo njihovo uspešnost in tudi učinkovitost. V gradivu koalicijske pogodbe je še zapisano, da naj bi se lokalna samouprava uresničevala tudi z uresničevanjem finančnih sredstev prebivalcev. Prepričan sem, da občine že danes iztržijo od prebivalstva maksimalni možni izplen. Ugotavljam, da so koalicijske stranke spregledale, da je po zaslugi uspešnega delovanja občin Slovenija doživela razcvet tudi na podeželju. Kvaliteta življenja na podeželju se je z vlaganjem v komunalno infrastrukturo in infrastrukturo za izvajanje vzgoje, izobraževanja, osnovnega zdravstvenega varstva, kulture, športa, ki so odraz uspešnega in učinkovitega dela občin, pomembno izboljšala. Nikakor ne smemo dopustiti, da se ta razvoj ustavi. Politika na državni ravni mora biti usklajena s politikami na lokalnih ravneh in bog ne daj, da bi se spregledalo uspehe dosežene na lokalnih političnih ravneh. Ko proučujem koalicijsko pogodbo in obnašanje pri sestavljanju vladne ekipe, sem zaskrbljen. Skrbi me, kako bo nova vlada razumela Maribor kot kulturno metropolo Evrope, kako bo razumela univerzijado v Mariboru, koliko ministrstev bo preselila na različne konce Slovenije, kako bo vrednotila strokovne in politične kompetence posameznikov s tega območja. To so moja in pa štajerska pričakovanja. Ali bo Štajerska za koalicijo in bodočo vlado vedno zanimiva le v predvolilnem času? Ta vprašanja, na prvi pogled štajerska vprašanja, so resnično štajerska, so pa tudi slovenska vprašanja. Iz večih razlogov bom na ta vprašanja zelo pozoren in na ravnanje Vlade nasploh. Kako bo nova vlada obvladovala probleme študentov, mladih, delavcev, kmetov, potem ko je že v koalicijski pogodbi popustila stranki, ki se predstavlja za stranko upokojencev.
To ne kaže na sposobnost vodenja z dolgoročno vizijo in celovito pravičnost za vse. V Slovenski ljudski stranki torej kandidatu za mandatarja moj glas in pa potrebna strogost.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima poslanec gospod Dušan Kumer.
DUŠAN KUMER: Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za mandatarja!
Povsem legitimno je, da opozicija oziroma stranke, ki niso sestavni del koalicijske vlade, že pri izvolitvi mandatarja pokažejo svojo opozicijsko držo, ki ji bomo priča v tem hramu, naslednja štiri leta.
Da že danes poveste in najavite s katerimi področji vladne politike, ki jo je predstavil kandidat za mandatarja, se ne boste strinjali in boste skušali v prihodnosti postavljati alternativne rešitve. Toda pri tem, tudi pri današnji interpretaciji, morate biti tudi verodostojni in kredibilni. In današnje razprave, predvsem iz vrst največje opozicijske stranke SDS, niso imele tega pridiha, vsaj po mojem občutku ne, in tudi niso imele tega osnovnega namena. Že vnaprej se je skozi te razprave čutilo popolnoma in ste izrazili popolno nezaupanje do predstavljene vladne politike v prihodnjih štirih letih. Pri interpretaciji tega nezaupanja pa je prisotna tudi prevelika mera sprenevedanja in včasih tudi neresnic. Morda bi bilo prav, da se takšni interpretatorji za hip ustavite, tako, kot sem se jaz danes na koncu Celovške ceste, pred velikim jumbo plakatom na katerem je zapisano, da laži, toda če lažeš, laži pošteno. In potem bi drugače govorili in ocenjevali, kot je bilo danes rečeno, o neki skupni načrtovani počasnosti predsednika države in bodočega mandatarja pri sestavljanju vlade ali v primerih v zvezi s Sovo, Patrio in tako dalje. In takšne interpretacije, nenazadnje tudi stališč, ki jih imamo znotraj SD, se pravi stranke pri komuniciranju.
In na koncu naj povem, kaj jaz pričakujem kot pozicijski poslanec od prihodnje vlade in tudi predsednika Vlade, danes kandidata za mandatarja. Da bo prihodnja vlada znala in uspela streči recesiji in finančni krizi, ki naj bi bila vzrok tej recesiji, predvsem z očmi državljank in državljanov in njihovega položaja, in ne samo kapitala in lastnikov kapitala. Sam namreč menim, da gre za krizo sistema, da gre za krizo vrednot, da gre za krizo pohlepnosti, ki nima meja in ki je postavila pod velik vprašaj sistem tržnega in svobodnega gospodarstva, ki ga uživamo danes. Kot tranzicijski državi, pa nam je ta kriza še bolj nazorno prikazana pred očmi skozi vsakodnevne zgodbe, ki jih doživljamo. Od tajkunskih zgodb, prevzemov, pohlepnosti, tudi tistih, ki so v preteklih štirih letih imeli zaupanje, da upravljajo s to državo. Zato seveda polagam velike upe, da bo bodoča vlada ravnala drugače.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanski kolega, mandatar Borut Pahor, kolegice in kolegi!
Vendarle je potrebno povedati, da je zaupanje, ki ga je dobila SD na teh volitvah, za en glas oziroma za en poslanski mandat večja od Slovenske demokratske stranke, teritorialno gledano ga je dobila samo v treh volilnih enotah, Primorska in dve ljubljanski. Kaj pa v ostalih petih volilnih enotah v katerih je dobila zaupanje Slovenska demokratska stranka?
Gospod mandatar, zgražate se nad besedami, vaših in naših. Tudi sam sem se vedno nad tem zgražal in seveda tega nikoli nisem sprejel. Dokaz za to je tudi vodenja občine, na čelu katere sem že štiri mandate. Tam tega ne poznamo. Celo več. Niti na listo Slovenske demokratske stranke, ki kandidira, ne dajemo samo kandidatov iz Slovenske demokratske stranke, ampak širino. Ker želimo prav to, brez vaših in naših peljati stvari naprej. In kako jih peljemo so ocenili že nekajkrat volivci in tudi že štirikrat volivke in volivci v osmi volilni enoti 9. volilnega okraja. Velikokrat je sicer zelo težko, niti pošteno in načelno, ampak na dolgi rok se izide.
Gospod Pahor, če boste poskusili vsaj del tega izpeljati, potem boste uspešni. V kolikor ne, seveda ne boste. Ni se vam bilo treba sredi volilne kampanje zavezati z nekom, ki danes govori, da so uspešni, da so zmagovalci. Niso. Figo. LDS in Zares imate skupaj samo 14 poslancev napram pred štirimi leti LDS-u, ki jih je imel 24. Uspešni so na vaš račun. Torej, k vam so se prilepili, ampak vam zamerim toliko, da ste med volilno kampanjo odredili oziroma se odločili "Mi smo trojček." in tu se je pokazalo, žal, "vaši in naši". Takrat ste jasno povedali, da s Slovensko demokratsko stranko ne boste delali koalicije in to je velika napaka.
Nekateri politiki, ki so, ali pa tako bom rekel, ki so na tem političnem zemljevidu še z malo žličko pri mlečnem gresu, že pišejo knjige in delijo levite, to se mi zdi zelo otročje. Nekateri politiki iz tega trojčka pa so se vrnili. Vrnili nazaj. Pa ne vem, zakaj? Da so bili prej tako uspešni? Ne. Ker so jih volitve pred štirimi leti odnesle. Tisti, ki so se vrnili, so tudi krivi delno za današnjo krizo in nam danes tukaj in seveda že nekaj časa delijo levite okrog prevzemov, okrog tajkunov in tako daje. Kdo je pa pripravil takšno zakonodajo? Res je, da se je marsikaj tega dogodilo v temu času pa vendar, kolegice in kolegi, štiri leta sem vodil eno od preiskovalnih komisij oškodovanja družbenega premoženja, največje svinjarije, ki so se lahko zgodile, so se zgodile prav v tistem času, ko so prav ti iz vašega zdajšnjega trojčka, ki se imajo tudi za zmagovite, nekaj jih je pa seveda priletelo k vam, bili takrat najbolj odgovorni za to. Žal, seveda to ni dobra popotnica in v temu času mislim, da bi, seveda, potrebovali nekoliko boljšo, širšo koalicijo predvsem za dobro, to ste danes tudi sami rekli, za dobro te države, državljank in državljanov.
Kje so seveda ti tam? Pa letalna, pa hidromontaža in tako dalje. Kar spomnite se kolegi, kaj ste iz tega naredili, predvsem seveda na temu področju s katerega sam prihajam.
Zgodbe okrog DeSUS-a, ki se dogajajo tako teatralno zadnji čas, so verjetno posledica tega, ker je DeSUS prvič, bom rekel, napredoval iz štirih na sedem poslancev. Razlog za to je očitno angažiranje predvsem njihovega predsednika v prejšnji vladi. Prvič je bilo, da je DeSUS imel v prejšnji vladi ministra, prej nikoli. Niti svojega državnega sekretarja niso imeli pa so seveda podpirali Vlado tako ali drugače. Da se je v prejšnjem mandatu ponovno spremenila zakonodaja, ki jo je v času do 2004 spreminjal takratni predsednik Vlade Rop, na slabše za upokojence, seveda ni zasluga samo DeSUS-a, daleč od tega, to je zasluga celotne vladne koalicije, ker se je vladna koalicija tako odločila.
In na teh rezultatih oziroma na tej njivi so želi zdajšnje rezultate. Jaz se, gospod mandatar, strinjam z vami v temu primeru, ko želite, da DeSUS prevzame odbor oziroma Ministrstvo za delo, družino in socialo. Pokrajinska zakonodaja se bo spreminjala, problematika okrog zaposlovanja in tako dalje je seveda zelo velika in prav je, da prav pri pokojninski zakonodaji imamo, s tem da seveda ni nujno, da je to edino ministrstvo oziroma da je to samo tisto, kar jim dajete, najpomembnejše pa vendarle, da bodo pokojninsko zakonodajo pripravili tako, da bo za državljanke in državljane bolje in v temu primeru se z vami strinjam. Skrbi me to, s čimer sem začel. Dobili ste zaupanje v treh volilnih okrajih, v petih ne, mandatar. Dobili ga niste v tistih volilnih okrajih, v katerih je največja stopnja brezposelnosti, največja stopnja revščine itd. Dobili ga niste zato, ker ga je politična opcija izgubila pred štirimi leti in v glavnem zato, ker ni poskrbela za skladni regionalni razvoj. Sedaj ga tudi v teh volilnih okrajih niste dobili. Tudi zato ne, ker ste krivi, da ni bila sprejeta ali pa sokrivi ste, da ni bila sprejeta pokrajinska zakonodaja. Vaši poslanci, sploh nekateri, so igrali dvojno igro. Mene pa zanima, in upam, da bom dobil na to odgovor, ne danes, ampak ko boste predstavili ministrsko ekipo. Sami ste, gospod Pahor, 28. januarja zapisali oziroma povedali na tiskovni konferenci naslednje: "Kot je še dejal, je potrebno več časa, da se pripravi kvalitetna zakonodaja. Pri tem je poudaril zlasti Zakon o financiranju pokrajin in Zakon o prenosu pristojnosti na pokrajine. Omenil je tudi diskusijo o številu pokrajin." Gospod Pahor, diskusija okrog števila pokrajin, 14, 12, 8, 6 itd., o tem ste razpravljali že leta 2003, ko ste bili v koaliciji z LDS-om. Takrat je tista vlada sprejela odločitev, da bo 14 pokrajin. Eden izmed razlogov, da bo 14 pokrajin, je bil, da ne smemo prezreti dejstva, da je Slovenija pokrajinsko zelo pestra država z veliko geomorfno razgibanostjo, kar naravno otežuje oblikovanje velikih gravitacijskih regij. Osem let je od tega, pa jih nimamo. V teh zadnjih štirih letih je
ta koalicija pripravila vso to zakonodajo, in gospod mandatar, verjemite, da v opoziciji ne boste imeli problema, če boste prišli s to zakonodajo, ki jo je že pripravila, in k njej še dodali nekaj, dodajte še nekatere pristojnosti, ki jih želite prinesti iz države na pokrajine. Bomo gotovo obkljukali. Dodajte še dodatne vire. Bomo gotovo za to. Vendar verjemite mi, da vam ne bomo pustili niti ene vejice umakniti iz te zakonodaje, iz tega kar je že pripravljeno, ker je dobro za to državo, za državljanke, ker je dobro za boljši skladen regionalni razvoj. To vedo vsi v tej Evropi, samo naši vrli, najboljši SD-jevci tega niso znali in seveda tisti del LDS-a, ki je pač ostal. In to ni dobro sporočilo. Do kdaj, torej, boste pripravili? Do kdaj bo ta zakonodaja pripravljena.
Bojim se, da boste denar ponovno vzeli občinam. Upam, da si kaj takšnega ne boste upali. Verjemite, da bomo takrat naredili vse, da se to ne zgodi. Tako kot je poslanski kolega Kumer prej govoril, da je prav, če opozorimo na tisto, s čimer se ne bomo strinjali. Zakaj? Zato, ker ne želimo, da bi delali takšne stvari, ker želimo, da bi za to državo naredili tisto, kar bo najbolje. Seveda pa tudi njemu zelo težko verjamem, ker če on govori tukaj v Državnem zboru, da leži tako, da bo to pošteno, potem se seveda lahko to zgodi samo v tem levem trojčku. Jaz ne vem in ne znam lagati tako, da bi bilo pošteno. Res je, spoštovani kolega Kumer, da so nekateri na sodišču lagali tako, da je bilo pošteno, da je sodišče lahko obsodilo tiste, ki so povedali, da so res lagali, kar pa je bilo, seveda, krivično. In ta madež krivice še vedno ostaja.
Za konec, kolegice in kolegi, ker je Milan Kučan podprl ta levi trojček in ker je bil tudi prisoten na proslavi ob priključitvi Primorske k matični državi leto septembra na Primorskem, ko je govoril predsednik Vlade Janez Janša. Takrat je celotna vesoljna Slovenija z njim, verjetno tudi tisti, ki so bili doma, stala in ploskala njegovemu nagovoru, videlo pa se je, da je tam vsa prisotna javnost tudi ploskala njegovemu nagovoru, ko je govoril o odnosih s Hrvaško. In ko je govoril, da nismo nič dolžni, da smo kvečjemu plačali ceno z Italijo in takrat je nekdo, ki je moralna avtoriteta tega levega trojčka, torej Milan Kučan, ko je zaploskala tudi gospa Štefka Kučan, jo sunil pod prsa tako, da so ji roke padle dol. Kolegice in kolegi! Na želim si takšne sproščene države, da niti ploskati na proslavah ne bi smeli takrat, ko nam srce zaigra.
Gospod predsednik, jaz vam želim veliko uspeha pri vodenju te vlade. Vesel sem, da ste uvedli ob spremembi Zakona o vladi tudi, tako kot je bilo naloženo tukaj v Državnem zboru, zakon o Slovencih oziroma Ministrstvo za Slovence po svetu, kjer imamo veliko dela. In v tem trenutku se je potrebno resnično zelo angažirati, ker svinjarije, ki jih dela v tem trenutku Italija, so nepojmljive in bodo imele dolgoročne posledice.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala.
Besedo ima poslanec mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod kandidat za mandatarja! Spoštovane kolegice in kolegi!
Danes je pred nami poslanci eno ključnih vprašanj, zelo zelo pomembno vprašanje, vprašanje mandatarja. Jaz osebno bom vašo kandidaturo, gospod Borut Pahor, podprl. Podprl jo bom zato, ker vas spoštujem, ker mislim, da ste konstruktiven, strpen in predvsem pozitiven politik. Želel bi vam pa vseeno v tem trenutku položiti nekaj stvari na srce.
Prvič, tudi mene moti, da se Vlada sestavlja nekoliko počasi. Moti me to, da se je vsaj v javnosti največ govorilo predvsem o pokojninah. Mislim, da je veliko takih socialnih vprašanj, o katerih bi se bilo potrebno pogovarjati. Še bolj pomembno pa je danes vprašanje, kako reševati slovensko gospodarstvo v teh ključnih ali pa zelo težkih časih, ki so in ki so še pred nami. V vašem koalicijskem sporazumu ste veliko pisali tudi o državnem premoženju. Moje mnenje, seveda mnenje Slovenske ljudske stranke, je, da mora Republika Slovenija v nekaterih ključnih finančnih ustanovah, kot tudi infrastrukturnih podjetjih in nekaterih drugih gospodarskih družbah, vsekakor ostati večinska lastnica. Strah pa me je, ker so nekateri predsedniki strank v predvolilnem času napovedovali razprodajo državnega premoženja. Jaz vas prosim, da seveda, ko boste prevzeli vodenje nove vlade, da temu ne bo tako. Ne želim, da bi se v Republiki Sloveniji zgodilo isto, kot se je zgodilo v naši sosednji državi. Zdaj vidimo, kakšne težave pravzaprav Republika Madžarska ima.
Obžalujem tudi, da v tem koalicijskem sporazumu ni nikjer omenjeno področje nafte in plina. Po moji oceni je to področje okoli katerega se pravzaprav vrti celoten svet. Pri nas pa, kot da ni pomembno. Zame so pomembna vprašanja: kaj bo s Petrolom, kaj bo z Geoplinom in nenazadnje tudi kaj bo z Nafto Lendavo in naprošam vas, da ko se boste odločali o tem delu energetske politike, jaz upam, da ne bo tako kot je vedno, da o tem delu odločajo, pa ne me narobe razumeti, ne mislim nič slabšalnega, električarj i, ampak, da se tudi o tem področju zelo, zelo resno pogovarja, predvsem pa s tresočo roko.
In še na koncu, obžalujem, da bom očitno ostal edini prekmurski minister v tej samostojni Sloveniji. Upam, da je še čas in da se to tudi spremeni. Namreč, včasih slišimo ljudje, ki prihajamo od daleč v Ljubljano, da smo pač zato, ker prihajamo od daleč, a priori manj sposobni. Verjamem, da so sposobni ljudje tudi izven Ljubljane in upam, da boste to tudi upoštevali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospa Darja Lavtižar Bebler. Izvolite.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za mandatarja, gospod Pahor.
Želim povedati temu visokemu zboru, da je seveda nešteto razlogov, zaradi katerih bom podprla kandidata za mandatarja gospoda Boruta Pahorja. Večina teh razlogov izhaja iz programa Socialnih demokratov, s katerimi smo šli na te zadnje državnozborske volitve. Nekaj razlogov je seveda tudi v koalicijskem sporazumu, ki ga gledam predvsem kot konstruktiven možen kompromis med strankami, ki bodo sestavljale bodočo koalicijo. Kajti ne glede na to, da smo v številnih pogledih zelo podobnega razmišljanja, so med posameznimi strankami in njihovimi programi vendarle tudi manjše razlike in zato bi jaz kvečjemu štela v plus kandidatu za mandatarja, da si je vzel toliko časa, da je poskušal zdaj na začetku razčistiti vsa morebitna sporna vprašanja, ne pa, da bi šli v oblikovanje nove vlade z nekaterimi nerazčiščenimi programskimi izhodišči, da ne rečem, morda tudi s kakšno figo v žepu, ki bi se pozneje pokazala, kot zelo moteča za uspešno pot in uspešno delo bodoče vladajoče koalicije. In naj tukaj samo še dodam en razlog, ki bi morda obtičal v zraku, če ga ne bi povedali natančno, pa ljudje, zaradi tega, ker gledajo prenos zasedanja Državnega zbora, lahko to tudi napak sprejmejo. Namreč razlog za to, da je dosedanji potek oblikovanja bodoče koalicije in Vlade nekoliko daljši kot je bil tisti po zadnjih prejšnjih volitvah, tiči v spremenjenem zakonu o volitvah v Državni zbor, kjer smo, in mnogi tukaj med nami smo bili takrat poslanci, podaljšali rok za pridobitev glasov iz tujine. In seveda je tudi deloma ta razlog povzročil, da se je vsaj za en teden odmaknil čas do tistega končnega predloga za novo vlado, s katerim bo zdaj kandidat, potem verjamem, seveda tudi izvoljeni predsednik Vlade, prišel s konkretnim predlogom.
Je pa ena stvar, ki jo želim poudariti posebej in ki me predvsem prepriča da bom podprla kandidata za mandatarja, za predsednika Vlade, gospoda Boruta Pahorja. Tudi v današnjem uvodnem nastopu je zelo izrazito poudaril pomen pravne države. To je nekaj, s čimer smo imeli v preteklem mandatu zelo veliko problemov. In to je tudi nekaj na področju, na katerem je bilo v prejšnjem mandatu storjeno veliko škode. Veste, spoštovanje pravne države, vladavina prava, spoštovanje delitve oblasti, vse to niso pravniške marnje, to je "conditio sine qua non", torej tisti najnujnejši pogoj brez katerega ni demokracije in ni demokratične države. In ravno upanje, da bo bodoča vlada v večji meri in dosledno spoštovala načela demokracije, človekovih pravic in vladavine prava, mi daje navodilo, da se danes odločim tako kot se bom, da bom podprla gospoda Boruta Pahorja.
Naj pri tem omenim samo nekaj, česar najbrž ne bom nikoli pozabila. Pred približno dvema letoma sem kot poslanka v imenu poslanske skupine naslovila gospodu Janši vprašanje, kako
gleda na dejstvo, da pri nas pravna država peša, da se soočamo z erozijo pravne države, da imamo veliko problemov na tem področju, in katere ukrepe Vlada načrtuje za to, da bi nadaljnjo erozijo pravne države preprečila in zaustavila. Takrat mi je gospod Janša, predsednik Vlade, odgovoril zelo na kratko in zelo arogantno: "Problemov pravne države ni, torej tudi ukrepov ne bo." Mi pa smo vedeli že takrat in danes vemo še toliko bolje, da so problemi pravne države in da so to zelo resni problemi pravne države. Namreč, še pred nekaj leti smo se lahko vedno ponosno predstavljali tudi v mednarodni javnosti, kako je Slovenija v kratkem času 14, 15 let uspela pravzaprav bistveno dvigniti standarde na področju človekovih pravic, kako je uspela uveljaviti zares demokratično državo, demokracijo v tej državi, in kako je vselej pred očmi nas vseh na čelu vladavina prava. Danes tega ne moremo več zatrjevati, danes na to ne moremo biti več ponosni; to je neizpodbitno dejstvo.
Druga stvar, zaradi katere bom podprla kandidata za mandatarja, in si tudi obetam in veliko pričakujem od nove vlade, pa je tudi ta, da bi nova vlada bistveno prispevala k temu, da bi dvignila ugled Državnega zbora. In da se ne bi smelo več ponoviti, da bo Državni zbor zgolj glasovalni stroj in podaljšana roka izvršne veje oblasti. In da se ne bi smelo več ponoviti, da bodo dobri ali celo odlični predlogi opozicije preslišani in zavrnjeni. Da bo torej tudi tisto, kar bo prišlo iz opozicijskih vrst, slišano, kadar bo seveda pozitivno in dobronamerno. Imam tudi upanje, ki je zelo osebne narave, da bom smela tudi kot koalicijska poslanka kdaj ugovarjati svoji lastni vladi, kadar bom prepričana, da predlogi, ki prihajajo iz njenih vrst, niso dobri, niso koristni ali so celo škodljivi. In prepričana sem, da mi bo to uspelo, še posebej, ker tudi zaradi osebnih lastnosti kandidata za mandatarja, gospoda Boruta Pahorja, vem, da ne prisega na načela zapovedovanja in poveljevanja, ampak da zna tudi prisluhniti drugače mislečim in drugim predlogom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospa Eva Irgl. Prosim.
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Spoštovani kandidat za mandatarja, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Danes mora biti res vesel dan, kot je povedal kolega Sajovic na začetku podajanja stališča Poslanske skupine LDS, vesel dan za medije, vesel dan za celotno levico, sploh če vemo, kaj vse grdega, groznega, strašnega je bilo napisanega o tej vladi, ki danes odhaja, predvsem pa o predsedniku vlade Janezu Janši.
Seveda največ pripomb, največkrat izrečeno ime Janez Janša je bilo prav s strani stranke, ki je na teh volitvah imela izobešenih bistveno več plakatov, kot je na koncu dobila
glasov na volitvah. Ampak tako je, če imaš dobro kapitalsko zaledje.
Draga bodoča koalicija, danes ste lahko mirni, se lahko oddahnete, kajti danes ne bo več Janeza Janše. Končno smo se znebili tega grdega, avtoritarnega in nedemokratičnega vodje. Danes je nov dan, kot bi dejal, nekdanji predsednik države gospod Milan Kučan, ki je mimogrede tudi trasiral pot pravzaprav v politiko gospoda Boruta Pahorja. Danes je torej čas za odgovornost za spremembe.
Zgodile so se volitve v Državni zbor, ki so pokazale, da očitno ljudje sicer z izjemno zanemarljivo razliko, pa vendarle, podpirajo novo vlado oziroma Socialne demokrate, da bom bolj natančna, in seveda je potrebno voljo, ki so jo izrazili ljudje na volitvah, spoštovati. Volivci imajo vedno prav in tudi v Slovenski demokratski stranki se tega z vso odgovornostjo zavedamo. Ne moremo pa, pa tudi sama ne morem pristati na zapise, verjetno tudi škodoželjne, ampak tega smo že navajeni, v medijih, da se obnašamo užaljeno, ker nismo dobili ponovne potrditve. To vsekakor ne drži. Mi smo za razliko od vas, ki boste ponovno v koaliciji, v vladi, navajeni delati tudi v opoziciji in se boriti tudi iz opozicijskih vrst. In nam se, vsaj danes z gotovostjo lahko to trdim, ravno zaradi vrednot, ki jih ima Slovenska demokratska stranka, ne more zgoditi, da bi se po volitvah, ker nismo več na oblasti, razcepili na prafaktorje, kot se je zgodilo Liberalni demokraciji Slovenije, ki sicer v različnih momentih danes deluje pod vlado v obliki Zaresa, nekaj jih iz vrst Socialnih demokratov in tako naprej. Pa vendarle bi želela danes, ko potrjujemo novega mandatarja na predlog predsednika države gospoda dr. Danila Türka, spomniti, kako težki in neizprosni časi so bili med vlado Janeza Janše kot so nam poročali dnevno slovenski mediji, tisti mediji, ki so pred volitvami, po mojem mnenju, skrajno pristransko navijali za levo politično opcijo, ki so mimogrede odkrito navijali tudi za bodočega mandatarja gospoda Boruta Pahorja, ki so ne nazadnje kar direktno agitirali in pozivali volivce preko svojih kolumen in člankov, kako naj se opredeljujejo, koga naj volijo, da se nam bosta cedila v novem obdobju mleko in med. Naj spomnim, Vlada Janeza Janše je v svojem štiriletnem obdobju, pa lahko rečem, da je imela pravzaprav samo tri kvalitetna leta za delovanje, pol leta smo predsedovali Evropski uniji, pol leta se je tudi pregledovalo približno stanje za nazaj, je imela visoko gospodarsko rast in dosegla je najnižjo brezposelnost. Ta vlada, ki se ji je toliko očitalo, je poenostavila birokratske postopke, znižala je notarske tarife, uvedla je brezplačne učbenike za vse, ne glede na to, iz kakšnega socialnega okolja kakšen učenec prihaja. Uvedla je brezplačni vrtec za drugega in vse nadaljnje otroke. Uvedla je subvencioniran topli obrok za srednješolce. Povečala je socialne prejemke in otroške dodatke. Začela je delati ne nazadnje red na področju cestnih
lobijev in s tem je tudi pospešila gradnjo avtocest. Uvedla je vinjete in s tem hitrejši pretok prometa. Začela je tudi s preganjanjem gospodarskega kriminala in tako imenovanih tajkunov, ki so pravzaprav na račun davkoplačevalcev in malega človeka, o katerem največ navadno zelo radi govorite prav v Socialni demokraciji, polastninili državnega premoženja kar čez noč in tudi zaradi tega obogateli. Ta vlada je dokončala tudi gradnjo pediatrične bolnišnice in onkološkega inštituta, za kar prej leta, leta in leta ni bilo nikakršne prave volje. Celo ministrica je morala priti tja in videla, da se ne dela. In potem se je začelo. Končno je bil odprt tudi šentviški predor. Odprta je bila pomurska avtocesta. Ta vlada je uvedla protikadilski zakon in je posledično, tako danes kažejo tudi raziskave, pripomogla k zmanjševanju deleža kadilcev. Se pravi tudi za kolektivno dobro slovenskega zdravstva, zdravja Slovencev je poskrbela. Ne nazadnje pa je ta vlada, ki ste ji prav iz levice največkrat radi očitali, da je nedemokratična, začela z uveljavitvijo romskega zakona urejati to področje. In ne samo to. Začela je urejevati oziroma uredila je tudi področje istospolnih partnerstev. Na levici se je vedno veliko govorilo o tem. Posvečalo se je veliko pozornosti, ampak v osmih letih ni bilo žal z vaše strani nikakršne realizacije. To je storila ta vlada, ki ji očitate pač nedemokratičnost. Sama sem prepričana, gospod bodoči mandatar Borut Pahor, da boste svoje delo opravljali korektno, dobro. Verjamem, da se tudi zelo dobro zavedate svojega slogana oziroma svojega vodila odgovornosti za spremembe. Če pa vam slučajno ne bo šlo najbolje, sem prepričana, da boste imeli kakšne dobre prišepetovalce tudi kje v bližini za vsak slučaj, tako kot na enem izmed zadnjih predvolilnih soočenj; ampak to ni tako pomembno. Prepričana sem tudi, da slovenski politični prostor potrebuje premierja, ki bo kos izzivom; verjamem, da boste vi to znali dokazati. In premierja, ki bo v dobri fizični kondiciji; to verjamemo, to ste že večkrat dokazali. Sicer sem vas pogrešala na ljubljanskem maratonu, ampak razumem, da ste imeli pomembne opravke. Prav je, da čim prej izpeljete ta pogajanja glede sestave nove vlade do konca. Jaz vam želim seveda veliko uspeha. Predvsem pa bi si sama želela oziroma mislim, da Slovenija potrebuje premierja, ki ne bo izključeval. Vem, da oba prihajava iz istih koncev, ampak kljub vsemu moram reči, da te zaveze, ki ste jo nekoč tako ponavljali, glede neizključevanja na "naše" in "vaše", žal zaenkrat ne uresničujete. Slovensko demokratsko stranko ste žal izključili iz vseh zadev, kar se mi ne zdi ravno dobro, sploh če vemo, da je Slovenska demokratska stranka pravzaprav dobila samo en poslanski sedež manj kot vaša socialna demokracija. Ne smemo zanemariti tudi dejstva, da imate izjemen občutek za lepoto in estetiko. Nenazadnje, bili ste večkrat izbrani za najlepše oblečenega politika, kar je vsekakor priznanje. Pa tudi to, da ste nečimrni, ve že pravzaprav vsak Slovenec, če si pa slučajno ne zapomnimo, nas
prijazno ponovno opomnite; seveda s tem ni nič narobe. V intervjujih ste tudi med drugim povedali, da imate radi svetlolaske - upam, da ne bova imela težav, ker sem temnolaska, in da bova tudi midva lahko dobro sodelovala. Sama bom glasovala v skladu z napovedjo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Lahko pa vam zagotovim, da bom tiste projekte, ki so dobri za to državo, podpirala. Do tistih projektov, ki pa bodo izključujoči do neke druge politične opcije, bom pa pač ostra in bom to povedala naglas.
Spoštovani gospod Pahor! Ker ne dvomim v to, da boste danes izvoljeni, vam želim, da boste dobro delali in da boste uspešno delali za dobrobit vseh Slovencev! Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod mag. Sajovic, izvolite.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, spoštovani predsedujoči za besedo. Danes je bilo seveda veliko slišati o izključevanju, ampak jaz nisem slišal tega, da bi kdorkoli koga izključeval. Nekateri se v svojih globokih travmah izključujejo kar sami. Upam, da bo tistih zelo malo.
Jaz bi se pa vrnil, bolj kot na formo, na vsebino. Kdor je hotel in je imel željo je seveda osnutke koalicijske pogodbe, ki je in bo osnova za naše delo, tako v Liberalni demokraciji Slovenije gledamo na to, že večkrat lahko videl. In zelo sem vesel, da tudi tisti, ki so jo videli, pa so mi povedali, da so jo videli, da o njej ne vsebinsko razpravljajo. Očitno je dobra, kvalitetna podlaga za delo štirih strank. Sam sem jo večkrat prebral in moram reči, da jo ocenjujem dobro. Dani so bili temeljni poudarki za gospodarstvo. Če bomo ustvarjali vsi skupaj uspešno in veliko, potem bomo lahko tudi delili. Povsod tam, kjer se o razdelitvi pogovarjajo prej, preden o ustvarjanju, delajo napako. Moram pa reči, da v preteklem mandatu smo se Slovenke in Slovenci, predvsem pa naša državi, ki jo imamo radi, rekordno zadolžili.
Prebivalkam in prebivalcem naše države želimo tudi konkurenčno davčno okolje in zagotovo so v koalicijski pogodbi vsebine, ki so stimulativne za ljudi, da na eni strani stimulirajo k varčevanju, na drugi strani pa tudi, da tisti, ki bo več delal, bo tudi več imel.
Govora je bilo o kmetijstvu. Kmetijstvu so namenjen tri strani s širokimi in pomembnimi vsebinami. Kmetijstvu in podeželju se pridaja še tisti pridih pomembnega urejevalca okolja, ne samo proizvajalca hrane. Ker pa si seveda želimo, da se ne zida več na najboljših njivah in pa površinah, da Slovenci povečamo delež samooskrbe, predvsem pa da ne razprodamo našega podeželja in da vsem zadevam, kot so, recimo, hit v svetu, gensko spremenjena hrana, ki pomeni na en trenutek lahko velik dobiček, na drugi strani pa lahko nevarnost ali pa celo propad, ne odpiramo vrat preveč na stežaj . Celo takim malenkostim namenja koalicijska pogodba
skrb, kot je skrb za našo sivko, kranjsko čebelo. In kdo to bere z odprtimi očmi, širokim srcem, bo tam videl, da je za vse vsebine prostor.
Pomembno področje, na področju katerega smo Slovenci preveč zaspali, je tudi prostor, predvsem pa okolje. 15. julija 2009 pridejo trenutki resnice. Kar nimamo urejeno na področju, recimo, ravnanja z odpadki, bomo začeli plačevati. In v tej državi je treba dokončno uveljaviti načelo, ki je v skladu z evropsko doktrino, da povzročitelj plača. Kolikor porabiš vode, elektrike in pa drugih dobrin, povzročiš odpadkov, toliko tudi plačaš. Ljudje je enostavno treba stimulirati v tej smeri, da se obnašajo ozaveščeno in pa varčevalno.
Vesel sem bil in pa večkrat sem prebral poglavje športa. Slovenci smo bili, smo in ostajamo ponosen in pokončen športen narod, imamo ozek vrh, špico vrhunskih, izjemnih športnikov. Poglejte nekatere statistike, kam so nas uvrstile v Pekingu. Toda potrebno je poskrbeti tudi za številna društva, ki imajo pomembno vlogo pri vzgoji otrok in pa netekmovalnega rekreativnega športa. Tam je zapisano, da bo ta koalicija se trudila iskati rešitve, kjer bo gospodarstvo stimulirano in pa davčno nagrajeno za to, če v to sfero vlaga. Podrobno je tudi na področju sociale. Za vsakega nekaj, vendar pa tudi individualna obravnava in pa ločevanje skrbno na tiste, ki ne zmorejo delati in jim je treba pomagati, in pa tudi pod drobnogled vzeti tiste, ki pa delati nočejo. Takih imamo veliko.
Vesel sem bil, za nami je 1. november, da smo končno prešli tisti čas in se borimo za stanje, ko nihče več ne prižiga sveč z občutkom zmagoslavja, nihče več z občutkom strahu ali pa, bog ne daj, nihče več z občutkom sramu. Zadeve, ki se tičejo povojne zgodovine, sem prepričan, bomo v tem mandatu rešili in vsem umrlim na vseh straneh postavili dostojni spomenik z imenom in pa priimkom.
Pomembna tema je javno zdravstvo. Zdravstveni domovi so bili in pa morajo ostati temelj vsakega sistema in zato se bomo borili. Nismo rekli v koalicijski pogodbi ne koncesijam, koncesije da, vendar na tistih področjih, kjer se zadeve za ljudi ne da urediti drugače ali pa bolje.
Travna Slovencev je tudi sodstvo. Določeni ljudje čakajo več kot desetletja, da pridejo na vrsto. Tudi sodstvo je pomembno področje, želje, ambicije in pa tudi jasne vsebine, kako jih urediti, obstajajo. In zato enostavno, tako kot sem rekel, danes ni dan, da iščemo dlako v jajcu, pač pa da gledamo naprej, pospremimo mandatarja na pot z dobro voljo in optimizmom. Večkrat lahko preberemo, da je vsaka misel tudi energija in da se na nek način uresniči. Tiste dobre in pozitivne vam želim, to bo dobro za vse nas.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Gospa Melita Župevc, izvolite.
MELITA ŽUPEVC: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Pri vsem, kar poslušamo danes, je ključno, da si odgovorimo na tri vprašanja: Kje smo? Kam gremo? Kako bomo tja prišli? V preteklih mesecih smo veliko poslušali o raznih odstotkih, o zavidljivi gospodarski rasti, ki smo ji bili priča, o odstotkih, ki jo bo in jo že od nove vlade pričakuje opozicija, o odstotkih, ki bi si jih želeli, pa jih ne bo. Bodimo iskreni do državljank in državljanov. Vsak dober gospodar ve, da je treba v zlatih časih delati zalogo za slabe čas. Gospodar, ki danes odhaja iz vladne palače, zalog ni pustil. Celo nasprotno. V dobrih časih je njegova ekipa "trošila na zalogo". Prav je, da vemo in da javnosti povemo kje je naše izhodišče. Ne le svetovna kriza, tudi za domačimi zidovi imamo resne probleme in z njimi se bo morala soočiti nova vlada.
Kam gremo? Gremo v negotove čase. In na pragu teh negotovih časov so se državljanke in državljani odločili za spremembo. Spremembo na bolje. Eno so gospodarske in socialne spremembe, o katerih je danes že bilo, in verjamem, še bo, veliko govora. Sama pa bi se dotaknila ene druge spremembe. Spremembe v načinu vodenja, spremembe v odgovornosti, spremembe v načinu razmišljanja in razumevanja, da nova vlada dobiva to državo v upravljanje in ne v last. In to je kakovost, ki je v teh časih morda najpomembnejša od vseh. In kako bomo tja prišli? Edini odgovor je: s soglasjem. Skupaj. Ne poznam človeka, ki bi bil tolikokrat pripravljen ponuditi roko, kot jo je že bodoči predsednik vlade. In v teh časih je to vrlina, ki zasluži vse spoštovanje.
Spoštovane kolegice in kolegi iz opozicije! Volitve so mimo. Odložite orožje in strelivo in enkrat za spremembo pomislite na vse državljanke in državljane in ne nase in na lastno korist.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Milenko Ziherl.
MILENKO ZIHERL: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Lep pozdrav kolegicam in kolegom! Zaradi časovnega sovpadanja smo danes priča primerjave naših in ameriških volitev v medijih. Te primerjave so bolj ali manj resne. Resna primerjava govori predvsem o tem, da Obama prinaša Ameriki upanje. Potem je cel kup ekonomskih analiz, kaj se po ameriških volitvah prebivalcem Združenih držav obeta. Na žalost se v Sloveniji po volitvah morda širi tudi nekoliko strahu, da bodo leta blaginje in strme rasti upočasnjena, če ne bodo celo nazadovala. Med manj resno analizo sodi tudi misel, da Obama ni bil nikoli član ZSMS. Kandidat je imel všečno predstavitev,
morda je kakšna točka manjkala, morda je namenoma založil kak list iz svoje predstavitve. Vendar se porajajo dvomi na osnovi preteklih dogodkov, in sicer dvomi zaradi ljudi iz ozadja, ki vplivajo nanj. Eden takih dogodkov je bil, ko je prevzel stranko. Ko je pričel z nekaterimi ukrepi, so mu "old boys" kmalu pokazali, kdo sme pometati po hiši. Nato so ga delno proti svoji volji poslali v Bruselj, kjer se je v mednarodni javnosti sicer dobro izkazal, v Bruslju ga vodijo kot perspektivnega mladega politika. Med slovenskimi poslanci v Bruslju pa ni igral vidnejše vloge, saj so bili nekateri bolj opazni. Največja škoda pa je, ko mu ni bilo dano lansko leto kandidirati za predsednika države. Po enem letu dela sedanjega predsednika države namreč slišimo že nekatere pripombe, da ni to, kar so v svetu pričakovali. Zaradi navedenega podpore kandidatu ne bom dal, saj tudi zanjo ni prosil naše stranke. Mojega glasu ne bo imel. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa Janja Klasinc. Prosim.
JANJA KLASINC: Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod Borut Pahor! Če se ozremo po dvorani, bomo težko našli veliko ljudi, ki bi imeli širino, povezovalnost in samoomejevalnost v politiki, kakršno ima današnji kandidat, gospod Borut Pahor. Kot človek je vedno dajal prednost dialogu pred konflikti, pred nesporazumi, vedno je iskal skupne poti, in to so, drage kolegice in kolegi, jasno izrazili tudi volivci in volivke, saj je dobil največje število glasov od vseh nas, ki sedimo danes tukaj.
Vedeti moramo, da so se 21. septembra volivke in volivci odločili za socialno demokracijo in za Boruta Pahorja iz več razlogov. Eden od teh razlogov je vsekakor ta, da sem prepričana, da jim je bilo dosti in so bili utrujeni od delitev na naše in vaše, o katerih danes tako zelo veliko govorimo. Bili so tudi utrujeno od raznih afer, od raznih teorij zarot. Ne razumem kako to, da danes že cel dan poslušamo s strani kolegov iz Slovenske demokratske stranke neprestano nekatere zarote, ki danes niso zaobšle celo predsednika Republike. Zelo se vam čudim! Jaz vas razumem, da ste prizadeti, ker ste izgubili volitve. Niste jih izgubili sramotno. Vsakič nekdo zmaga, nekdo izgubi. Ampak predvidevam, da ste bolj užaljeni zaradi tega, ker vas naša stranka oziroma kandidat za mandatarja ni povabil v koalicijo.
Povedala vam bom na kratko, kakšno je moje videnje, zakaj niste povabljeni v koalicijo. Priznajmo si, mi imamo zelo različne vrednote, ne povsem, ampak precej. Na stvari gledamo drugače. Danes ste slišali mandatarja. On že spet vabi v upravljanje države, ne v last države, kot je rekla kolegica Melita pred menoj, civilno družbo, socialne partnerje, ljudi strokovnjake. Mi pa smo bili zadnja leta, dragi moji, priča temu, da so se v državni upravi in v javni upravi, jaz sem
bila zaposlena deset zadnjih let, zamenjali tisoče ljudi samo zato, ker niso bili naši. Pa so bili med njimi strokovnjaki, pa so bili med njimi ljudje, ki so bili lojalni vsem oblastem, med njimi so bile tudi tajnice. In to vsak tak človek, ki je to doživel, ima doma družino, to se je širilo po vsej Sloveniji in nezadovoljstvo z vašo vlado je bilo veliko. Kakorkoli že, te vrednote so tako zelo pomembne, da sem prepričana, da jih bo sedanji mandatar upošteval, da jih bodo upoštevali tudi ministri. Rada pa bi rekla še nekaj. Imam občutek, da mu skušate podtakniti neko neodločnost zaradi trajanja priprave te vlade. Naj vas opozorim, če bo kandidat za mandatarja izkoristil svojo zakonsko možnost in predstavil vlado na zadnji možni dan, ki mu jo dopušča zakonski rok, bo to storil na 63. dan, predsednik vaše stranke, gospod Janez Janša je za to porabil 66 dni. Torej nobena tragedija ni. Bila bi pa tragedija, če bi se koalicijska pogodba in sestavljanje vlade naredili kar tako za hec, čez noč. Sami ste opozarjali da so pred nami zelo resni časi in za te resne čase je potrebna tudi prava in včasih malce dalj trajajoča priprava. In prav zato bom podprla kandidata za mandatarja.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod dr. Franc Križanič, izvolite.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala. Lepo pozdravljeni na mojem prvem nastopu v tem visokem zboru.
Dovolite, da izrazim čestitke bodočemu mandatarju in sedanjemu kandidatu za mandatarja za izjemen uvodni nastop. V temu nastopu je obrazložil strategijo in ukrepe za akcijo ekonomske in razvojne politike Slovenije, s katero pričakujem, da bomo dosegli tretji vzpon našega gospodarstva po koncu globoke krize ob propadu socializma. Prvi vzpon je bil povezan s tranzicijo, povezan je bil z uvedbo tržnega gospodarstva, pa tudi z osamosvojitvijo Slovenijo, s tem da smo dobili ustrezne vzvode, da smo sami vodili svojo ekonomsko politiko, ker je bila takratna Jugoslavija v tem specifičnem aspektu neučinkovita. Drugi vzpon je sledil po prevzemu evropskih standardov z našim vstopanjem v Evropsko unijo in nato tudi s sprostitvijo vseh trgovinskih tokov in tokov produkcijskih faktorjev ob naši vključitvi v Evropsko unijo in prevzemom evra.
Rast v zadnjih štirih letih je posledica, začela se je leta 2004, je posledica tega uspešnega v bistvu razvojnega podviga, ki ga je Slovenija v celoti, slovensko gospodarstvo pa še zlasti, izvedla ob našem vstopu v Evropsko unijo s "acquis communautaire" in tako naprej. Pred nami je sedaj možnost, da kot majhno odprto gospodarstvo z dovolj kakovostnim človeškim kapitalom, se pravi z dovolj pripravljenimi ljudmi izvedemo še tretji preobrat in krenemo po sledeh tistih, ki so uspeli priti med najbolj razvite države članice Evropske unije. Velik trg nam to omogoča,
pretok informacij in produkcijski faktor nam to omogoča. To sta bili na primer Finska in Avstrija. Lahko rečemo, če pogledamo čez avstrijsko mejo, da to velike sreče ljudem ravno ne prinaša, niso nič bolj srečni od nas, vendar pa standard pa po takšnem dobrem razvojnem preobratu oziroma po eni takšni dolgoročno vodeni razvojni politiki se pa vendarle dvigne precej višje od tistega, ki ga imamo mi sedaj.
Potem bi rad poudaril, da kar prinaša mandatar, je tudi kultura sodelovanja. Jaz sem na svoji koži kot kandidat za enega od članov njegovega tima občutil, da se je ta kultura začela izboljševati tudi v odnosu s sedanjo oblastjo oziroma s člani sedanje vlade. Moram reči, da smo ukrepe, ki jih bomo imeli na sedanji seji v torek, se pravi na nadaljevanju te seje, pripravili skupaj, da sem imel izrazito fer odnos, da sem imel možnost, ne samo jaz, tudi sodelavci, se vključiti v time, ki so pripravljali, ki so dopolnjevali oba zakona. Tako bosta ta dva zakona potem tudi nekako koordinirano predstavljena Državnemu zboru, še prej pa Odboru za finance. To sta zakona, ki sta moderna, ki ustrezata času in je tudi nujno, da smo ju sprejeli v času prehoda iz ene vlade v drugo. In tukaj se je pokazala ta kultura sodelovanja, ki jo je predsednik, upam, da bodoči predsednik in sedanji kandidat za mandatarja, s svojimi nastopi, tudi s hrabro držo uspel na nek način vzpostaviti v tej naši družbi. Jaz upam, da bo takšno sodelovanje teklo tudi naprej.
Končno pa moram reči, da je prišlo do neke manjše nerodnosti. Ker se sicer koalicijska pogodba ves čas spreminja, sem se ustrašil, da so "noter skočile" oziroma povratek cestnin. Mislim, da niso, sem šel preverjat. Ta nerodnost, ki jo je rekel kolega Cukjati, vendarle se ni zgodila, in mislim, da cestnin za osebna vozila na tak način ne predvidevamo. Mislimo, da so bile vinjete uvedene brez ustreznih študijskih podlag, na hitro, in da bo treba z nekim posebnim projektom rešiti finančne probleme, ki jih je ta uvedba prinesla. Uvedene so bile tudi na način, ki je bil verjetno, oziroma ne verjetno, zanesljivo za ostale naše sosede in članice Evropske unije in sicer prijateljske države sporen in bodo dosegle, da bo to treba nekoliko spremeniti, kar bo še povečalo finančne probleme. Tukaj bomo pač izvedli projekt sanacije. Še nekaj stvari je ostalo odprtih, kar sem v času priprav na morebitno delo v prihodnje odkril. Pa jaz tega ne bi politiziral. Vsak od teh odprtih problemov se bo podobno, kot tisti razvojni preobrat za reševanje finančne krize, reševal s posebnim projektom. Mi bomo že sam načrt projekta tukaj predstavljali in računamo, da bo takšno sodelovanje teklo tudi v prihodnje.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Gospod mag. Grims. Izvolite.
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani. Vsem prav lep pozdrav.
Danes je za gospoda Boruta Pahorja brez dvoma eden bolj srečnih dni. In veliko se je že smehljal in ne dvomim, da se še bo. Pa vendarle se mi zdi, da ves čas igra tudi neka senca v tem nasmehu. Da je za tem nasmehom nekaj, kar ni čisto iskreno, da bi si tudi on sam želel, da je drugače. In naj povem, kaj je bistvo te zgodbe. To bistvo je namreč tudi krivec za to, da nastajanje te koalicijske pogodbe in te nove vlade traja tako zelo dolgo. Zakaj takšna počasnost? Iz preprostega razloga. Gospod Borut Pahor sedaj pooseblja tranzicijski trojček, tisto predvolilno koalicijo, ki je nastala izključno kot koalicija proti, kot koalicija, združena na ideološkem izključevanju, na predsodkih in na neresnicah. Še več. Ker je gospod Borut Pahor izjemno pameten človek, zelo dobro ve, kako žalostno je dejstvo, da samo vrednostno izhodišče nove koalicije, in s tem tudi nove vlade, predstavlja blatenje Slovenije z neresnicami v tujini in kako sem trdno prepričan, da bi si on ravno tako kot tudi jaz želel, da je to drugače. Da je tu nek razvojni program, za katerim bi stali, ki bi ga skupaj, prvič, ko so sedeli skupaj, predstavili javnosti. Ampak veste, kdaj so prvič sedeli skupaj? Ko so se borili za nadaljnjo centralizacijo Slovenije in nasprotovali uvedbi pokrajin v Sloveniji, kljub temu da je to skoraj soglasno potrjena ustavna kategorija. In ker je bila to koalicija proti, utemeljena zgolj na predsodkih in sovraštvu, brez vsakega konkretnega skupnega programa, brez skupne razvojne vizije, je tako težko napisati neko koalicijsko pogodbo in tudi potem poiskati ljudi, ki bi jo potem bili sposobni uresničiti. Zato se vse skupaj vleče tako zelo dolgo časa.
Da je pa v resnici temelj tak, kot sem dejal, je pa na nek način zelo iskreno, najbrž pa nehote, potrdil kar nekdanji glavni tajnik SD-ja, sedanji poslanec SD-ja, ko je povedal njihovo vodilo: Kadar lažeš, laži pošteno. Torej na veliko. Zakaj je to tako iskreno povedal, ne vem. Ampak to cenim. Morda je eden od razlogov tudi to, da pač ni več velikega vzornika, za katerega so prav v njegovem času izdelali učbenik SD-ja, ki je za ideal nastopanja funkcionarjev SD-ja postavljal našega soseda, zdaj že preminulega politika gospoda Haiderja. Tisti, ki ne vedo, od kod so zgledi, na katerih je utemeljena ta oblast, naj si pogledajo ta učbenik. Bil je že pokazan v tem parlamentu. Če bo potrebno, imamo tudi še mi spravljen kakšen vaš izvod, pa ga lahko prinesemo pokazat, če bi slučajno kdo to zanikal. Ali pa saj veste, amnezija je v Sloveniji v tem tranzicijskem delu slovenske politike zelo huda bolezen, ki se izredno širi. Glede na izhodišče gospoda Kumra, ki je dejal: "Kadar lažeš, laži pošteno," poglejmo, kaj se je zgodilo s predvolilnimi obljubami pa tudi z nekaterimi napovedmi in kako je že v tem trenutku, ko niti vlada še ni formirana, ogromen razkorak med besedami in dejanji. Kajti to je tisto, kar šteje. Dejanja štejejo.
Poglejte. Pred volitvami je gospod Pahor dejal: "Iskali bomo soglasje pri spreminjanju medijske zakonodaje." Gospod Potrč in gospod Golobič sta takoj pritekla in sta dejala: "To je velika neumnost." Čigava je obveljala? Njuna. Obveljala je beseda gospoda Potrča in gospoda Golobiča. Ne beseda bodočega mandatarja. Kdo bo torej vodil novo vlado v razmerah, ki ste jih opisovali? Drug tak primer. Predvolilno je bilo rečeno, izrecno na televiziji, lahko vsi preverite, "ne bomo posegali v uvedeni sistem vinjet, ne bomo jih odpravili." V novi koalicijski pogodbi že piše, da bo revizija, vinjete bodo šle, čim prej, to vsi vemo. Gre za to, da se pač nekaterim vrne tisti denar v njihove roke, ki jim je bil vzet. Gre za lobije znotraj Darsa pa še kje drugje, ki imajo korist od tega. Gre za tisti del slovenskega tajkunstva, ki morda niti ni bil toliko izpostavljen pred volitvami, je pa zagotovo škripal z zobmi ob tem, ko je bil uveden sistem vinjet, ki je v korist Slovenk in Slovencev, ki je v korist slovenskih državljank in državljanov in ki se je izkazal odlično v samo nekaj mesecih. Potem je bila izrečena obljuba, "iskali bomo popolno soglasje pri opredelitvi do povojnih tragičnih dogodkov." Kako rad bi temu verjel! Ampak poglejte, samo nekaj mesecev je minilo, ko je bila na dan človekovih pravic prvič državna proslava v spomin na vse žrtve povojnega nasilja in povojnega totalitarnega režima, tam od leta 1945 do leta 1990. In ravno iz tiste stranke, iz katere je bila danes dana ta napoved, ni bilo nikogar. Celo javno so rekli, da to oni bojkotirajo, ker se še predobro spomnijo. In da ne bomo gledali toliko nazaj, kajti to je pač stvar velike razprave in tudi strpnosti, poglejmo samo malo bliže. Kako naj verjamemo velikim besedam o domoljubju in o pozitivnem odnosu do domovine, če prihajajo iz tiste stranke, ki je imela poslanca, ki je v tujino pošiljal dan za dnem, teden za tednom, tudi po lastnih izjavah, kupe pisem in v resnici širil neresnico, namige, namigovanja, klevete, neresnice. To je tisti žalosten temelj, na katerem v resnici temelji vaša oblast. S tem ste nehote sami povedali, kje je zdaj v resnici razlika. In sami ste maloprej dejali, "gre za zelo različne vrednote." Ja, v tem se pa strinjam -vam gre za oblast. In če je pri tem ugled Slovenije v tujini kolateralna žrtev, ker pač polivate gnojnico neresnic o Sloveniji v tujini in potem to na razne načine uporabite za prepričevanje naivnih ljudi doma, je to pač skladno z vašimi vrednotami. Za nas pa je stvar drugačna, kajti nam pa je vrednota razvoj Slovenije, krepitev njenega ugleda doma in v tujini. In dejansko je ta odnos do domovine odnos, ki ga opredeljuje vrednota domoljubja, tista ločnica, ki je v resnici temeljna ločnica slovenske politike. Ne v besedah, besede prenesejo vse, ampak v dejanjih, kajti dejanja štejejo, gospe in gospodje! In zaradi tega vam iskreno povem, ker gospoda Boruta Pahorja zelo cenim, z njim sva govorila o veliko stvareh, z veseljem bi glasoval zanj, toda danes bo moj glas glas proti blatenju Slovenije v tujini. Proti temu, da si
kdorkoli lahko dovoli stopiti tak korak in potem na tem še utemeljiti svojo oblast, kajti gre za vprašanje vrednot. Vam je očitno edina vrednota oblast, uspelo vam je, v tem vam iskreno čestitam, želim vam, da boste uspešni. Toda nam, nam pa gre za temeljne obče človeške vrednote in vrednote slovenske osamosvojitve. In iz tega razloga sem vesel, da sem član SDS.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Dejan Levanič. Prosim.
DEJAN LEVANIČ: Hvala za besedo. Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, kandidat za predsednika vlade, poslanke in poslanci, spoštovani gostje!
Politika načeloma deluje po principu, da vsake toliko časa prihaja do sprememb. Te spremembe je potrebno sprejeti brez užaljenosti in spoštovati voljo volivk in volivcev. Pred nami je novo obdobje, ki ga vidim kot obdobje velikih priložnosti predvsem za dvoje stvari. Prvič. Slovenijo čaka težko obdobje, težek čas v prihodnosti, ne samo Slovenijo, ampak celoten svet. Zato moramo izkoristiti vso znanje in ves potencial, ki ga premoremo, da s skupnimi močmi rešujemo nastalo situacijo, lahko pokažemo, da delujemo kot ekipa, kjer barva dresa, kadar gre za reševanje naše države, ni več pomembna. Drugič. Priložnost se ponuja tudi politiki kot takšni, ki se je v preteklosti vse prevečkrat ukvarjala sama s seboj in na žalost pozabljala na potrebe ljudi. Pokažemo lahko, da smo sposobni iti preko razlik med nami in namesto tega strnemo vrste. Metanje polen pod noge ni pravi recept. Ravno nasprotno. Recept je povrniti zaupanje ljudi v politiko in politike. Vsi mi nosimo veliko odgovornost do volivk in volivcev, ki so nas izvolili. In če gre komu zahvala za to, da danes sedimo v Državnem zboru, gre tistim, ki so nam zaupali svoj glas. Velikokrat se na to pozablja in to ni prav. Nekateri boste verjetno dejali, da mladi in novi preveč idealistično gledamo na te stvari. Mogoče je res, ampak samo zato, ker nekateri resnično verjamemo v to. Nobenemu, ki danes tukaj sedimo, verjamem, da ni v interesu, da stvari nazadujejo ali celo huje, da se slabšajo, da imamo vedno več ljudi, ki živi pod ali blizu praga revščine, da minimalne plače in minimalne pokojnine več ne zadoščajo za izpolnjevanje osnovnih življenjskih pogojev, da mlad neizobražen ali izobražen kader nima ustrezne zaposlitve, če pa jo dobi, pa lep čas dela za plačo, s katero se ne more osamosvojiti in si ustvariti lastno družino, da dostop do znanja in zdravja postaja privilegij, ko pa bi moral biti pravica za vsakogar. V okolju, iz katerega prihajam, torej Ptuja in njegove okolice, te posledice bolj čutimo kot v središčih, zato je na vseh nas velika odgovornost, da Slovenijo razvijemo skladno in v ospredje postavljamo interese državljank in državljanov. To so moja pričakovanja in še bi lahko našteval.
Spoštovane kolegice in kolegi, roko na srce, mi novo pot potrebujemo. Sam sem pripravljen veliko energije vložiti v pogovor in dogovor med nami. Ali kot je že v preteklosti zapisal Roy Goreja: Kjer je volja, tam je pot. K temu lahko dodam le, če bo volja med nami, bo prostor tudi za novo pot. Zato današnji dan vidim kot zgodovinsko priložnost. Kandidat za predsednika vlade Borut Pahor je človek, ki ga osebno zelo cenim in pa spoštujem. V mojem zanimanju za politiko je vzbudil predvsem občutek, da lahko tudi mladi veliko spremenimo in da smo lahko del zgodbe o uspehu na vseh področjih. Če seveda prevzamemo del svoje odgovornosti in s svojim znanjem dosegamo želene rezultate. Nikoli ni delil ljudi na vaše in naše, in je vedno vključeval tudi tiste, ki so bili včasih njegovi največji nasprotniki. Nikoli ni oblasti jemal kot plen, ki ga je treba takoj po volitvah raztrgati in pobrati njegov največji del. S sodelovanjem, pogovorom in dogovorom, predvsem pa z iskrenostjo, je dokazal, da je velik voditelj in politik novega obdobja. V veliko čast si zato danes štejem, da bom lahko glasoval za izvolitev Boruta Pahorja za novega predsednika Vlade in upam, da boste enako ravnali tudi vi. Hvala lepa. .../Aplavz./...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Predno nadaljujemo, bi prosil obiskovalce na balkonu, da lahko spremljajo in poslušajo, vendar naj svojih strinjanj ali nestrinjanj ne izražajo s ploskanje.
Besedo ima gospa mag. Andreja Rihter.
MAG. ANDREJA RIHTER: Hvala lepa. Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani kandidat za mandatarja Borut Pahor! Meni so take besede tukaj za menoj mladega spodbuda in mi dajo energijo za zrelost v starejšem obdobju in moram reči, da zaradi te generacije se tudi splača boriti in se izpostaviti. Štiri leta minejo zelo hitro in so dane obljube. Ko sem se pripravljala na to srečanje, sem prebirala magnetogram z 9. novembra leta 2004. Mogoče bi bilo dobro, da bi ga tudi sami nekateri pogledali in videli, kaj je bilo v teh obljubah dano, katere so bile dane in kaj je bilo storjeno. Tudi danes smo poslušali obljube našega mandatarja, kandidata in seveda zapisane. Tisti, ki poznamo koalicijsko pogodbo zelo dobro, tudi vemo, na podlagi česa so te obljube dane in kako bodo tudi izpeljane. Zelo, bom rekla, z globokim pogledom in z lahkim srcem pogledam vsakega danes tukaj v tej dvorani, kajti leta 2004 sem bila še del izvršne oblasti in sem predajala oblast. In takrat sem se tudi zelo zavedala tistega, kar sem na začetku v letu 2000 obljubila in tudi storila. In zaradi tega je tudi obljuba, ki je bila danes tukaj dana, ena izmed tistih, ki se ji reče sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, kar nekatere župane ne nazadnje tudi skrbi, moja spremljajoča vsebina in dejavnost, ki se bo v naslednjem štiriletnem obdobju dogajala. Kultura je
namreč nad politiko in je sestavni del vsega našega življenja in je povezovalka. In je zaradi tega tudi velik sestavni del v lokalni skupnosti. In meni je v veliko veselje, da lahko rečem, da v tistem obdobju ni bilo nobenega izključevanja. Ravno nasprotno. Zelo dobro smo sodelovali z vsemi lokalnimi skupnostmi, župani, ne glede na to, iz katere politične opcije ste bili oziroma so bili. Kajti kultura je nad tem. In če ugotovim, da je bilo leto po letu 2004 prvo leto že takoj, ko sem tudi sama verjela nekaterim obljubam, pa meni, bom rekla, grenko prvo leto in tudi naslednja leta, saj sem izkusila sama nekatere izključujoče besede in tudi dejanja. Zato toliko danes bolj premislim in danim obljubam, ki jih je dal Borut Pahor, se odločam, da so te obljube dane iz odgovornosti do sprememb. Odgovornost je tudi zaradi tega, ker Boruta Pahorja poznam in z njim delam že vrsto let, in tudi vem, kako je težko dati obljubo. Kajti pred tem je potreba trezno premisliti, se odločiti in za seboj imeti tudi ljudi, ki bodo te obljube reševali. In zaradi tega mislim, da vsi tukaj, ki smo, in za nami stoji kar nekaj tisoč volivcev, zelo odgovorno nastopili na volitvah in 21. septembra poželi uspeh. In zaradi tega tudi mi vsi skupaj bomo v tej odgovornosti za spremembe stali za temi vsebinami, ki so bile tudi tukaj danes dane. Borut Pahor je človek, ki se odloča trezno in po presoji. To ni odlika ravno vsakogar. In zaradi tega so dene obljube, ki so bile dane tukaj, tisto, kar bomo nekateri spremljali in po štirih letih, ko se bomo verjetno ponovno srečali ali tudi ne, ponovno ugotavljali, katere so bile in kaj vse se je iz njih ne nazadnje reševalo.
Meni je seveda ena stvar, ki me bo spremljala v teh štirih letih še posebej, zato me skrbi ali tudi ne skrbi. Sreča ni zdravje. Zdravje je vsebina, ki te spremlja skozi vse življenje, skozi vse generacije. In obljube pred štirimi leti in obljube, ki so tudi danes na področju zdravja, so bistvenega pomena za vse generacije in seveda tudi za vse tiste generacije, ki so danes v zrelih letih in spremljajo ali obkrožajo ljudje, ki so zdravja potrebni oziroma si ga ne morejo privoščiti.
In naj na koncu rečem, 9. november leta 2004 je bil datum, ko ste tukaj potrjevali novega mandatarja gospoda Janeza Janšo. Danes je 7. november. 9. novembra je gospod Janša tudi povedal, da je obletnica padca Berlinskega zidu. Sama naj povem, da je 9. november leta 1456 datum zadnjega Urliha Celjskega kneza, ko je storil smrt v Beogradu. 7. november pa bo verjetno ostal zapisan prav tako kot dane obljube, ki so se po štirih letih ne nazadnje uresničile. Zaradi nas samih, ki tukaj zelo verjamemo v Boruta Pahorja in njegovo delo in zaradi nas vseh, ki smo pridali kapljico v koalicijski pogodbi in predvsem v odgovornosti, da se te vsebine tudi izvedejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Matjaž Han. Prosim.
MATJAŽ HAN: Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani kandidat gospod Borut Pahor, kolegice in kolegi! Danes so me novinarji na hodniku spraševali, kakšna je razlika med današnjim dnem in dnem pred štirimi leti. Pa sem rekel, da bistvene razlike ni, razen tega, da so se ljudje vlade naveličali že po štirih letih, da pa prejšnje vlade, ki jih tako omalovažujete, pa so se ljudje naveličali po 12-ih letih. In zato se je treba, spoštovani gospodje in gospe iz opozicije, tudi vprašati. Dejstvo je, da je na volitvah letošnje leto zmagala Socialna demokracija na čelu z gospodom Borutom Pahorjem. Dejstvo je, da so volivke in volivci izrazili svojo željo, željo po spremembah in po drugačnem vladanju. Zavedam pa se, da s takšno podporo prihajajo tudi odgovornosti. Borut Pahor je politik z dolgoletnimi izkušnjami na več področjih, politik, ki je na svojih funkcijah opravljal delo predvsem pošteno in trdo, politik, ki je sposoben, deloven, konsenzualen, politik, ki zna poslušati, politik, ki je, verjamem, za razliko od drugih predsednikov strank Slovenijo obšel neštetokrat, tako da pozna bistvene težave ljudi, ki živijo tu pri nas. In verjamem, da bo vse te svoje vrline tudi prenesel in vpeljal v novo vlado, v delovanje nove vlade.
V	današnjih razpravah, spoštovani predvsem s strani opozicije, je največ očitkov slišati, kako počasi vlada v nastajanju deluje, kako prepočasno je odzivanje na težke čase, ki prihajajo, na koalicijsko pogodbo in sestavljanje ekip in še ne vem kaj, bi lahko našteval. Samo za razmislek. Vlada ima še čas, da hitreje sestavi vlado kot prejšnja oblast, ne nazadnje pa tudi dr. Drnovšek je sestavljal vlade približno v 100-ih dneh, kljub temu da so bili časi drugačni. Zanimivi so tudi nastopi nekaterih opozicijskih poslank, ki naštevajo in berejo še zadnje nastope izpred volitev, kaj vse je ta vlada storila, kaj vse je naredila. Zanimivo pa je, da tega ljudje v Sloveniji niso opazili.
V	zadnjem štiriletnem obdobju v Sloveniji ta vlada ni izkoristila priložnosti, ki jih je imela, predvsem mislim na gospodarski rasti, na presežkih v proračunih in vse naštevano. Prepričan sem zato, ker ta vlada, ko je dobila oblast v roke in državo, je državo razumela kot plen, ki ga je treba najprej pobrati, potem pa razdeliti. Ampak razdeliti predvsem med svoje. Zato sem prepričan in vem, da bo Borut Pahor s svojo ekipo ravnal drugače. Ko sem danes poslušal uvodni nastop gospoda Boruta Pahorja, moram reči, da sem optimističen kljub težkim časom, ki prihajajo. Velik poudarek je seveda dal na zavedanju, da je gospodarstvo tisto, ki je lahko motor države. In če bo motor dobro naoljen, potem nas bo tudi ta motor lahko odpeljal v lepše čase. Seveda brez trdnih javnih financ, brez dobre davčne politike, ki bo spodbujala ljudi, in brez šolstva
in pa ne nazadnje brez socialne politike, ki bo v tem času najpomembnejša, seveda ne bo šlo. Za vse to pa je po mojem mnenju garant Borut Pahor s svojo ekipo. Garant je tudi koalicijska pogodba in pa programi strank, ki bodo to ekipo sestavljali.
Jaz sem zelo realen človek in vem, da papir prinese vse, da je pa najpomembnejše delo in dejanja. In če bo vse to vkomponirano, potem bodo prišli tudi rezultati. Borut Pahor, moj glas imaš. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod dr. Patrick Vlačič. Prosim.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik zbora! Spoštovani kandidat za mandatarja, spoštovane poslanke in poslance! Svet se je v zadnjih nekaj mesecih bistveno spremenil. Vstopa v obdobje recesije. Finančna kriza se že preveša v realni sektor. Nekatere uspešne gospodarske družbe zaustavljajo proizvodnjo, kar vpliva tudi na našo državo. V ZDA je zmagal afroameriški kandidat. Ena najbogatejših držav na svetu, Islandija, je skoraj bankrotirala. Številne druge so v težavah. Pakt stabilnosti v Evropski uniji naenkrat ni več v ospredju. Zdi se, da državne intervencije ne bodo več tako bogokletno ravnanje, kot so bile v preteklosti. In številni gospodarstveniki, ki so še do nedavnega govorili o umiku države iz gospodarstva, govorijo, da bi bilo morda modro, da bi država kupila velik gospodarski sistem, ki je naprodaj.
Še do nedavnega smo slišali od predsednika Vlade v odhajanju, da sedanji kandidat za mandatarja nima prav, ko pravi, da bo recesija huda. Žal je imel kandidat za mandatarja še kako prav. Slovenija od vstopa v Evropsko unijo nima na voljo vseh ekonomskih mehanizmov, kot tudi nima popolne pravne suverenosti. Razmere so izredne ... Pardon. Niso izredne, so pa posebne. Želim si, da bi kandidat za mandatarja dobil podporo opozicije pri projektih, ki so ključni za blagostanje državljanov, ki so ključni za državo, ki so jih sami začeli in drugih. Kajti časi, ki prihajajo, niso časi za nagajanje.
Hkrati sem prepričan, da si kandidat za mandatarja želi, da opozicija opravi svojo nadzorno funkcijo, saj bo tako tudi njegova vlada boljša. Nihče namreč ni brez napak. Tisti, ki dela, tudi greši. Že v volilni kampanji je marsikdo opazil, to velja tako za volivke kot tudi politike, da so si programi političnih strank zelo podobni. To, da SDS ni bila povabljena k koaliciji, ni izključevanje. Gre pač za konceptualne razlike glede načina vladanja, glede odnosa do javnega in zasebnega, če želite na primer v šolstvu, glede odnosa do medijev in tako dalje. Ideološke razlike niso nič slabega. Nasprotno. Družbo bogatijo. Pač ne gredo vedno skupaj. Tako pač je. Vladanje ne sme biti samo sebi namen. Koalicijska pogodba ni taka tajnost, kot se govori. Na koncu koncev je sestavljena iz predvolilnih programov in ta je, vsaj od naše stranke, še vedno na voljo
javnosti. Naj vas pomirim, v koalicijski pogodbi ne piše, da bomo ponovno uvedli prejšnji sistem cestninjenja. Piše, da bomo vinjetni sistem revidirali. Čeprav se morda zdi privlačna misel pustiti ga, takega kot je, povsem nespremenjenega, vključno z odgovornostjo za tiste, ki so ga sprejeli. Nevzdržnost sistema nacionalnega programa izgradnje avtocest ni več skrivnost. Ob obstoječem sistemu ta vzdržnost ni mogoča. Na koncu koncev je odhajajoča vlada zapisala, da bo cestninski sistem od 2010 dalje tak, da se bo cestninilo v prostem prometnem toku. Se pravi, da ste ga že takrat imeli namen spremeniti. Še enkrat pa naj ponovim, da nikjer nismo zapisali, da bomo ukinili vinjete.
Sestavljanje nove vlade menda poteka počasi. Mislim, da nič bolj počasi kot leta 2004. Dva meseca ste takrat potrebovali od dneva volitev do sestave vlade. Kandidat za mandatarja je še vedno znotraj teh omejitev. Tako glede tega ne bo večjih problemov. Zunanji opazovalec bi mislil, da se vlada sestavlja že pol leta, kar smo v naši preteklosti že doživeli. Menda je predsednik republike določil datum volitev in nekatere druge datume po volitvah. Saj to je vendar njegova pristojnost. Ne morda koga drugega. Če je to kakršnakoli obtožba, potem absolutno ni na mestu. Bodoče obdobje je polno pasti, polno nevarnosti, lahko je tudi obdobje priložnosti. Mislim, da je Borut Pahor pravi za to obdobje, je velik demokrat; to se vidi tako iz njegovega odnosa do različnih vej oblasti, političnih tekmecev, medijev in drugih. Poleg tega pa je na čelu svoje stranke zmagal na volitvah, kar so danes za razliko od prve seje tega zbora priznali tudi naši politični tekmeci.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: Dober dan. Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi in pa kandidat za predsednika vlade.
Lepo pozdravljeni na tej današnji razpravi, na kateri sem pričakovala več vsebinske razprave. Namreč, kandidat za predsednika nam je razgrnil pred seboj program bodoče vlade, ki naj bi se soočila z veliko težjimi časi, kot smo jim bili priča pred preteklimi štirimi leti. Zato meni ni žal časa, ki je bil porabljen za to, da so se koalicijski partnerji med seboj usklajevali o vsebini, o temu, kar bo nekako reguliralo bodoče načrte vlade in pa tudi našo prihodnost. Mislim, da bi veljalo izpostaviti predvsem dva ključna elementa, več se ukvarjam namreč s socialno politiko, zato se mi zdita ta dva poudarka iz nastopa mandatarja tako zelo pomembna. Prvi poudarek je na obljubi, da se bo gradilo takšen razvoj, ki bo omogočal boljše življenje za vse. Vemo, da 85% dohodkov naših ljudi izhaja iz sedanjega oziroma preteklega dela. Zato je še toliko bolj pomembno, da se ponovno vzpostavi socialno
partnerstvo, kot temelj dogovarjanja med delom in kapitalom, kot tistim načinom, ki regulira ravnovesje med gospodarsko rastjo in na drugi strani življenjskim standardom zaposlenih. Prav ta trdna obljuba, da bodo nenehno sedeli skupaj in usklajevali medsebojno poglede in stališča, je za mene pomembna zaradi tega, ker vemo, da 63,5% ljudi živi pod ravnjo povprečne plače in da so plače zbite skupaj tako zelo, da se gibljejo med polovico povprečne plače in 2,3% povprečne plače, kar velja za 95% Slovenk in Slovencev. Zato graditi naprej na tem, kar je tudi evropska norma in kar je bilo v preteklosti sploh v začetnem obdobju prejšnje vlade tako zelo zanemarjeno.
Drugi poudarek, ki se mi zdi izredno pomemben, pa je tudi ta, seveda, odveč je opozarjati, v kakšne čase ekonomske krize vstopamo, da se išče nenehno ravnovesje med tem, kar nam pravzaprav lahko zagotavlja boljši jutri - to je ta razvojni preboj, grajen je na tem, da se pač vzpostavi mehanizme za to, da bo gospodarstvo boljše delovalo in ustvarjalo predvsem nova kvalitetna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in to nam lahko zagotavlja evropske plače. In na drugi strani tisto, kar seveda je recidiv vsake ekonomske krize, da se pač povečuje potreba pa zaščiti tistih, ki jih ta čas in ta tekma nekako izloči.
Koalicijska pogodba je povzela tista, kar je zapisala v alternativnem vladnem programu. Skratka, da se bo Socialna demokracije in seveda celotna koalicija zavzemala za krepitev socialne kohezivnosti in pa za aktivno socialno politiko. Ta naj bi se gradila na treh ključnih temeljih. Prvi temelj je ponovno aktiviranje aktivne politike zaposlovanja. Če ste brali poročilo Umarja, ste videli, da so se v lanskem letu sredstva za aktivno politiko zaposlovanja prepolovila. In prav aktivna politika zaposlovanja je lahko tista, ki lahko najučinkoviteje pomaga iskati most med ponudbo in povpraševanjem, med možnostmi za aktiviranje tistih, ki jih je trenutna situacija na trgu dela izločila.
In še posebej bi poudarila nek mehanizem, na katerem je dan bistveno večji poudarek kot poprej, to je socialnemu podjetništvu. Kajti, prav socialno podjetništvo in njegov razvoj je lahko tisti mehanizem, ki pomaga k aktivaciji tistih, ki so manj konkurenčni na trgu dela.
Druga stvar, ki je zelo pomembna in zelo izpostavljena v koalicijski pogodbi, je seveda dostop do kvalitetnih, predvsem javnih servisov. Enakopraven dostop. Vemo, da enakopraven dostop lahko zagotavlja samo javna mreža. Dejstvo je, da smo v preteklem obdobju bili priča eroziji tega dostopa, predvsem na področju zdravstva, zelo vprašljivo je to tudi na področju šolstva, zato se mi zdi toliko bolj pomembna obljuba, da bo pač izpeljana celovita reforma zdravstvenega sistema, kot tistega področja, ki za večino ljudi predstavlja eno izmed najbolj bolečih točk. Seveda pa je tukaj pomembna tudi skrb za izobraževanje in za različne oblike učne pomoči pri tisti populaciji, ki prihaja iz družin z manjšim kulturnim
kapitalom. Poglejte, prej ste se hvalili s tem, kako zelo ste razširili ponudbo socialnih pravic. Res je, marsikatera od teh pravic je dobrodošla, vendar dostikrat je bilo delano tako, da levica ni vedela, kaj dela desnica. Skratka, da so bile dostikrat nesistemske. Ena izmed takšnih rešitev je tudi štipendijska politika. Sedaj so pač prosilci za štipendije postavljeni v situacijo, da izbirajo med otroškim dodatkom in pa štipendijo. Veste, kaj to pomeni? To pomeni za tiste družine, enoroditeljske družine in tiste družine z več otroki bistveno poslabšan socialni položaj in možnosti za izobraževanje. In to je ena izmed prvi stvari, s katero se bomo mogli soočiti.
In še tretja stvar, ki je v tem sklopu zelo pomembna. To je tudi ustrezna raven minimalne socialne varnosti oziroma minimalnega dohodka. Veste, da minimalni dohodek pomeni 220 evrov za posameznika in 490 evrov za štiričlansko družino. Se da s tem preživeti? Na to si odgovorite sami. Skratka, treba je poskrbeti za to, da bo minimalni prag socialne varnosti na takšni ravni, da bo omogočal preživetje in spodbujal aktivacijo posameznikov za to, da se ponovno vključijo v dejavnost.
Poglejte, kolegice in kolegi poslanci! Jaz sem poslušala te vaše napovedi in premnogokrat so nas obhajale črne misli in tudi vedeževalske napovedi, kaj se bo dogajalo. Mislim, da si ta vlada zasluži to, kar vse predhodne vlade: Pravico, da pokaže in razgrne pred vami, kako bo uresničevala zastavljeni program. Sodili jo bomo po teh dejanjih. V zadnji fazi pa jo bodo po teh dejanjih sodili tudi volivke in volivci, ki so najpravičnejši sodniki. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ivan Grill.
IVAN GRILL: Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod podpredsednik! Spoštovani, verjamem, da bodoči mandatar, spoštovane kolegice in kolegi! Upam, da mi ne boste zamerili, če začnem svoj govor s tem, da vam navedem, da 21. septembra so vam bile sanje dovoljene, od 21. septembra do danes, mislim da je bilo veliko realnosti že v vašem delu prepoznanega, ampak jutri se pa začne za vas zagotovo povsem nov dan, nova realnost, ki bo verjetno vse prej kot lahka. Verjamem, da si želite, da bi popeljali Slovenijo s takim tempom, kot smo bili do sedaj priča, razvoj tudi naprej. Verjamem, da marsikdo od vaših kolegic in kolegov si tudi tega želi. Sem pa prepričan, da pa je veliko takih, ki pa se tega - ne da si ne želijo, ampak verjetno vam ne bodo v suport ali v pomoč, da bi to tudi dosegli. Zakaj tako menim? Že pred volitvami, ves čas volilne kampanje, ste tako imenovani trojček volivkam in volivcem razlagali, kako ste si sorodni po programih. O.K., ideološko je bila ta zadeva povsem razumljiva, ampak kako so si programi sorodni, da ne bo nobenih težav sestaviti koalicijo. Ampak,
očitno temu ni tako. Porabili ste od 21. septembra do včeraj, če se prav spomnim, da ste podpisali ta sporazum. To je dolgo obdobje za neke programe, ki naj bi si bili sorodni. Če bi bilo temu res tako, mislim, da bi jih lahko samo združili, izločili tisto, kar se resnično prekriva in bi zadeva lahko bila podpisana. In kot pravite, da je to koalicijski sporazum. Tudi ta beseda me nekoliko spravlja v dilemo. Zakaj "sporazum"? Do sedaj je bila koalicijska pogodba, ali je to retorično oziroma redakcijska zadeva, da ste se odločili, da jo spremenite, ali je tukaj v ozadju neka manj obligatorna zadeva v tej besedi?!
Vaši nastopi pred volitvami so velikokrat napovedovali neke spremembe. Vzeli ste si to pravico oziroma razlagali ste, da boste prevzeli odgovornost za spremembe. Vendar v vaših nagovorih je bilo večkrat zaznati predvsem tiste splošne besede, ki so za čas pred volitvami, zagotovo, pri več ali manj, vseh podobne: "Morali bi...," "Morali bomo...," "Bomo proučili...," "Bomo videli..." Vendar danes se v vašem nastopu žal ta besednjak zopet pogosto uporablja. Saj verjamem, da vseh odgovorov ali vseh rešitev danes nimate, ampak na določene ključne zadeve pa bi pričakoval, vsaj jaz osebno, da bi pa že tukaj v svojem nastopu seveda tudi poudarili. Mogoče jih še boste.
Potek dogodkov tega usklajevanja, predvsem pa tako imenovana "kadrovska kuhinja", moram reči, da mene ne navdaja z nekim optimizmom. Dolgo časa ste sicer porabili za koalicijski sporazum. Danes sicer slišimo, da to ni nič posebnega, da je boljše, da se temu nameni veliko časa. Vendar, če ste si že prej bili tako sorodni, me preseneča, da je bilo treba toliko, da ste tiste neenotnosti, ki so bile, tudi sedaj uskladili.
Me pa predvsem nekoliko skrbi, kako boste ali na kakšen način boste uspeli sestaviti vladno ekipo. Čeprav imen niste še sami predstavili, v različnih medijih pa je le moč prepoznati ali pa prebrati določena imena, ki jih novinarji pišejo. Ali bo to res tudi z vaše strani predlagano ali ne, je težko reči, ampak verjamem pa, da je nekaj resnice tudi na tem. So resnično neka imena, za katerimi stojijo kompetentni ljudje, strokovnjaki, katerim bi tudi sam z veseljem dal glas in tudi mogoče predlagal za takšno funkcijo. Je pa žal veliko imen takšnih, ki pa zagotovo tej nalogi ne bodo kos. Seveda, če jih boste tudi predlagali. Tako tista izjava, da boste imeli ministrsko ekipo s strokovnimi, kompetentnimi kadri - ne verjamem v to, ampak pustimo se tudi presenetiti.
Nekih konkretnih rešitev ali pričakovanj tu niste navedli. Bi pa jaz zdaj izpostavil tri, čeprav verjamem, da danes ne boste posredovali konkretnih odgovorov, bom pa na hiringu zagotovo to resornega ministra povprašal.
Prihajam iz regije, ki je ena izmed uspešnejših v Sloveniji, z velikim gospodarskim potencialom, to je Dolenjska, Novo mesto. In že v prejšnjem mandatu smo si
prizadevali, pa ne mi kot politiki, predvsem gospodarstvo, da bi dosegli ključne premike na področju zagotavljanja kadrov, visoko izobraženih kadrov. Zato smo si prizadevali, da pridemo do svoje državne univerze, poudarjam, državne univerze. Prvi korak smo uspeli narediti - imamo prvo državno fakulteto. Gospodarstvo, lokalna skupnost, predvsem pa naši mladi želijo in pričakujejo, da bomo dobili še dve ali tri kvalitetne, predvsem naravoslovno-tehnične fakultete, ki jih bomo uspeli povezati v univerzo. Zanima me, kakšno je vaše stališče do nadaljnjega tako imenovanega decentraliziranja visokega šolstva oziroma univerze. Ali bo nova ekipa sledila tem pričakovanjem?
Seveda si naša regija želi imeti svojo regijo, tako kot nam jo narekuje tudi ustava oziroma kot smo si jo tudi na referendumu izglasovali. V vaših programih, vsaj jaz nisem uspel tega prebrati, ni bilo nikjer kaj bolj konkretnega. Ali bo šel napor v to, da pridemo do svojih regij, kajti regije bodo reševale vprašanja oziroma dobili bomo odgovore na taka vprašanja, na katera sedaj kot posamezna občina nimamo odgovorov. Mestna občina Novo mesto se sooča z velikimi težavami ravno s tistih področij, ki jih bo, upajmo, lahko reševala regija.
In še tretje. Za dolenjsko gospodarstvo je izredno pomembno področje tako imenovana tretja razvojna os, posebej je to pomembno za Belo krajino. Sicer ne verjamem, da mi boste lahko dali odgovor, vendar bi vseeno želel, da daste temu poudarek, da bo ta tretja razvojna os resnično postala kmalu tudi predmet pospešene obravnave in izgradnje, kajti brez te povezave ne bo razvoja gospodarstva, predvsem pa je to pomembno za Belo krajino.
Seveda vam želim veliko uspeha pri svojem vladanju. Verjemite mi, osebno verjamem, pa tudi kolegice in kolegi, da boste imeli podporo pri vseh tistih odločitvah ali pri reševanju tistih vprašanj, ki bodo v dobrobit Slovenije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod dr. Luka Juri. Prosim.
DR. LUKA JURI: Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Z veseljem, pa tudi z zavedanjem, kakšno odgovornost to prinaša, bom danes podprl kandidata za mandatarja, gospoda Boruta Pahorja. Podprl ga bom zato, ker imam za to razloge.
Prvi in glavni je ta, da je gospod Pahor v zadnjih tednih pokazal veliko mero preudarnosti, tudi odločnosti, poleg velike pogajalske sposobnosti, da oblikuje stabilno vlado. Da bi to dosegel, se zaveda, da je v najbolj kisla jabolka treba zagristi čim prej, in prav zato se dosedanja dogovarjanja o koalicijski pogodbi zdijo dolga, vendar niso dolga, so
temeljita in odgovorna in na koncu boste videli, bodo krajša od tistih pred štirimi leti.
Drugi razlog je vsebina koalicijske pogodbe. Ta dokazuje, da pripravljenost prevzeti odgovornost za spremembe ni le predvolilna obljuba, ampak resnična namera, seveda ali bomo pa tega sposobni, bomo morali še dokazati; in tega se zavedamo.
Tretji razlog je pa trenutna globalna finančna kriza. Prav v tem času rabimo ljudi, ki so sposobni ustvarjati konsenz, ki ga potrebujemo za izboljšanje trenutnega finančnega sistema in regulative. Jasno pa je, da je pripravljenost za takšen konsenz, da za takšen konsenz moramo biti vsi prepričani, da ga potrebujemo in da se moramo vsi vključeni partnerji v iskanje tega konsenza aktivirati. Zato marsikatero cinično in zagrenjeno besedo, ki ste jo danes izrekli kolegice in kolegi iz opozicije, bom vzel z rezervo, saj vašo inteligenco visoko cenim in verjamem, da ste kakšno pretirano izrazno pirueto želeli izkoristiti morda samo zato, da bi imeli malo več medijske pozornosti - to je razumljivo.
Zato naj zaključim z željo, da bomo ta konsenz sposobni zgraditi, in s pričakovanjem, da danes in naprej, ko se opozicija in pozicija gledamo iz oči v oči, da bo ta pogled prijazen in pripravljen zaupati sogovorniku.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE: Lepo pozdravljeni, spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani gospod kandidat za predsednika Vlade Republike Slovenije, drage in spoštovane kolegice in kolegi!
V Sloveniji se je zgodil preporod, le-ta kljub težkim razmeram na svetovnem trgu kaže perspektivo slovenskim državljankam in državljanom in naši državi. Zelo sem vesela predloga predsednika države gospoda dr. Danila Türka o izbiri kandidata za predsednika Vlade Republike Slovenije, kar je v skladu z dosedanjo politično prakso in doseženim volilnim rezultatom, torej za gospoda Boruta Pahorja. 7. november bo verjetno ostal njemu v večnem spominu, ravno tako tudi meni, saj sem ravno danes pred dvema letoma postala prva županja občine Metlika in prva županja v Beli krajini, sedaj pa sem, žal, tudi edina županja poslanka v Državnem zboru.
Zaupanje, ki so ga volivke in volivci izkazali nam, poslankam in poslancem Državnega zbora Republike Slovenije, pomenijo za čisto vse nas tukaj zbrane veliko zavezo in odgovornost, tudi odgovornost za spremembe. Zato pričakujem, da bomo vsi skupaj tvorno sodelovali pri razvoju Slovenije. Seveda pri uresničitvi poslanstva in ciljev je izredno pomemben program za mandatno obdobje 2008-2012. Le-ta mora vključevati čim bolj enakomeren razvoj celotne Slovenije, kot je bilo danes že nekajkrat povedano, seveda tudi Dolenjske in Bele krajine oziroma predvsem tudi Bele krajine, od koder prihajam. Le-tega ne bo možno storiti brez kvalitetne prometne
povezave, kot je povedal kolega Grill, saj namreč tretja razvojna os, če že imamo močen gospodarski potencial na Dolenjskem in v Beli krajini, mora priti tudi v naše kraje.
Danes pa imamo v zadnjih dneh poseben problem v Beli krajini. Tekstilna industrija je že več let velik problem. V zadnjih dneh pa tudi zato, ker 100 ljudi ostaja brez zaposlitve. 100 ljudi brez zaposlitve pomeni danes 300 občank in občanov, Belokranjk in Belokranjcev, ki razmišljajo o tem, kako bodo preživeli danes, kako bodo preživeli jutri. Zatorej sem zelo vesela ob predstavitvi bodočega predsednika gospoda Boruta Pahorja, ko je govoril o okrepitvi aktivne politike zaposlovanja, načrtnem spodbujanju gospodarske rasti in da je treba ponovno v večji meri prisluhniti mikro in majhnim podjetjem ter samostojnim podjetnikom, ki se bodo samozaposlili in predvsem tudi glede olajšav na področju podjetništva; glede olajšav tudi na področju stanovanjske zakonodaje in odličnosti znanja, tehnologije in inovacij. Verjamem, da bo treba tudi razmišljanje o univerzi na Dolenjskem, vendar tudi o odličnosti na drugih področjih.
Moram pa poudariti, da ker sem županja oziroma tudi prebivalka območja ob schengenski meji in na slovensko-hrvaški meji imamo kar nekaj problemov, predvsem probleme z Brezovico. Za to ste verjetno praktično vsi tukaj prisotni slišali, ko imamo problem, ko bi se gospodarstvo podjetja Kolpa razvijalo, ima svoj obrat in morajo hoditi skoraj 70 kilometrov okoli, ker Brezovica ni maloobjemni prehod. To je tudi eden od perečih problemov, na katere so me v zadnjih dneh posebej opozorili prebivalci in prebivalke Bele krajine. Pomemben je socialni čut do vsakega človeka, seveda pa je pri tem izredno pomembno vodstvo. Kdo je tista oseba, kateri bomo zaupali, ji pomagali in z njo sodelovali? Po moji oceni je zagotovo takšna oseba gospod Borut Pahor, ne le zato, ker je zelo odločen, izkušen politik na številnih odgovornih funkcijah in nalogah, temveč in predvsem tudi zato, ker je na drugi strani gospod Borut Pahor oseba, ki ve, kaj hoče. Sposoben je sklepati kompromise, spoštuje zgodovinska dejstva in želi prispevati k čim večjemu razvoju celotne Slovenije. In to, kar je tudi pomembno, omogočiti dostojno življenje vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije.
S svojo pojavnostjo in karizmo zna gospod Borut Pahor v ljudeh vzbuditi pozornost in tisto, kar je najpomembnejše, zaupanje. Kot človek je preprost in ljudski, zna prisluhniti ljudem in razumeti tudi majhnega človeka. Takšna sem tudi jaz po svoji naravi, zato bom že danes nekaj storila za jutri: glasovala bom za gospoda Boruta Pahorja za predsednika nove vlade Republike Slovenije.
Spoštovani gospod Borut Pahor, želim vam veliko uspeha pri delu, skupaj bomo sodelovali, in kot ste sami na zaključku rekli: "Eden ne more storiti veliko, skupaj pa lahko storimo mnogo oziroma največ." Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rudolf Petan, prosim.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, spoštovani gospod kandidat za mandatarja, gospod Borut Pahor, kolegice in kolegi!
Gospod Pahor, najprej čestitke za uspeh. Volilni rezultat je znan in jaz nimam nobenih težav, da ga ne bi upošteval, da ga ne bi spoštoval. Moram pa priznati, da tako umazane volilne kampanje ne pomnim, s toliko laži, s toliko blatenja, tudi Slovenije, po tujih medijih in to z enim samim ciljem diskreditirati političnega nasprotnika, pa naj stane kolikor hoče. Sedaj smo v naslednji fazi, ko je treba besede udejanjiti, ko beseda naj meso postane.
Ampak opažam nekaj, da vsaka izjava SDS, ki ni čisto v skladu z razmišljanjem sedanje nove koalicije, se opredeli kot "iz vas veje užaljenost." Pa sem se želel temu izogniti, da ne bi bil deležen tega očitka, pa sem se malo drugače lotil. Pobrskal sem po arhivu, kaj se je v tej dvorani dogajalo pred štirimi leti, ko so bile vloge zamenjane, ko ste vi sedeli kot opozicija in mi v drugi vlogi. Prvo, kar sem opazil, da se je eden od poslancev iz vrst opozicije, konkretno iz LDS, to je bila tista LDS, preden so jo razrezali kot salamo, ugotavljal, da je bila mandatarska seja šele po enem mesecu in šestih dneh. Danes je en mesec in 17 dni. To se pravi, skoraj 14 dni kasneje, pa se sprašujem, kaj to pomeni, ker verjetno se je tudi takratni poslanec tako spraševal. Pa razmišljam: ali je mogoče bilo preveč kandidatov za to mesto; ali so bile prevelike razlike v programih in je bilo v tej volilni kampanji v želji, da se zmaga, izrečenih preveč laži, tega pa sedaj ni mogoče vključiti v program, ker se pač takrat ni mislilo na državljanke in državljane, ampak na volilni rezultat; ali mogoče neenakopravno obravnavanje vseh koalicijskih partnerjev; ali mogoče predsednik države ni imel časa; ali pa je mogoče to komu všeč, da vlada dolgo opravlja samo tekoče posle in ne drugega. Torej, pri tej vsebini danes rabimo bistveno daljši čas, kot pa je bilo pred štirimi leti. Torej mi vendar ne boste očitali užaljenosti, ampak gre samo za statistiko. Še ena značilnost.
Poslanec SD, ki je tudi danes v teh klopeh, je pred štirimi leti ugotavljal (citiram gospoda Vebra): "Vendar sam ugotavljam, da po nagovoru kandidata za predsednika Vlade Republike Slovenije bi pravzaprav moralo biti največ težav pri podpori ravno znotraj predvidenih strank, ki naj bi tvorile koalicijo, in seveda se nekako tudi zasledi velik odmik od programa, ki je bil predstavljen v času volilne kampanje." Spoštovani! Ugotavljam, glede na informacije o letošnji koalicijski pogodbi bi lahko rekli, da če kdaj, potem pa letos gre res za ogromen razkorak, za odmik od obljub v predvolilni kampanji in vsebino v koalicijski pogodbi, vsaj kar se tiče, recimo, upokojencev. Zato se postavlja vprašanje, kaj in kdaj je bila resnica in kaj laž. Ali se je takrat mislilo tudi na
Slovenijo ter državljanke in državljane Republike Slovenije ali pa mogoče samo na ozke koristi za pridobitev volilnega rezultata? Prav gotovo pa je, da je pri upokojencih zavladalo nelagodje, da se ravno na njihovih hrbtih lomijo kopja letošnje volilne ali povolilne koalicije.
Še ena značilnost izpred štirih let, odnos do podpore takratnemu kandidatu. Takratni vodja Poslanske skupine SD, takrat še ZLSD, je sporočil v imenu poslanske skupine (citiram gospoda Potrča): "Predsedstvo Združene liste socialnih demokratov glede na volilne rezultate in dosedanje razgovore o sestavi vlade pričakuje zanesljivo izvolitev predsednika vlade. Zato ne pričakuje od poslancev Združene liste, da podprejo izvolitev predsednika vlade." In še bolj značilna izjava tudi kolegice poslanke, ki tudi danes sedi tu (citiram gospo mag. Majdo Potrata) : "Prav tako predvidljivo in pričakovano pa je, da tisti, ki niso dobili vabila na sodelovanje v koaliciji ali pa se niso dogovorili za sodelovanje v njej, kandidata za predsednika vlade ne podprejo. Doslej je vsaj pri nas bila to običajna praksa, zato moje ravnanje v ničemer ni izjema ali posledica kakšnih ornitoloških značilnosti."
Torej, spoštovani mandatar, oprostite, tudi če bi vas želeli podpreti, ne želimo biti ornitologi, zato vas ne moremo podpreti. Torej, te vaše izjave izpred štirih let sem samo postavil v današnji čas, tako da mi ne bi kdo očital užaljenosti.
Gospod kandidat, jaz vam želim, da uspešno premagate čeri, ki so in še bodo pred vami. Zato bi tudi želel, da se v teku mandata ne bi tako sproščeno lagalo in zavajalo in komprimintiralo, izločevalo, kot se je v toku volilne kampanje. Bilo je večkrat poudarjeno, da s SDS pa "za prmejduš ne", no ni bil ta izraz uporabljen, no "ampak z njimi pa res ne." Smo v istem čolnu. In smo v tem vašem čolnu, kjer boste vi krmarili, in v tem čolnu so tudi vaši, ne samo nekateri. Jaz vam želim veliko uspeha.
Bi pa samo omenil, da mi ne boste očitali, da govorim na pamet, ko sem govoril o lažeh. Namreč, pred nekaj minutami je bila tu izgovorjena laž. Rečeno je bilo, da ta vlada ni zapustila rezerve ali nekaj, kar bi temu lahko rekli "v nahrbtniku, za plus". Ta vlada zapušča pozitivno bilanco in je ostala proračunska rezerva. Ampak, to ni bistveno, ali je to laž ali ne. Hočem povedati nekaj drugega. Če je to tako, da je v dobrih časih v vsakem primeru treba nekaj pustiti, potem bi vas spomnil na tisto opevano zgodbo o uspehu. To je bilo verjetno nekaj dobrega, ampak v tistem času ni bilo nobenega proračunskega presežka. Celo več! Pa ne bom našteval, kako se je manipuliralo, da je bil ta izvir malo lepši, pa še vseeno je bil skoraj katastrofalen. Torej, tu je bilo direktno priznano, da to ni bila zgodba o uspehu. Jaz ne bom rekel, da sem vesel, da ste to priznali, ker smo tudi že sami živeli ob
tem, pa ne moreš biti vesel slabega. Ampak, dejstvo pomeni, da je bilo tisto nekaj zmanipuliranega in nekaj izmišljenega.
Za konec pa bi želel povedati samo še to, gospod mandatar, in bi želel, da bi ohranili; namreč: zelo pomembne so hitre intervencije po neurjih in podobnih naravnih nesrečah. In ta vlada je takoj na začetku to naredila. Jaz bom omenil samo eno zadevo, ki jo poznam - strahovito neurje v Slovenskih Konjicah, s točo, je bilo sanirano v celoti in tudi finančno poravnano prej kot v enem letu. V prejšnjih zadevah se je to vleklo nekaj let. Jaz bi si želel, da to obdržite. Želim pa vam veliko uspeha, in kot sem dejal - smo v istem čolnu. Čisto vsi. In če se bomo eni zazibali, se bodo tudi drugi. Ne samo vaši in naši, ampak oboji!
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala.
Besedo ima gospod Matevž Frangež. Prosim.
MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovane in spoštovani.
Nikoli doslej ni bilo večje potrebe po iskanju soglasja, da z razvojno politiko odgovorimo na gospodarsko in socialno negotovost. Nikoli doslej ni bilo tako pomembno, da za uresničitev naših ambicij stopimo skupaj, da spodbudimo znanje in ustvarjalnost vseh in skupnosti kot celote. Da torej ustvarimo nov razvojni zagon in neugodne gospodarske okoliščine spremenimo v nove priložnosti za slovenski zalet. Zato sem prepričan, da je Borut Pahor pravi človek za izzive časa.
Sodelovanje vseh ustvarjalnih potencialov je toliko pomembnejše v času, ko moramo povrniti zaupanje ljudi v finančni sistem, zavarovati in ohraniti delovna mesta, ko moramo ojačati rast in dati polet razvoju in enakim priložnostim za vse. Zato sem velik pristaš namere, da tudi v posebnostih tega trenutka, ki terja povečano socialno občutljivost celotne skupnosti, odgovore za prihodnost iščemo v novih razvojnih izzivih: tehnološki razvoj, boljši prenos znanja in inovacij v gospodarsko prakso, nizko oblična družba, in boljše podporno okolje za podjetništvo, delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in pravičnejše plače, stanovanja za mlade, kakovostne javne storitve in krepitev pravne države. Da bi v polni meri zbrali socialni značaj Slovenije, moramo danes bistveno razširiti polje njenih razvojnih priložnosti.
Spoštovane in spoštovani! Moj dom je Maribor. Maribor ima bogato izkušnjo, kako globoka je lahko gospodarska in socialna kriza in kakšne razsežnosti in posledice lahko pusti v tkivu in utripu skupnosti. Iz tiste krize se je Maribor izkopal sam. S pogumom in prodornostjo njegovih ljudi, da je danes po mnenju nekaterih poznavalcev središče naj intenzivnej še podjetniške aktivnost v državi in mesto širokih priložnosti. Prav zato Maribor in regija danes potrebujeta posebno razvojno pozornost države.
Prepričan sem, da je slovenski narod znal vedno v pravih trenutkih odgovarjati na izzive zgodovine. Moč za to je črpal v svoji skromnosti, poštenju in odločnosti, da spremeni kretnice usode. V majhnem narodu, ki je bil vedno znova obsojen na izginotje, danes vidim ponosno nacijo sredi povezane Evrope. Vedno, ko smo zbrali pogum in enotnost, smo lahko uresničili izzive naše prihodnost. In ta velika izkušnja in zgodba zgodovine nas uči, da če tako hočemo, ne more nič stopiti na pot slovenskim sanjam.
V tem, zame ponosnem, trenutku se moramo bolj kot kadarkoli zavedati, da so morda izzivi današnjega časa največji v življenju novi generaciji. Od nas je odvisno, ali bomo znali slovensko prihodnost upravljati tako, da se bo to upanje poglabljalo v zaupanje. Vedno doslej od volitev do volitev se je namreč to upanje sprevrglo v razočaranje. In tokrat mora biti drugače.
Spoštovane in spoštovani! Dragi Borut! Ponosen sem, da lahko danes glasujem za Boruta Pahorja, za predsednika prve socialnodemokratske vlade v zgodovini Slovenije.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Anton Kampuš.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani mandatar! Jaz ocenjujem, da postopki tečejo čisto običajno. In lahko rečem, da pripraviti ekipo, ki bo vladala tej naši Sloveniji, ni nakup avtomobila, in lahko rečem, da ni treba imeti danes tako velike skepse. In seveda, izkušnje nas učijo, da če hočeš biti preudaren, če hočeš biti temeljit, če hočeš razmislek, potem je treba kakšen dan tudi prespati. Prepričan sem, da mandatar Pahor bo pripravil ekipo, ki bo prava, ki bo imela zaupanje in ki bo dolgoročno uspešna.
Posebej sem prelistal ali pa poslušal danes tudi predstavitev in posebej se veselim, ker izhajam iz gospodarstva, da je gospodarskemu področju dana velika pozornost. Gospodarstvo je hrbtenica države, posebej še znotraj gospodarstva poudarek malim in mikro ter srednje velikim podjetjem, ki so naravni inkubatorji. In temu je treba dati večjo pozornost. Iz te predstavitve danes sem to zasledil in sem prepričan, da bo v tem segmentu še nekoliko boljše servisiranje države nasproti tem mikro in malim podjetjem.
Seveda je treba ob tej priložnosti povedati, da stvari, ki so pripravljene in jih je dosedanja vlada pripeljala do sem in so dobre, je treba podpreti. Vse ostalo, tisto, kar ne gre v segment odličnega servisiranja Slovenije, je treba spremeniti. Imam zaupanje v ekipo, imam zaupanje v Boruta Pahorja in zaradi tega bom glasoval za njega. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. S tem je
seznam prijavljenih razpravljavcev zaključen. Želi kandidat za predsednika vlade, gospod Borut Pahor, besedo? Izvolite.
BORUT PAHOR: Najprej hvala lepa vsem, ki ste mi izrekli dobre želje; te bodo seveda prišle v poštev, če se boste tako tudi odločili.
Najprej nekaj mojih vtisov iz razprave. Nekateri ste rekli, težko bo; drugi ste rekli, ne, še težje bo. Ampak vsi skupaj smo rekli, da bomo zmagali, če bomo skupaj, to se mi zdi pa zelo pomembno.
Glede časa za oblikovanje vlade. Delno imate prav, lahko bi šlo hitreje. Vendar morate upoštevati dve stvari. Prva stvar je ta, da imamo opravka s časom negotovosti, s katerim morda še v prvi polovici niti v tretjem kvartalu prejšnjega leta nismo računali tako gotovo, kot ga lahko napovemo zdaj . In moja želja, ambicije predsednice in predsednikov strank, ki utegnejo sestaviti naslednjo koalicijo, so bile, da podvržemo naše celotne načrte, našo celotno ambicijo glede vodenja vlade v naslednjih štirih letih, dejstvu, da se bomo najprej soočili s to negotovostjo. In drugič, odkrito sem vam povedal danes, jaz imam več vprašanj, kot imam odgovorov. In mislim, da to velja tudi za moje kolege.
Glede podpore. Danes sem vas prosil, da mi izrečete podporo ne glede na to, iz katere politične stranke prihajate. Vem, da tega ne boste storili vsi, imate za to tudi upravičene razloge. Do neke mere se pričakuje, da kandidata za predsednika vlade podpre verjetna koalicija, malo manj ga podpre opozicija. Bi pa rekel rad vsem, ne glede na to, kako se boste odločili, jaz bom v tem prostoru, v tem visokem domu preživel več časa, kot pričakujete. Ko bom dostikrat s kolegi ministri tukaj, ne bom zato, ker jim ne bom zaupal, ampak zato, ker bi se rad na svoja ušesa prepričal, kakšen je drugačen glas od tistega, ki ga daje vlada, in ali so argumenti, ki jih ima opozicija, boljši od tistih, ki jih daje vlada. In če bo imela opozicija boljše argumente, jih bom sprejel.
Kar se tiče poslušanja. Nekaj je tukaj mojih poslanskih kolegov iz časa, ko sem vodil Državni zbor. Nam mi eden pove, če sem kot predsednik Državnega zbora v štirih letih dal koga poklicati v svojo pisarno - nikoli, vedno sem šel jaz do kolegov in kolegic in jih vprašal, dal mnenje, vprašal za kritiko. In tako bom zdaj storil tudi, če me boste postavili na položaj predsednika vlade, če bom imel željo, če boste vi imeli željo, bom jaz prišel do vas, bom potrkal na vaša vrata, vas bom poslušal, bom poskušal poiskati tisto, kar je najboljše od vsega, kar smo slišali med razpravo.
Ste rekli, v tem interregnumu se mogoče ni dogajalo nič pomembnega; dogajali sta se dve pomembni stvari - jaz sem to prej poskušal mogoče na hitro povedati, ampak ni nepomembno -dogovarjali smo se glede finančne krize in odgovorov. Državni
zbor bo v pričetku prihodnjega tedna imel pred seboj en usklajen paket ukrepov, ki so odgovor Slovenije na izziv časa. In morda je bilo to v javnosti manj poudarjeno, razumljivo, gre za diplomacijo.
Glede Hrvaške smo dosegli dogovor. Jaz sem prej rekel, mogoče je bilo to preslišano, vi veste, da je - in kako je slovenska diplomacija konec tega meseca oziroma prejšnjega odreagirala glede nekaterih zunanjepolitičnih vprašanj; glede tega smo se posvetovali in jaz sem tukaj povedal: jaz to odločitev slovenske diplomacije in predsednika Vlade podpiram, ker ima za to upravičen razlog.
In zdaj še dve stvari. Glejte. Vsi smo rekli, da ne samo mi, ampak cel razviti svet prihaja v neko negotovo situacijo, v kateri vsi iščejo recepte za njeno rešitev. Tisto, kar smo danes večkrat tukaj slišali iz vrst poslanskih skupin, je bila ta velikopoteznost, ki sem jo izpostavil, da tudi sami, mi ne čakamo drugih, ampak da smo iznajdljivi, da smo izvirni, in da kolikor je mogoče, sami poiščemo nekatere recepte za krizo ali pa za negotovost, v katero gremo.
In na koncu, če smem zaključiti, gospod predsednik, so bile danes dostikrat omenjene sanje. Z njimi je začel moj dragi prijatelj in bivši predsednik, zdaj podpredsednik Državnega zbora, gospod Cukjati in potem ste sanje omenjali še mnogi. Pa sem se spomnil enega svojega govora, kjer sem o njih rekel naslednje: "Če smo mi, ta generacija, zdaj, izsanjali sanje naših očetov in dedov in smo prišli do samostojne države, potem se moramo mi, kot odgovorni starši svojih otrok vprašati, kakšne sanje sanjamo mi za njihovo prihodnost."
Hvala lepa. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala.
Ker je vrstni red prijavljenih razpravljavcev končan, zaključujem razpravo. In prehajamo na glasovanje o predlogu predsednika republike za izvolitev kandidata za predsednika Vlade. V skladu z drugim odstavkom 111. člena Ustave se o izvolitvi predsednika Vlade Republike Slovenije glasuje tajno. V skladu s prvim odstavkom 92. člena Poslovnika zbora vodi tajno glasovanje komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli Državni zbor na predlog predsedujočega. Predstavniki poslanskih skupin so mi že posredovali predloge za člane komisije, ki vodi glasovanje. To so: gospod Aleksander Ravnikar - SD, gospod Robert Horvat -SDS, Hrovat, se opravičujem, in gospod Vili Trofenik - Zares in gospod Gvido Kres - SLS. Član te komisije sem tudi jaz kot predsedujoči. Pri delu komisije bo sodeloval tudi namestnik generalnega sekretarja gospod Matjaž Plevelj. Ali kdo predlogu za sestavo komisije nasprotuje? Ugotavljam, da ne.
Če ne, prehajam na odločanje o takšni sestavi komisije. Glasujemo, navzočih je 62 poslank in poslancev, za je glasovalo 62, proti nihče.
(Za je glasovalo 62.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika zbora, bo poslancem vročena glasovnica tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali "proti". V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika zbora je neizpolnjena glasovnica neveljavna, neveljavna je tudi glasovnica, iz katere volja poslanca ni jasno razvidna. V skladu z drugim odstavkom 111. člena Ustave bo kandidat za predsednika vlade izvoljen, če bo zanj glasovala večina poslank in poslancev, to je 46 ali več. Glasovali bomo v dvorani, v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci boste izpolnjeno glasovnico oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi, ob kabinah za glasovanje.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se zglasite v sobi 217, kjer boste prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 15.10, to je čez 10 minut, in bo trajalo do 15.25. Poslanci, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, prosim, da se po končanem glasovanju tudi zberete v sobi 217.
Prekinjam sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 15.35.
Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 15.58. in se je nadaljevala ob 15.37.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Nadaljujemo prekinjeno sejo zbora.
Prehajamo na obravnavo prekinjene 1. točke, na Predlog predsednika Republike Slovenije za izvolitev kandidata za predsednika Vlade.
Objavljam izid glasovanja, in sicer zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o kandidatu za predsednika Vlade Republike Slovenije Borutu Pahorju.
Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora dne 7. novembra 2008. Razdeljenih je bilo 84 glasovnic. Oddanih je bilo 84 glasovnic. Neveljavna je bila 1 glasovnica. Veljavnih je bilo 83 glasovnic. "Za" je glasovalo 59 poslank in poslancev. /Aplavz./ "Proti" je glasovalo 24 poslank in poslancev.
Na podlagi izida glasovanja je bil Borut Pahor z večino glasov vseh poslancev izvoljen za predsednika Vlade Republike Slovenije. Prosim gospoda Pahorja, da v skladu s 113. členom Ustave priseže pred Državnim zborom. Izvolite, gospod Pahor.
BORUT PAHOR: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Želite, gospod predsednik Vlade, nagovoriti Državni zbor?
BORUT PAHOR: Rad bi se zahvalil za to zaupanje. Ne vidim ga kot bianco menico, ampak kot velik kredit, ki sem ga dolžan poravnati s svojim vestnim delom. Hvala lepa. /Aplavz./
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Ker danes, spoštovane kolegice in kolegi, po pooblastilu predsednika Državnega zbora prvič vodim sejo v tem spoštovanem zboru, mi dovolite, da se zahvalim za izvolitev in vaše zaupanje. Obljubim, da bom spoštoval poslovnik in deloval po svojih najboljših močeh in vesti. Vam bom pa hvaležen, če mi boste pri tem pomagali.
Hvala lepa.
Prehajamo na... Še obvestilo Državnemu zboru. Ker je bil poslanec Borut Pahor izvoljen za predsednika Vlade, ne more več opravljati poslanske funkcije, zato bom o tem takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da zboru sporoči, kateri kandidat bo v skladu s 14. členom Zakona o poslancih zamenjal gospoda Boruta Pahorja. S tem obvestilom zaključujemo 1. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na PREDLOG ODLOKA O USTANOVITVI IN NALOGAH DELOVNIH TELES DRŽAVNEGA ZBORA.
Dobili ste gradivo, ki ga je predložil Kolegij Državnega zbora. Poslanske skupine ste do začetka obravnave te točke vložile 9 amandmajev. Poslanske skupine so prijavile potreben čas za razpravo in jaz, kar poslanke in poslanci vemo, opozarjam, da se vse razprave v imenu poslanskih skupin poslancem in tudi k amandmajem štejejo v prijavljeni čas, da bi znali ustrezno izkoristiti razpravo.
Prehajamo na stališča poslanskih skupin o predlogu odloka. Prvi govori gospod Vizjak v imenu Slovenske demokratske stranke.
Prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi.
Dovolite mi, da predstavim stališče poslanske skupine glede Odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora. Najprej bi izrazil nekoliko grenčice. Namreč, zelo pozna predložitev Odloka je v poslanski skupini povzročila nekaj težav, da smo v tako kratkem času lahko tudi pripravili ustrezne odgovore. Zato bi prosil, da se v prihodnje stvar odvija nekoliko bolj dinamično, v tem smislu, da imajo poslanske skupine dovolj časa oblikovati stališča in jih tudi predložiti v obliki, recimo, amandmajev in podobno.
Najprej bi ocenil, da je odlok normalen dokument in po naši oceni nekoliko pomanjkljiv, zato smo ga tudi amandmirali. Pripravili smo nekaj amandmajev in bi prosil za podporo le-tem
tudi širše. Namreč, v razdelku ena v 14. točki predlagamo, da se Odbor za kulturo, šolstvo in šport preimenuje v odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino, da se doda beseda "mladina" in to se potem tudi opredeli pri nalogah tega odbora kasneje. Tu smo vložili dva amandmaja tako za ime kakor tudi za same naloge oziroma vsebino delovanja in področje delovanja tega odbora; torej želimo, da se ukvarja tudi z mladino in njeno vlogo ter položajem v slovenski družbi.
Drug vsebinski sklop se nanaša na Odbor za gospodarstvo. Predlagamo, da se ta odbor ukvarja oziroma da je med vsebine zapisano tudi to, s čimer se dejansko ta odbor v preteklem mandatu in tudi prej ukvarjal. To je tudi s prodajo državnega premoženja, s privatizacijo, tujimi investicijami in tudi z delovanjem podjetij, kateri večinski lastnik je posredno ali neposredno Republika Slovenija. Namreč, veliko je bilo govora v prejšnjem mandatu o primerih Palome, Splošne plovbe in podobnem in verjamem, da bo tudi v prihajajočem mandatu veliko govora in veliko problemov s tem povezanih in prav je, da je tudi parlament mesto, kjer se o tem razpravlja.
Predlagam, da se pri Odboru za finance in monetarno politiko dodajo nove alineje glede pristojnosti nalog, in sicer da odbor obravnava tudi predloge zakonov ali druge akte s problematiko, ki se nanaša na javno premoženje in delovanje Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe. Ocenjujemo, da je to zelo pomembno in se pravzaprav že je izvajalo v tem mandatu.
Potem imamo seveda tudi predlog glede Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ker menimo, da je zelo dobro oziroma potrebno, da bi se ta odbor ukvarjal tudi s predlogi zakonov drugih aktov in problematiko s področja pokrajin in drugih vprašanj s področja regionalnega razvoja.
Podobno imamo tudi predlog za Odbor za zdravstvo, kjer pravzaprav predlagamo, da se doda nova alinej a, ki se glasi "zagotavljanje enake varne in visoko kakovostne celostne zdravstvene oskrbe" med naloge tega odbora. In kot sem že omenil tudi, da se doda pri Odboru za kulturo, šolstvo, šport in mladino alinej a "mladina in njena vloga ter položaj v družbi".
Spoštovani! Pripravili smo nekaj amandmajev, ki gredo v smeri izboljšanja kakovosti teksta in tega predloga in menim, da bi bilo smiselno in prav, da tudi širše podpremo te predloge. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Andrej Vizjak. Besedo ima gospod Franci Kek v imenu Poslanske skupine Zares.
FRANCI KEK: Hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni! Poslanska skupina Zares podpira Odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora. Smo se pa na koalicijskem sestanku pogovarjali, kako zagotoviti mladini ustrezno
pozornost, namreč, nima svojega odbora. Stališče vseh koalicijskih strank je bilo, da v ustanovitev novega odbora ne bi šli, vendar pa dodajamo mladino k odboru na takšen način, kot je predlagal SDS, kar pomeni, da o kakšnem izključevanju tu ni govora. Namreč, takšen način je bil v mandatu 2000-2004 že v tem Državnem zboru, za razliko 2004-2008, ko mladina ni imela svojega imena in pozornosti v kakršnemkoli odboru posebej izražene. Na podoben način so stvari urejene v večini srednjeevropskih držav, kajti mladinske vsebine so prisotne sicer v različnih resornih politikah: šolstvu, zaposlovanju, sociali, zdravstvu, kulturi, stanovanjski politiki. O teh področjih in pomenu poudarjanja mladinske komponente znotraj različnih resorjev govori tudi Mladinski pakt, ki se izvaja na pobudo članic EU.
Pri oblikovanju temeljnih aktov in strategij mladinske politike se mora mladim dati več možnosti za sodelovanje. Socialni položaj mladine v dolgoživi družbi kaže, da so spremembe nujne v mladinski, izobraževalni in gospodarski politiki ter da morajo pri tem nujno sodelovati tudi mladi. Potreben je integriran pristop k prihodnjemu razvoju mladinske politike in dialog z mladimi. Zato v prvem razdelku pri točki 14 predlagamo, da se beseda "in" nadomesti z vejico, za besedo "šport" pa se doda besedna zveza "in mladino". V drugem razdelku pri točki 14 predlagamo, da se beseda "in" nadomesti z vejico, za besedo "šport" pa se doda besedna zveza "in mladino". Ne gre le za simbolno umestitev besede "mladina" v nek odbor. To dejanje bo imelo tudi dejanske posledice. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospodu Franciju Keku. Besedo ima mag. Franc Žnidaršič v imenu Poslanske skupine DeSUS.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi! Naša poslanska skupina nima posebnih težav glede podpore k temu odloku, moram pa povedati, da nekoliko obžalujemo, da si nismo vzeli več časa za to za razmislek, da bi razdelili Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ker so vsi tisti, ki delajo v tem odboru, nesorazmerno obremenjeni in vsi veste, vsaj bivši poslanci, kaj to pomeni.
Ampak, kakorkoli že, mi smo ustvarjalno sodelovali pri graditvi vsebine tega odloka, kakršen je, mi tudi podpiramo večino amandmajev, ki so v tem času prispeli. Moram povedati, da smo hitro dosegli soglasje kar zadeva našo skupino glede razdelitve posameznih mest predsednikov in podpredsednikov in s tem prispevali svoj delež k temu, da stvar ni trajala dalj, kot je trajala itak. Skratka, odlok ima našo podporo in upamo, da bo stvar potekala naprej čim hitreje in tvorno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Franc Žnidaršič. V imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo stališče predstavil mag. Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Kolegice in kolegi! V Poslanskem klubu Liberalne demokracije smo z opravljenim delom, predvsem pa z usklajevanjem in načinom dela zadovoljni. Na Kolegiju predsednika Državnega zbora smo se včeraj v glavnem več ali manj uskladili in dogovorili, tako da lahko rečem ne koalicijske poslanke skupine, pač pa vse so dobile tisto, kar so jim na volitvah namenili volivci. Moram reči, da imamo pri nas občutek, in to tudi podpiramo tako pa tudi drugi, da je vsakdo dobil tisto, kar mu gre.
Kar se tiče amandmajev v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije bomo podprli večino amandmajev tako koalicijskih kot tudi opozicijskih. Seveda na mladini svet stoji, drži še zagotovo, vendar za mladino je to prvi korak, dali smo jih v odbor, zdaj pa bo treba, da sledijo tudi dejanja. Zato se bo treba lotiti konkretnih zadev, ki se tega pomembnega področja tičejo. Zato smo tudi v koalicijskih pogovorih in dogovarjanjih veliko stavili na aktivnosti, povezane s športom, preprečevanje zasvojenosti z drogami in podobno. Podpiramo tudi amandmaje, ki bodo še razširili delovanje. Mogoče edino pri amandmaju, ki se tiče naših kolegov iz Slovenske demokratske stranke, in sicer prav se nam zdi, da se na Odboru za finance ima vpogled tudi v delovanje Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za to smo se neuspešno trudili že v prejšnjem mandatu, žal, takrat na področju tedanje pozicije ni bilo razumevanja za to. Zdi se nam pa prav, da to uredimo tudi danes in bomo to podprli.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod mag. Sajovic.
Besedo ima gospod Bojan Kontič v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, podpredsednik, uspešno vodenje seje tudi naprej in v prihodnje. Spoštovane kolegice in kolegi.
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo Predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora podprla, skupaj z nekaterimi spremembami, torej z nekaterimi amandmaji ali bolje rečeno večino amandmajev, ki so bili vloženi. Res je, da so se pri oblikovanju tega teksta pojavljale tudi želje ali pa pomisleki o tem, da bi nekatera delovna telesa razdelili na več, da bi zopet nekatera druga združevali, ampak na koncu smo se odločili, da ostane vsebina takšna, kot je. Zato me tudi nekoliko čudijo pomisleki pri tem
odloku, ko dejansko odlok bistveno ne odstopa od teksta, kot je bil pred štirimi leti, res so nekateri manjši popravki. Torej,	spremembe, ki jih prinašajo amandmaji, bodo v
nadaljevanju z naše strani tudi pojasnjeni, torej s strani Socialnih demokratov, glede podpore in nepodpore. Kot pa sem dejal, bomo večino podprli.
Želel pa bi nekaj besed reči o amandmajih, ki sta sicer vsebinsko podobna ali pa kar enaka, z isto vsebino, SDS-a in Zaresa glede mladih oziroma vprašanja mladih. Tudi tu smo dobili v vse poslanske skupine dopis, kjer mladi oziroma podmladki političnih strank želijo oziroma pričakujejo od nas posebno delovno telo v Državnem zboru v obliki komisije. Zdaj, ta amandma pomeni, da smo se tej rešitvi približali, lahko pa hkrati pomeni, da smo se od nje oddaljili. Odvisno, kako jo vzamemo in kako jo razumemo. Jaz mislim, da s tem nismo zaključili zgodbe v Državnem zboru in da se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Edina bojazen pri tem je, da bi se sprožil plaz, ki ga sicer v tem trenutku ni bilo, plaz želja po novih komisijah in novih odborih. Sicer pa razumem prizadevanja mladih in želje, kajti vsi govorimo o tem, da na mladih svet stoji, da so mladi naša prihodnost. Potrebno jim bo pač včasih tudi prisluhniti, če bomo dejansko želeli te besede spremeniti v stvarnost.
Torej, kot sem dejal, podprli bomo večino amandmajev in podprli bomo tudi sam Predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora.
Glede na to, da se začenja vsebinska razprava, so seveda odbori potrebni. Moram pa zavrniti to kritiko, da je ustanavljanje odborov potekalo prepočasi. Če primerjamo s preteklimi začetki mandatov, lahko ugotovimo, da so zgodbe enake, da se čas bistveno ne razlikuje in da smo, ko smo pogovore dejansko stopnjevali iz dneva v dan, tudi dosegli dogovor, za katerega je predsednik Državnega zbora na Kolegiju dejal, da je dober, predvsem zaradi tega, ker nihče v tej dvorani ni z njim popolnoma zadovoljen.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Kontič. Izčrpali smo predstavitve stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev o predlogu odloka. Prvi ima besedo gospod Franco Juri, Zares.
FRANCO JURI: Gre pravzaprav za implementacijo tistega, kar je bilo prej predstavljeno kot možno, da bi se vendarle interesne skupine znotraj delovnih teles oblikovale in funkcionalno delovale. Predstavil bom amandma za nov tretji razdelek, ki pomeni ustanovitev in možnost ustanavljanja posebnih delovnih skupin znotraj obstoječih odborov.
Torej, izhajamo iz izkušenj prejšnjih let, še posebej prejšnjih mandatov, ko je v Državnem zboru znotraj delovnih teles bilo mogoče in tudi zelo koristno delovanje posamičnih pododborov. Nekaj takšnega smo poznali v obdobju med 1994 in
2004. Recimo, delovna skupina za obravnavanje vprašanj s področja jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike, nato podskupina Odbora Državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko za področje reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pododbor za turizem in pododbor za lastninsko preoblikovanje in privatizacijo. Tudi sam se spominjam časov na začetku v prvem mandatu Državnega zbora, ko smo oblikovali posebno delovno skupino za pomoč vojnim beguncem. Iz vsega tega tako sklepamo, da lahko tisto, kar je bilo prej povedano v okviru amandmaja, ki predvideva obravnavanje tematike mladine v sklopu Odbora za šolstvo, kulturo in šport, lahko k tej odločitvi dodamo inštrumentarij, ki se glasi v našem amandmaju: "delovna telesa Državnega zbora lahko za obravnavanje specifičnih vprašanj s svojega področja ustanavljajo delovne skupine. Pri svojem delu lahko angažirajo strokovno pomoč, o čemer odloča Kolegij predsednika Državnega zbora. Delovne skupine pripravljajo gradiva za odločanje matičnega delovnega telesa, pri delu pa lahko sodeluje zunanja, strokovna in zainteresirana javnost." Torej, konkreten predlog, da se sprejme ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Juri. Besedo ima gospod Ljubo Germič. Se opravičujem, sprememba je, besedo ima gospod Bogdan Barovič. Izvoli. Hvala.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Tako kot sem osebno podprl gospoda Boruta Pahorja za mandatarja, hvala bogu, 48. dan po volitvah bom absolutno takoj podprl tudi odlok o ustanovitvi delovnih teles; hvala bogu, 48. dan, da bomo vendarle začeli že enkrat delati v tej državi! In upam, da se bodo ta delovna telesa sestala takoj, začela delati, upam, da ne bomo čakali naslednjih 48 dni za tako imenovane hearinge - kar je pa grd izraz, hearing pomeni zaslišanje, mi bom poslušali kandidate za ministre - da bomo to opravili čim prej, da se bo ta vlada končno formirala, glavo že ima, še roke in noge rabi in da bomo, gospe in gospodje, po, upam, da vsaj dveh mesecih v tej državi začeli delati. Tistim, ki trdijo, da to ni res, da gre vse počasi, naj povem, da so imeli v sosednji državi - pa je ne "obrajtam" veliko, jaz imam najraje Slovenijo - volitve, en teden dni kasneje pa že vsi delajo in vse funkcionira. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Barovič. Besedo ima mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Hvala še enkrat za besedo. Zdaj, delo, ki je danes pred nami, je zagotovo mnogo lažje, kot bi bilo sicer, saj osnovni odlok že obstaja. Eden od kolegov, ki je govoril malo prej, je morda spregledal neko dejstvo, saj je nov poslanec, da se je v minulem obdobju pred nekaj leti bistveno spremenil Poslovnik Državnega zbora in danes so
delovna telesa v drugi vlogi, kot so bila poprej; predvsem nekatere odločitve lahko sprejemajo že delovna telesa sama, poleg tega je na njih neomejena razprava, medtem ko je na sami seji Državnega zbora potem razprava bistveno bolj omejena. Odlok je torej temelj za oblikovanje teh teles in vsi naši amandmaji, med katerimi posebej podčrtam tistega, ki je v zvezi z mladino, in tistega, ki se dotika bolj podrobne, bolj poudarjene teže, ki jo imajo neodvisna telesa pri nadzoru nad dogajanjem v gospodarstvu. Gre za ključni delovni telesi, ki sta bili brezzobi tiger v minulih letih, predvsem zaradi kadrov, ki so bili na njunem čelu. Ko se je to spremenilo, pa se je iznenada začela odkrivati tudi druga plat medalje slovenske tranzicije. Jaz samo upam, da se ne bo pojavila kakšna rdeča pila, ki bi tem novim psom čuvajem slovenskega gospodarstva prebrusila zobe in bi znova dobili kakšnega papirnatega tigra, ki bi bil sam sebi namen, zato da bi z njim mahali pred tujino, medtem ko bi bil učinek tistega bolj ali manj nič, tako kot je pri neki drugi zelo razvpiti komisiji.
No, ampak v vsakem primeru nameravam sam osebno podpreti ta odlok, podprl bom tudi vse dobro vložene amandmaje, enako tudi kolegi iz SDS, kajti naš cilj je, da čim prej oblikujemo ta delovna telesa, da lahko potem izvedemo vse tiste postopke v zvezi z imenovanji ministrstev, ki jih narekuje slovenska ustava ter zakoni in naš poslovnik. Namreč, od teh pričakujemo prvič šele konkretne, predvsem pa, poudarjam, merljive podatke, kaj naj bi ta koalicija, ki je nastala pred nekaj tedni, in kaj naj bi nova vlada sploh počela. Kajti vse do zdaj, tudi če beremo tisti tekst koalicijske pogodbe, ki jo je danes objavilo Delo, so zelo meglene obljube. Tudi danes je mandatar govoril izrazito načelno. Od vseh, ki bodo na teh odborih, to, mislim, da iz same narave tega odloka nedvoumno izhaja, pač pričakujemo konkretne in predvsem merljive podatke, tako da bo jasno, kako poteka potem tudi uresničevanje načrtovanih ciljev. In enako bomo pričakovali tudi ob imenovanju vlade od mandatarja, da nam tako merljive, v odstotkih, konkretnih številkah, s konkretnimi datumi podatke predstavi tudi v Državnem zboru.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ivo Vaj gl. (Se odpoveduje razpravi.) Besedo ima dr. Matej Lahovnik. (Ga ni.) Besedo ima gospod Vili Trofenik. (Tudi ne.) Besedo ima gospod Gregor Golobič. (Ne.) Besedo ima mag. Borut Sajovic. (Se odpoveduje.) Besedo ima gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ: Hvala za besedo. V Slovenski demokratski stranki se strinjamo, da je pomembno, da veliko pozornost namenimo tudi mladini in mladim. Končno vedno pravimo, da na mladih svet stoji in da je to dober obet za prihodnost, če vlagamo v mlade in delamo za mlade. Sama sem se pred dnevi udeležila oziroma včeraj Foruma za mlade, ki ga je organiziral Urad za mladino in Zavod MOVIT. In dejansko je bil tudi tam
izražen predlog, da bi na nek način tudi v Državnem zboru temu področju namenili večjo pozornost. Zato smo v naši poslanski skupini vložili amandma, kjer predlagamo, da se Odbor za kulturo, šolstvo in šport razširi tudi na področje mladine, torej, da bolj neposredno določimo, da je tudi to delo tega odbora. In seveda bom ta naš amandma podprla, ker mislim, da je prava rešitev.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. S tem je lista prijavljenih razpravljavcev izčrpana. Prehajamo na razpravo o vloženi amandmajih. K prvemu razdelku sta vložena dva amandmaja, ki dopolnjujeta naslov odbora za šolstvo, kulturo, šport tudi z "mladino". Vsebinsko sta enaka, zato predlagam, da o njiju skupaj razpravljamo in tudi skupaj glasujemo. Predlagatelja sta Poslanska skupina Zares in Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Želi kdo besedo? Gospod Dejan Levanič.
DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz bi rad povedal, da sem zelo vesel, da razširjamo Odbor za šolstvo, kulturo in šport in da s tem nekako dajemo tudi dodano vrednost mladim, ki bodo lahko s svojimi stališči tudi nekako zastopani znotraj tega odbora. Sami vemo, da gre za veliko generacijsko skupino med 15 in 30 letom, torej mladimi, ki se danes soočajo z velikimi izzivi. Govorim o dijakih, študentih, brezposlenih, zaposlenih mladih, mladih družinah, mladih invalidih in tako naprej . Gre torej , s katerimi se mladi soočajo že kar nekaj časa, in skrajni čas je, da temu posvetimo kar nekaj pozornosti tudi v tem mandatu. Verjetno veste, da je Mladinski svet Slovenije skupaj z mladinskimi organizacijami in političnimi podmladki sprejel enotno stališče, da bi si želel, da bi znotraj Državnega zbora imeli tudi posebno delovno telo, torej komisijo za mladinska vprašanja, kjer bi lahko obravnavali ključne točke, na katere smo mogoče v preteklem času nekoliko pozabili. Samo toliko, Slovenija že več kot 10 let sprejema zakon o mladinskem delu in mladinski politiki, ki bi lahko bil nekako podlaga za nastanek nacionalnega programa za delo z mladimi. Kar nekaj stvari je in kar nekaj dopolnitve k nekaterim zakonom, kot je Zakon o mladinskih svetih, ki ga je treba dopolniti. Zato je pač v tem trenutku nujno treba pač posvetiti eno večjo pozornost generaciji mladih. Sami veste, da se mladi danes soočajo ne samo s stanovanjskimi problemi, ne samo s problemi prve zaposlitve, temveč tudi s problemom družinskega življenja in pa seveda vključevanje mladih v procese odločanja. Če kdo, potem lahko aktualna politika omogoči mladim, da jih bolj vključi v to, da se o mladih odloča skupaj z mladimi in da jih nekako vključimo v sam proces.
Torej, zelo podpiram razširitev tega odbora. Zelo vesel sem, da smo prišli do tega koraka in da je to začetek za
nadaljevanje, da bomo prišli do posebne komisije za mladinska vprašanja.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Še eno opozorilo. Ker je bilo možno amandmaje vlagati do konca oziroma do začetka splošne razprave, vas opozarjam, da ko bomo sledili vsebini, da gledamo na pregled amandmajev, ki ga je služba razdelila vsem poslankam in poslancem. Jaz sem razumel, da je bil gospod Dejan Levanič edini prijavljen k razpravi in razpravo k amandmaju za prvi razdelek k točki 14, ki sta ga vložili Poslanska skupina Zares in Slovenska demokratska stranka, zaključuje. Prehajamo k glasovanju. Pardon. Preden glasujemo, še dve pripombi oziroma tri pripombe. Oba amandmaja Zares in Slovenske demokratske stranke sta vsebinsko enaka, zato bomo o njima glasovali hkrati. In drugo. Če amandma pod številko 1, ki je vsebinsko povezan z amandmajem k razdelku 2 pod številko 6, ne bi bil sprejet, potem bi bil ta amandma pod 6 brezpredmeten. In podobno, amandma pod številko 2 je povezan z razdelkom številka 2 amandmaja številka 5, če pod 2 ne bi bil sprejet, bi bil tudi pod 5 brezpredmeten. Glasujemo pa o amandmaju pod številko 1 in 2 skupno.
Prehajamo k glasovanju. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k prvemu razdelku k točki 14 sprejet.
Prehajamo na amandmaje k razdelku številka 2. Če soglašate, predlagam, da razpravo o vseh amandmajih k razdelku 2 vodimo skupno, glasujemo pa kasneje k vsakemu amandmaju posebej. Ali kdo ugovarja? Ne. Soglašamo. Torej, odpiram razpravo k amandmajem pod številko 2, ki jih imamo v pregledu.
Predlagatelji teh amandmajev so za vse amandmaje Slovenska demokratska stranka, številko 5 pa tudi stranka Zares - pardon, 6. Kdo želi besedo?
Gospod Anton Rop.
MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani! Lepo pozdravljeni! Dovolite, da samo na kratko povem, kakšno je stališče poslanske skupine v zvezi z vloženimi amandmaji k razdelku 2. Poslanska skupina SD bo podprla vse vložene amandmaje, ki so tukaj pred nami. Menimo, da primerno dopolnjujejo predloženi odlok, razen enega, za katerega menimo, da ni potreben in da bi morda povzročil težave pri nadaljnjem funkcioniranju Državnega zbora oziroma pristojnih odborov. Gre za amandma pod točko 1, ki se nanaša na Odbor za gospodarstvo. Kot je bilo rečeno, je že do sedaj Odbor za gospodarstvo obravnaval te teme, ki so tukaj navedene, vendar pa menimo, da sta matični delovni telesi pri teh temah, ki so tukaj opredeljene, zlasti pa pri tistih, ki
se tičejo privatizacije in prodaje državnega premoženja dve, to je Komisija za nadzor javnih financ, ki jo sicer vodi predstavnik iz opozicije, in tudi Odbor za finance. Naj opozorim, da Zakon o javnih financah v posebnem delu govori o tej tematiki in je to eminentno tema, ki se nanaša na Odbor za javne finance in Komisijo za nadzor javnih financ. In morda bi lahko v tem primeru prihajalo do nepotrebnih kolizij v zvezi s tem, katero delovno telo je pristojno.
Kar pa se tiče ostalih dveh alinej, pa so tako ali tako že do sedaj bile predlog diskusije in obravnave na tem odboru. In še to naj dodam: tudi sicer lahko ta odbor kadarkoli te teme obravnava, pa tudi druge, kot zainteresirano delovno telo. Torej, še enkrat: podprli bomo vse vložene amandmaje, razen tega pod točko 1. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Več prijavljenih k razpravi ne vidim. Prehajamo na glasovanje k vloženim amandmajem k razdelku dva. Najprej bomo glasovali o prvem amandmaju, ki se nanaša na 3. točko odloka, predlagatelj je Slovenska demokratska stranka. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 45.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju, ki se nanaša na točko 7 razdelka dve, predlagatelj Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Glasujemo. Glasovalo je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75 poslank in poslancev, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k odločanju o tretjem amandmaju, ki se nanaša na točko 10 v razdelku dva. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Glasujemo. Glasovalo je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 72 poslank in poslancev, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje k amandmaju pod številko štiri, ki se nanaša na 12. točko v razdelku dva, predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Glasujemo. Ugotavljam, da je glasovalo 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 72 poslank in poslancev, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Prehajamo na peti amandma, to je točka 14 k razdelku dva in se potem v celoti točka 14 spremeni, tako kot je predložena v priloženem besedilu. Če je ta amandma sprejet, je amandma pod točko 6 brezpredmeten.
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Glasovalo je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 70 poslank in poslancev, proti eden.
(Za je glasovalo 70.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko pet sprejet. S tem spremenjena celotna 14. točka in amandma pod točko 6 brezpredmeten.
Prehajamo najprej na razpravo o enem amandmaju k tretjemu razdelku. Amandma je vložila Poslanska skupina Zares. Želi kdo besedo? Ne.
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Glasovalo je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 58 poslank in poslancev, proti 6.
(Za je glasovalo 58.) (Proti 6.)
Amandma k razdelku dva je sprejet.
S tem smo končali odločanje o amandmajih in prosim, da preidemo na glasovanje o Odloku o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora v celoti s sprejetimi amandmaji. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74 poslank in poslanec, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni zbor sprejel Odlok o ustanoviti in nalogah delovnih teles Državnega zbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: S tem smo zaključili točko 2, spoštovane kolegice in kolegi.
Prehajamo na TOČKO 3 - MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Zbor bo v okviru te točke obravnaval: Predlog za imenovanje generalne sekretarke Državnega zbora, Potrditev izvolitve poslanca iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki postane poslanec za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat, Štiri predloge Sodnega sveta v izvolitev v sodniško funkcijo s predlogi sklepov, Predlog varuha oziroma varuhinje človekovih pravic za imenovanje dveh namestnikov varuhinje človekovih pravic s predlogoma sklepov, Predlog sklepov o razrešitvi predsednika Državne revizijske komisije, obravnavo obvestila Okrožnega sodišča v Celju v zvezi z vloženo zasebno tožbo zoper poslanca Državnega zbora, Predlog sklepa o izvolitvi predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora, Predlog sklepov o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter Predlog sklepa o izvolitvi predsednika in članov Komisije po Zakonu o preprečevanju korupcije.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih predlogih. Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju generalne sekretarke Državnega zbora. Na podlagi 25. člena Poslovnika zbora je predlog sklepa obravnaval in v sprejem zboru predložil Kolegij predsednika Državnega zbora, ki predlaga, da zbor za generalno sekretarko Državnega zbora imenuje gospo Mojco Prelesnik. Besedo dajem predsednikom poslanskih skupin. Besedo ima gospod Bojan Kontič, Poslanska skupina Socialnih demokratov.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, odločitev vaša, da predlagate zamenjavo generalnega sekretarja Državnega zbora je pravica, ki ji v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne oporekamo. Predlagatelj za Državni zbor je Kolegij predsednika Državnega zbora in ta pogoj je bil z izglasovanjem na Kolegiju tudi formalno pripravljen.
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo torej predlog za kandidatko za generalno sekretarko Državnega zbora podprla. Hkrati pa si želimo, da bi generalna sekretarka Državnega zbora bila res generalna sekretarka Državnega zbora.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo dajem mag. Branku Grimsu, Poslanska skupina SDS.
MAG. BRANKO GRIMS: Vsem prav lep pozdrav.
Vsak trenutek, kot je ta, ki je pred nami, je pravzaprav na nek način priložnost, da se potegne črta pod dosedanje dogajanje in pogleda, kako naprej. Če pogledamo za nazaj - je treba biti zelo jasen: minuli mandat je bil za parlament izjemno zahteven in pri tem niso sodelovali samo poslanke in poslanci. Pri vseh njegovih aktivnostih, tudi pri tistem izjemnem, težkem, zahtevnem, dodatnem delu, kot ga je pomenilo vodenje Evropske unije, je s parlamentom sodelovala tudi celotna strokovna služba, ki jo vodi generalni sekretar Državnega zbora. Vsem, v tem trenutku, seveda z njim na čelu, izrekam v imenu SDS pohvalo in veliko zahvalo za dobro in korektno sodelovanje in opravljeno delo. Ko pa gre za naprej, pa pravzaprav zelo težko oblikujemo nedvoumno stališče. Po eni strani spoštujemo voljo predsednika parlamenta, predsednika Državnega zbora, ki je svoj predlog dal. Ampak, po drugi strani bi pa želeli, da bi bil bolj utemeljen, da bi bil jasen program, za katerim stoji predlagana oseba, ki je v resnici pravzaprav niti ne poznamo. S parlamentom doslej ni imela nobenega posebnega opravka, na ta način, domnevamo, v parlamentu ni niti mogla pridobiti nekih posebnih izkušenj. Vodenje tega sistema, ki je zelo velik, čeprav je očem javnosti skrit, pa je zelo zelo zahteven projekt in zelo zelo zahtevno delo. Zaradi tega bi si želeli vedeti več, želeli bi da bi bil predlog bistveno bolj utemeljen, da bi bil obrazložen, da bi bilo predloženo tudi neko videnje - kako bomo sodelovali. Kajti, če sem dejal, da voljo predsednika Državnega zbora spoštujemo, se seveda postavlja vprašanje, na kakšni osnovi se je pravzaprav odločil tudi on sam. Kar smo lahko razbrali iz javno dostopnih podatkov, gre za gospo, ki ga je spremljala na različnih političnih funkcijah, in domnevamo, da ima preko politike z njim tudi vezi. Dejal je, da bo z njo lahko sodeloval. Ne vem, ali pomeni to, da z dosedanjim generalnim sekretarjem ne bi mogel sodelovati -kakorkoli že, odločitev je njegova in on zanjo prevzema tudi vso odgovornost.
Tisto, kar želim posebej poudariti je, da generalni sekretar Državnega zbora ni samo oseba, ki bi bila, ne vem, na nek način tajnik ali tajnica predsednika Državnega zbora, ampak mora biti generalni sekretar oziroma generalna sekretarka Državnega zbora kot celote. Tisto, kar nas včasih loči od drugih parlamentov, je, da premalo potegnemo skupaj, ko gre za našo skupno organiziranost, ko gre za Državni zbor, za njegov ugled, za ugled Državnega zbora kot celote. Želeli bi, da k temu več prispevka dajo vsi, da vsi damo ta prispevek in seveda to upravičeno pričakujemo tudi od nove generalne sekretarke Državnega zbora Republike Slovenije.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jakob Presečnik v imenu Slovenske ljudske stranke.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz bi izkoristil najprej priliko, ki jo imam pri teh mikrofonih, da se zahvalim dosedanjemu generalnemu sekretarju, mag. Lončarju, za korektno opravljeno delo v minulem mandatu in na začetku tega mandata, ko smo morali postoriti nekatere zadeve, ki se tičejo začetku delovanja Državnega zbora v novem mandatu. Iskrena hvala v imenu vseh mojih kolegov, sedanjih in tistih iz prejšnjega mandata, s katerimi smo še posebej sodelovali.
Jaz sem že na Kolegiju predsednika Državnega zbora rekel, da seveda generalni sekretar Državnega zbora ali generalna sekretarka, da je to najožji sodelavec, najožja sodelavka predsednika Državnega zbora. In moje načelo je, da je treba dati tu proste roke predsedniku, da izbere osebo, s katero bo lahko sodeloval in za katero tudi sam jamči, da bo kvalitetno in dobro opravljala delo, ki ni enostavno, ki je odgovorno. Posledica njenega dela je seveda tudi dobra ali slaba organiziranost delovanja vseh služb Državnega zbora, funkcioniranje Državnega zbora in posledično temu tudi na nek način ugled, ki ga ima Državni zbor kot inštitucija - poleg poslank in poslancev seveda tudi ves ostali aparat daje neko sliko tudi navzven, ne samo navznoter. Jaz želim kandidatki uspešno delo, da se bo to, kar sem na koncu rekel, tudi uresničilo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Borut Sajovic v imenu Poslanske skupine LDS.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, predsednik.
V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije smo se o tem temeljito pogovorili in najprej na začetku bi se želel v imenu poslanske skupine zahvaliti za dosedanjo korektno sodelovanje in opravljeno delo gospodu mag. Lovru Lončarju. Moramo reči, da kljub temu da smo bili cel mandat v opoziciji, seveda zaradi tega nikdar in nikoli nismo imeli drugačnega statusa ali drugačne obravnave in so se vse zadeve
uresničevale korektno. Prepričani smo, da je izbira novega predsednika Državnega zbora ravno tako dobra in ustrezna. Smo stranka, ki spoštuje svobodo, predvsem pa svobodno izbiro. Omogočili jo bomo z večinskim mnenjem Kolegija Državnega zbora tudi našemu predsedniku, tako kot v nadaljnjih točkah, tudi seveda s prosto izbiro sodelavk in sodelavcev na številnih drugih področjih, že takoj danes pa tudi pri glasovanju o pomočnikih varuhinje človekovih pravic. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev o predlogu sklepa. Očitno ni več razprave poslank in poslancev. Razprave so končane, zaključujem razpravo.
In prehajam na odločanje o predlogu sklepa o imenovanju gospe Mojce Prelesnik za generalno sekretarko Državnega zbora.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 59, proti jih je glasovalo 5.
(Za je glasovalo 59.) (Proti 5.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Generalni sekretarki Državnega zbora čestitam in ji želim uspešno delo. Prav tako bi se rad zahvalil za uspešno opravljeno delo dosedanjemu generalnemu sekretarju zbora, mag. Lovru Lončarju. Želim izrecno poudariti, da se tudi kot novoizvoljeni predsednik zahvaljujem gospodu Lončarju za korektno opravljeno delo in sodelovanje v temu kratkemu času, ki sva preživela v Državnemu zboru skupaj.
Prehajamo na obravnavo Potrditve izvolitve poslanca iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki postane poslanec za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat.
Sklep je v obravnavo predložila Mandatno-volilna komisija. Ker ni prijavljenih k razpravi, prehajamo k odločanju. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep o potrditvi izvolitve poslanca iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Potrdi se izvolitev poslanca Aurelia Jurija, rojenega 27. 7. 1949, stanujočega Sveti Anton, Hrib 13, Koper z liste kandidatov Združena lista Socialnih demokratov za poslanca iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki nadomesti poslanca Boruta Pahorja, kateremu je prenehal mandat. Predsednik Državnega zbora na podlagi 24. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament o tem sklepu obvesti predsednika Evropskega parlamenta. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo štirih predlogov sklepov o izvolitvi v sodniško funkcijo.
Sodni svet je Državnemu zboru predložil štiri predloge o izvolitvi v sodniško funkcijo na sodniška mesta treh okrajnih
sodnic in enega okrajnega sodnika na okrajnem sodišču v Žalcu, Novem mestu, Ljubljani in Piranu. Želi besedo predsednik sodnega sveta dr. Janez Kranjc? (Ne želi.) Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo ter zboru predložila predlog sklepov. Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje o posameznih predlogih sklepov.
Na glasovanje dajem predlog sklepa o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Nataša Gluk Breznik na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Žalcu. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslance, za je glasovalo 66, proti pa 2 poslanca.
(Za je glasovalo 73.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi v sodniško funkcijo mag. Petra Baše na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Piranu. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, proti 1.
(Za je glasovalo 65.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Tadeje Oblak na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Novem mestu. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti nihče.
(Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Urške Klakočar na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti nihče.
(Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Predloga Varuha človekovih pravic za imenovanje dveh namestnikov varuha človekovih pravic s predlogoma sklepov.
Varuhinja človekovih pravic je Državnemu zboru predložila predlog za imenovanje gospoda Tončka Dolčiča in gospoda Jerneja Rovška za namestnika varuha človekovih pravic za dobo šestih let.
Besedo dajem varuhinji človekovih pravic dr. Zdenki Čebašek Travnik za obrazložitev kandidatur.
DR. ZDENKA ČEBAŠEK TRAVNIK: Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci.
Kot varuhinja človekovih pravic imam nalogo, da vam predstavim in podrobneje pojasnim svoj predlog, ki ste ga dobili v pisni obliki. Gre za moja namestnika, ki sta že leto in pol moja sodelavca, katerih sposobnosti in človeške kvalitete sem v tem obdobju dodobra spoznala in se zato tudi odločila, da ju predlagam za svoja namestnika.
Vljudno vas prosim, da z vašimi glasovi pomagate k temu, da bo naše skupno delo na področju varovanja človekovih pravic še bolj uspešno.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala ter predložila predloga sklepov.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin.
Besedo ima gospa Eva Irgl v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana varuhinja.
Danes imamo pred seboj predlog varuhinje človekovih pravic gospe Zdenke Čebašek Travnik, da Državni zbor potrdi imenovanje dveh namestnikov varuhinje, gospoda Toneta Dolčiča in gospoda Jerneja Rovška, za obdobje šestih let.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se nam zdi nesprejemljivo, da je varuhinja človekovih pravic grobo kršila rok o imenovanju namestnikov, določen v 15. členu Zakona o varuhu človekovih pravic, kjer je navedeno, da mora varuhinja predlagati Državnemu zboru kandidata 6 mesecev pred iztekom mandatne dobe prejšnjega namestnika. Nihče ne more in ne sme biti nad zakonom ter si ga prirejati, tolmačiti ali pa kakorkoli drugače ustvarjalno razlagati, kot mu v nekem trenutku odgovarja, še najmanj pa je to sprejemljivo, če je tak človek na tako odgovorni funkciji, ki že sama po sebi kliče po spoštovanju zakonov in odgovornem ravnanju. Tudi v 18. členu Zakona o varuhu človekovih pravic je zapisana prisega, ki jo pred Državnim zborom podajo tako varuh človekovih pravic kot oba namestnika, ko nastopijo funkcijo. V tem kontekstu je pomemben predvsem prvi del, ki pravi: "Prisegam, da bom opravljal svojo nalogo na podlagi Ustave in zakona..." Varuhinja je torej pred nekaj leti v Državnem zboru prisegla in tudi prisegla, da bo delovala v skladu z zakoni in ustavo. Tega tokrat ni spoštovala, ker ni v roku predložila imenovanj za namestnika varuha, v čemer na nek način lahko vidimo, da jih pravzaprav v času prejšnje sestave parlamenta morda niti ni želela predlagati.
Postavlja se nam torej vprašanje, ali je mogoče gospa varuhinja čakala na novo sestavo parlamenta in zaradi tega kršila zakon. Pred leti, ko je bil varuh človekovih pravic nekdo drug še, gospod Hanžek, smo se v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke tudi javno večkrat spraševali, čigav varuh je pravzaprav Hanžek, ali od tistih, katerih pravice mora varovati in mu jih nalaga tudi njegova funkcija, ali od političnih veljakov, ki mu diktirajo tempo, teme in pomembnost vsebin, ki so v interesu zagotovo takrat leve politične opcije. In danes se tu lahko sprašujemo podobno.
Spomnimo se samo na to, kako je varuhinja bila prisotna na novinarski konferenci skupaj z Zaresovo poslanko gospo Majdo Širca, pred časom - seveda, s tem ni nič narobe, če imaš podobna merila tudi do nasprotne politične opcije.
Naš glas, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, glas Slovenske demokratske stranke bo tokrat glas proti kršenju zakona s strani tistih, ki bi ga morali prvi in najbolj dosledno spoštovati, drugače se v tej državi nehote hitro lahko dobi občutek, da so nekateri več vredni, da so zakoni pisani samo za nekatere, za ostale pa so le privilegiji. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jakob Presečnik v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovana gospa varuhinja, kolegice in kolegi! Začel bom s tem, da smo, kot sem že zadnjič rekel na Mandatno-volilni komisiji, da smo približno dvema letoma nazaj, ko je bil še prejšnji varuh človekovih pravic in ko je dal dva predloga za svoja namestnika približno dva meseca, preden je varuhu mandat potekel. Takrat smo zavrnili oba kandidata tudi mi, ki sta bila na koncu tudi zavrnjena v Državnem zboru z našo obrazložitvijo, da pričakujemo, da bo novi varuh oziroma varuhinja predlagala svoje kandidate; takšna dva kandidata, za katere meni, da bo varuh oziroma varuhinja, takrat se še ni vedelo, kdo bo, sodeloval oziroma sodelovala s svojimi namestniki. Zato smo takrat iz tega razloga zavrnili. Sedaj, ko sta ta dva predloga kljub tem pomislekom, ki jih je dala kolegica pred menoj, menim, da sta to kandidata, za katera je varuhinja prepričana, da bo dobro sodelovala kot že do sedaj in da bosta dobro opravljala tudi svoje delo, ki ga je, verjamem, čedalje več na čedalje več področjih, za katera je varuh oziroma varuhinja tudi zadolžen, da ureja stvari, ki so z zakonom predpisane.
Torej, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo kandidata za namestnika varuha človekovih pravic gospoda Dolčiča in gospoda Rovška podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Silven Majhenič v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke in se mu hkrati opravičujem, ker bi ga moral pred gospodom Presečnikom povabiti za govornico.
SILVEN MAJHENIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani zbor! Ko slišimo za varuha človekovih pravic, takoj pomislimo, da je to varuh človekovih pravic vseh ljudi. Vendar nas v Slovenski nacionalni stranki to ravno ne prepriča, še posebej, ko vemo, da pazniki v zaporih že več kot pet let opozarjajo na nevzdržno situacijo v slovenskih zaporih, pa zmeraj naletijo
na gluha ušesa, tudi s strani varuha človekovih pravic. 5 let je dolga doba, ko delaš z delikventi. Zaporniško podzemlje izkorišča vsako napako, ki se naredi v teh zavodih. Nedopustno zniževanje varnostnih standardov povzroča izsiljevanja, nasilje, droge po zaporih in tudi pobege. Pazniki po zaporih bi si zaslužili več pozornosti s strani varuha, kajti enostranska obravnava, kot spremljamo dogajanje na Dobu, je nedopustna. Privilegirate obsojence, paznike pa obravnavate kot nasilnike. Seveda je to višek arogance vodilnega kadra v pravosodju. Nekoč sem sam spremljal varuha človekovih pravic po zavodu. Pa moram povedati, da ga je zanimalo samo delo, kako se pazniki obnašajo do obsojencev, ali je kakšna napaka in tako naprej, o samem delu paznikov, ali je za njih to obremenjujoče, slabo, ni bilo enega vprašanja.
V Slovenski nacionalni stranki zato kandidatov ne bomo podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Borut Sajovic v imenu Poslanskega kluba LDS.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovana varuhinja s sodelavcem, kolegice in kolegi! Kadar govorimo o človekovih pravicah, takrat se v Liberalni demokraciji Slovenije nad tem vedno temeljito zamislimo, še posebej pa na tak dan, kot je današnji, ko poslušamo obrazložitve, ki z dejanskim stanjem zagotovo nimajo veliko skupnega. Mi bolj kot formo ocenjujemo vsebino in naša ocena je, da varuhinja človekovih pravic s sodelavci dela dobro, da se delo na tem področju širi in zato je njen razmislek, da potrebuje dodatne sodelavce odličen. Nobenemu od sodelavcev nihče jim ni po strokovni plati ali pa po človeški ničesar očital, zato jih bomo z veseljem podprli. Bi pa povedal še nekaj misli na temo človekovih pravic in nekaj razmišljanj našega poslanskega kluba. Vsi se zavedamo dejstva, da so človekove pravice in svoboščine temelj vsake demokracije in treba se je zamisliti tudi nad tem, da je tudi sama država lahko dejavnik zlorabe državljanov. Inštitut varuha človekovih pravic, ustanovljen ravno zaradi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, je dosegel velik napredek pri varovanju človekovih pravic. Z vsakoletnim spremljanjem njegovega dela lahko danes rečemo, da se je doseglo izboljšanje stanja na nekaterih pomembnih področjih, nekatera opozorila pa ostajajo še vedno prezrta. Če pa ocenjujemo splošno stanje pa v Liberalni demokraciji Slovenije ocenjujemo, da se je zgledna raven utrjevanje in spoštovanje človekovih pravic v preteklih letih, predvsem pa v zadnjem obdobju, ponekod znižala. Primera prisilnega preseljevanja romske družine in izbrisanih vnovič dokazujeta, da človekove pravice in svoboščine niso nikoli priborjene enkrat za veselej, pač pa jih je treba vsak dan znova utrjevati,
preverjati in pa ščititi. Prav v omenjenih primerih se je izkazalo, da prav država in pa njene institucije niso bile sposobne zagotoviti prizadetim zavarovanje pravic, ki smo jih predhodno sami zapisali v pravilnikih in pa zakonih. Danes je zagotovo ponovna priložnost, da še enkrat poudarimo, da bomo v Liberalni demokraciji Slovenije nenehno občutljivi za vsakršne poskuse kršitev človekovih pravic, saj je to tisto področje, na katerem nobena družba ne more in ne sme biti zadovoljna z dosežno ravnjo.
Ko govorimo o namestnikih varuhinje se v LDS-u osredotočamo na celoten inštitut. Njuno delo ocenjujemo kot dobro, zato bosta tudi dobila vso našo podporo. Naš apel pri podpori dveh namestnikov gre v smeri, da naj tudi v prihodnjem mandatu gospod Dolčič in gospod Rovšek s svojim delom zagotavljata poštene in pravične rešitve problemov, s svojim neodvisnim delovanjem pa omogočata učinkovito ugotavljanje in odpravljanje nepravilnosti.
Za konec pa mogoče še to. Če bomo zagotavljali boljše pogoje za delo, bomo nedvomno olajšali izpolnjevanje poslanstva inštituta Varuha človekovih pravic, ob tem predlagamo tudi razmislek o ustanovitvi regionalnih uradov, recimo na upravnih enotah ali še bolje na sedežih bodočih pokrajin. Na ta način bi približali delo te pomembne ustanove demokratične družbe ljudem, predvsem tistim, ki to vsak dan potrebujejo. Predloge pa v celoti podpiramo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Majda Potrata v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana gospa dr. Zdenka Čebašek-Travnik, varuhinja človekovih pravic!
Na dan konstituiranja Državnega zbora je prišel predlog za imenovanje dveh namestnikov varuha človekovih pravic, eden bo nadaljeval svojo namestniško funkcijo, drugi je že bil namestnik varuha človekovih pravic, pa julija 2006 ni dobil podpore v Državnem zboru in se zdaj pojavlja kot nov predlog varuhinje za opravljanje te funkcije.
Način izvolitve in pristojnosti namestnikov varuha človekovih pravic določa poseben zakon. Ta določa tudi, da je namestniku naloženo, da ga takrat, ko je varuh človekovih pravic kakorkoli zadržan, odsoten ali ne more opravljati svoje funkcije, lahko nadomešča. Zato so tudi mandati enako dolgi, način izvolitve in prisega pa potekata po enakem postopku.
Zakaj govorim o tem? Zaradi tega, ker morajo biti namestniki. Zakon pravi, da sta najmanj dva ali največ štirje. Zato, ker morajo biti namestniki usposobljeni reševati vsa vprašanja, ki prihajajo k varuhu človekovih pravic. Lahko pa je delo organizirano tako, da so namestniki usposobljeni za specifična vprašanja in ko imamo pred seboj predloga za dva
namestnika, o katerih bomo danes odločali, je pri enem posebej treba poudariti, da je usposobljen za spremljanje pravic ali kršenja pravic, ki zadevajo socialne pravice in zdravstvene pravice, v zadnjem času pa še prav posebej otrokove pravice. Drugi, ki je pripravljal tudi osnove ali podlago za sprejem Zakona o varuhu človekovih pravic, je posebej usposobljen za spremljanje varovanja osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja in prava človekovih pravic.
S tem v Poslanski skupini Socialnih demokratov ugotavljamo, da imata oba predlagana kandidata ustrezne strokovne reference za opravljanje zahtevne in odgovorne naloge. Varuhinja človekovih pravic pa je v utemeljitvi svojega predloga tudi zapisala, da imata primerne, ustrezne in pričakovane človeške lastnosti. Poslanke in poslanci o tem ne moremo soditi. Verjamemo pa, da je imela varuhinja človekovih pravic dovolj priložnosti presojati o obeh vrstah usposobljenih predlaganih kandidatov. Mi tudi v celoti zaupamo njeni presoji in s tem pravzaprav dosegamo to, da bo njena strokovna ekipa, ekipa njenih sodelavcev ustrezno zapolnjena in zasedena. Kajti ko je nastopila funkcijo varuhinje človekovih pravic, je imela samo enega namestnika. Takšno situacijo, ki je nezakonita, da bo jasno, je povzročila tedanja koalicija, ki ni izvolila dveh predlaganih namestnikov; predlagana sta bila v ustreznem časovnem roku, le da nekateri niso uvideli njunih strokovnih referenc.
Torej, ko danes razpravljamo o spoštovanju ali nespoštovanju zakonskih določil, stvar je bila na Mandatno-volilni komisiji pojasnjena in pričakovali bi, da ne bi govorili o eklatantnem kršenju zakonskih določil, ampak da bi vedeli za kakšne roke v postavljenem zakonu gre in da je varuhinja, poudarjam, posredovala svoj predlog na dan konstituiranja novega državnega zbora. Pričakujemo, da bo tako okrepljena ekipa, kot rečeno, dobro delovala in da bomo svetovni dan človekovih pravic, ki ga bomo obeleževali čez dober mesec, čim prej pospremili ni počastili tudi s tem, da bomo pregledali, obravnavali, razpravljali in sprejeli sklepe v zvezi z letnim poročilom varuhinje človekovih pravic, ki govori o tem, da število primerov, s katerimi se srečuje, narašča in je torej okrepitev ekipe edino logična.
Mi bomo torej predloga podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Ker ni več prijavljenih k razpravi, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem Predlog sklepa o imenovanju gospoda Tončka Dolčiča za namestnika varuha človekovih pravic za dobo šestih let. Funkcijo začne izvrševati dne 30. 1. 2009. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine gospa Majda Širca, v imenu Poslanske skupine Zares.
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Hvala lepa.
V Državnemu zboru smo, vsaj o enemu kandidatu, že glasovali, sama sem ga z veseljem podprla - gospoda Jerneja Rovška, s katerim smo večkrat tako v strokovnih kot tudi v teh prostorih razpravljali o človekovih pravicah. Danes je nemogoče sprožati vprašanja čigav varuh je varuh, ki smo ga tudi slišali, ampak podpreti tisto, kar v slovenskem prostoru imamo. Tako gospod Dolčič, ki je še posebej senzibilen za vprašanja otrokovih pravic, kot gospod Rovšek sta na ta vprašanja, ne samo v strokovnih krogih, ampak tudi v širši evropski in svetovni javnosti, zmeraj odgovarjala z vsemi možnimi strokovnimi referencami. In če se je pred dvema letoma zgodilo, da je tukaj eden od njiju dobil premalo podpre in da je zaradi tega marsikdo v evropskih krogih zardeval, ker je bil predlagan tukaj zavrnjen, tam pa nagrajen, potem upam, da se danes to ne bo več zgodilo. Tisti, ki je prebral poročilo varuhinje človekovih pravic ve, da je senzibilnosti za ta vprašanja in kršitev vedno več in da varuhinja pač mora imeti oporo v tistih ljudeh, ki si jih sama izbere in ki jih tudi presoja kot najbolj strokovne.
Mi v Poslanski skupini Zares bomo predlog podprli. Še naprej se bomo družili, ko bomo govorili o vprašanju človekovih pravic tako z varuhinjo, kot z, upam, od danes naprej njenimi namestniki. Zaradi tega, ker, kot pravim, ni mogoče zanikati ali skrivati vprašanj, ki se odpirajo tako na področju rejništva, tudi o tem sva recimo z gospo varuhinjo javno diskutirali, ne na tiskovni, ampak na sestankih, ali na vseh drugih vprašanjih, vprašanjih mladih, kjer smo se tudi srečevali. Tako kot z gospodom Rovškom še posebej ob vprašanju ščitenja informacij javnega značaja in medijske svobode, za katero vemo, da nam Evropa pošilja vsak dan bolj žalostna in nesrečna sporočila, kot v zvezi z drugimi vprašanji. Skratka, podpora s strani Zares je za oba namestnika jasna in nedvoumna, kajti čas se je z današnjim dnem, z izvolitvami, dokončno spremenil in to bo, upam, to glasovanje pokazalo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Besedo dajem gospodu Jožetu Tanku v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Že v stališču poslanske skupine je bilo povedano, da kadrovskega predloga varuhinje ne bomo podprli. Rok za predlaganje enega izmed kandidatov je bil šest mesecev pred iztekom mandata, to se pravi, da bi moral biti predlog v Državni zbor vložen najkasneje 29. julija tega leta. Tega predloga v Državni zbor ni bilo. In predlog je prišel po roku. Varuhinja je, kljub temu, da smo na to opozorili, eksplicitno vztrajala, da se s tem predlogom in glasovanjem nadaljuje. Menimo pa, da je Zakon o varuhu človekovih pravic, ki v 15. členu nalaga, do kdaj mora predlagati namestnika, kršen. In kršil ga je varuh človekovih pravic, kršil je Zakon o varuhu
človekovih pravic. Tako, da je farsa popolna. Po drugi plati pa, ko že tako veliko govorimo o nevtralnosti inštitucij, bi rad spomnil, da je gospa varuhinja nastopila na tiskovni konferenci v predvolilnem času za poslanko Majdo Širca ob predstaviti zakona, ki so ga vložili v zakonodajni postopek. Jaz mislim, da tako izrazit pristop varuha do posamezne poslanske skupine ni na mestu. Če je varuh nevtralna inštitucija, potem se lahko in se mora ograditi tudi do takih predlogov s strani poslanskih skupin in ne nastopati v javnosti o predstaviti zakona skupaj s poslanci določene poslanske skupine.
Očitno potrebe v uradu Varuha človekovih pravic ni bilo dolgo časa. Kajti v tem mandatu je tudi ta koalicija oziroma prejšnja vladna koalicija, potrdila kadrovski predlog, ki je bil predložen in za namestnico varuha človekovih pravic smo potrdili gospo Kornelijo Mrzel in če bi se potrudili in predlagali tui še kakšne druge kadrovske predloge, bi lahko to vse opravili v roku. Navsezadnje seja Državnega zbora je bila še v septembru in na tej seji bi lahko tudi odločali o predlogih, ki bi jih varuh človekovih pravic posredoval v Državni zbor.
Zaradi proceduralnih razlogov, ker je prišlo do kršenja zakona o varuhu človekovih pravic, mi predloga v Poslanski skupini ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Ne vidim več ... V imenu poslanske skupine? Gospod Juri. Potem bomo odprli prijavo ... V imenu poslancev. Besedo ima gospa Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo gospod predsednik. Če hoče biti kdo že silno natančen, potem ni nobenega proceduralnega zadržka za glasovanje o predlogu za namestnika varuha človekovih pravic Jerneja Rovška. Če smo že tako zelo natančni in hočemo za vsako ceno braniti svoj prav. Ampak problem je v tem, da je Jernej Rovšek usposobljen z vsemi strokovnimi referencami za opravljanje funkcije namestnika varuha človekovih pravic in prav je, da ga podpremo. Sama sem imela možnost v preteklem mandatu podrobneje spremljati delo varuha človekovih pravic in varuhinje človekovih pravic in njunih sodelavcev in s trdno prepričanostjo bom danes podprla oba namestnika, ker sodim, da sta pri svojem delu pokazala toliko strokovnosti in tudi toliko človeške zavzetosti za reševanje problemov s katerimi sta se soočala, da je napak odvračati soglasje k kandidaturi. Tisto, kar kaže pa še posebej poudariti. Letos mineva 60 let od sprejetja deklaracije o človekovih pravicah in po Sloveniji že potekajo prireditve v okviru tega. Prav je, da smo zelo občutljivi, ko gre za človekove pravice, in da se zavedamo tudi tega, da mora biti dober varuh človekovih pravic kot neodvisna institucija trn v peti sleherni oblasti, zato ker mora biti zagovornik ljudi, ki so jim pravice teptane, pa če je to oblasti všeč ali
ne. Zato ne more biti harmoničnega razmerja med oblastjo in varuhom človekovih pravic. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima gospa Darja Lavtižar Bebler.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala lepa za besedo.
Predloga varuhinje človekovih pravic bom podprla, tako kot sem pred nekaj leti podprla ustrezna predloga takratnega varuha človekovih pravic. Oba predlagana kandidata za namestnika poznam dobro, ampak poznam ju predvsem po njunem strokovnem delu, ne osebno. In po njunem strokovnem delu sem prepričana, da bosta korektno in strokovno neoporečno delovala naprej in bosta v tem smislu tudi v veliko pomoč varuhinji. Gospa varuhinja je danes dobila pravzaprav največji kompliment - dosedanja oblast ji nekako ne gre na roko, iz česar gre sklepati, da se je dosedanji oblasti kdaj pa kdaj tudi zamerila, kar pa je samo izraz tega, da je svoje delo doslej zelo dobro opravljala. Kar pa zadeva očitek, da je bilo politično neprimerno, da je varuhinja sodelovala na neki razpravi o človekovih pravicah, bi si dovolila samo to mnenje. Ne pozabite, človekove pravice so univerzalne, niso politično obarvane, ne rdeče ne črno, ne belo ne modro, ampak so univerzalne. In torej, če varuh človekovih pravic sodeluje kjerkoli, na kakršnikoli razpravi, kjer lahko pripomore k dvigu standardov varovanja človekovih pravic, mu je to šteti samo v prid. Kar pa zadeva očitke, da bi bil kršen zakon, pa sem se pozanimala in sem izvedela, da je tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora menila, da je zakon spoštovan, zato da ne bi ta očitek obvisel v zraku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Luka Juri.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa.
Ja, zakon veleva določene roke, za katere pa vemo, da se interpretacije malo razlikujejo med seboj. Zakon pa tudi veleva, da smo poslanke in poslanci odgovorni za to, da lahko varuhinja človekovih pravic čim bolje opravlja svoje delo. In glede na strokovno oceno obeh kandidatov se mi zdi, da je naša odgovorna odločitev ta, da ju podpremo, kajti to bo omogočilo varuhinji človekovih pravic čim boljše delo. Stanje na temu področje kot veste ni dobro, vidimo v vsakoletnem poročilu, da imamo številne težave in da se število primerov iz leta v leto povečuje. Jaz upam, da tiste kolegice in kolegi, ki se bodo odločili, zakaj imajo vso legitimno pravico glasovati proti, da bodo to storili na osnovi dejanske strokovne presoje in ne morda kakšne zamere, zato ker si je gospa varuhinja dovolila o človekovih pravicah pogovarjati z nekom, ki jo je na ta pogovor povabil. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Torej prehajamo dejansko na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev. Za je glasovalo 48, proti 22 poslank in poslancev.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 22.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem Predlog sklepa o imenovanju gospoda Jerneja Rovška za namestnika varuha človekovih pravic za dobo šestih let. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev. Za je glasovalo 51, proti 18 poslank in poslancev.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 18.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Zbor je gospoda Tončka Dolčiča in gospoda Jerneja Rovška imenoval za namestnika varuha človekovih pravic, zato prosim, da prisežeta pred Državnim zborom. Najprej vabim k besedi gospoda Tončka Dolčiča. Prosim.
TONE DOLČIČ: Prisegam, da bom opravljal svojo nalogo na podlagi Ustave in zakona, da bom varoval človekove pravice in temeljne svoboščine, da bom opravljal svoje delo vestno in nepristransko ter pri tem spoštoval načela pravičnosti in dobrega upravljanja.
Hvala za zaupanje. (Aplavz.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim še gospoda Jerneja Rovška, da priseže.
JERNEJ ROVŠEK: Prisegam, da bom nalogo opravljal	na podlagi Ustave in zakona, da bom varoval človekove pravice in
temeljne svoboščine, da bom opravljal svoje delo vestno	in
nepristransko ter pri tem spoštoval načela pravičnosti	in dobrega upravljanja. (Aplavz.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospodu Tončku Dolčiču	in gospodu Jerneju Rovšku iskreno čestitam za imenovanje in jima želim uspešno opravljanje odgovorne funkcije.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o razrešitvi predsednika Državne revizijske komisije.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija, in sicer se gospod Samo Červek razreši dolžnosti predsednika Državne revizijske komisije.
Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o razrešitvi gospoda Sama Červeka z dolžnosti predsednika Državne revizijske komisije.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Obvestila Okrožnega sodišča v Celju v zvezi z vloženo zasebno tožbo zoper poslanca Državnega zbora.
Obvestilo je v obravnavo zboru posredovalo Okrožno sodišče v Celju. Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru predložila predlog sklepa. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Državni zbor na podlagi tretjega odstavka 83. člena Ustave Republike Slovenije ter 22. člena Zakona o poslancih v zvezi z Obvestilom Okrožnega sodišča v Celju opr. št. K 74/2008 z dne 9. oktobra 2008 v zvezi z vloženo zasebno tožbo zoper poslanca Državnega zbora gospoda dr. Mateja Lahovnika zaradi kaznivega dejanja razžalitve po drugem in prvem odstavku 169. člena Kazenskega zakonika ne prizna imunitete poslancu Državnega zbora gospodu dr. Mateju Lahovniku in dovoli vodenje kazenskega postopka. Na podlagi 207. člena Poslovnika Državni zbor o predlogu sklepa odloči brez razprave. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 64, proti 1.
(Za je glasovalo 64.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora.
Predlog so v obravnavo zboru predložile poslanske skupine. V zvezi s tem predlogom sklepa je bila pri prejšnji točki dnevnega reda sprejeta sprememba naziva delovnega telesa v Odboru za kulturo, šolstvo, šport in mladino, ki se zato upošteva tudi pri 17. zaporedni številki predloga. Hkrati je Poslanska skupina Zares - Nova politika predlagala, da se za podpredsednika Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino, namesto gospoda Francija Keka imenuje gospoda Franca Jurija. Prosim, da to upoštevate pri nadaljnjem odločanju.
Besedo dajem gospodu Bojanu Kontiču v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Tudi ne. Besedo dajem gospodu Jožetu Tanku v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo.
Vse lepo pozdravljam. Najprej bi v uvodu rad povedal, da ta postopek imenovanja predsednikov in podpredsednikov delovnih teles poteka zelo dolgo in začel se je tudi zelo pozno. Po štirinajstih dneh od konstituiranja Državnega zbora ni bilo nobenega predloga poslanskim skupinam, da bi opravile razpravo, ne o tem katera delovna telesa bomo imeli v Državnem zboru in ne o tem, kako se bo ta postopek izpeljal in tudi ni bilo nobenega predloga za kakršnokoli razdelitev. Postopek je potekal pravzaprav enako počasi kot pri mandatarju in tudi tu bi bilo treba predvsem zaradi resnosti razmer prav gotovo pohiteti. Kajti Vlada je vložila v Državni zbor nekatere
zakone, ki bi jih bilo smiselno morda že prej obravnavati in pa tudi sprejeti.
Tudi sam postopek oblikovanja delovnih teles je potekal kar, lahko rečem, mučno za opozicijo ali pa za največjo opozicijsko stranko nič kaj prijazno. Kajti predlogi, ki so prihajali na mizo od 29. oktobra naprej, niso bili uravnoteženi in niso upoštevali predvolilnih rezultatov, kar Poslovnik Državnega zbora izrecno nalaga, in k čemur tudi usmerja. Ni bilo upoštevano razmerje koalicija, opozicija in niso bila upoštevana razmerja med posameznimi strankami v Državnem zboru. Preteklo in potrebno je bilo kar precej časa, da se je najprej ugotovilo razmerje med koalicijo in opozicijo. Od tu naprej so sicer nekatere stvari potekale nekoliko lažje, vendar je bil še vedno velik problem katera delovna telesa, katera, če uporabim termin predsednika Državnega zbora, pomembna delovna telesa se bodo dodelila opoziciji.
Ob tem lahko opozorim, da je imela v prejšnjem mandatu največja opozicijska stranka imela 23 poslancev in je vodila delo treh pomembnih delovnih teles. V tem mandatu ste s predlogom največji opozicijski stranki, ki ima 28 poslancev, najprej predlagali vodenje dveh pomembnih delovnih teles in najbrž, če poslanska skupina ne bi zagrozila, da ne bo imenovala v delovna telesa niti članov niti tistih predsednikov, ki ste jih namenili, najbrž tudi ne bi dodelili dodatnega delovnega telesa, pomembnega delovnega telesa največji opozicijski stranki.
Lahko rečem, da je ta pristop, ta odnos do opozicije v tem mandatu in tudi do največje opozicijske stranke v tem mandatu precej drugačen in se nam zdi, da smo zamudili tisti korak v razvoju demokracije in v razumevanju demokracije.
Kljub temu, da smo potem na koncu ta predlog le uskladili pa bi rad opozoril, da številčna zastopanost poslancev največje opozicijske stranke v delovnih telesih ni sorazmerna z določbami Poslovnika. Naš predlog, ki smo ga dali, da bi se ta zadeva uravnotežila, ste na kolegiju preglasovali. Opozarjam pa, da bomo naslednjič, ko se bo to področje odprlo, to se pravi pri ustanavljanju komisije, to temo ponovno odprli. Kajti, ni normalno, da nekaterim poslanskim skupinam pripadajo več kot 4 delovna telesa na poslanca, naši poslanski skupini pa samo tri in ena decimalka. Skratka, želimo,da se tudi na tem področju uravnoteži prisotnost naših poslancev v delovnih telesih. Imamo možnost razprave kot polnopravni člani in na koncu tudi možnost glasovanja kot člani delovnih teles. Predlog v tem delu, ki je bil, ni uravnotežen. Opozarjam, da do naslednjega postopka, ko bomo ustanavljali Ustavno komisijo, koalicija tudi razmisli o tem, kako bi ta problem deficitov zastopanosti poslancev največje opozicijske stranke v delovnih telesih ustrezno rešili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev o predlogu sklepa.
Besedo ima gospod Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik.
Zgodba ima vsekakor srečen konec v doglednem času. Ponovno opozarjam, da ni bistvenih razlik s prejšnjim mandatom, ko ocenjujem, da je bilo teh zapletov še nekoliko več, kot jih je v tem trenutku. Jaz mislim, da je bil cilj dosežen, cilj, ki smo ga zasledovali, da se dejansko število vodilnih mest v posameznih delovnih telesih in tudi članstva približa volilnemu rezultatu. Popolnoma ga ni mogoče izenačiti. Nekdo je rekel včeraj na Kolegiju predsednika Državnega zbora, da ljudi pač ni mogoče deliti na decimalke, in to enostavno ne gre.
Poslanska skupina Socialnih demokratov in Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, torej največja poslanska skupina v koaliciji in največja poslanska skupina v opoziciji, imata približno izenačeno število mest v delovnih telesih. To, da pa ima kdo od poslank in poslancev štiri mesta oziroma štiri delovna telesa, torej večjo obveznost in obremenitev kot ostali poslanci, je pa seveda logično in posledično rezultat volitev, kajti nekatere stranke imajo manj poslancev in če želijo sodelovati v vseh delovnih telesih, do česar imajo pravico po Poslovniku, pomeni, da je tudi njihov odstotek nekoliko višji in da je tudi večje število mest, ki jih morajo poslanke in poslanci dejansko tudi zasesti.
Poslanska skupina Socialnih demokratov je zato, da se Državni zbor prične ukvarjati z vsebinskimi vprašanji, pristala na vse kompromise. Pristala je dejansko tudi na vse zahteve. Dejansko smo popustili do tu, kjer smo pač dosegli konsenz. Torej, naš interes je bil ustanoviti delovna telesa, imenovati članice in člane, imenovati vodje ter predsednike in podpredsednike, s ciljem, da pričnemo kvalitetno opravljati svoje delo. In če je to bila potrebna cena, ki smo jo morali plačati, smo pač to ceno plačali, ta del prevzeli nase in s tem omogočili, da Državni zbor dejansko tudi "zafunkcionira" z namenom, za katerega so nas ljudje izvolili.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Ker je vrstni red prijavljenih razpravljavcev končan, prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora. O imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov kot celoti. Če kandidatna lista ni izglasovana, se postopek imenovanja v skladu z 200. členom Poslovnika Državnega zbora ponovi na podlagi novih predlogov poslanskih skupin. Opozarjam, da glasujemo tudi o obeh popravkih, ki sem ju navedel v začetku, torej, da se doda beseda "mladina" v imenu odbora, in zamenjava imena pri
Poslanski skupini Zares. Torej, glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. Nad tem izražam zadovoljstvo.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Predlog so v obravnavo zboru predložile poslanske skupine. Ker prijavljenih k razpravi ni, prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Ob tem vas obveščam, da bo na podlagi 10. člena Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb sklep sprejet, če bo zanj glasovala večina vseh poslancev, torej 46 ali več. Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, glasovalo je 68 poslank in poslancev, proti nihče.
(Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o izvolitvi predsednika in članov Komisije po Zakonu o preprečevanju korupcije.
Predlog so v obravnavo zboru predložile poslanske skupine. Ker prijavljenih k razpravi ni, prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o izvolitvi predsednika in članov Komisije po Zakonu o preprečevanju korupcije. Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69 poslank in poslancev, proti nihče.
(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda. Prekinjam 1. izredno sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali v torek, 11. novembra 2008, ob 13. uri. In prosim za pozornost, trenutek še. 4., 5., 6. in 7. točko dnevnega reda bodo pred obravnavo na seji zbora obravnavala matična delovna telesa, in sicer Odbor za finance in monetarno politiko v ponedeljek, 10. novembra, ob 12. uri v veliki dvorani na Tomšičevi, Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje v torek, 11. novembra, ob 9. uri v velikem salonu in Mandatno-volilna komisija v torek, 11. novembra 2008, ob 9. uri v veliki dvorani na Tomšičevi. Hkrati člane Odbora za zadeve Evropske unije obveščam, da se bo 15 minut po končani seji, to pomeni ob 17.45 začelo 1. nadaljevanje seje Odbora za zadeve Evropske unije, in sicer v velikem salonu na Šubičevi ulici. Hvala lepa in lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 7. NOVEMBRA 2008 OB 17.30 IN SE JE NADALJEVALA 11. NOVEMBRA 2008 OB 13.00.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 1. izredne seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospod Aleksander Ravnikar, gospod Janez Janša, gospod Franc Pukšič in gospod France Cukjati.
Kot vidite, je z nami tudi nova generalna sekretarka gospa Mojca Prelesnik.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O BANČNIŠTVU, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Besedo dajem predstavniku Vlade za dopolnilno obrazložitev predloga zakona. Gospod minister, izvolite.
DR. ANDREJ BAJUK: Spoštovani predsedujoči, gospod predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci ter vsi ostali, ki sodelujete na današnji seji Državnega zbora!
Predlog novele zakona o bančništvu je Vlada Republike Slovenije potrdila na svoji seji dne 14. oktobra 2008 in ga posredovala v Državni zbor v obravnavo po nujnem postopku. Dovolite mi, da v nadaljevanju predstavim bistvene rešitve iz tega predloga zakona.
Predlog zakona predstavlja preventivni odziv na trenutno nepredvidljivost finančnih trgov in sledi sklepom, sprejetim na Ecofinu finančnih ministrov držav Evropske unije v Luksemburgu 7. 10. 2008, ko je potekala podrobna razprava o kratkoročnih odzivih na krizo na finančnih trgih in je bil sprejet dogovor, da bodo države članice za obdobje najmanj enega leta povečale obseg jamstva za vloge varčevalcev na minimalno 50.000 evrov oziroma tudi na več, če bo potrebno. Razvoj dogodkov je nedvoumno dokazal, da je z vidika stabilnosti našega bančnega sistema treba ukrepati takoj. V zadnjih dneh meseca septembra je irska vlada uvedla časovno omejeno 100% jamstvo za depozite v domačih bankah na svojem ozemlju. Sledili so popravki, med katerimi je najbolj pomemben ta, da so takšno jamstvo razširili na vse bančne ustanove na svojem teritoriju. V nedeljo, 5. oktobra 2008, je nemška vlada oznanila enak pristop. Na sejah finančnih ministrov Evroskupine in Ecofina 6. in 7. oktobra v Luksemburgu so bili sprejeti že omenjeni sklepi. Nemška vlada pa je 7. oktobra pozno popoldan potrdila svoje že napovedano stališče. Naslednji dan, 8. oktobra, je v dopoldanskih urah avstrijska vlada sprejela sklep, ki je bil v naslednjih dneh tudi uzakonjen, in sicer 100% jamstva vseh bančnih depozitov na njenem ozemlju. Taistega dne ob 20. uri pa sva z gospodom guvernerjem Banke Slovenije po podrobnem in neposrednem
posvetovanju s predsednikom Vlade napovedala enak ukrep tudi na Slovenskem. Podatki nedvoumno kažejo, da do potencialnih sprememb v strukturi depozitov pri nas ni prišlo in da je sama napoved delovala nadvse učinkovito. V prihodnjih dneh je Vlada sprejela predlog zakona, ki je danes predmet vaše obravnave. Cilj predloga zakona je okrepiti nivo varovanja varčevalcev in zagotoviti primerne konkurenčne pogoje za poslovanje bank s sedežem v Republiki Sloveniji. Glavni namen sprejetja zakona je izogniti se padcu zaupanja varčevalcev v slovenski bančni sistem. Predlog zakona tudi sledi ukrepom, ki so jih sprejele sosednje države, in sicer tudi z namenom izenačenja oziroma izboljšanja konkurenčnih pogojev poslovanja bank s sedežem v Republiki Sloveniji nasproti podružnicam bank držav članic EU.
Predlog zakona je včeraj obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko, ki je sprejel določene predloge amandmajev. Čeprav se ohranja dosedanja obveznost bank, da jamčijo za izplačilo posamezne zajamčene vloge do neto višine do 22 tisoč evrov, predlog predvideva, da Republika Slovenija jamči tudi v primeru, če banke s sedežem v Republiki Sloveniji ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev za izplačilo zajamčenih vlog, pri čemer takšno situacijo ugotovi Banka Slovenije, ki poda predlog, da v tem primeru jamči Republika Slovenija. Bistveni del predloga pa je uvedba neomejenega jamstva za neto bančne vloge upravičencem po 310. členu Zakona o bančništvu. Predlog zakona določa, da se za preostanek zajamčene vloge pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek, v kolikor neto stanje vloga upravičenca iz 310. člena tega zakona presega 22 tisoč evrov, jamči Republika Slovenija. Izrecno se določa tudi, da spremenjeni način jamstva za bančne vloge velja do 31. 12. 2010. Ministrstvo za finance pa se zavezuje, da v letih 2009 in 2010 v sodelovanju z Banko Slovenijo preuči razmere na finančnem trgu. Na podlagi ugotovljenih razmer lahko Vlada Republike Slovenije nato predlaga spremembo zakona, s katerim se na ustrezen način spremeni višina jamstva oziroma obdobje veljavnosti tega jamstva. O stanju na finančnem trgu in morebitnih sprejetih ukrepih bo Vlada Republike Slovenije poročala Državnemu zboru, in sicer najmanj enkrat vsake tri mesece.
Menimo, da je zakon dobra podlaga za primerljivo raven zaščite varčevalcev in da bo tudi pripomogel k ohranjanju in krepitvi zaupanja v slovenski bančni sistem. Zato predlagam, da Državni zbor novelo zakona sprejme.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo.
Besedo dajem predsedniku mag. Antonu Ropu za predstavitev poročila odbora.
MAG. ANTON ROP: Spoštovane poslanke, poslanci.
Odbor za finance in monetarno politiko je v okviru 1. nujen seje dne 10. 11. 2008 obravnaval Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o bančništvu, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.
Osnovni cilj predloga zakona je, da kljub zaostrenim globalnim finančnim razmeram zagotovimo zadostni nivo varovanja varčevalcev ob sočasni zagotovitvi primernih konkurenčnih pogojev za poslovanje bank s sedežem v Republiki Sloveniji in s tem krepitev zaupanja varčevalcev v slovenski bančni sistem. Ob tem predlogu zakona nastopa osnovno načelo zagotavljanja neomejenega, neomejenega varstva za bančne vloge, zagotavljanje konkurenčnih pogojev poslovanju bank in hranilnic s sedežem v Republiki Sloveniji, ohranjanje in krepitve zaupanja v slovenski bančni sistem.
Upoštevajo sklep Ecofina in sprejete vložene amandmaje. Dopolnjen predlog zakona, ki je pred vami, predvideva veljavnost neomejenega jamstva najmanj do 31. 12. 2010. Ministrstvo pristojno za finance, bo po predlogu zakona v letu 2009 in 2010 v sodelovanju z Banko Slovenijo preučilo razmere na finančnem trgu in bo na podlagi ugotovljenih razmer predlagalo ustrezne spremembe zakona, v kolikor bo to potrebno in smiselno. O stanju na finančnem trgu in morebitnih sprejetih ukrepih bo sicer Vlada Republike Slovenije po predlogu tega zakona poročala Državnemu zboru Republike Slovenije, najmanj enkrat na vsake tri mesece po uveljavitvi tega predloga zakona.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je predloženo besedilo preučila s stališča skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in v zakonodajno-tehničnem pogledu. V okviru splošnih pripomb ZPS, poleg omembe potrebne korekcije naslova, izpostavlja nejasnost oziroma vsebinsko nedoločenost uvedenih rešitev in predlaganih rešitev. Na tej podlagi je odbor na pobudo koalicijskih poslanskih skupin SD, Zares, LDS in DeSUS v dodatnem delovnem gradivu obravnaval predloge za amandmaje odbora k 1., 2., 3., in 4. členu zakonskega predloga in jih tudi sprejet. Izmed kvalificiranih predlagateljev je dne 10. 11. Poslanska skupina SDS vložila amandma k 2. členu zakonskega predloga in Odbor je amandma sprejel. Glede na sprejete amandmaje, je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerem so sprejeti amandmaji vključeni. Dopolnjeni predlog zakona je sicer sestavni del tega poročila.
Spoštovane poslanke, poslanci. Ocenjujem, da je Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o bančništvu, ki je pred nami, ustrezen in dober začasni sistemski odgovor na izzive in probleme, s katerimi se v tem času soočajo slovenske banke. Odgovor, ki slovenskim varčevalcem, slovenskim državljankam in državljanom jasna sporoča. Sporoča, da so njihove vloge varne in da za njih v neomejenem obsegu jamči država. Slovenija se s tem pridružuje večini članic Evropske
unije, ki so se nemudoma in ustrezno odzvale na globalno krizo finančnega sistema. Predlagam, da predlog zakona podpremo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima dr. Matej Lahovnik v imenu Poslanske skupine Zares.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani gospod predsednik! V Poslanski skupini Zares bomo predlog omenjenega zakona podprli. Menimo, da so razmere takšne, posebej na mednarodnih finančnih trgih, da je potrebno, da slovenska država pošlje jasno sporočilo, da so bančne vloge v slovenskih bankah popolnoma varne. Tudi zato podpiramo predlog zakona, ki uvaja popolno jamstvo države nad bančnimi vlogami, pozitivno ocenjujemo tudi stališče oziroma sklep odbora, ki je zadolžil Ministrstvo za finance, da bo v letih 2009 in 2010 skupaj z Banko Slovenije preučilo razmere in po potrebi ukrepalo, kajti trenutno velja veljavnost zakona do konca leta 2010. Podoben zakon so sprejele tudi nekatere druge države, sosednje države, in če želimo, da bančne vloge ne odtekajo v tujino in da ima prebivalstvo zaupanje v slovenski bančni sistem, potem je takšno jamstvo nujno in verjamem, da bo pripomoglo k še večji stabilnosti slovenskega finančnega sistema, zato bomo v Poslanski skupini Zares predlog omenjenega zakona tudi podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Vili Rezman v imenu Poslanske skupine DeSUS.
VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem. Naj še jaz sporočim kratko stališče Poslanske skupine DeSUS, ki podpira vladno namero, da z nujnim postopkom čim prej pridemo do ukrepov, ki bodo olajšali sedanje razmere in ki bodo zagotavljali tisto, kar je osnovni namen. Osnovni namen je, da se zagotovi čim večja varnost teh vlog in hkrati s tem zaupanje vlagateljev v bančni sistem in sicerjšnji sistem in da se omogoči ustrezna konkurenčnost bankam s sedežem v naši državi. Pri tem je treba reči ali opomniti, da je to, kar se predvideva, v resnici preventivno ukrepanje, ki sledi nekaterim drugim ukrepom, kakor je bilo povedano že v naši soseščini, zato da bi se preprečilo morebitno poglabljanje krize, zato, da bi se preprečilo morebitno vzpostavljanje nezaupanja in tudi zato, da bi zagotovilo večjo varnost in konkurenčnost našega okolja, kakor je bilo nekajkrat danes že povedano. Presečno stanje, kakršnega danes poznamo, je takšno, da pri nas ni nekega velikega nezaupanja v sistem, o katerem govorimo. Da pri nas ni bilo prebega vlog, da torej ni bilo odliva in da ker gre v principu za občutek naših vlagateljev, za neko relativno varnost in zaupanje v sistem, kakršnega pri nas imamo. Treba se je potruditi, da ne
bi morebiti mi s kakšnimi napačnimi ukrepi povzročali hektičnosti, vročičnosti naših vlagateljev in jih navajali k temu, da bi začeli razmišljati o tem, ali so doslej, ko so verjeli v naš sistem in ko niso pretakali sredstev, ravnali prav.
V poslanski skupini bomo zagotovo podprli ta predlog zakona, tudi potem, ko je bil dopolnjen z nekaterimi predlogi na matičnem delovnem telesu, predvsem zavoljo tega, da se zagotovi to neomejeno jamstvo, od nič do neskončnega, ker vmes je samo še zahteva, da se od 22.000 evrov naprej odloča o tem na osnovi predloga Banke Slovenije. Torej, ocenjujemo, da je naš sistem ustrezen, da so vloge zajamčene in varne, da se ravnanje naših varčevalcev ob teh dejstvih ne bo spremenilo in da bomo torej ohranjali varčnost vlog in konkurenčnost našega okolja. Poslanska skupina DeSUS torej podpira ta zakon.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bogdan Barovič, v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Prosim.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Danes sta pred nami dva pomembna zakona, prvi je Predlog zakona o spremembi Zakona o bančništvu in drugi o javnih financah. Pri tem bomo več ali manj, kot kaže, vsi enotni; no, pri drugem najbrž ne. Pri tem zakonu, o katerem zdaj govorimo, torej spremembi Zakona o bančništvu, je zgodba popolnoma jasna. Po domače povedano: "Ljudje, ki nas spremljate ali berete poročilo o delu iz Državnega zbora, država prvič deluje preventivno." Naj bo jasno, nobene krize še ni in mi delujemo preventivno. In prav je tako, da preventivno delujemo pravočasno. Drugič, zakon, o katerem govorimo, za katerega sem prepričan - govorim o Zakonu o bančništvu -, da ga bomo vsi podprli, predvsem ščiti vas, vse varčevalke in varčevalce v tej državi, na dva načina. Prvič tako, da ta zakon zahteva od bank, ki jim vi zaupate - vemo, da imamo Slovenci v povprečju 8.000 evrov na osebo privarčevanega denarja na bankah -, da je ta denar varen, bil in bo. In drugič; čeprav mi je na matičnem delovnem telesu malce čudilo, da predstavnik bank niso bili ravno navdušeni. Pa je ta zakon pomemben za to, da ni, če se slučajno zgodi kolaps katerekoli banke, tistega "Ja, sedaj pa nihče ni nič kriv, kaj bomo pa sedaj, kako bodo pa ljudje dobili denar nazaj." Ne. Popolnoma jasno je, da v kolikor se karkoli zgodi, verjamem, da se ne bo, v nadaljevanju jamči država, ta zakon to zahteva, v tem zakonu je to jasno zapisano in prav je tako. Vendar v pričakovanju - govorim v imenu Slovenske nacionalne stranke -, da banke tega seveda ne bodo izkoriščale, ker sem prepričan, da bodo vloge varne, ostajale na varnem tako kot so do sedaj, da ljudje še vedno zaupajo našim bankam, da bodo te gospodarno ravnale z vašim denarjem. V kolikor pa bi se karkoli zgodilo, pa država jamči. Bankam pa seveda še en
poziv, tako kot sem povedal včeraj v imenu Slovenske nacionalne stranke, upam in želim, da tega ne izkoriščajo.
Slovenska nacionalna stranka bo nedvoumno Predlog zakona o spremembi zakona o bančništvu podprla.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: hvala lepa. Besedo ima mag. Radovan Žerjav, v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Prosim.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Poslanci Slovenske ljudske stranke smo v petek podprli kandidata za mandatarja z razlogom, da se Vlada čim prej oblikuje in sooči z globalno finančno krizo ali pa bolje rečeno, z gospodarsko krizo, ki že učinkuje tudi v Sloveniji. V kontekstu reševanja težav te krize sprejemamo tudi ta zakon, ki je sedaj pred nami in ga je pripravila že vlada v odhajanju. Predlog zakona predstavlja odziv na trenutno nepredvidljivost finančnih trgov in sledi sklepom sprejetim na Ecofinu, sestanku finančnih ministrov Evropske unije, dober mesec dni nazaj. Predlog zakona je pomemben iz več razlogov. V tej negotovi finančni situaciji ohranja in krepi zaupanje v slovenski bančni sistem, ki pravzaprav živi od dveh virov in eden ključnih so bančni depoziti Slovenk in Slovencev. Če s tem zakonom ne bi uvedli neomejenega jamstva Republike Slovenije za neto vloge prebivalstva, bi obstajala velika nevarnost, da bi se depoziti iz našega bančnega sistema začeli prelivati v sisteme, ki zagotavljajo boljša poroštva, kot ga ima Slovenija. Ne bi tekli prav daleč, glede na to, da sta Avstrija in tudi Nemčija že sprejeli enako načelo neomejenega poroštva.
V	Slovenski ljudski stranki podpiramo rešitev, da se zaščiti interes slovenskih varčevalcev in slovenskih bank in bomo ta začasni dvig jamstev za bančne vloge prebivalstva v neomejeno višino soglasno podprli. Sporočilo danes torej mora biti: Vloge Slovenk in Slovencev v slovenskih bankah so varne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospa Katarina Kresal v imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije. Prosim.
KATARINA KRESAL: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči! Kolegice in kolegi!
V	Liberalni demokraciji Slovenije bomo podprli predlagane spremembe Zakona o bančništvu, saj gre po naši oceni za spremembe, ki so nujne za zavarovanje stabilnosti in ohranjanje zaupanja v naš finančni sistem, še posebej v naše banke. Svet se sooča z veliko gospodarsko krizo, z veliko finančno krizo, ki se zelo hitro seli tudi v realni sektor. In prav je, da ljudje zaupajo, da so njihovi prihranki v naših bankah na varnem. Zaupanje je eden najpomembnejših elementov
nemotenega delovanja finančnih trgov in finančnih inštitucij. Danes že cel svet rešuje finančne težave z usklajenimi ukrepi, ki zagotavljajo tako likvidnost kot tudi ohranjajo zaupanje v finančni sistem. K takim ukrepom so ne nazadnje pristopile tudi druge evropske države, tudi tiste, ki so pomembne poslovne partnerice Slovenije. Predlagana rešitev Zakona o bančništvu o neomejenem jamstvu za vse vloge je potrebna. Po sprejetju sprememb bodo banke lahko normalno nadaljevale s kreditiranjem prebivalstva, še posebej pa je pomembno, da tudi s kreditiranjem gospodarstva. Za preprečevanje gospodarske krize je namreč ključnega pomena, da ustvarimo takšno zaupanje v celotnem gospodarstvu. Takšno zaupanje, ki bo podjetjem zopet omogočilo pridobivanje kreditov za njihovo nemoteno poslovanje. V tej krizi so se podjetja znašla pred zmanjšanim povpraševanjem po njihovi proizvodnji. Dodaten pritisk na podjetja, preko tega, da nimajo likvidnih sredstev za poslovanje, bi jih pripeljal v še večje težave. To bi se odrazilo v padcu njihove poslovne aktivnosti in posledično v povečanju brezposelnosti v Sloveniji. Izrednega pomena je pa, da se ti ukrepi hitro in učinkovito izvajajo tudi v praksi. To velja predvsem za tisti del določb, ki se bodo sicer sprejemale v spremembi Zakona o javnih financah, ker pri morebitnih ukrepih sodelujejo s področja bank Banka Slovenija, za zavarovalnice in pozavarovalnice Agencija za zavarovalni nadzor in pa za pokojninske sklade Agencija za trg vrednostnih papirjev. Koordinacija vseh teh inštitucij je zelo pomembna, prav za Ministrstvo za finance, zato ker te inštitucije dobro poznajo delo teh subjektov. Prav tako poudarjamo, da je izjemno pomembno, da so ukrepi čim prej drugače operacionalizirani. Tako, da bi morebitna uporaba nekaterih, predvsem jamstev za vir bank v tujini lahko tako iztekla. To ne bo dovolj, to je prvi korak in v obdobju tudi poglabljanja krize, ki je pred nami, je treba narediti več tudi za sistem kot tak. Treba je spodbujati gospodarsko rast, treba je še naprej davčno razbremeniti tako prebivalstvo kot gospodarstvo in pa pripraviti strukturne ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, to so pravi izidi, ki so pred to vlado.
Ker meni, da so predlagani ukrepi v Zakonu o bančništvu nujni za ohranitev zaupanja v naš bančni sistem, bo Poslanski klub Liberalne demokracije, predlog zakona podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, dr. France Križanič. Prosim.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Poslanska skupina Socialdemokratov bo Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o bančništvu podprla.
Jaz bi izkoristil ta uvod, da vam povem kontekst v katerem ta zakon sprejemamo, deloma tudi zato, ker se bo ta diskusija nadaljevala pri naslednjem zakonu, Zakonu o javnih
financah. Gre za tipičen pojav sistemskega tveganja v sodobnem svetu, to je tveganje, ki izhaja iz prepletenosti gospodarskih subjektov po celem svetu. In ta prepletenost poteka deloma preko kapitalskih povezav, preko kreditov in plasmajev. Deloma pa neposredno prek vpliva na pričakovanja in potem v tem hiper avtomatiziranem svetu vpliv pričakovanj nazaj na aktivnost gospodarskih subjektov, ki morda sploh nimajo kakšne direktne medsebojne povezave. Tako se finančne krize sodobnega sveta praktično širijo in poglabljajo, brez ustrezne akcije ekonomske politike, pa tudi koordinirane akcije ekonomske politike lahko take krize povzročijo zelo dolgotrajen in globok gospodarski zastoj. Prvi primer takšne krize smo videli leta 1929. Sodobne krize, ki smo jih imeli že kar nekaj, recimo leta 1987, potem 1998, pa ta sedanja, so pa po svoji naravi še nevarnejše, vendar je bil odziv ekonomske politike na njih bolj kombiniran, močnejši in zato jih je hitreje odpravila. Lahko si postavimo vprašanje, zakaj pa nismo odpravili te krize, gledano svet v celoti, tako hitro kot smo tisto 1987 ali pa 1998. Vzrok je bil v specifični naravi gospodarskega cikla, lahko rečemo srednjeročnega. Od 2001 do 2008 je potekala izjemno hitra gospodarska rast, v kateri se je del gospodarskih subjektov preveč zadolžil. Prišlo je do inflacijskih pritiskov na področju hrane in nafte. To je povzročilo odziv centralnih bank z dvigom obrestnih mer in po zlomu hipotekarnega trga, ko določeni ljudje niso bili sposobni poravnavati višjih obrestnih mer, je sledil prvi val finančne krize. In na to krizo so se države sicer dovolj hitro odzvale, da so preprečile stečaje bank, ki so bile prizadete, ne pa dovolj hitro, da bi preprečile oženje kreditne aktivnosti bank. Temu pojavu rečemo "credit crunch", banke so na povečano tveganje reagirale s povečanjem rezervacij, z zmanjšanjem svoje kreditne aktivnosti in to je potem že januarja, februarja tega leta vplivalo na padec vrednosti delnic na svetovnih trgih, nato na padec bogastva in se zdaj prenaša že v tretjem valu na realni sektor, na padec naročil, o čemer je prej govorila gospa Katarina Kresal. Se pravi, nekoliko prepozna reakcija ali pa premajhna reakcija ob pravem času je povzročila podaljšanje te krize. V zadnjem valu se pa ta kriza podaljšuje, se pravi v tej jeseni je prišlo do dodatne poglobitve, zato ker se ekonomska politika ni pravilno odzvala na zlom ene od bank Lemans Brothers. Te banka so začele padati, ker so napak plasirale svoj kapital. In, ker se ni odzvala na zlom Lemans brother je sledil nov val finančne krize, ki smo mu ravnokar priča. Odziv slovenske ekonomske politike na finančno krizo je pač eden od odzivov ekonomske politike. Samo koordinirana akcija v svetu in Evropski unijo bo njene posledice preprečila. In to je prvi zakon, ki smo ga pripravili skupaj - odhajajoča vlada in kandidati ali Pahorjev tim za novo vlado. Jaz mislim, da so dopolnitve zakona dobre. Predhodniki so že povedali čemu služijo - služijo varnostni našega bančnega sistema, varnosti vlog, preprečujejo
kakršnokoli paniko na tem področju in s tem zadržujejo kolikor toliko normalno delovanje našega kapitalskega trga, vsaj na tistem delu, ki temelji na plasmajih v banke in naprej na plasiranju teh prihrankov v gospodarstvo.
Potrebni bodo tudi drugi ukrepi, tudi drugi zakon je neizogiben, tako da jaz pričakujem, da boste podprli tudi drugi zakon. Vmes smo pripravili še nekaj amandmajev, zato bom v drugem delu diskusije razpravljal predvsem o amandmajih.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Zvonko Černač v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Vsi ostali prisotni.
Potresi na svetovnih in evropskih finančnih trgih, ki smo jim bili priča pred dobrim mesecem dni, so resno pretili tudi slovenskemu finančnemu oziroma bančnemu sistemu. Vsaj kar se slednjega tiče je v takšnih razmerah najpomembnejši hiter odziv in preprečitev panike. Vlada oziroma predsednik gospod Janez Janša in finančni minister gospod Andrej Bajuk sta se odzvala hitro in odgovorno - z javnim zagotovilom, ki je bilo dano v začetku oktobra, o neomejenem jamstvu za bančne hranilne vloge in ne le v višini 22 tisoč evrov, kot to določa veljavni zakon. Ustvarjen je bil tisti minimum zaupanja, ki je preprečil nenadzorovane in panične reakcije varčevalcev, ki smo jih gledali v nekaterih drugih državah. Zato se morda sliši paradoksalno, vendar se boste strinjali z menoj, da drži - učinki zakona, ki ga sprejemamo danes, so v največji meri že konzumirani, čeprav še ni sprejet. Seveda pa za preprečitev oziroma nevtralizacijo posledic svetovne finančne krize, ki se vedno bolj prenaša v realni sektor, samo sprememba tega zakona ne bo dovolj. Danes imamo v zakonodajni proceduri še spremembo Zakona o javnih financah, vlada Janeza Janše pa je sprejela in v zakonodajno proceduro že vložila tudi spremembo Zakona o dohodnini in spremembo Zakona o davku od dohodka pravnih oseb. Cilj obeh zakonov je davčna razbremenitev prebivalstva in podjetij ter podjetnikov, s ciljem podpore vlaganjem v tehnološki razvoj in posodobitev proizvodnje in s tem nevtraliziranje posledic gospodarske krize, ki se odraža v manjših naročilih in zmanjšani porabi. Vse te spremembe pa predstavljajo le najbolj osnovne ukrepe, ki jih je treba sprejeti čim prej. V teh razmerah, spoštovani, se ne pričakuje, da bi nam tisti, ki jim je bil zaupan prevzem odgovornosti za vodenje države, govorili, da imajo več vprašanj kot odgovorov nanje. Pričakuje se, da bodo čim prej podali zelo jasne odgovore in zelo konkretne ukrepe, ki bodo preprečili negativne učinke svetovne krize na naše gospodarstvo in s tem na položaj naših državljank in
državljanov. Vlada Janeza Janše namreč deluje z omejenimi pooblastili, to vemo vsi. Tudi ni prav, da bi Vlada, ki ima mandat samo še do sestave nove vlade, predlagala ukrepe, ki bodo imeli vpliv na izvajanje politik na številnih področjih v novem mandatu. To je stvar tistih, ki jim je bilo na volitvah 21. septembra dano zaupanje volivcev za uveljavitev odgovornosti za vodenje države. Iz tega razloga sedaj tudi ni primeren čas za spremembo zakonov, ki širijo privilegije nekaterih skupin v tej državi. Takšen zakon je Zakon o spremembi zakona o poslancih, ki ga imamo danes na mizi, katerega sprejem predlagajo poslanske skupine nove koalicije s Socialnimi demokrati na čelu. Čas je za vlaganje zakonov, ki bodo preprečili oziroma maksimalno omejili vpliv svetovne gospodarske krize pri nas. Slovenija ima namreč v primerjavi s številnimi državami, ki jih je kriza zajela, kar nekaj prednosti. Finančna kriza ne pušča takih posledic na bančnem področju kot v ostalih državah, imamo relativno nizek javni dolg per capita v primerjavi z drugimi državami, stabilne javne finance in že drugo leto javnofinančni presežek. Izjemno visoka gospodarska rast v zadnjih letih, bistveno povečano število zaposlenih in malo brezposelnih so tisti temelji, na katerih lahko nova vlada gradi učinkovito politiko ukrepov, ki bodo v največji meri nevtralizirali vpliv svetovnih razmer na našem območju. Vendar pa so takšni ukrepi nujni, saj smo del evropskega in svetovnega gospodarskega ter finančnega sistema. Zato je, spoštovani gospe in gospodje iz vladajoče koalicije, skrajni čas za prevzem odgovornosti.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo novelo Zakona o bančništvu podprla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. S tem smo
končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi amandmaji, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH FINANCAH, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Besedo dajem predstavniku Vlade za dopolnilno obrazložitev predloga zakona. Gospod Bajuk, minister za finance, izvolite.
DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Pred vami je Predlog sprememb in dopolnitev zakona o javnih financah, ki pomeni odziv na trenutno nepredvidljivost finančnih trgov in sledi sklepom, prav tako kot prejšnji, sprejetim na sestanku finančnih
ministrov držav članic Evropske unije Ecofin v Luksemburgu 7. 10. in izjavi o usklajenem načrtu ukrepov za reševanje finančne krize, sprejete na vrhu držav Evropske monetarne unije 12. 10. v Parizu, potrjen tudi s sklepi Evropskega sveta v Bruslju 15. in 16. 10. 2008.
Naj tudi obrazložim, da je ta predlog posledica sodelovanja in dela na podlagi sestanka, ki ga je sklical gospod predsednik Vlade Janez Janša, ko je povabil takrat še najverjetnejšega kandidata, danes že mandatarja, gospoda Boruta Pahorja, s svojimi sodelavci na sestanek, kjer so obrazložili vse te sklepe in razvoj dogodkov, tako kot jih je dojemala in razumela Vlada. Na podlagi vseh teh sestankov in snidenj na evropskem nivoju smo potem tudi pripravili ta predlog, ki je bil včeraj obravnavan na izredni seji Odbora za finance. Izredne razmere na finančnih trgih narekujejo izvajanje izrednih ukrepov, usklajenih na ravni držav članic Evropske unije. Ukrepi pa zajemajo možnosti za povečanje kapitalskih naložb države, dajanje posojil države bankam in drugim finančnim ustanovam in izdajo državnih poroštev. Poroštev bodo deležne v skladu s tem zakonom izključno kreditne institucije, skladno z določili Zakona o bančništvu, s sedežev v Republiki Sloveniji. Upravičenci do posojil in kapitalskih naložb pa bodo poleg teh kreditnih institucij tudi zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, v kolikor se bo to izkazalo kot potrebno. Upravičencem po tem zakonu naj bi omogočili dostop do likvidnosti in pripomogli k vzpostavitvi medbančnega trga. Glede na splošno volatilnost finančnih trgov in v izogib nepotrebnim, neopravičenim dvomom o stabilnosti, učinkovitosti slovenskega finančnega sistema je treba tudi v Republiki Sloveniji zagotoviti možnost za uporabo ukrepov, s katerimi bi lahko po potrebi hitro in učinkovito zagotovili, da se ohrani stabilnost slovenskega finančnega sistema. Predpostavka za učinkovitost teh ukrepov je tudi možnost za njihovo hitro izvedbo. Za tako izvedbo ukrepov je treba zagotoviti zakonsko podlago za dodatno namensko zadolževanje in izdajo poroštev na do sedaj predvidenem obsegu, določenim z Zakonom o javnih financah in Zakonom o izvrševanju državnega proračuna, brez predhodnega sprejetja rebalansa. Ukrepi bodo temeljili na podlagi nenadomestljive in obvezne presoje primernosti in potrebnosti teh ukrepov s strani nadzornih institucij. Podpisnik poroštev bo v imenu Republike Slovenije minister, pristojen za finance. Poroštva bodo izdana za namen zadolževanja na finančnem ali medbančnem trgu, kamor se štejejo vse obveznosti do drugih finančnih družb, razen obveznosti iz naslova strukturiranih finančnih inštrumentov, podrejenih obveznosti kreditne institucije in obveznosti do nadrejene osebe. Poroštva bodo izdana za obveznosti od treh mesecev do pet let. Nadomestila za izdajo poroštva bodo zaračunana na podlagi priporočil Evropske centralne banke, Ministrstvo za finance bo imelo dolžnost vsakih šest mesecev
novelirati cenik. Če Ministrstvo za finance na podlagi dokumentacije iz prejšnjega odstavka in na podlagi ocene nadzorne institucije določi, da kreditna institucija izpolnjuje pogoje za pridobitev poroštva, lahko predlaga Vladi, da lahko s sklepom odloči o izdaji poroštva. Vlada lahko odvisno od vrste ukrepa, obsega pomoči in razlogov za ukrepanje sprejme omejitve glede prejemkov vodilnih oseb v družbi, vključno z opcijami na delnice družbe, omejitve v zvezi z izplačilom dividend in omejitve drugih pravic delničarjev ter druge omejitve v poslovanju, ki se na podlagi tega zakona določajo z uredbami. Omejitve trajajo do preklica oziroma najkasneje do odprodaje kapitalskih naložb oziroma odplačila kreditov po 1. členu.
Poročanje Državnemu zboru bo enako kot v Zakonu o bančništvu, ki je bil ravnokar obravnavan. Na podlagi komunikacij z Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo bodo določbe učinkovale do 31. decembra 2010. Zakon, ki je pred vami, je rezultat, kot sem omenil, sodelovanja udeleženih strani, njegovi ukrepi bodo blažili finančno krizo in pripomogli k zvišanju ravni financiranja gospodarstva ter posledično tudi gospodarske rasti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Zakon je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Besedo dajem predsedniku, mag. Antonu Ropu, za predstavitev poročila odbora. Prosim.
MAG. ANTON ROP: Hvala gospod predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci! Odbor za finance in monetarno politiko je na 1. nujni seji 10. 11. 2008 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada, s predlogom za obravnavo in sprejetje predloženega zakona po nujnem postopku. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predloženi zakon preučila iz vidika skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika. Služba je v okviru splošnih pripomb, priloženih k zakonu, opozarjala na tisti del zakona, ki je povezan z izvajanjem ustave. Služba te navedbe podrobneje opredeljuje v okviru konkretnih pripomb določbam 2., 3., 4. in 5. člena. Služba ocenjuje, da bi bilo iz sistemskega vidika obravnavano materijo, ki ima nedvomno interventni značaj, primerneje urediti v zaključeni celoti, morda kot posebno poglavje veljavnega zakona ali kot poseben zakon.
K predloženem zakonu sta v poslovniškem roku amandmaje vložili Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke in Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Odboru so bili v obravnavo podani in predlagani tudi predlogi poslanskih skupin Socialnih demokratov, Zares, Demokratične stranke
upokojencev in Liberalne demokracije Slovenije, in sicer k določbam 2., 3., 4. in 6. člena predloga zakona.
Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah je izjemnega pomena. Če predlog Zakona o spremembah Zakona o bančništvu zagotavlja nujno potrebno varnost in stabilnost bančnih vlog v Sloveniji, potem zagotavljajo spremembe Zakona o javnih financah nujno potreben nabor ukrepov slovenske države, s katerimi bo ta lahko zagotavljala slovenskim bankam dostop na mednarodni bančni trg, njihovo konkurenčnost in varnost njihovega poslovanja. Pomembno je, kot je bilo danes že povedano, da je zakon, ki je pred nami, rezultat predhodnega usklajevanja med predstavniki Ministrstva za finance, sedanje, prihodnje vlade in tudi Banke Slovenije. Pomembno je, da je pred nami kompromis, konsenz in da smo se poenotili glede ključnih ukrepov, ki jih je treba izvajati v teh časih. Naj posebej poudarim, da je na seji odbora predstavnik Banke Slovenije opozoril na pomen predlaganih rešitev in nujnost njihovega čimprejšnjega sprejetja. Zaradi zadolževanja bank v tujini so posledice dogajanja na mednarodnih finančnih trgih, ki jih spremljata recesija in negotovost, vplivale namreč tudi na slovenski finančni sistem. Banke bi brez predvidenih ukrepov vedno težje kreditirale gospodarstvo, zato je treba izpade teh virov takoj, nemudoma nadomestiti. Predvideni ukrepi pa bodo po oceni Banke Slovenije učinkoviti le, če bodo komplementarni, konsistentni in le, če jih bo možno takoj, nemudoma začeti izvajati.
V razpravi o posameznih predlaganih rešitvah so člani odbora sicer največ pozornosti namenili 2. in 3. členu ter predlaganim amandmajskim rešitvam v zvezi s temi členi. Še zlasti veliko razprave je bilo v okviru 3. člena predloga zakona, ko so posamezni razpravljavci opozorili na korektnost in pomembnost opozoril ustavnosti predlagane rešitve, glede izvajanja rešitev s strani Vlade oziroma Ministrstva za finance, na katere v svojem mnenju opozarja Zakonodajno-pravna služba. Ob teh vprašanjih je bilo na odboru na eni strani izraženo prepričanje nekaterih razpravljavcev, da je poroštvo države v skladu z Ustavo možno pridobiti le na podlagi odločitve Državnega zbora. Po drugi strani pa je bila med zagovorniki rešitve, da lahko poroštvo izvaja Vlada oziroma Ministrstvo za finance, v prvi vrsti izpostavljena nujnost interventnosti učinkovanja predlaganih ukrepov, ki zaradi resnosti oziroma izjemnosti situacije, v kateri smo, narekuje potrebo po operativnejših začasnih rešitvah.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji.
Spoštovane poslanke in poslanci! Zakon o bančništvu pomeni varnost. Zakon o javnih financah pa pomeni nujno potrebne inštrumente Vlade Republike Slovenije, ki jih je
potrebno sprejeti, ki jih je potrebno izvajati in ki lahko edini zagotovijo stabilnost in seveda tudi varnost slovenskega finančnega sistema. Upam, da bodo sprejeti še nekateri amandmaji, ki bodo to tudi dejansko omogočili, da bomo lahko ta zakon sprejeli v takšni obliki kot je potrebno in da se bo dejansko lahko tudi izvajal. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospod Vili Rezman v imenu Poslanske skupine DeSUS.
VILI REZMAN: Hvala lepa še enkrat. Če smo pri prejšnjem zakonu ugotavljali, da so se varčevalci umirjeno odzvali na težke razmere, potem smemo zdaj reči, da pa gospodarstvo nima tako zelo veliko časa, da bi čakalo na signal, ki ga bo dobilo iz Državnega zbora. Ta zakon namreč sprejemamo v posebnih okoliščinah - posebne okoliščine, pravzaprav evfemističen izraz, nekateri raje uporabljajo izraz kriza ali težave, in te zagotovo nastopajo, morebiti bolj v svetu oziroma zagotovo bolj v svetu kot pri nas. Pa tudi pri nas se že dogaja odblesk tega, kar se je najprej zgodilo nekje drugje.
Najbrž ni čisto odveč, če se spomnimo nekaterih misli, ki morebiti dramatično zvenijo in ki smo jih lahko brali in ki so govorile o tem in se spraševale ali gre morebiti za zaton zahoda oziroma čikaškega vzorca. Morebiti ni čisto odveč zamisliti se ob nekaterih, ki nas opozarjajo na to, da prihaja obdobje po Ameriki. Ali pa, težko bi rekli, da je napaka v misli, ki je bila pred približno 30. leti izrečena oziroma da ni bila napačna tista ocena, da države ne morejo pomagati pri razreševanju problemov oziroma da so države vzrok za probleme. Danes se takšne misli ne pojavljajo več. Tudi pri nas v Sloveniji ne. In naša vlada je v tem smislu, smislu zanikanja te prevelike vere v neoliberalne modele, pripravila ukrepe. Torej, država ukrepa, predlaga, da ukrepa in da ne čaka, kako bo nevidna roka vse uredila. In mi v Poslanski skupini DeSUS te ukrepe, ki so predlagani, tudi podpiramo. Treba je pošteno povedati, da smo imeli pomisleke v zvezi s predlogom pa tudi z amandmaji tako SDS-a kot štirih poslanskih skupin, ki so nekako skušali zaobiti Ustavo ali suspendirati njene posamične norme, ampak v matičnem delovnem telesu je prišlo do tega, da se je ta hiba, na katero je opozarjala tudi Zakonodajno-pravna služba, sanirala. Domnevam, da so amandmaji, ki so pravkar prišli na mizo in ki jih nismo uspeli še dobro prebrati, tudi usmerjeni v to smer, da bodo pri tem pomagali. Mi pa ocenjujemo, da je prav, da Vlada predlaga, da se sprejmejo ukrepi, ki bodo omogočali večji obseg kreditiranja, večji obseg poroštev, več kapitalskih naložb, da bi se ohladitev tega investicijskega ciklusa, finančnega ciklusa, finančnega ciklusa tudi gospodarstva v realnem sektorju in zaposlovanja vendarle umirila, da torej ta negativna spirala ne bi segla prenizko. Če bodo ti ukrepi ustrezni ali ne, bo potrdila
prihodnost, ko bodo implementirani, mi pa v Poslanski skupini DeSUS menimo, da so predlogi Vlade korektni in jih bomo iz tega razloga tudi podprli, zato, da bi dali jasen signal gospodarstvu in zato, da bi se ti negativni trendi, ki smo jim priča, ustavili.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bogdan Barovič v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala, gospod predsednik. Tako enostavno pa ni, kot smo do zdaj slišali. Pri tem zakonu gre za tri vprašanja, tri bistvene elemente. Prvi ukrep, gre za podelitev državnih jamstev domačim bankam pri najemu novih kreditov v tujini. Štiri milijarde evrov po zadnjih podatkih imajo naše banke obveznosti do tujine. Zakaj? Zato, ker so gospodje menedžerji, vam jih lahko naštejem, Mercator, Istrabenz, šli, najeli kredite pri bankah, kupili lastniške deleže in jih zdaj prodajajo po trikratni ceni, ampak ti ukrepi, ta prvi ukrep je pa zato, da bomo mi, davkoplačevalci, mi, država, reševali tajkune, ki so kupovali, najemali kredite, s krediti kupovali lastniške deleže. To je resnica, to je po domače povedano vse tisto, kar je tako lepo napisano v tem zakonu in v to smo prepričani v Slovenski nacionalni stranki. Z drugimi besedami, s temi ukrepi rešujemo banke, ki so delile ugodne kredite nekaterim gospodom, ki sem jih že omenil, da jih ne bom navajal z imeni in priimki. 8 milijard evrov predvideva prvi ukrep, 8 milijard evrov, kar pomeni 20% slovenskega bruto družbenega produkta in včeraj smo na financah slišali, kako je Amerika to počela malo pred nami in zdaj se mi seveda obračamo po Ameriki, saj ni res, Amerika je naredila enake ukrepe, ampak je samo 10% njihov bruto družbeni produkt obremenjen s takšnim ukrepom, naš pa 20, mimogrede.
Tretjič, pri vseh teh treh ukrepih, ki so predvideni, je zgodba	popolnoma	enostavna:	Bremena	prevzemite
davkoplačevalci, če jih ne boste, bo finančna kriza, bo kolaps, nastradali boste pa tako ali pa tako vi. Če jih pa boste, pa pomeni, dajte nam denar, ne, dajte nam kredit, plačajte zdaj vse tisto, kar so gospodje "pokasirali", dali v lastniške deleže, polastninili in zdaj prodajajo po trikratni ceni. Zdaj bomo mi po tem zakonu, mi, po tem zakonu dali. Lepo vas prosim, kje ste pa še to videli. Če pa ne boste dali, bomo pa propadli in kaj nam ostane, seveda, da rečemo, ja, moramo dati. Ampak ne bomo dali, kvečjemu pod pogojem, da kreditiramo zdaj po vseh treh ukrepih tega zakona, da damo mi, ki bomo zdaj dajali, osem milijard in tako naprej vseh jamstev iz treh ukrepov, da damo to kot kredit, ki naj se vrne in kako se naj vrne - tako kolegice in kolegi, kot vam piše ali pa vam bo pisalo v amandmaju, ki smo ga vložili že včeraj, pa je bil spregledan na odboru, in tako kot piše danes v amandmaju, ki ga boste ali ste ga pa že dobili na mizi, amandmaju Slovenske
nacionalne stranke k 2. členu. Amandma jasno pravi, ja, če bomo sprejeli ta zakon, je seveda to samo kredit, ki ga boste vi vrnili nam in mi bomo postali solastniki deleža. Mi vsi, ki ga bomo dali. To je bistvo tega zakona. V kolikor ne bo ta amandma sprejet, bo Slovenska nacionalna stranka strogo proti temu zakonu, pa še marsikaj drugega bo jasno povedala kot je že ta trenutek. Mi bomo s tem zakonom plačevali kredite vsem gospodom, ki so jih, še enkrat poudarjam, načrtno in načelno in zanalašč najeli zato, da so si kupili lastniške deleže, ki jih danes prodajajo po tri, štirikratni ceni. Ko bo treba plačati "puf", pa denarja ne bodo imeli, ga bo dala pa država, ne država, davkoplačevalec, vsak delavec, ki dela. Če pa ne boš dal, piše v tem zakonu med vrsticami, delavec, če pa ne boš dal, boš pa propadel. A takšne zakone mi sprejemamo? Včeraj, še enkrat pravim, naš amandma, ki zahteva, da ta denar vrne nazaj, da ga ima država v lasti, naj se ga da v nek sklad, kamorkoli že, in da bomo vsi tisti, ki smo ga dali, tudi deležni pri dobičku iz tega denarja. Naj ga vrnejo vsi, ki ga bodo dobili, ne pa, da ga bomo spet samo dali, izgubili, vuššš šel bo v zrak. In še enkrat, 20% pomeni tisto, kar piše v tem zakonu, bruto družbenega produkta države Republike Slovenije. Amerika, ki je v bistvu povzročila to krizo, velika, lepa država, ta je dala pa samo 10% svojega denarja, ob tem se je potrebno zamisliti. Slovenska nacionalna stranka bo ta zakon sprejela, če boste sprejeli njen amandma. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Radovan Žerjav, v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Prosim.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa gospod predsednik. Še enkrat, spoštovane kolegice in kolegi! Kot že rečeno, slovenski bančni sistem živi od dveh ključnih virov. Prvega predstavljajo depoziti prebivalstva, o čemer smo dejansko govorili in odločali v predhodnem predlogu zakona, drugega pa medbančni krediti. V trenutni situaciji medbančni trg ne deluje, je v kolapsu. Banke ne vedo, katera banka je v težavah, zato nihče nikomur ne zaupa in se pravzaprav na tem področju nič ne premika. Da presežemo to stanje, kar je ključno za delovanje našega bančnega sistema, je potrebno omogočiti, da država zagotovi garancijo za te transakcije na mednarodnem bančnem trgu. Posojila oziroma garancije so ključnega pomena, poleg tega pa zakon omogoča tudi povečanje kapitalskih naložb države, v kolikor bo to potrebno. Učinki finančne krize so načeli zaupanje deponentov, vlagateljev, gospodarskih družb v zmožnost finančnega sistema, da še naprej opravlja svojo pomembno vlogo. Namen tega zakona je torej, da se gospodarstvo ohrani, dostop do financiranja, poslovanja in predvsem naložb, kar je ključno. Ukrepi predvideni v tem zakonu torej pomenijo odziv na trenutno nepredvidljivost finančnih trgov in skupaj s predhodnim zakonom nudijo ustrezno
osnovo za reševanje morebitnih kriznih situacij v Republiki Sloveniji.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo tudi ta predlog zakona podprli. Na koncu naj povem, da smo pa lahko izredno veseli, da so ključne slovenske banke še vedno v slovenski lasti, za kar se je vedno zavzemala tudi Slovenska ljudska stranka. Sedaj šele vidimo kako dobre, v narekovajih, so nekatere druge tuje banke. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Borut Sajovic, Poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav tudi gospodu ministru s sodelavcem. Kolegice in kolegi! Seveda takrat kadar je pred vrati zima, se dober gospodar nanjo pripravi tako kot je treba in ukrepi, ki jih sprejemata odhajajoča in prihajajoča vlada, so na mestu, ustrezni, nujni za življenje, predvsem pa pričakovani. To seveda ni trenutek za širjenje alarmantnih zgodb, ki ne zdržijo in pa za nabiranje političnih točk. Za kaj gre? Gre za trenutek, ko je potrebno, da država reče, da stoji za gospodarstvom, za bankami in za našim sistemom. In v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije smo prepričani, da imamo ta sistem stabilen. Zato, da mu bo šlo pa bolje in pa lažje, je pa potrebno, da za njim s poroštvi stoji tudi država.
Predlagani ukrepi za omejitev učinkov finančne krize so potrebno predvsem zato, da bomo zagotovili dodatne vire financiranja bank. To pa se mora v pozitivnem učinku odraziti tudi naprej, seveda, na posojilnicah, hranilnicah, gospodarstvu in ne nazadnje dotaknilo se bo lahko vsakega izmed naših občank in občanov, ki bo potreboval pomoč.
Zakon omogoča tudi zagotavljanje sredstev s posojili države in s kapitalskimi naložbami državi v obliki zunanje dokapitalizacije. Tudi to je pomembno. S tem bodo banke dobile zadostno likvidnost za upravljanje svoje dejavnosti. Če pa hočemo, da bo sistem razumljiv tudi vsakemu izmed naših državljank in državljanov, ga lahko ponazorimo s praktičnim primerom družine, ki bi se za nujno rešitev, recimo, prvega stanovanjskega primera, morala zadolžiti pri neki od naših bank, recimo, tam nekje po 7,8 odstotni obrestni meri. In če bi seveda bila ta obrestna mera fleksibilna in če banka tega sama ne more servisirati, bi se bila za to prisiljena zadolžiti na zunanjem bančnem meddržavnem trgu, potem bi bila lahko tam obrestna mera dvakrat ali trikrat večja. Če pa bo seveda za tem stalo poroštvo, jamstvo države Slovenije, za našimi bankami, pa bomo taki družini omogočili kredit pod normalnimi razmerami, ki omogočajo vsem preživetje. In za to gre.
Te rešitve za katere smo vsi v Sloveniji v večinski meri, prejšnji in sedanji oblastniki, našli konsenz na sporazumen,
sprejemljiv, normalen način bodo s strani vseh petih poslancev in poslanke Liberalne demokracije Slovenije podprti, ker so dobri za to državo, ker so dobri za te ljudi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima dr. Franc Križanič v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Spoštovani! Poslanska skupina Socialdemokratov bo dopolnjeni predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih financah podprla z amandmaji, ki smo jih dobili na mizo. Sicer se moramo odločiti katerega, vendar vsaj dva bomo zanesljivo podprli. Toliko bi povedal, ne gre za sanacijski zakon, ne gre za zakon, ki bi omogočal nekomu, ki se je zainvestiral, ki je investiral napačno, prebroditi gospodarsko krizo in preživeti. Gre za zakon, ki omogoča zdravemu delu, konkurenčnemu delu gospodarstva, da preživi finančno krizo, da preživi nenadno prekinitev kapitalskih tokov. Jasno je, da se pričakovanje, in izkušnje iz preteklosti nas učijo, da se ti kapitalski tokovi po poteku krize vzpostavijo nazaj. To lahko traja nekaj mesecev, lahko traja dlje, če pride vmes do nekih napak ekonomske politike, zlasti tistih iz največjih držav. In še enkrat poudarjam, tukaj ne gre za to, da bi se reševalo nekoga, ki ima neustrezen izdelek, neustrezno storitev, ki ne najde trga za svoje storitve in izdelke, tukaj gre za to, da se zagotovi normalno delovanje finančnega sistema v času njegove velike krize, ki prihaja iz razmer na svetovnem trgu, orisal sem jih pa že v uvodu k predlaganim spremembam Zakona o bankah. Gre za dva ukrepa. Prvi ukrep omogoča državi, da reagira direktno s kapitalskimi vlogami. To nam omogoča sorazmerno majhna zadolženost Slovenije, mi mislimo, da je možno en del financiranja prenesti preko zadolžitve države v tisti del finančnega sistema, navedene so upravičene inštitucije kreditne, to se pravi tiste, ki jih kontrolira Banka Slovenije, zavarovalnice in pokojninske družbe, da ne pride do njihovih resnih likvidnostih težav. Rešujemo likvidnost ne solventnost. Pričakovati je, da bo ta prvi ukrep pod 81.a členom uporabljen zlasti za manjše inštitucije, ki težje nastopajo na kapitalskem trgu, tudi če imajo za seboj državno garancijo. Večje, bolj uveljavljene nacionalne inštitucije bodo uporabile 2. člen, to je spremembe 86.a člena oziroma 3. člen tega našega amandmaja. Tu pa je potem skupina Socialnih demokratov dala tudi amandma k temu amandmaju, o katerem bomo razpravljali kasneje, ki bi nekoliko poenostavil postopek, pa ga vendarle zelo natančno specificiral, se pravi, da bi bil ta postopek že v tem zakonu natančneje opredeljen. Več o tem bi pa diskutiral potem, ko bomo govorili o predlogu. Mi bomo ta dopolnjeni predlog podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Andrej Vizjak v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani predsednik, spoštovani minister s sodelavci! V Slovenski demokratski stranki bomo zakon podprli. Cel finančni sektor, finančna industrija se nahaja v krču. Od vsepovsod dobivam informacije, da je praktično nemogoče najeti kredite tudi za dobre projekte, tudi dobra podjetja z najboljšimi bonitetami so zaradi tega krča finančnega sektorja pred resnimi težavami. Ne da se normalno poslovati, vemo, da je logika poslovanja podjetij zelo odvisna od dolžniškega kapitala, tako kratkoročnega kot tudi dolgoročnega, kratkoročnega za obratna sredstva, za neke kratkoročne potrebe, dolgoročnega za nujne razvojne projekte. In če bomo nemo gledali in čakali, potem bo ta krč puščal čedalje hujše in globlje posledice v gospodarstvu, v realnem sektorju in tega si ne smemo privoščiti. Zato je vlada na predlog Ministrstva za finance kljub razmeroma omejenim pristojnostim zaradi povolilnega časa sprejela te ukrepe in jih predlagala parlamentu, ob sodelovanju tudi s sedaj koalicijskimi poslanskimi skupinami. Škoda pa je, spoštovani, da so ti ukrepi osamljeni, da ni nadgradnje teh ukrepov z novimi in novimi ukrepi, ki jih potrebuje slovenski gospodarski in finančni sistem, da bo pariral izzivom krize, ki se hočeš-nočeš zaradi odprtosti slovenske ekonomije seli tudi k nam.
Moram reči in izraziti tudi neke vrste zaskrbljenost in nezadovoljstvo, da tudi ko beremo prihajajoče nove koalicije in vlade, ne zasledimo nobenih konkretnih predlogov, kako iz te krize in kako omogočiti slovenskemu gospodarstvu razvoj. Če je kaj in če je kje potrebno biti konkreten v koalicijski pogodbi, bi veljalo biti zelo konkreten na tem področju. Predlagam torej, da se prihajajoči, ki nosite vso odgovornost za prihodnost, tudi s tem resno, resno soočite. Mi bomo s predlogi prihajali, ker mislimo, da je tudi to naše poslanstvo, vendar menim, da je v prvenstveni meri vaše. To je gotovo eden izmed dobrodošlih sporočil slovenskemu finančnemu sektorju, da ima hrbet ščiten, da bo država skočila z raznimi ukrepi, inštrumenti, če bo finančni sektor to potreboval v okviru svojih nalog, to je servisiranja slovenskega gospodarstva. Ampak ta ukrep je zgolj pozitivno sporočilo, ki pa ni zadosti. Če bodo slovenski bankirji, tako kot doslej, čepeli na kupih denarja in ga ne posojali pod ustreznimi pogoji slovenskemu gospodarstvu, če torej namen zakona ne bo dosegel realnega sektorja in slovenske ekonomije oziroma slovenskega gospodarstva, potem smo storili žal premalo. Naj bo ta zakon tudi sporočilo slovenskim bankam, da so odprti do slovenskih gospodarskih subjektov, da posojajo denar po ustaljenih metodah. Spomnite se še pol leta nazaj, nekaj mesecev je bilo denarja na slovenskem finančnem trgu, kolikor
ste ga hoteli. Gospodarstvo ga je imelo na voljo, danes pa ima isti gospodarski subjekt z istimi bilancami, istimi bonitetami zaprta vrata. In to ni prav. In namen tega zakona je, da se te zadeve tudi presekajo.
Samo še eno stvar. Veliko je bilo na Odboru za finance govora o tem, ali dati bianco pooblastilo Vladi pri odobritvi teh poroštev. Tukaj smo naleteli pravzaprav na ustavno omejitev. Ustava pravi, da je poroštvo možno dodeliti zgolj z zakonom, torej v tem parlamentu, vendar mislim, da se ob neki ekspeditivnosti Vlade, regulatorjev in politike, da to storiti izjemno hitro, tudi v enem dnevu. Hvala lepa. Mi bomo ta zakon podprli.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima dr. Matej Lahovnik v imenu Poslanske skupine Zares.
Prosim.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa. Spoštovane poslanke, poslanci.
V	Poslanski skupini Zares bomo predlog omenjenega zakona seveda podprli, ker menimo, da ustrezno odgovarja na trenutne razmere na mednarodnih finančnih trgih. Dejstvo je, da se slovenske banke tudi v precejšnji zadolžujejo na mednarodnih finančnih trgih in da je dostopnost do teh virov pogojena s tem, ali država jamči poroštva ali pa ne. Zato menimo, da je ta zakon, kakršen je, nujen, da bo zagotovil bankam ustrezne vire. Seveda pa tudi sami pričakujemo, da se bodo banke na podlagi tega v večji meri ponovno vključile v kreditiranje realnega sektorja, ker trenutna težava je v tem, da dejansko denar ne kroži na medbančnem kreditnem trgu in da posledično tudi banke ne zagotavljajo novih virov, virov za nove investicije podjetjem. Če pa ni novih investicij, pa vemo, da to slabo vpliva na gospodarsko rast in vse druge kazalce, ki so s tem povezani.
Tako bomo mi ta zakon podprli in verjamemo, da bo v precejšni meri pripomogel k izboljšanju likvidnosti tudi v slovenskem realnem sektorju. To je na nek način tudi sporočilo bankam, da so dobile ustrezna poroštva za vire. Seveda pa se morajo sedaj tudi same bolj aktivno vključevati v krizne razmere v realnem sektorju.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.
V	razpravo dajem 2. člen in amandmaje skupine poslancev s prvopodpisanim Matejem Lahovnikom, potem amandma k 2. členu, prav tako s prvopodpisanim Francem Križaničem in amandma Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Odpiram razpravo. .../Oglašanje v ozadju./...
Hvala lepa. Besedo ima Franco Juri.
FRANCO JURI: Spoštovani predsednik, spoštovana Vlada, spoštovani zbor.
Ko sem danes poslušal utemeljitve teh dveh zakonov, sem se spomnil, da v ljudski govorici interventni zakon lahko pomeni tudi gašenje požara. Torej gasilska akcija. In za to gre. In zato je tudi nujno, da izglasujemo oba zakona, kajti drugače bomo podvrženi takim ali drugačnim pritiskom in bi postali soodgovorni za morebitne posledice finančne krize. Ampak pri tem gre povedati tudi naslednje. Ta finančna kriza ni nastala sama od sebe. Finančna kriza je posledica določenega modela razvoja in iz teh posledic, ki so se začele v Združenih državah Amerike in so nato prešle in prestopile veliko lužo, se moramo tudi nekaj naučiti. Neomejeno jamstvo, ki ga ponujamo finančnim institucijam, je pravzaprav psihološka intervencija, rekli smo, preventivna, ki vsekakor ustvarja ugodno okolje za nadaljevanje finančnih tokov brez travm in brez nepotrebnih turbulenc. Vendar se strinjam tudi s tistimi pomisleki, ki razmišljajo v smeri večjega angažiranja in večjega nadzora javnih okvirov, torej tudi države, v teh finančnih operacijah. Strinjam se s tistimi amandmaji, ki zelo jasno določajo, na kakšen način, če pride ne le do psihološkega učinka, ampak če pride do dejanskih intervencij, ki so namenjene saniranju teh terjatev oziroma zadolževanja, je treba tudi opredeliti status javnih intervencij in javnega denarja, ki se bo za to uporabljal. Gre navsezadnje za jasne odgovornosti slabega finančnega modela. Ko poslušam, kaj si bodo v Washingtonu 20. decembra oziroma 15. decembra povedali člani skupine G-20, sem celo malce zaskrbljen. Kajti gre za iskanje rešitev, ki potencirajo vlogo svetovnega monetarnega sklada, torej vlogo tistega, ki je pravzaprav del, in to pomemben del nastalega problema. Želel bi raje slišati besede o temeljiti reformi takih svetovnih finančnih institucij. Ampak zaenkrat zgleda, da se opredeljujemo za gašenje požara.
Glasoval bom za oba zakona in glasoval bom tudi za tiste amandmaje, ki zakon pojasnjujejo oziroma v tem zakonu ponujajo jasen okvir udeležbe in odgovornosti države na relaciji med državo in zasebnimi ter ostalimi finančnimi institucijami. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Luka Juri.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Predsednik in spoštovani kolegi, kolegice, poslanci in poslanke! Seveda je Zakon o javnih financah in Zakon o bančništvu potrebno sprejeti zaradi številnih odločitev tudi drugih držav znotraj Evropske unije. In če tudi mi podobnih odločitev ne bi sprejeli, bi prišlo do relativne nestabilnosti našega sistema tudi tako, kot je že na začetku minister predstavil.
V tej razpravi me pa preseneča da, kot je sicer človeška narava, skačemo iz enega ekstrema na drugega. Včeraj ali predvčerajšnjim ali pa pred nekaj meseci je bil finančni trg takšen, kot je bil, izredno dinamičen, izredno kompleksen, vendar delujoč, odličen instrument za ustvarjanje gospodarske rasti in konec koncev bogastva. Danes je to veliko zlo in morali bi v eno totalno in popolno reorganizacijo. Mislim, da je modrost nekje v sredini. Tudi ko slišim napade in kritike, da je tudi ukrep, ki ga predvideva zakon o javnih financah, posledica prevelikega zadolževanja za slovenskem trgu in servisiranja samo določenih kreditojemalcev, se mi zdi to ceneni populizem. S tem zakonom ne bomo reševali nekaterih kreditojemalcev, s tem zakonom bomo zagotovili določeno medbančno likvidnost, ki bo omogočila predvsem manjšim in mikro podjetjem na slovenskem prostoru, da normalno delujejo, da izvajajo svoje investicije in da lahko rastejo naprej. Torej govoriti o tem, da je ta zakon slab, ker bi servisiral samo določene kreditojemalce, večje kreditojemalce, je po mojem mnenju poceni populizem. Gre za to, da moramo našim malim in srednjim podjetjem omogočiti, da dihajo naprej, da živijo. Živijo lahko s krediti. Gre za obratna kratkoročna sredstva za investicije v nepremičnine, za investicije v opremo. In to je mogoče le z dobrimi in seveda relativno poceni krediti. Zato je takšen zakon dober, ker bo to omogočil. In tudi vse te razmisleke in vabila o popolni reorganizaciji finančnega sistema bi jaz zavrnil z zavedanjem, da je finančni sistem doslej dobro deloval, edino, kar je bilo tukaj problematično, je, da so bili regulatorji, torej tisti, ki bi morali finančni sistem regulirati, preveč tolerantni in niso izvajali svoje vloge. Finančnemu sistemu moramo omogočati naprej, da se razvija, moramo pa se ob tem zavedati, da nima vedno prav in da mora tudi regulator imeti svojo vlogo. Da bi pa sedaj izvajali eno popolno revolucijo v stilu neke socialistične reorganizacije, se mi pa zdi nesmiselno. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Sedaj smo dobili kar nekaj amandmajev k 2. členu. S tistim redakcijskim, ki so ga vložili poslanci, s prvopodpisanim Francem Križaničem, nimam nobenih težav. Nasprotno pa imam z ostalima dvema, bolj, kako bi rekel, kam ciljata. Prvič, amandma, ki govori o tem, da se med inštrumente uvrščajo tudi odkupi terjatev kreditnih inštitucij s sedežem v Republiki Sloveniji. Jaz načeloma nimam problema, če so to terjatve med kreditnimi inštitucij ami. Če pa so to terjatve kreditnih inštitucij do realnega sektorja, se mi pa postavlja vprašanje, ker potem postane upnik namesto banke, do nekega konkretnega podjetja država. To je pravzaprav čisto tipična državna pomoč podjetjem. Kajti država lahko z
državnimi pomočmi pomaga in to je nek by pass. To se pravi, ta novela zakona in ta določba je nek by pass obstoječim postopkom in načinom dodeljevanja državnih pomoči gospodarstvu in podjetjem. Normalno se lahko za pomoč podjetjem v težavah podjetje priglasi k neki pomoči, mora zato imeti nek program prestrukturiranja, potem ena komisija ta program prestrukturiranja oceni, ali je v redu ali ni v redu, in potem se določita tudi obseg in višina državne pomoči temu istemu podjetju. Če prav razumem, je pa s tem amandmajem pripeljano to okoli, mimo tega postopka, in sicer, če je banka firmi posodila denar in ta firma tega sedaj ne more vračati, drugače nima smisla odkupovati terjatev, odkupuješ terjatev takrat, kadar je ta terjatev problem, se pravi, se ne vrača, namesto da podjetje ne bo vračalo denarja banki, ga ne bo vračalo državi. Sprašujem, ali je to cilj in intenca tega predloga, ker se mi zdi, prvič - da je to zaobitje sistema državnih pomoči, ki so mimogrede v Evropski uniji izredno podrobno regulirane. To je bolj vprašanje, preden se dokončno odločimo, ali in kako to podpreti. Drugo je pa amandma Slovenske nacionalne stranke, katerega namen je pravzaprav zelo dober in pravi. To se pravi, zakaj bi z nekimi instrumenti dajali potuho, podpirali te, recimo, NBO-je, ki so za najetje kreditov zastavljali tiste delnice ciljne družbe, ki jih pravzaprav sploh nismo imeli v lasti. Ampak kaj pomeni ta amandma? To pomeni, na primer, če je neka banka v večinski državni lasti posodila podjetju X denar za nakup delnic podjetja X, to pomeni, da bo sedaj država postala delničar podjetja X in dala za to delnice te banke. Se mi zdi, da celo s tem namenoma podpiramo to. Država bo dala iz rok delnice -recimo, lahko tudi o konkretnih bankah govorimo, ampak bolje, da ne -, torej, država bo izpustila iz lastništva neko finančno institucijo in v zameno za to finančno institucijo dobila delnice tistega gospodarskega subjekta, ki je pravzaprav v nekem prevzemu ali kako drugače zastavil te lastne delnice za najem kredita pri tej finančni instituciji. Mislim, da je namen dober, kar sem slišal, je dobro, ampak ne vem, če je sledeno skozi ta konkretni amandma, ki je tu povezan. Zato bi tudi morebiti - ne vem, predsednik, kako je to proceduralno možno, ker smo pri razpravah o amandmaju, da bi nam predlagatelji podrobno tudi obrazložili, kako so si to zamislili na podlagi te dikcije, ki je tu opredeljena.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala. Seveda poteka razprava in jo bom omogočil še naprej. Pred tem bi pa želel opozoriti predvsem nove poslanke in poslance, da se k razpravi prijavijo tako, da pritisnejo eno od treh tipk, "za", "proti" ali "kvorum". Odpiram prijave za razpravo. Prosim. Besedo ima gospod Srečko Prijatelj.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Država se mora obnašati v prvi
vrsti pošteno, v drugi vrsti pa odgovorno. In mislim, da s tem zakonom, ki ga imamo pred sabo, ni v igri ne eno ne drugo. In lepo vas prosim, vsem tistim, ki ste govorili, da je to dobro, samo en podatek: v 90. letih smo tudi pomagali s posojili, obe banki sta pomagali, v večinski državni lasti, podjetjem, ki so imela likvidnostne probleme. Ampak takrat se je pomagalo znanemu lastniku in dejansko se je vedelo, komu se pomaga. Danes imamo drug primer. Danes pomagamo dejansko menedžerskim prevzemnikom, ki imajo lastniško strukturo privatno, in zopet bi dajali neka poroštva, ki bi pa pomagala izključno tistim, ki so že nekoč in nekdaj profitirali velike vsote denarja na račun davkoplačevalcev, torej državljank in državljanov. Jaz mislim, da gre predvsem tu za ponavljanje nepoštene igre. In če pogledamo lastniško strukturo teh podjetij, čigava je Pivovarna Laško, čigav je bil, jaz bom govoril kar Istrabenz, ker ga ni danes več in tako naprej, in kdo so ti gospodje, potem lahko vidimo, za kaj gre. Gre za pomoč dolžnikom, ki so nekoč že mogoče komu kaj pomagali pa tudi kateri stranki kaj primaknili. Če je kaj poštenja v vas in državljanke in državljani v teh časih gospodarske negotovosti in finančne krize to prav gotovo od vas pričakujejo, potem boste sprejeli danes naš amandma. Naš amandma pa govori o tem, da če že bomo nekaj dajali oziroma nekomu neka poroštva izdajali, da je to v obliki kredita, kot je že gospod Barovič pred menoj dejal, da se država tu na nek način tudi zavaruje in da ima neko garancijo, da to, kar dajemo, da bo nekoč tudi vrnjeno.
Jaz vas pozivam, da podprete amandma k 2. členu. In če bo narejeno to v nasprotnem, s tem imate rezervno varianto, katere podpisniki amandmaja smo tudi mi, predlagala ga je pa stranka Zares, v tej varianti gre v bistvu za tako imenovani polovični izhod iz tega. Ampak v prvi vrsti vam na srce polagam, da bodite načelni, principialni in pošteni. To boste pa našli v 2. členu našega amandmaja. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima dr. Franc Križanič.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Social demokrati bomo podprli predlog amandmaja, ki so ga dali poslanci s prvopodpisanim Matejem Lahovnikom. Gre za predlog možnosti direktnega vstopa v kreditno razmerje tudi z neko gospodarsko družbo. Strinjamo pa se, da bo tak vstop treba natančno opredeliti in potem tudi donosno izvajati. Se pravi negativnih javnofinančnih posledic po mojem mnenju tak ukrep ne bi smel imeti. V tem primeru ne gre za državno pomoč, pač pa za obliko vzdrževanja likvidnosti finančne inštitucije. In to je eden od možnih ukrepov in v tem smislu je legitimen. Se pravi, gre za prevzem zelo kakovostnih terjatev in ne v 100% vrednosti, ampak v 50%, kar bo opredelila potem podzakonska ureditev, se pravi uredba. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo želi minister dr. Andrej Bajuk.
DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kar se tiče teh dveh amandmajev. Rad bi se najprej obrnil na ta amandma, kjer je prvopodpisani gospod Matej Lahovnik, in to je vključitev v 2. členu neke nove alineje, ki bi pa vključila tudi odkup terjatev kreditnih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji, torej da poleg posojil in pa mogoče dokapitalizacije kakšne bančne ustanove bi tudi vključili možnost, da se ta sredstva, ki bi jih ta zakon zdaj omogočil, tudi uporabljajo za odkup terjatev, recimo, bank s sedežem v Republiki Sloveniji. Osebno mislim, da to nima velike dodane vrednosti. Kaj se pa dejansko lahko zgodi? Ena banka ima bodisi dobre ali pa slabe terjatve. Najprej naredimo še eno drugo razliko. Od oktobra lani, ko je gospod guverner Banke Slovenije javno povedal, da po oceni Banke Slovenije naše bančne ustanove nimajo tako imenovanih zastrupljenih naložb ali tako kot se danes govori "toxic assets", da tega v Sloveniji ni, ker naše banke niso teh dokumentov kupovale, ker vemo, da te slabe terjatve, recimo, če obstajajo, so resnično malenkost, tam nekje med eno do ena in pol procenta vseh njihovih naložb. To so podatki Banke Slovenije. Torej, pri nas nimamo takšnega problema, kot ga imajo banke drugih držav članic EU, na primer v Nemčiji, kjer so morali te stvari reševati ravno zato, ker so banke vlagale v neke določene dokumente, pa so se izkazali ti instrumenti kot skoraj nič vredni. To je njihov bistveni problem. In zato tudi vse njihove odločitve, kako naj se država tega reši, vključujejo tudi možnost, da to odkupujejo in bo država pač prevzela odgovornost in bo te brezvredne papirje na nek način vnovčila čez eno generacijo ali bog ve kdaj. Pri nas tega problema ni. Koncept terjatev je tudi ta. Kaj bi pa s tem dosegli? Prav gotovo predlagatelji nimajo v mislih takšnih terjatev, da teh terjatev ni. Govorijo torej o kreditih, ki so jih banke dale določenim kreditojemalcem v Sloveniji. To pa so slovenska podjetja, takšna ali drugačna, to se pravi dobra ali pa slaba. Če je dobra naložba, dobra terjatev, je ni banke, ki bi to prodala. Zakaj pa bi prodala, če bi sama sebi škodo delala v svoji lastni bilanci, če prodaja dobre terjatve. Saj to je njihove posel. Zakaj bi dobre terjatve prodajala? Zakaj pa bi država kupovala slabe terjatve? Tukaj pa pridemo do drugega vprašanja. To stvar pa je treba reševati na drugačen način. Ne moremo uporabiti, vsaj to je moje mnenje, te zakonodaje in tega pristopa za reševanje posledic globalne finančne krize, da bomo tudi reševali osebna ali neka določena konkretna podjetja. Če bo to pomembno, bo treba to reševati na drugačen način, ne pa preko te zakonodaje in vse sistemske probleme financiranja bank in sistemska vprašanja pomešati z vprašanji slabih naložb, ki jih imajo prav gotovo tudi naše banke, da so dajale kredite, ki niso tako dobri, kot je zgledalo ali pa kot
bi same želele. In se sedaj kaže, da niso tako dobri krediti, kot so bili. Mislim, da ni najbolj primerno, da se to meša. Terjatve, če imajo predlagatelji v mislih terjatve tako imenovane "toxic assets", teh v Sloveniji praktično ni, potem je nepotreben. Če pa govorimo, da bomo kupovali slabe terjatve, pa to ni pravi instrument. Če Državni zbor smatra, ali pa oceni, da je potrebno Vladi dajati neke konkretne inštrumente na razpolago, da bo reševala probleme kompletnih podjetij, potem naj to naredi preko drugega zakona, ne pa preko zakonodaje javnih financ. To je moje mnenje in to je tudi naš predlog.
V imenu odhajajoče vlade jaz tega ne bi podprl in vam tudi priporočam, da tega ne sprejmete.
Kar pa se tiče amandmaja Slovenske nacionalne stranke, s prvopodpisanim gospodom Barovičem, tukaj pa je nekaj, kar je težko razumeti, zakaj bi sploh to država naredila. Če pravilno razumem, kaj se hoče s tem amandmajem, je, da če bi prišlo do neke dokapitalizacije bančne ustanove, recimo, potem država postane lastnica delnic. Torej nismo nikomur nič dali ter postanemo lastniki tega kapitala ali tega deleža kapitala, ki smo ga pomagali ustvariti ravno s temi sredstvi. Predlog pa je, da bi ta delež spremenili v deleže v podjetjih, ki so nastavila svoje lastne delnice kot garancijo, da so dobila kredite. To se pravi, zdaj pa govorimo o menedžerskih odkupih, da bomo odprto govorili, za kaj pravzaprav tu gre. In lahko odpremo razpravo o slovenskih tajkunih, pa še čem drugem, če je to volja Državnega zbora. A vendar ne vidim razloga, zakaj bi država se zavzela za to, da bi delež, kapitalski delež, ki ga bo pridobila pri dokapitalizaciji na podlagi teh sredstev, dejansko spremenila v kapitalski delež v podjetjih, ki so prišla do svojega lastninjenja preko teh kreditov in jih zajamčili s svojimi lastnimi delnicami. Kot finančni minister tega predloga ne bi podprl. To vprašanje je treba reševati na drugačen način. To je vprašanje pravne države, če je pa legitimno, se je pa treba lotiti zakonodaje in v prihodnosti to tudi preprečiti. To smo ravno preprečili v Državnem zboru v prejšnji sestavi, in to januarja leta 2008, ko smo spremenili pogoje v Zakonu o bančništvu in zahtevali, da vsi tisti, ki prosijo za kredit in hočejo garantirati s takšnimi delnicami, morajo veliko več zastaviti, kot pa je bilo do takrat. To je dejansko virtualno onemogočilo katerokoli nadaljnje kreditiranje s takšno garancijo v Republiki Sloveniji. S tem je bila sistemska rešitev za naprej seveda tudi dosežena, za nazaj je pa treba pregledati. Ne moremo pa reševati vseh problemov in mešati problemov, naših sistemskih problemov bančnega sistema v tej globalni krizi s temi odprtimi vprašanji naše družbe, ki pa zahtevajo - in pričakujem, da bomo tudi dosegli vašo pozornost in da boste lahko rešili, morda na boljši način, kot smo do sedaj. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bogdan Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala lepa. Ob obrazložitvi našega amandmaja bi želel spoštovanemu ministru tudi odgovoriti.
Poglejte, država bo na nek način pomagala kriti neko izgubo. Pa vzemimo primer podjetja, ki sem ga prej imenoval, saj je vseeno, Mercator ali pa Istrabenz ali pa katerokoli. Zgodba bo končana, izguba bo pokrita, kdo bo kasiral dobičke, ko bo tekel posel naprej? Država sigurno ne. Država bo pomagala s temi krediti, dobičke naprej bodo kasirali pa oni. Še drugače bom povedal, kaj govori naš amandma. S tem zakonom država jamči za refinanciranje slabih kreditov domačih bank. Upam, da se s tem strinjamo. Te kredite, ki so bili slabi krediti domačih bank, je država celo sama odobrila. Zato imamo, država kot taka, pravico, da od bank zahtevamo, da konvertira v kapitalske deleže. Pa če želite, z drugimi besedami pa bom povedal izraz, ki ga ne marate slišati: vračamo se nazaj v nacionalizacijo. Ja. Nacionalizirati tisto, kar je bila sama država kriva, da je bilo slabo. Če tega ne naredimo, pomeni, da smo spet nekaj dali, dobili pa nič. Samo za to gre. In to je čisto jasno zapisano v tem amandmaju k 4. členu. Še enkrat. Če mi pomagamo nekaj reševati, nekaj damo eni banki, želimo mi, država - mi vsi smo država, od tega nazaj tudi imeti. Ne samo dati, zadevo rešiti in ko posel teče, bodo ljudje, X, Y, Z, na čelu podjetij Pivovarne Laško, Mercator, Istrabenz in tako naprej spet kasirali dobičke. Koliko pa bo imela država dobička od tega, ko bo pomagala rešiti problem?! To me zanima. Nič! Nič! Mi bomo pomagali rešiti problem, rešiti z denarjem, ki ga daje vsak Slovenec, vsak Slovenec! In pravzaprav bomo reševali problem, ki smo ga mi povzročili, ker je ta država, ne samo v tem, tudi v prejšnjem mandatu je ta država dajala slabe kredite nekaterim bankam in dovoljevala te slabe kredite. In zdaj se bomo reševali iz tega, reševali vse druge, drugi bodo potem naprej normalno poslovali in kasirali dobičke. Mi pa ne bomo od tega imeli nič. Mi - govorim mi, ne govorim samo država, Državni zbor in Vlada. Ta denar bo šel od vseh varčevalcev iz vseh bank. In pravzaprav od vseh varčevalcev, davkoplačevalcev. Na kakšen način bomo mi dobili kaj nazaj? Samo na način, da sprejmemo ta amandma. To je bistvo našega problema. Če pomagamo rešiti problem, imamo tudi pravico da nekaj od tega, ko rešimo problem, nazaj dobimo. Ali drugače povedano: banka, ki mi da kredit od mene ne zahteva, da ga samo vrnem, ampak zahteva od mene, da ji plačam visoke obresti. Na daljšo dobo mi ga da več in ga moram plačati. Enaka zgodba. Čisto preprosto.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Besedo ima minister dr. Andrej Bajuk.
DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa, gospod predsednik.
Jaz se opravičujem. V svojih uvodnih besedah, to je tudi problem Poslovnika, da ima predlagatelj 5 minut časa, nisem mogel še razširiti na določene stvari, ki so silno pomembne, da se lahko osredotočimo, zakaj je sploh ta razprava in zakaj je ta predlog zakona. Ne smemo mešati situacijo in položaj v drugih državah članicah s tem, kar je v Sloveniji. Danes vemo na podlagi podatkov - Ministrstvo za finance s tem ne razpolaga, s tem razpolaga Banka Slovenije - nadzornik, ki pozna natančno, kaj se dogaja v teh bančnih ustanovah. Vemo, da niso nalagali, kot sem že prej omenil, v takšne finančne instrumente, ki so se izkazali za ničvredne. To ni problem. Kje pa je potem problem v slovenskih bankah? Depozite imajo in smo jih tudi zavarovali v tem smislu, da so ljudje verjeli od 8. oktobra naprej, da dejansko ta obljuba, ki sva jo dala, jaz v imenu Vlade kot minister za finance in Banka Slovenije, ko smo rekli Sloveniji: Mi vam bomo zagotovili, da so vaše naložbe v slovenskih bankah 100% zajamčene. In smo opazili, ko smo sledili zadevi, da ni bilo nikakršnih premikov ali pa večjih premikov, kar se tiče depozitov v slovenskih bankah. In to bomo tudi zdaj zagotovili in zaključili s tem, da bo zakon o bančništvu sprejet. Kje pa je potem problem? Problem so še drugi dodatni viri, ki jih slovenske banke v zadnjih petih letih ali pa šestih, skoraj bi rekel desetih letih imajo. Od česa pa? Kako pa posojajo slovenske banke? Tako, da se tudi zadolžujejo, in sicer srednjeročno, na tako imenovanem medbančnem trgu. Kaj pa so to? To so krediti, ki jih najame recimo bodisi mariborska banka ali pa nova ljubljanska banka, vse banke imajo določene kredite, ki se vključijo kot podlaga za to, da lahko posojajo. In to pomeni 30% finančne vsote bank. 30% tega je odvisno od posojil, ki prihajajo z medbančnega trga. In ta medbančni trg je trenutno zamrznil, ne deluje. Zakaj? Kot smo že večkrat slišali danes, nekateri ste sami tudi to že ugotovili in tudi danes izrazil, ker si banke med seboj ne zaupajo. Ne vedo, kdo je grešnik in kdo ne, kdo je kaj kupoval ali pa ni kupoval. In dejansko je stvar zamrznjena. Zdaj pa je treba ta sistem na nek način omogočiti, da zaživi. Kaj pa bodo banke delale? Pa ne, da se bodo dodatno zadolževale! Da bodo lahko obnavljale, po potrebi pa morda tudi povečale svoje kreditiranje v tujini. Da bodo lahko obnavljale. Ker to so določene zapadlosti. Kako pa mislite, da smo prišli do določbe, koliko sredstev potrebujemo? Ker na podlagi podatkov, ki jih tudi nima Ministrstvo za finance, jih tudi nima Vlada, edina, ki ima podatke, je Banka Slovenije. In tudi ona ne more iti konkretno, ker so to bančne skrivnosti, s katerimi Vlada ne razpolaga. Ne sedanja, tudi prihodnja ne bo s tem razpolagala. Kaj vemo? Vemo, da so zapadlosti do konca 31. decembra 2009 tam nekje nad 7 milijard evrov. Če naše banke ne bodo mogle obnoviti teh kreditov, ker bodo zapadli, ali pa jih po potrebi tudi morda malenkostno povečati, potem ne bodo mogle posojati. In če ne bodo mogle posojati, je pa
naše gospodarstvo v težavah. Zato je bil ta sklep sprejet na podlagi sveta finančnih ministrov celotne Evropske unije, da vse države gremo v to, da zajamčimo kreditiranje bank na medbančnem trgu, in sicer z državnim poroštvom. Začasno. Dokler je pač situacija takšna, kot je. Da ne bodo banke posojale sosednji banki, ki ji ne zaupajo, ampak posodijo državi, ki ima še vedno verodostojnost na finančnih trgih. To je jedro tega predloga. In to je tudi ključni problem v našem finančnem bančnem sistemu, kako zagotoviti, da bomo ponovno odprli vrata našim bankam na medbančnem trgu. To je ključni problem. Lahko se nam pa tudi zgodi, to je pa na podlagi izkušenj drugih finančnih ministrstev evropskih držav, da bo prišlo do kakšne težave, kjer bo pa treba kapitalsko podpreti kakšno ustanovo, zato je tudi ta druga alineja v 2. členu, naj se tudi dajo sredstva, da se dokapitalizira, če je to potrebno. Zdaj je pa še tretji predlog ali pa en dodatek tretje alineje, da poleg sredstev za zajamčenje posojila in poleg sredstev za dokapitalizacijo naj bi pa še uporabljali za odkupovanje terjatev. Tukaj pa jaz ne bom ponavljal, kar sem prej povedal, mislim, da je to nepotrebno, da je to treba reševati na drugačen način. Dajmo se osredotočiti na tisto, kar je ključen problem našega bančnega sistema, in to je: preko državnega jamstva omogočiti, da se ponovno odprejo vrata medbančnega trga, da bodo naše banke lahko naprej delovale. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Repliko ima gospod Bogdan Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala lepa. Poglejte, gospod minister, dejansko vem, da najbrž že iz izkušenj veliko več veste, ampak ves čas ste govorili o dajanju poroštev. Že, že, ampak ta zakon ima tri ukrepe. Prvi ukrep govori o dejanju poroštev. Mi imamo pa še dva ukrepa, in sicer drugi ukrep, ki govori o dajanju posojil kreditnim inštitucijam ter zavarovalnicam, in tretji ukrep, ki govori o kapitalskih naložbah Republike Slovenije v kreditne inštitucije. To je treba pogledati. Eno je poroštvo za refinanciranje, ampak trije ukrepi so, dajanje posojil, kapitalske naložbe. O tem pa tudi besede nismo slišali danes. Dajmo ljudem povedati, kaj to pomeni: da nekaj damo, dobimo pa nič. To je to. Zaradi tega imamo mi ta amandma, zaradi tega želimo zaščititi. Ni samo poroštvo vsebina tega zakona. Trije ukrepi so: poroštvo, drugič, poudarjam, dajanje posojil kreditnim inštitucijam in zavarovalnicam, pozavarovalnicam in pokojninskim družbam, in tretjič so kapitalske naložbe te države. Vse to troje je v tem zakonu in vse skupaj bomo danes sprejeli in jamčili, da bomo dajali, govorim o točki 2 in 3, ukrepu dve in tri, dali bomo posojilo, dali bomo kapitalsko naložbo, od tega bomo pa imeli "figo".
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod minister, vi imate besedo, kadar želite v okviru časa, ki ga imate na razpolago. Vendar bi prosil, da so tudi drugi razpravljavci. Izvolite, gospod minister.
DR. ANDREJ BAJUK: Razumem. Hvala lepa. Samo nekaj bi rad pojasnil. Ne da nič ne dobimo. Jaz mislim, da je to tudi treba imeti jasno pred očmi. Če pride do neke kapitalske naložbe, potem je država lastnik delnic. To je jasno. Če da določeno jamstvo, potem je cenik in tudi določena obremenitev pride na ta račun in so tudi neka dodatna sredstva od tega. Če pa ne more banka vrniti, je pa tudi predvideno, postanemo pa spet lastniki delnic. Torej ni tako, da damo in ne dobimo nič. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima dr. Matej Lahovnik.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa. Amandma, kjer sem sam prvopodpisani, v bistvu določa oziroma dodatno vsebuje odkup terjatev kreditnih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji. S tem v bistvu zakon uvaja samo dodaten instrument za reševanje finančne krize, ki omogoča tudi odkup terjatev z namenom povečanja likvidnosti kreditnih institucij. Res je tu zdaj mogoče razpravljati, ali gre tu za nedovoljeno državno pomoč ali dovoljeno državno pomoč. Ampak saj kaj pa počnemo cel dan danes že tukaj? Govorimo o državnih pomočeh finančnim institucijam. In zdaj tu nasprotovati temu, kar je pravzaprav že storila tudi Nemčija, kar so nekatere druge države, je vprašanje, ali potem vsi ostali v Evropski uniji tudi kršijo na nek način pravila o državnih pomočeh. Saj pravim, mogoče je o tem razpravljati. Ampak to, kar danes tu počnemo, tudi ni nič drugega, kot dajanje na nek način pomoči finančnim institucijam. Še nekaj bi želel izrecno povedati. To ne pomeni, da bo država to serijsko počela ali da bo sploh počela. To je možnost, ki se lahko izkoristi v razmerah, če se stvari še bistveno poslabšajo. Mi ne vemo, kaj bo. Še nekaj tednov nazaj so vsi zagotavljali, da banke ne potrebujejo nobenih ukrepov, nobenih pomoči, skratka, situacija je bila stabilna. Danes vidimo, da je situacija precej drugačna. Tudi zneski, o katerih govorimo, so precej relativni. Še nekaj dni nazaj sem imel informacije, da je tako ali tako vprašanje, če bo banke to sploh zanimalo, še posebej, ko smo povedali, da se bodo ta poroštva zaračunala. Danes pa vidimo, da je situacija precej drugačna. Zato govorim, razmere so nestabilne, nepredvidljive, negotove in zato je to samo dodaten instrument, dodatna možnost. Ne pomeni pa, da bo kdorkoli to sedaj serijsko počel. In jasno je, da imajo poslanke in poslanci vzvod, s katerim lahko preprečijo, če gre minister tu predaleč, ali če ocenijo, da prihaja do neke zlorabe namena nekega zakona. In sploh ne dvomim, da se bo tisti vzvod
izkoristil, če bo do tega prišlo. Ampak ne vidim razloga, zakaj ne bi tu povečali fleksibilnosti tega zakona, zakaj ne bi omogočili resornemu ministru, Vladi, da ima dodaten vzvod, ker so razmere dejansko zelo nepredvidljive. Se pa strinjam, da lahko zdaj razpravljamo o tem, ali je to dovoljena ali nedovoljena državna pomoč. Ampak v luči današnje razprave se spuščamo po moje na tanek led, ker to, kar danes tu počnemo, pa je definitivno državna pomoč finančnemu, posredno, upamo, tudi realnemu sektorju. Tako da bom sam omenjeni amandma podprl, čeprav ni nujno, da se bo sploh izkoristila možnost, ki jo tu uvajamo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Andrej Vizjak. Prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Povsem na kratko, ker imam malo časa.
Ta novi instrument tangira nek drug nivo, za katerega ni predviden ta zakon.
Še enkrat, kot je minister povedal, je ta zakon namenjen za sprostitev delovanja na finančnem trgu medbančnih posojil. Ta ukrep pa tangira nivo nižje, to se pravi, ko banka na nek način ima neko slabo terjatev, ko očitno bo šlo samo za odkup slabih terjatev, ne dobrih, in bo to slabo terjatev namesto banke servisirala sedaj po novem država. To je direktna državna pomoč in ni ciljan ta ukrep s tem zakonom. Zanima me potem tudi, kako bo država servisirala naprej ta poroštva, te prevzete terjatve pravzaprav. Ali bo za to imela posebno proračunsko postavko? Če neka firma banki odplačuje redno, je to dobra terjatev in potem ni problema. Potem bo banka vesela, da jo ima. Če pa tega ne odplačuje, pa nastaja minus. In če prav razumem, bo namesto banke sedaj ta minus pokrivala država, če bo odkupila to terjatev. To je sigurno državna pomoč. Sedaj, ali je dovoljena ali ne, sigurno ni dovoljena, če gre za veliko podjetje, pa če to ni bilo predhodno priglašeno. In tudi cilj tega zakona ni to. Jaz se strinjam, če bomo prišli do teh problemov, bomo morali biti verjetno soočeni tudi z novimi zakonskimi rešitvami, ki bodo servisirale takšne težave. Vendar še enkrat, to je pač zopet nek državni intervencionizem do posameznega gospodarskega subjekta, brez kriterijev, ne vem, kdo bo to počel sicer, ali bo to zopet počela država, ali bo kar minister odkupil terjatev ene banke do enega podjetja. Mislim, da je ta procedura nerazdelana in mislim, da takšne ni mogoče sprejeti.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Želi še kdo razpravljati k 2. členu? Prosim za prijavo. Besedo ima gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod predsednik.
Slovenska nacionalna stranka je vložila tu svoje amandmaje in če amandmaji ne bodo sprejeti, bomo mi glasovali proti zakonu.
Zakon kot tak, brez tega amandmaja, je slab in bedast, razen za tiste gospode, ki so svoje firme spravili pod vodo in bi sedaj radi na račun države izplavali, po možnosti še enkrat pobrali denar, jih zopet potopili, država, kar pomeni davkoplačevalci, bi odplačevali dolgove, gospodje bi pa na Kajmanskih otokih na jahtah lovili mečarice.
Jaz mislim, da je skrajni čas, da nehamo s tem. Res je, da država mora pomagati finančnim institucijam. V redu, vse lepo in prav, vendar na kakšen način. Ne na tak način, da se enostavno da nekomu denar. Zato smo mi predlagali amandma, da se doda nov sedmi odstavek, ki bi, na kratko povedano in enostavno rečeno, če da banka nekemu podjetju kredit in ker bomo ta kredit po bančni liniji zavarovali pravzaprav preko Vlade davkoplačevalci z lastnim denarjem, zahtevamo, da Vlada, to se pravi vsi ljudje postanejo v določenem deležu lastniki tega podjetja. Ne pa kot je zdaj predvideno, da se bo enostavno denar dal, potem pa se bo pozabilo. Ampak ko se bo denar dajal, bo pa Slovenska izvozna in razvojna banka, ki jo vodi prijatelj gospoda Bajuka gospod Sibil Svilan, če se ne motim, bo pa seveda za to, da bo izvedla eno nit, tukaj zaračunala še nekaj: izvajanje storitev, nadomestila, opravnine za izvajanje storitev ter poročanje in tako naprej. Ali smo bedasta država ali smo se odločili, da bomo "nategovali" slovenske ljudi še nadaljnjih 16 let ali kaj se gremo tukaj?! Vendarle smo nek parlament. Baje. In ta parlament naj bi bil tisti, ki naj bi skrbel za dobrobit ljudi, ki so nas izvolili. Zdaj pa se bomo tukaj šli neko prerivanje, kdo je pametnejši, kdo ni pametnejši. Cela vrsta modrih besed o tem, kakšen je ključni problem našega bančnega sistema, o vsem tem in vse nekako zavito. V bistvu je ključni problem našega bančnega sistema, prvič, da je slab, da ima slabe kadre, da smo imeli slabe finančne ministre. V treh točkah. Potem pa se to lahko razgrajuje, da vidimo, kakšen je ta naš finančni sistem. Če bi bilo to v Italiji, bi že marsikakšen gospod ali gospa iz finančnega ministrstva odgovarjala kakšni specialni italijanski enoti na vprašanje, kam je kaj šlo, kje je denar, zakaj je šel tja, zakaj ni šel drugam in zakaj je bil sploh poslan na kakšen naslov. In kaj je od tega? Nič! V tej naši preljubi Sloveniji se nič ne zgodi. Nikomur se nič ne zgodi! Zadeva gre naprej, država tone v vedno večje dolgove, mi pa tukaj razpravljamo, ali bo kakšen gospod, ki je zdaj hotel prodati recimo delnice dvakrat višje, kot jih je kupil, v krizni situaciji prodal državi za neskončne denarje, se še bolj obogatil, kot se je obogatil, in nikomur nič. O delavcu niti besede. O študentih niti besede. O tem, da zdravstvo nima denarja tudi zaradi tega, niti besede. Pa kaj se gremo tukaj?! Bile so volitve, zdaj lepo prosim naredite nekaj. Pa dajmo skupaj narediti nekaj. Jaz sem vedno za to, da bomo skupaj naredili. Ampak to pomeni, da se je treba poslušati in potrebno, kadar je zakon dober, ga je treba sprejeti, kadar je pa kilav, ga je pa treba dodelati s tistimi
točkami, da bomo tisto svinjarijo ven vrgli. Ali bomo pa še naprej "futrali" ene gospode, ki bodo potem vsake toliko časa nakazali na kakšno politično stranko kakšen denar, da bodo utišali tiste, ki so tukaj notri v parlamentu dvignili roko za kakšen zakon? Mislim, da je že enkrat potreben konec, da se nehamo igrati s slovenskim narodom. Res je, da slovenski narod na žalost ni najbolj pameten. To kažejo volitve. Ampak, lepo vas prosim! Dajmo nekaj narediti pa dajmo jim vsaj zdaj popraviti nekatere stvari, ne pa, da samo prekladamo z enega konca na drugi konec. Jaz ne vem. Vsi so neki strahotni strokovnjaki, vsi so ... Imamo ne vem koliko strokovnjakov. Strokovnjaki so naši študentje, ki so dobili nagrado zato, ker so cepivo odkrili sedaj. V Ameriki so dobili nagrado. To so strokovnjaki. Ampak za te strokovnjake seveda naša država tudi denarja nima. To pa tudi ne zaradi tega, ker "futramo" in rešujemo razne povzpetniške nove bogataše, namesto da bi dajali denar tja, kamor bi bilo treba. Toliko zaenkrat. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Anton Rop.
MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala, gospod predsednik. Jaz bi rad posebej poudaril, da je amandma, ki je bil vložen s strani skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Matejem Lahovnikom, amandma, ki dopolnjuje tisto, kar je sicer opredeljeno v preostalih delih predloga sprememb zakona o javnih financah.
Kot sem že prej uvodoma poudaril, je lahko ta zakon učinkovit, lahko deluje samo in če bodo nekateri amandmaji sprejeti. Eden od teh amandmajev je nedvomno tudi ta amandma k 2. členu, ki uvaja tudi možnost odkupa terjatev kreditnih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji. Prej smo že slišali uvodoma poziv, željo, zahtevo, da slovenska vlada začne čim prej delovati, da začne ukrepati, da deluje in da naredi vse za to, da bo slovenski finančni sistem funkcioniral. Ampak seveda, slovenski finančni sistem mora funkcionirati in je treba storiti vse za to, da bo funkcioniral, zato da bo na koncu realni sektor funkcioniral, zato da bodo na koncu delovna mesta ohranjena, zato da bo Slovenija, njeno gospodarstvo in mi vsi skupaj šli skozi te čase, v katerih se nahaja svetovno gospodarstvo. Nam ni treba odkrivati tople vode. Ta ukrep je samo eden od tistih ukrepov, ki jih tudi ostale, Sloveniji konkurenčne države uvajajo, so jih uvedli in jih tudi izvajajo znotraj Evropske unije. Ne samo v Nemčiji, tudi v Belgiji, tudi v Franciji imajo podobne in takšne ukrepe in jaz ne vem, zakaj bi morali reči, da slovenska vlada, od katere se zahteva učinkovitost, pa ne sme uporabljati vseh tistih inštrumentov, ki jih sicer uporabljajo sodobne zahodnoevropske države.
Tukaj je bilo že prej govora o državnih pomočeh. Vsaka državna pomoč finančnemu sektorju je seveda posredno tudi
državna pomoč realnemu sektorju. In cela Evropska unija znotraj interventne zakonodaje dela zakonodajo, povezano z državnimi pomočmi. Jaz vidim ta ukrep kot enega tistih dodatnih ukrepov, ki jih bo Vlada, če jih bo, uvedla in jih tudi pripravila, ko bo ugotovila, da v nekaterih primerih je treba pomagati realnemu sektorju, je treba ohraniti delovna mesta. In takrat bo morala odgovarjati pred Državnim zborom. Prej smo sprejeli amandma, ki je govoril o tem, da mora Vlada vsake tri mesece poročati Državnemu zboru o vsakem poroštvu, vsakem ukrepu, tudi o takšni terjatvi. Torej bo tu polagala račune za to, kar bo storila, naredila. In sem prepričan, da bodoči minister za finance in Vlada ne bosta šla v takšne rabote, da bi tu potem na koncu odgovarjala ali pa celo slabo končala.
In še nekaj, ni nujno, da gre samo za slabe terjatve. Obstajata dve možnosti odkupa terjatev, dobrih in slabih terjatev. O slabih terjatvah je bilo prej govora. Pri slabih terjatvah se pravzaprav zapira problem na dveh koncih: pri finančnem sektorju, pri banki in v realnem sektorju hkrati. Hkrati se razbremeni banke slabih terjatev in se lahko reši začasno in na drugačen način problem realnega sektorja. Prej je bilo rečeno, kdo bo pa to servisiral, država ali ne. Če pogledamo natančno zakon, potem vidimo, da zakon že sedaj predvideva, da se določene posle, določene stvari, ki so bolj strokovne narave in težje izvedljive, prenese na druge institucije. Ena takih je Slovenska investicijska družba, ki je lahko poklicana, če se bo Vlada za to odločila, da bo to izvedla. Vprašanje je bilo tudi, pod kakšnimi kriteriji. Če bi pogledali zakon natančno, ta govori, da mora Vlada za vsak ukrep, ki ga sprejme, pripraviti posebno uredbo, jo sprejeti in v njej natančno predpisati posamezne ukrepe. Torej, tudi to ni prav nič sporno. Tisto, kar pa je dodatna možnost, pa je, da bi lahko v drugi fazi država odkupovala terjatve od bank, namesto da bi sanirala posamezne banke tako, da bi jim dajala posojila, tako da bi avkcijo naredila, na primer, dobrih terjatev. In bi tiste banke dobile posojilo, kredit ali dokapitalizacijo, ki bi dale boljše terjatve, če že hočejo od države posojilo. In bi na ta način maksimalno lahko zaščitili interese slovenskih davkoplačevalcev.
Torej, želim predvsem povedati, da je ta ukrep lahko koristen, lahko je dober, ima številne variante in bo tudi transparenten. Zato pozivam vse, da ta ukrep, ki je bil tu predlagan, podpremo in damo slovenski vladi vse možnosti za to, da se spopade z izzivi, ki so pred njo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bogdan Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala lepa. Prvi stavek: niso volitve in ni zdaj tu političnih "prepucavanj", ampak dajmo biti enkrat pošteni do ljudi, no. Poglejte, kaj vse danes poslušamo. Prvi
ukrep, bodimo zdaj decidirano natančni, prvi ukrep: gre za podelitev državnih jamstev državnim bankam pri najemu novih kreditov v tujini, s katerim bi lahko refinancirale najete kredite v tujini. Ampak pojdimo k bistvu. Kdo je te kredite dobil? Eden od predgovornikov je govoril, da moramo to kot primerjavo vzeti, ne vem, kot stanovanjsko... Ali res? Ali so te kredite dobile mogoče mlade družine za stanovanja? Ne da bi vedel! Ali so mogoče te kredite dobili investitorji v študentske domove? Ne da bi vedel! Ali so mogoče te kredite dobili investitorji v izgradnjo novih bolnišnic? Ne da bi vedel! Ali damo zdaj naprej, kdo je te kredite dobil? Ali želite vedeti, kdo? Poglejte, koliko se je država zadolžila pretekli dve leti in poglejte, na kakšen način. Kdo jih je dobil? Menedžerji in potrošniki, ki so v zadnjem letu ali dveh najeli ugodne kredite pri domačih bankah iz te mase in jih ne bodo mogli več odplačevati, banke se bodo znašle v težavah, mi jih bomo pa reševali. To je resnica. Če mi pa dokažete, da država s tem zakonom rešuje banke, ki so dale kredite, še enkrat ponavljam, mladim družinam, študentom, Institutu Jožef Stefan, ne vem komu še, potem bom prvi dvignil roko pa bom z zastavo naprej hodil. Ni res! S tem plačujemo menedžerje in jim bomo plačali, oni bodo vse fino pokasirali v žep, mi bomo pa - jaz sem osem let v Odboru za finance pa osem let v tem parlamentu. Ničkoliko poroštev sem že sprejel. Vedno pod pretvezo, da država pomaga realnemu sektorju, da pomaga pri nadaljnjem razvoju naše države Republike Slovenije. In na katerem znesku smo danes s temi poroštvi? To je tako, veste, kot doma. Poskusite, pa boste videli, kako to gre. Jaz sem že, pa sem se naučil. Kredit poplačati s kreditom in potem kredit vzeti zato, da potem kredit s kreditom plačaš za kredit. Ne gre. To delamo mi. Še enkrat pravim. Če bi mi to naredili za študente, za vse kredite, ki smo jih dali za takšne namene -ja. Ne pa za menedžerje, ki so kredite najeli zato, da so po deset enot nekaj kupili, prodajajo danes za 100 enot tej isti državi. Mi njih rešujemo, ker je banka propadla zato, ker jim je dala preveč kredita in je nezmožna ta kredit, ki ga je najela v tuji banki, plačati. To je resnica! In zdaj bomo mi temu gospodu menedžerju, ki je zafrknil banko, ki nima toliko denarja, da bi v tujini drugi banki plačala, mi plačevali ta kredit! Kje pa!
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o amandmajih k 3. členu? Prijava teče. K 2. členu, oprostite. O amandmajih k 2. členu. Besedo ima gospod Jelinčič plemeniti. Prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Imam močen občutek, da so si nekateri zastavili nalogo, da naj bi bilo protitajkunskega boja danes konec in s tem zakonom, s takim, ki je vložen in v kolikor bo takšen sprejet, kot je, potem ga bo res konec. Gospodje bodo lahko že
danes na Martinovo močno praznovali, se veselili dodatnih prilivov denarja, slovenski davkoplačevalci pa tako ali tako ne bodo razumeli, za kaj gre. Nekateri poslanci bodo veseli in srečni, morda jim padem kakšna drobtinica z bogate mize, nekateri bomo jezni in besni, ampak svet bo šel naprej. In Slovenija bo spet bolj revna, nekateri pa še bolj bogati, glede na to, da denar vlačijo v tujino, bo bogata tudi tujina in bo tudi Slovenija ne samo kot prebivalstvo, ampak tudi kot država revnejša.
Rečeno je bilo, da se bodo odkupovale slabe terjatve iz bank. Kdo pa pravi, da banka namerno ne vloži kakšnega finančnega kapitala v slabo naložbo že z namenom, da si potem določeni gospodje delijo kakšno finančno injekcijo in si zelo dobro popravijo lastno finančno stanje čez nekaj časa? Poglejte, recimo, govorilo se je o NLB, Novi Ljubljanski banki. Še danes nimamo spiska tega, kdo je dobil kredite za sumljive in čudne naložbe, ki se danes krhajo in rušijo. In to se še skriva pod nekim pokrovom tajnosti! Plačevali bomo mi kredite, gospodje se režijo in so prepričani, to so meni rekli: "Zdaj smo zmagali, zdaj bomo lahko delali naprej, kot nam bo 'pasalo'" In so se smejali. Lahko povem tistemu, ki je zainteresiran, tudi na katerem druženju je to bilo in da so to povedali gospodje in nekatere gospe v trenutku, ko so že nekaj spili. Mene je to zabolelo, ampak kot kaže enih ne boli, enim je vseeno in kot kaže bomo res v Sloveniji še bolj zabredli v gospodarsko krizo. Lahko bi se izvlekli s pametjo, znanja imamo dovolj, samo pri nas je značilno, da kdor ima znanje in hotenje, da bi kaj dobrega naredil, tega je treba povoziti, uničiti, zrezati in vse skupaj in odstraniti, ker je moteč element, moteč element tistim, ki so pripravljeni služiti in si delati koristi iz vsega skupaj.
Ne vem, saj slovenski narod bo to pozabil, zgodovinski spomin v Sloveniji je tri dni, do naslednjih volitev bodo pozabili, zopet bodo verjeli, da se da čez noč "zrihtati" penzije za 1000 evrov za vsakogar, mogoče bo kdo spet obljubil, tako kot so že kdaj obljubljali, 100.000 novih delovnih mest, pa so tudi na to ljudje pozabili, pa mogoče bodo rekli, da vsak slovenski delavec bo imel 5000 evrov plače, pa bodo spet verjeli, pa se bo spet vrtelo vse skupaj naprej.
Še enkrat: jaz mislim, da zakon ni dober, deloma, vsaj do neke mere, se ga da popraviti z amandmajem Slovenske nacionalne stranke in pa s skupnim amandmajem skupine poslancev, kjer je kot prvopodpisani gospod Matej Lahovnik, če pa tega ne sprejema, se bomo pa mi zahvalili za ta zakon.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o amandmajih k 3. členu? Menim, da ne. Zato prehajamo naprej, in sicer../oglašanje iz klopi./.. Prosim? Ja, gospod Tanko, proceduralno.
JOŽE TANKO: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Rad bi vas samo seznanil, da preden preidemo na razpravo o amandmaju k 3. členu, da bomo vložili amandma na amandma k 3. členu na predlog, ki so ga vložili poslanci s prvopodpisanim gospodom Križaničem, in sicer: v četrtem odstavku se drugi stavek, se za prvim stavkom da besedilo, kot je predlagano z amandmajem. Tako da besedilo prvega stavka ostane in da se besedilo, ki je predlagano, upošteva od drugega stavka naprej oziroma se nadaljuje za prvim stavkom. Smo razumeli? Če preberem, kako bi se potem amandma glasil v četrtem odstavku: "Poroštvo se izda na osnovi, na podlagi zakona", potem pa gre besedilo, kot so predlagali poslanci s prvopodpisanim gospodom Križaničem. Pogodbo o poroštvu, to se pravi tehnika, "Pogodbo o poroštvu podpiše v imenu in za račun Republike Slovenije minister, pristojen za finance. Poroštva se lahko izda za zadolžitve na finančnem ali medbančnem trgu" in tako naprej.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VAS JA KLAVORA: Kljub temu da tega amandmaja na amandma nismo dobili na klop, ampak ga je gospod Tanko prebral, bi jaz bil za to, da začnemo z razpravo o amandmaju k 3. členu. Če pa želite, da še enkrat prebere, pa prosim, ampak z razpravo o amandmaju k 3. členu bi začeli. Vključno s tem, kar je tudi gospod Tanko predlagal.
Ugotavlja, da... Ja, gospod Tanko, želite besedo? Oprostite, bom odprl prijavo, prijava teče. Besedo ima gospod Jože Tanko, prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Sedaj ko ni kolega Vizjaka, bom poskušal to sam na kratko obrazložiti. Ustava Republike Slovenije v 149. členu določa naslednje: Krediti v breme države in poroštvo države za kredite so dovoljeni le na podlagi zakona.
S tem amandmajem na amandma v poslanski skupini predlagamo, da se ta ustavna določba v tem besedilu zakona ohrani. Prvi stavek v bistvu rešuje način izdaje poroštvenega zakona, ki v ničemer ne odstopa od dosedanje prakse. Amandma, ki so ga pa vložili poslanci s prvopodpisanim gospodom Križaničem, pa obdeluje tehnologijo obravnave in izvajanje poroštvenega zakona. In mislim, da je to distinkcijo treba ohraniti, sicer, če se ta prvi stavek umakne, se potem tudi lahko razume to nekoliko narobe - da lahko nek poroštveni zakon nastane kar nekje na neki instituciji, ali vladi ali katerikoli drugi instituciji, in se to na nek čuden način tudi izvaja.
Če je treba karkoli na tem področju narediti v smislu zavarovanja interesa, lahko tak zakon sprejmemo tudi na zaprti seji Državnega zbora, lahko tudi po hitrem, skrajšanem ali kakšnem drugem postopku. Tako da kar zadeva tehnologijo in postopke, pristope do reševanja teh problemov, ne vidim
nobenih problemov, ker Državni zbor ima na tem področju predpisano prakso. Kar pa zadeva izvajanje ustavne določbe, pa mislim, da je tako rešitev, kot sem jo predlagal, treba ohraniti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod dr. Križanič. Prosim.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Torej, spoštovani, gre za zakon, ki opredeljuje poroštva, enako kot opredeljuje v 81.a členu kredite, in oba prihajata pod 149. člen Ustave. Se pravi, na osnovi 149. člena Ustave smo opredelili možnost države, da reagira kot deponent, kot nekdo, ki kreditira finančne institucije, da prepreči finančno krizo. Po drugi strani pa večjim institucijam, kot sem omenil v uvodu, daje možnost, da najamejo same kredite, in sicer, da s poroštvom do teh kreditov sploh pridejo v sedanjem zelo kompleksnem času.
Razprava v zvezi s tem, kako natančno mora biti opredeljeno to poroštvo za zakon, je rodila ta amandma, skupaj s tem, da smo razširili še na drugo, naslednje leto. Tudi ta številka 12 je pomembna. In ne gre več za 8, ampak za 12 milijard, ker gre za dvoletni paket, in sicer je Banka Slovenije izdelala oceno, koliko je te zadolžitve, koliko kreditov zapade, in na osnovi tega je opredeljena ta številka. Ministrstvo za finance je napisalo ta odstavek "Pogodbo o poroštvu podpiše v imenu in za račun Slovenije minister, pristojen za finance, poroštvo pa se lahko izdaja po teh različnih pogojih." In sicer je opredeljeno, kdo, koliko, kako, komu, po kakšni ceni in v kakšnem roku. Služba Ministrstva za finance mi je zatrdila, da gre za podoben pristop, kot ga sprejemate tudi, ko dajete poroštva Darsu. Se pravi, vi ne potrjujete nekih konkretnih poslov s konkretnimi bankami, ampak dovolj natančno opredelite. In mi ocenjujemo, da je ta odstavek dovolj natančna opredelitev, da bodo lahko večje kreditne institucije najele kredite v tujini in s tem razbremenile državo. Je pa tu zahtevana tudi odplačnost, se pravi, po enaki ceni kot se take kredite pridobiva oziroma poroštvo daje Republika Slovenija oziroma za poroštva Republike Slovenije zaračunajo druge kreditne institucije. Mi bomo seveda ta amandma podprli, amandmaja na amandma pa ne, ker je potem dodatna komplikacija v teh težkih časih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Tanko, prosim.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Poglejte, mi nimamo težav s tistim, kar vi povečujete z 8 na 12. Tista stvar je operativna oziroma potrebna zato, ker se je pač podaljšal za eno proračunsko leto ali za eno koledarsko leto obseg teh ukrepov. Vendar se nam pojavlja vprašanje, kako se bo to
izvajalo. Dejstvo je, da rešitev, ki jo vi zagovarjate, lahko navaja na to, da se bodo ti ukrepi, ki imajo za posledico 1,5 državnega proračuna v teh dveh proračunskih letih kot pač neko poroštvo, sprejemali brez zakonske podlage. Poznamo in vemo za obseg tega. Vemo, da ni veliko koristnikov tega, to nam je vse jasno, ali boste sprejeli to na podlagi zakona ali kako drugače. Vendar Ustava je na tem področju eksplicitna. Ustava je na tem področju eksplicitna: zelo jasno navaja, na kakšen način je to možno izvesti. In predlagam, da se ti ukrepi oziroma te stvari delajo izključno na podlagi Ustave. Sicer se lahko pojavi tudi vprašanje zaupanja v ustavni in pravni red. Mislim, da koalicija, ki je dobila mandat, ne more na tak način si vzeti državo in njenih ukrepov kakorkoli v last in posest, tako kot ste vedno govorili. S tem amandmajem delate ravno to. To se pravi, odmikate odločanje od tam, kjer bi se to moralo zgoditi na neke institucije... /Izključen mikrofon./
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa, gospod Tanko. Dr. Križanič, izvolite.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Jaz bi dodal. Še enkrat opozarjam, enako velja za 81.a člen. Ali je cel zakon premalo specificiran ali pa je sedaj s to dopolnitvijo dovolj specificiran, da lahko na tej osnovi opredelite ta poroštva. Se pravi, znan je namen, znano je, komu se daje, po kakšni ceni in v kakšnem roku. Rekel bi, da je 81.a člen, tam, kjer se daje direktno kredite, nekoliko manj specificiran, kot je sedaj ta, ki je bil dopolnjen pod tisto razpravo, ki jo je sprožil gospod Trofenik. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Še mag.
Rop.
MAG. ANTON ROP: Najlepša hvala, gospod predsedujoči. Jaz bi rad povedal, da podpiram ta amandma, ki je bil vložen s strani prvopodpisanega Francija Križaniča. Podpiram ga v takšni obliki, kot je. Samo v takšni obliki sprejet amandma omogoča učinkovito izvajanje Zakona o javnih financah. Samo v takšni obliki dejansko daje Vladi tiste inštrumente, ki jih nujno potrebuje - in to takoj, takoj, to so nam včeraj povedali predstavniki Banke Slovenije. Jaz bi prosil tudi predstavnike Vlade danes tukaj, da nam povedo, kakšno je njihovo stališče v zvezi s tem amandmajem, saj navsezadnje so njihove strokovne službe pripravljale ta amandma, pa tudi s tem amandmajem na amandma. Tisto, kar je nenavadno, je to, da je pravzaprav včeraj prvoten amandma Poslanske skupine SDS bil takšen, kot je ta, pa z manj kriteriji. In moram reči, da sem jaz včeraj podpiral ta vaš amandma, vi ste v vmesnem času svoje stališče spremenili, kar ni nič nenavadnega na osnovi diskusije, ki je bila, jaz to popolnoma rešpektiram, zlasti glede na opozorilo Zakonodajno-pravne službe, ki nam je jasno
povedala, da je treba kriterije dodatno opredeliti in povedati, pod kakšnimi pogoji se bodo ta poroštva izdajala. In na osnovi tega, diskusije, ki smo jo imeli, pa tudi predloga strokovnih služb Ministrstva za finance, se je s tem amandmajem te kriterije dodatno določilo ravno zaradi tega, da bi zadostili pogojem iz Ustave.
In še to bom povedal. Republika Slovenija je izdajala relativno veliko poroštev, ne samo v primeru Darsa. Kot veste, se je v zadnjih štirih letih Dars dodatno zadolžil skoraj za dve milijardi evrov, pa nismo določali za vsak posamezen odsek, v vsakem posameznem primeru koliko, ampak smo v kvoti določili. Mi nismo določali za vsako posamezno hišo v primeru potresa z zakonom, za vsakega s priimkom in imenom, koliko kredita bo dobil ali pa morda garancije. Tudi v primeru drugih naravnih nesreč tega nismo mogli narediti, ker to praktično ni mogoče, mi ne moremo glede na naravo dogodka, ki se je zgodil v teh primerih, v vsakem posameznem primeru določati, kako in na kakšen način. Lahko bi sicer to naredili, ampak bo šlo to na račun učinkovitosti, bo šlo to na račun solventnosti bank in bo to dejansko negativno vplivalo na poslovanje, po moji oceni, bank in pa tudi finančnega sistema.
Torej, jaz ocenjujem, da tako kot je sedaj amandma pripravljen, je dober, je primeren, zadosti tudi zahtevam Zakonodajno-pravne službe, bi pa prosil, gospod predsedujoči, če je možno tudi proceduralno, da dobimo stališče Vlade Republike Slovenije v zvezi z amandmajem, ki smo ga podpisniki predlagali, pa tudi v zvezi z amandmajem, ki ga predlaga Poslanska skupina SDS. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Lavrič. Prosim. Pred tem še proceduralno. Prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Čisto na kratko. Jaz s tem amandmajem nimam nobenih težav, če je v skladu s slovenskim pravnim redom in ustavo. Zato bi prosil, da preden odločamo o tem konkretnem amandmaju glede izdaje poroštev, da se do tega opredeli Zakonodajno-pravna služba parlamenta.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. O tem se bo
gotovo opredelila Zakonodajno-pravna služba, obenem bi pa tudi rad povedal, da če lahko dostavite ta amandma na amandma nam, da ga tudi razmnožimo in potem, da bi ga imeli tudi v obdobju glasovanja vsi poslanci na mizi. Besedo ima gospod mag. Lavrič. Prosim.
MAG. ŽIGA LAVRIČ: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Mi menimo, da ta amandma k 3. členu zadošča glede na 149. člen Ustave, ki zahteva zakon. Skratka, to je zdaj ta zakon, ki tukaj natančno opredeljuje komu, koliko, pogoje, za kaj in kako, tako kot je bilo poudarjeno in to je to in to v bistvu zadošča temu pogoju iz 149. člena. Rad
bi še poudaril, da je bil ta amandma pripravljen skupaj s sodelovanjem z Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima... Gospod Radovan Žerjav, oprostite, se zgodi.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, predsedujoči.
Skratka. Rad bi se samo odzval, glede na to, da je, mislim da, dvakrat bil omenjen Dars in poroštva Darsu. Kot dobro veste, se vsako leto pride za Dars v to hišo po soglasje za letni plan izgradnje avtocest. In tam je vsaka postavka zelo natančno definirana. To pomeni, da je neka osnova, da ni čisto tako po dolgem in počez.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Zaključujem razpravo. Oprostite.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Ali lahko dodam? Vendarle pa ni opredeljen vsak posamezen posel tam, kot tudi tu ne bo. Ker je zahteva Banke Slovenije, da se ne opredelijo posamezni posli. Posamezna banka za posamezno vsoto, ampak da je to "en gros". Isto je pri Darsu. Analogijo je Ministrstvo za finance tu naredilo. Ja, ja. Nimate, za odsek dobite pač toliko in toliko. Tukaj pa za rešitev finančne krize toliko in toliko.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
To je bila bolj replika. Zaključujem razpravo o amandmajih k 3. členu.
Prehajamo na amandma k 4. členu. Želi kdo razpravljati? Prijava teče.
Besedo ima dr. Križanič. Prosim.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Torej, mi smo tukaj vzpostavili nekoliko bolj eksplicitno zahtevo, da se najmanj enkrat na tri mesece poroča in da se lahko parlament potem odloča v zvezi s tem, kako ti ukrepi tečejo, ali so potrebne kakšne dodatne zakonske omejitve oziroma kakšne dodatne razširitve - odvisno od razpleta krize.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo o amandmajih.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O VLADI, PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Bojanom Kontičem.
Besedo dajem predstavniku predlagateljev zakona gospodu Bojanu Kontiču.
Prosim.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Pri dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije ne gre za korenite posege v ta zakon. Predlagatelji teh dopolnitev namreč ocenjujemo, da je sedanja sestava vlade ustrezna in da bo nova vlada v okviru obstoječe sestave lahko uspešno izpeljala vladni program. Smo pa pripravili spremembo, ki temelji na tem, da je treba Zakon o Vladi Republike Slovenije dopolniti, ker je bil aprila leta 2006 sprejet Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in v tem zakonu je zapisano to, kar zdaj umeščamo v dopolnitev Zakona o Vladi Republike Slovenije.
Mi smo skladno z mnenjem Zakonodajno-pravne službe tudi pripravili amandma. Amandma je bil vložen in tudi na seji matičnega delovnega telesa sprejet, tako da je sestavni del dopolnjenega Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o Vladi Republike Slovenije. Torej, uvajamo ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Torej, dodajamo, ne posegamo pa v obstoječe stanje oziroma število ministrstev, ki so bila do sedaj v Vladi Republike Slovenije, na način, da bi karkoli spreminjali, ampak zgolj dodajamo še ministra brez resorja za področje, ki sem ga omenil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje kot matično delovno telo. Besedo dajem predsedniku dr. Vinku Gorenaku za predstavitev poročila odbora. Prosim.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje se je sestal danes na nujni seji ob 9.00 uri. Kot matično delovno telo je obravnaval Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o Vladi, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Kontičem. Kolegij predsednika Državnega zbora pa je že na 2. seji 6.11.2008 sklenil, da bomo zakon obravnavali po skrajšanem postopku.
Članice in člani odbora so prejeli vse potrebne dokumente, tako predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne
službe, kot tudi mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, pa seveda amandma skupine poslancev. Predstavnik predlagatelja, gospod Kontič, je v dopolnilni obrazložitvi jasno poudaril, da ne gre za pomembne posege v zakon, saj predlagatelji zakona ocenjujejo, da je sedanja sestava Vlade v preteklem mandatu ustrezna, medtem ko se predlagana rešitev nanaša v bistvu samo na področje ministra brez resorja, zadolženega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in s Slovenci po svetu.	Dopolnitev je potrebna zaradi
omenjenega zakona, ki v 14. členu določa, da Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu vodi minister brez listnice. V predlaganem amandmaju pa so poslanci upoštevali mnenje Zakonodajno-pravne službe. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala oziroma ugotovila, da iz obrazložitve, da naj bi iz določb Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja izhajala obveznost Vlade, da oblikuje ministrstvo brez listnice. Pojasnila je tudi, da Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu deluje kot vladna služba, ki naj bi v skladu s 14. členu navedenega zakona jo lahko vodil ali minister ali državni sekretar ali pa direktor.
V nadaljevanju lahko povzamem, da smo obravnavali amandma k 1. členu in ugotovili, da ta amandma povzema ugotovitve Zakonodajno-pravne službe. Seznanili smo se odnosno poslušali tudi mnenje predstavnika Državnega sveta, gospoda Vnučeca, ki je poročal, da je Državni svet predlog zakona podprl.
Odbor je tako soglasno sprejel amandma skupine poslancev k 1. členu, kot tudi soglasno sprejel besedilo zakona v obeh členih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospod Srečko Prijatelj v imenu Poslanske skupine SNS.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o Vladi je nekako nujen, če povzamemo dejstvo, da Ustava Republike Slovenije določa sestavo in delovanje vlade in da pač do sedaj to ni bilo zamejstvo, če lahko temu tako rečem, pokrito posebej z ministrstvom. In minister brez listnice je na tem področju kar neka nuja, če vzamemo v obzir, da se Slovencev in Slovenk spomnimo praviloma samo takrat, kadar so volitve. Jaz bi si želel, da bi Slovenci, živeči zunaj naših meja, imeli vsaj iste pravice, kot jih imajo manjšine pri nas, tako v Italiji, Avstriji ali pa tudi drugod po svetu. Vendar temu lahko, če na hitro pogledamo razmere in pravice, ki so v boju Slovencev po svetu minimalne, je ta zadeva problematična. Tudi vlade se do sedaj niso ukvarjale s to problematiko na odprt način, kajti vemo, da Avstrija, recimo, ne spoštuje 7. člena Državne pogodbe in da se tudi v
Italiji bije bitka, da bi manjšinski zakon bil spoštovan, čeprav je sprejet - vemo, da ga Italija ne spoštuje. Da ne govorimo za druge Slovence, živeče po svetu, onkraj luže. Ti pa so po vsej verjetnosti še bolj razočarani nad matično Slovenijo, kajti, kot rečeno, njih se spomnimo samo takrat, kadar jim je treba poslati glasovne lističe za glasovanje.
Če pogledamo pristojnost tega ministra, ki tudi na finančnem področju oziroma proračunskem področju ne bo povzročal luknje, lahko rečemo, da bo - če bo seveda deloval bolje, kot je do sedaj za to pristojen državni sekretar -lahko imel kar polne roke dela. Želim mu v njegovem delu čim bolj uspešno delo in želim, da bi začel reševati problematiko od velikega problema proti manjšemu. Upam, da se vidimo tudi v zamejstvu, na mojem koncu, in pričakujem, da bo problem sosednjih Slovencev prvi rešen. In rad bi videl to sliko, da bodo imeli moji sosedje, lahko jim rečem sosedje, ker živim zelo blizu meje, v Italiji, vsaj takšne pravice, kot jih imajo Italijani v Sloveniji. To bi seveda konec tega mandata želel videti od tega ministra, to naj bi bil njegov rezultat, pa še kaj drugega. Zakon Slovenska nacionalna stranka podpira.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Gvido Kres v imenu Poslanske skupine SLS. Prosim.
GVIDO KRES: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj meja, ki je bil sprejet aprila leta 2006, določa, da je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu centralni organ državne uprave za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodnostno skupnost v sosednjih državah ter s Slovenci po svetu. Določeno je tudi, da ta centralni organ vodi minister brez resorja. In v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagamo odločitev in podpiramo odločitev in upamo, da bo poslej obravnavanje raznovrstne problematike slovenskih narodnih skupnosti, ki živijo izven meja Republike Slovenije, še na višji ravni.
Kot vemo, problemov na tem področju ni malo. Nedavno smo bili priča ponovnim pritiskom v Italiji, nenehno prihaja do nespoštovanja pravic naše manjšine na avstrijskem Koroškem, konec koncev pa imamo Slovenci sami nekakšno zgrešeno mnenje do Slovencev, ki živijo po svetu. Zavedati bi se morali, da kjerkoli po svetu so se Slovenci naselili in zaradi kateregakoli razloga že, so še vedno Slovenci, del našega naroda, ki po svetu širi naš jezik, našo kulturo. Mačehovsko obnašanje do izseljencev in zamejcev se bo slej ko prej pokazalo kot slabo. Smo majhen narod in razna izključevanja nas delajo samo še manjše. Nadejamo se, da si bo bodoča vlada zares prizadevala za ohranitev slovenske identitete, jezika, kulture, kulturne dediščine in kulturne rasti med Slovenci zunaj državnih meja. V aktualni koalicijski pogodbi je
Slovencem po svetu namenjenih zgolj par stavkov. Upamo pa, da bodo aktivnosti na tem področju mnogo več.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke menimo, da je bistvenega pomena tudi gospodarsko sodelovanje oziroma vključevanje Slovencev v zamejstvu in po svetu v enoten slovenski intelektualni, kulturni in gospodarski prostor. Ena izmed dobrodošlih rešitev bi bila, da bi lahko zamejske organizacije enakopravno sodelovale na ustreznih razpisih v Republiki Sloveniji. V duhu vsega naštetega, in zaskrbljujočih demografskih kazalcev pa bi se morali zavzemati tudi za vračanje slovenskih izseljencev in zdomcev oziroma za priselitev njihovih potomcev.
Na koncu naj poudarim le še to, da se nam zdi pomembno, da Republika Slovenija tudi finančno spodbuja osnovno delovanje ključnih struktur slovenskih manjšin v zamejstvu na političnem, kulturnem, gospodarskem, izobraževalnem, športnem, znanstvenem in medijskem področju. V upanju, da bo Vlada dejansko vzpostavila vzajemen partnerski odnos s Slovenci po zamejstvu in po svetu, bomo v poslanski skupini predlagani zakon podprli, želimo pa, da se kadrovska popolnitev ministrstva izvede racionalno, s kadri, ki so že do sedaj delali na tem področju.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod mag. Sajovic v imenu Poslanske skupine
LDS.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Vsem skupaj še enkrat prijazen pozdrav.
"Kadar čez gozdove viharji rjovejo, takrat se drevesa koren in zavedo." In za to v tej zgodbi gre, zato bomo v Liberalni demokraciji Slovenije predlog stališča o dopolnitvi Zakona o Vladi z veseljem in ponosom podprli. Predlagana novela je seveda posledica odločitve Državnega zbora iz aprila 2006, ki je sprejel Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. S tem zakonom je Državni zbor v prejšnji sestavi določil, da Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu vodi minister brez listnice. Urad kot centralni organ državne uprave skrbi za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Že omenjen zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja pa tudi ta dopolnitev Zakona o Vladi pomeni pomembno uresničevanje odločbe Ustave Republike Slovenije. Ta v 5. členu določa, da država, torej naša Republika Slovenija, skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce ter pospešuje njihove stike z domovino.
V Liberalni demokraciji Slovenije smo in bomo prisegali na ustavo Republike Slovenije, zato bomo novelo zakona tudi
podprli, pri čemer pa smo prepričani, da je to mogoče eden prvih korakov, ki jih moramo postoriti v skrbi za Slovence zunaj matične domovine. Lahko bi ta trenutek rekli, da imamo dober temelj ali dober okvir; vsi skupaj se potrudimo in tej zgodbi, še kako pomembni za Slovenijo in vse Slovence dodajmo še pravo, pozitivno vsebino. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Miran Potrč, imate besedo v imenu Poslanske skupine SD. Prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Poslanke in poslanci Socialnih demokratov soglašamo, da se Zakon o Vladi dopolni tako, da ima Vlada tudi ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Tako rešitev je uzakonil že Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki ga je sprejel Državni zbor prejšnjega sklica. Soglašamo torej, da se poudari pomen našega sodelovanja s Slovenci po svetu tudi s tem, da pristojni urad Vlade kot centralni organ državne uprave za področje odnosov države s Slovenci po svetu vodi oseba v rangu ministra, ne pa državnega sekretarja ali direktorja urada, kakor je bilo doslej.
Ko smo ocenjevali, kako udejanjiti take rešitve, smo dobili o ureditvi tega vprašanja različna strokovna mnenja: od tega, da posebna ureditev v Zakonu o Vladi ni potrebna, saj novega ministra predvideva že navedeni zakon; nadalje, da je ureditev tega ministrstva v Zakonu o Vladi potrebna, saj sicer ne bo jasno, ali je ta minister zaobsežen v kvoti dveh ministrov brez resorja ali kot tretji minister; bila so tudi mnenja, da Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja določa le, da mora ustrezni urad voditi minister brez listnice, da pa ni treba, da je pristojen samo za to področje in da torej nima drugih nalog. Ob teh različnih mnenjih in v prepričanju, da je treba poudariti pomen sodelovanja s Slovenci po svetu in spoštovanja že uzakonjenih rešitev, soglašamo, da se imenovanje ministra brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu predvidi tudi v Zakonu o Vladi, tako da ne bi glede tega vprašanja moglo biti nobenih različnih razlag. S tem, ko to poudarjamo, pojasnjujemo tudi naš odnos do tistega mnenja Zakonodajno-pravne službe, da bi glede določitve novega ministra morda zadoščala že ureditev v sedanjem posebnem zakonu. Sledimo pa mnenju ZPS, da je sklicevanje na zakon treba precizirati z navedbo Uradnega lista in datumom objave zakona ter navesti tudi člen zakona, na katerega se sklicujemo. Poleg tega pa, da je prav popraviti tudi napačno navedbo, ki je neskladna v dveh zakonih, da gre za ministra brez resorja, ne pa za ministra brez listnice, kar navaja poseben zakon.
Poslanke in poslanci Socialnih demokratov bomo podprli predlagani amandma in zakon v celoti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima dr. Vinko Gorenak v imenu Poslanske skupine SDS. Prosim.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Spoštovani gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke ugotavlja, da sprememba Zakona o Vladi sledi določilom Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki je bil sprejet že aprila 2006. Omenjeni zakon v svojem 13. členu določa, da Urad Vlade Repbulike Slovenije za Slovence v zamejstvu in v svetu kot centralni organ državne uprave za področje odnosov med Republiko Slovenijo in Slovenci v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Zakon tudi določa, da urad vodi minister. V 99. členu pa določa, da ta določba stopi v veljavo z naslednjim mandatom, to je s tem mandatom.
V Slovenski demokratski stranki ugotavljamo, da imajo podobne rešitve številne države tudi v svetu. Menimo, da smo sami v stranki vselej posvečali ustrezno pozornost, zlasti zato, ker menimo oziroma smo ocenili, da so Slovenci zunaj naših meja tudi pomembno doprinesli k nekaterim dogodkom v naši polpretekli zgodovini, zlasti seveda mislim na stvari okoli mednarodnega priznanja naše države. Tudi zato smo ne nazadnje v preteklem obdobju pripravili celovit zakon s tega področja, ki bo v polni meri, po naši oceni, lahko zaživel šele sedaj s tem, ko uvajamo ministra, ki bo to področje pokrival. Zato ima amandma in zakon v Slovenski demokratski stranki v celoti podporo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod mag. Žnidaršič v imenu Poslanske skupine DeSUS.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani gospod podpredsednik! Kolegice in kolegi! Naša poslanska skupine bo predlagani zakon o dopolnitvi Zakona o Vladi enotno podprla. Cilj tega zakona je uresničitev sprejema Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja v letu 2006, ki napoveduje ministra za to področje. Moram povedati, da je za nas stvar v tem, da upamo, da bo z ministrskega položaja storjeno nekaj več, kot je bilo do sedaj, čeprav je vsaka dosedanja vlada v svojem mandatu poskušala nekaj več storiti za naše zamejske Slovence in tiste po svetu na ostalih kontinentih mimo Evrope. In v tem smislu moram reči, da sem kot član Komisije za Slovence po svetu videl, na primer, razmere, da je prišla komisija na obisk k našim rojakom, pa smo nujno potrebovali tolmača za angleški jezik, da smo se s svojimi rojaki, Slovenci, lahko pogovarjali. To je dokaz, da je treba nekaj več storiti, kot je bilo doslej storjenega, in da je to pravzaprav posledica nekoč neopravljenega dela, takrat, ko je bilo še mogoče in
potrebno, da bi majhni otroci imeli osnovne možnosti za učenje slovenskega jezika, ne glede na to, da so ponekod Slovenci, denimo v Avstraliji, strahovito razpršeni in da imajo nekateri tudi 200 in več kilometrov do šole, ki jo organizirajo tako, da so vsi razredi v enem razredu in je tam, recimo, 10, 15 otrok.
Povedano na kratko, mislimo, da je morda prav to, da je iz nekega vladnega urada tekla zadeva v okviru prizadevanj za sodelovanje, pomoč in odgovorno spodbujanje narodove identitete pri naših zamejcih, premalo. In bo sedaj z ministrskega nivoja to mogoče uresničiti v večjem obsegu in na način, ki bo skozi določen čas, se razume, prinesel večje rezultate. Moram pa povedati, da je prav in potrebno, da bi tudi v Državnem zboru v okviru komisije, ki deluje na tem področju, morali določene stvari spremeniti, kajti ni mogoče sprejeti dejstva, da Komisija za Slovence po svetu, denimo, Slovence po svetu, v Avstraliji, obišče samo enkrat v mandatu in še takrat samo z nekaj člani oziroma poslanci, na način, da nekatere poslanske skupine leta dolgo, lahko dva, tri mandate čakajo, da bodo samo enkrat videle, kako živijo naši Slovenci, na eni strani, in da na drugi strani Slovenci ob nobeni priložnosti teh obiskov ne vidijo parlamentarne sestave vseh strank, ki imajo lahko različne poglede, pa tudi različne predloge pri reševanju te problematike. Tako mislim, da te komisije ne bi smeli ukalupiti v okvir vseh drugih potovanj, ki jih je morda preveč, ki so morda predraga, prepogosta in ne prinašajo potrebnih učinkov. To samo tako, mimogrede. Ne nazadnje je ta zakon in to spremembo treba podpreti tudi zato, da bo naš predsednik Vlade lahko tudi za to ministrstvo brez resorja v roku, ki si ga je začrtal, izbral ustrezno zasedbo z odgovornim ministrom. In potem pričakujemo vsi skupaj, da bo stvar stekla.
Naša poslanska skupina to spremembo zakona seveda zaradi tega in zaradi morda tudi še ne povedanega, pa bi bilo potrebno, odločno in z veseljem podpira. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Ker k
dopolnjenemu predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O POSLANCIH PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Bojanom Kontičem. Besedo dajem predstavniku predlagatelja zakona. Gospod Bojan Kontič, imate besedo za dopolnilno obrazložitev predloga zakona.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Še enkrat lepo pozdravljeni! Pred 4 leti smo ta zakon o poslancih dopolnili tako, da smo pravico mirovanja razširili z ministrov, poslancev in predsednika ter podpredsednika Vlade še na državne sekretarje. Takrat je dejansko šlo za korenit poseg v vsebino tega zakona in v korenito širitev tistih, ki bi lahko to pravico mirovanja dejansko tudi izkoristili. Torej, vsi poslanci, ki bi bili imenovani v vlado, ministrstva in v vlado za državne sekretarje, bi upoštevajoč vsebino zakona, ki je bila takrat spremenjena, lahko izkoristili pravico mirovanja mandata in se v primerih, ki jih navaja zakon, lahko vrnili nazaj v poslanske klopi. 15 je bilo ministrstev in še dodatni državni sekretarji. Torej, takrat je šlo resnično za poseg, ki je širil nabor tistih, ki so do te pravice bili upravičeni. Danes se s tem našim posegom državnim sekretarjem dodaja še enega potencialnega upravičenca, generalnega sekretarja vlade. Mi menimo, da ga je treba izenačiti s statusom državnega sekretarja. Torej, če je poslanec imenovan na mesto generalnega sekretarja Vlade, mu mandat poslanca miruje in se lahko na mesto poslanca tekom mandata tudi vrne. To je edina sprememba, ki jo prinaša naša dopolnitev zakona. Ko govorimo o pravici, ki jo lahko potencialni kandidat izkoristi, govorimo seveda o pravici, ki jo je ta poslanec pridobil z dnem izvolitve v ta Državni zbor, ne takrat, ko je zapustil mesto poslanca, odšel na pomembno nalogo v Vlado in se morda potem vrnil. To je pravica, ki mu je bila dodeljena s strani volivk in volivcev, ko je bil izvoljen v Državni zbor. Seveda je vprašanje potem nadomestni poslanec, ki pa koristi nekatere pravice, ki so skladne s pravicami poslancev. In zakaj nismo že štiri leta nazaj, ko se je opravil ta korenit poseg v Zakon o poslancih, to rešitev zapisali? Ne morem mimo ugotovitve, da tega ni zapisanega zato, ker takrat ni bilo konkretnega primera. Če bi bil poslanec, ki bi bil imenovan na mesto generalnega sekretarja Vlade, takrat iz vrst takratne koalicije, bi koalicija takrat zanesljivo to zapisala v zakon, kot je to naredila za vse državne sekretarje, ker v tistem trenutku ni vedela, kdo bo odšel na mesto državnega sekretarja, in mu je treba zagotoviti mirovanje mandata poslanca. In, tudi ta pravica je bila v preteklem mandatu izkoriščena. Danes pa vidim, da tisti, ki so predlagali, aktivno podpirali in na koncu izglasovali razširitev na državne sekretarje, predlagajo, da se ta črta iz zakona. Da se črtajo iz zakona, poleg podpredsednika Vlade, kar predlagamo mi, tudi državni sekretarji - tisti, ki so jih oni vpeljali v zakon. Zanimivo pri tem je predvsem to, da so potrebovali natančno štiri leta. Štiri leta, ko so tvorili vladno koalicijo, te potrebe niso zaznali, sedaj, ko se jim je vlada izmuznila iz rok, pa ta interes kažejo z amandmajem, ki je vložen.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo.
Prosim predsednika gospoda Dušana Kumra za predstavitev poročila komisije.
DUŠAN KUMER: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi.
Mandatno-volilna komisija je na današnji nujni seji obravnavala predlog zakona o spremembi, ki ga je predsedniku Državnega zbora poslala v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku skupina poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem. Kolegij predsednika Državnega zbora je sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
Zakonodajno-pravna služba je z vidika skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika podala k predlogu zakona svoje mnenje, iz katerega izhaja, da je treba ustrezno popraviti predlagano rešitev, ki se nanaša na mirovanje funkcije poslanca, imenovanega za ministra, saj je minister v skladu z Ustavo Republike Slovenije imenovan in ne izvoljen. Predlog Zakonodajno-pravne službe pa je tudi, da se v besedi "na položaj" opredeljuje delovno z vodstvenimi pooblastili in odgovornostmi, na katere se imenuje tako imenovane položajne uradnike, med katere generalni sekretar Vlade ne sodi. Vlada k predlogu zakona ni podala svojega mnenja. Mnenje je podala tudi Komisija za državno ureditev Državnega sveta, ki podpira predlog zakona.
K predlogu zakona so bili v poslovniškem roku vloženi trije amandmaji k 1. členu, in sicer s strani Poslanske skupine SLS, Poslanske skupine SDS in skupine poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem.
V razpravi je bilo s strani predlagateljev sprememb dodatno obrazloženo, da so predlagatelji pri odločitvi sledili predvsem primerjavi funkcije in pooblastil državnega sekretarja in generalnega sekretarja Vlade in ugotovili, da ima slednji najmanj takšna pooblastila, kot jih ima državni sekretar. V nadaljnji razpravi pa so bila izražena različna mnenja v zvezi s predlagano spremembo zakona, vendar je bil na koncu z večino glasov sprejet amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem, amandma Poslanske skupine SLS je bil zavrnjen, amandma Poslanske skupine SDS pa je postal brezpredmeten, ko je bil sprejet amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem.
Komisija je na koncu glasovala tudi o obeh členih, ki se spreminjata, in ju sprejela. Prav tako je bil sprejet Predlog zakona o spremembi Zakona o poslancih v celoti. Glede na sprejeti amandma je tako na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljen dopolnjen predlog
zakona za drugo obravnavo na današnji seji Državnega zbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospod Gvido Kres v imenu Poslanske skupine SLS. Gospod Jakob Presečnik, izvolite, čeprav nimam zabeležene spremembe.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Se opravičujem, očitno smo naredili napako, da smo javili napačno ime, in se tudi kolegu Gvidu opravičujem. Ampak jaz sem član Mandatno-volilne komisije in zaradi tega tudi nameravam podati to mnenje.
Torej, naj začnem s tem, da se strinjam s predstavnikom predlagatelja spremembe tega zakona, da je šlo tudi pred štirimi leti za korenit poseg v zakon in da je seveda potrebna in možna primerjava državnih sekretarjev z generalnim sektretarjem Vlade. Pa ne samo to, tudi v današnji razpravi na Mandatno-volilni komisiji se je pokazalo, da če že to, potem je najmanj, kar bi bilo treba uvesti oziroma dodati, še generalnega sekretarja ali generalno sekretarko Državnega zbora, ker menimo tudi mi, da sta to funkciji, ki sta med seboj primerljivi.
Torej, pred 4 leti mi sicer nismo bili predlagastelji teh sprememb, smo pa podprli takrat te spremembe na začetku mandata. Vendar se je pokazalo v času trajanja mandata, da ni bilo niti dovolj utemeljenih razlogov, predvsem pa se je pokazalo, da ni bilo dobrih izkušenj v prejšnjih mandatih, da to niso bile izkušnje neke dobre prakse, ampak kvečjemu obratno.
Danes dopoldan se je operiralo s številkami 20, pa samo en dodatni. Ja res je, sedaj v tem predlogu gre samo za eno dodatno funkcijo, takrat je šlo teoretično za 15 plus še nekaj državnih sekretarjev eventualnih v kabinetu predsednika Vlade, to se pravi, rekli smo 20. Strinjam se tudi s tem. Ravno zaradi tega smo predlagali, da gremo nazaj na ureditev, ki je bila dobra, ki je bila v vseh mandatih do leta 2004 dobra, sprememba pa, kot rečeno, se je pokazala za slabo in so bile izkušnje iz tega mandata slabe. Zaradi tega smo predlagali to spremembo.
Me pa čudi, jaz bi rekel takole, da je obrazložitev za ta zakon, razlogi za pripravo teh sprememb tega zakona so praktično točno enake tistim izpred štirih let, vendar tokrat za zakon, takrat pa proti zakonu. In če preberete, jaz ne bom citiral vseh teh izjav, ki so bile takrat dane s strani takratne opozicije, s strani takratnih opozicijskih poslancev, predlagam, da si preberemo izjave takratnih poslancev iz opozicije. Če bi danes upoštevali te izjave, potem takih sprememb zakona ne bi pripravili in danes ne bi bilo diskusije v Državnem zboru.
Torej, glede na to, da ni bilo utemeljenih razlogov, po mojem, po našem mišljenju, po mišljenju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke že takrat, leta 2004, in da je praksa pokazala, da je bila to slaba rešitev, zaradi tega predlagamo, ne zaradi tega, ker zakon širimo še za enega človeka, kljub temu da je tudi ta, ker se je operiralo s konkretnim imenom in priimkom, takrat korenito nasprotoval, jasno nasprotoval spremembam tega zakona - ampak pustimo to. Torej, predlagamo, da se z našim amandmajem vrnemo nazaj v leto 2004. Torej, na mandatna obdobja do leta 2004, v katerih je bila ta rešitev dobra. Pomeni, da so bili tisti, ki se jih je dotikal ta zakon, samo ministri in predsednik Vlade. Zato bomo podprli amandma, ki smo ga pripravili v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke in ki ga je podprla in podpisala tudi Poslanska skupina SDS.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod mag. Sajovic v imenu Poslanske skupine
LDS.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, predsedujoči. Še enkrat prijazen pozdrav vsem skupaj.
V Liberalni demokraciji Slovenije podpiramo predlog novele Zakona o poslanci. Soglašamo s spremembo zakona o poslancih, na podlagi katere se pravica generalnega sekretarja Vlade izenačuje s položajem državnega sekretarja. Zakon o poslancih namreč ureja pravico poslanca, ki je izvoljen za predsednika Vlade oziroma imenovan za podpredsednika Vlade ali ministra ali državnega sekretarja, da mu v času, ko opravlja to funkcijo, funkcija poslanca miruje. Po zakonu o poslancih ta pravica pripada tudi poslancu ali poslanki, ki je imenovan za državnega sekretarja. Upoštevajoč položaj, pravice in odgovornost državnega sekretarja in generalnega sekretarja Vlade je predlagana sprememba na ta način zagotovo utemeljena, zato smo v LDS prepričani, da opozicija ni navedla še nobenih tehtnih argumentov ali razlogov, zakaj bi temu ne bilo tako, seveda če smo leta nazaj storili tako, kot je bil storjen izvirni greh, potem seveda zagotovo ni nobenega tehtnega argumenta, da se tudi v tem položaju generalnega sekretarja Vlade to ne spremeni. Več kot očitno pa je, da imamo tu na mizi druge, bolj politične kot vsebinske razloge in argumente. Ker pa v Poslanski skupini Liberalne demokracije Slovenije prisegamo predvsem na moč argumentov, smo prepričani, da v tem primeru obstajajo argumentirani razlogi za to spremembo in bomo novelo zakona o poslancih podprli.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Miran Potrč v imenu Poslanske skupine SD.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Poslanke in poslanci Socialnih demokratov soglašamo, da se sprejmejo spremembe in dopolnitve Zakona o poslancih, ki poleg predsedniku Vlade, ministrom in generalnemu sekretarju omogočajo, da je iz funkcije poslanke ali poslanca imenovan tudi generalni sekretar Vlade in da se v primeru prenehanja te dolžnosti lahko v funkcijo poslanke ali poslanca povrne.
Po našem prepričanju gre za manjšo dopolnitev rešitev, ki so vsebovane v veljavnem zakonu. Pomembnejše spremembe pa so bile v tem zakonu opravljene pred štirimi leti, ko je takratna vladajoča koalicija menila, da je prav, da se razen na predsednika vlade in ministrov razširi ta možnost tudi na državne sekretarje. S tem se je ta možnost razširila za približno 20 možnosti potencialnih sprememb. Mi tokrat dodajamo le eno samo.
Kar zadeva primerljivost funkcij, smo trdno prepričani, da je primerljivost nalog, ki jih ima generalni sekretar Vlade v primerjavi z državnimi sekretarji v njegovo korist. Državni sekretarji namreč opravljajo svoje naloge samo v okviru pooblastil ministra, generalni sekretar pa po navodilih predsednika Vlade skrbi za pripravo sej, za izvrševanje odločitev, vodi Generalni sekretariat Vlade, v okviru katerega praviloma delujejo tudi vladne službe, na čelu katerih so lahko tudi državni sekretarji. Generalni sekretariat vlade, ki ga vodi generalni sekretar ima razčlenjeno notranjo organizacijo z 12 sektorji pomembnih strokovnih, analitičnih, kadrovskih, finančnih in administrativnih opravil, ki niso vsebina dela državnih sekretarjev. In končno ima generalni sekretar Vlade drugačen položaj kot državni sekretarji tudi do dela v Državnem zboru. Ne le, da ima generalni sekretar Vlade poseben sektor za sodelovanje z Državnim zborom in z evropsko, in mednarodno sodelovanje. Generalnemu sekretarju lahko poslanke in poslanci v skladu z našim poslovnikom postavljamo tudi ustna in pisna poslanska vprašanja. Ni torej dvoma, da sta ti dve funkciji neprimerljivi, ampak da so naloge, ki jih ima generalni sekretar Vlade, mnogo obsežnejše in zato utemeljujejo razlog, da se lahko tudi generalnega sekretarja Vlade imenuje iz vrst poslank in poslancev, s tem da se mu v tem primeru ohrani funkcija, če se na to funkcijo vrne. Predlagamo torej, da se ta predlog zakona podpre. Tudi Zakonodajno-pravna služba s sistemskih vidikov na predlagane spremembe in dopolnitve ni imela pripomb. Pripombe, ki jih je imela zakonodajno-tehnično, pa smo z amandmajem na seji matičnega delovnega telesa vgradili v zakon.
Ne podpiramo pa amandmaja, ki sta ga pripravili poslanski skupini Slovenske ljudske stranke in Slovenskih demokratov, ker če bi ga sprejeli, bi pač pristali na to, da sprejemamo odločitev, da velja neka rešitev samo, dokler so oni na oblasti in v vladi, kasneje pa predsednik vlade enakih možnosti, kot so jih oni izborili svojemu, ne sme imeti. Da torej velja tudi pri tem primeru latinski pregovor "anod licet
Jovi, non licet bovi", se pravi, kar lahko Jupiter, ne sme vol, se pravi, za njih se ta pravica zagotavlja, drugi je pa ne smejo imeti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jože Tanko v imenu Poslanske skupine SDS.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Ta pregovor velja tudi za Poslansko skupino Socialnih demokratov. V prejšnjem mandatu ste pravzaprav z istimi argumenti kot sedaj podpirate predlog, predlogu prejšnje koalicije nasprotovali. In pokazalo se je, da pač želite ta predlog, za katerega smo ugotovili na Mandatno-volilni komisiji, več ali manj vse poslanske skupine, da ni dober, ga vi še naprej podpirate.
Najprej pa še mogoče beseda o poročilu Mandatno-volilne komisije, ki smo ga dobili na mizo. Dvomim, da so na tej komisiji razpravljali samo trije razpravljavci: gospod Potrč, predstavnika Državnega sveta in Zakonodajno-pravna služba. Mislim, da je poročilo nekorektno, saj ne povzema nobene razprave na Mandatno-volilni komisiji.
Tudi sicer je današnji dan zelo zanimiv. Na eni strani obravnavamo ukrepe Vlade za preprečitev posledic gospodarske krize, se pravi, Vlade v odhajanju, na drugi strani pa koalicijski poslanci prihajajo s predlogom spremembe Zakona o poslancih, s katerim se razširjajo upravičenci do statusa poslanca po prenehanju uradniške funkcije ali pa funkcionarske funkcije v izvršni oblasti. Pričakovali bi ravno nasprotno. Predlog Zakona o poslancih, ki smo ga sprejeli v prejšnjem mandatu, omogoča poslancem, ki so sprejeli funkcijo državnega sekretarja, da se po prekinitvi te funkcije vrnejo v status poslanca. Mi smo ugotovili, da ta predlog, ta rešitev ni dobra in zato je tudi v temu mandatu ne podpiramo. Tudi izkušnje ostalih poslanskih skupin so podobne in namesto da bi nova koalicija ta svoj predlog dopolnila oziroma črtala ta krog, je s svojim predlogom upravičence samo še razširila na generalnega sekretarja Vlade. Predlog koalicijskih poslancev je po mojem mnenju tudi diskriminatoren do generalnega sekretarja Državnega zbora, to se pravi do sekretarja, ki je v tej hiši, saj ga povsem izključuje oziroma je povsem pozabljen. Gre pa za popolnoma primerljivo funkcijo.
Koalicija je s tem predlogom tudi pokazala, da je povsem servilna do interesa posameznika iz svojega kroga, ki sprejema uradniško funkcijo v mandatu v kabinetu predsednika Vlade in se enostavno temu interesu povsem podreja in dejansko so minila pravzaprav natanko štiri leta od tega, ko ste temu tudi oporekali in zdaj, ko imate priložnost, bi to rešitev lahko tudi popravili. Tu ponovno naletimo na razmere, na katere opozarjamo že dlje časa, in sicer na razliko med besedami in dejanji. Doživele smo že odločanje o tem glede strokovnosti že v Državnemu zboru, dobili smo oziroma doživeli smo problem glede ženskih kvot tudi v Državnemu zboru in ta problem se bo
potem nadaljeval tudi v Vladi. In sedaj doživljamo tudi še to kolizijo med izjavami predsednika oziroma kandidata za mandatarja oziroma sedaj mandatarja gospoda Pahorja in odločitvijo poslanske skupine. Gospod Pahor je na Odmevih v začetku oktobra dejal: "Jaz sem rekel, da bom nekatere nepopularne ukrepe vezal na zaupnico. In ker bodo poslanci odločali - če se bo predsednik Republike odločil, da ni poveri mandat - o moji izvolitvi, bo prvi predlog, ki bo takšne narave nepopularen za politično elito, moj predlog, da dobi politika tisto, kar mora, da skupaj sorazmerno prenesemo bremena te krize tako, da bomo izšli kot zmagovalci.
To pomeni, da bom predlagal, da se torej čas, ko poslanci prejemajo nadomestilo po izteku mandata s sedanjih dvanajst mesecev skrajša na šest mesecev." Tega predloga ni. Namesto tega predloga, ki bi dejansko realizirala ta javni poziv mandatarja, dobimo predlog, ko pravice celo razširja. Če amandma Ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke ne bo sprejet, se bodo sprožila upravičena pričakovanja tudi drugih posameznikov in drugih skupin, to pa za čas, ki je pred nami, ni dobro. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Žnidaršič v imenu Poslanske skupine DeSUS.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi. Slovenska zakonodaja predvideva nezdružljivost funkcij v zakonodajni in izvršni veji oblasti. Tako poslancu, ki je bil izvoljen za predsednika Vlade ali imenovan za ministra ali državnega sekretarja, dokler opravlja to funkcijo, funkcija poslanca miruje in je ne more opravljati. Se pa lahko nanjo vrne, če njegova funkcija preneha. Menimo, da je primerno, da se tudi za generalnega sekretarja Vlade, imenovanega iz vrst poslancev, zakonsko določijo enaki pogoji in enake pravice, kot je to že določeno na primer za ministre, državne sekretarje iz vrst poslancev. Slednjim namreč funkcija poslanca miruje, kar konkretno pomeni, da se lahko odstavljeni vrne v poslanske klopi ter nadaljuje funkcijo, za katero je dobil mandat na volitvah. Razlog za enako rešitev tudi za generalnega sekretarja poslanci DeSUS-a najdemo predvsem v njegovi funkciji, saj poleg tega, da za Vlado opravlja koordinacijske in strokovne naloge, skrbi tudi za sodelovanje pri delu Državnega zbora Republike Slovenije, za sodelovanje s predsednikom Republike Slovenije, z drugimi organi in organizacijami v državi ter drugimi državami ter mednarodnimi organizacijami. Po sedaj veljavni zakonodaji izvoljenemu poslancu, imenovanemu na to funkcijo, njegove pravice niso mirovale in mu tako v primeru odstopa ni bila dana možnost opravljati funkcije, na katero je bil izvoljen s strani volivcev.
S predlaganim zakonom se mu te pravice omogočijo in poslanci DeSUS-a temu ne moremo nasprotovati. Glede na to, kar
generalni sekretar Vlade v resnici počne in naj bi delal, mislimo, da je predlagana sprememba zakona o poslancih upravičena. Tudi sicer so pravice drugod po svetu podobno urejene, z izjemo Italije. Poslanci DeSUS-a smatramo obravnavano novelo zakona zaradi tega za primerno, saj menimo, da ni razloga, da ne bi izenačili funkcije generalnega sekretarja z drugimi, denimo državnimi sekretarji, poslanci ali pa ministri.
Moram povedati, da bomo mi to edino spremembo Zakona o poslancih podprli, hkrati pa menimo, da bi bil Zakon o poslancih tako ali tako potreben širše obravnave in širše predelave in dopolnitve in sprememb, kajti žalostno je, da je Zakon o poslancih zreduciral nivo poslanca na javnega uslužbenca, brez pravic javnih uslužbencev, seveda izpostavljen mandatu za štiri leta, brez stalne zaposlitve in tako naprej. Tam je marsikaj še za narediti in mi bomo tudi v tej smeri vedno za to, da se stvari, ki niso dobro rešene, tudi uredijo v drugih točkah, ne samo v tej, ki je danes pred nami. Skratka, to spremembo DeSUS podpira. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Zmago Jelinčič Plemeniti v imenu Poslanske skupine SNS.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa. Danes smo govorili o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o poslancih, pa vendar ne govorimo o poslancih, govorimo o nekih ljudeh, ki niso postali poslanci, ki bi radi bili poslanci in ki računajo na to, kako bodo prišli sem in šli na drugo delovno mesto, prišli nazaj in bodo zopet poslanci. Skratka, govori se o enih čudnih zadevah, ki mečejo na vse skupaj, še posebej pa na te predlagatelje današnjega sedanjega zakona, zelo čudno luč. Danes sem že rekel, da slovenski zgodovinski spomin traja tri dni, ampak dajmo ga malo osvežiti, pa se obrnimo na dan 10. novembra 2004 na nadaljevanje 1. izredne seje Državnega zbora, ko je skupina poslancev vložila pravzaprav ravno tako Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o poslancih. Takrat je nekdo rekel tako: "Zakon je v predlaganem besedilu nesprejemljiv in nepotreben. Zakon uvaja nove kadrovske privilegije za potencialne državne sekretarje. Zakon daje nova pooblastila predsedniku Vlade. Zakon zato povečuje vlogo izvršilne oblasti nasproti Državnemu zboru. Zakon krepi politično vlogo Vlade." In dalje. "Vse to predlaga vladajoča koalicija, ki je včeraj donela proti privilegijem, proti klientelizmu in proti kadrovanju po političnih kriterijih. Koalicija torej ni mogla pri lepih obljubah obstati niti 24 ur, takoj je pokazala svoj pravi obraz, želi si zagotoviti neomejen vpliv na politično kadrovanje in privilegije. Ta zakon je po našem prepričanju nepotreben in sramoten." To je povedal kolega gospod Miran Potrč. Gospa Majda Širca je rekla to: "Skratka, ni ne etično ne moralno in niti ne smiselno, da zaradi tako imenovanega enega posamičnega primera na hitroroki način sprejemamo
zakonodajo brez premislekov, utemeljitev in primerjav." Hvala, gospa Širca. Gospod Matej Lahovnik je rekel tako: "Lahko seveda govorimo marsikaj, vendar dejstvo je, da ta zakon povečuje stroške državne administracije, povečuje javno porabo. Vsi smo se zavzemali za to, da bo državni aparat deloval bolj racionalno. Širijo se pravice funkcionarjev." Gospod bodoči minister za gospodarstvo, upam, da bo premislil tudi o tem svojem predlogu, ki ga zdaj podpira v okviru koalicije. Glavna oseba te zgodbe, zaradi te osebe je bil zakon sploh pisan, je rekla tako: "Jaz tega zakona ne bom podprl! Podprl ga ne bom tudi zato, ker je včeraj seveda bilo povedano nekaj, kar danes že ni spoštovano." To je rekel gospod Cvikl.
Mislim, da gre v tem primeru za hudo dvoličnost. Da gre za nekaj, kar je nam dovoljeno in kar nekaterim drugim ni. Zdaj se točno kaže, kdo je tisti, ki sebe "smatra za bogove" in kdo smo mi ostali, ki nas "smatra za vole". Mislim, da je latinščina ena krasna zadeva, ki lahko v kratko pove marsikaj samo tistim, ki to zadevo razumejo. Mi zakona ne bomo podprli.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Prehajamo na razpravo o vloženem amandmaju, in sicer o vloženem amandmaju k 1. členu poslanskih skupin SLS, SDS. Želi kdo razpravljati? Besedo ima gospod Jakob Presečnik. Prosim.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Saj jaz sem že prej utemeljil, zakaj vlagamo ta amandma. Jaz sem prej rekel, da ni neutemeljenih razlogov in da so slabe izkušnje iz preteklega mandata. Mogoče je treba samo še to doreči, zakaj so tudi slabe izkušnje. Zaradi tega, ker ostale funkcionarje, ne ministre in predsednika Vlade, torej ministre in predsednika Vlade imenuje seveda Državni zbor, medtem ko ostale funkcionarje imenuje Vlada Republike Slovenije. In Vlada Republike Slovenije lahko imenuje in razrešuje in državne sekretarje in generalnega sekretarja in še koga tako rekoč teoretično po tekočem traku. Teoretično tudi vsak teden. In kaj bi to pomenilo za poslance v Državnem zboru - torej enostavno mešanje sem in tja, privedba, če se grdo izrazim, novih nadomestnih poslancev za čas opravljanja funkcije poslanca, funkcije državnega sekretarja oziroma generalnega sekretarja vlade in bila bi ena splošna zmešnjava. Zaradi tega, zaradi te slabe izkušnje iz preteklih let smo predlagali amandma, da zakonodajo vrnemo v obdobje do leta 2004. Večkrat rečemo, da se je treba na izkušnjah tudi naučiti, mi smo se pač naučili na tej slabi izkušnji in smo zato predlagali ta amandma in predlagam, da ga tudi drugi podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospa Janja Klasinc. Prosim.
JANJA KLASINC: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Sama bom novelo zakona podprla. Podprla jo bom pa na osnovi svojih desetletnih izkušenj v delu v državni upravi. Namreč, rada bi nekaj več spregovorila o tej funkciji generalnega sekretarja vlade. Že nekaj naših kolegov prej je povedalo kako pomembne naloge opravlja generalni sekretar. Ta novela zakona pa ga postavlja v enakopraven položaj z državnimi sekretarji in z ministri v državni upravi, torej z drugimi funkcionarji v državni upravi. Poglejmo. Generalni sekretar vlade je po vseh dosedanjih zakonih o vladi imel približno enak status kot minister in državni sekretar na več pravicah in dolžnostih, ki jih omogoča zakon o vladi. Recimo, pri prenehanju funkcije, pri plačah in drugih prejemkih, pri dopustih in pri socialnem zavarovanju. Edina razlika z drugimi funkcionarji je bila v tem, da poslanec, ki je bil imenovan na funkcijo državnega sekretarja - v tem primeru, v zadnjih primerih tega ni bilo, ampak v možnosti, da če nekdo, ki je izvoljen za poslanca, postane generalni sekretar Vlade, možnosti vrnitve v poslanske klopi ni imel. Zato mislim, da mu moramo to možnost omogočiti. Pa ne zato, veste, ker nekateri aludirajo, da gre to, za kakšnega našega kolega ali kolegico, mislim, da je to kar počnemo na obeh straneh Socialni demokrati in mogoče Slovenski demokrati nesmiselno, to podajanje žogic. Jaz sama nisem bila v prejšnjem mandatu poslanka, vam pa povem, da če bi bila, bi vas podprla pri predlogu, da imajo to pravico tudi državni sekretarji. Zakaj? Ker državni sekretarji so bili v prejšnjih mandatih strokovci. To so bili strokovni delavci, ki so vodili današnje direktorate. Danes so to generalni direktorji direktoratov. Državni sekretar je danes namestnik ministra, z vsemi odgovornostmi. Torej, predvidevam, da mora imeti enake možnosti, kot jih ima tudi minister. To je del argumentacije.
Rada bi pa še opozorila na drugi del, ker nekateri od današnjih razpravljavcev so aludirali na finančno krizo, v kateri smo se znašli in kaj bi vse to lahko pomenilo. Za tiste, ki ne vedo, kaj bi to res pomenilo, naj povem: generalni sekretar, državni sekretarji imajo bistveno boljšo plačo kot mi, poslanci. Torej, če se nekdo vrne v poslanske klopi državni proračun razbremeni, ne pa obremeni. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Dušan Kumer.
DUŠAN KUMER: Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz bom začel takole. Ne počutim se dobro, ko moram kolege na drugi strani opozoriti, in dobro bi bilo, da bi danes nekdo prebral tudi več kot uro in pol dolg magnetogram še drugih razpravljavcev, predvsem iz sedanje koalicije. Namreč, tu sedijo tudi kolegi, ki so 15 minut takrat razpravljali in glavni in osnovni argument za
spremembo Zakona o poslancih je takrat, 10. novembra 2004, bil, da se je politična vloga državnega sekretarja korenito spremenila od preteklega obdobja, da zmanjšujemo število državnih sekretarjev z 48, 52, 56 na 15 plus tisti, ki so v kabinetu predsednika Vlade in da je državni sekretar izrazito politična funkcija, ki nadomešča ministra v njegovi odsotnosti. In na tem mestu so potrebni ljudje, ki imajo veliko strokovnih, političnih in tako dalje izkušenj in lahko se zgodi, da bo tudi veliko poslancev ali pa tistih, ki so jim ljudje zaupali na volitvah, sedelo v vladnih kabinetih namesto državnih sekretarjev. Poglejte si magnetogram in to je bil osnovni in temeljni argument takrat za spremembo. Današnji predlog pa v bistvu samo korigira, bom rekel po štajersko, "šlamparijo" ali površnost, da ste pri tem izpustili najpomembnejšega državnega sekretarja, to pa je generalni sekretar Vlade. In zato že danes zjutraj sem čutil, da gre za neke vrste nekakšno zmedo malo v sedanjih opozicijskih vrstah. Pa da povem v, čem je "štos" te zmede: pred štirimi leti ste predlagali to, kar sem zdaj povedal, in argumentirali. Pred štirimi dnevi ste vložili amandma na sedanjo spremembo zakona, ki ne nasprotuje spremembi zakona, ampak ga dopolnjuje, da ga dela bolj jasnega. In danes, po seji Mandatno-volilne komisije ste skupaj z SLS vložili amandma, ki popolnoma izniči tisto, kar ste sprejeli pred štirimi leti, in tisto, kar ste vložili pred štirimi leti z amandmajem. To se pravi, da gre še za eno vašo inovativnost, na katero smo bili v preteklih štirih letih navajeni, predvsem pri teh kadrovnikih zadevah. In ko govorite o privilegijih, naj naštejem samo štiri, pet privilegijev, ki ste jih vi kot vlada v odhajanju zadnjih dveh mesecih storili ali pa podarili nekaterim visokim državnim uradnikom. Kar nekaj državnih sekretarjev je postalo direktorjev direktoratov ali pa agencij.
Zaradi kadrovskega primanjkljaja ste izdatno skozi javne razpise okrepili posamezna ministrstva zadnji mesec pred odhodom. Prej štiri mesece tega kadrovskega manjka niste ugotavljali. Po končanju predsedovanja Evropski uniji ste z zaposlitvijo nekaj več kot štirideset ljudi naredili veliko krivico tistim nekim desetim, ki so ravno tako v času predsedovanja garali in delali in ste na podlagi strankarsko političnih kriterijev zaposlili te ljudi na pomembnih visokih uradniških ali pa nižjih uradniških mestih v Vladi in javni upravi.
In ne nazadnje, tudi nekatere, ki so bili na mandatu v kabinetih ministrov, recimo piarovce ste zaposlili za nedoločen čas in to na boljših delovnih mestih, z višjo plačo in tako dalje. Tako da kolegi in kolegica, ko govorite o privilegijih, poglejte si spisek privilegijev zadnjih dveh mesecev, ki ste jih vi postorili in bodo imeli v bodoče posledice. Poglejte si seje Vlade, kadrovsko točko: dvajset, trideset točk je vezanih na kadrovske zadeve v zadnjih dveh
mesecih in pol. Jaz sem si vzel čas in ker obstajajo spletne strani, si te stvari ogledal, tako da ne govorim na pamet.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod mag. Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Vsem prav lep pozdrav. Še posebej lep pozdrav pa vsem štirideset opozicijskim statistom pri snemanju najnovejše vladne oziroma koalicijske tragikomedije "Reševanje rdečega vojaka Cvikla", če parafraziram tisti naslov znane uspešnice. Namreč, več kot očitno je, da se dogaja nekaj, kar se v pravu naj načeloma ne bi dogajalo. Kajti, tukaj ni mogoče reči, da gre za pet funkcij, za pet mest, ampak gre natanko za eno samo mesto. Natanko eno. In za to eno samo mesto je mandatar te nove vladne koalicije že vnaprej napovedal, celo dvakrat je to povedal, da želi na tem mestu videti gospoda Cvikla. To se pravi, je kristalno jasno, da se je v tem primeru šlo v pisanje zakona za en sam primer, in kar je še huje - za primer, kjer je že vnaprej znano tudi, za koga gre. Torej, za pisanje zakona "ad personem", kar pa vsa pravna teorija uči, da naj se v principu res ne bi dogajalo.
Toliko glede tega, kar pa seveda pomeni, da ob vseh teh velikih in bombastičnih besedah s strani spoštovane nove koalicije za vsemi temi velikimi besedami stoji to, da je ta predlog tudi s pravnega vidika nestrokoven. In to tudi v resnici je. Gre za zgolj nek političen namen, ki rešuje en konkreten problem ene konkretne ambicije. Kako velike so, da posežejo tudi po lažeh, celo po blatenju Slovenije, naše domovine v tujini, smo se lahko prepričali na lastne oči v Državnem zboru in zakaj pravzaprav je treba tako prevelikim ambicijam pač ustrezati tudi na tak način, ne vem. Ampak tisti, ki to počnete, že veste. Vsekakor pa vas prosim, ne mešati stvari, kot so državni sekretarji na ministrstvih, ki pri sodelovanju vlade, ko nadomeščajo ministra, tudi sodelujejo, tudi odločajo, tudi glasujejo, in vlogo generalnega sekretarja, katerega pomena seveda ne znižujem, on je vodja služb, ampak je uslužbenec vlade. In v nobenem primeru ne sodeluje neposredno pri teh stvareh in je torej to očitno še dodaten argument za neustreznost vaše predlagane rešitve.
No, ampak čisto za konec moram reči še nekaj, da pri tem, ko sem tudi sam porinjen v vlogo statista pri snemanju te vaše tragikomedije "Reševanje rdečega vojaka Cvikla", pa pogrešam nastope tistih vaših prvih napadalcev iz minulega mandata. Ali veste, tako od srca bi, recimo, rad slišal, kako bi gospod Potrč danes polemiziral z gospodom Potrčem iz leta 2004 in kako bi pobijal enega za drugim njegove argumente in jih razglašal za demagogijo. Če nič drugega bi se vsaj malo nasmejali, tako prisrčno bi bilo. In tega v Državnem zboru manjka.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod mag.... Ja, izvolite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Gospod Grims, priznam, da bi bilo zabavno. Popolnoma enako zabavno bi bilo pa, če bi pa gospod Grims poslušal razprave, ki jih je imel pred štirimi leti, in bi danes z istimi argumenti govoril drugače, kot je govoril pred štirimi leti. Situacija se je spremenila. Eni in drugi zagovarjamo različna stališča. Nič niste boljši od nas, za to se ne delajte lepega.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod mag. Vizjak imate besedo.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Kako idealna iztočnica za moj nastop! /Smeh./ Ampak ljudje niso vas volili zaradi tega, ker smo mi boljši, ampak ker mislijo, da ste vi boljši. In zaradi tega, ker ste jim natrosili celo kopico obljub. Med drugim so bile to obljube o samoomejevanju, o umiku privilegijev, o klesanju pravic politični eliti in tako naprej. Pred štirimi leti smo bili vsi skromnejši oziroma manj bogati za štiriletne izkušnje, tudi vi. Vendar zdaj vidim, da ste se v teh štirih letih okrepili v prepričanju, da smo mi imeli takrat prav, mi pa smo pravzaprav na nek način spoznali, da ste imeli vi prav. In tu je problem. Prepričan sem, da je tudi sedanji mandatar oziroma gospod Borut Pahor v številnih nastopih govoril, da je tudi eno izmed pomembnih sporočil volivkam in volivcem to, da se ob neki zaostrenih gospodarskih, finančnih pogojih začne samoomejevati in začne striči krila politični eliti. In še več, napovedal je neke nove in nove ukrepe, ki bi zmanjševali obseg pravic ali pa neke bonitete - ali kakorkoli temu rečemo - politični eliti. Zdaj pa imamo na mizi predlog, ki gre v drugo smer.
Strinjam se z vami, da ni bistven v javnofinančnem smislu, da tangira res samo enega človeka, to je skoraj malo problem, vendar gre za specifično sporočilo: kadar je v igri interes enega, vam všečnega politika, je treba zato spreminjati zakon, zakon o poslancih; kadar pa gre za celo kopico, recimo, drugih, pa bomo morali razumeti problem, ki je nastal zaradi zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer. Tako tudi razumem mehčanje in, kako bi rekel, gnetenje tistega predloga, ki je šel v smislu popravka, ko govorimo o upokojencih - ko se je začelo postavljati pod vprašaj roke in termine teh usklajevanj oziroma izplačil nekih dodatkov.
Torej, spoštovani, problem imam samo v tem, da so vas podprli ljudje zato, ker mislijo, da ste boljši. Vi nam očitate, da smo bili mi isti. Ljudje niso vas podprli, da boste isti, ampak da boste boljši. In lepo bi bilo, da bi se dejanja odsevala skozi predloge, ki jih podpirate, ne pa, da jih prirejate nekim trenutnim potrebam; in še huje, potrebam
posameznih ljudi, ki imajo take in drugačne ambicije znotraj izvršilne veje oblasti.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želi še kdo razpravljati? Besedo ima gospod Srečko Prijatelj. Prosim.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Da ne bo pomote, nekateri, vidim, da imajo problem s tem, ker ne vedo, kaj govorijo. Zakon, veljavni zakon o poslancih, ki je bil sprejet leta 2005, v svojem 14. členu ureja pravico poslanca, ki je izvoljen za predsednika Vlade oziroma imenovan za podpredsednika Vlade ali ministra ali državnega sekretarja. Toliko o državnih sekretarjih - ste porabili kar nekaj minut. Seveda ne ureja pa posebnih pravic za sekretarja Vlade, ki je poslanec, pa ta niti poslanec ni, ker je še rezervist za nekaj časa. Zdaj bomo imenovali ministre, potem pa poklicali rezerviste. Tako delamo v bistvu mi spremembo zakona za rezervista, ki bo šele prišel za poslanca. Ja, pripravljeni smo prevzeti odgovornost za prihodnost. To je že res lepo geslo, lepo se sliši, ampak s takim geslom ne boste dokazali tega, kar ste govorili med volitvami, spoštovani kolegi in kolegice na levi strani. Tudi to, da se izmikate načelnosti, principilnosti in resnici: na isto tematiko ste glasovali gospod Milan M. Cvikl takrat proti, Kotič proti, Lahovnik proti, Lavtižar Bebler proti, Breda Pečan proti, Potrata proti, Potrč proti. Še pomnite, tovariši, list? Ali so potrebe res takšne, da v nujni postopek pošiljate ta zakon in ali bo res ta zakon prvi, tisti, ki bo rešil vse slovenske probleme? Ne! Jaz trdim, da v bistvu bomo samo še malo globlje segli v žep in da to ne bo rešilo ne prihajajoče gospodarske krize, pa mislim, da bi moral biti tak zakon danes na dnevnem redu pa tudi kak zakon o tem, ki bi reševal prihajajočo finančno krizo. Tudi sindikati vas pozivajo, spoštovani Socialni demokrati, da se lotite tega, kar je pereče in seveda odprto; to pa je delavska zakonodaja oziroma prihajajoči val nezaposlenosti, ki bo kmalu pljusknil tudi v Slovenijo oziroma se že pozna, da nekatera podjetja razmišljajo o masovnih odpuščanjih. S takimi, na hitro spremenjenimi zakoni ne boste povečali svojega ugleda, kvečjemu lahko rečemo, da mi v Slovenski nacionalni stranki ne bomo čakali 90 dni, ker nam čas tega ne dopušča. Ne bomo vam dali te priložnosti in opozarjali vas bomo na to, da ste prezgodaj pozabili na to, kar ste obljubljali. Skratka, ali takšen zakon res potrebujemo ali je to res takšna nuja, da gori, da po skrajšanem postopku moramo to sprejemati, ali pa je to mogoče samo zahteva gospoda Cvikla, ki je gospodu Pahorju dejal: "Ja, grem za sekretarja, če mi boš omogočil, da če slučajno padeš s stolčka, da grem nazaj tja, kamor sem kod rezervist prišel." Jaz mislim, da je to drugo predvsem tisto, kar bo obdržalo in veljalo. Spoštovane gospe in gospodje, mi pri teh svinjarijah ne bomo
sodelovali. Naše podpore k tej spremembi zakona ne boste dobili. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa mag. Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. No, da mi ne bo treba kasneje replicirati, spoštovani član stranke brez dlake na jeziku, tudi vi bi lahko o sebi prebrali, kako ste takrat glasovali, zakonu niste nasprotovali in na kvorum ste stisnili. Samo toliko.
Zdaj pa k stvarem. V nekem televizijskem soočenju pred volitvami je eden od članov največje opozicijske stranke jadikoval, kako nimajo poslanci privilegijev in kako imajo njegovi kolegi v drugih službah bistveno večje plače in boljše privilegije. No, jaz sem imela takrat malo drugačno stališče od njega, ampak ta član stranke se bo zagotovo spomnil svojih besed zaradi tega, ker imam vse prepogosto občutek, da ima največja opozicijska stranka velike težave z natančnim poimenovanjem stvari. Pravijo, da so slabe izkušnje preteklih štirih let pokazale, da je bil predlog zakona zgrešena poteza. Zelo sem se trudila spomniti, kateri državni sekretarji, ki so bili prej poslanci, so bili zamenjani in so se vrnili. Zdaj, če se prav spomnim, če že vi z imeni operirate, bom še jaz povedala, da se spomnim samo kolega Pukšiča in poslanca Lucija, ki je šel potem na veleposlaniško mesto v Beograd. Drugih se ne spomnim. Zdaj pa se vi z njimi zmenite, kakšne so bile te slabe izkušnje. Jaz sem poslušala, kako vi samo dobre zakone sprejemate, kako samo dobro delate in po časopisju ste kandidirali za dobre ministre, smo izbirali in morali povedati, katere so lastnosti dobrih ministrov, same uspehe ste nizali, zdaj pa kar naenkrat slišimo, da imate tudi slabe izkušnje. Kdo bi si mislil - hitra sprememb! Nas bi lahko vprašali, mi smo pred štirimi leti povedali, da je zadeva, ki jo predlagate, slaba!
Ampak, zdaj k tistemu, kar želim pravzaprav povedati. Zakon o poslancih bi bil zdaj potreben spremembe, ne glede na to, ali gre za to spremembo, ki ji vi posvečate toliko pozornosti, ali ne, zaradi tega ker se je tudi vprašanje z ministri spremenilo, niso več voljeni, so imenovani v Vladi, gre tudi za pozabljenega podpredsednika Vlade, ki je ostal. Ampak, zdaj k bistvu stvari.
Vodja Poslanske skupine SDS je nihal med oznako uradnik ali funkcionar, ko je bilo govora o generalnem sekretarju Vlade, pa se nekako ni mogel odločiti. Stvar pa ni tako nedolžna, ker če govorimo o uradnikih je teh po poročilu Ministrstva za javno upravo, državnih uradnikov, tistih civilnih, na dan 31. 12. 2007: civilni del organov državne uprave 17.640, pa so po tem še policija in Slovenska vojska, tako da je vseh skupaj nekaj čez štiriintrideset tisoč.
Ko pa govorimo o funkcionarjih, je v istem poročilu istega ministrstva številka nekoliko drugačna, in sicer je funkcionarjev skupaj sto petnajst, ampak tistih, o katerih je zdaj govora, jih je skupaj triinštirideset. In glej ga kljukca, med funkcionarji je tudi generalni sekretar vlade. Torej ni težav, vi ste takrat sprejeli, pred štirimi leti, zakon, ki je veljal za državne sekretarje, teh je bilo konec decembra lani triinštirideset, ampak izpustili ste pa iz vsega tega nabora enega samega človeka, generalnega sekretarja, ki je imel, mimogrede, dolgo časa še številne druge funkcije, s katerimi je dobro služil, ampak to je že druga zgodba. Tu zdaj kaže pa res na dvoličnost. Na tisto, na katero smo pretekla štiri leta pogosto opozarjali in s čimer smo si bogate izkušnje nabrali, da ste mojstri v tem, da polresnice govorite: nekaj je, nekaj ni. Ampak takrat, ko ste spreminjali zakon, smo nasprotovali temu, kar pomeni številka triindvajset, in ste po nemarnem izpustili enega, ki je tudi funkcionar na podobnem. Zdaj pa seveda hočete stvar obrniti tako, da gre samo za enega, ki vam je že tako ali tako cel prejšnji mandat šel zelo, zelo do srca in ste si to ob sleherni priložnosti tudi potrudili dokazati.
Sama torej, moram reči, štejem ta zakon kot popravek nečesa, kar je bilo sprejeto pred štirimi leti, pa površno sprejeto. To je zdaj samo popravek. Zdaj pa boste, ko gre za druge državne sekretarje, stvari spreminjali. S Pukšičem pa Lucijem pa sami opravite. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima dr. Gorenak.
Prosim.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Jaz moram reči, da sem tekom včerajšnjega dne za eno od televizijske hiše rekel, da se podpišem na 80% izjav gospoda Pahorja. Tisto, kar pa je problematično, je pa tisto, kar je okoli njega. In to sem ponavljal tudi v predvolilni kampanji, ko so me ljudje spraševali, kaj pa imaš ti proti izjavam gospoda Pahorja. Nič!
Kar se tiče zadeve okoli zaposlitve 40 ljudi, to je seveda strašna zgodba. Pri predsedovanju Republike Slovenije EU so sodelovali ljudje, ki niso imeli stalne zaposlitve, ampak so bili zaposleni za določen čas, več 100 ljudi, kot vemo. Vlada je zaposlila 40 ljudi po nobenem strankarskem kriteriju, po nobenih merilih, o kakršnih govorite, ampak izključno najboljše med njimi, zato ker bi bila prava škoda za to državno upravo odpustiti ljudi, ki so si nabrali pri predsedovanju EU bogate izkušnje, nihče drug jih nima, razen teh ljudi.
Kar se tiče zaposlovanja po ministrstvih ob prenehanju tega, tistega ali onega mandata, jaz sem to zgodbo dal dvakrat skozi. Ko sem prišel leta 2000 na Ministrstvo za notranje zadeve kot državni sekretar, moram reči, sva s takratnim ministrom Jambrekom porabila približno tri četrt ure, ker sva
vsepovsod tam, kjer je pisalo Kabinet ministra, potrkala po vratih in gledala, kdo v kabinetu dela. Nobenega ni bilo. Zakaj ni bilo nobenega? Ker jih je pač Vlada pred takoimenovano Bajukovo vlado spravila na delovna mesta, kjer so imeli stalno zaposlitev. Podobna ista zgodba se je ponovila leta 2004, ko sem v isti vlogi prišel na Ministrstvo za notranje zadeve in po pol ure iskanja sem našel vašo kolegico Janjo Klasinčevo, ki je tam ostala. Več ali manj je vse ostalo odšlo. Tako, da danes to očitati, je približno tako, kot meni gledati mojega soseda, ko prazno slamo mlati.
Sicer pa spreminjanje zakona, pisanega eni osebi na kožo, v konkretnem primeru izumiteljev znane stavčne besedne zveze "steklena palača" - kaj naj rečem. Preprosto to, da to boste izglasovali in da mu lahko želim prijetno bivanje v tako opevani "stekleni palači", o kateri je tako veliko govora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Lep pozdrav! Gospod predsedujoči, kolegice in kolegi! Ko sem videl ta predlog za spremembo zakona o poslancih in tudi ko se je povedalo, na katero ime, na katerega bodočega poslanca in bodočega generalnega sekretarja se to nanaša, sem seveda dobil asociacijo, da obstajajo neki posebni razlogi, glede na to, da pravzaprav poslanca, ki sta v prejšnjem mandatu odšla iz parlamenta na mesta državnih sekretarjev, se v tej vlogi nista videla do konca in mislim, da je ta potreba na nek način presahnila. Danes dejansko smatram, da je za poslanca, ki je izvoljen od ljudstva, dostojno ali pravilno, če gre za ministra, drugače pa je pravilno, da ostaja predstavnik ljudstva tukaj, v parlamentu, čeprav dopuščam tudi izjeme. Ampak, ko sem pa videl, za kakšno spremembo, pa sem razmišljal verjetno o dveh smereh, ali se bistveno povečujejo pristojnosti generalnega sekretarja vlade in s tem tudi viša, verjetno, rang predsednika vlade.
Pričakoval sem, pravzaprav sem se začudil, da pri spremembah Zakona o Vladi niste predlagali, da se za predsednika Vlade spremeni ime v kancler, kjer gre pri takšni vlogi, ki jo predvidevate, za neko posebno vlogo generalnega sekretarja, v Nemčiji je znan Kanzleravit s posebnim - to je v bistvu nadminister na nek način, čeprav je generalni sekretar vlade. In tu je ogromno simbolike v tem, kar se tu predlaga. Ne gre toliko za vračilo ali mirovanje, ampak gre za statusno vprašanje. Mislim, da se dejansko pripravlja to, da bodo nekateri ministri, bodoči, nadzirani od generalnega sekretarja vlade. Vsa ta dogajanja, ki smo jim bili priča ob sestavljanju vlade, ob dvornem puču znotraj DeSUS-a, ko legitimno izvoljen predsednik stranke znotraj stranke, ki je podaljšal življenje DeSUS-u in povečal število njenih poslancev, ki je fantastično
nastopal v volilni kampanji, treba mu je priznati, naenkrat ni imel več pravice se pogajati, ko so mu začeli ukazovati poslanci, ki niso člani stranke, ko so poslanci, ki niso člani stranke, napovedovali, kaj bodo organi stranke v naslednji etapi storili. Zanimivo je, da je tisti poslanec, ki ga sedaj ni tukaj, ki je to predvsem delal, kolikor je meni poznano, je bil nekoč pisec govorov na centralnem komiteju in je ta sistem demokratičnega centralizma prenesel v Državni zbor, kar je sramotno za demokracijo. To, kar se je dogajalo, je bilo dejansko sramotno za slovensko demokracijo. Predsednik neke stranke se je moral podrejati centrom moči izven parlamenta, ampak ne v lastni stranki, izven lastne stranke. In žal so slovenski mediji govorili samo o predsedniku stranke, ki ima nenavadne zahteve, čeprav je samo klin zabil visoko, da bi se lahko dobro pogajal, kar je za vsako stranko nekaj najbolj normalnega v času pogajanj. In seveda domnevam, da se ni posrečil manever, da se Erjavec sam umakne iz stranke in da ga je treba nadzirati še tudi naprej. In izpopolnjen sistem nadzora je treba imeti. Tako da v tej luči vidim. Seveda pa verjamem, da se gospod Pahor tudi na nek način boji bodočega generalnega sekretarja, čeprav so od zunaj določili, da naj bo tako. Kajti bodoči generalni sekretar nikjer ni zdržal štiri leta ali pa cel mandat; vsakokrat je prišel v spor z okolico, ki ga je obdajala. In gospod Pahor se tega verjetno zaveda in je kot možnost, da se ga v bodočnosti na bolj eleganten način znebi, predvidel in tudi odobril ta manever, to spremembo zakona, da se bo lahko to zgodilo. Pred štirimi leti sem dejansko smatral, da se bo s tem inštitutom digniteta in ugled parlamenta povečal, ampak ker se tisti, ki so se za to odločili, pravzaprav niso niti tako počutili, mislim, da je ta možnost preživela, da dejansko absolutno ni potrebe po širitvi tega inštituta. Absolutno ni potrebe. Je pa treba, kot sem rekel, za skrite namene te centralne stranke, ki očitno vzvode političnega vodenja vleče iz svoje preteklosti in po sistemu Dolomitske izjave kontrolira popolnoma vse okrog sebe. Vodilna vloga je s tem predvidena, vse se podreja tej logiki Dolomitske izjave, in to je dejansko strašljivo za slovensko demokracijo. Slovenska demokracija je ogrožena, kajti na tak način, ko se takšna pooblastila in takšne stvari predvidevajo, ob znani zgodovini, zgodovinski hipoteki, ki jo imate, mislim, da bi morali vaši ukrepi in vaši predlogi iti v povsem drugo smer, da se ne bi porajalo to vprašanje, ki se je ob dogajanjih, ki ste jih diktirali znotraj DeSUS-a, ob tem, še enkrat bom rekel, dvornem puču, ki se je dogajal, pa so kapitalsko kontrolirani mediji vse to podpirali. To je nezaslišano. Kaj takšnega se v Evropi še ni zgodilo, kar se je dogajalo tu. In jaz sem pravzaprav vesel teh vaših predlogov. Tu ste transparentno pokazali, kaj je v ozadju. Ampak meni je žal za gospoda Pahorja, ker bo na koncu tudi on žrtev. Njemu jaz verjamem, da je on po duši demokrat, ker sem ga tudi spoznal, ampak se je moral tolikokrat ukloniti diktatu od
drugod. Zadnjič je obljubil da bo te vojne zakone, spravne zakone, da so ti njegova prioriteta, da njega ne zanima, kot se je izrazil, preštevanje zgodovine, ampak zanima ga gradnja prihodnosti. Jaz se s tem strinjam. Ampak ko je on predložil 1998. leta, 1999. leta, deklaracijo o tej zadevi, ki mu jo je napisala Spomenka Hribar, pa je na konferenci vaše stranke, na najvišjem organu je dobil 5 glasov od 85. 80 jih je bilo proti. Gospod Lukšič verjetno to lahko potrdi, je enkrat v enem intervjuju govoril o tem. In to je katastrofalna hipoteka, ki jo kažete tudi s tem predlogom zakona. In zaradi tega se jaz tega bojim, slovenska javnost se mora tega bati, kajti ne vračajo se samo časi Mirka Bandlja in vseh deformacij v času Mirka Bandlja, ko je bil generalni sekretar vlade, ampak hočete te deformacije nadgraditi.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Jerovšek.
Sprašujem, ali želi o amandmaju še kdo razpravljati. Odpiram čas za razpravo. Prosim, kdor želi, naj se prijavi.
Prijavljeni so štirje poslanke in poslanci. Prvi ima besedo gospod Ivan Grill.
IVAN GRILL: Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci!
Ko ste dali v obravnavo ta zakon, je bila obrazložitev povsem napačna. Razlagali ste, kako je ta funkcija generalnega sekretarja Vlade pomembna. In ta zakon dejansko ne obravnava sistematizacije tega delovnega mesta. Jaz verjamem, da je pomembna, izredno pomembna je. Vendar to v tem zakonu zagotovo ne more biti predmet te razprave. Bi pa verjel, da imate tukaj nek dober namen, če bi v nek drug zakon, ali o vladi ali o javnih uslužbencih, napisali, da mora biti generalni sekretar Vlade predhodno poslanec Državnega zbora, da je to nek pogoj. Potem bi ta zadeva bila nekoliko bolj razumljiva. Ampak tukaj sedaj dejansko omalovaževati Državni zbor, predvsem pa poslanke in poslance, mislim, da je do naših volivk in volivcev zelo nepošteno. Na ta način omogočate, da bo v Državnem zboru sedelo veliko nadomestnih poslank in poslancev, ki so na volitvah dobili zelo malo podpore ravno na ta način. In to je do naših volivcev nepošteno. Sicer to je bilo v prejšnjem mandatu značilno, da je veliko poslancev prestopalo iz ene skupine v drugo, kjer so bili ravno tako volivci izigrani. Je bilo danes v razpravi tukaj slišati, da je bil predhodni zakon iz leta 2004, kjer smo dopolnjevali državnega sekretarja, slab. A sedaj, ko pa poleg tistega dodajate še nekaj novega, je ta zadeva pa zdaj boljša? Smešite se resnično pred javnostjo, da ne govorim, da tudi pred nami.
Ta zakon in ta rešitev zagotovo ne zasluži podpore in je seveda tudi ne bom podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Grill. Besedo ima gospa Janja Klasinc.
JANJA KLASINC: Spoštovane kolegice in kolegi! Res nisem želela biti osebna, ampak glede na to, da me je moj dragi kolega Vinko Gorenak poimenoval, pa sem se odločila, da vendarle povem. Ko sva bila z gospodom Gorenakom sodelavca v prejšnjem mandatu, ko je bil minister za notranje zadeve naš kolega, član naše stranke, dr. Rado Bohinc, je imel dr. Rado Bohinc gospoda Gorenaka v svojem kabinetu. Poleg tega je bil državni sekretar takrat za javno upravo v Ministrstvu za notranje zadeve vaš dosedanji minister gospod Gregor Virant. Generalni direktor Policije je bil Marko Pogorelc, vse prej kot levičar ali pa somišljenik naše stranke. Delitev na naše in vaše je bila kar primerna, kot vidite, v glavnem je bilo kar precej vaših v naših vrstah. Ker pa je gospod Gorenak mene videl na Ministrstvu za notranje zadeve, seveda me je videl, ampak v kabinetu sem bila kratek čas, v kabinetu mi je bilo prepovedano delati karkoli, vsakodnevno sem hodila k šefici kabineta in prosila, da bi dobila kakšno delo, potem sem bila končno imenovana za urednico interne revije, z mesta katere sem bila čez noč premeščena brez vsake obrazložitve in premeščena v sektor za azil, s katerim s svojo izobrazbo, s svojimi izkušnjami nisem imela popolnoma nič skupnega. Veseli me, da sem lahko tudi tam kakšne stvari prispevala, vendar bi zraven dodala, da je bila znižana plača, kot veste, Zakon o javnih uslužbencih to preprečuje. Da bi bilo to mogoče, se je ukinilo moje delovno mesto in postavilo drugo. Jaz sem samo ena od tisočih, dragi kolegi, ki se jim je to zgodilo. V Ministrstvu za notranje zadeve so bili v vašem mandatu, ko je bil minister minister Mate, zamenjani vsi vodje, ne samo sektorjev, ampak vseh služb. Samo dva človeka sta od, recimo, 50 vodij raznoraznih služb v ministrstvu in v policiji ostala na svojem delovnem mestu. Razmislite malce o tem.
Potem pa še o kadrovanju v zadnjem času. Kot veste, se je vaša vlada potrudila kadrovati tudi ljudi, ki jih bo imel sedaj naš premier, gospod Pahor. Razpisali ste delovna mesta v kabinetu predsednika Vlade. In naj vam povem, kako se to kadruje. Na ta mesta visokih strokovnih sodelavcev se imenujejo ljudje, ki so bili funkcionarji v dosedanjem mandatu. Ko se je na eno od teh delovnih mest prijavila - vem za konkreten primer - gospa, ki je doktorica znanosti, zelo visoko strokovno podkovana delavka, državna uslužbenka na najvišjem rangu državnih uslužbencev, z znanjem nekaj tujih jezikov, je bila zavrnjena kot neprimerna, v ožji izbor pa je prišla pripravnica. Torej, ne se slepiti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospa	Janja
Klasinc. Sicer bom pa vsem vam hvaležen, če bomo	bolj
koncentrirali svojo razpravo na amandma, ker bomo tako	lažje povedali svoja stališča. Besedo ima gospod Dušan Kumer.
DUŠAN KUMER: Hvala za besedo. Ker je prej eden od kolegov repliciral ali diskutiral o mojih izvajanjih, ki sem jih imel, bi rad zaradi korektnosti in verodostojnosti povedal naslednje. Ko sem govoril o 40, ki so po predsedovanju dobili zaposlitev na zunanjem ministrstvu ali pa znotraj državne uprave, moram reči, da je bil ta spisek širši in malo daljši ali pa mnogo daljši. In mnogi od teh - imam tudi njihove zapise -, ki so se o tem izrekli, niso bili povabljeni niti na pogovor o tem, ali bodo v bodoče dobili zaposlitev ali ne. Bili so pa mladi ljudje, ki so se v času predsedovanja zadnje leto in pol izkazali. Še več, celo nosečnice ste postavili na cesto, ki so sicer prejšnji teden rodile in so ostale brez eksistence. Tudi to sem ministru Virantu že povedal. In še ena, zaradi korektnosti. Tisti, ki ste se s kadrovskimi križankami ukvarjali v kabinetu predsednika Vlade 14. oktobra, veste, da smo imeli 15. oktobra konstitutivno sejo, ko je pretekel mandat poslancem bivšega mandata. 14. oktobra, ste na zadnji seji Vlade imenovali dva poslanca v nadzorne svete, kolega Zamernika in kolega Pajka, iz prejšnjega mandata. Ampak argumentacija za razrešitev kolega Francija Križaniča je pa bila ta, da gre za kolizijo interesov, ker je bil izvoljen za poslanca in ste ga zato razrešili v nadzornem svetu. Samo toliko o korektnosti, verodostojnosti. Ne bom govoril o zakonitosti ali nezakonitosti. Govorim samo o tem, kako se je to počelo. In jaz nisem govoril za štiri leta nazaj, ampak za zadnja dva meseca in pol.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Kumer. Besedo ima mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Najprej moram reči, da je bilo res prav neprijetno poslušati, kako izjemno grdo in grobo so ravnali s spoštovano poslanko SD, gospo Klasinc, na ministrstvu ministra SD, gospoda Bohinca, in da žal njena zgodba očitno samo potrjuje staro dejstvo, da partija žre lastne otroke. Očitno tudi hčerke. Žal mi je, ker je bilo tako, ampak to nas samo oddaljuje od današnje teme. Kajti spomnil bi, da je geslo, pod katerim ste šli na volitve, bilo "odgovornost za prihodnost". In danes vam ni treba, da vam je nerodno. Danes že na eni prvih sej uresničujete svoje geslo. Danes SD z glasovanjem za ta zakon uresničuje odgovornost za prihodnost gospoda Cvikla. Res je sicer, da so ljudje mislili, da gre za njihovo prihodnost. V tem primeru bodo pa to prihodnost plačali oni. Ampak dobro. To je vaše povolilno presenečenje. To domnevam, da je tista nova kultura, politična kultura, ki jo je napovedal vaš predsednik gospod Pahor. Je pa vsekakor to neko simbolno dejanje, tako da bodite ponosni nanj in naredite ga z nasmehov na ustih. Vsekakor pa sam osebno bom glasoval proti.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Grims. Gospa Janja Klasinc je prosila za repliko.
JANJA KLASINC: Samo malo. Jasno in glasno sem povedala, da je šlo za drugi mandat, ko je bil minister Mate. In o tem primeru sem govorila. Medtem ko sem prej govorila o vašem kolegu, gospodu Gorenaku, in drugih vaših kolegih, ki so bili pa v mandatu gospoda Bohinca.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Šlo je za
pojasnilo nesporazuma, gospod Grims. Ali želi o amandmaju še kdo razpravljati? Odpiram čas za prijavo. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa še enkrat. Prej se mi je porodila misel, da spoštovana kolegica Janja Klasinc očitno ne spoštuje svojega predsednika stranke, gospoda Pahorja. Mislim, da mu povzroča težave ali pa srbečico. Ker mislim, da je pred nedavnim rekel, da ga zasrbi, da dobi izpuščaje na koži, če kdo začne govoriti o naših in vaših. In ona je govorila samo o naših in vaših. Jaz sem pričakoval, da boste vsaj na prvi seji zdržali brez, kot sem prej rekel, logike Dolomitske izjave. To se mi dejansko ne zdi v redu. Zaradi tega pač vidimo tabore in frakcije znotraj vas. To želim reči. Po drugi strani, čeprav tega zakona ne bom podprl, pa se mi zdi še dobro, ko se govori o odgovornosti za prihodnost tega bodočega poslanca in posledično še potem generalnega sekretarja Vlade, da niste zapisali, da je njegova pravica, ko se vrne, če se vrne v poslanske klopi, da je redni udeleženec kraljevskih večerij s svojo trenutno spremljevalko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospod Jerovšek. Besedo ima gospod Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, kako grozne so bolečine tistih, ki niso bili povabljeni na večerjo. To je res grozno, gospod Grims, tudi vi pridete na vrsto.
Glede tega, da so nas ljudje volili zato, ker so pričakovali da bomo boljši, to niti ne bo tako težko. Vi pravite, da mi govorimo o vaših in naših. Res je, vi tokrat govorite samo o naših, o svojih pa pozabljate. In to je pomanjkljivost na katero so vas želeli moji kolegi poslanci tudi opozoriti. Pa ne zato, da bi se ponovno delili, ampak zato, da merimo z enakimi merami tako v opoziciji kot v koaliciji. Posebna poslastica mi je pa seveda citirati, kaj je kolega, ki je govoril, da je to, kar počnemo mi, tragikomično, dejal na seji Državnega zbora pred štirimi leti, takrat ko ste dejansko širili to tako imenovano pravico na vse državne sekretarje in, citiram: "Gre pa za preprosto dejstvo, da mu omogočimo, poslancu, ki je bil skladno z veljavno zakonodajo,
z odločitvijo volivk in volivcev na volitvah izvoljen v Državni zbor, da pa vse tisto, kar izvira iz te funkcije obdrži tudi v primeru, da postane del izvršilne veje oblasti." Nič več in nič manj. To se pravi, nikomur ne dajemo s tem nobene nove bonitete in samega sistema nikakor ne spreminjamo. Nasprotno, zaradi okoliščine, ki sem jo omenil na začetku, to se pravi, da bo šlo zdaj za funkcijo namestnika ministra, s tem samo usklajujemo pravni red tako, da bo pošten in pravičen za vse. Žal mi je, da vas nismo povabili k obrazložitvi našega predloga zakona.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospod Bojan Kontič. Gospod Grims, se počutite prizadeti za razpravo? Izvolite, potem imate besedo.
MAG. BRANKO GRIMS: Samo gospod Kontič, nerodna stvar z vaše strani je v tem, da vi danes vaše izjave postavljate na glavo. Jaz sem pa danes, če greste gledat magnetogram, govoril točno isto kot tedaj. Da so državni sekretarji namestniki ministra in da celo na sejah Vlade nadomeščajo in celo glasujejo v odsotnosti ministra. Imajo torej ta pooblastila. Gospod generalni sekretar Vlade pa seveda te pravice in te odgovornosti, ki iz te izhaja, nima. Zato je vaš predlog v tem delu še bistveno slabši od tiste zgodbe od tedaj.
Ta zgodba pa smo že dovolj jasno povedali, se je izkazala kot nedodelana. Namreč tudi ta Državni zbor je ob glasovanju o nekaterih kasnejših zakonih, na primer o zakonu o funkcionarjih, šel v drugo smer in ni povsem izenačil funkcije ministra in funkcije državnega sekretarja. Že iz načela doslednosti bi bilo prav, da se, če torej nismo šli več naprej v tej smeri, ki je bila sicer prvotno zastavljena, potem stori tudi ustrezen korak in se to črta iz zakona. Vsekakor pa je ta rešitev neprimerljivo manj sporna, kot pa da to uvajate za generalnega sekretarja Vlade, in še enkrat povem, ne glasuje in ne nosi te odgovornosti, kot jo sicer nosi vsak od članov Vlade ali pa državni sekretar takrat, ko ministra nadomešča. In to, še enkrat povem, sem tudi danes tukaj govoril, za razliko od vas.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospod Grims. Besedo ima gospod Miran Györek.
MIRAN GYÖREK: Spoštovani zbor, spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani predsedujoči. Oglašam se prvič. Sem novinec in v svojem imenu in verjetno tudi v imenu še katerega novinca bi vseeno nekaj k tej razpravi imel povedati.
Sam položaj, kot sedimo tukaj, izgleda, kot da je to prizorišče pink ponk igre. Še dobro, da smo kot sodniki tukaj, pa vas opazujemo iz desne in leve, kako žogica gre sem pa tja, kako gredo obtožbe sem ter tja. Ne vidim pa vsebinsko tukaj dejansko kakšnega pravega smisla. Jasno mi je, da se je
koalicija odločila za to, jasno mi je tudi to, da se je bivša koalicija morala s tem sprijazniti. Ampak poslušamo pa to zadevo zdaj že kakšno uro ali pa še kaj več. Glasovanje bo tako ali tako prineslo, že vnaprej vemo, kaj . Ampak recimo, prišlo je tukaj tudi že do nekaterih izpod pasa obtožb, ki ne prispevajo k nivoju, niti k ugledu tega spoštovanega Državnega zbora. Zato bi vas mimogrede vprašal kot novinec, ali naj se novinci psihično pripravimo za vsa nadaljnja štiri leta na takšne pink ponk igrice, da bomo potem vedeli, ali sedeti tukaj, ali iti vmes na kavo, ali pa se pogovarjati o kakšnih drugih stvareh. Prosil bi, da zadevo vzamemo resno. Vseeno smo odgovorna inštitucija in bi prosil, da se spravimo h glasovanju ali kaj jaz vem kako. Je to smiselno? V imenu novincev vas prosim. Hvala za razumevanje.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz sem kolega Györeka razumel, upam, da vsi ostali, da je trikratno odpiranje časa in trikratna prijava k razpravi o amandmaju dovolj in vas sprašujem, ali lahko razpravo o amandmajih sklenem? Hvala lepa. Ker ne želi nihče o amandmaju več razpravljati, zaključujem razpravo. O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali čez pol ure, to je ob 18. uri, ko nadaljujemo sejo.
Hvala lepa.
(Seja je bila prekinjena ob 17.30 in se je nadaljevala ob 18.00.)
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo z delom. Prehajamo k prekinjeni 4. točki dnevnega reda, to je obravnavi Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o bančništvu, nujni postopek. Ker v drugi obravnavi amandmaji niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Poslanke in poslance prosim, da pred glasovanjem še enkrat preverimo glasovalne naprave, in sicer tako, da mora na desni strani poleg vložene kartice goreti oranžna lučka. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na naslednjo 5. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, nujni postopek. K predlogu zakona so bili vloženi amandmaji, ki jih imate v pregledu. Amandmaji so vloženi k 2., 3. in 4. členu.
Prehajamo na odločanje o amandmaju številka 1 k 2. členu, ki ga je vložil poslanec dr. Matej Lahovnik v imenu skupine poslancev. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? Če dovolite, ali želi še kakšna poslanska skupina obrazložiti svoj glas? Obrazložiti želi svoj glas gospod Franc Jurša. Pomota. Obrazložitev glasu ima mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani podpredsednik, spoštovani minister! Intenca tega zakona oziroma dopolnitve zakona o javnih financah je bila, kako sprostiti ta krč na finančnih trgih med finančnimi inštitucij ami, kako se torej država postavi ob bok, ali pa recimo za hrbet slovenskim bankam oziroma bankam, s sedežem v Republiki Sloveniji, da dobijo na medbančnem trgu posojila in da lahko potem s temi posojili, pod seveda ekonomskimi kriteriji in pogoji, razdelijo ta sredstva gospodarstvu. S tem lahko banke dobijo posojila, kajti danes, ker država ne stoji za njimi, jih ne more dobiti. To je bil namen tega zakona. In to je namen vseh ukrepov, ki so predlagani, da se hitro, učinkovito pridobijo bodisi državna poroštva s strani finančnih inštitucij, bodisi se jih dokapitalizira ali karkoli drugega. Ta predlog pa gre na en nivo nižje, in to je problem. Ta predlog pa pravi, da lahko država od finančne inštitucije odkupi slabo terjatev. Ker dobre terjatve finančna inštitucija ne bo prodala, slabo terjatev pa bo prodala. In s tem si seveda država nakoplje ta problem, ki ga ima banka. To, ni bil namen zakona. To kar je, je individualna pomoč banki za individualni problem. Se pravi, banka ima neko slabo terjatev do ene gospodarske družbe, ta gospodarska družba tega ne more vračati, banka je zaradi tega v težavi, in sedaj se prenese ta težava na državo. In to je vse. To ni bil namen tega zakona. To je morebiti lahko namen kakšnega novega zakona, ko se bodo sanirala tista podjetja, ki imajo slabe terjatve oziroma take, ki imajo obveznosti do bank, pa jih ne morejo poravnavati.
Zato se mi zdi, da je tak amandma, to je sicer samo možnost, to je res, kar je predlagatelj povedal - da se s tem odpira možnost, vendar jaz mislim, da je s tem povsem zgrešen namen tega zakona, ki je bil narejen. Se pravi, sprostiti krč na medbančnem trgu, da se država postavi za finančne inštitucije, da lahko dobijo kredite in financirajo.
Zato seveda tega amandmaja ne moremo podpreti.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
V imenu poslanske skupine? V svojem imenu. Želi še kdo v svojem imenu? (Nihče.)
Gospod Lahovnik, izvolite.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa.
Sam kot prvopodpisani pod amandma, ki so ga sicer podpisali poslanke in poslanci iz vrste poslanskih skupin, tako iz Zares, kot SD-ja, LDS-a in Slovenske nacionalne
stranke. Bistvo tega amandmaja je, da se omogoči tudi odkup terjatev kreditnih institucij, s sedežem v Republiki Sloveniji. Res je, da zdaj lahko kdo reče, da je to nedovoljena državna pomoč. O tem lahko razpravljamo. Ampak kot sem že dejal, danes tukaj govorimo cel dan o državni pomoči finančnim institucijam, ki jih posredno prejme tudi realni sektor podjetja. To je samo ena od opcij, ena od možnosti. Lahko da je vlada sploh ne bo izkoristila, lahko da ne bo potrebe za to, je pa prav, da se v zakonu pusti odprta tudi ta možnost. Mi nenazadnje ne vemo, kaj se bo dogajalo v prihodnjih tednih, mesecih. Še nekaj tednov, mesecev nazaj so govorili o bankah, da takšnega zakona, kot ga danes sprejemamo, sploh ne bodo potrebovali. Vse je bilo v najlepšem redu, pa vidimo, da vendarle vse države, tudi Slovenija je morala intervenirati, da je zagotovila stabilnost finančnega sistema. In kdo pravi, da se kaj takega ne bo dogajalo tudi v naslednjih mesecih. Ne vemo, mogoče ne bo treba uporabiti te opcije in bo ostala samo kot možnost. Če pa do tega pride, je pa prav, da imamo enako možnost, kot jo imajo tudi v Nemčiji in nekaterih drugih državah, kjer so to vgradili v enak zakon. In če je to dovoljeno znotraj Evropske unije, v Nemčiji, potem ne vem, zakaj je prepovedano za Slovenijo. Se pa strinjam, da je o tem mogoče diskutirati, ampak ne pozabimo, danes govorimo tu o državnih pomočeh. In to je ena od možnosti, ki poveča fleksibilnost, ni pa nujno, da jo bo Vlada kadarkoli sploh izkoristila. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ker je zaključena obrazložitev glasu, prehajamo na glasovanje o amandmaju. Glasujemo. Glasovalo je 82 poslank in poslancev, 51 je glasovalo za, 31 proti.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 31.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k drugemu amandmaju, ki ga je v imenu skupine poslancev vložil dr. Franc Križanič. Glasujemo. Glasovalo je 82 poslank in poslancev, 81 je bilo za, nihče proti.
(Za je glasovalo 81.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k tretjemu amandmaju, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. Gospod Jelinčič, izvolite, obrazložitev glasu, v imenu poslanske skupine? (V svojem imenu.) Ali želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? (Ne.) Gospod Jelinčič, izvolite.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Zgolj da pojasnim, zakaj smo vložili ta amandma. Zaradi tega, ker ne želimo, da bi slovenski davkoplačevalci plačevali razne finančne špekulacije in transakcije določenim gospodom. Ali krajše povedano, da se ne bi ponovila oziroma da se ne bi ponavljale NKBM in podobne zadeve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ugotavljam, da ni več želje po obrazložitve glasu in dajem na glasovanje amandma pod točko 3, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti 65.
(Za je glasovalo 7.) (Proti 65.)
Ugotavljam, da amandma Slovenske nacionalne stranke ni sprejet.
Prehajamo k dvema amandmajema k 3. členu. Najprej gre za amandma na amandma, ki so ga k amandmaju skupine poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Križaničem vložili v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke. Prehajamo na odločanje o amandmaju Slovenske demokratske stranke. Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 41.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da amandma na amandma Slovenske demokratske stranke ni sprejet.
Prehajamo k amandmaju pod številko 2, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim dr. Francetom Križaničem. Obrazložitev glasu. V imenu poslanske skupine? Izvolite, gospod mag. Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Z nadomestilom številke 8 z 12 seveda nimamo nobenih težav. Verjetno je to posledica več let, se pravi do konca leta 2010 in verjetno je ta vsota potem rezultat te uskladitve.
Imamo pa velik problem s tem, če prav berem ta amandma, čeprav je, kako bi rekel, nejasen, če prav berem, se s tem daje bianca pooblastilo Ministrstvu za finance, da v okviru vsote 12 milijard evrov odobri poroštva in minister za finance podpiše ta poroštva brez zakona, brez parlamenta. To je po moji oceni v nasprotju z ustavo. Skrbi me tudi to, da nekateri, ki so to branili v razpravi in so govorili, da je to podobno, kot so drugi poroštveni zakoni, imamo tukaj celo kopico poroštvenih zakonov Darsu, kjer točno piše, za kateri konkreten odsek konkretne avtoceste je dano poroštvo, komu je dano poroštvo, v kateri višini je dano poroštvo.
V tem zakonu s tem amandmajem pa na široko odpiramo možnost za poroštva. Ne vemo, komu. Ali je to banka, ali je to zavarovalnica, ali je to nekdo drug. Ne vemo, komu dajemo poroštvo. Ne vemo, komu. Vemo, da je to finančna inštitucija. Katera, konkretno ne vemo. Ne vemo za koliko. Ali je to 100 milijonov, ali je to ena milijarda evrov, ali sta to celo dve milijardi evrov. Spoštovani, tako to piše tu notri. Jaz ne znam drugače povedati. Jaz mislim, da je to prehuda reč in je posledica želje po fleksibilnosti in operativnosti, če prav razumem. To se pravi, ne v parlament, ker to traja. Ni res. To lahko traja eno popoldne, če je zadeve operativna in če je res nujna. Če je nujna, je lahko takoj za sejo Vlade, tudi izredna seja, nujna, pardon, seja parlamenta, lahko se skliče v roku
ene ure, če seveda situacija to terja in je ta zadeva sprejeta. Tu pa se čez zadnja vrata pripelje ena razmeroma problematična rešitev in ji bomo nasprotovali.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Vizjak. V imenu poslanske skupine? Gospod Križanič v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Jaz bi dodal, da tudi pri poroštvih, ker vzemimo precedens, poroštva, ki jih je dal parlament Darsu, so neke vrste precedens pravne regulative poroštev, ki jih dajemo po tem zakonu in ta poroštva tudi niso, tudi Dars potem vzame kredite pri različnih bankah in tisto poroštvo skupaj velja potem za več kreditnih razmerij. Tukaj smo natančneje opredelili, v skladu z zahtevo Zakonodajno-pravne službe parlamenta smo natančneje opredelili, kakšen je postopek, kdo je upravičen. Upravičene niso vse finančne inštitucije, samo kreditne inštitucije, ki jih regulira Banka Slovenije, se pravi tiste, ki so po zakonu o bančništvu priznane kot take. Opredeljen je rok in opredeljena je odplačnost tega. Se pravi, da je podobno kot pri Darsu. Gre za poroštvo, ki je dano za določena razmerja, za kredite na medbančnem trgu, ne za vse kredite. Še nekoliko bolj bo pa opredeljeno v amandmaju, ki jih je zakonodajna služba napisala in ga bomo podali potem, ko bo ta zakon sprejet, če bo sprejet. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Da se ne bi samo sproti prijavljali, ker se je že prijavil gospod Jelinčič, sprašujem, kdo se želi v imenu poslanske skupine še prijaviti za razpravo. Odpiram čas za prijavo. Prvi se je prijavil gospod Zmago Jelinčič v imenu Slovenske nacionalne stranke. Najbrž gre pri gospodu Baroviču za pomoto. Gospod Jelinčič, izvolite.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. V tem primeru se strinjam z razlago gospod Vizjaka. Dejstvo je, da se tukaj hoče na majhna vrata dobiti denar za razne variante in na to nikakor ne moremo pristati. V bistvu gre za zelo čuden in zelo perfiden način, kako Državni zbor dovoli določenim finančnim in drugim firmam, da bodo na lahek način, zgolj z dogovorom z Vlado prišle do finančnih sredstev. Poroštvo bo dala država, plačevali bodo davkoplačevalci, profitiral bo tisti, ki bo dobil kredit, ampak samo tisti, ki bo v dobrih odnosih z Vlado, političnih seveda. Meni je žal, da nihče ni podprl pravzaprav, razen dveh poleg naše poslanske skupine, našega amandmaja, kajti to kaže, da so tajkuni v vseh poslanskih skupinah oziroma povezani z vsemi političnimi strankami. Res pa je, da navkljub temu bomo mi glasovali proti temu amandmaju. Kajti če smo prej poskušali vsaj do neke mere omejiti določene lopovščine, pa jih tam ne
bomo mogli omejiti, jih bomo poskusili vsaj tukaj. Jaz sem prepričan, da Slovenija potrebuje vsaj še tri mandate, da bo gledala na svojo državo in na koristi države, ne pa na osebne koristi. Bojim pa se, da bomo glede na to, kako delamo s to državo, do takrat državo že zapravili. Nekateri se od leta 1992 intenzivno trudijo, da bi uničili in zapravili Slovenijo. Do zdaj jim je to uspelo v veliki meri, pa vendar nam še nekaj ostaja. Dajmo vsaj to obdržati v rokah ljudi, ne pa da se bodo nekateri odebelili tudi na račun države, tudi na račun političnih strank in tudi na račun takšnih zakonov. Takšnega amandmaja pri nas zagotovo ne bomo podrli.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Ker ni več prijavljenih k razpravi prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko dva k 3. členu, ki ga je vložila skupina s prvopodpisanim dr. Francem Križaničem. Glasujemo. Glasovalo je 81 poslank in poslancev. Za je glasovalo 43, proti 36.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 36.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 4. členu, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Križaničem. Odpiram prijavo za začetek v imenu poslanske skupine. Prijavljen je gospod Zmago Jelinčič v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Prosim.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa.
Ta amandma kaže vso perfidnost prejšnjega amandmaja, ki je bil sprejet. Zdaj bomo pa lepo zamazali oči Državnemu zboru s tem, da bomo rekli, da se namesto "nemudoma" napiše "najmanj enkrat na vsake tri mesece po uveljavitvi tega zakona." To se pravi, najmanj na vsake tri mesece bomo v Državni zbor potihem prinesli nek papirček pa rekli, fantje, tule smo še dolžni, pa še tukaj smo dolžni, pa še tukaj smo dolžni, pa še tukaj smo dolžni, zdaj bomo pa naredili rebalans proračuna, da bomo nekako to zakrili. Potem pa spet čez tri mesece, tukaj smo dolžni, pa tukaj smo dolžni, pa ta družba cveti, pa ona družba cveti, država gre k "hudiču v rit", ampak bomo naredili pa še en rebalans proračuna. In tako dalje "ad Calendas Graecas". Mislim, da je ta zakon nekaj grozljivega. Jaz se čudim, kako imamo take gospodarske strokovnjake, da pišejo take zakone, razen če ne gre za zelo zvit določen namen, drugega si ne morem misliti. V Nemčiji bi tak zakon padel, mislim, da ga sploh na mizo ne bi dobili v parlamentu, ker bi ga že prej raztrgali in tak profesor zagotovo ne bi več predaval o tej temi svojim študentom. Zagotovo ne. Razen če jih uči tistega tipičnega	zahodnoevropskega	začetno	kapitalističnega
menedžerstva; v tem primeru pa aplavdiram. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Rado Likar, je pomota. Ni več prijavljenih za obrazložitev glasu. Amandma
k 4. členu dajem na glasovanje. Glasujemo. Glasovalo je 80 poslank in poslancev, za 67, proti 4.
(Za je glasovalo 67.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo izčrpali glasovanje o amandmajih, vloženih v drugi obravnavi. Sprašujem, ali želi kdo od poslank ali poslancev vložiti amandma v tretji obravnavi. Ja, gospod Bojan Kontič, v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, ali soglašate, da damo poslanski skupini 10 minut, je dovolj? 10 minut časa za vložitev amandmaja. Ali v tem času naredimo odmor ali nadaljujemo z ostalimi točkami. Lahko nadaljujemo? (Da.)
S tem to točko prekinjam.
Prehajamo k naslednji točki dnevnega reda, to je 6. točka - Predlog zakona o vladi. K predlogu zakona o vladi niso bili vloženi amandmaji, zato predlagam, da o predlogu zakona tako, kot je vložen s strani matičnega delovnega telesa, glasujemo. Prehajam na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti nihče.
(Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)
Pri tem vas hkrati obveščam, da zakon ni bil neusklajen in me o tem nista obvestila niti Zakonodajno-pravna služba, niti Vlada. Zakon je torej sprejet.
Prehajamo na 7. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o poslancih.
K predlogu zakona so vložili amandma iz Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke. Dajem na glasovanje vloženi amandma. Želite razpravo? Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Želi še katera poslanska skupina obrazložiti svoj glas? (Ne.)
Gospod Presečnik v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Jaz sem danes že nekajkrat obrazložil, zakaj smo ta predlog dali. Moram tudi pojasniti, da smo ga dali takoj ko je bil predlog sprememb zakona objavljen oziroma takoj, ko je bil na mreži. Prej sem poslušal neke pripombe, da smo kasneje to začeli delati. S to utemeljitvijo želim še enkrat poudariti, da želimo zakon vrniti na nivo, torej na rešitve, ki so bile pred štirimi leti, ker se je izkazalo, da ni bilo utemeljenih razlogov in ker je bila slaba izkušnja v preteklem mandatu. In ne govorimo o eni funkciji, govorimo o približno 20-ih funkcijah. Kot rečeno, želimo vrniti zakon v prejšnje stanje, v leto 2004, ker je to pokazala tudi praksa. Jaz mislim, da je pozitivno to, da če ugotovimo, da neka zadeva ne funkcionira, da so bile spremembe slabo pripravljene in da niso bile umestne, da je dobro, da to napako priznamo in jo tudi poskušamo popraviti.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ker ni več
prijavljenih za obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 35.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 35.)
Amandma je sprejet.
Glede na to, da je bil sprejet amandma v drugi obravnavi, sprašujem, ali želi katera poslanska skupina oziroma poslanec vložiti amandma k zakonu v tretji obravnavi. (Ne želi.) Glasujemo o zakonu v celoti. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je .... /Nemir v dvorani./ Navzočih je 70 .... /Nemir v dvorani./ Spoštovane kolegice in kolegi! Ali lahko razglasim rezultat, sicer ne bo ugotovljeno, kaj je z zakonom. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 18.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 18.)
Zakon, kot je bil s sprejetim amandmajem oblikovan, je sprejet.
Proceduralno? Gospod Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Zakon je bil sprejet, ampak, gospod podpredsednik, večina poslancev ni vedela, o čem glasuje. .../Smeh v dvorani./ Zadeva je za vas smešna. V resnici pa smo mi dobili za eno drugo točko na mizo amandma in marsikdo je mislil, da glasujemo o tem amandmaju, ne pa o tem, ki je bil na tapeti. Jaz bom mirno spal, ker nisem sploh glasoval v tej dilemi, ampak marsikdo ni vedel, o čem glasujemo. To glasovanje je bilo več kot problematično.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz mislim, da pri vodenju seje nisem hitel, sporočal sem o čem glasujemo in dopustil možnost, da bi se tudi kdo prijavil za obrazložitev glasu. Na žalost smo bili ali pa ste bili nekateri nepozorni, vendar zakon je sprejet. Amandma, ki je bil ravnokar vložen je bil vložen, oziroma dan na klop kot amandma poslanske skupine koalicijskih strank v tretji obravnavi k Predlogu zakona o javnih financah. Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Jaz bi...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Proceduralno?
JOŽE TANKO: Ja, proceduralno. Ko se ta amandma dobi na mizo, predlagam 20 minut pavze, da to pogledamo, da vidimo in se potem odločimo, kako bomo glasovali.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Poslanska skupina predlaga 2 0 minut odmora pred glasovanjem. Amandma se deli, gospod Tanko.
Lahko računamo zdaj? Se pravi, poslanska skupina predlaga 20 minut odmora pred glasovanjem o vloženem amandmaju štirih poslanskih skupin. Sejo bomo nadaljevali ob 18.50.
(Seja je bila prekinjena ob 18.32 in se je nadaljevala ob 18.50.)
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Kolegice in kolegi, prosim, da zasedete svoja mesta.
Nadaljujemo s sejo. Prehajamo na tretjo obravnavo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah in razpravljamo o amandmaju k 3. členu, ki so ga vložile poslanske skupine Socialnih demokratov, Zares, DeSUS in LDS. Odpiram razpravo. Kdo želi besedo? Pardon. Odpiram začetek prijave za razpravo. Kdor želi razpravljati, naj se prijavi.
Besedo ima gospod mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke načeloma s tem nimamo težav, ker gre za neko bolj precizno dikcijo. Vendar se mi zdi, da je ena napaka. Ta amandma pravi, da v četrtem odstavku, se v drugem stavku doda besedilo in v tretjem stavku za besedama "finančnih trgih" se doda besedilo. Jaz mislim, da je tukaj mišljeno v četrtem stavku. V tretjem stavku, če znam jaz to dobro prebrati, tega sploh ni, te besedne zveze "finančnih trgih". Jaz mislim, da je to napaka in verjetno je potem s tem popravkom tako. Razen, če ni spet kaj drugače.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franci Križanič.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Spoštovani!
Ta amandma je, koncipirala Zakonodajno-pravna služba, ki s tem potrjuje zakonitost in ustavnost te rešitve tega zakona. S tem, da je še dodatno specificirala, se pravi dopolnila klasifikacijo, ki jo je želela in ki je mene zaposlovala cel današnji dan, tudi s precej čustvenimi vložki. Naj obrazložim, kako to zgleda in bom prebral. Tretji odstavek 3. člena se zdaj glasi: "Poroštva države, izdana na podlagi prvega odstavka tega člena za obveznosti iz naslova kreditnih institucij, lahko država izdaja samo kreditnim institucijam do skupne višine 12 milijard evrov." Četrti odstavek pa se zdaj glasi tako, kot je bil predložen. Bom pa prebral samo zadnji stavek, da ne obremenjujem časa tega pomembnega zbora, se pa glasi: "Pogoji posojilnih pogodb, zavarovanih s poroštvom države, ne smejo bistveno odstopati od pogojev, ki jih v času izdaje poroštva na finančnih trgih ob zadolžitvi dosega RS." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ugotavljam, da predlagatelji menite, da je amandma korektno vložen in je o njem mogoče glasovati. Gospod Vizjak, obrazložitev v svojem imenu?
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani, mislim, da je treba to razčistiti, da vidimo, ali imamo konsistenten amandma ali ga nimamo. Poglejte, v četrtem odstavku smo z amandmajem v drugem branju spremenili prvi stavek oziroma smo prvi stavek nadomestili z besedilom štirih stavkov. To smo naredili v drugem branju. In sedaj v tretjem branju želimo v tem istem četrtem odstavku v tretjem stavku spremeniti oziroma dodati besedicama "finančnih trgih" besedilo "ob zadolžitvi". Ampak jaz v tretjem stavku tega četrtega odstavka ne najdem besedne zveze "finančnih trgih", pač pa jo najdem v četrtem stavku. Mislim, če bomo sprejeli amandma, ki je totalno nekonsistenten, verjetno bomo imeli vsi težave. In upam, da dobronamerno jemljete to, kar govorim.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Križanič, ali predlagamo nekaj minut odmora za pregled besedila? (Ne.) Gospod Vizjak ima prav, sprejemati tekst, ki bi bil...
DR. FRANC KRIŽANIČ: Ne, ne, če je možno, je treba samo tretjega spremeniti v četrtega.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Prosim, da se vključite.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Potem je pa potreben odmor.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Ali razumem prav, gospod Križanič, saj lahko do konca razprave popravite ali dopolnite amandma. Proceduralno, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Skladno s poslovnikom prosim za 10 minut odmora pred odločanjem.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Jelinčič, želite?
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Glede na to farso, ki se dogaja v Državnem zboru, bomo v naši poslanski skupini od zdaj naprej to sejo obstruirali. Vi se pa med tem časom usedite, zmenite, najdite prave besede, črke in morda razmislite o nekem nemškem pregovoru, ki pravi: "Drei Professoren Stadt verloren." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlagam 10 minut odmora, do 19.10. Hkrati sporočam, da je razprava še odprta. Če bo kdo želel razpravljati, bo še dobil besedo. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 18.57 in se je nadaljevala ob 19.11.)
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Nadaljujemo z delom. Predlagatelji so ugotovili, da je treba vloženi amandma popraviti, zato dajem besedo gospodu Kontiču v imenu predlagatelja.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. K amandmaju, ki je bil prej vložen, smo vložili spremembo, in sicer smo zapisali v drugem odstavku tako: V četrtem odstavku se v drugem stavku za besedama "izdajajo za" doda besedilo "obveznosti iz naslova". V tretjem stavku se za besedama "finančnih trgih" doda besedilo "ob zadolžitvi"." Torej gre za spremembo ne v četrtem stavku, ne v tretjem stavku, ampak v četrtem stavku.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Vizjak, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Jaz sem sicer elektrotehnik. Tudi v tehniki so detajli zelo pomembni, v financah so pa še bolj. Če je kje kakšna vejica narobe ali pa kje kakšna pika narobe stoji ali pa sploh, če je kakšna nula preveč ali premalo, je to lahko zelo zelo pomembno. Zato je tukaj treba biti precizen in če prav razumem vodjo Poslanske skupine SD-ja, so zdaj zamenjali v svojem amandmaju besedico "tretjem" z besedico "četrtem". To je edina sprememba, ki ste jo naredili. Ni dovolj gospodje. Kajti prvi stavek drugega odstavka tega vašega amandmaja, ki je vložen v tretjem branju, nikjer jaz ne najdem, da bi vseboval 3. člen v četrtem odstavku besedno zvezo ali pa besedice "izdajajo za". "Izdajo za." Te besedice ni. Jaz je ne vidim. .../Oglašanje iz ozadja./... Ja ampak potem boste morali še enkrat popravljati amandma. Prej sem vas vprašal, ali je v četrtem edina sprememba...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Kontič...
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Ravno zaradi tega, gospod Vizjak, sem jaz cel tekst tega odstaveka pebral. V četrtem odstavku se v drugem stavku za besedama "izdajajo za" doda besedilo "obveznost iz naslova". V četrtem stavku se za besedama "finančni trgi" doda besedilo "ob zadolžitvi".
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Vizjak, je v redu? Ali lahko še jaz ponovim. Jaz razumem, da so predlagatelji popravili amandma k 3. členu, in sicer v drugem odstavku. Popravek je naslednji: v prvi vrsti se namesto besedo "izdajo" napiše beseda "izdajajo" in v drugi vrsti se namesto "v tretjem stavku" napiše "v četrtem stavku." Je vsebina amandmaja jasna? Želi o njem kdo razpravljati? Gospod Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa. Ne bom razpravljal, ampak bi vseeno predlagal, da se počaka z glasovanjem toliko časa, da dobimo amandma na mizo, da ga lahko v miru preberemo in prekontroliramo, ali zadeva dejansko stoji. In ni nobenega problema, da po razdelitvi amandmaja dobimo deset minut časa, da ponovno pregledamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Tanko, koliko časa rabite?
JOŽE TANKO: Gospod predsedujoči, predlagam deset minut potem, ko bomo dobili amandma na mizo. Nič več. Samo rabimo pa toliko časa, da to prekontroliramo, pa se lahko jezite ali ne jezite, to ni nastalo po naši krivdi.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Kontič, ali lahko še enkrat vložite popravljeni tekst amandmaja?
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Amandma smo že vložili in ga bodo zdaj razmnožili in seveda razdelili.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Potem predlagam gospod Tanko... Čez koliko časa bo razdeljen? Predlagam, da potem damo nekaj pavze, nadaljujemo ob 19.30. Gospod Tanko, je v redu?
(Seja je bila prekinjena ob 19.16 in se je nadaljevala ob 19.30 uri.)
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Nadaljujemo. Popravljeni amandma s strani štirih poslanskih skupin je predložen. Želi o predloženem amandmaju še kdo razpravljati? Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predloženi amandma. Glasujemo. Glasovalo je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75 in nihče proti.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o zakonu v celoti po opravljeni tretji obravnavi. Glasujemo. Glasovalo je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Nisem pred glasovanjem sporočil, da je zakon usklajen. S sprejetjem zakona smo zaključili to točko dnevnega reda in tudi današnjo sejo Državnega zbora. Hvala lepa. Na svidenje.
(Seja je bila končana 11. novembra 2008 ob 19.35.)
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................2
1. točka dnevnega reda: PREDLOG PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IZVOLITEV KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA VLADE
REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 33-V................................3
BORUT PAHOR..................................................3
BOJAN KONTIČ................................................ 11
JOŽE TANKO.................................................. 12
IVO VAJGL................................................... 17
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ........................................ 18
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 19
JAKOB PRESEČNIK.............................................21
MAG. BORUT SAJOVIC..........................................22
DR. LASZLO GÖNCZ............................................23
FRANCE CUKJATI..............................................25
DR. MATEJ LAHOVNIK..........................................26
VILI REZMAN.................................................27
SREČKO PRIJATELJ............................................28
FRANC BOGOVIČ...............................................29
KATARINA KRESAL.............................................31
SAMO BEVK................................................... 32
DR. PETER VERLIČ............................................33
MATJAŽ ZANOŠKAR.............................................34
GVIDO KRES..................................................35
MAG. MAJDA POTRATA..........................................36
MIRO PETEK..................................................37
FRANCO JURI.................................................38
JOŠKO GODEC.................................................39
JANEZ RIBIČ.................................................39
DUŠAN KUMER.................................................41
FRANC PUKŠIČ................................................42
MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................45
DARJA LAVTIŽAR BEBLER.......................................4 6
EVA IRGL....................................................47
MAG. BORUT SAJOVIC..........................................50
MELITA ŽUPEVC...............................................52
MILENKO ZIHERL..............................................52
JANJA KLASINC...............................................53
DR. FRANC KRIŽANIČ..........................................54
MAG. BRANKO GRIMS...........................................56
DEJAN LEVANIČ...............................................58
MAG. ANDREJA RIHTER.........................................59
MATJAŽ HAN.................................................. 61
DR. PATRICK VLAČIČ.......................................... 62
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.................................... 63
IVAN GRILL.................................................. 65
DR. LUKA JURI............................................... 67
RENATA BRUNSKOLE............................................ 68
RUDOLF PETAN................................................70
MATEVŽ FRANGEŽ..............................................72
ANTON KAMPUŠ................................................73
BORUT PAHOR.................................................74
BORUT PAHOR.................................................76
BORUT PAHOR.................................................77
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O USTANOVITVI IN
NALOGAH DELOVNIH TELES DRŽAVNEGA ZBORA, EPA 34-V............77
MAG. ANDREJ VIZJAK..........................................77
FRANCI KEK..................................................78
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ........................................79
MAG. BORUT SAJOVIC..........................................80
BOJAN KONTIČ................................................80
FRANCO JURI.................................................81
BOGDAN BAROVIČ..............................................82
MAG. BRANKO GRIMS...........................................82
ALENKA JERAJ................................................83
DEJAN LEVANIČ...............................................84
MAG. ANTON ROP..............................................85
3.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.............87
BOJAN KONTIČ................................................88
MAG. BRANKO GRIMS...........................................88
JAKOB PRESEČNIK.............................................89
MAG. BORUT SAJOVIC..........................................89
Predlog za imenovanje generalne sekretarke Državnega zbora, EPA 39-V.................................................... 90
Potrditev izvolitve poslanca iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki postane poslanec za preostanek mandatne dobe
namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat, EPA 20-V........90
Štirje predlogi Sodnega sveta za izvolitev v sodniško funkcijo
s predlogi sklepov, EPA 24-V in 35-V........................ 90
Predlog Varuha človekovih pravic za imenovanje dveh namestnikov varuha človekovih pravic s predlogoma sklepov, EPA
14-V........................................................ 91
DR. ZDENKA ČEBAŠEK TRAVNIK.................................. 91
EVA IRGL.................................................... 92
JAKOB PRESEČNIK............................................. 93
SILVEN MAJHENIČ............................................. 93
MAG. BORUT SAJOVIC.......................................... 94
MAG. MAJDA POTRATA.......................................... 95
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR........................................ 96
JOŽE TANKO.................................................. 97
MAG. MAJDA POTRATA.......................................... 98
DARJA LAVTIŽAR BEBLER....................................... 99
DR. LUKA JURI............................................... 99
TONE DOLČIČ................................................ 100
JERNEJ ROVŠEK.............................................. 100
Predlog sklepa o razrešitvi predsednika Državne revizijske komisije, EPA 25-V......................................... 100
Obravnava obvestila Okrožnega sodišča v Celju v zvezi z vloženo zasebno tožbo zoper poslanca Državnega zbora, EPA 22-V ........................................................... 101
Predlog sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov
delovnih teles Državnega zbora, EPA 41-V................... 101
JOŽE TANKO................................................. 101
BOJAN KONTIČ............................................... 103
Predlog sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb,
EPA 42-V................................................... 104
Predlog sklepa o izvolitvi predsednika in članov Komisije po Zakonu o preprečevanju korupcije, EPA 43-V................. 104
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O BANČNIŠTVU (ZBan-1B), NUJNI POSTOPEK, EPA
9-V........................................................ 105
DR. ANDREJ BAJUK........................................... 105
MAG. ANTON ROP............................................. 106
DR. MATEJ LAHOVNIK......................................... 108
VILI REZMAN................................................ 108
BOGDAN BAROVIČ............................................. 109
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................ 110
KATARINA KRESAL............................................ 110
DR. FRANC KRIŽANIČ......................................... 111
ZVONKO ČERNAČ.............................................. 113
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH FINANCAH (ZJF-D), NUJNI POSTOPEK,
EPA 26-V................................................... 114
DR. ANDREJ BAJUK........................................... 114
MAG. ANTON ROP............................................. 116
VILI REZMAN................................................ 118
BOGDAN BAROVIČ............................................. 119
MAG. RADOVAN ŽERJAV........................................ 120
MAG. BORUT SAJOVIC......................................... 121
DR. FRANC KRIŽANIČ......................................... 122
MAG. ANDREJ VIZJAK......................................... 123
DR. MATEJ LAHOVNIK......................................... 124
FRANCO JURI................................................ 125
DR. LUKA JURI.............................................. 125
MAG. ANDREJ VIZJAK......................................... 126
SREČKO PRIJATELJ........................................... 127
DR. FRANC KRIŽANIČ......................................... 128
DR. ANDREJ BAJUK........................................... 129
BOGDAN BAROVIČ............................................. 131
DR. ANDREJ BAJUK........................................... 132
BOGDAN BAROVIČ............................................. 133
DR. ANDREJ BAJUK........................................... 134
DR. MATEJ LAHOVNIK......................................... 134
MAG. ANDREJ VIZJAK......................................... 135
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI................................... 135
MAG. ANTON ROP............................................. 137
BOGDAN BAROVIČ............................................. 138
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI................................... 139
JOŽE TANKO................................................. 141
JOŽE TANKO................................................. 141
DR. FRANC KRIŽANIČ..................................................................................142
JOŽE TANKO..................................................................................................142
DR. FRANC KRIŽANIČ..................................................................................143
MAG. ANTON ROP..........................................................................................143
MAG. ANDREJ VIZJAK..................................................................................144
MAG. ŽIGA LAVRIČ......................................................................................144
MAG. RADOVAN ŽERJAV................................................................................145
DR. FRANC KRIŽANIČ..................................................................................145
DR. FRANC KRIŽANIČ..................................................................................145
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O
VLADI (ZVRS-E), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 37-V..............................146
BOJAN KONTIČ..............................................................................................14 6
DR. VINKO GORENAK....................................................................................14 6
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................147
GVIDO KRES..................................................................................................148
MAG. BORUT SAJOVIC..................................................................................14 9
MIRAN POTRČ................................................................................................150
DR. VINKO GORENAK....................................................................................151
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ..............................................................................151
7.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O
POSLANCIH (ZPos-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 38-V......................152
BOJAN KONTIČ..............................................................................................153
DUŠAN KUMER................................................................................................154
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................155
MAG. BORUT SAJOVIC..................................................................................156
MIRAN POTRČ................................................................................................157
JOŽE TANKO..................................................................................................158
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ..............................................................................159
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI......................................................................160
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................161
JANJA KLASINC............................................................................................162
DUŠAN KUMER................................................................................................162
MAG. BRANKO GRIMS....................................................................................164
MIRAN POTRČ................................................................................................165
MAG. ANDREJ VIZJAK..................................................................................165
SREČKO PRIJATELJ......................................................................................166
MAG. MAJDA POTRATA..................................................................................167
DR. VINKO GORENAK....................................................................................168
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................169
IVAN GRILL..................................................................................................171
JANJA KLASINC............................................................................................172
DUŠAN KUMER................................................................................................173
MAG. BRANKO GRIMS....................................................................................173
JANJA KLASINC............................................................................................174
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................174
BOJAN KONTIČ..............................................................................................174
MAG. BRANKO GRIMS....................................................................................175
MIRAN GYÖREK..............................................................................................175
Glasovanje k 4. točki dnevnega reda................................................176
Glasovanje k 5. točki dnevnega reda................................................176
MAG. ANDREJ VIZJAK..................................................................................177
DR. MATEJ LAHOVNIK..................................................................................177
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI......................................................................178
MAG. ANDREJ VIZJAK..................................................................................179
DR. FRANC KRIŽANIČ..................................................................................180
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI......................................................................180
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI......................................................................181
Glasovanje k 6. točki dnevnega reda................................................182
Glasovanje k 7. točki dnevnega reda................................................182
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................182
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ..............................................................................183
JOŽE TANKO..................................................................................................183
JOŽE TANKO..................................................................................................183
MAG. ANDREJ VIZJAK..................................................................................184
DR. FRANC KRIŽANIČ..................................................................................184
MAG. ANDREJ VIZJAK..................................................................................185
DR. FRANC KRIŽANIČ..................................................................................185
DR. FRANC KRIŽANIČ..................................................................................185
BOJAN KONTIČ..............................................................................................185
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI......................................................................185
BOJAN KONTIČ..............................................................................................186
MAG. ANDREJ VIZJAK..................................................................................186
BOJAN KONTIČ..............................................................................................186
JOŽE TANKO..................................................................................................187
JOŽE TANKO..................................................................................................187
BOJAN KONTIČ..............................................................................................187
SEZNAM GOVORNIKOV
B
BAJUK, DR. ANDREJ...................... 105, 114, 129, 132, 134
BAROVIČ, BOGDAN.................... 82, 109, 119, 131, 133, 138
BEVK, SAMO.................................................. 32
BOGOVIČ, FRANC..............................................29
BRUNSKOLE, RENATA........................................... 68
C
CUKJATI, FRANCE.............................................25
Č
ČEBAŠEK TRAVNIK, DR. ZDENKA................................. 91
ČERNAČ, ZVONKO............................................. 113
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA................................... 63
D
DOLČIČ, TONE............................................... 100
F
FRANGEŽ, MATEVŽ.............................................72
G
GODEC, JOŠKO................................................39
GÖNCZ, DR. LASZLO...........................................23
GORENAK, DR. VINKO............................... 146, 151, 168
GRILL, IVAN............................................ 65, 171
GRIMS, MAG. BRANKO................... 56, 82, 88, 164, 173, 175
GYÖREK, MIRAN.............................................. 175
H
HAN, MATJAŽ................................................. 61
I
IRGL, EVA...............................................47, 92
J
JELINČIČ PLEMENITI, ZMAGO 19, 135, 139, 160, 178, 180, 181, 185
JERAJ, ALENKA...............................................83
JEROVŠEK, JOŽEF....................................... 169, 174
JURI, DR. LUKA..................................... 67, 99, 125
JURI, FRANCO.......................................38, 81, 125
K
KAMPUŠ, ANTON...............................................73
KEK, FRANCI.................................................78
KLASINC, JANJA............................... 53, 162, 172, 174
KONTIČ, BOJAN.... 11, 80, 88, 103, 146, 153, 174, 185, 186, 187
KRES GVIDO.............................................35, 148
KRESAL, KATARINA.......................................31, 110
KRIŽANIČ, DR. FRANC 54, 111, 122, 128, 142, 143, 145, 180, 184, 185
KUMER, DUŠAN................................. 41, 154, 162, 173
L
LAHOVNIK, DR. MATEJ..................... 26, 108, 124, 134, 177
LAVRIČ, MAG. ŽIGA.......................................... 144
LAVTIŽAR BEBLER, DARJA..................................46, 99
LEVANIČ, DEJAN..........................................58, 84
M
MAJHENIČ, SILVEN............................................ 93
P
PAHOR, BORUT..................................... 3, 74, 76, 77
PETAN, RUDOLF...............................................70
PETEK, MIRO.................................................37
POTRATA, MAG. MAJDA............................ 36, 95, 98, 167
POTRČ, MIRAN..................................... 150, 157, 165
PRESEČNIK, JAKOB..................... 21, 89, 93, 155, 161, 182
PRIJATELJ, SREČKO............................ 28, 127, 147, 166
PUKŠIČ, FRANC...............................................42
R
REZMAN, VILI...................................... 27, 108, 118
RIBIČ, JANEZ................................................39
RIHTER, MAG. ANDREJA........................................59
ROP, MAG. ANTON......................... 85, 106, 116, 137, 143
ROVŠEK, JERNEJ............................................. 100
S
SAJOVIC, MAG. BORUT.......... 22, 50, 80, 89, 94, 121, 149, 156
Š
ŠIRCA RAVNIKAR, MAJDA....................................... 96
T
TANKO, JOŽE............... 12, 97, 101, 141, 142, 158, 183, 187
V
VAJGL, IVO.................................................. 17
VERLIČ, DR. PETER...........................................33
VIZJAK, MAG. ANDREJ 77, 123, 126, 135, 144, 165, 177, 179, 184, 185, 186
VLAČIČ, DR. PATRICK......................................... 62
Z
ZANOŠKAR, MATJAŽ............................................34
ZIHERL, MILENKO.............................................52
Ž
ŽERJAV, MAG. RADOVAN......................... 45, 110, 120, 145
ZNIDARSIČ, MAG. FRANC.................... 18, 79, 151, 159, 183
ŽUPEVC, MELITA..............................................52