.mg XxVIL J, mo PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In upravnllkl proetort: M7 8. Lawndal« A»» Off»c« of Publication. M67 South Lawndal« A v« Talaphoaa. Rockwall 41*04 Chictfo, III., pondeljek, 5. novembra (Nov. 5), 1934. $TEV.-N UMBER 216 IComcntaiji L^u-bk! Ko»u»btič-■¡^»unalno oslot>odW*" L* «¡Tebicap »boro- in ao se bridko Prito- Kaer - butlegarsko pi- *nni ki »o pričakovali, da E£j» odide tudi butle- t industrija, so razočaran L ^»tje žganja so ra*oča-E** ^vič, ker butte-L je ekaistirajo in drugič, faajejo v mnogih omrih ¡jTianje ko veliki distiler-Pu«lne žg"ane pijače so vi- f-iavčene in konkurenca z ji j€ težka. Butlegar ne davkov niti visokih litih pristojbin in steklenice, je bila postavna pija-Kr ponarejene davčne znam-¿obe poceni. w že pretuhtali, kako bi iili prodajanje izpraz-«teklenic in ponarejanje 4 vse zaman. Najno-trik, ki so si ga izmislil, je bodo v steklarnah vdelali vuke žganjske steklenice irski novec (kvoder). Ta bo morala iganjarska povrniti z nakupom šteli in povrniti ga bo moral trgovec, ki kupi pijačo, nato moral razbiti vsako če bo hotel dobiti Ifcn&r nazaj. teh bedarij ne bi bilo & bi bile žgane pijače fe-ii monopol. Vlada bi lahr locirala in prodajala žga-Ijsih vrst tako poceni, ne bi nobenemu butiegar-ilo konkurirati z njo. pi mora biti svoboda pri-i trgovine in privatnega iz-aja — naj imajo fte but-di svobodo kuhanja in pro- GEORGIA PRIČI LA LOV DAR« MALCE ^tffg!*1 Postage proridod far in section 1101. Act of Oat t, 191T, aothoriaod oa Joaa 14, lilt. Vsa Evropa straha• ma gleda na do lino Saar tja nam malo časa in še volje, da bi se prepirali s ii komunisti o "nscio-oslobodjenju" Slovenije, [e, Črne gore in Mace-sploh o razdrobitvi Ju-ije na pet ali šest drob-koičkov, kar oni hočejo. Jonalno oslobodjenje" te Iteje njihova zadeva — in K a hrvaških nacionali-ratistov, ki iščejo to fšodjenje" s pomočjo ogr-|in italijanskih fašistov! — I* »deva Prosvete. ttaisii Kadnik, glasilo hr-komunistov, da nas je Itlivo, ko piše da "ured-L Prosvete zaslužijo pohvalo iskega režima in orden —- orla" ter druge slične fcrij« brez glave in repa, se P- To so fraze, ki pri nas pomenijo. Kar pri vsem * zanima, je dejstvo, da M» "nacionalno osvoboditev" Nike in Slovenije — in *ko razdrobitev Jugosla-Ü je še taka, kakršna je toko danes, ekonomsko m nezmožna, da bi se sa-adu«trij»ko razvila (kako ^ ^ bili šele posamezni "fclno .svobodni" kosi te ivijei) — ogreva tud E1" in '»gre vaj o se dunaj-rofaaisti! komunisti v Ameriki T "osvobajajo" Hrvate in L* v Htarem kraju, ne r P* Pozabiti, da njihova F*™» svoboda" potrebu-listek čez ocean, ker ur: nim*. .. (JUoncu *e to. Radnik pravi L dvmagoškem članku, ¿,rf«veu pod kontrolo ao-E"** stranke. To ni res. rTJ* n» pod kontrolo nobe-t?^;'; *mveč le pod kon t 'J 'n konvencije SNP. ^ f . 'm,,rnice Prosveti. hl konv<,ncija SNPJ j« kL Lucijo glede Jugo-Ika, p^ ^^Je je tud fc/ L Vsak "prekucuh" je podvrien smrtni kasni. Oblasti pričele s aretacijami. Tudi Liga za industrijsko demokracijo 'je na "smrtni listi" Atlanta, Ga. — (FP) — To mesto ni varno za nobeno osebo, ki je količkaj na sumu, da goji "prevratne" ideje bodisi komunističnega, socialističnega ali pa samo "newdeatskega" kova a la iNation in New Republic. Pomožni državni pravdnik Hud-son, ki ima tudi naslov "reverenda", je napovedal boj vsem — prevratnežem. Ena izmed organizacij, ki širijo "prevratne ideje", je tudi Liga za industrijsko demokracijo, kateri načeluje Norman Thomas. Po "rev." Hudsono-vem zatrdilu je ta organizacija " pod komunistično kontrolo in vsak član je podvržen smrtni kazni radi zagovarjanja vladnega prevrata." Zadnje čase so oblasti, največ >o Hudsonovi zaslugi, uprizori-e dvanajst vpadov na delavske n liberalne skupine. Aretiranih je bilo 13 "prekucuhov". 'Pri enem navalu na stanovanje mrs. Alling, kjer se je vršila di8kuzija proti vojni, je policija izvršila štiri aretacije. Dva "prekucuha" sta bila pridržana za veleporoto in sta Dod $6000 varščine, mrs. Ailrng , e pod $1000 varščine, neki štu-{ ent po imenu Yagol in ¿lan Studentovske lige za industrijsko demokracijo, je bil po položitvi $600 varščine izpuščen v varstvo nekega profesorja. Ker , e imel pri sebi revije Nation, Mew Republic in Študent Re-view, poleg je pa še član prej omenjene organizacije, je Ipo fiudsonovem zatrdilu podvržen prosekuciji radi — uporništva. Izmed dveh, ki sta pod $6000 varščine, je eden po imenu Weaver (zamorec) predsednik pleskarske unije. Po njegovi a-retaciji je policija upadla tudi v urad te unije ter ?aeno navalila n razdejala urad National Urban lige, zamorske organizacije, ki je v istem poslopju. Osem prekucuhov je pa aretirala na seji International Work-ers Ordra, komunistične pod pome organizacije. Aretirala ih je, ker so imeli pri sebi "pre-kucuško" literaturo. Zdaj so pod varščino $2000 vsak. t r'" < te. Toliko glede Kadnik vedel — če \«-deti — pri čem Ur* ^Connefr pohv.lll ■r» yf , _ h, ' - Katoliški nadškof nncll, ki se je Svet Lige narodov se snide na izredni seji *e t* mesec. Nemški naciji besne, Francija je pa pripravljena na okupacijo Poeaarja Ženeva, S. nov. — Izredna seja sveta Lige narodov je sklicana za 21. novembra glede ho-matij v Posaarju. Nevarnost oboroženega spopar da med Francijo in Nemčijo je vedno večja. Nacijski tisk v Nemčiji besni proti Franciji, katero obtožuje, da pripravlja oborožen vpad v Posaarje In hoče oropati ljudstvo v tej dolini svobodnega glasovanja. Na drugi strani je francoska vlada pod resnim vtisom, da hitlerjev-ci v Posaarju organizirajo, ozi* roma so že organizirali tak val terorizma, da bo vsako pošteno glasovanje IS. januarja nemogoče. Francoski oficielni krogi so uverjeni, da je Nemčija že toliko pripravljena na vojno, da ahko riskira nekaj desperatne-ga in s tem odvrne Nemce od neznosne finančne in gospodar ske krize doma, ki je neizogibna to zimo. Francija je poslala na mejo Posaarja dve diviziji vojaštva. Ako pride do intervencije, jo izvrši Francija sama. To pro» vinco ji je dal svet Lige narodov že leta 1926 s pogojem, da Trancoske čete zasedejo Posaar je šele na sklep komisije, ki u prsvlja omenjeni nemški teritorij v imenu Lige. Dolina Saar je bogata na pre« mogu. Na podlagi versajske mirovne pogodbe je morala Nemčija dovoliti, da Saar prtde po( kontrolo Lige narodov za 15 et, v tem času pa Francija izkorišča premogovnike, da se ns-plača za premog, ki so ga Nemci vzeli iz francoskih rovov med okupacijo severne Francije za časa svetovne vojne. Po >etnajstih letih se ima isvrliti ilebiscit, ki naj odloči, če se 'osaarje vrne nazaj Nemčiji ali pride pod Francijo ali pa ostane trajno pod upravo Lige narodov. To glasovanje se vrši 13. januarja 1935. Ce glasovanje izpade zs Nemčijo» mora Nemčija kupiti premogovnike od Frsncozov. Razstava zaključena tudi z vandaUkimi orgijami Podivjana mladina naredils $150,000 škode Chicago.—Da bo poročilo zaključku razstave stoletja napredka zadnjo sredo o polnoč popolno, je treba še dodati, da je razstava izdihnila med nepopisnimi orgijami vandallzma, ki ga je počenjala čikaška mladina, katera je obhajala svoj halovin-ski karneval. Našemljeni pa glavci so z razbitimi šipami, potrganimi žicami, izruvanimi drevesi in grmiči ter sploh z razde-vanjem vsake vrste povzročil' najmanj $150,000 škode na raz stavišču. Policija je bils valed strašne gneče brez moči. lastniki paviljonov in koncesij, k ao branili svojs imetjs, so v ne ksj primerih odganjali podivjano drhal z brizganjem mrzli- vode, toda vodni curki so padsli tudi na množice ljudi, ki niso bi nič krivi. I Lokalni listi so zsdnji četrtek poročsli, ds ob treh zjutrsj ni bilo več nobene pijače na razstavišču. Raz tajajoče množice mladih vandalov ao "popile vse ra- zadnje dni vrnil iz Rima. je pohvalil Mussolinijs rekoč, ds J« Mussolini "prsktičen. hrsber in dels čudeže v lUliji' . . . BARONI WIMCI-JE PODKUPUJEJO OBE STIMM Od 1919 so dali republikancem in demokratom v kampanjske svrhe nad pol milijona Hitler praiM v koaflikta S protestanti Okorsjfteni katoličani priprav-ljajo ofenzivo Krvava bitka Meti Mifski-mi radarji v Peni Člani duslne unije In UMWA so ae »popadli ob ustju premogovnike in mnogo je bilo rsnjenih |waahington. — (FP) — Republikanci in demokrati so od 22 direktorjev municijske firme E. I. du Pont de Nemours prejeli od 1919 $438,767. Te kampanjske prispevke so prijavili senatnemu odseku, ki preiskuje trgovino s smrtjo. Ker pa med 22 direktorji niso všteti vsi člani, znašajo njih skupne ksmpanjske kontribucije obema kapitalističnima strankama precej nad pol milijona. Odseku še niso poročali o tem nekateri ns j višjih ursdnikl te družbe, med njimi Pierre du Pont, John J. Raskob (finančni agelj demokratov zadnja leta) in Alfred P. Sloan. Skupni prispevki uradnikov te družbe bo* do za ta leta mogoče bližje milijonu kakor pol milijonu. Nsjbolj liberalen je bil s svojimi kontribuci jami Irenee du Pont. Republikancem in demokratom je prispeval za kampanje $178,606. Ker so bili republikanci na krmilu večino te dobe, do lanskega leta, so naravno prejeli največ od teh trgovcev a smrtjo — $408,000 od prijavljene vsote. Irenee du Pont je vsaj zad nja leta delil svoje kampanjske kontribucije obema strankams. Leta 1930 je dal $8000 republi kancem v Delawaru, lansko leto $6000 demokratom, leta 1981 je pa dal nekoliko tisočakov obe-fha. V zadnji predsedniški kam panji je podpiral Roosevelta. Slično je delal tudi njegov brat Pierre z ostalimi direktor j vred.. Za Ireneenom je bil od du PontoVgjiajbolj liberalen Lam-mont du Pont, ki je kupil repub-likansko-demokratske robe v povojni dobi za $148,650. Ta politična investicija muni-nijskih krsljev du Pontove tvrd ke je majhna v primeri z obrest ml, katere so prejeli od obeh vladujočih strank. Vsota se vid velika le nsvadnim zemljsnom, ker se nsm stotak vidi Že velik denar. Povprečnemu bolj naprednemu delavcu — da ne govorimo o zaostslih — se zdi že veliko, če prispeva kVoder v kampanjski sklad tej ali drug delavski atrsnki. Nantkoke. Pa., 4. nov, — Spopadi med dvems rudsrski-ms unijams so se včersj obnovili. Izmenjanih je bilo več strelov In nekaj rudarjev na obeh straneh je bilo rsn jenih, tods piketi rebel ne unije so bi li ponovno odpodeni. Kasneje je odbor United Anthrsclte Ml ners unije preklicel stsvko. Nanticoke, Pa., 3. nov. — Več a to rudsrjev, člsnov dveh tekmujočih rudarskih unij, se je včersj spopsdlo ob ustju premogovnika št. 7 Susquehanna Col-lleires in večje število l>ojevni-j kov ter policajev je bilo lahko ranjenih. Bitka je trajsls eno uro in zsvojevsni rudsrji so prekucnili več svtov ter se pretipali s koli in metali ao kamenje drug ns drugegs. Boj je izbruhnil, ko Je rebel-ns unija United Anthrsclte Miners of Pennsylvsnla okllca-la stavko v rovih, nasprotna u-nija United Mine Workers of Americs Je ps ignorirsls stsvko. Piketi rebel ne unije ao hoteli uataviti člsne UMWA, ko ao prišli na delo in tedaj je prišel konflikt. Toda rudarjev u-nije UMWA je bilo več In po eni «ri boja so pregnali ns«pr«t-nikc od rova. . ^ . . Delavei pri JLftP. sprejel keaipromis; keaee izpora Vae prodajalnlce v Clevelandu odprte ta teden Velika delavska zmaga v občinah Anglije Berlin, 3. nov.—Hitler ae je na lop način umaknil is precepa protestantovskega konflikta. Pustil je nacijske protestante z državnim škofom Muellerjem na cedilu, naj ae sami kavsajo z nasprotniki, ki nočejo državne kontrole nad svojo cerkvijo. Prihodnji Hitlerjev korsk bo, kakor poročajo, da razglasi ločitev države od cerkve In prepuati versko borbo cerkvi sami. To pa pomeni, da bodo nacijiki "pogani," kakor jih nazivajo, «e bolj razširili svojo propagando med protestanti. Hitlerjevo strsteglčno popu-ŠČsnje je pa okorajžilo katoličane v Nemčiji, ki ae zdaj priprav-ljajo, da tudi oni naatopijo v ofenzivi proti "poganom." Zadnje dni so katoličani rasširill med verniki brošuro, v ksteri ns padaj o knjigo Hitlerjevega ministra drja. Rosenbergfc "Bajka dvajsetega stoletja.* Dr. Rosenberg je filozofski vodja "poganskega" gibanja med protestanti v Nemčiji. Delavski odbor odredil vpoelltev etavkaifev Mlekarski tvrdkl je dovolil, da ae sme isnebltl le tistih voanl» kov, o katerih doksže, da so se poalttftUl nasilja Waahington, D. C., i. nov. — Verižna trgovinska družha A-tlantic & Pacific Tes Co. je sprejels pogoje vladnega delavskega odbora za mir, potem ko so jih sprejele tudi prizadete u-nlje nsmeščencev. Unije so odstopile od zshteve za zaprto delavnico, družbs je pa obljubila, da ne bo ovirsls delavcev pri organiziranju svojih unij. Ns temelju tega sporszuma se vrnejo Izpiti delavci v Cteva-landu v pondeljek zjutrsj ns delo. IVafehIngton. — (FP) — Vlsd-ni delsvskl odbor je dognsl, ds je Whltlng Milk kompsnijs v Bostonu kršils točko 7s, ker je odklonlls pogajati se s unijo raz-važevalcev in mlekarskih delavcev. Odredil je, da mora uposli-ti vse stsvksrje rszen tistih, o katerih lahko dokaže, ds so se v stavki zatekli k nasilju. Pri tej družbi je izbruhnila stavka 5. avguata. Družba je imela v moči neke vrste "yellow dog" pogodbe, s katerimi je delavce zavezala, da JI ne amejo odjedati biznlsa v .slučaju, da puate službo. V tej stavki so neksteri šli mcnds delsti zs dru ge mlekarje, vsekakor so pa po družbini trditvi prelomili "indi vlduslne kontrskte." Delsvskl odbor je odredil, da mors družbs uposliti tudi te stsvksrje, glede kršitve "indi viduslnih kontrsktov' se lahko zsteče ps ns sodiščs. Tapet n iki dobili zvišanje a atsvko tfsn Krsnclsco.—Po treh tednih stavke so ae tapetnlkl v raznih mestih paclflčne obšle pričeli vračati na d«lo pod višjo mezdno lestvico, ki znsšs 80 centov ns uro. Zahtevali so dolar. Pod tem |x»goJem se je tukaj vrnilo že 75'/ stavkarjev na delu in izgledi so, da bo »tavka zaključena na sličen način tudi v drugih meatlh. Laboritl pridobili 741 mandatov, IsgubIH ao jih pa le 24 liondon, 4. nov. — Rezultst končnega štetja glasov pri vo-litvah v občinah Anglije z dne L novembra je. da Je delavska stranka pridobila 741 mandatov In v liondonu je dobila kontrolo v 16 Izmed 28 občinah. lHMtdon, 8. nov. — Ko so bili glasovi prešteti v Londonu in sto drugih večjih mestih Anglije, ae je pokaialo, da je delav-aka stranka oavojlla 662 občin-skih mandatov, izgubila pa je le 24 stsrih mandatov. Konservativci so izgubili 53 mandatov, pridobili pa le 30; liberalci in ostale skupine so ligublle 121 mandatov, pridobile pa nič. Delavska stranka je dobila popolno kontrolo v petnajstih mestih Anglije. V industrijskem meatu Shefieldu Imajo laboritl 12 glasov abaolutne večine v mestnem svetu. Celo v to-rojski občini Kensington v Londonu so Isborltje iztrgali torijem oaem mandatov. V londonakih občinah je zdsj delsvsks stranka močan faktor. Lansko leto so laboritl dobili večino v okrajnem svetu Lon-, dons. George Unabury, vodja delavske stranke, je sinoči dejal, Ida »daj ni najmanjšega dvoms več o veliki delavaki zmagi prihodnje leto, ko bodo volitve za parlament. I^ondon, 8. nov. — V četrtek ao bile volitve v eni tretjini občin na Angleškem in delavska atranka Je iivojevala pri Uh volitvah sijajno zmago. Okrog 800 mestnih in podeželskih občin js volilo in volllcl so v o-gromnem številu volili Isborite v mestih in po deželi, Ae posebej ps v Londonu. Največjo zmago Je delsvaks atranka isvojevala v Londonu, kjer je pridobila 227 aedežev, izgubila pa le enega. Nadalje je delavaka atranka dobila kon-trolo nad mesti H tok«*, Hull, Derby, Burnlee In Oldham ter povečala avojo moč ,v mestih Shefleld, Manchester, Brsdford in Liverpool. Uborltl so zdaj v občinah ns lati stopnji»' kjer so bili leta 1031 pred katsstrofalnlm porazom pri zborničnih volltvsh. Boj za evobodo govora v (Noveleada Reporter aretiran, ko je čltsl Izjavo neodvlttnontl In člene fodersln» ustsve ln*ull priznal napake Chicago—Sam lnsull, ki ae zagovarja pred federalnim aodl-Sčem zaradi zloral* pošte. Je zsdnji četrtek prlčsl v svoj zagovor, ds je v dolgi dobi svojega buaineaaa * tor 11 "precej napak." toda nič kriminalnega. Rekel je, da za vae, kar Je atoril napačnega, Je on sam odgovoren In osta-Mh 16 obtožencev Je prav tako niKlolžnlh kakor ao porotniki v 1 njegovem procesu. ftlrjenje komunizma v llirming-ha m ii Je tabu Blriningham, Ala. — Tukajšnji mentni svet je aprejet postavo, ki določa kriminalno proaekučijo vsake osebe, ki bi imela več kakor eno kopijo komunistične literatur«-. Kno kopijo ima lahko, n«« pa dveh, ker to bi bil že — zločin. H ta španafcega predaednika pred «od Iščem Madrid. 3. nov.-^-Luia Zsmo-rs. sin pr«daednika španake re-publike, ki opravlja obvezno vojaško alulbo, Je bil zadnje dni i obtožen levlčarakih aktivnoati in zagovarjati se mors pred voj-nim aodtšlrfn. Mladi Zamora Je goreč aocislist. ( leveland, O., 3. nov. — Oor-don Davis, ČaanlksrHkl repor-ter, Je bil včeraj aretiran, ko je čital Izjavo n^Klvlsnostl in čle. ne ameriške ustave večji množici komunistov na Public 8qua-ru. Clevelandskl župan Davis Je prejK>vedal vae Javne govore na ulicah In to Je povzročilo aretacijo reporterja. Policija, ki je Davlsa prijela, mu je zaplenila tiskovine s Izjavo neodvisnosti in ustavo ter neki almanah, ki ga je imel pri nebi. Odveden je bil ua policijsko postajo in tam ao iz-praševall o Kusiji In komunistični stranki. Val napredni krogi v Cleve-landu so razkačeni vsled županovega edikta in pripravlja se velika protentna akcija. Kemel zatrl orlvntalako godbo > latanbul, 3 nov.—Turški pred-aednik Mustafa Ki-mal je odredil, da ae mora reformirati tudi turška godba. Orientalake melodije morajo prenrhati in v Turčiji mora zavladati godba za-padne Kvrop«* in Amerike. Ita dijaka |ioetaja v Utanbulu j« takoj uvedla reformo godbe in orientalake melodije ao umolk-1 Mile. • T W rBosxixx"1 PR08VETA THK ENLIGHTENMENT ■ I Aill O I« LAMKIWA SU>VS*l f MSKOM WWW JKUHOTS i. - SLStlSi Si - wu, Mît « « i- tsä; r*u*! r-ii/sr ctirZu .»a o«« I'» ««»triw H<* >•*' Ol* P« «J"««"«"" ***** " ** Mano. •rrifU Will o«A t« r«t*ifB"»- « «M. k« ** « IUt"-' 1'KOHVETA 14(7 it IU A..-, llU-* Dkt.ii» » «•» P'»»«» • • t«« «UU4.M*» »»/oéi.ir.« fwauvlla j« i»r»v«4mb«. «u •« »•m liai »»• uaUvl._ Domač drobiž fikaški kardinal prepovedal mano za Aleksandra Chicago. — "Jugoslovenski Glasnik," glasilo čikaškega jugoslovanskega konzulata, izroča, da je kardinal in nadškof Mundelein prepovedal mašo za-duŠnico za ubitim jugoslovanskim kraljem Aleksandrom v slovenski cerkvi sv. fttefana, da-si je župnik te cerkve prosil za dovoljenje. List dostavlja, da jc bil kardinal pred nekim Časom informiran po nekih hrvaških katoliških duhovnih, da je katoliška cerkev preganjana v Jugoslaviji. . . Nov grob Port Washington, Wis.—Tu je umrl Math JoAt, star 62 let in doma iz Koroške. V Ameriko je prišel pred 30 leti in skoro ves čas je živel v tem kraju. Podlegel je pljučnici in zapušča ženo, Atiri odrasle sinove ter hčer. Kil je član društva št. 2 JPZ8 in krajevne unije št. 1131 URCJA. Nov grob v ntarem kraju Fairport Harbor, O. — Tony Lunku je prejel žalostno vest, da je v Zerovnici pri Grohovenj umrl njegov oče, ki je bil star 74 let. Bil je poznan tudi v Ameriki, kajti več let je živel v Clevelandu in drugih krajih, v staro domovino je pa odšel po vojni. V Ameriki zapušča sinu in dve hčeri, v sturem kraju pa ženo, sina in tri hčere. Oblaki Chicago. — Urad SNPJ in uredništvo Prosvete sta obiskala zadnjo soboto John Kobi in njegova žena iz Duluthu, Minn. Hr. Kobi je znani dopisnik Prosvete. Steklarska unija zagrozila t stavko Delo Im> pustilo 15,000 delavcev, če kmalu ne pride do izravnave dlferenr n podjetniki Glasovi iz naselbin Zanimive beležke iz raznih krajev Waahlngton.—(FP)—NRA je bila te «liii obveščena po voditeljih Fiat Glass Workers unije, ki ima 15,000 članov, dn med delavci izginja potrpežljivost in da je izbruh stavke mogoč v bližnji bodočnosti, če kmalu ne pride do izravnave diferenc s podjetniki. Priznanje unije, zvišanje plač in odprava mezdnih diferenc so glavne zahteve organiziranih delavcev v tej industriji. Mezdne diference so nekaj, kar najbolj draži delavce. Te diference ho v tem, da no velike razlike v plačah i m i distrlkta do distrikta. V enem distriktu so nn printer pla-»e H5 centov na uro, v drugem lunin, ki je mogoče oddaljen le •tekaj milj. pa mešajo 15 centov *a enako delo. Unija zahteva enako lestvico za vse steklarne za A11 ie, ne glede kje so, na jugu ali nevero _ Podjetniki " pravijo, (la je Z unijo nemogoč sporazum, dokler ni izdelan pravilnik. In s tem pa zavljačtijejo že od zadnje je-neiii. Zdaj je delavcem pričela pohajati potrpežlijvoat in so zagrozili n stavko. Zanimanje m zadrtim» gibanje N«u Vork. Zadružna liga |Miromo nič dosegli. Bog pomaga tistim, ki si sami |>omagajo, pravi pregovor. V skupnosti je naša moč, kar ne smemo jnita-biti. Večkrat slišimo izgovor, da ni denarja za dobre liste, ki pa vselej ne drži. Ako Je rinrnfr denarja za delavcem sovražne liste, mora biti tudi za tinte, ki pi Ae jo v našo korist. Vsak naj si nekoliko pritrga, pa bo zmogel naročnino na Proeveto in druge delavske časopine. Vsi vemo, da se zapravi veliko denarja in časa ta nepotrebne stvari, zato je potrelmo, da ne-koliko žrtvujemo tudi za nekaj, ki nam bo korintilo v par letih. Dne 2t». oktobra ae Je vršil velik shod bret|MMelnih in dru-i gih organizacij v Springf ieldu, na katerem so bil«* izrečen«- za-j hteve, dn se ustvari več dWa, uveljavi delov nt teden SO ur, star _ n» delavski odbor pledira v jem zadnjem mesečnem mi Predsedniku Rooseveltu z Jo moč, da bi lahko enfa «voje odloke. Sedaj ne * obstrukcijskih «lučajih ™ drugega kakor pripor^ delku za izvajanje pravil odvzetje plavega orla ali ročiti zadevo justičnemu d mentu. Efektivno ni ne prvo n« go. Ker je plavi orel že noma oskuben in oguljen za voglom, so mnogi podi, še veseli, da se te "newdej zverine iznebe. Justični di ment si je izbral najlažjo enostavno ne mara proseku "čizlerjev," ki mu jih izro lavski odbor. Edina moč delavskega o je "moralna sila," ki pa na velikim "čizlerjem" dosti i leže—navadno nič. Tovai volitve lahko odredi le v ni rih slučajih. To se n* zgodi, če v. to privolita obe i ki, podjetje in delavci. "Naše največje težkoče rajo iz tega," pravi odbor, nimamo moči za izdajanj zivnic in enforsiranja od Važno vprašanje vsekakor naj ima ta ali pa drugi permanentni vladni odbor zakonito moč, ki jo na imajo administrativni trih Vsaj naše izkušnje mečej luči na važnost tega vpraši Iz tega poročila je tud vidno, da se odbor zaeno lavskim departmentom peq z novo zakonodajo glede vladnega tribunala, ki m mnenju nekaterih postani manentna vladna agenciji ta namen študirajo tudi evropske sisteme za reguli razrednega boja pri delu. Aktivnosti nemških jav v Ameriki Preiskava je ugotovila, nemški poslanik v Wash nu obenem agent Ilitle stranke. New York. — K o n g r ei John W. McCormick, na^ posebnega kongresnega o< ki preiskuje aktivnosti tuj cev v Združenih državah, dni izjavil, da nemški pol v Washingtonu ni samo zentant Nemčije v Am temveč tudi agent Hitle politične stranke. McCoi smatra, da je ta dualna ki teta nemškega poslanika nje mednarodnega zakona McCormick bazira svoji dolžitev proti nemAkemu p niku na evidenci, katero y bil pri Ernestu Berkenh stotniku v Hitlerjevi napa armadi, ki je bil pozvan n slišanje pred kongresnim kom, ko se je mudil na o| v Združenih državah. Bel hoff je namreč izgubil svoji pirje, ki so potem prišli v preiskovalnega odseka, n je bil pozvan na zaslišanje Berkenhoff je na zaslil izjavil, da je prejel instrul da mora prijaviti svojo na nost poslaniku ali pa postoj nemške nacijske stranke v Yorku. McCormick pran so te instrukcije doka* d trditev organizacije Prijat* Nove Nemčiji', da nima not zvez z naciji v Nemčiji, n nična. "Za organizanie, k htevajo od svojih članov < no lojalnost, ne «me je biti dejal Hi Ameriki J* štora v Ameriki, Cormick. Preiskava aktivnosti jevih agentov \ začasno prekinjena, t<* a grešni odsek bn obnovil J zaslišanja v prihodnjem o< bru v Washingtonu, bodo potvam zn*rH' ^ med ameriškimi osumljeni kot pr<»p.t> " ^ ^ j lerjevega aarodne»*J^J_ AH " t «ik -Prosveto-T I'«*»" svoj liât I Vesti» Primorskega zapora, ker je P* . v oktobru. — Jože Sfj. Pedrova pn Rihera- "Jbil v Gorici obsojen na apora in 1356 lir Tir bo K» financarji za-\ l \t pokušal žganje. skalen zaradi volov ta \ Jugoslavije L v oktobru. - Franc in ? Trošt iz Predgriže pn Izbila zadnje dni obsoje-J7o589 lir globe, ker sta ^ipiia tri pare volov iz Ju- rije. ¿pesecev zapora za 12 litrov žganja v oktobru. — Mihael Božo Kodromac in 'nič so bili te dni v Go-»jeni na devet mesecev vsak na tri mesece, in o plačilo 10,408 lir glo-50 brez dovoljenja sku-glitrov žganja. smrti zloglasnega Sottosantija iJero: gova navada ob takih prilikah, da o Pavšiču ničesar ne ve. Na ienino prošnjo in moledovanje, ki je prinesla možu obleko (Pav-šič je šel naravnost z dela in je bil golorok), je brigadir sprejel, vendar pa ni dal o izginulem nobenih pojasnil. Domačini, ki so imeli že večkrat priliko spoznati italijansko zahrbtnost, naj bodo v bodoče zelo previdni ter naj ne hodijo v take pasti. Številne aretacije v Idriji HotedrŠica, 10. okotbra 1934. — Pretekli teden je zgorela v Idriji baraka italijanske mladinske organizacije "balilla". 0-genj so opazili šele proti jutru, v 0KluT,^"7n ko niao mo*U nič več rešiti. * Pf * -Pet - doma- čine in so jih tudi večje število aretirali in zaprli. Ponovila se *vs*\r "n,Ao i:r „i- J« tapet komedija, kot smo jih ^o plačilo 10,408 Ur glo- VftjenL Naj omenimo le en * so brez dovoljenja sku- ^ je ^^ ^ ¡glitrov žganja. pričevalen, in sicer požig šole v Itiica smrti zloglasnega Krvavem potoku. Podrobnosti [Sottosantija o požigu v Idriji, nam danes še y v oktobru. — "Popolo di j niso znane. Prepričani pa smo, K" je 3. oktobra nazna-( da bodo naši ljudje spet prega-'Jutri je, petletnica junar njani, a potem spoznani kot ne-prti črne srajce Francesca dolžni. Vse to pa porazno vpli-HBtinja. Misli, vseh faši- va na Idrijčane in okoličane, ^ kjer se že mesece nepretrgoma, zdaj pod to, zdaj pod drugo pretvezo, vršijo preiskave in aretacije kar v masah. aorajo biti posvečene n*-jučeniku." Itosanti je bil oni fašistični, ki je pljuval slovenji v usta v šoli. Neke no-pa izginil in našli so ga s reljeno glavo. flki nadškof slavi armado fc v oktobru. — Dne 30. je bil odkrit sporne-idlim vojakom na Saboti-toelave-se je udeležilo vo-mnogo generalov, civilno ■¡itvo in bivši vojaki, ki bojevali na Sabotinu v ti vojni. Don Morando, vojaški kaplan, je blago-ipomenik ob asistenci dolina, kaplana milice. Naje bil tudi novi goriški nad-Margotti, ki je govoril o ■ junaštvu italijanske ar-in njenih generalov, ki so irmado k zmagi . . . tpatija prodala tramvaj . Ljubljani . ... iu, v oktobru. — Občina (ji je prodala ljubljanski i 20 tramvajskih vozov, »bila kupčija sklenjena in p že vse pripravljeno, da jri odidejo v Ljubljano, je Ik v Opatiji in na Reki ve-nbuka. Fašisti so besno ■tirali, češ, da prodaja mjakih vozov Ljubljani je •je Italije. Kako bo stvar ia. «e ni znano. Dejstvo, »Opatija prodala tramvaj-»Move, je dokaz, da se obstoja v slabem položaju. Italijanska posojilnica ■v Postojni v oktobru. — Ob koncu ^Kfa meseca je tržaška Dinica "Cassa di risparmio fo" odprla svojo podruž-Postojni. Fašisti' polagajo važnost temu zavodu, * priredili hrupno slav »hi« ro se je udeležil tudi fcprefekt Diengo. Postojn-^n je blagoslovil, novo »Jžr.ieo, obenem pa je klical tofoslov na ves Italijan-na Mussolinija in Preft kt Diengo je pa ' »vojem govoru, da je •^"'»jilinca zelo potrebna, J8"'' na sveti meji domo-1 "a katero tako grdo gle-^ražniki Italije z druge Aretacija kmečkega dekleta Frančiške Menart HotedrŠica, 11. oktobra 1934. — Iz GodoviČa poročajo, da so danes aretirali Menart Franči-ško, staro 27 let, doma iz GodoviČa. Prišli so na njen dom ka-rabinerji in jo odvedli v Novi svpt, od koder se ni več vrnila. Vzrok aretacije ni nikomur znan. Aretacija pa je vzbudila silno ogorčenje med prebivalstvom, ki se je vsega tega nasilja že naveličalo. Franc JerSe iz Rateč na svobodi Kranjska gora, 5. oktobra 1934. — Naš list je pred meseci poročal, da je na skrivnosten način izginil Franc Jerše, 37 let, oče šestero nedorastlih o-trok, bivajoč v obmejni vasi Rateče. O njegovi usodi ni nihče ničesar vedel, dokler se ni vrnil. Brigadir obmejne stražnice je bil celo toliko ljubezniv in izjavil, ko je družina iskala pri njem informacij, da je bil Jerše že sojen in obsojen na več let ječe zaradi vojaškega vohunstva v škodo italijanske države. Vendar pa se je Jerše, po trimesečnem prevažanju po italijanskih ječah, končno vrnil domov. Ti trije meseci ječe, pa so bili trije meseci polni naj-grozovitejših muk in trpljenja. Hoteli so ga šiloma pripraviti do izjave, da je vohunil v prid Jugoslavije. Ker Jerše tega n mogel priznati in mu niso mogli ničesar dokazati, so ga končno poslali domov. Italijanske oblasti v Vidmu pa se niso intere sirale samo za stvari, ki so jih natvezile aretirancu, temveč tudi za življenje in delovanje drugih domačinov iz Rateč, katerih poznajo po imenu nad polovico. Zanimajo jih pred vsem ljudje, ki se udejstvujejo v kulturnih in prosvetnih organizacijah, najbolj pa oni, ki jo vodijo j Kakšno korist imajo od tega •italijanske oblasti, ne moremo 'si misliti. Rateče so vendar popolnoma slovenska vas v Jugoslaviji in je lahko «čan, oziroma je dolžnost vsa-kega, ki mu okoliščine dopuščajo, da se udejstvuje v kulturnem in prosvetnem delu. Potovanje v Italijo ni varno Rakek, 4. oktobra 1934. — Iz Postojne poročajo, da so italijanske obmejne oblasti na tamkajšnji železniški postaji pred tedni aretirale nekega potnika, ki je prišel iz Jugoslavije z rednim italijanskim potnim listom. Aretiranec se baje imenuje Ličen Mihael, po poklicu mizar in je doma nekje blizu Rihemberga, kamor je bil tudi namenjen. Aretiranega Ličena so vklenjenega oblasti odgnale iz Postojne, a ni znano kam, ker ni o njem nobenega sledu več. Kot zgleda, potovanje v Italijo ni več varno. Pod eno ali drugo pretvezo te aretirajo in odžene-jo v jetniško celico, kjer moraš potem mesece in mesece čakati, da lahko dokažeš, da si nedolžen. Tega postopanja bi pač bilo lahko že enkrat konec. Posebno sodišče zopet na delu Trst, 14. okt. 1934. — Včeraj so bili postavljeni pred sodišče za zaščito države v Rimu Giovanbattista Basello, Edoar-do Tesorato, Fermo Bier, Gio-vanni Fiorese, Mario Lizzero, Norino Salsuro, Settimio Flap-pe, Adolof Lazzardi, Aldo Paoli-ni, Raffaele Bertoglio, Egisto Varno in Giuseppe Buiatti. Obtoženi su obnove komunistične stranke in propagande v Čedadu, Galianu, Rupignaccu in o-koliških vaseh. Oproščen je bil samo Buiatti. Basello je bil obsojen na 8 let in 4 mesece ječe, Tesoratto na 7, Bier na 6 in 2 meseca, Fiorese in Lizzaro na 6 let, Salsuro, Flappe in Lazzardi na 4, Paolini, Bertoglio in Varno na 3 leta ječe. Vsem sta bili odpuščeni 2 leti zaradi zadnje amnestije. Karabinerji ubili nekega Vid-marja iz GodoviČa Jdrija, 9. oktobra 1934. — V Godoviču so imeli pred kakimi desetimi dnevi poroko. Ko so se gostje veseli vračali zvečer domov, se je neki Vidmar iz GodoviČa preveč približal vojaškim utrdbam, katere stražijo karabinerji. Ker se baje ni hotel u-staviti, ali ni slišal, kar se za gotovo še ne ve,, je karabiner po pozivu začel streljati na nesrečnega človeka, ter ga ranil z več streli. Rane so bile tako nevarne, da je nesrečnež obležal na mestu mrtev. Točnih podatkov o tem nesreč-nem dogodku, ki je stal dragoceno življenje našega človeka, do sedaj še nimamo. Tako se je število žrtev krvavega fašističnega režima zopet povečalo. fte o aretacijah v Črnem vrhu Gorica, 9. oktobra 1934. — V zadnjem času smo dobili «opet nove vesti o obširnih aretacijah, ki so bile izvršene pred kratkem v Črnem vrhu in okolici. Kot smo izvedeli, so bili trije izmed aretirancev po nekaj dnevih izpuščeni na svobodo, med tem ko so vse druge obdržali. Dosedaj nam je znano samo to, da so izpustili dne 3. okt. Rudolfa Viktorija iz goriških zaporov. Za ostala dva pa nam imena niso znana. Baje je bil izpuščen Po- . Največji teleskop 30tonsko zrcalo, ki naj odpre človeškemu očesu obzorja do skrajnih mej vsemirja__Tri leta trdega dela za znanoat V Ameriki so pričeli brusiti najmogočnejše dosedanje optično zrcalo, ki naj človeški pogled razširi v še neznane globine vsemirja. Iz kremena so ga vlili in 30 ton tehta, a pripravljali so ga cela tri lita. Prof. Ritchey, sloviti ameriški optik, je naj-boljši svetovni strokovnjak za izdelavo takšnih gigantov, a vendar je moral premagati silovite težave, da je dospel — vsaj doslej — do cilja. Se tik, preden je dospel do tega cilja, mu je neznatna malenkost grozila uničiti dolgoletno delo. V površini zrcala so je pojavil majhen mehurček, ki bi pa vendarle imel lahko za posledico, da bi tega zrcala ne mogli uporabi-ti za zvezdogledne s vrhe. Z veliko težavo in previdnostjo so to napako odstranili in sedaj gradijo v tovarni, kjer so med vojno izdelovali največje ameriške topove, kovinsko ogrodje, ki bo nosilo to 30tonsko oko. Samo ogrodje bo tehtalo 450 ton. V bližnjem času bodo oko vdelali v to ogrodje in ga prenesli v novo zvezdarno v ameriškem gorovju, kjer se bo prvič uprlo v globine vesoljstvu in pokazalo stvari, ki jih dlovek do danes ni gledal. To bo pomemben datum v zgodovini zvezdne znanosti. Kakšna raz lika med daljnogledom, s katerim je Galilei prvič zagledal štiri trabante okrog Jupitra in tem najmodernejšim orjakom! Ga-lilejev daljnogled je povečaval komaj 40-krat, ta orjak pa bo zmanjšal razdaljo do zvezd na deset tisoči del. S primero se nam bo še boljo pokazala zmogljivost umetnega ciklopskega očesa naših dni. Po--stavimo, da bi gorela nekje v daljavi, ki bi bila dvakrat večja nego od Ljubljane do Fidžijskih otokov, samotna sveča. Z Rlt-cheyevim zrcalnim teleskopom bi se dala ta sveča brez nadaljnjega posneti na fotografsko ploščo. Kakšne skrivnosti bomo odkrili šele na mesecu, Marsu in najbližjih svetovnih telesih! Odgovor na to vprašanje nas bo malo razočaral. V resnici namreč niti z novim velikanom ne bo mogoče videti na teh najbližjih zvezdah več nego z oljema doslej največjima teleskopoma. Vzrok je v tem, da je novo ciklopsko oko v primeri z oddaljenostjo teh zvezd nekako že preveliko. Gosto zemeljsko ozračje s svojimi nečistostmi in večnimi gibanji bo oviralo opazovanja najbližjih planetov \ takšni meri, da se tega telesko pa v ta namen bržkone nikoli ne bodo mogli posluliti. Ce bi ne bilo ozračja, bi že bilo mogoče opazovati mesec n. pr. v takšni velikosti, kakor da bi bil samo 40 km oddaljen od nas 20 m visoka skala na njem bi se nam ne mogla več skriti. Marsa z njegovimi "prekopi" in domnevanimi mesti pa bi gledali tako, kakor da je samo 5500 km od nas. "Tako pa se bomo morali za- tega |>a bo opazovanje svetovnih otokov v vesoljstvu in podrobneje spoznavanje njih narave. Nešteti teh otokov se bodo sploh prvič pokazali človeškim očem bodisi direktno, bodisi a pomočjo zveste pomočhice človeškega očesa, fotografske plošče. Arirejeva zadaja pol Rpilog polarne tragedije ženel Dominik, toda ta vest nI dovoljiU z odkrivanjem ugank potrjena. Zvedeli smo nadalje, izven našega sončnega sestava. Ml.. uf<.tirHim m«*d druirM Prvič v zgodovini astronomije I »o morda mogoče opazovati vsaj najbližje stalnice ne več da sta bila aretirana mod drugi mi posestnik Rudolf Dominik, star 49 let, iz Črnega vrha in I cestar Rudolf Jakob, star 31 let kot svetlobne točkice, temveč ko w ploščice. Mnogo važnejAe »»d vsak va- iz Črnega vrha. I •"«' Postopanje Italijan-«'h "brm-jnih straž oktobra 1934. — ^ n"Ml in nesramnosti l"tovo ne more nobeden J 1 Italijani.! i: m ti ^ uriartk«. 9 A • •• l slu V tem so ri- "Ob meji v naših »ftamo u. več ukih ftnorokrat katerega tudi "1 lri ga ne zabeležimo. 'fl"W. za nas ho to že - "ti. I'red tednom je Lr » i , „ , ' t "mi jn«» stražnice v /' Poklicati k sebi '' »'¡»všiča Antona, ju- ir. '. U ^^'jana, 53 ^"'avca, očeta treh i' , 1' 1Z 1 Nič . ' " J'. I'ayšič odšel v . 1 koder Ke ni več r ■"*''* domači opazili, (( '»ja«nila obmejne f,gadirja samega, '^»1, kot je Ui že nje- »„.t*, t^u «t p— p«*-"» <,kulofJ'MU PraMadi pri molkih Ženske so proti njim bolj utrjene Moški so v zdravstvenem oti-ru sploh šibkejši spol. To ve tudi narava sama. ki postavlja na svet več moških otrok nego ženskih. A mo*ki otroci hitreje umirajo, med 20. in 30. letom vlada med spoloma glede števila precejšnje ravnotežje, pozneje pa prevladujejo ženske čedalje bolj. Moški pa z vsakovrstnimi svojimi neumnostmi sami skrbe za to, da postanejo za prehlade občutljivejši. Resnica je sicer, da jih v veliki meri Že poklic sili na prosto, ne glede na vreme, kar seveda hudo pospešuje prehlade, a večina obolenj je vendarle posledica njih neprave obleke. Pri tem ne igra snmo število oblačil nobene odločilne uloge. Možje imajo po navadi več obleke na sebi in težjo, torej "toplejšo" a vendar se prej prehladi jo, nego lahko oblečene ženske. Stvar je v tem, da so ženske pravilneje oblečene in da si svojo obleČenost z lahkoto uredijo po zahtevah vremena. Navadna ogrinjača, jopica, plašč jim daje nad lahko obleko po potrebi takoj tisto zaščito, ki jo zahteva vreme, moški pa je s svojo težko, toplo obleko stalno obremenjen, pa naj bo na hladnem ali toplem, To je seveda nezdravo. ( Prehladi nastopajo tedpj, če žilje ne more delovati smotreno, kakor zahteva toplotna regulacija telesa. To je: če je telesu yroče, morajo imeti možnost, da se razširijo in oddado odvilno toploto na prosto; če je telesu mraz, se stisnejo in oddajajo malo tt>plote. Pri tem Imajo učinki na daljavo važno ulogo. Ce moliš sam nos v mrzli veter, ne dobiš nahoda, pač pa Če si v vlažnem snegu dobil mokre noge. Sama stopnja mrazu tu nI ma mnogo pomena. V času, ko so še vse ženske nosile krilcu do kolen in tenke nogavice v najbolj mrzli zimi, je sicer bilo nešteto najtežjih ozeblin, a prehladnih bolezni samih na sebi ni bilo več nego običajno. Htvar je bila ta, da suh mraz prehladu celo ovira, ker je trak čistejši in je v njem manj bakterij. A važnejše nego bakterije je nagnjenje. Debelejši človek je bolj dovzeten za prehlad nego suhi. Temu je n. pr. vzrok to, da ovira tolšča trebušno prepono, ki se ne more prav gibati, pljuča se zaradi tega nezadostno prezračijo In sledijo potem bronhialni katarji, kaši Janje, hrlpa-vost ter druge isisledlce prehlada. Tudi človek, ki je od dela utrujen, se lažje prehladi nego spočit človek, prav tako človek, ki je zaradi motenj v želodcu ali črevju, nervoznosti itd. manj odporen» SIcer čim se pojavi prehlad še nI vse izgubljeno. S pravilnim zadržanjem utegnemo bolezen še pravočasno ustaviti. Dober pripomoček nam Je za začetni prehlad n. pr. slovita Bierova kap Ija Joda: čim začutimo, da se naa hoče bolezen lotili, «lamo poldrugo kapljo jodove tinkture v osmlnko litra vode in to Izplje-mo. Ce Je potrebno, vzamemo naslednji dan na ta način še eno kapljo tinkture. Ce nam nI P*» magalo, potem rajši ne poskušamo še v tretjič, ker za telo tak-šna "pijača" nI brez nevarrtostl. Dobro Je tudi telo očistiti z odvajalnimi pripomočki. "V" vaa-I kem primeru nam Je koristna t' plota, bodisi <»d zunsj kot vroča parna kopel* ob klad« k, ogrevalna Steklenica, postelja, ali od znotraj kot vroča pijača, čaj, ku-I hsno vino. Vse, kar |*»vzroč« I |Hitenje, je v korist. Ns dvotMljM K d e n izmed sekundantov: ' "Preden dumo znamenje, mora-! mo ugotoviti, če sta duelanta | enako oddaljena drug od dru- — Kateri učenec ma največ v va-ern razr«*du? — peter Kki/ir. I Ta zna največ.? — Veš. on zna migati Z ušesi. Te dni bodo v Stockholmu po-kopali zemeljske ostanke švedskih raziskovalcev Andreeja, Nilsa Strindl>erga it\ Knuda Fraenkla. S tem bov^padel za-stor preko tragedije, ki se je odigrala pred 37 leti in ki je svet št» potem opetovano razburjala. V juliju 1897 so imenovani raziskovalci nastopili svoj pro-sluli balonski polet proti severnemu tečaju. Se za današnje dni bi bilo to noro podjetje, a tedaj je pomenilo v primeru prisilnega pristanka v ledeni puščavi neiibeien is»gin. Tako se je tudi zgodilo. Nihče ni mogel več ugotoviti, kakšna je bila usoda Udi polarnih junakov. Razumni ljudje so že od vsega početka trdili, da jih je zadela neznana, toda sigurna smrt. Nekateri pa v to niso hoteli verjeti in so vedno znova skušali »vedeti kaj določnega o Andreejevi ekspedicljl ter jI prinesti rešitev. Toda polarno ozemlje je preogromno, da bi bilo mogoče imeti vsaj majhen poj m, kje naj bi bil balon pristal. Priznane kapacitete v polarnih zadevah so izrekale najbolj nasprotujoče si domneve. Ameriški viri so n, pr. trdili, da so postali Andree in njegovi žrtev divjega eskimskega rodu, ki prebiva severno od Poi^ ta Churchilla ob Hudsonovem zalivu. Neki greenlandski ribič je trdil, da je našel nekoliko boj, ki naj bi jih Andree vrgel is balona; kapitan nekega ribiškega parnika Je baje z greenlandsklh vodah videl balonski plašč, ki Je plaval po morju; nekoliko let pozneje je neki drugi kapitan lan-siral vest, da je našel v morju steklenico z Andreojovlm pismom. Potem so s|»et izračunali, da je moral balon 4. ali 5. dan po vzletu pasti v Ilarentsovo morje med Grumantl In Deželo Franca Jožefa (ali po novem v Nansenovo deželo), Dokazano pa Je bilo le to, da Je zaneslo balon proti vzhodu iu da bi mogol ostati kvečjemu |wt dni v zraku. Tako ao minila desetletju, ne da bi prinesla jasnost v to tragedijo. Pred štirimi leti pa Je nekim raziskovalcem na arktičnem otoku vzhodno od Gruman-tov nepričakovano uspelo odkriti zadnje taborišče nesrečnih letalcev. Balon je tu po sili pristal in njegovi potniki so umrli v grozoviti zapuščenosti od gladu in mraza. Našli.so tudi dnevnik, ki gu je pisal Andree v teh poslednjih dneh In njegov« fotografske posnetke, ki so se bili za čudo ohranili v takAnem stanju, da Jih je bilo mogoče razviti. Tako Je Arktida končno pojasnila «no svojih največjih skrivnosti. A šele danea J« bilo mogoč« misliti na to, da bi nesrečno trojico pokopali v domačo zemljo, v grob, ki ga J« Izrekala narava sama v skalo in ki ga Jo »Strindbergov pravnuk, znani švedski kipar Tore tttrlnd-la»rg, okrasil z lepim In pomembnim spomenikom. On In ona "Dušica, ali je osel, ki vleč« lami« butare, moAkega ali žen-ftksga spola?" "Ne govori vendar tako neumno. Osel Je zmeraj moški t" ■ ■ ■ Ako nameravate Iti v Jugoslavijo I »da I p»«M|la i »•• uiuttmmmth iu»,* • *«>a*fci« r t • • • S L I • • J "ILE D£ FRŠNCE" I 10. deiernhra p 19. januarja • "PARIŠ" ■ 24. nov.—>15. dee. NiOa •*(*(* l„,H»a Krt*«, fcafet«« i,«o«a« ,*»'«4* *• <», •It »O,I tMW, S,ala»M> «MM It— «M*a fc»fcltO*. V»«« *a«vl«* »<"«■ prt »aafcl M' Vat* »,«lj*«* |w««»a t V.«M 4m ,10* K* kmbllm *•!*«• M* t» »*«m »mt« Mi LEO ZAKRAJSEK f.,N,ral Tra»«l Krrtk«, Ime. SOI Ka*l 72h4 Mtrrrt > S,» > „rli C'Mr SLOVNIC PUBLISNIN6 CO, Tntrl llur»«u 71« Wm| Utfc SIfr#t Nr» V »rli i Mf cJreaeK jQ/va ' P.BOBxETA MM, - ».I ..... PONDEUEK. S. NOV — Čakaj, prekleti rahrbtnei, tdaj li opre- vil! . Stram-n k)hh iz notranjoati ga je prefluéeval. Prihajalo je iz dna, mu tolklo v tfavi kakor t» kladivom. Nenadoma ga je blazno oéinilo, da bi ubijal, da bi okuail kri. Nikdar ga Ae ni tako mikalo, da*i ni bil pijan. Bori! ae je zoper podedovano ¿lo, divje trepečoč kakor pobea-ne\ zaljubljenec, ki ne bije a aamim seboj zoper posilstvo. Naponled ne je premagal, im-gnal je nož od sebe in zajecljal s hripavim glasom: — Vstani, poljeri *e! Rasheneur je zdaj planil k njima, a ae ni prav upal mednju, ker ne je bal, da ga ne bi zadel kak hud udarec. Ni maral, da bi ae klali v njegovi hiši, tako zelo se je jezil, da je pripomnila žena, ki je stala zraven točilne mizi», da zmerom prezgodaj vpije. Suvarin, ki ga je bil nož skoro zadel v nogo, je vendar zapalil cigareto. Ali je zdaj končano? Katarina je Ae zmerom topo gledala ta dva moéka, ki sta oba oatala Ae živa. _ poberi se! je ponovil Štefan. Poberi se, če ne te ubijem! Chaval je vstal in si z roko obrisal kri, ki mu je Ae vedno tekla iz nosa. S krvavimi čeljustmi, s pobitim očesom je odhajal, vlačeč noge za seboj, ves divji zaradi poraza. Katarina je topo stopala za njim. Tedaj pa se je vzravnal in z gnusnimi besedami mu je izbruhnila mržnja na dan. ' «p- O, nič ne hodi! Le nikar ne hodj, če ho-čeA njega. Kar spi t njim, mrha grda! In da mi ne prestopil praga, če ti je kaj za Življenje! Silovito je zaloputnil vrata. V gorki sobi je bilo vse tiho, sliAalo se je le, kako prasketa ogenj. Na tleh je bil samo prevrnjeni atol in luža krvi, ki jo je pesek, posut po podnicah vpijal kapljo za kapljo. IV . Odhajaje od Kasseneurja, sta Štefan in Katarina stopala molče drug poleg drugega. Nastala je odmeka, hladna in počasna odmeka, da je bil sneg umazan in se ni hotel stajati. Na bledem nebenu se je nerazločno videla polna luna za velikimi oblaki, ki jih je zelo visoko divje podil vihar kakor cape, na zemlji pa ni bilo niti sapice, pač pa se je sliAalo le kapljanje od streh, odkoder se mehko padale bele plasti snega. ' Štefan, kateremu je bila ta ženska, ki so mu jo obesili, v napoto, ni vedel, kaj naj ji, nejevoljen kakor je bil, reče. Da bi jo vzel s «eboj in jo skril v Requlllartu, se mu je zdelo neumno. Hotel jo je odvesti v kolonijo k star-Aem; a ona se je temu z grozo upirala: ne, ne, vse prej, ko da bi Se jim obesila in jim bila v breme, ko jih je bila tako grdo zapustila! Zdaj ni več govoril ne on ne ona, pač pa sta oba kar tjavendan gazila po potih, ki so se spreminjale v blatne reke. Najprej sta ¿la dol proti Vojreuxju, nato sta se obrnila na desno ter hodila med nasipom in prekopom. — Ampak nekje boA le morala spati, ji je naposled vendar dejal. Ce bi le imel sobo, pa bi te precej vzel « seboj . . . Ali obAel ga Je čuden strah, da se je prekinil. Domislil se je njune preteklosti, nekdanjega njunega vročega hrepenenja in nežnosti in sramežljivosti, ki so jima branile, da se nista združila. Ali mu je Ae zmerom kaj do nje, ko se je bil tako razburil in se mu je v srcu sjH*t vnela nova ljubosumnost? Spomin na klofuto, ki mu jo je bila prlsolila v Gastón- Marieju, ga j« zdaj razvnemal, namestu da bi ga navdajal z mrinjo. Se sam ae je začudil, ko se mu je zdela misel, da bi jo vzel s eeboj v Requillart, povsem naravna in lahko izvedljiva. — Tak, odloči se, kam naj te peljem? Hudo me moral sovražiti, ko noče* iti z menoj? Počasi je hodila za njim in zaostajala, ker so ji cokle hudo drsele v kolesnicah. Ne da bi dvignila glavo, je mrmrala: — Moj Bog, koliko težav, in nikar mi jih zdaj Ae ti ne prizadevaj. Kaj bi midva zdaj z vsem tem, kaj hočeA, ko imam jaz fanta, ti pa imaA tudi dekle? Govorila je o Mouquetki. Tudi ona je mislila, da ima Štefan tega dekleta, kakor se je štirinajst dni govorilo; in ko se ji je on za-klinjal, da je nima, je odkimala; spomnila se je tistega večera, ko ju je videla, kako sta se vroče poljubljala. — Skoda, da so se vse te neumnosti zgodile? je povzel polglasno in se ustavil. Kako lepo bi se midva razumela! Narahlo jo je spreletelo, potem pa je odgovorila : — Daj nu, kaj ti bo žal, ničesar nisi izgubil. Ko bi le vedel, kakAna pokveka sem, kako sem zanikrna in poniglava. Niti prebitega groša nisem vredna, prav gotovo ne bom nikoli zares ženska! Govorila je dalje brez prikrivanja. Obtoževala se je, kakor bi bila sama kriva, da tako dolgo ni dozorela. Čeprav je imela opraviti z moAkim, je bila nekaj manj ko druge, prištevati se je morala Ae med deklice. Tista, ki more imeti otroka, ima vsaj Ae nekakšno opravičilo. — Uboga sirotka, je tiho rekel Štefan, tako zelo se mu je smilila. Bila sta ob vznožju nasipa, skrita v senci velike gromade. Pravkar se je skrila luna za oblak, ki je bil kakor črnilo, niti obraza nista razločila drug drugemu, njun dih se je spre-meAaval, ustnice so se iskale, da bi se naposled strnile v poljub, saj sta hrepenela po tem že mesece in mesece. Toda na mah se je luna spet prikazala in opazila sta nad sabo, vrhu belo obsijanih skal stražo, poslano iz Voreux-ja, ki je stala popolnoma vzravnano. In ne da bi se bila zdaj vendar že poljubila, ju je sramežljivost razdružila, tista nekdanja sramežljivost, v kateri je bila nekaka jeza, nekak čuden odpor in mnogo prijateljstva. Sla sta spet dalje s težkimi koraki, gazeč blato do gležnjev. — Torej si sklenila, da nočeš? je vpraštfl Štefan. — «Nočem, je dejala. Za Chavalom ti, kajne, in za teboj kdo drugi? . . . Nočem, gabi sfe mi, nič mi ni do tega, in čemu bi potem? Molčala sta, naredila sta kakih sto korakov, ne da bi spregovorila besedico. — Ali sploh veA, kam greA? je povzel. V taki temi te ne morem pustiti zunaj. Odgovorila mu je preprosto: — Domov grem, Chaval je moj mož, in nikjer drugod ne smem spati nego pri njem. — A on te bo pretepel do mrtvega! Spet «ta umolknila. Vdano je zmignila z rameni. Tepel jo bo, in ko se bo naveličal tepsti, bo nehal: ali ni bolje tako, kakor pa da se klati po cestah kakor kaka vlačuga? Razen tega pa se Je privadila klofutam, dejala je zato, da bi se potolažila, da se od desetih deklet osmim ne godi nič bolje nego njej. Ce bi jo njen fant potem nekega dne poročil, bi storil lepo. (Dal)« prihodnjič.) LiHoria-iiovI neuspeh! Ljubljana, 0. okt. 134. — Fašistično časopisje je bilo v zadnjem času polno kričečih naslovov, polno slavotapevov in polno slik o Uttoriji. Iz vsega ae je dalo razsoditi, da tfre /m veliko stvar in za dogodek, kot jih je malo. IzsuAeno močvirje nižje Rima in vrni dela okoli njega so že nekaj let bila ena glavnih atrakcij, s katero je faAizrm vzdrževal ljudstvo v pričakovanju in s katero ju tudi povzročil, da napetost in zanimanje zanj ni odnehalo. Italija je prenaseljena. Ko so se zaprle meje drugih držav, ko je gos|H>dar*ka depresija |»o vsem svetu prignala na tisoče izseljencev nazaj domov, je po*tal ta problem prenaseljenosti za Italijo Ae bolj |»ereč. Za faAizem j«* bila torej ena prvih nalog, da |H»U'g vsega le z oti-rom na dejstvo, Vr je velik del A|M»ninskeg« polotoka nfplodo-vit, preskrbi ljurintvu dovolj rodovitni« in plodne zemlje. Ker bi bilo doma to vprašanje v celoti nerrAljivo, je obrnil del av<>. vpraAanja s to edino možnostjo. Njegova ekspanzija, nasilna v vseh početkih, je odbila vsako prijateljstvo h sosedi. Ker se na ta način ni dalo rešiti prenaseljenosti, je bilo treba nujno skrbeti za druge načine in to, da se da čim več možnosti za o-ph>dltev čim večjih kompleksov neplodne zemlje. Znani so vsi mogoči ukrepi in nagrade za krčenje krAne zemlje in gmajn, kar pa je bilo Ae vse premalo. Ljudstvo je pod nad desetletnem delu faAizma zahtevalo več: uresničitev vsaj dela obljub, zahtevalo je, da se preide od jk>-litičnega dela h gospodarskemu in socialnemu, s čimer naj bi tudi faAizrm vsaj deloma opra* vlčil svoj obstoj, Mussollni je dal izsuAiti močvirje. ki ga je namakalo morje. cem avgusta o tem: "Ce bi sodili po Littoriji, katere ulice so asfaltirane, a hiAe naravnost monumentalne palače, bi si mislili, da je standard italijanskega meAčana mnogo viAji od an-gleAkega ali nemAkega. Toda o tej zablodi nas prepriča takoj jedilni list prve restavracije, kjer ne morejo postreči z drugim kot z makaroni in fetučini (rezanci), brez mesa in zelenja ve". Ta, na prvi videz Ae ne tako močan .argument, deloma kaže o položaju mestnega in okoliškega prebivalstva. Mussolini je s tem hotel na hitro pristopiti k reAevanju tega težavnega gospodarskega problema in pokazati, kako ga namerava reAevati. Mimogre* de pa smo se h koncu prejAnje-ga odstavka dotaknili že enega Delo danes Ae ni popolnoma kon- ] dejstva, ki vsaj deloma pokazuje J«- pozornosti tudi preko mej. ji, modvrno, t Celih 10 let in *«• vrt pa je mita- kimi ulicami, v C«no, a na ie iznuAeni zemlji so bili pobrani prvi plodovi in pred nami vstaja v glavnem videz U>dočega celotnega dela in u-sprha. Kmalu, ko je bil del močvirja iz*uAen, je postavil Mu**olini t«*melje za novo mesto, ki ga * je krstil t imenom Littoria. Danes to mesto i.<\ sto-ravnimi in Siro- pravo sliko. O neuspehu samem pa bi bilo Ae prezgodaj govoriti, dokler ne dovolj povdarimo vs«'ga, kar je faAizem polagal in kar je faAizem pričakoval od tega prvega "znaka" zboljšanja položaj* in največjega uspeha faAintične gospodarske politike". Po predvidevanju vladajo-čih naj bi baA Littorija tvorila m higijeničnim oni temeljni kamen, ki naj bi jal fašizem pri izvajanju svoje- in sodobnim zahtevam ustr»-mi- bil ta«en porok za vso nadalino ga polit tč itrga programa. S sim-1 Joči mi stanovanjskimi stavb«-' gospodarsko politiko, porok da Jiim političnimi |*rturbacija- mi, s po*ebno imposantnim ma-'so temelji faAUtičnega *.»mk>-mi, * skozi z ene na drugo »tr«n gistratom in s čisto v novem aio> darstva zdravi in da bo n zunanji |Hilitik»\ pa «. j.. ,M». gu zidano eerktijo Hrogra^ka tej srm-ri trdna in u«peh aotov |*olnoma oddaljil od reAUve tega r ToliUka" pravi, ko pik- kon-'V tem smislu je bila uetcerjona tudi vsa organizacija fašističnega časopisja. Ta je hotela in hode ustvariti med ljudstvom, ki se o resničnem položaju ne more prepričati, sliko o velikanskem neuspehu. Toda take stvari navadno ne uidsjo zunanjemu svetu izpred oči. Danes kot nikoli pazno slede fašizmu in zlasti njegovemu gospodarskemu udejstvovanju. Vsak napovedan dogodek, ki naj bi kazal na gospodarsko zboljšanje pa danes v tem splošnem kaosu, zbudi vse občo pozornost. In tu so se porodili prvi dvomi o resničnem uspehu in prve ugotovitve o resničnem položaju. Izkazalo se je, da izsušena zemlja sama ne more nuditi nikakih pogojev za uspešno in plodno kmetijstvo. Žito, radi peščene morilce podlage in radi pomanjkanja dežja ne more uspevati ter dokončno dozoreti. Mesto lepega rumenega žitnega klasja, se vidi ob času zoritve ožgano bilje. Vrtov z rožami ni videti. Že danes je jasno, da zemlja ne bo mogla nuditi onega, kar so pričakovali in obstoja celo bojazen, da se niti sama ne bo mogla vzdržavati. Kmetje, bivši bojevniki, katerim je Mussolini podaril to zemljo, "ker so se žrtvovali za domovino" in jih naselil v mestu in okolici, bodo le s silo in muko vezani na to zemljo. Pomagalo jim je le malo ali nič. Eden zunanjih znakov položaja kot je danes, je jasno na kratko Že opisan v citiranj "Politiki": "Med modernimi palačami in siromašnim prebivalstvom je velika disharmonija, kar pada že na prvi po gled v oči. Littoria je razdelje na vojakom, siromašnim ljudem, prepadlega obraza in slabo oblečenim, med tem ko so lit-torijske hiše po zunanjem in notranjem izgledu take, kot bi bile grajene za vojne dobičkarje. Vse je do podrobnosti urejeno, po zakonih najmodernejše tehnike. Le ljudje, ki so v teh hišah, ki hodijo po ulicah, zgleda-jo kot da niso za vse te udobnosti in za red, pa če hočete tudi za to člstoto". 2e teh par dejstev vrže pravo senco na toliko opevani "u-speh". Ce se pa ozremo še na drti&d stran, se nam bo razgalila še bolj vsa resnica o položaju. Ce se h koncu vprašamo namreč še po tem: kje je dobil režim sredstva, da je lahko izsušil močvirje in postavil na njem tako moderno mesto? Ali je to morda iz preostankov blagostanja ostalega italijanskega ljudstva? Ne! Celo desetletje je fašizem postopoma nalagal vedno večja in večja bremena na ramena ljudstva. V tem se je pokazal strokovnjaka. Končno je moral vsaj deloma pomiriti nestrpnost mas. Zaletel se je v izsuševanje. Saj niso niti tako daleč preiskali, da bi ugotovili kakovost zemlje in položaj z ozi-rom na klimo. Končno pa vendar tako novo mestece z nekaj tisoč prebivalci in ta košček izsušene zemlje še ni nikak znak, ki ga smemo smatrati za resen korak k splošnemu zboljšanju. Ali bo lahko fašizem v današnjem obupnem gospodarskem položaju še dalje šel po tej poti in vse to umetno vzdrževal? Ce na eni strani vzame ogromni masi, da se da par ljudem, s tem še ni rešeno prav nič. Položaj italijanskega ljudstva se dnevno slabša. Že to dejstvo samo vsebuje vse ostale argumente. Littorija je danes le eden mnogih, a najbolj vidnih dokazov, kako se gospodarski položaj ne zboljšuje, kako ga faAizem, kljub temu, da se vsaj na zunaj trudi nekaj pokazati, m bo nikoli zboljšal. Sele kadar se bodo gradila taka mesta ob veselju vsega ljudstva, ki bo samo od sebe pokladalo kamne, bo značllo tako delo uspeh. Danes, ko se je gradilo vse spremljano s kletvami izsesanega in izmozganega malega človeka pomeni in bo v zgodovini pomenilo kot neuspeh. In ta neuspeh bo padel v zgodovini v breme faAizmu. . —FadmUd Metm». Manevri japonske mornarice na Pacifiku. Japonski milil se neprestano bahajo s svojimi bojnimi ladjami Ne bo drialo Nova vzgojiteljica pripoveduje malemu Tončku, da prinaAa štorklja otroke. "Lepo." pravi Tonček, "to je trdila tudi prejšnja vzgojiteljica—potem pa je tožila mojega očeta za alimente." Varčnost — Jaz sem postal jako varjen, se hvali gospod Peternel, življenje je dandanes težko, vse je drago in malo se zasluži. Vidiš, kar se tiče obleke, jo nosim te najmanj leto in dan, a vsak klobuk nosim najmanj dve leti. — Kaj bo to, odgovori gospod Smrdel, jaz nosim klobuk štiri leta. — Štiri leta! Ta tvoj klobuk pa mora biti lep ¡po štirih letih! — Poglej ga sam! Kaj mu je? Prvo leto izpremenim zno-tranje usnje, konec drugega leta trak, konec tretjega leta ga pa zamenjam v kavarni. Na pomoč! S tretjega nadstropja nekdo: "HiAnik! Hišnik! PridiU na pomoč! Moja tašča je nela in hoče skočiti «koi iz tretjega nadstropja na "Saj me potem ne potr te! Kaj me sploh kličete "Hitro pridite, vseeno! ne moremo odpreti." * Trgovina Dve mlekarici se razgovi — Koliko mleka dajo krave? — Tako, 16 do 20. In koliko ga prodate — Okoli 40. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča A Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, či knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvt slovaškem, češkem, nemškem, angleAkem jeziku in VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAM S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojasnila daj« vodstvo tiskarn« Cens iDiirM. unijsko delo prv« vrst« Pilit« po informacij« n» našlo?: S.N.P.J. PRINTER 2657-69 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. Tam m dob« na i«ljo tudi vsa ustmenk pojasnite NAROČITE 81 DNEVNIK PROSVETO O m^mmmmmmmmmm Po aklepu 10. rsdM konvencij« ae Ufcko naredi na Uat Iteje eden. dvn, tri, »tiri «li pet élanor la ene družine k en» nsrott» Proeveta stane a« rse enako, a« ¿Une «M neilan« $tM aa «no nlno. Ker p« ¿lani le plavajo pri aaeementu $1.10 sa tednik. * iteje k naročnini. Torej aedaj nI Tarok«, reèi. da i« Hat predrsj ■ 8. N. P. J. Liât Proeveta J« vaš« lastnina in gotovo Je t vsaki drsim ki bi rad čital liât vaak dan. Cena tista Proeveta Je: Za Zdrul. države in Kanado $0.00 Za Cieero in Chicaio i« •• 1 tednik In................ 4.00 1 tednik In.............. S tednika I«............... 1.00 1 tednika In.............. 8 tednike in............... 2.40 S tednike n............. 4 tednike in............... 1» 4 tednike in............ 5 tednikov in............. nié 5 tednika in ........... Za Evropo Jo..............»»00 Ispolnite spodnji knpon. priložite potrrimo vsoto d*n"is # Order v pismo in al a>nrf«te Proevete. Hat, W Je vai. lastnin« Po j««nll« :—Vselej Ukor hitro kateri te h élanov piw^ii' J ali ¿e se preseli proé od drutlne In bo «ahteval sam «vojn» ^ moral tlati ¿Un Is dotttn« druiin«, ki j« Uko «kupno narew-Prosveto, to takoj nainanitl npravniitvu lista, in obenem J vioto listu Prosveta. Ako tega ne atoco, tedaj mon "P™ datum ta to vsoto naročniku. PROSVETA, BNP J, 2037 So. UwndaU Ave, Chiaf, W-Priloženo potil je ■ naro¿nino ta liât Prosveto vsoto .......... n ... ........Cl i/ im«........................................ Nêiltr •••••••••••••••••••••••••••****'*** Jteov L'.tavite tednik in ra pripiélte k moji n«ro¿aini o* draiine: t) ............................................Ô. drait t s * ••• ;.............................Cl draitfs * ••• ...........fi dm*««« *■■>'" a dn*« ..... 4) .......... I) ......... Meete...... N«v «are*«** ., Drže*« ..... .BUr «erse**