lovchsKo ljudstvo na R-, vftfOld.pM'ggjj Izhaja vsaki četrtek jb 3. in i popoldne Rokopisi sp ne vračajo. Nefrankovana pisma se »e spre- '(JTTlnjO. Cena listu znaša c n celo leto 4 krone, * i pol leta 2 kroni. i.i manj premožne ra celo leto 3 krone, sa pol leta K l'60 Za Nemčijo |e cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije ti tron. Rokopise sprejema • Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-tarini Stev. 9. Naročnino in na-i tanila sprejema upravništvo v Gorici Semcniška ul. št. Iti. XXI. letnik. (junci Hi anitv a rja Posamezne šte-»ilke m’ prodajajo v toliakarnali v Gosi o=ka ni. 9, v ulici Silvio Pellico. v ul lonte Nuovo 9, v Kapucinski ulici l. v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Cardueci, v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-UaliSCu nasproti mestnem vrtu, po .S v Oglasi in pc slanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat H v, dvakrat 12 v, trikrat K) v. Večkrat po pogodbi. litrni trn Je nemiren« prašijo ljudje, ko vidijo, kako se /višnje obrestna mera od dne do dne. Ko In hoteli pa pogledati za kulise, hi videli, da so pravzaprav nemirni le bogati špekulanti in kapitalisti, ki porabijo vsako priložnost, da si bolj bogato napolnijo svoje žepe. Vse ljudstvo, posamezniki, društva in države se morajo ravnati po teh špekulacijah. Posamezniki in cele države so dandanes usiižnjeiic kapitalu oziroma judovskim kapitalistom. Sv. cerkev se je skozi celi srednji vek borila proti kapitalu in judovskim špekulacijam. V tisoč letih tega boja ste cerkev in ž njo združena država n-stanovili razne naprave in izdali razne zakone, ki so omejevali pogubonos-no delovanje kapitalizma oziroma o-brestovanja. Proti koncu srednjega veka in v začetku novega veka pa je človeški uporni duh podrl vse meje, vse jezove in branove, ki so zadrževali delovanje judovskega kapitalizma. Kakor se zažene deroča reka. ko naraste, v jezove in branove, jih podere in odnese ter sc vlije čez rodovitna polja, vrtove tii travnike kjer vse razrije in z gruščem pokrije tako se je zagnal nesrečni kapitalizem, ko je podrl jezove in branove, ki mu jih je postavila cerkev v srednjem veku, v krščansko ljudstvo, je podjarmil in usužnjil. Ako pogledamo okrog sebe. vidimo, da je vse ljudstvo zadolženo in da mora plačevati ogromne obresti, ki je vedno bolj zadrgujejo. Kapitalizem ni usužnjil le posameznikov, ampak tudi države. Države morajo sedaj plesati, kakor hočejo bogati judovski kapitalisti. Ti diktirajo postave, ti določajo število vojakov ni moč orožja, ti napovedujejo vojske itd. Sv. cerkev je učila in tiči še dandanes, da naj si človek pridobiva premoženje z delo m s v o j i li r o k. da mora jesti svoj kruh v potu svojega o-braza, kapitalisti pa bogatijo brez dela in brez potu. Zanje dela k a p i t a I. ki ni m a n i r o k n i o b r a z a. To j*1 narobe svet. Pravijo, da je suženjstvo odpravljeno. Da. cerkev je staro suženjstvo odpravila, toda kapitalizem je rodil novo suženjstvo, ki je prav tako hudo kakor staro. Razumni človek, ki ima ne-vtnrjočo dušo, je postal suženj mrtvega kapitala. Vse ljudstvo vzdihuje pod železno roko kapitalizma ali obrestova-iija. Krščansko ljudstvo mora s trdim delom znašati skupaj, da se množijo zlati kupi kapitalistov, ki žive brez dela. Te in enake misli se nam vzbujajo, ko beremo dan za dnem, kako raste obrestna mera. Vsled špekulacij judovskih bank in judovskih kapitalistov je tudi naša dežela občutila veliko škodo. Veliki kapital je se svojo železno roko pritisnil tudi na naše posojilnice, ki imajo namen tlačiti obrestno mero in reševati krščansko ljudstvo iz sužnosti. Dan za dnem beremo, kako je morala ta ali ona naša posojilnica povišali o-bresti na vloge in posojila. Ljudstvo vzdihuje, ko plačuje zvišane obrestne svote. To je velika škoda, ki jo trpijo v prvi vrsti kmetje iti delavci, ki morai ) te obresti se svojimi žulji skupaj sprav ljati. Obresti so že zdaj tako visoke, da jih naše zadolžene kmetije ne inorcf» več prenašati. Zato pa moramo vedno pred očmi imeti p r a v i u a m e n v s e h naši h kmečkih posojilnic i n go-l> o d a r s k i h zadrug ter ne smemo višati obrestne mere. dokler si ka-kcr-koli moremo pomagati. Nanuti naših zadrug in sploh vsega našega kr-ščansko-socijalnega delovanja ni lastni dobiček, ampak pomoč kmečkemu In delavskemu ljudstvu. V tem zmislu moramo tudi ljudstvo podučevati, da tie bo zahtevalo povišanja obrestne mere na vloge, ker povišanje obrestne mere na vloge zahteva povišek tudi za posojila. Imejmo vedno pred očmi namen krščansko-soeialnega delovanja! Novi društveni zakon. Dne 28. dec. 1912 je državni zbor sprejel novi društveni zakon. Dosedanji z.ikon je bil zla.-ti glede pci!:>iv-iii.‘i im štev mladosten. Politična društva niso sp.i-la biti mej seboj v zvezi, niso smela sp ''jemati žensk, nilai i-le'n:;' .n v -zeniLcv Novi zakon dol .ca ;!a smejo tiidi p '1'tična društva biti v zve/i, dalje da smejo tudi ženske in mladoletni od 21. leta dalje biti člani. Hlede inozem-cev prepušča novi zakon odločitev po-političnim deželnim oblastnijam. Politična društva ne bodo smela imeti podružnic. Osnovati se bodo morala povsod samostojna društva, ki bodo pa smela biti v z v e z i. V slučaju, da politična oblast zvezo razpusti, sc s tem ne razpustijo posamezna društva. Društvo, ki bo raztegovalo svoje delovanje na več dežel, bo smelo začeti poslovati, ko dotična deželna oblast potrdi pravila. Do sedaj je le ministerstvo smelo tako društvo potrditi. Tudi priglaševa-nje članov politični oblasti odpade po novem zakonu. Le na poziv politične oblasti bodo morala društva prijavljati imena svojih društvenikov. Novi zakon je zelo važen in bo brez dvojbe provzročil preobrat v naših političnih organizacijah. 0 liberalizmu. (Dalje.) Liberalizem je tudi sovražnik de-lalavskega ljudstva. Saj liberalec ne smatra delavca za podobo božjo, ne za sobrata, ki ima istega Stvarnika in Od- rešenika in isti smoter kakor oni, kate-1 runu ni potreba služiti kruha v potu svojega el raza. Neki starodaven Ork je dejal: »Rokodelec ne zasluži imena državljana; med njim in sužnjem ni raz-očka, on nima plemenitega mišljenja.« Isto pravi liberalec. Delavec mu je le »moč«; la moč se pridobi, rabi, obrabi, zavrže. Delavci so bitja nižjega reda. za to izvoljena, da so podnožje za vzvišene kapitaliste. Ko so bile vlade uajboL liberalne, so tudi delavce najbolj izsesavali in tlačili; bil je tedaj najdaljši delavski čas, nedeljsko delo, otročje delo, najmanjša dnina, ženska konkurenca, poljubno odpuščenjc od dela; v nesreči in starosti je bil delavec vržen na cesto. nič ni dobil za počitek. V novejšem času se je nekoliko ome.ilo to sesavanjliberalnega kapitalizma in ie za delavce usoda nekoliko bolj človeška: ali to je odtod, ker je v teni liberalizem izgubil nekoliko svoje mogočnosti in so zares človekoljubni činitelj; ( : 'riniti njegovo krutost. Dandanes liberalizem ne more vladati več tako prosto. Odtrgana mu je krinka z obraza in vidi se satanska podoba! Ovčje o-blačilo mu je strgano in pokazala se je volčja natura. Upamo, da bo še bolj pojemal liberalizem, kakor Je že. In zakaj to? II. Liberalizem je lažnjiv. resnice ni v njem. Laž pa ne more obstati dolgo. Človek se ne more zadovoljiti z lažjo dolgo časa. palme jo od sebe kot tlijo, nenaravno reč. Liberalizem je živel preveč razuzdano in se je postaral prebit rt), in za to postal zaničljiv .ostuden. \ svojej ošabnosti je imel ljudstvo za neumno, bojazljivo in slabotno. Ali ljudstvo zna vendar še misliti, ie srčno in možato. Poglejmo po državi, kak,) se oživlja krščanska zavest pri delavcih; ali na Kranjsko, kako je ljudstvo osramotilo liberalce pri volitvah! Veliko zaslugo za odpravo liberalizma ima bivši sv. Oče papež Leon XIII. V svojej encikliki »Genus humanimi« (Človeški rod) se obrača naravnost zoper ncrazdružljivega tovariša liberalizma, zoper framasonstvo. pro-stozidarstvo. L. 1lo sklepa miru, jutri pa zaženejo že zopet isti listi vojni šum ter strašijo svoje bravce z nevarnostjo ne samo nadaljevanja vojske med Turčijo in balkanskimi zavezniki marveč tudi z nevarnostjo evropske vojske. Da imajo vmes svoje roke tudi brezvestni borzni spek u lan t je. to je samo ob sebi umljivo. Le eno je res iu to je da so sc pogajanja med Turčijo in balkanskimi zavezniki pretrgala iu da sc ne ve. kdaj bodo zopet pričela in ali bodo sploh pričela. (iotovo je tudi, da se nahajajo še vsi zastopniki Turčije kakor tudi zastopniki balkanskih zaveznikov v Londonu, kjer čakajo na odgovor Turčije, ki ga bode dala na noto velesil, katera nota ji bode izročena te dni in v kateri noti opominjajo velesile Turčijo naj sc uda. Uda naj se posebno v zadevi Odri-na, katerega naj prepusti Bolgarom, zadevo pa glede egejskih otokov pa naj prepusti velesilam, da one to vprašanje rešijo. Spor med Bolgarijo iu Runuinijo se bode poravnal mirnim potoni. Ravno tako je vprašanje glede jadranske luke med Avstrijo in Srbijo baje že rešeno. Le glede mej, katere naj bi imela nova avtonomna Albanija si niso velevlasti še na čistem. Pa tudi to vprašanje ne bode izzvalo resnega konflikta med Avstrijo iu med Rusijo. Iz vsega tega bi sc dalo torej sklepati, da do evropske vojske, ali recimo do vojske med Avstrijo in Rusijo ne pride in da pride k večjem le še do nadaljevanja vojske med Turčijo in med balkanskimi zavezniki, kar pa bodo skušale velevlasti na vsak način preprečiti. Darovi. .1 u b i I e j n i darovi z a »S loven-s k o S i r o t i š č e: P. n. gg. N. N. 2d Kron: Blaž Prešern Oti vin.; Malka Ternovec Grgar 20 vin.; Marija Wolf. Idrija ob Bači 1 K: Dobra oseba K; Ivan Cotar. Dorn-berg 4(1 vin.; Josip Šuligoj. Vogersko 20 vin.; Vincencij Kožuh. Osek 2<) vin.: Ivan Černe, gostilničar na Sv. (lori 2 K 20 vin.; Anton Brilj. krojač Miren 1<> v v nabiralnikih: v gostilni g. Josipa Gorjanc 1 K f>6 vin.; v gostilni na Sv. Gori (Černe) 2 K SO vin.; N. N. 1 K. Se-breljska štedilnica in posojilnica zadnji obrok ustanovnine 50 K. Z. a -A loj/, j. c v i š c c: Ferdinand Resen, trgovec, (ioriea eno preprogo /a kapelo in 0 zimskih maj za uboge dečke; g. 1 .udvik Kumar, župnik. Biljana .Mi K; g. Frančišek A n -dr.všck \ spomin ua prijateljski sestanek v Kobaridu 5 K; I rcvzv. knez in nadškof Moiis. Frančišek Sedej .111 K; g dr. Josip Ujčič, e kr. dvorni kaplan, Dunaj K; v. g. dr. Josip Učen lo K; g. Frančišek Kranjec, /.upnik. Sta rje |(. K; v. v;. Jakob I i rili. vikar. \ ipolže ls. decembra 1‘^li med drugim to-! . »Ko so je začela vojna, so Tur! : kakor na lov prišli v bulgarske va-i. planili na prebivalce in jili pod nemi1; mi udarci gonili v ječe. Nekega revit ga starčka je neki Tarok vpregel v phi : ter ga zbadal od zadaj, da je moral orati seveda ne zato, da bi izoral njivo, nego zgolj za.to, da ga je mučil. Drugod so poklali vse vaščane, može. žene ; otroke, a kar ie še hujše: vprizarjali " nezaslišane nesramnosti. Ponekod vi zopet vas zažgali in postavili straže. k. noben prebivalec ni mogel zbež '':. marveč so vsi zgoreli. Godile.' so e strašne stvari, kri je tekla v potokih in grdih grehov je bilo čez mero. V Kukušu so zaprli vse bogatejše ljudi z namenom, da jih ob prvi priliki zakoljejo; sploh so bili Turki pripravljeni, da pokoljejo vse kristjane. To s,-, Bolgari dobro vedeli; živeli so v smrtnem strahu in nihče si ni upal iz hiše. Zvedelo se je, kako Turki povsodi bo'e pred bolgarsko in srbsko vojsko, zato" so se hoteli Turki maščevati nad krščanskim prebivalstvom in vse do zadnjega zatreti. Toda .š. novembra zjutraj je nastal preobrat: Čuden strah je popadel Turke. Na vse zgodaj zjutraj opazimo, kako Turčinke kar preko polja beže v smeri proti Solunu. (Kakor se je zvedelo, so se tudi mnogi Turki preobleki! v žensk« obleko in tako bežali.) Col dan so bežali Turki v celili trumah vsi proti Solunu. Ob -I. uri popoldne smo videli, kako teko iz mesta tudi višji gospodje in vojaki, kakor h i jih kdo podil. Vsi so spoznali v tem silnem strahu božjo roko saj bolgarske vojske še nikjer ni bilo. Ko so Turki odšli, se je bolgarsko prebivalstvo hitro oborožilo. Šele dv;-. dni pozneje je prispela bolgarska vojska: najmanj 50.000 vojakov je šlo skozi Kukuš. Za toliko ljudi je bilo seveda treba veliko živeža. Ubogi vojaki niso jedli drugega kakor kruli in bili dva meseca noč in dan v snegu in dežju. Draginja je že sedaj strašna, da reveži ne morejo živeti: I I mleka 1 K. ! kg kruha 1 K. I jajce .10 vinarjev, l ako je v Solunu; pri nas vendar še ni tako. Toda kaj pa bo. ako so še kaka druga vojna zaplete, kako žalostni časi so vendar prišli! (irki se povsr j vtikajo in nasprotujejo Bolgarom, s katerim se že od preje neizrečeno sovražijo V Solunu so ved-ni nemiri med Bolgari in Grki. Protestantski agitatorji na delu. Po Goriškem hodijo še vedno okrog protestantski agitatorji, ki prav usiljivo priporočajo svoje sveto pismo, ki je izšlo v založbi Kleinmaver Cš Bamberg v Ljubljani. Opozarjamo ljudi, da so te brošuro od katoliške cerkve prepovedane. Največ Krulia pojedo na Danskem. Statistično je dokazano, da v danski dr- žavi porabijo razmeroma rtjveč krulia. Na vsako osebo pride tamkaj nič manj kot 287 kg kruha na loto. Na drugem mostu so v tem oziru Belgijci, kjer poj: \ saka oseba letno 27 i kg. Nato slede I raneozi s 2.14 kg na glavo, potem Švicarji z 212 kg, dalje Nemci z 2119 kg in 'ato pridejo Avstrijci, kjer se porabi i’>5 kg kruha na oseko, .lalo kruliti sv poje \ Italiji in na Portiigakkem, kje. pride'le nekaj čez loo kg kruha vsako leto na osebo. Listnica uredništva. Anonimni vp. : -šalki (?). Poslano vprašanje ni za »Prim. List«, temuč hi sodilo v z n a u-. t v e n list. Sicer je stvar zastarela a pol s ti le tja. Pred 50 loti so jo stvar resno razpravljala, dandanes bi se svet taceiuu vprašanju smejal. Ako želite pojasnila, zglasite se osebno, najbolje v nedeljo od 0. do iL ure dopoldne v ( i s; •• - ki uliti št. J, v župnijskem uradu l-.jer se Vam ho radovoljno ustreglo. k. ". "at; kaiiczenska žaloigra. \ Ha-gendiugu. Lorena, je iz sovraštva in iz ljubosumnosti napadel laški delave Cecondio svojega hišnega gospodari t, kateremu je z nožem iztaknil obe očes; in ga z nožem strašno razmesaril. Laški lump je pobegnil. Mesine novice Umrl je dne 1.1. t. m. Franc Hvala, delavec v Gorici. Bil je član »Slov. katol. delavskega društva«. Društveni-ki so se udeležili Njegovega pogreba z zastavo, ! loma je bil iz Lokavea. Zapustil jo udovo iu dve hčerki. Odbor »Slovenskega katoliškega delevskega društva« bo imel v nedeljo dne 19. .t in. ob 10. uri v društveniii prostorih sejo. Dnevni red: Letni računi. Prodsenik: Ivan Gorjup. Zaprb so te dni pleskarja Franceta Mot.z. ker je ukradel svojemu gospodarju sto kron. Zaradi žaganja s smrtjo svojini bratom in starišem so zaprli Edvarda Okruglič iz l odgoro. Zgodaj so začeli. Te dni jo tukajšnja policija zaprla petnajstletnega Alojzija Caverja, Henrika Solz. Rudolfa Ma-rescli in Angela Portner. Zadnji šteje še le dvanajst let. Vsi ti malopridneži so iz Gorice in izvršili so več tatvin. Slovenska nedeljska zabavišča v Gorici. V nedeljo se je otvorilo v prejšnjem deškem semenišču slovensko nedeljsko zabavišče za župnijo sv. Ignacija v Gorici. Prišlo je okolu 811 otrok. Nedeljsko zabavišče v Malem Homu o-biskuje okolu 100 otrok. Prizor v goriškem tramvaju. I eljal sem se v goriškem tramvaju. V Gosposki ulici vstopi hribovski kmetič, ki sc je takrat najbrže prvič peljal z električno železnico. Kmet sede in vpraša dobrohotno in ponižno kondtik-terja, koliko da stane vožnja do kolodvora. »10 cencesimi.. zavpije osteuta-tivno kondukter. »A«, pride kmetu k ust. »10 centesimi«. zakriči kondukter še ostentativneje. »Koliko?« vpraša kmet ves prestrašen. »10 centesimi < zatuli kondukter iu vzame kmetu iz rok 10 vinarjev. S tem je bil ta prizor končan. Jaz pa sem v svojem srcu sklenil, da se no bom nikdar več vozil z gori-škim tramvajem, ako ne bom imel posebno velike sile in če se bom moral kdaj peljati, ne dam nikdar napojuine ljudem, ki tako sovražijo naš jezik. Priča opisanega prizora. Gospodarsko. Davka prosto klanje živine. \ ponočni seji od 2\ do _*). decembra 101.' je sprejela poslanska zbornica za živinorejce jako važen zakon. Sedaj velja še zakon z dne 10. januarja 1877.. drž. zak. štev. (>0, da mora plačati tižitiiino lastnik živitičeta, ako ga ie moral zaklati, oziroma pobiti v sili. Ako n. pr. žival zboli, ponesreči, ako jo zadene strela itd., je lastnik prisiljen, da jo pobije ali zakolje. In če proda samo nekaj mesa. mora plačati državno užitnimi iu deželno doklado. Tarifa od vola, bika, krave in nad leio starega teleta znaša v krajih z do 20.(100 prebivalci Jo K M v, v krajih z do 10.000 prebivalci 7 K (i v, v ostalih manjših krajih 5 K J v in. Ako se žival preobje in jo mora lastnik zaklati ali pobiti, je to za reveža že itak nesreča; plačati pa mora šc užitnimi, ako odproda le nekaj mesa od pobite živine. Kmečki poslanci so že nekaj let pozivali vlado, naj predloži zakonski načrt, po katerem v takih slučajih ne bode treba plačevati užitnine in doklade. Vlada je tej zadevi ustregla in z novim letom 191.1 stopi v veljavo nova določba. \ vsakem slučaju pa mora I istnik naznaniti županstvu najkasneje v 12ili urah, ako je v sili moral pobiti žival. Vlada jo tudi izjavila, da sme žival zaklati ali pobiti tudi mesar, toda meso sme prodajati le lastnik živali. Kako spoznamo, če so jajca sveža. Kakor jo znano, se marsikatera gospodinja opehari, ker kupi stara jajca za sveža. Sicer je malo težko dognati za vsak slučaj, ali je jajce sveže ali ne, ali vsaj doma se to lahko poskusi, preden se jili dene v to ali ono jed. Jajca naj se. denejo v močno slano vodo. Ako plavajo vodoravno, so čisto sveža. Ako se postavljajo na špičasti konec, so stara. in sicer toliko bolj. kolikor bolj pokonci stojijo. Ako je debeli konec čisto iz vode, potetn jajca niso več užitna. Uvoz živil na Angleško postaja v zadnjih letih zelo ogromen. Na vsako glavo na Angleškem se računi za 75 K tujih živil. Nobena dežela na svetu ni tako navezana na živila iz tujih krajev kot ravno Angleška. Povprek pride :ia osebo 286 funtov pšenice. 56 iiintov importiranega mesa, 50 funtov jajee in za 1,1 kron masla. Vsega skupaj izdajo Angleži za importirana živila .1.410 milijonov kron na leto. iz česar slodi, da sl Angleži ob domači hrani ne morejo vzdržati razim prav kratek čas. Ako bi jim kaka tuja siki preprečila dovoz živil, se morajo v najkrajšem času vdati. Zato pa skrbe za tako velikansko brodovje, ki jim omogoča, da se branijo proti takim napadom. Zaloga alkohola v začetku I. 191.1 na Ogrskem znaša 148.487 hektolitrov. Za trgovske kroge, ki imajo kake kupčijske zveze z angleškim trgom, je važno vedeti, da so v tern oziru agenti nujno potrebni. Kdor nima angleškega agenta, navadno no proda nič, ker Anglež nikdar ne kupuje naravnost ampak vedno le po posredovanju. Marsikateri trgovec so je opekel, ker je angleškega agenta odslovil. Zato so pa tudi angleški odjemalci odslovili trgovca. Naša trgov ina je že tako skrajno slabo razvita, zato je treba paziti tudi na take stvari, ki so sicer na videz malenkostne, a v resnici so važne in skrajno potrebne. Književnost. »Veseloigre in šaljivi prizori«, spisala oziroma prevela F. Klavžar in Soški. Knjižica v velikosti 1.1 ■ 16. broširana, bo dobrodošla našim izobraževalnim društvom. Imeni pisateljev ste nam porok, da knjižica ima vrednost na sebi, Kdo ne pozna zdravega humorja imenovanih pisateljev oziroma prevajalcev? Veseloigre in šaljivi prizori so primerni za malo odre na uCČsH. Društva. ki hočejo preskrbeti veselice obiskujočemu občinstvu mnogo zdravega smehd, Maj vprizore te igre. I lobe sc v »Narodni Tiskarni« v Gorici. Cena I K. Priloga ..Primorskega Lisfa“ ši. 3 2 dne 16 januvarja 1913. 60SP0D0V DAN. OZNANILO. 20. jan. Ime Jezusovo. Fabijan, pan. muč. (Jod). Sebastjan, muč. (28«); 21. jan. Spomin molitve Jezusove na Oljski gori. Neža. dcv. muč. (304). Majnrad. pušč. muc. («01); 22. jan. Vincenc, inuč. (304). Anastazij, imič. (28); 28. jan .Marijina zaroka, hmerencijain, dcv. inuč. (304); 24. jan. I imotej, šk. inuč. (07). felieijan, šk. muč. (250); 25. jan. Izprcobrnitcv sv. Pavla, Ana-nija, muč. (40); 20. jan. II. predpjpelnična ned. Evangelij o scjavcu in o semenu. Polikarp, šk. muč. (100). Pavla vd. Cel ta teden leliko dobijo vsi verniki v Avstriji popolnoma odpustel . ako uredilo prejmejo sv. zakramente, se vdeleže ene sv. maše in molijo P'» namenu sv. Očeta. Opazka. V nedeljo, dne 19. jan. bi padel praznik presv. Imena Jezusovega, ž.arad nedelje »Septuagezima« se prenese praznik, ki ni najvišega reda na prihodnji dan, a samo glede cerkvenega praznovanja, glede cerkvenih molitev, ni pa v pondeljek zapovedan praznik za ljudi. Ljudje prazniku že zadostijo v nedeljo in tudi popolnoma odpustek se leliko dobi že v nedeljo, kakor druga leta. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ Ena največjih zmot, če ne vobče največja v svetovni zgodovini, je bila ta, da Judje niso marali Jezusa iz Nazareta spoznati za Mesija ali Zveličarja za očlovečenega Simi božjega. Še dandanes se maščuje in kaznuje ta zmota na izraelskem ali judovskem ljudstvu, po vsem svetu razkropljenem in raztepenem. Judje so se tekorn časa, posebno odkar mij Dog ni več pošiljal prerokov, nekako povsem pogreznili v posvetno. 'I ako si je ob času. ko je Mesija, Sin Božji, res prišel na svet, večina ljudstva mislila Odrešenika mogočnega posvetnega kralja, ki bi naj rešil Jude Iz nadoblasti Rimljanov, pod katerih težkim jarmom so tedaj vzdihovali in katere so tako smrtno sovražili. Ponosni Judje, posebno višji, izobraženi in bogati, farizeji in pismarji, si Mesijo niso mogli in hoteli misliti nizkega in zasramovanega. dasi so ga preroki na večili mestih takega napovedali in opisali. Ne, kralj mora biti, ki bo premagal Rimljane, strl svetovno njihovo moč, premagal pa tudi vse druge narode ter .iiii podvrgel žezlu izraelskemu. V ti veliki zmoti so Sinu božjega krotkega in iz srca ponižnega, zavrgli! Ko je jezdil iz Betanije v slavnostnem sprehodu v Jeruzalem mi praznujemo spomin tega slavlja na cvetno nedeljo je bilo ljudstvo prepričano-■ Zdaj se bo dal izklieati za kralja! Nato pa se dvignemo pod njegovo zastavo zoper Rimljane in zdrobimo njiii moč!« A so se varali v svojem pričakovanju. Z bridkostjo je ta prevara napolnila srca. In to je bil eden poglavitni!) vzrokov, da so nekaj dni pozneje tako neusmiljeno iu divje zahtevali od Pilata: »Križaj ga! Križaj ga!« Sv. križ, na katerem je Sin Božji, Zveličar sveta, umrl, pa je prepad med Judi in med kraljestvom božjim le povečal. Judom je križ postal, kakor pravi veliki apostol narodov, sv. Pavel, znamenje pohujšanja«. Ker so Judje križ iu Jezusa Križanega le sovražili iu zasramovali, so se apostoli odv rnili od njih iu se obrnili k poganom, iz katerih smo izšli tudi mi. Znano vam torej bodi. da je paganorn poslano to zveličanje božje, in oni bodo poslušali.« je zagro- zil apostol narodov trdovratnim Judom. (I >j. apost. 2«, 28.) Nam je torej poslal Bog. hvaljen vekomaj, kraljestvo božje! In če se mi vprašamo; »Kakšni pa je Mesija. Odrešenik sveta nam ljubši? \li nizek, majhen in ubog. kakor.šcn je res prišel na svet in je bival tukaj med ljudmi, ah bi radi imeli visokega kakor Judje, mogočnega vojskovodja, ves svet v ladajočega posvetnega vladarja?« Kaj naj rečemo? » Poglejmo v zgodovino. Morda nam ona pomaga razrešiti vprašanje! Kako mogočni so bili n. pr. Faraoni, kralji egiptovski! Zapovedovali so velikemu ljudstvu, stoječemu na visoki stopinji kulture. A kaj ima človeštvo zdaj od njih? Ničesar! Par mrtvih piramid v puščavi, sicer ničesar! One mrtve piramide in ona molčeča sfinga pač govore o njih slavi, a pripovedujejo tudi 0 trpljenju, s katerim jih je ljudstvo zidalo. o krvi, s katero je kitilo kamen s kamenoin. Ker da bi Faraoni zidali ‘c nebotične grobe- z namenom, da dajo ljudstvu kruha, kakor trde nekateri zgodovinarji, ni posebno verjetno. Jako mehkosrčn iti gospodje niso bili. Morda so se res bali revolucij lačnega ljudstva in so dali zaradi tega zidati, mogoče. A sicer? Njih moč,-njih slava, kje je? Njih bogastvo, njih delo. kje so? Kakor je veter zabrisal njih stopinje v pesku, po katerem so stopali pred tisočletji. tako je izbrisal čas njih moč, njih slavo, njih bogastvo, njih dela! Mož in vladar, ki sem ga v dijaških letih najbolj občudoval, je bil Aleksander Veliki (roj. 35f> pr. Kr. v Makedoniji; + 323 II. junija v Babilonu.) Res. mož vreden občudovanja! Z 20 leti je nastopil vladarstvo. in ko je umrl v daljnem Babilonu 32 let in 8 mesecev star, je bil pod njegovo oblastjo skoro ves tedaj znani svet. Mož plemenit in nesebičen, dokler je bil trezen; v pijanosti je seve moril najbolje prijatelje. Vladar, ki je živel kakor najzadnji vojak, spal na tleh, na goli zemlji, prenašal z vojaki žejo in glad; ko mu je v puščavi, pod pekočim solncem, prinesel vojak v čeladi malo vode, ki jo je slučajno našel, da si ohladi izžgana usta. ie izlil vodo v pesek, ker ni hotel nobene prednosti pred svojimi vojaki ti so pa morali trpeti žejo; vojskovodja, ki je bil pri vseh napadih v prvi vrsti. Res, vreden občudovanja! A če se vprašamo: »Kaj pa ima človeštvo od njega?« si moramo priznati: »Ničesar!« Mnog«) dobrega je storil svojim prijateljem *■■ življenju, a kotnaj je zatisnil oči. so sc 1 b njegovem truplu že prepirali za njegovo dedščino, za neizmerno njegovo kraljestvo. O ljubezni ni bilo več govora! Napoleon! Res, slavno ime, slaven mož! Milijonom in milijonom je bilo pred 100 leti ob tern imenu hitreje srce. v nemiru, v strahu, v grozi, a tudi občudovanju, v navdušenosti, v ljubezni. A kaj je storil za človeštvo? <'dejte, s svojimi armadami je preplavil vso Evropo, gospodaril je po njej z ognjem in mečem, nad 50 milijonov ljudi je pognal v smrt. Torej le uničeval je. rodil gorje, zidati, osrečevati ni znal. ui mogel! Na drugi strani po Kristus (iospod! Ta mali, nizki, ki so ga imenovali sina tesarja Jožefa iz Nazareta! Ta krotkim ponižni, prijatelj malih in nizkih, ljubitelj otrok! Brez vojsk in brez arinad, brez vsake vidne zunanje, posvetne moči je vpisal svoje ime v srca milijonov in milijonov. In ne le za eno leto, za deset let! Za tisoč in tisoč let! Če je kaj na svetu, kar se ne stara, kar je večno mlado, večno zeleno in cvetoče, večno vroče in plamteče, je ljubezen src do Jezusa! S svojo ljubeznijo le vpisal to ljubezen v človeška srca, in vpisana je bolj stanovitno, nego če bi bila v marmor vklesana. in kako to? Velika stvar je. če reši kdo koga* iz sužnosti. Kako slave Bolgari vedno carja Aleksandra ruskega, ki jih je rešil izpod turskega jarma. »Carja osvoboditelja« ga kličejo z navdušenim ognjem. veličastne spomenike mu stavijo. Velika stvar je«, če reši kdo koga iz. sužnosti! A glejte, je še hujša sužnost nego turška sužnost, je še večje trpljenje nego trpljenje pod jarmom krutih nevernikov. In to je sužnost greha, to je jarem hudega duha, to je nemir vesti, to je kes srca! Iu glejte, da nas reši 'ega najhujšega jarma, te najstrašnejše sužnosti, tega najbolj pekočega trpljenja, zato ic prišel na svet Jezus Kristus. Sin Božji. Judje so mislili le na posvetno slavo, na minljivo posvetno gospodarstvo, na zlate posvetne krone. A kaj je vse to pred Bogom? In kaj je vse to nam? Kaj bi nam pomagal najmogočnejši vladar sveta, če pa si k njemu ne hi upali? Kaj bi nam pomagal kralj, ki bi mu bila pokorna vsa ljudstva sveta, ko naša duša trpi in kriči: - Mir, mir! Samo to breme s srca, samo to zavest, da seru sovražnik Boga, z vesti, in spet bom srečen človek!« Nič bi nam ne mogel pomagati? A glejte, da nam to breme odvzame, je prišel Kristus (iospod na svet. Nebesa so se približala zemlji, da se mi približamo nebesom. I11 da se ne bi nihče bal priti k Njemu iti Mu potožiti svojo bol in svoje gorje, je prišel Kristus (iospod na svet majhen, ubog in ponižen. — In pred tem malim, ubogim, ponižnim in iz srca krotkim pripogibamo mi v globoki ponižnosti, v goreči pobožnosti. v hvaležni ljubezni svoja kolen ■ in ga molimo in zahvaljujemo iz globočine srca: »Hvaljen bodi Jezus Kristus. Ti, zaradi nas in naših slabosti ponižni it; tnali Ti Sin Božji in naš Gospod m Odrešenik!« X. Hlebček kruha. l-o naših hribovskih krajih spi v zimskem času marsikedo kar na peči. tako tudi pri Lukežti v Podgorju. Hlapec in pastir sta ležala na peči. Neko lepo, mesečno noč se pa vrata tiho od-pro in v hišo pride tiho, kakor dim mala ženica. Hlapca, ki je bil zbujen, je kar pogrelo. Gospodinja je bila malo časa prej umrla in ravno ona je, ravno tako velika, ravno tako oblečena! i iho gre ženica, vsede se na en stol iu kmalu začne hlapcu kimati. Hlapec ni vedel, kaj narediti, govoriti se ni tipal in začne pastirja ščipati toliko časa. tla ga je zbudil. Tudi pastir je videl ženo in je spoznal rajno gospodinjo. Za nekaj časa ustane žena in gre. kakoi je bila prišla tiho, brez vsega šuma. Drugo jutro pravita oba, kaj sta videla in poznali so jtt vsi, da ne lažetu in sklenili so po lepi navadi, da se kaj miloščine da kot pomoč za rajne. Nesejo koj žita v mlin in še isti dan so spekli kruha za reveže. Ravno je bil kruh pečen proti večeru. ko pride znana žena iz sodenic vasi ker je bila siromašna, dobi tudi ona en hlebček z naročilom, naj moli z : rajno gospodinjo, ki ie prišla preteklo noč »nazaj«. »Da, ravno sem vam hotela povedati. da sem bila to noč prišla v vašo hišo se nekoliko pogret, šla sem obiskat... v...; zeblo ine je. pa sem rekla. naj stopim malo notri k Lukežu. da se malo ogrejem saj sem pazila, d.t nisem delala šuma. pa sem rekla, moram vendar iti povedat sedaj, da bi ne mislil kedo kaj hudega, ako bi me bil vendarle opazil.« Vrata so bila \ starih časih, ko so bili Dud je še po starem pošteni, večinoma le priprta in ne zaklenjena s klu- čem; pa je bila pojasnjena ponočna prikazen. Kimala pa žena ni hlapen, temiič bila je nekoliko zadremala. Hlebček kruha je pa le dobila! Naša nadškofija.. Naša nadškofija ima samo okoli 27tUl0(L vernikov. Ljubljanska škofija jih ima več. okoli noii.lioo in Tržaška približno 432.00(1 vendar je pri nas »nadškofija«, v Ljubljani in v Trstu pa samo »škofija«. Rod goriško nadškofijo spadati tudi še škofiji 1-oreč-I’ola (155.000 vernikov) iu Krk (07.01 >0 duš). < soriški nadškof je naslednik Oglejskega patrijarha in Oglej je bil veči in važnejši. kakor Trst. ali Ljubljana. Sv. cerkev ostane pri tetn .kar je bilo. saj je tudi Dunaj mnogo veči, kakor Rim. druga mesta s:o še veča. vendar ostane papež vedno v Riniti, kjer je bil dosednj. V naši nadškofiji je župnij 80. kurami 05. beneficijev 13, kaplariov-duhov-skih pomočnikov hi moralo biti 113. Vseh duhovnikov bi moralo biti 328, toda jih je samo 205 v pastirstvu. Kaplanskih mest je praznih kar 74! Ce torej kje nimajo duhovnika kaj hočemo? Študentov je sicer povsod mnogo, skoro preveč, ali duhovnik postati, jih ne mika. Drugod jim kaže več plače, metij dela, tnenj truda in tnalo jih je, ki so toliko navdušeni za božje kraljestvo, da bi sc uvrstili med služabnike sv. cerkve. Upanje ie, da bo tej stoki odpomo-glo polagoma deško semenišče, kjer bo mogoče vzgojevati več dijakov, kakor dosedaj. Kedor more, naj pomaga, da b.) rastlo, priporočamo miloščino, ki se nabira po cerkvah ob kvaternih nedeljah. Kinezi in ples. Nek evropejski poslanik v Pekingu je priredil navadni pustni ples ter povabil prav. kakor se spodobi, tudi razne I.meške dostojanstvenike. Eden teh gleda in gleda, nazadnje praša poslanika: ■ 'tli se nič ne trudite pri tem?« »D, seveda se utrudimo!« »Je li pa to delo tako potrebno, da se je mora opraviti?« praša kinez nadalje. »Je pač že tako, da nora biti tudi to,« odgovori poslanik. ■ No, pote m bi pa jaz raje enemu poslu ukazai, naj opravi ;o delo zame, čemu jih pa plačujem?« pravi kinez, kateremu ni šlo v glavo, čemu ves ta trud do znoja, ko bi se vendar tako lehko prihranil! Iskrice. »Križ« še vedno nadlogi pravi, a ga s ponosom rta prsi stavi. l eme človek zdrav ne ljubi: Kedar si je želi, bolno ima dušo, ali na oči. če ženska pero na klobuku ima, ne misli takoj, da je angel j z neba; da gospa bi morala biti, pa tudi ne smeš še soditi. Kakoršna njiva, taki sadovi, kakoršen oče, taki sinovi, hčere so tudi. kakoršna mati, nekaj napak le še moraš dodati! Smola in luža samb nas se prijemlje rado ne pa zlati*. Novi vek. Romantičen igrokaz v petih dejanjih. Spisal * * (Halje.) I v a tt k a: Kaj pa hočejo ti gospodje? .1 a n e z F o i o k a r : \ sc bi bilo dobro, ko bi ne imeli v Solkanu Lu-trovcev, ki hodijo tožit rudi te "Cerkve. Za danes jih hoče namestnikov odposlanec zaslišati v Solkanu. (Proti Uršu- li.) I ja boš utonila tudi ti. Alojzija: (se začne jokati in se vrže Urški okoli vratu): Oj. ti uboga l rška! Kod boš morala še hoditi! Uršula: Jaz se jih pa nič ne bojim. Ue pojdimo! I ovedati hočem vse po pravici. I vanka: Kar vse pojdimo ž njo! Aloj z i"j a (jokaje): Kam jo ho- čete peljati. Ona ne more iti. ker je bolehna. Ona pojde domov. Janez Potokar: ti. odposla- nec namestnikov hoče ž njo govoriti. Počakajmo tu. ker pride kmalu sem.da si ogleda zidališče. Potem bo zaslišal v Solkanu tožitelja. Tja bo morala iti tudi Uršula, kakor sem slišal. Alojzija: Ali bo morala iti? Janez Pot o kar: Tako je re- čeno. Alojzi j a: Zakaj jo vedno preganjajo? (Halje prih.) Iz goriške okolice. g Ljudsko gibanje v Solkanu 1. 1012: Rojenih ie bilo 139, umrli 54, poročenih 21 parov. Stanje duš v Solkanu 1. januarja 191.J .U?22. g Čepovan. Tukajšnja kat. politič. čitalnica bi imela letni občni zbor v nedeljo 19. januarja popoldne po blagoslovu v posojilniški sobi. g Solkan: Odbor Hranilnice in posojilnice« v Solkanu je v svoji seji 12. jan. sklenil zvišati počenši s 1. jan. 1913 do preklica obrestno mero hranilnih vlog na 5'> in posojil na 6D. Umrla je v torek v St. Andrežtt g.a Lucija Pavletič roj. Budal. Pogreb je bil danes ob 3. uri pop. N. p. v m ' I reostalint naše sožalje! g Kozana. Vložna knjiga št. 76 hranilnice v Kozani-V ipolžah ^e je lastniku zgubila ali pa mu je bila odnesena. Zato se jo s tem prekliče in je za vsakega ražun vlagatelja brez vrednosti. — Iz ajdovskega okraja. »Hranilnica in posojilnica« v Ri-hembergu«, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, je s prvim januarjem 1913. zvišala obrestno mero. Posojila se bodo obrestovala po 6' >. hranilne vloge pa po 5' <. Odbor. »Soča« sprejema še sedaj dopise rihenberških naprednjakov proti bivšemu županu g. Pavlici. Pritožujejo se. da je bivši župan delal zamotane račune. Na to odgovarjamo: Občinski računi niso zamotani, ampak možgani mož. ki to pisarijo, so zamotani, ker jih ne razumejo. Deželni odbor je vsako leto odobril račune bivšega župana in je našel pri njegovem '»dstopu račune in blagajno popolnoma v redu. Sicer se pa ne čudimo rihenbei škilil zagrizencem, tla take reči pisarijo, čudimo se ie gg. okolu "Soče«, ki take reči sprejemajo, mesto da bi nam rajši pojasnjevali v svojem listu o računih Trgo\ sko-obrtne zadruge«, kjer so tako imenitno gospodarili, da iili prokli-nju cela dežela. Pojasnite nam vendar enkrat, kam so zginili milijoni? Povejte nam. v katerem žepu tičijo? Naše poštene može. ki so dali pošten račun za vsak vinar, pustite pri miru! »Soča« naj pometa pred svojini pragom' Sicer bomo o tem še govorili, ko bo sedanje rihenberško županstvo prvikrat ; J Pilo občinske račune. Radovedni smo, kakšni bodo ti računi? ^ a Lutarje. Včeraj se je tukaj poročil okr; fni sodnik v Ajdovščini g. dr. Herman Ucrjančič z g.čno Mimi (trun-tar. Bilo srečno! a Sv. Križ-Cesta (na Vipavskem.) Prih. nedeljo dne 19. januarja 1913 pop. po blagoslovu bode imelo »Kat. Slov. Izobr. društvo svoj redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. K obilni u-deležbi vabi odbor. Iz cerkljanskega okraja. Vabilo k veselici, katero priredi »kat. slov. izobraževalno društvo« v Cerknem dne 19. januarja 1913 točno ob 3. pop. v društveni dvorani »Gospodarskega doma«. Iz kanalskega okraja. ki V duhovniji Marijino Celje razsaja otročja bolezen: osepnice. Hruge-krati se nismo veliko zanjo zmenili. I rišla je in odšla. I.c redkokedaj je zahtevala kako žrtev. Po osem dni so bili otroci v postelji, pa so bili zopet čili in zdravi. Letos pa nastopa vse drugače. Ni namreč sama ampak ima seboj dva prav huda spremljevalca, ki otroke spravljata rili v grob ali na rob groba: to sta: črevesni katar in kašelj. K i to pišem leže štirje otroci na mrtvaškem odru. Po vseh hišah imajo približno p<> toliko bolnikov, kolikor otrok. Nekateri leže že po tri in štiri tedne in še ni znakov boljšanja. I rav bi pač bilo, da bi se okrajni zdravnik k nam potrudii ter da! starišem potrebna navodila, kako naj obolele otroke zdravijo in kako naj v bolezni ž njimi postopajo . ki Cestno črto Kojsko - Kobalar -Marijino Celje podaljšajo letos do Kambreškega. Prvotni načrt, po katerem bi šla cesta po scvero-zapadni strani (po strani hriba, ki je proti Italiji obrnjen) so iz vojaških ozirov spremenili v toliko, da pojde od kostanjeviške-ga križišča do Kambreškega po jugo-\ shodili strani. Cesta se vkljub zimskemu času prav pridno gradi. ki Avče. l uk. »Kat. slov. izobraž. društvo« priredi dne 26. t. m. po blagoslovu veselico. \ spored priobčimo prihodnjič. Posebnih vabil se ne bo razpošiljajo. ki Marijino Celje nad Kanalom. A Kostanjevici je umrl 7. t. m. daleč na okol iznani trgovec, krčmar in posestnik Andrej Blažič (Naužar.) Obilna u-deležba pri pogrebu ljudi od blizo in daleč je pričala, kako občespošto\ a n mož je bil pokojni. Bil je dolgo let načelnik eerkveno-skladovnega odbora, cerkveni ključar, večkrat župan župa- nije Ajba, zdaj podžupan, ud krajnega šolskega sveta i. t. d. Sploh nakladal! so mu vse službe, katere je pa tudi vestno izpolnjev al. Z njegovo smrtjo se je odprla velika vrzel, za katero zapreti ne bo lahko najti pripravnih in izkušenih mož. Osiroteli družini srčno sožalje. pokojniku pa večni mir in pokoj! Iz tolminskega okraja. t Na Idriji pri Bači bo prihodnjo nedeljo po popoldanski službi božji občni zbor »Izobraževalnega društva«. Pred občnim zborom bo predavanje: Balkanska vojska in njen kulturen pomen. t Podbrdo. »Kat. slov. izobr. društvo ima dne 26. januarja v nedeljo takoj po sv. maši v društvenem prostoru svoj redni letni občni zbor z običajnim \ sporedom. Pridite \ si člani in še druge somišljenike pripeljite s seboj. t Poroka. V soboto, dne 18. t. m. se poroči naročnik »Prim. L.« Ivan Kovačič iz Modreja pri Sv. Luciji z Marijo Šuligoj. Poroka bo v Ccpovami. Mlademu paru obilo sreče! t Častno kolajno za 40-letno zvesto siužbovanjc je podelil tržaški namestnik občinskemu slugi v Podbrdu Mihaelu Kaltnekarju". t Vabilo k veselici, katero priredi dne 19. januarja 1913 Slov. kat. izobr. društvo Danica« na Selih s sledečim vsporedom: I. Čveterospev. 2. »Per-nando. strah Avstrije, ali izpreobrnenje roparja«. 3. Čveterospev. 4. »Bratranec« (burka v I dejanju). 5. Čveterospev. 6. Srečkanje. Vstopnina k veselici: 1. sedež 1 K II. sedež SO vin. stojišča 40 vin. Veselica prične točno ob 4. popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. t S hribov ob Baški dolini. Moj namen je. omeniti nekatere sovražnike, ki dandanes prouzročajo slabe čase. Dandanes se često slišijo besede: slabi časi. Žalibog je to tudi resnica. Delavec toži čez neznosno draginjo, kmet zopet, da so veliki davki, predragi posli in sploh vsi delavci. Delavec misli, da kmetu gre \se dobro; kmet zopet pravi. kako delavci lahko izhajajo, ker jih •mora tako drago plačevati; kmet pravi: »Ako konec leta napravim račun, tako vidim da moje delo ni plačano, če primerjam z delavcem itd. In res, ako bi človek slišal le enega, bi mislil, da ie popolnoma opravičena njegova pritožim; če pa začnemo stvar bolj resno premišljevati, pa pridemo na to. da so res slabi časi. Vendar moremo priznati, da kmet veliko lažje izhaja kakor delavec (ne mislimo to o bratcih alkohola ampak na trezne gospodarje.) Vzemimo n pr. enega delavca, ki ima malo hišico in toliko zemljišča, da niti pri svojem posestvu ene krave ne more vzdrževati ima pa morda veliko družino, domači pridelki navadni so krompir in fižol in še tega le malo. o žitu še govoriti ni. Torej vse drugo, kar potrebuje, si mora zaslužiti s svojim delom. Če pa pogledamo kmeta, res se trudi in dela in ima velike skrbi, vendar ni primerjati z delavcem po tovarnah, v gozdovih itd. Za kmetom ne stoji po deset priganjačev in on ni tako izpostavljen raznovrstnim nevarnostim. Morda kateri poreče: kmetu pretijo nevarnosti nevihte, toča. ogenj in Bog ve še vse kaj: pa tudi delavec je izpostavljen takim ne- varnostim in še drugim. Kolikokrat naletijo delavci na brezvestne delodajalce in podjetnike, ki jih izkoriščajo na razne načine. Oglejmo si n. pr. drvarje. Le premnogokrat se sliši, ta ali druga kompauija« je nič ali pa prav malo zaslužila. Kmet pa danes vse lahko in drago proda, nasprotno pa mora delavec vse drago kupiti. Kmet se vendar pošteno preživi pri svojih pridelkih in pri svoji družini doma. Delavec pa mora iskat delti po svetu. Zemlja in živina kmetu vseeno nekaj da, če si tudi piivošči kako uro ali kak dan počitka. K ti j pa delavec? Če ni ob določenih urah pri delu, nima niti plačila, za nameček pti kakšenkrat kazen in tudi pride morda ob službo. (Konec prih.) t Pri Sv. Luciji na Mostu je bilo v Ivi 1912 rojenih 62 otrok. 36 moških. 26 ženskih. Daj jim Bog rasti kakor na velikosti in starosti, tako tudi na modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh! Umrlo jih je 44. moških 22, žensk 22. I >aj jim Bog večni mir in večna luč naj jim sveti! Poročenih je bilo 19 parov. Daj jim Bog v svetem zakonu srečno živeti in na štirih ramah potrpežljivo nositi svoje dolžnosti in težave! Iz kobariškega okraja. kbd Kred. Zopet je priredilo naše društvo veselico, ki je zadovoljila vse. ki so se je vdeležlii. Izobrazbi in razvedrilu je bil sestavljen vspored. Novoleten govor o velikih dneh, v katerih živimo in ki zahtevajo mognih vsestransko zavednih in odločnih ljudi je govoril Košanov Jože. Deklamacije so pokazale. da se znajo vglobiti naša dekleta v duh pesmi. Deklamovalke so bile: Marija Skočir, lončka Čebokli in Katica Butul. Vsa čast jim! »Sanjavi Janko«, mladinska glu-ma, je še posebno ugajala. Čudili smo se lepemu nastopu našega Znančka Jurecovcga Jančka v vlogi Janka. I resenetila nas je s svojim lepim nastopom v vlogi prihceze Katica Ručna in Marija Bon kot vila. Tudi mati. krojač Kozle, črevljarski vajenec in slugi so dobro rešili svoje vloge. Dosti smeha je vzbudila nalašč za našo prireditev spisana burka — »Zgubljena stava«. Šaljivo srečkanje je imelo 90 dobitkov iu tii manjkalo tudi pri ujem smeha! Splošna želja je. da bi društvo priredilo v kratkem zopet kaj podobnega. Iz bovškega okraja. b Župnija Soča imela je v 1. 1912: porok 9. krstov 24, mrtvih 11. b V bovški županiji je bilo v I. 1912, 65 rojenih, 48 mrtvih in 5 parov poročenih. V L o g u je bilo 15 rojenih, 11 mrtvih. 3 pari poročeni. V Trenti je bilo 11 rojenih, 3 mrtvi. 1 par poročeni. Na Srpenici: 48 rojenih. 37 mrtvili, 8 parov poročeni. Iz Bovca. Malo pozno sicer, toda t> liko srčnejše pozdrave prinašamo n naše Švice priljubljenemu »Primorskemu listu za novo I. 1913. Z veseljem citatno ga doma, s hrepenenjem pričakujejo ga naši delavci raztreseni po svetu. Gotovi smo, da bode tudi v tem letu vstrajno držal se gesla: Vse za vero. dom. cesarja! Z veseljem pozdrav- Najboljše manufakturno blago po zelo nizki ceni prodaja tvrdka Teod. Hribar v Gorici Gosposka ulica štev. 6. ljamo lep napredek, obstoječ posebne v tun, tla /raven jedrnatega in temeljitega podtika v raznih koristnih strokah, prinaša tudi tedenski evangelij s kratko zabavno razlago. Kakšna dobrota in veselje za marsikoga v svetu, ki, če prav pride v cerkev, ne razume v tujem jeziku nznanovane besede bo/.ie! Le krepko naprej, hvaležnosti in navdušen:;! ne bo manjkalo. V.a enkrat posebnih novic od tukaj ne vem. Je pač zima in smo osamljeni, ker velika večina ljudi je v svetu. Au-tomobili, kojili imamo v zadnjem času kar 5, ozir. z onim, ki čaka na izid pravde, (>. le bolj klaverno Kor pa doli vo-v.i.o in imajo časa in lelike vožnje dovoli. da se odpočijo za vspe.šnejšo vožnjo po letu. Znana restavracija »Na Pošti« je od septembra sem zopet v rokah gospodarja, K- Zorko-ta, ter je pod vodstvom spretne gospodinle v vseh zadevah zdatno boljša, nctfo prej. in ker im.i večino poštenih kršč. listov, sc zamorc vsakemu popotniku najboljše priporočati. — Z velikim veseljem smo izvedeli novico, da naprava vodovoda je gotova stvar. Ker je zagotovljena zdatna državna podpora, in naš deželni zbor. če pride do delovanja, bo tudi podjetje obilneje podpiral, radi tega se občini ni bati prehudih stroškov. Delo je prev-darjeno na 66.000 K. Kakor se govori, prične se z delom, ko bodo poljski pridelki in trava spravljeni, namreč septembra ali oktobra t. I. Bog blagoslovi! Starodavno cerkev Marije Device na Polju popravili bodo temeljito z le: pomladjo. Delo je prevzel na dražbi g. A. Mlekuž. Rejdar); delalo se bo pod nadzorstvom vladnega inženirja in prelata dr. Dre\ler-ja. Kedaj pa pride nn vrsto kapela sv. Trojice na trgu? Čas bi bilo po toiikih letih. Naše olepševalno društvo je tudi precej živahno pri delu. Zraven vžc obstoječega parka pri M. Dev. na Polji ukupilo 'e v zadnjem času senožet za 700 K. kjer bodo nasajena razna drevesa in cvetice ter se bo za tujce potrebno šetališče zdatno povečalo. Hvalevredno je, da se mislijo nasaditi lipe -res počasneje rastejo, toda v nekih letih postanejo lep in trajen spomenik, da od nekdaj biva tukaj naš rod«. C. g. Štrukelj še vedno leži bolan. Upajmo, da počasi vendar premaga bolezen in bo še kak prijeten dovtip povedal. Strokovna šola za mizarje, obiskovana od 10 pridnih učencev (mizarjev in pomočnikov) obetujoča najboljši vspeli, prenehati je morala radi vpokli-canja učitelja k vojakom! O. strokovni učitelj Mercina je namreč tudi med onimi srečnimi, ko so bili v decembru pret. I. pozvani v Dalmacijo (ali Hercegovino) k orožju. Tako je ves dosedanji trud zastonj. Upajmo, da sc let. jesen, tečaj zopet odpre. h komenskega okraja. km Komen. »Soča ■ se veseli in pravi, da imajo liberalci 19 sturašin. in namestnikov klerikalci pa le 15. Mi pa povemo "Soči«, da imajo liberalci le 15 starašin in namestnikov in* še te »v penzionu . dočim jih imamo mi 1»; v Mužbi. I >opisnik Soče« bi bolje storil, če bi ji sporočil, da pravi glavarstveni "dlok. da starašinstvo ni prekoračilo 'Aojega delokroga glede izvolitve častnih občanov in ni napravilo nobene škode občini. Dalje naj bi povedal dopisnik Soče ., kako so liberalci nafar-bali nekatere naših starešin, s tem. d;i 'O rekli, naj podpišejo neki rekurz, dočim so dotičniki podpisali izjavo, češ Ja odložijo svoje starašinske mandate, j so potem pri glavarstvu svoje podpise preklicali, ko so izvedeli, da so bili nafarbani. Ali iti to »luštno« in prav za pust? V nedeljo se otvori tu obrtno nadaljevalna šola. km Iz Škrbine. Zima je nastopila, ustavila nam je vsa poljska dela. Sneg nalil je pobelil v nedeljo vso kraško planoto. Snežilo je celi dan. Pokojni dr. Kopriva, stari Trobec, nam le vedno prerokoval, da volk ni nikdar snedel zime. Slavno županstvo vprašamo, se li sme rabiti občinski pečat tudi za zasebne pobotnice? Občinarji ušesa po koncu! Sedaj je čas! Naši liberalci sc vsega »zlomka lotijo«! Orožniki so pričeli zahajati v našo občino. Nekaterim to ni po volji! Mi pravimo: Le naj zahajajo! Nereda je mnogo! Aretiran ponevernik. Orožniki v Nabrežini so aretirali nekega 24-letnega trg. pomočnika .lerseka, ker je ukradel nekemu nabrežinskemu društvu 1N0 |< vredno kolo. Obenem so dognali, da išče .leršeka tudi okrožno sodišče v Gorici, ker je poneveril 15. septembra t. I. trgovcu takratnemu svojemu gospodarju Fr. Konjedicu v Tolminu 250 K in pobegnil. !z korminskega okraja. kr Iz Dobrovega. Dne 7. t. m. jc po kratki bolezni previden s svetotaj-stvi tukaj umrl Anton Markočič, posestnik v 89. letu svoje starosti. Pokojnik je bil skoz katoliškega prepričanja, skrben in marljiv gospodar ter si je s svojo varčnostjo pripravil precejšnie imetje: učakal je svoj 4 rod. Pokojnik jc služil svoj čas pri 9.ten lovskem bataljonu ter se je I. 1S49. udeležil bitke pri Novari, kjer jc bil tudi ranjen in je do svoje smrti užival malo pokojnino. Bil je do I. 1912 neprenehoma skozi 26 let obč. odbornik, kjer jc užival tudi mnogo spoštovanja, kar sc je razvidelo iz prcccjšnje udeležbe pri pogrebu. kr »Hranilnica in posojilnica Bilja-na-Medana, registr. zadruga z neomejeno zavezo na Dobrovem« naznanja vsem svojim članom in vlagateljem, da je pričenši s 1. jan. 1913. zvišala do preklica obresti hranilnim vlogam na 5' -. posojilom na 6r<. Redni občni zbor »K. sl. izobr. društva« v Medani se bo vršil dne 19. jan. t. I. v društvenih prostorih ob 3. in pol pop. . Redilno,-- zdravo - poceni Za otroke najboljše Jabolke lepe in dobre razpošilja po povztju od 20 kg naprej po 12.30 vin. kg Andrej Oset. posestnik Tolsti \ h pošta Olistani. Koroško. , / U-J -J s fi/%> 1 - .'.1 nmriu/i •y %}slaS^ OTROSIM HOM ^cr ^0A/ ODLIKOVANA riSKARNA J A K I IVI Gorica, vla Formlca is priporoča za odj^manji1 raznppa peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljie. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposet n S spoštovanjem E. Jakin Vila naprodaj. Vila je na prodaj, obstoječa in 4 sob, kuhinje, kopalne sobe, kleti itd. Z lepim vrtom, 10 let davka prosta. Ve& se izve Via Angiolina štev. 31. Domača tvrdka f v« v a! * v• v Imcic s Huimc GORICA (iosposka ulica II, (sedaj (i. Carduccl.) sc priporoča pri nakupu jesenskega in zimskega blajja za ženske in moške obleke Pozor! Velika izbera vseh potrebščin za šolska in druga ročna dela, vezenje itd. Krasni okraski za damske obleke, kakor vse potrebščine za šivilje in krojače. Dežniki v veliki izberi. = Denarja ni draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo do 15 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko 10 vinarjev in svoj natančen naslov na : Josip Batič, Ilirska Bi (Kranjsko.) T7aznanilo preselitve. Odvetniška pisarna o. rja se preseli z dnem 20. januvarja 1913 v I. nadstropje hiše štev. 5 Fran Josipovega tekališča (Corso Fran- cesco Giuseppe) na oglu ulice B!a r z e 1J i n i. S TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši „(*oriške ljudske posojilnice4* (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za poluštvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postreiba točna, domača in cene konkurenčne. =----------------------- = Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole role. A „5lov. Straža" Ham prani: Hb pahnite od sebe sreče, hi se Ham ponuja! Kupite srbsko državno srečko iz 1 1886 v izboru; skupini 3 srečk na -16 me-| sečnih obrokov po K 3 25, še boljše pa v skupini 4 srečk ua 46 mesečnih obrokov po K 5*50 z 11 žrebanji vsako leto! Srbska srečka sama zamore se dobiti ua mesečne obroke po samo eno krono! Glavnijdobitiii 100.000,75.000 in ZO.OOO frankov vsalio leto! Ne prezrite, da se dne 1. februvarja 1913 vrši žrebanje turiklh srečk z glavnimi dobitki po 3-krat 400.000 in 3 krat 200.000 frankov vsako leto ! Turške srečke so prej kot slej najboljše in povsem varne srečke. Mesečni obrok K 475. Velika skupina s turško, srbsko in še dvema drugima srečkama na mesečne obroke bo K 6-25. . ~ Ose ponudene srečke morajn biti izžrebane! Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko poročilo o žrebanjih vseh važnejših srečk stane letno 2 kroni. — 1’ojasni'a daje in naročila sprejema za .Slovensko Stražo* g. Valentin Urbančič, Ljubljana. Najboljše in najmodernejše sukno sa moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje 'fngosloz'. raapošiljalna R. STKRJM K('I\I v Celju št. jo4. Vzotci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI .»ŠOLSKEGA DOMA«! Očala vsaki1 vrsti1 natančno po zdravniških predpisih in bri‘i. kakor tudi tlakomeri', toplomeri', kompase, različni* mere /.a vino, mleko in iganje itd. Vse po najniijih cenah pri trvdki Aleksander Air brožič, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino in optičnimi predmeti. GORICA, GOSPOSEA ULICA št. 16 (Prej Korso Verdi 26.) JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nimberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujeri obilnih odjemalcev. Svoji k svojim! Svoji k svojim! MIHflEi TURK GORICA na Korun štev. (>. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. ^ Odlikovana pekarija £ /$ in Hladčičarua $/• f K. Draščik ♦ p v Uorici na Kornu Afe (v lastni htit) ♦ Uvrfluje naročila »sakorrstns«;* peciva, torte, bolaSo za birmano« (fe ln poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri- • poroča ne sl. občinstvu. Cen* jako nizke. ►008000^ Prva slovenska trgovina 1 Jedilnim blagom Anton Kuštrin, »yei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošli. *ooo®ooo* r boljše stroje rezanje mesa, f izdelovanje klobas. Peči, štedilnike, \lite kotle in vse v železno stroko spadajoče predmete. Le pri naši tvrdki Plnter S Lenarti trgovina zi2deznino GORI6A, RaštelJ 7-9. C. kr. priv. Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek vsakega stanu, po najnovejSein kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. n Podpisani priporoča sl. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sani, da vdobi edino v moji trgovini dobro m najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečki' in otroke. . M. POVERAJ Gorica — Trvnik 6t. 6 — Gorica o o * op. 2 © (TJ O* ?r ** o o Prave Čebelno- voščene sveče in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč. MED za pitanje čebel in za zdravilo J. Kopač, svečar v Gorici. priporoča udani Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica (letin Croce štev. (> POZOR! Kdor hoče imeti pristno naravno belo vino, teran, retošk itd., naj se blagovoli obrnili na: Anton Stibiij, Ustje št. 80 p. Ajdovščina. V kleti sc nahaja garantirano pristno vino. Cena zmerna. Prodaja se od 56 litrov dalje. Posodo mora poslati ali pripeljati naročnik sam. vsa v svojo stroko spadajuCa dela S'1 toplo priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deteti IGNACIJ MALI čevljarski mojster GORICA, Via Morelli štev. (>. GORICA. Zaloga galoš in gamaš, izvršuje se tudi popravila istih. V delavnici se izdelujejo najfinejši in najtrdnejši izdelki. Alojzij Gril, m zarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. Plačevanje sc dovoljuje tudi iui obroke. NAZNANILO. Uljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzela v lastno režijo HOTEL in RESTAURACIJO pri ZLATEM JELENU V 60RICI •' Podjelje, katero sem otvorila 30. decembra t. 1. to je v ponedeljek pred novim letom, bodem vodila sama. Skrbela bodem, da bodo cenj. gostom poleg Pilzenskega in Puntigamskega piva na razpolago vedno le pristna naravna 'vina in dobra kuhinja. Nadejam se, pridoditi si s točno postrežbo, z zmernimi cenami in snažno oskrbo sob zaupanje od strani slavnega občinstva. Za obilen obisk se priporočam Paula Koren. V mesecu decembru 1912. „CENTRALNA POSOJILNICA REGISCROVATlfl ZADRUGA Z OTTlEJCnO ZAVCZO HH V GORICI 3Z3E3EE *«3S obrestuje hranilne vloge po 5 °|o. Daje članom posojila na vknjižbo po 6"0, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GOTSO Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. sp Dr. Schmidt-ov balzam proti ozebkom. Najboljše sredstvo proti ozebkom na rokah, na nogah, na ušesih ali na nosu. Če se je porabi ob prvem mrazu, pri prvih znakih, pri prvi oteklini ah pri prvem srbenju, ne* izostane takojšen dobrodelen vpliv. Vporablja se tako, da se zvečer in zjutraj ž njim drga ozebke, dokler m balzam absorbiran. Cena 60 vin. steklenica. Dr. Schmldt-ovo mazilo proti odprtim ozebkom, priporočeno od najuglednejših zdravniških oblastnij, je najboljši pripomoček za — odpravo odprtih ozebkov v najkrajšem času. - Cena SO vin. iončiču. Izključna prodaja v lekarni GRISTOFOLETTI, C. in kr. dvorni dobavitelj, Gorica. „Ljubljanske kreditne banke“ Tf P (] ) IP — ge bavi s vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. || 11| | I ^ 1 1 j HJU Vlogi na hnjlilce obrestuje po !■/«•/.. vloge * tekočem računu po dogovoru, f \A \J 11 -L w omika glavnic* k 8.000.000. Centrala v Ljubljani. - n««""' “kl,d K 80#-000- - .==== PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst. = 1 daiatel] In odgovorni urednik J. VUnpoliek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna* v Gorici (odgov. L Lafceiii.