Ameriška Domovina ERI CA- lil— HO IW« E AMERICAN IN SPIRIT ^OR€ieN IN LANGUAGE ONlf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 27, 1965 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXIH — VOL. LX1TI Panama soudeležena pri nadzoru prekopa Predsednik Johnson je objavil, da bo sedanji dogovor med ZDA in Panamo o Kanalski coni ukinjen in sklenjen nov. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je v petek obja-vil, da so se Združene države sporazumele s Panamo o konča-nju pogodbe o kanalski coni in kanalu iz 1. 1903, po kateri pripada kanal in ozemlje ob njem Združenim državam “za vedno”. 'Sklenjena bo nova pogodba, po kateri bo priznana Panami suverenost nad kanalsko cono in sodelovanje pri upravljanju samega kanala. V svoji izjavi je Predsednik dejal, da so pogajala, ki so se začela po znanih izgredih januarja 1964, v kate-rih je bilo mrtvih 21 domačinov m 4 ameriški vojaki, pokazala, morejo države rešiti svoje spore “častno in pametno, brez nasilja in boja”. Predsednik je nakazal, da da-lajo Združene države pri proučevanju načrtov za nov pre-k°P, ki naj bi bil brez zatvornic, kot jih ima sedaj, torej na dejanski morski gladini, prednost predlogom za gradnjo novega Prekopa preko Paname. Novi Prekop bo odprt ladjam vseh držav brez vsakega zapostavljanja ali prednosti ob vsakem času. Istočasno kot predsednik Johnson je objavil novi spora-zurn predsednik Paname. Kong. C. Albert, vodnik demokratske večine v Domu je novi dogovor označil za “zgovo-■ren dokaz prijateljstva in dobre ^b'e”, med tem ko je načelnik omovega pododbora za zadeve Panamskega prekopa L. K. Sul-nvan dejal, da je novi začasni sPorazum ena najneumnejših, najnepotrnbnejših in naj žalostne] ših stvari”, ki bo prinesla ko-'rist I® sedanji vladi in z njo zve-2anemu ozkemu krogu panam-skih družin. --------o-------- ‘feseni v Angliji volitve SeLONDON, Ang. — čim bo Približuje konec parlamei arnih počitnic, tem bolj mu ^ngleške politike vprašanje, a 0 Wilson razpisal nove voliU r ^ ne. Morda jih bo pa celo m< ^ai- Ako mu bo šlo teh par tec °v vse po zlu, bo imel v pari; - UU UiiCl V IjJcU. Suentu večino enega samega g' • Naj mu umre samo še Poslanec litve. mu umre samo pa mora razpisati v stv 9 nevarnosI ie postala zelo raiarna’ 0dkar je angleška libe-Socn.a sIranka rekla, da noče biti vai1',aks*°m za politično zavaro-ke Roditelj liberalne stran-ha 1 r^mmonds je namreč rekel del 6 nem občnem zboru svojim Hii esat°m, da tistih 10 liberal-Uda P°s^ancev ne bo brez pre-Priš] pomagal° Wadi, ako bi teri 9 V. zadrego. Zato so neka-pre Petični opazovalci že kar Piša riCanb da bodo volitve raz-ne v najkrajšem času. V remenski prerok Zjutraj oblač 3 razvedritev Poratura 54. Novi grobovi PREMIRJE MED INDIJO IN PAKISTANOM SE PODIRA Na pritisk Združenih narodov in zlasti Amerike ter Sovjetske zveze sta Indija in Pakistan pristala pretekli četrtek na premirje v medsebojni vojni, nočeta pa izpolniti njegovih pogojev in premirje vedno znova kršita. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavni tajnik Zd'u-ženih narodov U Tant je sinoči dejal, da 4 dni staro premirje med Indijo in Pakistanom “ne drži”, obe strani zavlačujeta umik svojih oboroženih sil na položaje pred 5. avgustom, kot je bilo določeno v premirju. Tant je to izjavil v poročilu Varnostnemu svetu ZN, ki je pretekli torek izglasoval resolucijo, v kateri je zahteval končanje sovražnosti med Indijo in Pakistanom v 48 urah. Obe strani, Indija in Pakistan, se pritožujeta pri Združenih narodih zaradi kršenja premirja in obnove sovražnosti, zlasti velja to za odsek meje na področju Lahoreja. Na področju Lahoreja po poročilu načelnika komisije ZN Louis Tomšič V četrtek zjutraj je v Euclid-Glenville bolnišnici umrl 69 let stari Louis Tomšič z 881 E. 237 St., rojen v vasi Knej, od koder je prišel pred 52 leti. Delal je pri Ohio Chemical Co. do upokojitve pred 4 leti. Tukaj zapušča ženo Margaret, roj. Stražišar, doma iz vasi Uzmane, fara Rob, sina Victor j a in hčer So-phio. Sin Louis je umrl. Bil je član Društva Slomšek št. 16 SDZ in Društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ. Pogreb je danes zj. ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Rudolph Prebil V četrtek popoldne je v Charity bolnišnici umrl Rudolph Prebil z 1019 E. 72 PL, po domače Tubby, star 51 let, rojen v Clevelandu, zaposlen pri New York Central Co. Bil je član Društva Franc Prešeren št. 17 SDZ in American Legion Post 999. Zapušča brata Josepha in Victorja, sestre Antoinette, Frances Hribar in Dorothy Stoke! (v Elkhartu, Ind.), nečake in nečakinje. Bil je veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8.30 uri iz Za-krajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Anthony Suponcic V četrtek je nenadoma umrl Anthony T. Suponcic s 1235 E. 71 St, star 44 let, rojen v Forest Cityju, Pa., od koder je prišel pred 24 leti. Tukaj zapušča sinova Thomasa in Donalda, hčer Donno, brata Josepha in Franka, sestri Molly Smith in Roso Filipovič. Bil je član Društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb bo jutri ob desetih dopoldne iz Za-krajskovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarija. Mary Ruza V soboto je umrla . v Euclid-Glenville bolnišnici 81 let stara Mary Ruza s 15317 Lucknow Avenue, rojena v Češkoslovaški republiki, od koder je prišla v Ameriko 1. 1926. Mož Joseph ji je umrl 1. 1957. Pokojna je zapustila sinova Jerryja in Franka, hčeri Mrs. Mary Kintz in Mrs. Josephine Louviere (Lake Charles, La.) ter 6 vnukov. Hči Mrs. Christine Colantonio je umrla pred več leti. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob desetih dopoldne na Lakeview pokopališče pod vodstvom po-grebnice Mary A. Svetek. CLEVELAND, O. — Ko sta preteklo sredo Indija in Pakistan pristala na zahtevo Združenih narodov in dala svojim o-boroženim silam povelje, naj j en ja jo z vojaškimi operacijami, je v diplomatskih krogih ZN zavladalo veliko veselje. Vsak diplomat je dajal optimistične izjave, tudi naš poslanik pri ZN Goldberg. Časnikarji so njegovo optimistično izjavo še kot navadno primerno pretiravali in tako smo v četrtek zvedeli, kakšen “zgodovinski u-speh” so dosegli ZN. Če pa ostanemo v okviru stvarnosti, pa dobimo precej skromnejšo sliko. Najprej moramo ugotoviti, da se Indija in Pakistan o končanju vojaških operacij sploh nista razgovarjala in se torej tudi nista mogla sporazumeti o njih. Oba nasprotnika sta dala svoji izjavi samo napram ZN, ne pa drug drugemu. Ker pa ZN na vojskovanju niso udeleženi, je veljava gornjih izjav stvar do- Josephine Milakovic V petek je pri nakupovanju zadnjih stvari za poroko svoje hčerke Marilyn, ki je bila določena za naslednji dan, zadela kap 54 let staro Josephino Milakovic, roj. Yankovich, s 24429 Effingham Blvd., roj. v Davisu, W. Va. Na posledicah te je umrla Poroka je bila nato prestavljena. Pokojna je zapustila moža Thomasa, hčeri Marilyn in Dolores, mater Roso Yankovich, roj. Mele, sestri Mary Kravos in Roso Drenik ter brata Franka Yankovicha, znanega “kralja polk”. Pokojna je bila članica Društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ in Carniola Hive No. 493 T.M. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes ob 8.30 zjutraj v cerkev sv. Felicite ob 9.30, nato na Kalvarijo. -- —o-------- Iz slov. naselbin LORAIN, O. — Pretekli četrtek je umrla Mrs. Fanny Baraga s 1701 E. 30 St., rojena v Sloveniji leta 1885. V Ameriko je prišla leta 1908 in je ves čas živela v Lorainu. Bila je članica fare sv. Cirila in Metoda, Oltarnega društva in Roženven-ske bratovščine, Slov. ženske zveze in KSKJ. Zapustila je hčer Mrs. Leo Conrad, dva vnuka in sestro Thereso Culig. Pogreb je danes dopoldne ob devetih iz Bodzash pogreb, zavoda v cerkev sv. Cirila ih Metoda ob 9.30, nato na Kalvarijo. -----O----- De Gaulle dobil prvega protikandidata v Mitte-randu PARIZ, Fr. — Bivši minister za pravosodje in radikalni soci-jalist Mitterand je postavil svojo kandidaturo pri decembrskih predsedniških volitvah. Volila ga pa ne bo samo njegova stranka, ki nima kaj prida pristašev, zanj bodo dali svoje glasove tudi francoski komunisti. Zato bo verjetno dobil največ glasov za De Gaullom, kajti volila ga bo vsa levica. Sredinske stranke še zmeraj iščejo primernega kandidata. Vesele bi bile, ako bi mogle pregovoriti bivšega ministrskega predsednika Pinayja, da bi kandidiral. Pinay pa zaenkrat ne kaže nobenega veselja. Ve, da bi bil verjetno tisti kandidat, ki bo pri volitvah dobil najmanj glasov. Take časti pa ne mara doseči. bre volje Indije in Pakistana. To je treba podčrtati, da ne bi mislili, da je konec vojaških o-peracij res zasluga ZN. Na Indijo in Pakistan so pritiskali drugi zakulisni činitelji, med njimi tudi precej odkrita pisma, ki sta jih dobila šastri in Ayub od Johnsona. Na oba nasprotnika je pritiskalo svetovno mnenje, ki je vse, razen rdeče Kitajske, obsojalo prelivanje krvi. Na oba nasprotnika je še pritisnila gospodarska stiska, povrhu pa še strah, da bi pri daljšem vojskovanju utegnilo zmanjkati obema orožja, municije itd. Ako bi se bila nasprotnika bolje pripravila na vojskovanje, bi se najbrže ne podala tako hitro pozivu ZN. Morda jim je pa poziv ZN še celo nudil ugodno priliko, da se izmotata iz neprijetnega položa- ja- Konec vojaških operacij pa še ne pomeni premirja. Pogodbe o premirju so obsežne, samo spomnimo se, kako obsežna je Grška vlada je dobila zaupnico parlamenia V soboto je bila v parlamentu končana debata o programu vlade, nakar je ta dobila zaupnico s 152:148 glasovom. ATENE, Gr. — Predsedniku vlade Stephanosu Stephanopou-losu je uspelo to, kar je njegovima dvema prednikoma spodletelo. Za svojo vlado je dobil v parlamentu večino in tako uradno končal krizo, ki je trla deželo od 15. julija, ko je kralj Konstantin odpustil vlado G. Papan-dreouja, s katerim je prišel v spor zaradi tega, ali naj nadzira oborožene sile krona ali vlada. Papandreou je vztrajal na stališču, da mu mora kralj izročiti vlado ali pa razpustiti parlament in razpisati nove volitve, ki bi bile nekako ljudsko glasovanje o monarhiji. Papandreou je svoj spor s kraljem prenesel na ulico in prišlo je ponovno do hudih demonstracij v Atenah in tudi nekaterih drugih mestih. Če bo tudi Papandreou sedaj končal z javnimi napadi na kralja, bodo posledice zadnje krize ostale in Konstantinov položaj v deželi dolgo ne bo to, kar je {bil pred sedanjo krizo. Ne smemo pozabiti, da grška kraljevska družina ni po rodu grška, ampak dansko-nemška. Grčija je članica NATO in njen važen člen pri načrtih za o-brambo jugovzhodne Evrope. Od kar je v sporu s Turčijo zaradi Cipra, je vrednost obeh za NATO precej zmanjšana. -------------o------ Naše sodnije postopajo premilo pri kaznovanju zločincev PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je dognal, da večina Amerikancev misli, da naše sodnije premilo kaznujejo zločince. Za strožje kazni se je izjavilo kar 66%, dočim sta samo 2% mnenja, ida so sedanje kazni preostre. Dobra četrtina misli, da je mera kaznovanja pravilna, ostanek nima svojega stališča. Iz teh podatkov bi se dalo sklepati, da večina misli, da mora človek nositi več odgovornosti za svoje postopke in za svoja dela. Zanimivo pa je, da se temu stališču priključuje več moških kot žensk, več izobražencev kot navadnih ljudi, več republikancev kot demokratov in več belih kot črnih rojakov. na primer pogodba o premirju v Koreji. Da bo premirje res začelo živeti, je treba, da Indija in Pakistan sedeta za mizo in o tem napišeta pogodbo. Dokler pogodbe ni, visi tudi konec vojaških operacij v zraku, kajti tistih 30-60 vojaških opazovalcev ZN na prostorih med indijskimi in pakistanskimi četami ne bo nobena ovira ne za Indijo ne za Pakistan, da ne bi obnovila streljanja. Ako se bosta šastri in Ayub res sestala na moskovsko pobudo v Taškentu, bosta morala najprej misliti na pogodbo, potem šele na vse druge sporne točke med Indijo in Pakistanom. Da pregovori ne bodo lahki, naj se vršijo kjerkoli, se vidi iz A-yubove izjave: to, kar so do sedaj dosegli ZN, Pakistanu ne zadostuje in ga ne zadovoljuje. Sicer je še odprto vprašanje, ali je streljanja res konec? V Kašmirju so še zmeraj pakistanski gverilci, tako trdi Indija. V Indiji in Pakistanu so pa Ijud- za nadziranje premirja avstralskega generala R. Nimmo “premirje ne drži”. Prišlo je do hudih spopadov, v katere so posegli tudi tanki in topovi. Združeni narodi hočejo poslati na to in druga področja, kjer je posebno nevaren položaj za nove spopade, svoje opazovalce, ki naj vsako obnovo sovražnosti že v naprej preprečijo. Naloga teh opazovalcev ZN ni lahka, ker Pakistan vstraja na zahtevi, da dobe Kašmirci pravico lastne odločitve o svoji bodočnosti, Indija pa prav tako odločno poudarja, da je Kašmir njen in da se mu ne bo odrekla. Predsednik Šastri je včeraj “velike sile” pozval, naj ne silijo k rešitvi spora med Indijo in Pakistanom v škodo Indije. ' Po indijskih poročilih so Kitajci umaknili svoje čete z indijske meje v Himalaji, tako na področju kneževine Sikim kot v Ladaku. Napetost je tako koncem tedna malo popustila, pa se znova zaostrila, ko je rdeča Kitajska protestirala proti demonstraciji pred kitajskim poslaništvom v New Delhiju. Pretekli petek je namreč skupina mladih Indijcev prignala pred poslopje kitajskega poslaništva čredo ovc kot “izpolnitev” kitajske zahteve po vrnitvi “ovc in jakov”, ki naj bi jih indijski vojaki odvedli tekom svojega vdora na kitajsko ozemlje iz Sikima. To norčevanje iz kitajske zahteve je rdeče v Peipingu hudo razkačilo in poslali so vladi Indije oster protest z grožnjo, da kaj takega ne bodo več trpeli. . ske strasti prikipele do roba. Brez posebnega hujskanja se gverilsko vojskovanje v Kašmirju lahko prelevi v versko vojno med hindujci in muslimani, med eno raso in drugo, med eno miselnostjo in drugo, lahko zavlada fanatizem in gverilsko vojskovanje se spremeni v splošno klanje na vsem prostoru južno od Himalaje. To ni samo pesimističen pogled v bodočnost, vse to je doživel ta prostor že v 1. 1947-1949. še danes ne vemo točno, koliko sto tisoč nedolžnih ljudi je takrat našlo smrt in koliko milijonov jih je moralo za kratek čas ali pa za zmeraj bežati. Kar je dosegel Varnostni svet ZN v kašmirski krizi, je vse lepo. Toda pomeni šele začetek dela za mir. Radi bi upali, da bo to delo potekalo tako kot želi ves svet, toda si ne upamo. Skušnje preteklosti nam to odsvetujejo. ( SCongres se hsdi Ja teden še ne E20 izkopa! iz dela WASHINGTON, D.C. — V pristojnem odboru predstavniškega doma so pretekli teden dosegli med obema strankama kompromis o zakonu, ki daje naši prestolici vsaj omejeno občinsko samoupravo. Zakonski predlog pride danes v debato pred plenumom. Računajo, da bo debata trajala samo 5 ur. Iz previdnosti pričakujejo, da bo zakon izglasovan šele v sredo. Ker se besedilo predstavniškega doma razlikuje od senatnega, bodo skušali pregovoriti senat, naj sprejme kar besedilo predstavniškega doma. Po tej poti bi se ognili rešetanju besedila na skupni kongresni komisiji. Član te komisije je namreč kongresnik McMillan, hud nasprotnik zakona, ki komaj čaka, da bi ga v komisiji pokopal. Znani Smithov odbor predstavniškega doma bo pa pokopal zakonski predlog o novih minimalnih mezdah. Bela hiša se za predlog ne poteguje, kongresniki pa se zanj tudi ne zanimajo. Se bodo šele prihodnje leto, ko bodo kongresne volitve. V senatu bodo začeli boj za in proti zakonu o Pravici do dela. Ako bo ostalo še kaj časa, bodo obravnavali zakon o sladkorju, ki pa menda ne bo tako gladko sprejet, kot so prvotno mislili. So menda lobisti vendarle preveč na debelo šarili v prid svojim klijentom in na škodo federacije. Pač pa se bo zgodilo ta teden v Kongresu nekaj posebnega. V kongresni palači imajo posebno “sobo premišljevanja”, pomeni naj sobo, kamor senatorji in kongresniki lahko hodijo premišljevat in molit, zato je na Kapitolu znana neuradno tudi pod imenom soba molitve. Ta teden imajo Judje svoj veliki praznik: novo leto ali Rošana. Ker je v Kongresu 14 Judov, jim je predsednik predstavniškega doma McCormack dal sobo molitve na razpolago, da tam lahko danes in jutri opravljajo svoje molitve. To je prvi slučaj, da je bila soba molitve dana na razpolago verski skupini. Napovedujejo nam par novih zdravil proti influenci DETROIT, Mich. — Na letni konvenciji državne zdravniške zveze v Michiganu je bilo dano poročilo o dveh novih zdravilih proti influenci. Nova zdravila so boljša od sedanjih, ker delujejo proti več vrstam influence, imajo pa zaenkrat to slabo stran, da jih je treba pogosto jemati. Učinkujejo sicer že v par u-rah, toda učinek ni dolgotrajen. Nova zdravila pa še niso v prometu. Pridejo v kratkem. Kaj je pravzaprav s "premirjem" v Kašmirju? Iz Clevelanda I in okolice i * Vclivni shod— Nocoj je v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue velik politični shod demokratske stranke. Med drugim bo govoril načelnik okrajnega izvršnega odbora stranke A. Porter. Začetek okoli osmih. Zadušnica— Jutri, v torek, ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jožefa Krnca ob 20-letnici njegove smrti. Velik obisk— Vinska trgatev na Slovenski pristavi včeraj je bila izredno lepo obiskana in je izredno dobro uspela. Jutri volitve— Jutri so v Clevelandu primarne volitve za župana in člane mestnega sveta. Volišča bodo odprta od 7.30 zjutraj do 7.30 zvečer. Pojdimo vsi volit! Ne zanemarjajmo svojih državljanskih pravic! Z volivnico pokažimo kdo smo in komu zaupamo! Za zabavo razbijali avtomobile— Policija je včeraj popoldne prijela 2 fantiča in tri dekliče v starosti od 9 do 14 let, ki so se igrali na parkališču LaRiche Ford, Inc. na 1290 Highland Avenue v Lakewoodu s tem, da so se z novimi avtomobili zaletavali drug v drugega. Poškodovali so 17 novih avtomobilov. Škoda še ni ocenjena, vendar znaša več tisoč. Štirje mrtvi v letalski nesreči— Včeraj dopoldne so se štirje navdušenci za nogomet podali z letalom iz Syracuse, N.Y., v Cleveland na nogometno tekmo med Browns in Cardinals. Nad Painesvillom, Ohio, jim je letalo odpovedalo in padlo na zemljo: 42 let stari Paul G. Badgley, 21 let stari John Schweitzer, 72 let stari Harry T. Ditch in 34 let stari Chester J. Barch so bili mrtvi. Nesreča se je dogodila okoli 12.30 popoldne na polju ob Rt. 84 4 milje od Painesvilla. ladlksf iakari] se fe spomnil turških beguncev NIKOZIJA, Ciper. — Sedanja dolgoletna državljanska vojna na Cipru je pognala kakih 25,000 ciprskih Turkov z njihovih domačij. Potikajo se povsod v veliki revščini, samo doma ne upajo biti, ker se bojijo preganjanja. Sedaj je pa nadškof Makarios oklical široko akcijo vprid tem beguncem. Pravi, da ne bo varčeval z denarjem, dokler ne bo zadnji turški begunec imel strehe nad glavo in kruha v žepu. Do spremembe politike do Turkov škofa nista nagnala le človekoljubje in usmiljenost. Verjetno je bolj vplivala nanj propaganda turške vlade in ciprske turške manjšine, ki mu očitata, da skrbi samo za to, da pomaga revnemu grškemu prebivalstvu na Cipru, za turško manjšino se pa ne meni, kar je vsaj deloma do sedaj tudi res. Turški begunci pa čakajo na dejstva, ne verjamejo več besedam nobenega človeka, tako so obupani. -----o----- Po vzoru Kapitola v Washingtonu ATLANTA, Ga. — Zgradba kapitola države Georgia je bila postavljena po vzoru Kapitola v Washingtonu, D.C. <, T"'' X x? x r\ v ‘if® 1 jA ti 'uA tsa^R^Sa* 8117 St. Clair Ave. — HEnderaon 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ^blished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; L& Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece fca Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: (inited States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 par year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 184 Monday, Sept. 27, 1965 Kitajska in Indija Napačno bi bilo, ako bi kitajskim komunistom odrekali smiselno in smotrno zunanjo politiko na dolgo roko. V tem pogledu nadkriljujejo ne samo svojih tovarišev v Moskvi, ampak tudi svobodni svet. V komunističnem svetu hočejo zbrisati vpliv ruske komunistične stranke. Kritiko moskovske komunistične politike rabijo samo v ta namen. Željo, da bi širili komunizem po vsem svetu, postavljajo na drugo mesto. Pri tem jim gredo močno na roko celo tiste stranke, ki bi imele ves interes, da Rusija ohrani svoj sedanji položaj v mednarodni rdeči tovarišiji. Komunistične stranke v satelitskih državah se na primer vztrajno napenjajo, da bi se osvobodile čim bolj od Moskve. To vidimo ravno sedaj, ako opazujemo boj med Moskvo in njenimi sateliti na vojaškem in gospodarskem polju. Sateliti hočejo čim več besede tako v Varšavskem paktu kot v Comeconu (komunistični meddržavni gospodarski organizaciji). To ima svojo svetlo, pa tudi svojo temno stran. Čim bolj se namreč rahlja moč ruske komunistične stranke, tem bolj raste v komunističnem svetu moč kitajske. Da bi se pa po zmagi kitajske stranke satelitom godilo boljše, kot se jim godi sedaj, to verjamejo lahko samo optimisti. Jasno je namreč, da je rdeči ruski imperijalizem več ali manj zaustavljen, o čemur priča sedanja smer ruske zunanje politike izražena v geslu: mirno sožitje. Zato pa postaja kitajski rdeči imperijalizem zmeraj bolj agresiven. Politika z agresivnimi cilji pa naravno zahteva veliko več žrtev od ljudi in narodov kot politika mirnega sožitja. Vštric s kitajskim partijskim imperijalizmom, ako smemo tako reči, pa gre imperijalizem kitajske uradne zunanje politike. Tudi on ima namen, da dela težave in skrbi ruski zunanji politiki. To vidimo v Vietnamu, v Indiji, v Afriki, Indoneziji itd. Kjerkoli se da podreti delo moskov-se diplomacije, so kitajski komunisti takoj pri poslu. Napram svobodnemu svetu imajo pa kitajski komunisti zopet svojo strategijo, ki se razlikuje od tiste, ki velja za komunističen. Namena strategije ne skrivajo. Hočejo uničiti vpliv severne Amerike in Evrope na vse ostale narode na svetu. Kjer se to ne do doseči naravnost, poskušajo priti do cilja po ovinkih: države in narode, ki se nočejo podati pod kitajski vpliv in ne nastopajo proti naši deželi in Evropi, je treba ali pokoriti s silo ali pa drobiti na kosce. Ta precej dolg uvod je potreben, da razložimo cilje kitajske politike do Indije. Indija je prevelika in preveč prostorna država, da bi jo Peiping mogel pokoriti z vojaško silo. Če ne preje, je to uvidel 1. 1963, ko se je spustil z Indijo v obmejne spore na južni tibetanski strani. Takrat so Kitajci začeli z uspešnimi vojaškimi operacijami, so jih pa nategoma ustavili pod uradno pretvezo, da se bliža zima in da so dosegli svoj cilj. Svet jim pa tega ni verjel. Bolj je verjel v domnevo, da so se Kitajci ustrašili svojih uspehov. Bali so se, da bosta v boje posegli Amerika in Evropa, stali so pa tudi pred vprašanjem, kaj naj napravijo s tistimi 400 milijoni ljudmi, ki živijo med Himalajo in Indijskim oceanom. Spoznali so, da so še prešibki, da bi Indijo dobili na svojo stran z vojaško silo. Zato so že takrat napravili drug načrt. Ako ni mogoče ukrotiti Indije kot države, je morda lahko mogoče zdrobiti indijski narod. Zdi se, da bi to bila lažja naloga. Po mnenju večine poznavalcev Indije indijskega naroda še ni, šele nastaja. Kar poznamo danes kot indijski narod, je čudna zgodovinska mešanica plemen, ki imajo že narodno zavest, in plejnen, ki jo šele iščejo. Tisti pa, ki že verujejo v indijsko narodnost, tvorijo manjšino, omejeno na indijske intelektualce. Pot do indijske narodnosti je pa še dolga. To prizna celo indijska vlada sama. Se namreč krčevito pro-tivi plebiscitu v Kašmirju s trditvijo, da bi se potem tudi druga indijska plemena proglasila na narode in zahtevala v duhu samoodločbe narodov pravico do plebiscita, kar bi pomenilo, da bi šle iz sedanje indijske federacije. To pa je voda na miin kitajske komunistične zunanje politike. Kitajska se je postavila v sedanjem sporu Indija-Paki-stan odločno na stran Pakistana. To je prirodno. “Sovražnik mojega sovražnika” — je prirodni zaveznik kitajskih komunistov. To prijateljstvo je za Kitajsko tem dragocenejše, ker Pakistan zahteva plebiscit v Kašmirju. Kaj bi moglo Kitajcem bolj ugajati kot ravno ta pakistanska zahteva! Zato so tudi tako hitro podprli pakistanske vojaške operacije z grožnjami napram Indiji, izraženimi v zadnjem ultimatumu. Ultimatum je s kitajske strani umetno napihnjen. Tistih par obmejnih bunkerjev in podobnih utrdb ob severni indijski meji bi kitajske divizije lahko zasedle brez velikega hrupa. Hrup pa je potreben, da se bo svet prestraši!. Ta cilj so Kitajci le prehitro dosegli. Svobodni svet jim je pa s svojo nervoznostjo pomagal še do pred komunističnim svetom, kako važni so postali in kako se jih boji ne samo svobodni svet, ampak tudi njihov ponižni sluga — ruski komunizem. V resnici ni ravno tako, toda kdo med komunisti in levičarji po vsem svetu naj pozna toliko razmere v mednarodni politiki, da bi lahko ločil bahanjg od resnice. Indija zahteva sedaj podporo od vsega svobodnega sveta. Prizna s tem, da je bila napačna svoječasna politika pokojnega Nehruja, ko je zavračal tujo pomoč v znamenju nevtralnosti. Indija bo pa morala spoznati tudi to, da bi ji svobodni svet dajal samo orožje, municijo, hrano, o-premo itd., ne pa svojih divizij. Kaj pa pomaga vsa pomoč svobodnega sveta, ako indijske divizije niso sposobne, da bi ukrotile kitajske? To bo za indijsko vlado bridko spoznanje, še bolj bridko bo pa pa za indijsko javnost. Ne bo si mogla zakrivati krute stvarnosti. Posledice bodo pa za Indijo več kot zoprne. Vse tiste politične sile, ki stremijo vstran od Indije, bodo v tej stvarnosti dobile nove dokaze, da od indijske državne skupnosti ne morejo pričakovati ničesar. Indijska narodna skupnost, kar jo je, se bo pa še bolj zrahljala. In to ravno hočejo kitajski komunisti. Ako bodo to dosegli, bodo zadovoljni tudi brez blestečih zmag na vojaških frontah. I BESEDA IZ NARODA Ivan Preže!] - 73-ieIr.ik Cleveland, O. — General Ivan Prezelj je 29. avgusta letos praznoval 70-letnico življenja. Prijatelji so se tega spomnili in malo popraznovali zadnjo nedeljo v Baragovem domu. Redki so generali slovenskega rodu. Razmere naše so take, da je treba že moža izrednih sposobnosti, da pride v voj'aski stroki do vrha. Dobro in prav je, da tak življenjski u s p e h podčrtamo. Bežen pregled teh 70 let kaže, da je Ivan Prezelj kljub zelo težkim razmeram hitel od uspeha do uspeha, da je dosegel stopnjo generala jugoslovanske vojske. Nič mu ni bilo prihranjeno; dve svetovni vojni te dobe sta ga udarili z vso močjo. V prvi svetovni vojni, od 1. 1915 do 1918 je bil kot mlad avstrijski častnik na italijanski fronti. Težko je bil ranjen. Prestreljen skozi vrat, prša in dvakrat ranjen v nogo pri jurišnem napadu. Kot nadporočnik je bil po vojni in razpadu Avstro-Ogrske sprejet v jugoslovansko vojaško službo. Udeležil se je takoj bojev za osvobojenje Koroške in bil tam v borbah ujet. Kot izvrsten oficir je bil že v letu 1924 sprejet v višjo šolo vojne akademije in leta 1929 je postal prvi — ter celo leto edini — ge-neralštabni kapetan jugoslovanske vojske. V letih 1934 in 1935 je opravil Ivan Prezelj še posebni vežbalni tečaj v francoski vojski in v odlikovanje postal član vojske francoske x’epublike in sicer 41. pešpolka v Rennes, Bretagna. Po kratkem službovanju kot načelnik štaba Drinske divizije je postal jugoslovanski vojni ataše v Atenah, leta 1939 pa šef odseka prometnega oddelka v generalnem štabu. V drugi svetovni vojni je preživljal najprej hudo usodo jugoslovanskega vojnega ujetnika. Koncentracijska taborišča v Italiji: Gonars, Monte Hale in Chi-esa Nova so bila njegovo domovanje žalostnega spomina. Ko se je vrnil, se je pridružil edini-cam general Mihajloviča, ki je med tem postal poveljnik jugoslovanske vojske v domovini. V letu 1943 je bil pomočnik komandanta teh edinic v Sloveniji. dokler ga ni zgrabila Gestapo in vrgla v ječo. V letu 1944 je prišel zopet na svobodo in postal poveljnik slovenskih edinic jugoslovanske vojske. Ob nesrečnem koncu Ijal v Italijo in se rešil z drugimi vred preko angleških taborišč v Italiji in Nemčiji v emigracijo v Ameriko. Ti zunanji podatki pa niti ne nakažejo ne vseh značilnih težav in bojev, ki jih mora prebroditi slovenski fant in mož v vojaški službi, da se uveljavi in pri tem na osebnem in narodnem ponosu ne trpi škode. Zvest in ponosen na svoje slovensko pokolenje je Ivan Prezelj zmagoval ovire z izredno solidnostjo in vztrajnostjo. Bil je znan kot častnik-gentleman, ki brez veliko besedi stoji in vztraja na svojem in ne odstopa. Pri tem je tako točen in natančen v službi, da mu nihče ne more blizu. V avstrijski in jugoslovanski vojski in končno kot poveljnik slovenskih edinic v narodni armadi generala Mihajloviča, povsod si je s temi lastnostmi Ivan Prezelj pridobil ugled in spoštovanje tako predstojnikov kot sovrstnikov in sodelavcev, zaupanje in ljubezen svojih vojakov. V največje zadoščenje mu je, da je ob strašnem polomu leta 1945 rešil vse, ki so bili njemu izročeni in so se njemu zaupali. Tu med nami je njegov optimizem in veselo dobrohoten značaj še posebna dobrota. Brez grenkih misli in besedi, brez kislih obrazov se je uvrstil general med delavce emigrante. Vedno kar moč vesel in zadovoljen, vedno poln žive vere, da ima tudi izgnanstvo svoj smisel in cilj, je oživljajoč element v vsaki družbi, v življenju naše skupnosti pa velik in prijeten, učinkovit, zanesljiv tovariš. Iskreno čestitamo! Iz vsega srca .voščimo srečno in veselo bodočnost! Na mnoga leta! A. D. Jaz sem s petimi tovariši pustil kemp in šel v Marquette. Tam nas je na cesti policaj vprašal, če iščemo delo in nam je poskrbel, da smo se drugi dan zastonj odpeljali v Birch, nekaj milj severno od tu. Pozneje sem dobil delo v železniški delavnici tu v Marquettu in sem tu ostal. Sedaj sem že precej let na železniški penziji.” J. G. :z BARAGOVE DEŽELE! Na indijanskem pokopališču Marquette, Mich. — Father Howard Brown, glavni tajnik Baragove zveze in urednik angleškega Baragovega vestnika, je spreten in iznajdljiv, kako širiti poznanje prvega škofa tukajšnje škofije Friderika Barage. Zadnjo soboto je peljal nove sestre učiteljice na Baragovi High School tu v Marquettu v severni del Baragove dežele na polotok Keweenaw ali “Bakrena dežela”, šli so po tisti poti kakor lanski clevelandski romarji. Ustavili so se najprej v kraju “Baraga”, kjer je lep spomenik Barage in mogočen križ. Ko je peljal sestre od spomenika mimo kapucinskega samostana na indijansko pokopališče, so sestre opazile napis na enem grobnem spomeniku in se zavzele: “Tu je pokopana naša sestra.” Sestre so omenile, da bodo prihodnje leto praznovale 100-letnico, kar so prišle prve sestre v Ameriko. Tu na grobu ene prvih njihovih sester so u-gotovile, da je bil Baraga tisti, ki je te sestre prvi dobil iz _______ ________ _ Francije za svojo šolo v L’Anse, j stik) so šli pogledat kraj in raz-to je tu na tem kraju. Te sestre j mere. Vrnili so se in rekli, da je imajo sedaj materino hišo v SU dobro. In je šlo kakih 100 kranj-Louis-u- v 'skih Janezov iz St. Mary’s v V Bakreni deželi so vozili “kamp” v sredini Gornjega Mi- Slovenska naselbina Traunik Tu v Marquettu živita Mr. in Mrs. Joe Obreza, doma z Notranjskega, Joe je star 91 let. Ve povedati zgodovino slovenske naselbine v bosti Gornjega Michigana z uradno registriranim imenom TRAUNIK, ki jo je lani omenjal v A.D. g. Ernest Terpin v popisu romanja v Baragovo deželo. Letos so Traunik obiskali tudi učenci slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti: Tominc, Urankar, Vrhovnik, De-jak in Janežič. Traunik nima nič zveze z Baragom ali drugimi slovenskimi misijonarji v marquettski škofiji v prejšnjem stoletju. Ime Traunik (travnik) je vzeto po občini Travnik na Notranjskem, ker so bili pr naseljenci skoro vsi iz tistega kraja ali vsaj okolice Travnika. Ti Travničani so prišli sem vsi iz Pennsylvanije, iz mesta St. Mary, kjer so delali v gozdovih Leta 1906 so slišali, da rabijo delavce v šumah Gornjega Michigana. Trije (Janez Knavs, France Debeljak in Janez Lu- „ - , ^ ' -----------■/- t'-r'-r-s— -- —f druge svetovne političnega uspeha posebne vrste. Bahali se bodo lahko vojne je vse svoje srečno prepe- skozi Calumet, kjer je slovenska cerkev sv. Jožefa (fara je letos praznovala 75-letnico obstoja, pa je slovenska samo še v spovednici) do Eagle Harborja, kjer je še edina Baragova cerkev, ki se še danes porablja za službo božjo. Nima stalnega duhovnika, tcda je zelo lepo oskrbovana. Lanski slovenski romarji so s posebno pobožnostjo zapeli v tej cerkvi slovenske Marijine pesmi, Čudili so se Baragovi iznajdljivosti, kako je znal združiti prižnico in spovednico. Prižnica je nad spovednica. Father Brown sporoča Slovencem, da je prejšnji župnik te cerkve Father Jordan, O.F.M., dal renovi-rati nagrobni spomenik slovenskega misijonarja Andreja An-doljška, kj ga je dobil Baraga v svojo škofijo in je umrl 1. 1882 v Eagle Harborju. chigana (1. 1907). Tam so delali, tam živeli, nekateri so si nekoliko bolje opomogli, Miklič je začel s trgovino in drugi še kaj drugega. Okoli 1. 1926 so zaprosili za inkorporiranje posebnega naselja z imenom Traunik. Na vprašanje, kaj je to “kamp”, v katerem so živeli v Trauniku, je Joe Obreza razložil tako: “Najbližja slovenska beseda za kemp bi bila “koliba”, kar tako — koliba, saj veste, kaj je to. Eden je bil poročen in imel ženo, ki je kuhala, živeli so na enem koncu kolibe s posebno sobo in kuhinjo. Mi smo pa imeli v spodnjem delu velik prostor, veliko sobo za vse. Tam smo jedli, posedali, se razgovar-jali, pozimi si kurili, da nas ni zeblo, spali smo pa v ravno tako veliki sobi zgoraj, ležišče pri ležišču ali postelja pri postelji.” ^ ^fRAVlTOwe > Joliet, 111. — Ko sva z Nickom v nedeljo pred Praznikom dela zopet vasovala pri Juretu, smo se razgovarjali o raznih dogodkih zadnjih časov. Govorili in ugibali smo, kaj vse bo in znala nam prinesti borba v Vietnamu, kjer je kakih 170,000 naših mož že zdaj v vojni službi. Na tisoče in tisoče pa jih kličejo na nabore za vojaško službo. Govorili smo tudi, kako bo za naprej z gospodarstvom v naših Z.D. Bo-li dela in služb za vse? Avtomatizacija in stroji na vseh raznih poljih se uporabljajo bolj in bolj. Vse se opravlja z manj in manj delavci. Ljudje se pa množijo. Jure je nam razlagal s številkami v milijonih, kako hitro se človeštvo množi. Zdaj baje je nas približno v Z.D. okrog 195 milijonov. Če bo šlo število navzgor tako, kakor je šlo zadnjih 33 let, bo leta 1975 v Z.D. že okrog 226 milijonov ljudi in leta 1985 pa že 266 milijonov. Ali bo jela in dela za vse? ; Pri tem vprašanju je Bara posegla vmes, rekoč: “Kaj se trudite možaki s tem! Bog, ki ljudi ustvarja in pošilja na svet, bo tudi poskrbel, da bo dela in jela zanje.” Tu je še Nick pritaknil svojo pripombo in dejal: “Bogme, bi rekel, da Bara ima kar prav. Dela bo vedno na svetu za vsakega, ki bo hotel delati. Pravkar sem bral v “JHN”, da so vešča-ki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo lepotičnih mazil in štup, začeli izdelovati lepotične priprave in stvari za moške da si bodo lepotičili obraze, lase, roke in nohte, da bodo hodili okrog našminkani, da bodo ženske in dekleta, ki jih bodo srečavale, kar žvižgale in se ozirale za njimi, ker bodo baje tako prijetno dišali, kakor lepi duhteči na-ua gDji v vrtu kakega vrtnarja. To vj[ J bo ustvarilo veliko novega bu-sinessa — to pa mnogo dela in služb, ki bodo vsa ta lepotična mazila in štupe izdelovali, kakor tudi za one, ki jih bodo prodajali in razpečavali. Ej, v A-meriki ne bo dela manjkalo,” je zaključil Nick. Bara, ki je pri tem komaj smeh zadrževala, se je k Nickovemu navduševanju na glas zasmejala in nato dejala: “Ha, ha! Že prav, že prav, če bo rodilo več dela, ampak bogme, to ti pa povem Nick, da za dedci pa ne bom žvižgala, pa naj se še tako štupajo z dišavami! To če bi bilo, kakor prerokuješ. Mislim pa, da bodo mnogi dedci, še vedno rajši rakijo cukali in da bodo bolj po rakiji dišali, kakor pa po kakih dišečih štupah!” Jure in jaz sva se smejala Nickovi napovedi o novi industriji, kakor tudi krepki Barini pripombi in pomisleku, ki ga je k temu izrazila. Tako smo zaključili pomenek o tej zadevi. Nato smo pa govorili o drugih stvareh, namreč: * KAJ DELAJO NAŠI DEMOKRATI IN REPUBLIKANCI v Washingtonu in drugod? Naj-prvo se je k temu spet oglasil Nick s svojo pripombo: “Naj-prvo naj vam povem, to po mojih mislih in skušnjah, da poli-tikarji so politikarji, najprvo in v prvi meri zvesti samim sebi in svojim interesom. Za tem nekaj onim, od katerih so odvisni v politiki in zatem nekaj onim, na katere se zanašajo, da jim bodo služili kot lestve v svojih političnih načrtih in pod vzet j ih. Taki so večinoma vsi politikarji — le kaka redka izjema je tu in tam.” Ko je Nick prekinil — najbr-že se mu je sušilo grlo, ker hlastno je segel po konzervi s pivom in jo skoro na en dušek izpraznil, je posegel vmes Jure. Ta je precej razgledan in ob takih pogovorih tudi pazno sledi vsem razlagam. Jure je nato začel razlagati to in ono in navajal je razne kritike proti sedanji upravi predsednika Johnsona, ki ga s kraticami označujejo LB J. Jure je pričel: “O L.B.J. imajo ljudje doma v Ameriki, kakor marsikje drugod po svetu, različna mnenja. Demokrat je teksaške sorte. Tam pravijo, da ti malokdaj kako stvar povedo dvakrat ali pojasnijo. Povedo ti, kar imajo za povedati, glasno in odločno s pristavkom: “Take it or leave it!” Po naše “Vzemi in verjemi, ali pa pusti in pozabi!” In na tebi je, da se odločiš za eno ali za drugo. O Teksančanih tudi pravijo, da so modri po svoje, da vedo kdaj je treba govoriti in kdaj imeti usta zaprta. In tu se začno govorice o našem predsedniku, ki ga v marsičem hvalijo, v nekaterih rečeh pa pravijo, da bi bilo boljše, da bi ravnal drugače, kakor ravno po svoji teksaški naravi. L.B.J. se pa najbrže za vse take govorice in kritike dosti ne zmeni. Na konvenciji demokratske stranke v Kaliforniji leta 1960 so se dogajale čudne reči. Kennedy in njegovi pristaši so mešetarili na vse strani, pripovedujejo nekateri, ker so se bali, da ne bi dobili teksaške glasove in podpore od teksaške delegacije. Zato, če tudi neradi, so iz političnih ozirov sprejeli L.B.J. za podpredsedniškega kandidata. In Kennedy in Johnson sta bila nato v jeseni izvoljena. Potem se je zgodilo, kar se je v Dallasu. Kennedy je padel. Johnson ga je nasledil in postal gospodar v Beli hiši. Do volitev lani 1964 ni začel takoj uporabljati “metle”; zdaj po volitvah, v katerih mu je dalo' ljudstvo ogromno večino glasov in š tem izrazilo zaupanje vanj, zdaj pometa po svoje in nekatere je že pometel iz kabinetnih uradov in najbrže jih bo še nekaj. Pometa pa počasi, previdno in ne prehitro. Čas in razni dogodki mu pomagajo, da ni preveč razburjenja. Ko se poleže sušljanje o eni spremembi, pride vest, da je zopet “resigniral” ta ali oni. Take resignacije so navadno “na-prošene”. Tako so šli Kennedy-jev brat Bob in več drugih, drug za drugim. Razni komentatorji in poročevalci tu in tam malo zbadajo “teksaško politiko” in pravijo, da se z njo plačuje “politične dolgove” — kake vrste “politični dolgovi” so to, seveda točno ne obrazlože. To naj bi vsak čital med vrsticami. L.B.J-se za zbadanja malo zmeni —1 vsaj na videz tako. Po svoje dela naprej, a dobro informiran je o vsem. Za kritike se ne zmeni, kakor da jih ne sliši. Svoje vrste mož. Zunanji svet opazuje in gleda na politiko L.B.J. po svoje. ^ same sebe zaverovani in zapeti angleški lordi ter večina angleške javnosti gleda na Washington z dvomljivimi očmi. Bolj malo zaupanja kažejo do nas. L.B.J. smatrajo bolj za preprostega in tu in tam bolj ne za preveč izkušenega državnika b"1 sami pri sebi kakor zgleda mislijo, da kot tak lahko vsak čas kam zavozi. L.B.J., bi sodil, da to čuti, pa si misli kot zavesten in trd Teksančan: Vi v same sebe zaverovani lordski frakarji me sodite, kakor hočete — mene zato prav nič glava ne boli-De Gaulle s svojo Francijo je postal hladen že proti Kennedy-ju. Na njegov pogreb je prišel (Dalje na 3. strani) ®®®SSSS®S!3!S®S®3!3!S!S53!53?5®S!3!3S®S3®3!^^ po Hirschevi ~ J. M.: V valovih graščinskega jezera Lokan je sedel k mizi in naslonil glavo na roke. Dolgo je tako sedel in razmišljal. Z visoko vzdignjeno glavo, l°da mračnega pogleda je stopal ravnatelj Košutnik po prašil cesti, držeči v mesto. Skoro Nobenega človeka ni srečal, kaj-11 za izprehod je bilo vreme neugodno. Že od jutra je bilo nebo svinčeno sivo. Veter ni hladil silne vročine, temveč je samo vzdigoval prah s ceste. Vse je hlepelo po dežju, ki ga kljub pooblačenemu nebu ni hotelo biti. Redke osebe, ki jih je sreča-Vah so držale svoje klobuke, da Rh ni odnesel veter, ki je podajal čedalje močnejši. Ker se 11:111 je zdela pot predolga, je Ustavil po naključju mimo veščega avtomobilskega izvrošč-ha, stopil v vozilo in povedal ulico, kam naj ga pelje. Komaj je sedel v vozu, je iz-§luil z njegovega obličja izraz ošabnosti, namesto katere sta pokazala strah in nemir. Rrekleto!” je zastokal in divje z«škrtal z zobmi. Razburjen je godrnjal nerazumljive besede Pred sebe. Ko je stopil iz vo-zha, je bil silno bled. Korakal je še nekaj minut po ulici in obstal pred zlatarsko izložbo in začel gledati vanjo, kakor bi ga bilo nekaj v njej zelo 2:’nimalo. Nekaj časa je ogledoval zlatnino, nato pa stopil v frgovino. Že često je pri zlatorju Kra-osrju kupil kakšno reč. Ko je 2agledal v trgovini zlatarjevega sina Ožbalta, ga je pozval, naj pokaže neko izredno lepo zlato dozo za cigarete, ki jo je hii prej videl v izložbi. “Okus pa imate,” je menil Ožbalt in vzel dozo iz izložbe. “že prav, že prav, gospod Kračar. “Koliko pa ta doza stane?” Ožbalt je pravkar hotel od-hreti usta, da bi povedal ceno, a ga je Košutnik prekinil: “Ne, ^ se bova z vašim očetom pogovorila.” Kakor vam je všeč, gospod jhvnatelj. Takoj ga bom pokli- reče, ki je zadela mene in mojo ženo!” “Prosim za oproščenje,” je odvrnil Kračar in prihuljeno pogledal skozi naočnike svojega gosta. “Nesreča je res strašna, in prepričan sem, da vam je hudo, ker je vaša svakinja tako tragično umrla. Ker pa je usoda tako hotela .. Košutnik je nekaj zamrmral. “Že vem, kaj hočete reči, gospod Košutnik,” je nadaljeval Kračar. “Usoda je tako hotela, da je gospodična Ogorelčeva umrla. Hudo je to, a ker se je že zgodilo, vam pa vendar smem reči, da vas je ta migljaj usode rešil vseh denarnih težav.” Košutnik ni odgovoril, temveč je zastrmel v sivo steno pisarne. “Menica je že predvčerajšnjim dospela v plačilo,” je govoril Kračar dalje in njegove besede niso bile več priliznjene. “Pred pogrebom vas nisem hotel opomniti. Prav lep pogreb je bil. Tudi jaz sem se ga udeležil ... Prav na današnji dan sem vas pričakoval. Torej se nisem motil.” “Kakor vidite, sem tukaj,” je menil Košutnik s hripavim glasom in sedel na zofo. “Zadevo torej lahko takoj spraviva v red,” je dejal Kračar in potegnil iz žepa obroček s ključi, da bi odprl železno omarico, stoječo poleg pisalne mize. “Vi menda mislite, da imam denar s seboj?” se je besno zarežal Košutnik. “Menice vam danes še ne morem izplačati.” “Kaj? Nimate denarja?” je zakričal Kračar in planil po-koncu. “Vi se šalite, spoštovani gospod. Zato se smejite ...” “Da, smejim se!” Košutnik je spet vstal. “Smejim se, ker ste me tako razočarano pogledali. Kratko malo, plačati vam še ne morem. Nasprotno, še sto tisočakov potrebujem. Še ta denar mi boste morali posoditi.” “Ali ste pri pravi pameti?”, je sirovo zakričal Kračar. “Ali veste koliko znaša moja terjatev do vas?” Ke, ne, sam pojdem k nje-niu. Saj je v pisarni?” Ču želite, vas povedem k Kiernu,” je dejal uslužno Ožbalt, k Ki treba, saj bom sam našel nieinu. Na svidenje, gospod Kračar!” Košutnik je z dozo v roki sto-Pil ' 4- J trgovine skozi vrata v °2adju na hodnik, po katerem je uekaj časa korakal, nato pa ’epko potrkal na neka zaprta Vrata. Šele ko je ponovno spet potr-a na vrata, so se ta odprla in ^ustrava glava starega Krača-Ja se je pokazala na pragu. ■^■h. gospod Košutnik,” je re- kel stari mož na videz zelo spo- 0i “v veliko čast mi je, da šRjiv ^ me osebno obiskali v mojem r °§u. Zakaj me niste dali Poklicati?” je ^kar nepotrebnega govorca) gospod Kračar,” mu je .posekal besedovanje Košutnik gj* s^°Pil v pisarno. “Dobro ve- Kti .rri^va se moreva pogovo-j. 1 tu. K vam sem stopil s vezo, da se bom z vami po-^ovorii o ceni.” Košutnik je po-^dozo na mizo. ^ Kakor sem slišal, vas je za-av huda nesreča,” je rekel kj.ačar. “Dediščina pa bo lepa, ne? Kakšna dva milijona goenda v celem. Višji svetnik jr, Kokan je skrben mož in Pametno upravljal premože-■VCestitam vam!” 0 Pa mislite!” je na videz “j^lčen° vzkliknil Košutnik. ako morete tako neobzirno °'01 iti spričo tako strašne nes- “Kakšnih tristo tisočakov,” je zasmehljivo odvrnil Košutnik. “Že večje vsote sem vam bil dolžan, a vendar niste bili tako sitni, kakor ste danes.” “Takrat je bilo upanje na dediščino po gospodu Ogorelcu in njegovi soprogi, zdaj pa...” “No, zdaj pa bova z ženo podedovala svakinj ino premoženje.” “S takim srečnim, odnosno žalostnim naključjem nisem mogel računati,” je rekel oderuh. “Kje pa imate denar?” “V blagajni višjega svetnika Lokana.” “In ta vam dela sitnosti, kaj ne? Ali je kakšna nerodna kljukica v oporoki?” “Saj vendar ne mislite, da je | devetnajstletno dekle napravilo oporoko! Mojo žena je njena edina in, njena edina dedična. Zato dobi vse rajnkjno premoženje. Kračar je olajšano zavzdihnil. “No, potem ...” “Toda šele čez nekaj tednov. Mislim, da vam je znana natančnost gospoda višjega svetnika.” “Da, da,” je prikimal Kračar, “toda v tem primeru, ko je vse tako jasno ...” “Sedite in dovolite mi, da vam vso reč obrazložim,” je dejal Košutnik in zaupljivo izdal Kračar ju svoj dogodek pri svet niku Lokanu, kako se je ta branil, da bi mu izročil dediščino. Pri tem je Košutnik označil Lokana kot sitnega in nezaupljivega godrnjača. TONE S HRIBA (Nadaljevanje z 2. strani) in kakor je zgledalo, se mu L. B. J. že tedaj ni dosti dopadel. Pozneje sta postala on in L. B. J. prava drug drugemu odtujena soseda, ki drug drugega še pogledata ne. Drugod po svetu gledajo tudi po svoje na nas in na L.B.J. Tako nekako zgleda podoba sedanjih odnošajev med zunanjim svobodnim svetom in našimi Z.D., da pri tem komunističnih dežel niti ne omenjam. Tako je že vseh teh sitnosti in neprijetnosti dovolj. Zraven vsega smo še v vedno večji in večji borbi v Vietnamu. Borba se zavlačuje in zna res lahko trajati leta in leta. Vidita fanta, v takih položajih smo in skozi take razmere, ki se1- iz dneva v dan poostruje-jo, vozimo. Skrbi in sitnosti dosti in zgleda, da jih ne bo zmanjkalo. Vse to bo za naprej začelo tudi nas doma ščipati aolj in bolj. Vsaka vojna žre ne samo z enim žrelom, ampak z mnogimi. Ta žrela so: draginja, drugo, podpiranje tujih dežel; velik del vseh proizvodenj gre za vojno, v vojnih časih se navadno tudi davki višajo — vse to povzroči, da je manj in manj na domačih mizah. Treba je zategniti pasove. Sicer ni še take skrajnosti, toda vsak požar nastane iz malega začetka, a večkrat uniči vso vas. Tudi iz Vietnama se lahko razširi ogenj in zajame ves svet... Kaj potem? Tu je jenjal Jure o tem. Z resnimi obrazi smo se razšli, vsak misleč po svoje o tem in o onem je nam zvenelo v mislih Juretovo vprašanje: Kaj potem? Vse Slovence lepo pozdravlja Tone s hriba --------o 0. Ignacu (John) Sfozsanu na grob v spomin! Collis, Minn. — Dne 2. septembra je prenehalo biti srce znanemu in zelo priljubljenemu prekmurskemu rojaku Ignacu-Johnu Hozianu, uglednemu zlasti med prekmurskimi Slovenci širom Amerike in v čikaški slovenski narodni skupnosti. Kdor je pokojnika poznal nekoliko pobliže, mora priznati, da so ga krasile mnoge, med nami včasih premalo uveljavljene kreposti, kot: ponižnost, krot- kost, potrpežljivost (zlasti še v dolgotrajni bolezni zadnja tri leta!), neprisiljena ljubeznivost z vsemi, s katerimi je imel v svojem poklicu ter pri vsem svojem delu in srečanju z ljudmi opravka, skromnost, preudarnost, predvsem pa vsem, ki so ga poznali, znana pristna srčna dobrota in prijaznost. Pokojni g. I. (John) Hozian ni izvršil velikih dejanj, ki bi ga proslavila pred širno javnostjo ter mu preskrbela neminljivo slavo kot velikemu človekoljubu, ali kot velikemu znanstveniku, ali slavnemu državniku, vojskovodji, ali karkoli podobnega. Pokojnik je bil velik in bo ostal velik v spominu nas vseh,-ki smo ga poznali, cenili, spoštovali in ljubili, kot človek, ki se je izkazal velikega v majhnih, vsakdanjih stvareh, zadevah in srečanjih. Njega nisi mogel nikoli videti jeznega, razburjenega, nejevo-Ijenega. Vedno in v vsakem primeru je ohranil, kot pravimo “mirno kri”, obvladal s svojim mirnim zadržanjem in razsodnostjo položaj. Svoj vzgledni notranji mir je mož imel zasidran v svoji globoki, v Bogu in Njegovi presveti volji utemeljeni in izoblikovani veri, kakor jo je prinesel od doma, iz starega kraja, iz mehkega, toplega, iskreno gostoljubnega Prekmurja. Iz te svoje globoke, v Bogu in krščanskih resnicah, verskih in moralnih, zasidrane in izoblikovane vere je zajemal moči, v svojih vsakdanjih križih 1 in težavah, problemih in trpljenju, zlasti še nazadnje v svoji dolgotrajni in neozdravljivi bolezni. Morda je res bil po naravi že mirnega značaja. Toda v vrvežu velemestnega življenja ter v trdi borbi za vsakdanji kruh je poleg mirne narave silno potrebna božja milost in božja pomoč. In to je pokojnik črpal iz svojega v z g 1 e dnega verskega življenja z izpolnjevanjem vseh božjih zapovedi in stanovskih dolžnosti, ne samo nekaterih! V tem je bil pokojnik lik popolnega človeka, ker je bil Bogu, Cerkvi in svojemu lastnemu narodu zvest v malem, v majhnih — večini ljudi nepomembnih vsakdanjih zadevah in srečanjih. Mož je iz vere živel in živel po njej. “Blagor Tebi, zvesti služabnik! Ker si bil v malem zvest, boš čez veliko postavljen!” beremo v sv. evangeliju. Bog je pokojnikovi družini in njemu samemu naklonil precejšnji delež časne sreče in zem-skega blagostanja. Toda to njega in družine ni odvrnilo od Boga ter od izpolnjevanja božjih postav in božje volje. Tudi mu ni zakrknilo blagostanje srca, kakor se to tako pogosto zgodi pri večini ljudi, ki se — čeprav s trdim delom in trudom — dokopljejo do blagostanja. Bil je Bogu hvaležen za večji in boljši “kos vsakdanjega kruha” ter ga ves čas, odkar poznam to družino, velikodušno, z blagim, radodarnim srcem, delil z “manj srečnimi” ter potrebnimi med rojaki, znanci in tujci. Koliko resničnih siromakov ter potrebnih se je tekom let nasitilo v njegovi restavraciji blizu ‘Loop’ v Chicagu brezplačno in koliko gostov, zlasti rojakov in duhovnikov prenočilo v njegovi hiši v Skokie! In koliko sta oba z ženo delala za vsako dobro stvar v naših društvih ter žrtvovala ma-terijalnih dobrin, truda, sposobnosti in časa v dobre namene, za vsako dobro, važno stvar med Slovenci in Amerikanci! Počivaj v miru božjem, blaga prekmurska duša slovenska, kakor jih je malo najti med nami! Ne bomo Te pozabili v svojih molitvah toliko časa, dokler se docela ne spočiješ po prestanem trudu in trpljenju v naročju božjem! Ti pa s svoje strani prosi Vsemogočnega in Usmiljenega, naj nas ohrani zveste Njemu, Njegovi Cerkvi ter lastnemu narodu, iz katerega smo izšli! Naj nas napravi in ohrani trdne in praktične v veri in v ljubezni do Boga in do bližnjega, po vzgledu, ki si ga nam Ti, dragi naš pokojnik in blagi rojak, zapustil! Marljivi, požrtvovalni delavki v slovenskih društvih, agilni in ugledni dopisnici naših slovenskih katoliških listov in publikacij, gospe Gizelli Hozian ter vsej njeni družini, njenemu sorodstvu ter krogu družinskih prijateljev naj iskrenejše sožalje ter globoko sočutje ob prebridki izgubi blagega moža in očeta! D. I. M. -------o------- Resolucija o rdeči nevarnosti razburja Latinsko Imeriko WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je pred nekaj dnevi sklenil posebno resolucijo, ki opozarja deželo na komunistično nevarnost, in predlaga predsedniku, naj v državah Latinske Amerike tako nevarnost zatre tudi s silo, ako ni drugega izhoda. Resolucija ni pri nas razburila nikogar, saj so se le redki zmenili zanjo. Tisti, ki so jo premislili pa niso složni v presoji: nekateri jo hvalijo, drugi kritizirajo. Predstavniški dom je resolucije sprejel z 312 proti 52 glasovi. Resolucija ni ostala nezapaže-na v Latinski Ameriki. Tam se radi nje razburjajo vsi levičarji, kar je umljivo. Zoper resolucijo so pa tudi mnogi desničarski nacijonalisti. V Kolumbiji -je na primer 'senat zahteval, naj se parlament peča z resolucijo, kajti resolucija pomeni “kršitev načela o nevmešavanju v zadeve tujih dežel”. Komunisti v Latinski Ameriki bodo gotovo porabili resolucijo za divje proteste proti ameriškemu imperij alizmu. -----O------ Moskva pridno rovari proti azijsko-afriški konferenci MOSKVA, Rus. — Kot je znano, je bila julijska konferenca azj sko-afriškega bloka preložena na 5. november, kraj je o-stal nespremenjen: Alžir. Za konferenco pa ni več nekdanjega navdušenja. Nekatere države se bojijo, da bo sestanek afriških državnih poglavarjev, ki je predviden za 21. oktober v Gani, rodil toliko prepirov in trenj, da bo vplival tudi na morebitni alžirski sestanek. Drugi mislijo, da bi spor med Indijo in Pakistanom utegnil neugodno vplivati na dnevni red konference. Najbolj pa skrbi vse moskovsko stališče. Moskva hoče biti zastopana na konferenci. Ako ne bo povabljena, bo zadevo spravila na dnevni red konference preko svojih prijateljev. Azijsko-afriške države so pa trenutno tako razpoložene, da jim prav nič ne diši, da bi morale povedati, koga imajo raj še, ali Moskvo ali Peiping. Zato visi u-soda konference še zmeraj v zraku. -------o------ Tito pojde na obisk v Bolgarijo BELGRAD, SFRJ. — Predsednik Josip Broz Tito bo odpotoval v sredo za 6 dni na uradni obisk v Bolgarijo, kjer bo gost predsedstva sobranja (parlamenta) in Centralnega komite-ta Bolgarske komunistične partije. ■ ——o— Lobisti dobili hudo konkurenco WASHINGTON, D.C. — Demokratski kongresnik Rogers iz Floride je na tihem spravil skozi odbor za trgovino pri predstavniškem domu določbo, da naj države dobijo pravico, da odrejajo šole za bolniške sestre. Rogers seveda tega ni storil na lastno pobudo, bil je pod pritiskom lobistov raznih šol za bolniške sestre, ki nimajo potrebne kvalifikacije. Kvalifikacijo takih šol ima sedaj v rokah Narodna zveza za bolniško nego, ki se drži zelo strogih predpisov. Za Rogersov korak so pa zvedele tiste žene kongresnikov, ki so kvalificirane bolniške sestre. V blag spomin OB SEDMI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE Mary Gregoncli ki je v Gospodu zaspala dne 26. septembra 1958. Sedem let Te zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi, nam pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni. V miru božjem sladko snivaj, draga nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: SOPROG, SIN,- HČERKE, ' SNAHA, ZETA in VNUKINJE. Cleveland, O., 27. sept. 1965. Ker vedo, da državne oblasti ne bi bile preveč stroge v oceni šol, in se bojijo, da bi lahko cela vrsta pomanjkljivih šol vzgajala samo slabe bolniške sestre, so takoj stopile v akcijo in oblego-vale kongresnike, naj Rogersev predlog zavrnejo vsaj v plenumu. Pa so nastopile prepozno vsaj za predstavniški dom. Zato so se obrnile na senatorje za pomoč in upajo, da bodo senatorji pokopali načrt na skupni kongresni konferenci. MAP OGLASI V najem Oddamo 5-sobno enodružinsko hišo, lepo čisto stanovanje, odraslim, na 1246 Norwood Rd. -(186) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Ciair Ave. EN 1-5214. (x) Na prodaj - Prodamo profesijonalno itali-jansko-a m e r i š k o harmoniko, polna velikost, kot nova, 11 in 7 prestav. Kličite CL 1-7139. (184) V najem Enodružinska 6-sobna hiša na E. 74 St., plinski furnez, kopalnica, $60. Vprašajte na 1266 E. 71 St. HE 1-8726. —(185) V najem Dve opremljeni spalni sobi, po želji s kuhinjo, privatno. Mirna družina, novo prostori. 1027 E. 61 St. HE 1-6671. (185) V najem Oddamo 5 sob zgoraj, čista, mirna okolica. Kličite po 6. uri HE 1-3629. (184) Lastnik prodaja Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077. — (pon., sred,, pet.) V najem Oddamo 5 sob in kopalnico, spodaj, plinska peč. Kličite po 4. uri na 1010 E. 70 Street. — (20,24,27 sept) V najem Oddamo spodaj 4 lepe sobe, kopalnico, plinski furnez. prostor za parkanje na 7023 St Clair Ave. Kličite 361-2309. (27,29, 1 okt) PrijafeFs Fharmaey IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Si. Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4212 Snežinke so brezbarvne MINNEAPOLIS, Minn. — Snežinke so dejansko brez barve, ker pa njihovi kristali odbijajo svetlobo, se nam vidijo redno bele. Moški dobijo delo PSHASflJTE!!! TOVARNIŠKI STROJNIK IN NADZORNIK Zahteva se nekaj skušnje REZALEC BRUSAČ skušen delati z malimi noži in -brusi na veliko brzino. Prva ali druga izmena. Dobri delovni pogoji. Visoka plača na uro in stranske ugodnosti. THE H S R MFQ. GO. 20080 St. Clair Ave. ____________________(189) Oskrbnik Iščemo zanesljivega oskrbnika, srednje starosti ali par, ki je upokojen. 10 stanovanj, prosto stanovanje. Kličite AC 1-7931. (187) Ženske dobijo delo Delo dobi Žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103. (x) Iščemo Kuhinjsko pomoč, ure od 7. zj. do 2. pop. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) Delo za žensko Iščemo energično žensko, ki bi pomagala pri čiščenju in skrbela za otroka v Cleveland Heights, samo ob četrtkih. 371-4638. (184) Help Wanted — Female PACKER AND ASSEMBLER Job open on production line. Day shift, hours 7 a.m. to 3:30 p.m. Apply fourth floor reception office. 7 a.m. to 10 a.m. Ask for Mr. Szabo. KROMEX div. of ATAP Co. 880 E. 72 St. just north of St. Clair Ave. (189) 1 V blag spomin DRUGE. OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA Mn Anžiček Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 27. sept. 1963 v Girardu, O. V miru božjem sladko snivaj, dragi, nepozabni mi soprog, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj. Žalujoča: KATARINA ANŽIČEK, soproga in OSTALO SORODSTVO. Girard, O., 27 septembra 1965 V blag spomin OB OSEMNAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MATI IN SESTRA Mary Mulec ki je zatisnila svoje blage oči in odšla v večno življenje dne 27. septembra 1947. Truplo Tvoje zdaj počiva, v hladni zemlji mirno spi duša pa naj raj uživa ge pri Bogu veseli. žalujoči: HČI in SINOVA SESTRA in BRAT Cleveland, O., 27 sept. 1965 ! Možiček je prijel dečka po materinsko pod brado in mu pokazal podobe in pisma, ki so bila pribita z žeblji na steno. “Hej, kaj pa je to, kaj je to?” Dvoje ljudi, moški in ženska, je narisanih na sliki; zraven je še koza in napis: “Pravično dela inu Boga se pravi kmet boji, zato se mu volič, otrok in živina redi.” Peter je takoj uganil, kdo so oni trije: “To je Adam, to je Eva in to je hudič.” CHICAGO, ILL. HELP WANTED — MALE ENGINEERS: I L j General Dynamics CONVAIR DIVISION ^ Offers immediate opporfunifies ,, in year-around sunny SAN DIEGO CALIFORNIA . .i TOOL ROOM MACHINIST Milling machine and related experience. MILLING MACHINE OPERATOR A Vertical and Overarm experience. DUPLICATING and PROFILE MACHINE OPERATOR A Experienced 3D hydrotel, 3D true trace. PROFILE MILL PROOFER Numerical control Morey or Gidding-Lewis Skin mills TEMPLATE MAKERS FORM BLOCK MAKERS PLASTER PATTERN MAKERS Relocation arranged. Please write in confidence and send your resume with particulars to WARREN 3. JONES JR. Employment Manager General Dynamics (ONVAIR DIVISION P.0. Box 1128, San Diego, California, 92112 An Equal Opportunity Employer “Tako je, tako je, tako je,” je klical Meuss in ploskal s svojimi rokami. “To je dečko pameten, gospod sodnik, ta bo nekoč še pisar, boste le videli.” “Prav za prav, prihajam zaradi vaše plemenite slikarske umetnosti.” “Jej!” Sinje škratje oči so zažarele spričo upanja, da bo zaslužil kak goldinar. “Izvolite, stopite v mojo delavnico. Pruef-fer, nepridiprav, pazi mi na smrkavce, malega logarčka izv-zemši.”— Tako je brbljal Meuss in stekel pred svojim obiskovalcem v sosedno sobo, kjer je bilo videti mimo postelje družbo čudnih svetnikov, ki so bili upodobljeni ali na platnu ali pa izrezani v lesu; naslikani so še-še nekaj bili, izrezljani pa so vsi imeli vsak svojo hibo. Sveti Florijan ni imel čelade, Jožef lilije, Pavel meča; sveta Elizabeta je bila izgubila celo svojo dobrodelno roko. Angel varuh pa je bil tako poškodovan, da bi bil potreboval sam svojega angela varuha, ker ni imel ne noge ne roke in samo polovico perotnice. Popravljanje takih polomljenih svetcev je bilo Meussu poleg njegovega poglavitnega opravila s slikanjem najljubše delo. Nabral jih je po zakristijah in kapelah v okolici, popravil škodo z lipovimi vložki in barvilom in potem vrnil na njihovo mesto, ne da bi dobil za to kak novčič plače. Schinnagel je tako sedel, da je kazal hrbet tej žalostni družbi in gledal na prastaro razpelo nad posteljo, kjer je imel ovi-jač krog ledij ravno sto gub, ki jih je Meuss rad našteval svojim obiskovalcem. Logar je dejal: “Sem prišel zaradi podobe naše ljube Gospe na Čelu, katero ste. naslikali pred šestnajstimi leti. Prenoviti jo hočem dati. Starost jo je zmaličila in tudi sicer ni več lepa.” Meussu so se spačje oči od začudenja razprle. “Ha? — Gospod rihtar? Podoba vendar ni poškodovana. Barve so se nekoliko osušile, kar pa nič ne škoduje podobi.” Pa podoba sama ni lepa,” je rekel logar in nergal nepoča-kano. “Ni lepa in zato je Marije nevredna, ki je najlepša;... človeku ubija pobožnost, mesto da bi mu jo množila; — zato pa jo hočem dati prenoviti. Pokažite svojo umetnost, napravite Mariji lepše lice in našega Gospoda tudi; krono, ki je prevelika, vzemite stran in naslikajte namesto nje lepo počesane lase, a .lepo.” Meuss je stresal pri vsakem stavku, ki ga je izgovoril Schinnagel, z glavo, sprva vdano zanikujoče, nazadnje bojevito. “To le mi naredite, za plačilo, se razume—” “Ne!” “He? Zakaj pa ne?” “Podobe se jaz ne pritaknem!” “Kako?” “Ne pritaknem se je!” je dejal Meuss odločno. “Zato ker ste jo sami naslikali,” je zavpil logar in zardel ko kuhan rak, “pa mislite, da ji ni potreba popravila.” “Ne, zato ne!” se je branil Meuss. “Podoba je milostna, zate je ne sme nihče spreminjati.” “Milostna ali pa ne; grda je!” je zavpil Schinnagel. “Sveta Devica ni taka!” “Ali jo je gospod rihtar že videl?” je postal zdaj tudi Meuss ogorčen. “Tako lepe, kakor je, ne more Marije upodobiti noben človek, pa najsi bo navaden podobar ali pa sam sveti Lukež. Pa saj podoba ni grda. Kaže pač žalostno, objokano in trpečo mater in gospo. Tudi vam je bila dozdaj vedno všeč. Pa saj vem, komu ni všeč, nekatoliškim gospodom na gradu, zlasti gospodu Jeseju. O, gospod logar, čuvajte se vendar tega zlostnega fantina!” “Nobene besede zoper gospoda Jeseja!” je vzkipel Schinnagel. “Poštenjak je, da se mu nihče izmed vas ne more primerjati. Ste razumeli?” “Sem,” je odvrnil možiček nejevoljno in si dal opraviti pri svetem Boštjanu. “Saj nisem hotel nič reči, pa je le res, da vas je škoda, gospod logar, da toliko občujete z nekatoliški-mi.” “O tem ne boste vi—” je zavpil Schinnagel. “Prosim za odpuščanje, gospod logar,” je dejal ponižno mali Meuss, boječ se, da ne bi užalil rihtarja. “To seveda ni moja reč. Nič se ne menite za to, če rečem kakšno neumno. Star postajam pač.” ' ■ “Pa glede podobe?” je vprašal strogo Schinnagel. “Ne morem,” je odvrnil Meuss. “Ostati mora taka, kakršna je. V tejle obliki vas je ozdravila, v tejle obliki jo molimo vsak velikonočni ponedeljek; v tej obliki jo bodo morda častili, ko bova midva že davno mrtva, še bolj, kot smo jo doslej, daleč naokoli.” “Svojeglavni ste,” je dejal Schinnagel nevljudno, a silil v moža ni več. Ob preprostih besedah ubogega maliča se ga je lotil nekak sram. V tej obliki ga je ozdravila, — a zdaj mu taka, kakor je, ni več prav. Ali ni to podobno — Petru, ko se je grel? ... “Naj za zdaj ostane, kakor je.” “Brez zamere,” je dejal ponižno Meuss, “če pa ima gospod rihtar kako drugo delo zame, me bo močno veselilo.” Še ko sta govorila, so zaškle-petala okna v motnem bobnenju, ki je prihajalo tostran in onstran Donave. Prav tedaj se je potresla vsa hišica pod močno bijočimi koraki. Otroci so vpili: “Hvaljen bodi Jezus Kristus”; nekdo je zaklical: “Kje so učitelj?” Neki moški s pokve-čeno nogo je priropotal poteč se v sobo in vpil na ves glas: “Meuss! — Meuss! — Meuss! Annuntio vobis gaudium magnum. Cesarja so izvolili.” “Katerega pa?” sta zavpila obenem Meuss in Schinnagel. “Leopolda! Najstarejšega sina blagopokojnega cesarja Ferdinanda!” Meuss je zavpil, zdrknil nato na svojo delovno klop, požiral in obračal svoje spačje oči, ki so bile polne solza. “Bog —bodi —zahvaljen!” — “Bog bodi zahvaljen!” je nato šinil kvišku in začel vriskati kakor srečni palček, ki je našel Snegulčico v svoji postelji: “Juhej! Cesarja imamo! Zdaj je pa odklenkalo galjotu, lutrovcu in zapeljivcu melških otrok in vsem drugim maličem. Zdaj bodo ponižni postali, ošabni gospodje — tako ponižni bodo. — O blagoslovljeno katoliško veličanstvo!” Schinnagel se je počutil nekako slabo, nato pa vprašal vikarja: “Kdo pa je prinesel to sporočilo?” “Čast mi je, gospod logar, se je šele zdaj poklonil Aichen-sperger logarju, kar je bil dotlej opustil; “poročilo? Gospod grof Sinzendorf. Z ladjo se je pripeljal v Pechlarn, naravnost iz Frankfurta. Od tam so nam poslali sla. Čujete? Že zvonijo! Gloria, gloria!” “I seveda, zvonijo,” je dejal Schinnagel; vikar se je začudil, da je mož tako miren. Zvonovi zvone z obeh strani v Novem in Starem Pechlarnu in velike puške pokajo. — Tedaj je pograbilo Meussa in kakor veter se je zakadil v učilnico med-svoje poredneže: “Ljuba moja krščanska mladina, maliči, ali boste pazili? Gaudium magnum! Novega cesarja imamo. Dobrega Izvolimo znova za MESTNEGA ODBORNIKA EDMUND J. TURK-a "izrednega javnega služabnika"! NJEGOVO KANDIDATURO PODPIRAJO: • okrajni odbor Demokratske stranke • Demokratski klub 23. varde • AFL-CIO • The Plain Dealer • The Press • Citizens League in mnogo drugih * * * Obdržimo vestnega uradnika • * * OBDRŽIMO ODBORNIKA EDMUNDA J. TURKA, da ho delal za nas! PRESS — 13. sept. 1965 “23. varda: Turk... razume mestno upravo in je eden najboljših mož v mestnem svetu.” PLAIN DEALER — 9. sept. 1965 “Volivce 23. varde Plain Dealer močno poziva, naj glasujejo za Edmunda J. Turka. Turk je pokazal osebno silo in globoko razumevanje, in ne smeta biti izgubljena za mestno upravo.” FOR COUNCIL 23rd Ward 1 VOLITE V TOREK 28. SEPTEMBRA, 1965 = X Edmund J. Turk = Edward J. Kovačič, načelnik 7308 Hecker Ave. katoliškega cesarja, kateremu naj da Bog veliko let življenja. Živel Leopoldus! Živel, živel! In zdaj se bomo naučili ambro-zijanske hvalnice za zahvalno mašo.” In mož je pograbil svojo Klaro, da mu je zavriskala pod močnimi potegljaji, a mladina, ki ji je cesar Leopold kaj malo mar, pač pa hrup zvonov in topov v veliko veselje, je še pre-vriskala Klaro in topiče: “Te Deum laudamus, Te Dominum confitemur, Tibi Cherubim et Seraphim incessabilli voce proclamant.” (Dalje prihodnjič) OKI OBE fSfejSTfc R fr S [2 9 _UL ajiuiis 6 m lL fs. rotil H 13 14 15 16 mm 2G ŽL m m 22 29 mm KOLEDAR društvenih prireditev OKTOBER 9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue. 9. —DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave 10. —Marijin dvor št. 1640 Kato liških borštnarjev praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi otroško igro “Bavbavčki” v avditoriju. Nastopijo otroci iz Toronta. Začetek ob treh popoldne. 16. —Dvor Baraga Kat. borštnarjev št. 1317 priredi letni maškeradni ples v svetovidski farni dvorani. 17. —Združene podružnice Slov. ženske zveze iz Ohia prirede večerjo proslave Slovenskega dne od 3. pop. dalje v Slov. društvenem domu na Recher Avenue. 24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja z mašo ob 10. zj. in zajtrkom po sv. maši v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30. 24.—Praznovanje 40-Ietnice delovanja organista Martina Rakarja pri fari Marije Vnebo-vzete. 24. — Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Vida priredi lelno kosilo z govejo pečenko v šoli sv. Vida. od 11.30 do 3.00. 30.—Slov. narodni dom na St. Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.” 30. —Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi kartno zabavo pri pogrnjenih mizah v šolski dvorani. 31. —Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih. NOVEMBER 7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue Jesenski koncert. 13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje 25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester. 13.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Ave. 19. - 20. - 21. — Letni farni puranski festival pri sv. Vidu. 21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 24. —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom. 25. —WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave. 28. — Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje priredi zabavni večer z večerjo. DECEMBER 5. —Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert. JANUAR 1966 30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave. FEBRUAR 6. —Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi “Večerjo in ples” v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob petih popoldne. 20. —Klub slov. upokojencev v Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave. MAREC 12. — Klub slov. upokojencev v SDD na Waterloo Rd. priredi večerjo ob 3. obletnici svojega obstoja. 20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av. 27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop. JUNIJ 11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji. 26. —15. letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa. RUDY KR1STAVN1K COMPANY 5908 Bonna Avenue Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965 Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 27. avgusta 1965 v Gospodu preminul naš ljubljeni sin, brat in nečak IGNAC PIŠKUR Pokopali smo ga dne 30. avgusta 1965 na pokopališču Kalvarija. Rev. Viktor Cimperman je v cerkvi sv. Vida daroval zanj slovesno pogrebno sv. mašo in opravil obrede. Zakrajškov pogrebni zavod na St. Clair Ave. je odlično vodil priprave in pogrebni sprevod. Dobri sosedje so zbrali sklad za sv. maše in skupni venec. Rozi Kočevar in Štefi Zemljanec sta zbirali. Posebno iskrena hvala vsem tem dobrotnikom. Hvaležni smo iz vseh naših src Vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence, vsem, ki so prišli kropit in bili pri pogrebu. Hvala vsem za vso pomoč in izraze sožalja. Naš dobri IGNAC naj v miru počiva in večna luč naj mu sveti! žalujoči: mati FRANCES, brata JOSEPH in TONY, teti THERESA TOMIČ v Clevelandu in MARIJA ŠVIGELJ v Sloveniji. Cleveland, 27. septembra 1965.