Naročnina Dneva« 1 »dajn za državo SHS meseCno ZO Din polletno 120 Din celoletno MO Din za Inozemstvo meieCso 35 Din neddlika ixdn)n celole.no v Jugo-Klovlll 120 Din. za inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petJI-vTSta mali oglasi po I SO In 2 D, veCJI oglasi nad 49 mm vMIne po Din 2-50, velllcl po 3 ln 4 Din, v urednllkcm delu vrstica po 10 Db> o Pri večjem □ Izide ob 4 zlulroj razen pondeltka tn dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ullct št. 6/Ш Uoltoplal se ne vračalo, netranhlrana pisma se ne iprefeoo/o * Uredništva Melon št. 2050, upravntštva št. 2328 Uprava le vKopltar/evl ut.št.6 * Čekovni račun: Clubllana štev. 10.d SO ln 10.34? жа 1 nserate, Saralevošl.7503, Zagreb št. 39.011, Praga In Dunai št. 24.797 Katolicizem in tisk V katoliškem Kolnu je pripravljena razstava svetovnega tiska. Udeležilo se je je skoro 50 držav. V ogromnem razstavljalnem prostoru je zbrano toliko zgodovinske, kulturne, politične in gospodarske sile, da take svet še ni videl. V njej se zrcalijo začetki duševnega oblikovanja od pradavnine do danes, ko je črka spremljevalec skoro že slehernega Zemljana; tu tekmujejo svetovni nazori. Poleg ži-dovsko-liberalne tiskovne panorame, pospeše-vatelja kapitalizma, znanilcev socializma, se je postavila ob stran Moskva s sovjeti. Tudi katoliški tisk ima poseben oddelek. V celoti preletiš z razstavo zgodovino; tu imaš dokaze duhovne človeške borbe, dokaze, kakega obi-Iežja je bila drobna črka, ko je stopila v boj za svetovno gospodstvo in kdo ji je gospodar v 19. in 20. stoletju.. In pri tem si hočeš-nočeš-moraš zastaviti vprašanje o tisku, kot katoličan o katoliškem tisku še posebej. Nikakor ni nekaj slučajnega, če so prireditelji izbrali za razstavo ravno čas po svetovni vojni. Hoteli so ponazoriti ne ravno trenutka, ki bi bil ugoden za propagando, ampak dobo, ko je razstavljen predmet na vrhuncu svoje moči, ko si utira pot tudi v kraje in v množini, o kateri se mu pred desetimi leti ni niti sanjalo, ko njegovo svetovno gospodstvo ni več sporno, zlasti v Evropi in Ameriki. Pred očmi intamo najnazornejšo sliko vele-loka, ki bruha, ne da bi ga mogel kdo zajeziti, znanilca demokracije in diktature, boljševizma in fašizma, politike in gospodarstva, brezbo-štva in pobožnosti, razjedavca in graditelja družbe, zvonarja, ki kliče v bodočnost in zagovornika vsega, kar je bilo. Vsakdo ga pozna: kmet v nedeljo in ob -ečernem odmoru, delavec v vozu cestne železnice, uradnik na pisalni mizi, politik in bankir. Milijonov ni mogoče več prešteli, upliva ne bo nihče popisal in stalno prodirajoči moči se nihče odtegnil. Svet je naš! pravi. Svet je naš! Čigav? Ali ameriški ali evropski, židovsko-kapitalistični, socialistično-niaterialistični ali krščanski, ali tistih, ki iščejo sebe, ali pa tistih, ki vidijo zdravo družbo? V tem je ravno vprašanje katoliškega tiska in odnosa ter dolžnosti katoličanov do tiska! V tem je ravno vprašanje uveljavljanja katoličanov v življenju. Zato ob priliki kolnske tiskovne razstave tudi od naše strani načelna beseda. Prvič tisk sam, posebno časopis. Brezpomembno bi bilo ne priznati, da ima tisk svojo specifično nalogo in ustroj, svoj razvoj in določeno tehniko. Brezpomembno bi bilo zanikati, da se mora enako katolicizem posluv.iti vseh tehničnih žurnalističnih sredstev, če hoče, da bo v tekmovanju uspel. Nihče ne bo trdil, da bi bila vsa ta tehnika in ustroj sam na eebi slaba. Gre za gibanje, ki se ju poslužuje, gre za človeka, kako ju rabi, gre za načela, na katerih zida. Nadalje: Napačno bi bilo misliti, da je negativna propaganda uspešnejša kol pozitivno delo. Če je n. pr. židovski tisk danes na čoln svetovnega žurnalizma, mu ni odrekali tlela, da je iniciativno posegal v zunanjo in notranjo politiko, kulturo, gospodarstvo in novičarstvo. Gre torej za moč, silo, s katero naj vsaj enako močno posega tudi katoliški tisk v vse življenje, zgrablja in rešuje kot prvi aktualna vprašanja in nosi zastavo ustvarjajoče iniciative! Drugič: Odnos katoličanov do svojega tiska. Ze površen pregled nad tiskom nam dokazuje, da gre časopis za tem, da ustvari s krogom čitateljev neko družinsko razmerje, temelječe na ljubezni in požrtvovalnosti. Idejna glasila se za ta cilj še posebej trudijo. Blaginja, moč in pomen lista je sodoživljanje či-talelja. V tem razmerju se gradi zavest, prepričanje, dolžnost; se rodi medsebojna pomoč v napadanju in obrambi, se ustvarja vera v moč skupnega dela, bratski odnos, ki vodi korake le v to družino, ki to družino podpira, ki vidi v idejno nasprotnem tisku vsaj tujca, če ne že izrazitega nasprotnika tega razmerja. Tu pa je na mestu odkrita beseda: Solidarnost katoličanov ni tako velika kot pri svo-bodomiselslvu ali pa židovstvu. Zavest, da je tisk del lastue duševnosti, pri katoličanih ni tako razvita kot pri drugih strujah. Krščanski tisk, pa naj bi bil še tako na višku, je pri nasprotniku krščanstva bela vrana, ker naroča le svojemu nazoru odgovarjajoče časopisje. A tudi zveze še nI! Znano je n. pr., da Zid, ki ima za svoje glasilo »Frankfurter Zeitung« in ki je spotoma, v vlaku ali na ladji, priča nesreči, gospodarskemu, političnemu ali kulturnemu razgovoru, odda ua uredništvo na prvi pošti dopisnico z vsebino dogodka! Iu pri katolikih?! — Trije ueliki ukrepi vlade r Belgrad, 5. maja. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji, ki je trajala nad Štiri ure, je ministrski svet sprejel poslednje podrobnosti glede našega inozemskega posojila. Finančnemu ministru je dal tozadevna navodila in pooblastila. V ponedeljek odpotuje financ, minister v Pariz, kjer bo ostal dva do tri dni. Nato pa odpotuje v London, da podpiše pogodbo o najetju posojila. Poleg tega so se reševale razne resorne zadeve. Za samoupravo. r Belgrad, 5. maja. (Tel. »Slov.«) Ministrski svet je sklenil: 1. da morajo strokovni referenti pri velikih županstvih kadar in kjerkoli se za to pokaže potreba, na prošnjo samoupravnih oblasti, sprejeti sodelovanje v oblastih. To svojo dolžnost morajo izvrševati vestno in pošteno, če jih oblasti za to naprosijo. 2. Da moraio vse državne oblasti vložiti vse svoje sile in pokazati največje zanimanje za dobro in procvit samouprav in samoupravnih poslov. Vsako motenje in oteževanje poslov in nastopanje proti koristim samouprav, se bo smatralo kot groba kršitev državnih interesov. Proti odgovornim osebam se bodo podvzeli energični zakonski ukrepi. — Ta sklep je dostaviti po resornih ministrih vsem podrejenim organom v državi. Reforma trošarin. r Belgrad, 5. maja. (Tel. »Slov.«) Finančni minister je izdelal nov načrt zakona o trošarinah, ki ga bo v najkrajšem času predloril: narodni skupščini. Složnost o radik. dem. zoezi Popolna zme&* gg. Vukičeviča in Davidoviča - Davidovič naj ostre e obsoja Radiča in Pribičeviča r Belgrad, 5. maja. (Tel. »Slov. :) Kakor smo poročali, bo seja NR kluba 10. maja. Ze sam dosedanji potek teh sej je pokazal, da so vse iiade opozicije z ozirom na izid razprav v radikalnem klubu brez vsake podlage. Poleg tega, da je v NR klubu ogromna večina za sedanjo vlado, ki odobrava delo vladnega predsednika Vukičeviča. pa se je izvršila v glavnem odboru NRS značilna sprememba. Nekateri člani so uvideli, da kampanja, ki jo nekateri člani glavnega odbora vodijo proti Vukičeviču, ni v interesu NRS in da je vsaka borba proti Vukičeviču samo v škodo stranke. Ti člani glavnega odbora so spremenili svoje stališče. Položaj v glavnem odboru se je pre-okrenil tako, da se nekateri nadejajo, da bo Vukičevič v najkrajšem času imel tudi v glavnem odboru večino za seboj in potem ne bo nobene ovire več. da se seslane kongres NRS, na katerem se bo izvolilo novo strankino vodstvo. Ravnotako je tudi demokratska stranka popolnoma enotna in odobrava delovanje sedanje koalicije. V tem oziru je značilen Davi-dovičev govor. Ljuba Davidovič, ki je imel pred zastopniki osrednjega odbora in pred zastopniki belgrajske organizacije DS dolg govor, v katerem je med drugim izvajal: »O političnem položaju lahko izjavim, da je stabilen in da ni v tem trenutku nobenega objektivnega razloga za spremembo današnje kombinacije. Sedanja vladna koalicija se naslanja ua večino več kot dve sto poslancev. Ta moč v parlamentu je zadostna za zakonodajno delo v najširšem zniislu. Ce to delo ni plodonosnejše v večji meri, pada predvsem krivda na nastopanje opozicije. V danem momentu ne gre akcija opozicije samo proti vladi, marveč je naravnost naperjena proti življenjskim interesom naše države.« Nato je Davidovič govoril o Pribičeviče-vem in Radičevem delovanju Očrtal je njihove nastope proti investicijskemu posojilu, ki je naši državi potrebno. Kritiziral je Radičeve tozadevne izjave in dejal: »Če bi v naši predvojni Srbiji kdorkoli dal slične izjave in obtožbe proti svoji rodni domovini v zmislu izjav, ki smo jih čul i s te strani, bi bil označen za izdajalca. V tem pogledu je najhujše to, da se s temi izjavami preračunano dela proti posojilu in se obenem izrekajo najtežje neresnice. V svojih nedavnih izjavah je Stjepan Radič obtoževal našo državo, da bo to posojilo porabila za zidanje stra-tegičnih železnic in za oboroževanje, in da s tem delamo proti svetovnemu miru. Predvsem vas lahko zagotovim, da bo to posojilo, ki ga najemamo, imelo popolnoma gospodarski značaj. Glavni cilj velikega invesjicijskega dela, ki se bo s tem posojilom izvedlo, je ustvariti potrebne pogoje za okrepitev gospodarske moči našega ljudstva in za intenzivno izrabljanje neizmernega Viogastva naše države. Take Radičeve trditve so pri nas nenavadne, ker se v opoziciji ,nismo nikdar spozabili, da bi V dnevih torej, ko se razstavlja v središču katoliškega zapada v zgodovinskem Kolnu, tisk, moramo zlasti mi katoličani obuditi spomin na to, kaj smo zamudili, kaj zanemarili in kako bomo delali vedno za sili katolicizma odgovarjajoč katoliški tisk. ignorirali najvišje interese države in da bi, mereč vlado, škodovali svoji domovini... Če poleg tega pogledamo na drugr pojave v našem parlamentu, lahko rečem, da se tisto, kar se dogaja, ni dogajalo nikdar in se ni moglo misliti, da bi se zgodilo. V skupščini smo govorili kot duhovniki s prižnice in mislili na visoko dostojanstvo tega doma.« Ni brez razloga verovati, da vsi ti, ki kar sipljejo žalitve v parlamentu, zlorabljajo svobodo govora in da so nasprotniki parlamentarizma, da naše politično življenje silijo v diktaturo in da sc trudijo, da nikdar ne bi žalovali za parlamentom in parlamentarizmom, če bi do tega prišlo, da bi ga izgubili. Iz ust teh ljudi se slišijo v parlamentu težke in grde besede, ki se nikdar ne bi smele izreči v dostojni družbi. Pred dvema, tremi dnevi so prišle iz ust teh ljudi besede, da so demokratski prvaki napravili sporazum z »Vukičevičevimi lovskimi psi« (Pribičevičeva izjava. Op. ur.). Ta ostudna žaljivka meri na 110 narodnih poslancev. Mi, ki nas podcenjujejo z Balkanci, nikdar nismo niti o Zagrebu, niti o Ljubljani, niti o kakem drugem mestu naše domovine rekli nobene slabe besede. Oni stalno napadajo Belgrad, Radič predvsem s cincarji. Mislim, da ni nobena sramota, če bi bil kdo cincar. Če bi pa pregledali rodovnik teh ljudi, bi imeli mnogo več razloga, da postanejo nezadovoljni. Takšna je kvaliteta in moralna vrednost tistih, s katerimi se borimo in ki danes motijo pozitivno delo na urejevanju države. Po mojem prepričanju se bomo v tej borbi izkristalizirali in izšli iz nje kot zmagovalci O naši stranki lahko rečem, da bo v polni meri podpirala vlado in delala v duhu demokratskega programa ...« Davidovič prehaja nato na dogodke, preden jc prišlo do sedanje vlade. Pravi, da so demokrati najpreje sprejeli idejo koncentracije demokratskih elementov, ki pa se ni mogla izvesti. Ravno tako se ni mogel ustanoviti blok demokracije z ozirom na prejšnje postopanje in dogodke. V klubu ni bilo nobenega človeka, ki bi bil imel polno zaupanje v ta blok. Nezaupanje je izzvalo prejšnje delovanje Radiča in Pribičeviča ter njihovi1, ljudi. To je bilo vzrok, da se nihče ni mogel ogrevati za to mi-sr' Pozneje se je izkazalo, da je to pravilno. R- iič ir Pribičevič sta s poznejšim delovanjem potrdila, da so bili ti dvomi popolnoma upravičeni. Kaj bi se zgodilo, pravi Mavidovič, če b; imeli skupen klub, pa bi prišel trenutek, ko je Radič stopil v javnost s svojim predlogom, da naj bo general vladni predsednik. Tu^i poskus s koncentracijo vseh pada-tr ntarnib strank se je izjalovil vsled nastopa Pribičeviča in Radiča, ki sta stavljala nesprejemljive zahteve. Sedaj hočeta razcepiti vladne stranke. To pa sc jima ne bo posrečilo. »Brez dvoma,« pravi Davidovič, »je Radič vse to uvidcl. Ko so se mu vsi ti poskusi ponesrečili, je prišel s svojim predlogom, da se vladno predsedništvo poveri generalu. Takoj lahko rečem, da odgovorni činiteljl na to niti nc mislijo. Za to se ogrevajo tisti, ki so že pričeli obupavati, ker niso v vladi...« Davidovič nato govori o delu vlade in pravi: »So razlogi, da sc želi, da bi bilo delo vlade uspešnejše. Zagotavljam vas, da bo. Sprejet je zakon o izenačenju davkovj, državni pro- račun in zakon o pomoči stradajočim. Izdelan) so načrti o kmetijskih zadrugah, o občinah, o sodnikih, o sodiščih, o državljanstvu, kazenski zakonik, o vrhovni upravi itd. Najvažnejši je zakonski načrt o ureditvi kmetijskih dolgov. Dalje zakon o kmetijskem kreditu, o pobijanju korupcije. Za izpeljavo teh načrtov so znatne težave, pa jih bomo premagali. Da sc izvede vse to, je treba najeti posojilo, ki sc bo najelo pod najugodnejšimi pogoji.« O mednarodnem položaju je Ljuba Davidovič dejal, da imamo veliko in dragoceno prijateljstvo s Francijo. Naše razmerje do Nemčije se vedno boljša. V tej smeri pozdravljam zbližanje med Francijo in Nemčijo. »Ponovno rečem,« je dejal Davidovič, da je naša država med tistimi, ki gledajo na bodočnost v cilju trajnega miru in medsebojnega sodelovanja vseh narodov. Zunanja politika naše države sc bo nadaljevala v tej smeri. Sedanja vlada se prizadeva, posvetiti v notranji politiki vso pozornost našemu kmetskemu prebivalstvu. Kako „Jutro" poroča t Belgrad, 3. maja. (Tel. »Slov.) Zerjavo« vo »Jutro« od 4. maja poroča o četrtkovi seji narodne skupščine in o Petejanovi interpelaciji glede ureditve osemurnega delovnika: »Razprava o interpelaciji pa je odpadla radi tega, ker je poslanec Petejan obolel in ni bil navzoč na seji,« — Poslanec Petejan ni bil odsoten radi bolezni, ampak se je popolnoma zdrav odpeljal na socialistično slavlje v Ljubljano. To je Petejan sam potrdil na skupščinski seji 4. maja, ko je trdil, da ni bil bolan, ampak da ni dobil nobenega obvestila o svoji interpelaciji. Obvestilo mu je skupščinski predsednik poslal pravočasno na njegov klub. Petejana ni bilo nikjer. Odpeljal se je namreč na rdeče slavlje, ne da bi imel za to dopust od predsednika. »Jutro« pa ga je kar proglasilo za bolnega. V stenegrafskih zapiskih narodne skupščine stoji, da jO*Petejan sam protestiral proti temu, da bi se ga proglasilo za bolnega. Prehudi napadi na prosvetno upra o r Belgrad, 5. maja. (Tel. »Slov.«) V »Učiteljskem tovarišu« so zadnje čase izšli črno-obrobljeni članki »Kaj se godi«. V teh člankih se napada prosvetna uprava glede postavljanja uC'eljev. Napadi, osebni in neutemeljeni, vsebujejo težke žalitve za prosvetno upravo. Ker so ti članki brez vsake stvarne podlage, torej napačni, je prosvetno ministrstvo odredilo proti uredniku »Učiteljskega tovariša« Ivanu Dimniku in izdajatelju Andreju Škulju disciplinarno preiskavo, ker sta Jržavna uradnika. Obenem se jc izdal nalog za sodno post. panje po tiskovnem zakonu. ItalHa-Grči^a-TurčHa v Atene, 5. maja. (Tel. »Slov.«) Italijanski poslanik v Atenah Arlotta je danes obiska! ravnatelja političnega oddelka zunanjega ministrstva Politisa. Kolikor se doznava v političnih krogih, vztraja Italija pri tem, da se ita-lijansko-turške pogodbe udeleži tudi Grška. V tem vidijo namen Italije — izolirati Jugoslavijo. Grška si prizadeva, da reši vprašanje grško-turške pogodbe v kratkem času. Tež-kočo pa dela vprašanje posestev bivših turških lastnikov na Grškem. Turška vlada nima namena, staviti to vprašanje še enkrat na dnevni red. V grških političnih krogih ne verujejo inozemskim vestem, da bi se tudi Francija udeležila italijansko-grške-turške pogodbe, Francoski politiki se zbirajo v Pariš, 5. maja. (Tel. »Slov.«) Snovanje frakcij v novoizvoljeni poslanski zbornici kaže vedno bolj, da se v republikansko-demokratski uniji in Marinovi skupini, ki sta prvotno razpolagali s 150 mandati, pojavlja grupiranje k levici in da bo tema skupinama ostalo le 110 mandatov. Večina onih, ki se nameravajo odcepiti, bo prešla najbrže k demokratski ljudski stranki, ki je v prejšnji zbornici imela samo 14 mandatov, pa se bo sedaj najbrže dvakrat povečala radi privlačnosti programa, ki ga je stranka sprejela od socialističnih strokovnih zvez CGT. Radikalni socijalisti bodo menda s svojimi 130 poslanci najmočnejša skupina v zbornici. Zdi se, da bo močno narastla tudi Loucheurjeva skupina levih radikalov, ki je poklicana, da postane močna srednja stranka. Egiptovski zunanji minister odstopil. Kakor se poroča iz Kaire, jc sedaj po odstopu egiptskega finančnega ministra podal demi-sijo tudi zunanji minister Gali paša. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali Л Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Krojaški pomočnik dobro izurjen, želi premeniti službo. - Naslov pove uprava pod 3951. BLAGAJNIČARKA S prakso želi premeniti mesto. Naslov v upr. 3865. Starejši trgov, pomočnik špcc. stroke, vešč slov., nem. in italij. jezik, išče zaposlenja kjerkoli. Ponudbe na upravo Zmožen. Trgovski pomočnik mešane stroke, 7. večletno prakso, išče mesta najraje v kaki zadrugi. Ponudbe pod »Zadrugar na upravo lista. Prodajalka izurjena, išče mesta v mestu ali na deželi. Naslov v upravi št. 3880. Ekonom- oskrbnik vajen vsega poljedelstva in živinoreje, želi mesta za takoj. Naslov v upravi lista pod štev. 3851. Absolvcntinja trg. sole išče primerne službe. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod >.Praktikantinja«. Inteligenten fant z dežele želi mesta sluge, skladiščnika pri kakem večjem podjetju ali kaj sličnega. Vešč je računstva, lepopisja in taksnih zadev. - Naslov v upravi lista pod št. 3852. Пл1{|р išče službe kot UCIVIG strežnica pri bolnikih v privat. hišah. Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod št. 3890. Iščem mesto brivskega vajenca Sem v 15. letu, dovršil sem 5 razredov ljudske šole z dobrim uspehom ter imam veselje do brivske obrti. Naslov pod »Brivski vajenec« štev. 3952 na upravo Slovenca. Bivši zvaničnik želi stalnega mesta kot pomoč v kaki pisarni. -Naslov v upravi Slovenca pod št. 3853. Kdo sprejme za vratarja, skladiščnika ali podobno, 56 letnega samskega, zdravega, močnega upokojenca brezplačno v službo? Naslov v upravi pod štev. 3900. Vajenca rtC slikarsko in pleskarsko obrt. FRAN AMBROŽ, Rimska cesta 11. ^јШ1 Ljubljana Sv. Petra c. 36 Iščem učenko za v kuhinjo (kuharsko učenko), plac. natakarico in čvrsto dekle za vsa opravila, ki je tudi vešča pranja in molzenja. Hotel »Triglav« — Boh. Bistrica. Trbov. premoči drva. - Pogačnik, Bohoričeva ul. 5 - Ljubljana. Teleion 20-59 Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. Čevljarski stroj (Cylinder), dobro ohranjen, se proda. - Poizve sc: Stari trg št. 15. Nov pomlad, plašč se proda. — Poizve sc: Novak, Gradišče štev. 4. Klubgarnitiira radi premalega stanovanja ceno naprodaj. Interesent naj pošlje svoj naslov na upravo lista pod »Klubgarnitura«. SOBO Zon Prvovrstno zastopstvo, komisijsko zalogo, naročila iz inozemstva, trgovske zveze, sigurno eksistenco, si zagotovite, če pišete na: R. PUC, Ljubljana, vila za artilj. vojašnico. pošfen vajenec iz dobre hiše, se takoj sprejme pri M. Punzen-gruber, trgovina z mešanim blagom, Črna pri Prevaljah. Sprejmem proviz. potnika vpeljanega v čevlj. stroko. Ponudbe pod »Kavcija 150 Din« štev. 3942 na upravo. Učitelj v majhnem mestu na kmetih išče pošteno, delavno žensko (Primorko ali Dolenjko), da bi opravaljala vse delo pri rodbini 4 oseb, ker gospodinja bolehna. Služba stalna. Ponudbe pod »Učitelj« štev, 3943 na upravo. oddaja vedno po nizki ceni parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Cinkovo pl< št. 10, porabno dela, 3 dam ali železno čevino. sestnik, 36 ocevino približno 800 ha, še za stavbna leta staro, pro-pa zamenjam za pocinkano plo-Anton Kebe, po-Dol Jezero štev. pri Cerknici. AJDO Oddam s 15. majem z dvema posteljama gospodoma ali boljšima gospodičnama. Istotam se sprejme takoj boljša šivilja — pomočnica. Sv. Petra cesta 44, L SOBA lepo opremljena, zračna, l elektr. razsvetljavo, se odda s 15. majem. Naslov pri upravi lista št. 3945. Trnovska hiša z velikimi skladišči in trgov lokalom, se proda v Kranju St. 109, na Glavnem trgu, nasproti župne cerkve. 4 Ponudbe na naslov: Kati Vajt, Kranj. Dvodružin. hišo prodam. Eno stanovanje takoj na razpolago. Poizve sc Rožna dolina, gostilna pri »Mostičku«. Proda se hiša 1. velikim vrtom, s trgovino z mešanim blagom /. dnevnim prometom od 1200 do 1600 Din, s celim inventarjem za 65.000 dinarjev. Naslov v upravi Slovenca pod št. 3946. Pekarno vzamem v najem, event pristopim kot družabnik. Ponudbe na upravo pod »Pošten in marljiv«. Dvodružin, s 6 sobami, vsa podkle-tena, z lepim zelenjad-nim in sadnim vrtom, sc takoj proda v mestu za 220.000 Din. — Naslov v upravi Slovenca šl. 3870. V nedeljo v gostilni Amerika na Glincah VESELICA Igra godba Gradaš-ca. Vstopnina prosta. mlevsko, 1—2 vagona, takoi proda Kmetijska zadruga v Ptuju. Muzikalni orkester (Klepetar, Praga I in železna blagajna (Wcrthcim), v dobrem stanju, naprodaj. Nislov v upravi lista pod 3926. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE NUDI ГО IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Naša obrt Gospodinje! - Poskusite iS? idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu. najboljša in najcenejša pri M. Masten tovarna žime Stražišie pri Kranju. Klavirji prvih svetov, znamk! ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni trg 3 (v lastni hiši poleg magistrata). Zaloga I11 Izposojevalnica najboljših klavirjev, pi-ainiiov in harmonijev, Stclnway. Boscnilorfcr. Flirster, Iliilzl, Ilofnuin, Original Stlngl. Popravilu in iigluševau'e najcenejšo. — Najbogatejša izbira vseli ostali h glasben'h uietrum. iu strun. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po ЈФ** najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari tr6 12 - Židovska 4 SOO parov trpežnih ru iiivili in črnili telovadnih čevljev vso številko, manjše no :w Din, večje po 41) Din ter druge telovadne potrebščine kakor tudi klobuke kupilo 1 aj eneje pri A men kancu Ljubljana, Stari trg 10 A* NalDolISi /\ hoksi Čebin, Wolfova 1/2 Otomane 630 Din, povzetje 40 več, v zelenem ali rdečem goblenu. Pri večjem odjemu za hotele in prenočišča še popust. Solidno delo. — Rndoli Sever, tapetniitvo, Marijin trg 2. Izšel je novi obširni katalog modernega pohištva — Razpošiljava ga proti predplačilu 30 Din v go. tovini ali v znamkah. — Erman & Arhar, mizar, stvo, Št. Vid n, Ljubljano, Pazite na obleke ker si voliko veliko lahko prihranite, če jo daste čistiti in barvati v ke ; inično pralnico, kjer je I cona naiiiižja in najbolj 5 solidna postrežba. Шоп Doc Ljubljana Solenburgova ulica 6JI, Tovarna: VIC-GLINCE, Nihdar ne boste obZalo alt u'iw8iP da sle si omislili najboljši Gritzner in Adler V.^--^ in RolO. V uajkrasnejšib opremah v zalogi samo pri Pelelincu Jos. Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika. 15letna garancija. Pouk vezenja brezplačen. Vrvarske izdelke najboliše kvalitete kupite najceneje v največji vr-varni Jugoslavije: Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7, Maribor. Koroška 8. 1503 Bolnik (pri zobozdravniku): »Čemu Vam je pa ona nagačena podgana tamle?« Zobozdravnik: »To je zelo imenitna reč. Ženske, katere pridejo sem, od strahu omed-lijo, ko zagledajo podgano. In potem imam jaz zelo lahko delo.« Uredite si prebavo. da Vam minejo bolečine! ti « Bolečine v želodcu, crevih, trilo telesno od-vujanje, glavobol, pritisk krvi v glavo, ner- S voznost, pomanjkanje spanja, zlata žila, elab tek - nastanejo zaradi slabe nrelmve. Urejujte si svojo prebavo s preizkušenim oliksir.iem FIGOL. da Vam minejo bolečino. FIGOL-eliksir uro.iuio prebavo in Vam vrača zdravje. „ . FIGOL izdeluje iu pošilja po pošti proti povzetju z navodilom o uporabi Ji j lekarna dr. Semelić, Dubrovnik 2. Originalni zabojček s3 steklenicami Din 105'—, g g I z 8 stekl. Din J45'-. 1 steklenica Din 40—. -- 1 — 3 «0 £ E Sprejme se 40 dobrih zidarjev na palači Delavske zbornice in na Poljanskem nasipu pri gradbenem podjetju inž. Dukič in dr. Druga POKUSHJA VIN v Umonski kleti 5.. 6. in 7. mala 1928 Henrik Sienkiewicz: Na polju slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Pan Pagovski ni odgovoril takoj na te besede, kajti slutil je, da prikrivajo očitek, njemu namenjen. Ost se je skrivala v tem, da se mu je bil predstavil •stari Cipranovič dve leti poprej in ga bil obiskal v Belčački. Pagovski ga je bil sprejel sicer prijazno, a vendar nekam ošabno. Spominjal se je tudi, da mu sploh ni bil vrnil poseta. Storil je tako, ker je bil Cipranovič homo novus: pristulil se je med šlahto kot sin Armenca, ki si je pridobil plemstvo. Še njegov ded je imel trgovino s suknom v Kamiencu.3 Sin tega trgovca, Jakub, je služil kot topničar v vojski slavnega Chodkievvicza in se je v bitki pri Ho-tinu1 tako odlikoval, da mu je kralj na priprošnjo Stanislava Lubomirskega podelil plemstvo in Jedlino kot dosmrtno posestvo. Pozneje pa so bila zastavljena ta zemljišča njegovemu dediču Serafinu, ker je naklonil poijski republiki kmalu po vpadu Švedov neko posojilo.1 Mladenič, ki je tako uspešno priskočil od polovice XVI. stol. dalje, ker je imel voljeni kralj le ne-potnikom na pomoč, je bil baš sin onega Serafina. Mladi Cipranovič je posebno povdaril zadnje besede: Radi tega ne bomo postali nič domišljavi,« tako da je Pagovski prav dobro razumel njegovo očitanje. A ta kavalirski nastop je staremu šlahčiču vendar ugajal. Zavedal se je, da ne kaže odbiti ponudbe človeku, kateremu je dolgoval rešitev in do :l Armenski trgovci so od nekdaj bivali po ruskih mestih: Lvovu i. dr., kjer so posredovali trgovino г Orijentom. Kakor Židje so bili tudi ti trgovci podrejeni kraljevi oblasti. 4 Poljsko: Choclm v sed. Romunski. Ta I 1073. po velikem hetmanu ln po/.n. kralju Sobiesketn izvojevana zmaga je rešila Ukrajino Turkov. 1 Upnik je gospodarit na posestvu, dokler ni dobil posojenega denarja z obrestmi vred nazaj. > Plemiška Republika* (Kzeczpospolita szlachecka) je uradni naslov Poljske države tnal no oblast. Belčačke so res imeli še dolgo, nevarno pot. Zato se ni predolgo obotavljal in je rekel: r Če ne bi bili vi prišli na pomoč, bi se zdaj najbrž volkovi pretepavali za naše kosti. Kaj bi vam potem ugovarjal. Dobro, pojdimo!« Cipranovič je zdaj šel, da za silo popravi kočijo. Oje se je bilo razletelo nadvoje, kakor da bi ga bila presekala sekira. Zato so morali jahači sani s ko-nopci privezati k sedlom svojih konj. Na ta način so počasi vlekli voz naprej ob veselem klicanju spremljevalcev in prepevanju pana Bukojemskega. Do Jedline ni bilo več daleč. Pravzaprav ni zaslužil ta kraj niti imena sela in je bil samo pristava sredi gozda. Kmalu so potniki zagledali več oralov obsegajočo poljano, oziroma odprto, od vseh strani z gozdom obkoljeno ravan, posejano s stavbami, katerih zasnežene strehe so se lesketale v mesečini. Onstran kmečkih hišic se je videla pristava, zadaj blizu ceste pa je stala graščina. Nekoč so bila namenjena ta poslopja kraljevskim gozdarjem in lovcem. Cipranovič jih je bil prezidal za lastno bivališče. Zato niso bila videti posebno prijazna ali gosposka, bila pa so jako obsežna, skoroda prevelika za tako malo posestvo. Iz oken je prihajala jarka luč, odsevala na snegu pred vratmi in rdečkasto razsvetljevala grmovje pred hišo ter visoko štrleč žerjav ob vodnjaku sredi dvorišča desno od vhoda. Stari Cipranovič je menda pričakoval sina samega ali pa tudi v spremstvu kakih gostov, s katerimi je moral priti po cesti. Čim se je kočija ustavila pred graščino, je že prišlo iz veže več slug z baklami. Njim je sledil gospod sam v kratkem kunjem kožuhu in podlasičji kučmi. Čim je zagledal kočijo, se jo takoj odkril. Pohitel je po stopnicah doli in vprašal: Kako ljube goste nam pošilja Bog v našo gozdno samoto? Mladi Cipranovič je očetu poljubi! roko in mu povedal, kdo prihaja. Medtem je stopil Pagovski iz kočije in pričel: »Že davno sem vam nameraval napraviti obisk, h kateremu so me danes prisilile okoliščine. Tem bolj sem hvaležen usodi, ki je na tako izreden način ustregla moji želji.« »Na svetu se dogajajo najbolj čudne reči. Pozdravljam iz srca to naključje in vas vljudno vabim, da izvolite vstopiti.« S temi besedami se je pan Serafin izbrano priklonil, ponudil pani Vinicki roko in jo peljal noter. Ostala družba mu je sledila v hišo. Takoj po vstopu so občutili gostje 0110 prijetno čuvstvo, ki vselej prevzame potnike pozimi in v mraku v topli, razsvetljeni sobi. V velikih pečeh v veži in ostalih prostorih je veselo prasketal ogenj. Sluge so hiteli prižigati nove, beloblesteče sveče. Pagovski se je začudeno oziral. Plemiške hiše se po večini namreč niso odlikovale po blagostanju, ki je v Cipranovičevem domu presenečalo pri vsakem koraku. V žarkih jarke luči je zasijalo in po vseh sobah vzbujalo pozornost pohištvo, kateremu bi lakrat enakega zastonj iskali po marsikaterih drugih gradovih. Ob stenah so stale skrinje in izrezljani italijanski stoli. Na policah so se videle lepe ure, be-nečanski kozarci in krasni bakreni svečniki. Na stenah so visele rogozine, katere je krasilo dragoceno, z modrimi turkusi posajeno orijentalsko orožje. Tla so bila popolnoma pokrita z mehkimi krimskimi in tatarskimi preprogami. V dveh nasprotnih kotih sta bila nameščena dva popolna, umetniško izdelana oklepa, ki bi bila v kras tudi domu najponosnejšega magnata.2 »Vse to imajo od svoje kramarije,« je na tihem ■srdito pomislil pan Pagovski, zdaj bi se pa radi ba-hali pred pravimi plemiči in jim razkazovali svoje bogastvo, dasi ga seveda niso z mečem pridobili! A Cipranoviča sta se staremu šlahčiču kmalu prikupila z iskreno gostoljubnostjo in prijaznostjo in postal je čisto krotak, ko je začul trenutek pozneje v sosednji jedilnici žvenketanje s krožniki. ' velikaša. = 111 = 111 S P O K a o S "f 2 f» a < 3 tr Џ f s. »ej a o '4 B p 5Г ВГ I « и g -o to ■ o -J < N fe Ul -3 X* N O tO Ф to •• ' o 7 I F (B B ai < 2L o g "i o n >L Z <*> S- P S * - E* 2? 2 B' F ta S" i/9 > S O > « 2 6» 4" Б K- g, & o era s u Ul ■ a. < nT B E c— n> c P o _ Ul Eo 4Š co 2. V I O СП) s š s? ^ 0 s fi Л. CP a 2. n. P P rr * (Л < o as (0 u P1 M. M -• 04 co i B m,s- а C3£.- S < «> № — N PJ B tS m — K O Д Џ■ g to ^ Љ. C N 2 < G. m u S E. K- ■■ u "* S s < S S 3- S P ? !T =111 = 111 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani) K.are) Cefc. izdajatelj: di. Ft. Knlovec. Uredniki Franc Teme glavi t Ob 700letnici ustanovitve lavantinske škofife V naslednjih odstavkih bom skušal podati obris zunanje zgodovine Lavantinske škofije, ki te dni vsa vesela praznuje 700 letni jubilej svojega obstoja. Iz rimske dobe sta na ozemlju današnje Lavantinske škofije znani dve škofiji: v Ptuju (sv. Viktorin) in v Celju (sv. Maksimilijan). Obe sta propadli za časa preseljevanja narodov. Ostala je strašna puščava. Izhodišče za zopetno pokristjanjenje zgodovinske Karantanije pa je bil Solnograd. Odtod so prihajali misijonarji in apostoli ter v srcih naših prednikov prižigali luč sv. vere. Ustanovitelj solnograške škofije je apostol Nemcev, sv. Bonifacij (okoli leta 740.). Razumljivo je, da je ob ustanovitvi obsegala škofija ogromen teritorij. Tudi Karantanija je po večini spadala pod jurisdikcijo solnograškega škofa. Do kod je začetkoma v naših krajih segala solnograška škofija, ni točno znano. Pravico cerkvene jurisdikeije nad našimi pokrajinami so si namreč istočasno lastili tudi oglejski patriarhi, češ, prvotni prebivalci tukajšnjih pokrajin so luč sv. vere prejeli iz Ogleja. Da napravi konec prepirom, je cesar Karel Veliki leta 788. solnograško škofijo povzdignil v nadškofijo, leta 798. pa Karauta-nijo in Panonijo do Drave in njenega iztoka v Donavo pridelil solnograški nadškofiji. Tako je bila meja solnograške nadškofije na jugu definitivno določena. Solnograška nadškofija pa je bila še vedno preobsežna. Arno, prvi solnograški nadškof, je sicer izpolnil naročilo Karola Velikega, namreč »pergere in partes Slavorum et providere omnein illam regionem et ecclesia-sticum officium more episcopali colere popu-losque in fide et christianitate praedicando confortare« (K. Tangi: »Reihe der Bischofe von Lavant,« str. 33), toda njegovi nasledniki so kmalu spoznali, da tako obsežne škofije ne morejo sami dobro opravljati. Tako so tekom 9., 10. in 11. stoletja bili prisiljeni pošiljati v Karantanijo od časa do časa pokrajinske škofe (episcopos regionarios, chorepiscopos), ki so stolovali večinoma pri Gospej Sveti. Kot taki pokrajinski škofi so nam znani n. pr. Modest (že okoli leta 765), Teodorik, Oto, Os\vald... Tako smo bili Slovenci takrat politično in cerkveno odvisni od tujcev. V 9. stoletju, ko je sv. Metod postal panonski nadškof in je njegovi oblasti bilo podrejeno današnje Prekmurje, Mursko polje, spodnje Slovenske in Ljutomerske gorice s starodavnim Ptujem, je za kratko časa sicer posijalo k nam prijaznejše solnce, toda sv. Metoda so sovražni Nemci kmalu pregnali, ker Solnograd takrat ni pripustil, da bi Slovenci imeli svojo škofijo. Naval Madjarov je koncem 9. stoletja uničil vse sadove pokristjanjenja. šele po njihovem odhodu so se začele razmere zopet urejati. Začela se je splošna obnova, nastajale sc nove vasi, trgi, mesta, začele so se zidati cerkve, uredile so se prve župnije, pražupni-je, nastajali so samostani... Solnograški nadškof Eberhard II. (1200 do 1246), eden najodličnejših srednjeveških škofov, je že leta 1215., ob priliki IV. later. občnegla cerkvenega zbora v Rimu predložil papežu Inocenciju III. (1198—1216) načrt za ustanovitev treh novih škofij, na otoku Kiem-skega jezera, v Sekovem in v št. Andražu na Koroškem. Prvi dve novi škofiji sta bili leta 1218. res ustanovljeni, ne pa tretja. Zato je isti nadškof Eberhard leta 1225. ponovno predložil v Rimu papežu Honoriju III. (1216 do 1227) prošnjo za ustanovitev nove škofije v Št. Andražu.1 Utemeljeval je svojo prošnjo s tem, »da množica izročene mu črede potrebuje skrbi še drugega pastirja, ker more sam zaradi neugodnih potov komaj obiskovati vso škofijo. Zato prosi, da se v cerkvi sv. Andraža v Lavantinski dolini, pri kateri je preje služil le en svetni duhovnik iu kjer je nedavno uredil redovni kolegij s proštom na čelu, ustanovi škofijska stolica.: (Gruden: »Zgodovina slov. naroda«, sir. 471). Papež je tej želji ugo- 1 Cerkev sv. Andraža je dal sezidati najbrž Eo sv. Modest v drugi polovici 8. stoletja. Leta 1203. je postal Sv. Andraž sedež arhidijakonala, leta 1212. pa sedež proštije z regularnimi kanoniki. matija dil in Eberhard je dne 10. maja lela 1228. izdal ustanovno listino novoustanovljene lavantinske škofije, ki se začenja takole: »ln nomine sancte et individue Trinitatis. Eber-hardus Dei gratia S. Salzburgensis ecclesiae Archiepiscopus... In vinea Domini Sabaoth laborantes sollicita consideratione perpendi-tnus, nos ad regimen gregis nobis commissi minus sufficere et ut in alios onera nostra partiri valeamus... in La vent in ecclesia St. Andree ... cathedram coustituimus episco-palem ..itd. (Tangi, str. 57). Na binkoštni ponedeljek dne 14. maja leta 1228. je bil v Straubingu na Bavarskem slovesno posvečen prvi lavantinski škof Ulrik I. O mejah nove škofije ustanovno pismo ničesar ne omenja. Da pa je bila novoustanovljena lavautinska škofija v začetku zelo majhna, lahko sklepamo iz tega, ker nadškof Eberhard že v prošnji za nje ustanovitev želi, da bi mu pa- msracSa pež za novo škofijo nakaže teritorij, ki bo obsegal unain diaetam et dinudiaiiu (Tangi, str. 55), to je, en in pol dneva hoda v premeru. Iz neke poznejše listine izdane v Iire-žah leta 1244. šele zvemo, da je obsegala samo 6 župnij z nekaj kapelani, deloma na Koroškem, deloma na Štajerskem (Murenberg, Dravograd). Ta majhen obseg je obdržala škofija celih 5 stoletij, notri do reform Jožefa II., leta 1786. V svoji vnemi za reformo, se je cesar Jožef II. (1765—1790) lotil tudi preosnove škofijskih mej. Po novi uredbi je bila Štajerska cerkveno razdeljena na tri dele: za okrožje Bruck ob Muri in Judenburg se je osnovala nova škofija v Leobnu, graško in mariborsko okrožje (tudi na desni strani Drave z dekanijami Sv. Magdalena v Mariboru, Hoče in Zavrč v Halozah) je pripadlo se-kovski škofiji, ki je svoj sedež prestavila v Gradec, le Slovenci celjskega okrožja, ki so po ukinitvi oglejskegu patrijarhala (1. 1751) spadali pod goriško nadškofijo, so na novo pripadli lavantinski škofiji, ki jo obdržala tudi na Koroškem Labodsko dolino in okrožje Velikovca. Tako je dotlej majhna lavantinska škofija teritorialno zelo narastla. Nenaravno je bilo samo to, da je nje sedež bil ob skrajnem severnem robu, še bolj nenaravno in krivično pa je bilo to, da je z Jožefovo pre-osnovo škofij bilo nad 200.000 štajerskih Slovencev izročenih nemški sekovski škofiji, ki se na želje in potrebe Slovencev ni ozirala. Zato so se opetovano delali poskusi, da bi se sedež lavantinske škofije prenesel kam ua Štajersko, v Celje, v Slovensko Bistrico, v Ptuj ali v Maribor. Žal, da takratni lavantinski škofje za tako podjetje ali niso bili navdušeni, ali so se jim stavile na pot nepremagljive ovire. Prišlo je leto 1816. Lavantinski škofovski sedež je zasedel služabnik božji, naš Anton Martin Slomšek. Vsi ga poznamo, poznamo njegovo življenje, njegove vrline in njegovo delo. O premestitvi lavantinskega škofovskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor podrobno in zgodovinsko verodostojno razpravlja dr. Fr. Kovačič v svoji >Zgodovini Lavantinske škofije«. Po nepopisnih težavah je Slomšek dosegel, da se je škofovski sedež prestavil v Maribor in, da se je večina (razen 12 župnij) štajerskih Slovencev, ki so prej pripadali sekovski škofiji, združila z ostalimi štajerskimi Slovenci pod žezlom lavantinskih škofov. Na veliko gospojnico leta 1859. je škof Slomšek vzel slovo od starodavnega Št. Andraža, kjer je bil nad 600 let sedež lavantinske škofije. Dne 16. avgusta je odpotoval v Maribor, kamor je po trudapolnem potu dospel .19. avgusta. Na angelsko nedeljo, dne 4. septembra leta 1859. je bil v mariborski stolnici slovesno introniziran. Bili so to za Lavantinsko škofijo najpomembnejši dnevi. Do solz veselo je bilo tiste dni v Mariboru ... Tretjo teritorialno izpremembo pa je Lavantinska škofija doživela leta 1923., ko so z odlokom sv. Stolice prišle pod administratu-ro lavantinskega knezoškofa sekovske župnije, ki so po st. žermenskem miru pripadle državi SHS (Apače, del Cmureka, Kapla in del Sv. Duha na Ostrem vrhu), 13 župnij krške škofije (dek. Dravograd in Mežiška dolina) in dve dekaniji (Dolnja Lendava in Murska Sobota) somboteljske škofije v Prek-murju. Tako je Lavantinska škofija sedaj največja slovenska škofija in tudi ena največjih jugoslovanskih škofij. Končno je treba omeniti še to, da je dne 1. maja lela .1924. sv. Stolica izločila lavantinsko škofijo iz solnograške metropolitanske zveze in jo neposredno podredila sebi. Nekdaj majhna lavantinska škofija stoji danes pred nami velika po obsegu in o/ar-jena s sijem velikega Slomseka. Imamo torej razloga dovolj, da slovesno proslavljamo se-deinstoletnico njene ustanovitve. Spored ^roshve v Mariboru I. V sredo 9. maja: 1. Ob 14.48 sprejem apostolskega nuncija prevzv. g. Hermencgilda Pellegrinettija na kolodvoru. 2. Prihod z vozovi po Aleksandrovi cesti, Slovenski in Gosposki ulici ter Ulici 10. oktobra na Slomškov trg, kjer je zbrana šolska mladina, ter vhod v stolno cerkev. Tukaj blagoslov papeškega odposlanca. 3. Ob pol 20 razsvetljava Slomškovega trga ter pol ure slovesno zvonenje. 4. Ob 20 pozdravni večer v kazinski dvorani. II. V četrtok 10. maja: 1. Ob 9 slovesen vhod apostolskega nuncija in duhovščine v stolnico. 2. V stolnici odkritje spominske plošče, slavnostni govor, pontifikalna sveta maša z zahvalno pesmijo. 3. Po cerkvenem opravilu: Slavnostno zborovanje gg. dekanov lavantinske škofije v bogoslovnem semenišču. Đurđevdan v Srbih Pri večini slovanskih narodov jc Jurjevo nekak splošno narodni praznik s prcccjšnjo tradicijo in zlasti v duši preprostega naroda globoko začrtan in svečano praznovan. Pri nas Slovencih je spomin tega zmajeborca in viteza na konju že nekam zabrisan in medel in so ga v določnejših obrisih ohranili le šc mejaši slovenstva, Belokranjci {živa narodna pesem, Župančič) in deloma Prekmurci, Srbi ga praznujejo radi razlike v koledarju šele danes in mnogo bolj živo. Zanje je Djur-djevdan eden večjih praznikov v letu, praznik prebujene pomladi, zdravja in ljubezni imenovan, v osnovi paganski, izredno posplošen, praznovan povsod, v ravni Vojvodini in preko valovite Sumadijc prav tako ko v Makedoniji ali Bosni, med inteligenco kot med prostim narodom, povsod z istim zanosom in razpoloženjem. Pot iz Belgrada čez Topčidcrsko brdo na predvečer čudno oživi. Ko da se vse seli v Košutnjak in Topčider. Z valom gre pelje, ciganska muzika, dovlipi. V Košutnjaku postavijo množice zasilne šotore, začno s prosto zabavo in plešejo kolo skozi vso noč. Višek doseže praznovanje v prvi zori. Kdor se ni odpravil žc zvečer, pride gotovo rano zjutraj, še pred solnccm. Mesto ostane ta dan pusto in prazno. Delo počiva. Šole so zaprte. Potem sc množicc vse obložene z zelenjem vračajo. Košutnjak pa ostane oklesten in polomljen ko po hudi toči in se do prihodnjega leta komaj ob-raste. Tak je belgrajski djurdjevdanski uranak. V notranjščini, med preprostim narodom, je praznovanje ozko vezano z raznimi običaji in vražami, ki jim jc skupen osnovni lip, a se v posameznostih v mnogočem razlikujejo. Že narodna pesem srbska omenja »Djurdjcv-da-nak« kot »hajdučki ustanak«. Zalo, ker se jc ta čas gora že v zelenje ocela in so hajduki lahko našli zavetja v njej. Navedel bom le par primerov iz tradicionalnih ostankov narodnih navad iz notranjosti Srbije, ki so se do danes ohranile in ki so po svoji originalnosti in natur-nosti karakteristične in zanimive obenem. Najbolj iznajdljiva so dekleta. V vzhodnih srbskih predelih na predvečer takoj po solnč-nem zahodu pripravijo lonec z vodo, spustijo vanj rdeč velikonočni piruh, prstan, ogleriaicv ovratni nakit in par cvetov krvomočnice in ga puste čez noč na vrtu pod rožami. Posebno pazijo, da jih ne vidi kdo od fantov, da jim vsega nc ukrade. Zjutraj sc pred solnccm okop-ljejo v tej preležani vodi, zato da bi imele več uspeha pri možitvi. Ponekod imajo navado, da teko zjutraj skozi svinjak in plašijo prašiče, ki jo ubero za njimi. To delaio zato. da bodo fantič tako tekali za njimi. Ali pa odide dvoje deklet v gozd, spleza ena na gaber in ga potrese. Druga pa jo vprašuje: »Kaj delaš?« Prva odgovarja: »Tresem grab, da se grabe momci za mene.« (Besedna igra!) Potem spleza druga na drevo in se isto ponovi. Zelo je v navadi kopanje v tekoči vodi in pa nabiranje rose. Dekleta se zgodaj odpravijo v polje, med žito in nabirajo v bele robce jutranjo roso. Potem jo ocejajo v posebno posodo. Doma vsaka s to roso zamesi pšeničen, v sredi votel kolaček, skozi katerega pogleduje v solnce in potem v fanta, ki ji jc pri srcu. Kadar pa je Djurdjevdan oblačen in zato brez rose, so žalostne. V okolici Niša in Belgrada imajo navado, da za možitev godna dekleta, ki hočejo zvedeli za svojega ljubljcnca, prvi in zadnji grižljaj pri večerji izkašljajo, ga z ogledalom in iverjo vred polože pri spanju pod glavo in kogar sanjajo tisto noč, ta bo njihov zaročenec. Šumadinke narezujejo mladike vinske trle, prestrezajo sok, ki solzi iz ran in si močij > lase z njim, zato da bi jim daljši zrasli. Fantje mečejo zjutraj mlada dekleta v vodo. Ce poi:žijcjo tri kaplje vode, ki teče od njihovih mokrih kril, se bodo možile tisto lclo. Narod pa pravi, da se to dogaja zato, da bi bilo dosti dežja to leto in pa dober pridelek. V gorskih krajih posebej skrbe za črede. Homoljski pastirji se zjutraj pred stajnimi vrati prekrižajo in umijejo. Potem nalepijo najlepšemu ovnu svečo na rog, jo prižgo in ga s cclo čredo vodijo na pašo. Medtem pojo: »Poranila Durdija devojka u zeleno i rosne planine da nabere svakojako bilje, belu ružu i beo bosiljak ...« Dekleta, ki pridejo iz dolin, odgovarjajo: »Durad mi cveče prebira, pa baca niajki u krilo, a majka s krila na zemlju. Ivroz stize t i jo govori: Nije moj Durad ni cveče.' In naprej: »Durad ga opet prebira, pa meče sestri u krilc, a sestra s krila u nedra, kroz smej mu tiio govori: Oj moj je Durad i cveče!; Tak jc kult Djurdjevega dne v Srbih Mnogovrstna simbolika brstenja in mladosti, zelenja in cvetja, rodovitnosti in zdravja. Posamezni običaji sicer iz leta v leto minevajo, a Djurdjevdan kot tak bo ostal še dolgo s svojim simboličnim pomenom med srbskim narodom. Belfirad, 4. maja 1928. Tone P. Nemci v Sloveniji V uglednem nemškem listu »Germania« » Berlinu, št. 162, z dne 5. aprila je napisal dr. Camillo Morocutti članek o šolski mizeriji Nemcev v Sloveniji. Članek je napisan na žaljiv način in slika nemške šolske razmere v Sloveniji v taki luči, da mora vzbuditi odpor pri vsakem poštenem Slovencu. Napisal je o naših šolskih razmerah tako gorostasnc trditve, ki bi jih mogel izustiti le kak zaslepljen šovinist, ki namenoma dejstva potvarja. Obžalovati moramo, da je ta članek napisal dr. Morocutti, manjšinski zastopnik, katerega smo do danes spoštovali. Predmet članka so Nemci v Sloveniji, posebno na Spodnještajerskern, opisuje njih šolske razmere in jih primerja z južnotirolskimi. Trdi, da smo Slovenci po prevratu razbili celotno nemško šolstvo in podrezali s svojim kanibalskim postopanjem vse korenine njegovega razvoja. Ne bi na članek ponovno v »Slovencu« odgovarjali, ako bi za njim ne stala sistematično organizirana agitacija, ki namenoma zastruplja čiste studence in dela akcijo za štajerski južni Tirol... Človek, ki pozna nemške razmere v Sloveniji, se mora smehljati, ko govori članek o zatiranju Nemcev. Peščica Nemcev je raztresenih po naših krajih in kako dobro se jim godi! Vzdržujejo se paralelke po šolah za par nemških otrok, Nemci imajo svoja prosvetna, pevska in športna društva, občinske svetnike, pred sodišči jih nemški zaslišavajo. Poznali bi radi na svetu državo, ki bi tako malenkostno narodno manjšino — 50.000! oseb — in še raztresenih po obširnem teritoriju, tako obsipala z dobrotami in ugodnostmi. Taka dobrota jc mogoča le pri nas ponižnih in skromnih Slovencih. In vendar se najdejo med Nemci ljudje, ki go še nezadovoljni. Govore, da smo mi nemški narod oropali čez 100 osnovnih šol, 7 srednjih šol, 5 gimnazij in dveh realk, 3 nemških učiteljišč in vseh cvetočih nemških meščanskih in obrtnih šol. Tisti, ki tako govore, morejo pomniti, da te šole niso bile šole nemške na-radne manjšine, niso bile nemški mladini nujno potrebni studenci narodne kulture in izobrazbe, temveč ponemčevalnice, janičarski zavodi za odtujevanje nedolžne slovenske mladine svojemu narodu. Peščici nemškega naroda bi pred vojsko zadostovalo par osnovnih šol za celo Slovenijo, a avstrijska vlada je hotela ponem-čevati, zato je te zavode ustanavljala. Se danes se z gnevom v srcu spominjamo nazaj na šole, ko so nas duševno ubijali po teh šolah, ko 1,500.000 Slovencev ni imelo na svojem ozemlju niti ene državne srednje šole, 50.000 Nemcev pa kar 10 srednješolskih zavodov! Ako danes dr. Morocutti jadikuje v osvobojeni Jugoslaviji za temi ponemčevalnimi zavodi, se nam to zdi gorostasno izzivalno početje, ki nima niti najbolj primitivnega čuta za čustvovanje svojih slovenskih sodržavljanov. Njegov ponesrečeni članek v Germaniji dokazuje, da je Morocutti kljub idealni gesti nemškega manjšinskega politika, ki bi se naj dosledno boril le za svetle in resnične pravice vseh narodov brez razlike, ostal le okostenel ideolog starega nemškega šovinizma in hegemonije in se še danes po desetih letih svobode evropskih narodov ne more vživeti v vlogo navadnega državljana ter še vedno sanjari o egiptovskih ^oncih nemškega gospostva. G. Morocutti, ali se zavedate, da vaša lastna knjiga najbolj obsoja vaše pisanje v Germaniji? Ako ima vsak narod pravico in dolžnost, da vzgaja svojo mladino v narodnem duhu, v narodni kulturi, potem je bila sveta dolžnost vseh nas Slovencev, da smo spremenili dosedanje nemške poneumnevalnice v naše narodne šole. Naš greh proti naravi in Bogu bi bil, ako bi še pustili zanaprej našo deco duševno ubijati po nemških šolah in bi jim ne dali piti iz domačega narodnega vrelca. Dosledno sledeč načelu, da le narodna vzgoja nudi človeka dostojno izobrazbo, smo morali podreti janičarske šolske barake. Treba je samo, da še poderemo hegemonistični duh med nekaterimi našimi nemškimi sodržavljani, ki se ne morejo vživeti v vlogo, da smo jim enakopravni, in še vedno žele nazaj tiste sramotne čase, ko jc 50.000 Nemcev imelo v Sloveniji 10 srednješolskih zavodov, 1,500.000 Slovencev pa niti enega. Škoda, da še danes mnoge Nemce prešinja tisti stari hegemonistični duh, ki jc spravil ves svet in posebno še nemški narod v nesrečo. Škoda, da se še danes niso mogli mnogi Nemci, kakor dokazuje Morocuttijev članek, otresti nietzschejanskega duha, da so gosposki in izvoljeni narod, ki je poklican ves svet vladati. Zadnji čas je, da uvidijo tisti, ki se hočejo spo-našati, da so Goethejev in Herdcrjev narod, da sta ta dva imela čisto drugačne pojme o narodnosti in narodnem sožitju Goethe in Herder sta učila, da tvorijo vsi narodi občestvo, da ni višjih in nižjih, da je kultura vsakega še tako malega naroda nenadomestljiv biser, ki se mora svetiti v univerzalni kulturi človeštva. Ako bo ta duh zmagal v naših Nemcih, potem se bodo z nami lahko sporazumeli, ker bodo jasno uvideli, da 50.000 po celi Sloveniji raztresenih Nemcev ne more zAse reklamirati 5 gimnazij, dveh realk in treh učiteljišč. Dr. J. J. Danes odločitev o Romuniji i v Bukarešt, 5. maja. (Tel. »Slov.«) Obenem z jutrišnjim kongresom narodno kmetske stranke v Albi Julii bodo tudi veliki shodi stranke v Bukareštu, Jassyju, Krajovi, Braili in Čer-novicah. V Bukareštu je komandant II, vojnega kora prepovedal manifestacije na ulicah. Narodno kmetska stranka pa javlja, da bo jutri priredila manifestacije tudi na bukareških ulicah. Priprave za jutrišnji kongres se mrzlično nadaljujejo. Predsednik narodno kmetske stranke Maniu je s svojim štabom včeraj dospel v Albo Julio. Podpredsednik stranke, poslanec Mihalake je danes dospel v Albo Julio in podal žurnalistom sledečo izjavo; »Doeedaj smo porabljali vsa zakonita bojna sr«dstva, da vržemo liberalno stranko. Sedaj prihajamo v Albo Julio, da se dogovorimo, katera bojna sredstva bi lahko porabili eventualno tudi izven zakona.« — O sklepih, ki se nameravajo jutri predlagati, se čuva največja tajnost. Položaj je še vedno zelo nejasen. Silne množice pristašev potujejo v Albo Julio, deloma peš, deloma na konjih in z vozmi. Nastanili jih bodo v okolici Albe Julie. V mestu samem pa bodo nastanjeni samo voditelji stranke, intelektualci stranke in poročevalci listov. Za jutri se pričakuje v Albi Julii 100 do 150 tisoč ljudi. Ne povrnimo se k barbarizmu v Heidelberg, 5. maja. (Tel. »Slov.«) Na tukajšnji univerzi sta bila danes slovesno pro-movirana častnim doktorjem angleški poslanik Shurman v Berlinu in nemški zunanji minister dr. Stresemann. Na promociji je imel ameriški poslanik Shurman nagovor o Kellogovem načrtu protivojnega pakta. Svetovna vojna z ogromnim prelivanjem krvi je bila vojna fizike, tehnike in financ. Če bo nastala nova vojna, bo k tem silami prišla še sila kemije in nove znanosti raziskovalcev drugih vednosti. Potem bodo uničena milijonska mesta in ogromna poljedelska kultura, kar ne bo nič drugega kakor povrnitev k barbarizmu. Zato se mora vojna obsoditi. V to svrho bi se mo-) rale po ameriškem predlogu najprej velesile in potem vsi drugi narodi odreči vojni in se obvezati, da bodo spore reševali mirnim potom. Nemška vlada se je izjavila pripravljeno, skleniti tako pogodbo in se o njej pogajati. Tekom treh let, odkar je bil Shurman poslanik, se je vedno bolj prepričal o sličnosti temeljnih idealov Združenih držav in Nemčije in sedaj je identičnost stališč glede obsodbe vojne pravi primer za mednarodno tovarištvo, kateremu se bodo, kakor upa, pridružili tudi drugi narodi. — Dr. Stresemann je potem podal kratek pregled o povojni politiki in nato govoril tudi o Kellogovem predlogu. Omenil je, da si ne prikriva težkoče, ki jih bo treba še premagati, da pristanejo na ameriški predlog vse one države, ki se jih tiče. Toda tu velja stavek, da kaka pot ni zato napačna, ker je težka. Italijani za protivoino pogodbo v Milan, 5. maja, (Tel. »Slov.«) Italijanska vlada je državam, udeleženim pri lokarn-ski pogodbi, in Združenim državam obljubila udeležbo na juridični konferenci, ki ima proučiti protivojno pogodbo v smislu francoskih in angleških predlogov. Po juridični konferenci bo konferenca zunanjih ministrov šestih velesil, da se sklene protivojna pogodba. Anglija se uda Ameriki! v London, 5. maja. (Tel. »Slov.«) Angleški odgovor na ameriški predlog za protivojno pogodbo se bo izročil v Washingtonu tekom pri-hodrjega tedna. Kakor poroča diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha«, se je na včerajšnji seji ministrskega sveta večina ministrov izjavila izredno ugodno glede Kellogovega predloga. Poudarjalo se je, da je z ameriško protivojno pogodbo izvedba razorožitve bolje zagotovljena kakor po dosedanjih pogodbah. Noblše o megli in viharjih v Oslo, 5. maja. (Tel. »Slov.«) Škoda, ki jo je zadobil zrakoplov »ltalia« o priliki zasi-dranja v Vadso. je žc popravljena. General Nobile hoče ostati v Vadso vsaj do nocojšnjega večera, da se njegovo moštvo odpočije. Meteorološka poročila javljajo, da se bliža ciklon, ki ga pričakujejo tudi v Vadso. Ker se bojijo, da li je zrakoplov zadostno zasidran, se bo morda Nobile izognil ciklonu s tem, da bo od-letel proti jugu, morda celo do Ljeningrada, dasi zagotavlja, da je zasidranje tako čvrsto, da lahko kljubuje vsakemu viharju. Polet do Vadsoja se je izvršil brez posebnih dogodkov, samo proti koncu je zrakoplov zašel v gosto meglo. V Vads5ju od včeraj dežuje in sneži. Kdaj bo Nobile nadaljeval polet, še ni gotovo. Brezžično se javlja iz Spitzbergov, da je parnik »Citta di Milano« dospel v bližino, da pa mora z dinamitom razstreljevati led ob obrežju, da bi mogel v pristanišče Kingsbay. Parnik je popolnoma zamrznil v ledu in je promet z obalo zelo otežkočen. General Nobile namerava, če se mu polet posreči, nadaljevati ekspedicijo prihodnje leto in zgraditi večje letališče. . Po vesteh iz Vadso je kmalu po polnoči nastal velik vihar, tako da je zrakoplov »ltalia« moral delovati z vsemi svojimi motorji, da se je mogel obdržati na zasidranem mestu. Ker poročajo o snežnih viharjih tudi s Spitzbergov, bo mogel zrakoplov odleteti najpreje v nedeljo zjutraj. Navzlic temu, da je dobil general Nobile od parnika »Citta di Milano« poročilo o velikih snežnih 'viharjih na Spitz-bergih, je sklenil, da opolnoči starta. Po poznejših poročilih je general Nobile startal ob 21.30. Posebni poročevalec lista »Chicago Tribune« poroča iz Vads6, da se general Nobile ni odločil prostovoljno za startanje, temveč vsled pritiska viharja, ker more zrakoplov, ki je zasidran, nasprotovati kvečjemu viharju s hitrostjo 15 sekundnih metrov. S Spitzbergov se poroča o velikih snežnih viharjih. Če ga vihar ne bo potisnil v Rusijo, bo poskusil doseči Spitzberge v poševni smeri. V ostalem se je general Nobile izrazil pesimistično, ali bo mogel pri takih težkih vremenskih prilikah izvršiti svoj polet preko severnega pola. Danes dopoldne se je z brezžično brzojavko obrnil na polarnega letalca Wilkinsa in ga vprašal, ce bi bil pripravljen, voditi navigacijo »Italie«. Wilkins jc baje ponudbo gladko odklonil. Vojna na daljnem vzhodu v Peking, 5. maja. (Tel. >Slov.Slov.«) Danes je uovoimenovani papežev nuncij titularni nadškof Ciriaci dospel v Prago. S tem je na zunaj odpravljen konflikt, ki traja od leta 1925 med Vatikanom in Češkoslovaško, potem ko so bili z modusom vivendi že ustvarjeni potrebni notranji predpogoji za povratek. v Milan, 5. maja. (Tel. »Slov.«) Mussolini je predložil parlamentu načrt zakona o odobritvi italiiansko-nadjarskega dogovora glede ustanovitve madjarske carinarnice v reškem pristanišču v svrho olajšanja tranzitnega prometa v tem pristanišču. Mussolini je priporočal, da se načrt sprejme. J. M.: Kaj je pridobila Slovenija z davčno reformo? (Glej »Slovenca« z dne 29. aprila 1928, št. 99.) IV. Neposredni davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganja računov (družbeni davek). Gospodarsko kvarni vpliv dosedanjih davčnih sistemov, ki so kratkomalo nalagali davčna bremena, ne da bi se ozirali na obstoječi gospodarski položaj, se je posebno jasno pokazal pri obdačbi podjetij, ki javno polagajo račune. Res je, da gre tu za podjetja, ki imajo zaradi višje lastne glavnice večjo možnost izkoriščavanja gospodarske konjunkture, vendar tudi ta moment ne more povsem opravičevati obdaČbe od 80% do 100% ali še celo do 120% od čistega bilančnega dobička, ki je bila zadnja leta žc običajna. Samoposebi je umevno, da ta način davčne obremenitve gospodarsko ne more ugodno učinkovati. Saj morajo pri taki obdačbi podjetja obratovafj pretežni del leta le za davke. Podjetja zgube, čim postajajo davščine trajno prekomerne, vsako veselje do gospodarskega udejstvovanja. Hkrati se jim odvzame možnost, da bi si vstvarjala rezerve za primer, da pride do daljše gospodarske krize. Za Slovenijo bi bila pravilna obdačba jiod-jetij, zavezanih javnemu polaganju računov, tem važnejša, ker kot agrikulturna pokrajina ne more vspesno konkurirati z drugimi, po navadi bogatejšimi pokrajinami naše države. Cim so hoteli Slovenci zboljšati eksistenčne pogoje, so bili primorani pospeševati razvoj trgovine, obrti in industrije. Razvoj teh panog je pa bil odvisen v pretežnem delu tudi od pametne finančne. ozii'. davčne Dolitike centralne uprave. Varujte svoje noge ter nosite sedaj poleti sandale, katere kupite v najboljši kakovosti pri R. Stermechi. Celje po sledečih nizkih cenah: št. 19—24 Din 32—, št. 30—35 Din 68 — št. 25—29 Din 37-—, št. 36—42 Din 96'— St. 43-46 Din 109'— Naročite ilustrovani cenik! Baš v tem oziru so se pa nade naših pridobit nih krogov izjalovile. Zato je pa tudi sedanj; akutna gospodarska kriza osobito na Slovenije izredno kvarno učinkovala. Dosedanji, gospodarsko nevzdržni sistem obdačbe je z davčno reformo likvidiran. Vse kako bi pa davčna reforma vse drugače blago dejno uplivala na razvoj gospodarstva Slove nije, ako bi se vzakonila vsaj nekaj let popreje ko je še trajala gospodarska konjunktura. Da gre pri dosedanjem načinu obdačbt podjetij, ki javno polagajo račune, res za obre menitev preko gospodarsko dopustne meje, sc razvidi iz sledečega pregleda, ki nam kaže višino davčnih bremen pred davčno reformo in po uzakonitvi novega zakona v neposredni! davkih. Kot primer nam služi industrijsko delniško podjetje, ki izkazuje 800.000 Din čistega bilančnega dobička. Ako je to podjetje v bre me računa zgube in dobička plačalo na prištev-ni pridobnini 100.000 Din in na davkih za uslužbence pa 100.000 Din, bi se mu po zako nu o osebnih davkih iz leta 1896 odmerila po sebna pridobnina na tale način. Odmerno osnovo za pravkar navedeni davek bi tvoril: a) čisti bilančni dobiček pet 800.000 Din in b) prištevna pridobnina pei 100.000 Din. Celotna odmerna osnova za po sebno pridobnino bi znašala torej 900.000 Din Od te podstave bi davčno oblastvo po zakonu iz 1. 1896 odmerilo: a) 10% no posebno pridob nino per 90.000 Din; b) 90%ni enotni državn pribitek per 81.000Din; c) 80%ni rentabilnost-ni pribitek per 72.000Din; č) 30%ni izredni državni pribitek per 72.900Din; d) 40%ni invalidski davek per 97.200 Din; e) 20%no ko morsko doklado рет 48.600 Din; f) 200%n« (povpr.) avtonomne doklade per 180.000 Din Celotno davčno breme od čistega bilančnegr. dobička per 800.000 Din bi znašalo torej preti davčno reformo 641.700 Din. Po davčni reformi bi tvrdka plačala pa sle deče davke. V odmerno osnovo hi se vštel: a) čisti bilančni dobiček per 800.000 Din; b) plačana posebna pridobnina odnosno družbeni davek per 100.000 Din; c) plačani uslužbenki davek per 100.000 Din. Po davčni reformi bi potem takem znašala celokupno odmerna osnova za družbeni davek 1,000.000 Din. Od te podstave bi se po davčni reformi odmeril: a) ll%ni osnovni družbeni davek per 110.00C Din; b) pri 15%ni rentabilnosti 7%ni dopolnilni davek per 70,000Din; c) 200%ne avtonomne doklade per 220.000 Din. Celotni družbeni davek po davčni reformi bi torej znašal le 400.000 Din. Pred reformo je znašalo davčno breme nad 80%, po davčni reformi se pa davek za pravkar omenjena podjetja zniža na circa 50% od čistega bilančnega dobička. Radi davčne reforme se torej davčno breme za podjetja, ki javno polagajo račune, zniža za več kot eno tretjino. Seveda je tudi ta davčna obremenitev trajno nevzdržna, osobito zaradi tega, ker preglo boko posega v gospodarsko udejstvovanje pod jetij. Tudi je vpoštevati, da je treba dati podjetjem, ki prestanejo sedanjo težko preizkušnje gospodarske krize, čas in priliko, da sc zopet gospodarsko okrenijo. Zato bi biio umestno, da se osnovni družbeni davek ublaži. Maksimalna stopnja bi smela znašati kakor pred vojno k večjemu 10% od odmerne osnove. Istotako bi bilo umestno, cla se tudi avtonomne do klade drže gospodarsko dopustnih mej. Ustroj družbenega davka odgovarja precej ustroju dosedanje posebne pridobnine. Kolikor se ustroj bistveno razlikuje, pa dotičnih diferenc po večini ne moremo smatrati za posrečenih. Osobito velja to za določbo člena 82, t. 2. davčne reforme, ki odreja, da je v odmerno osnovo za družbeni davek vštevati tudi neposredni davek z vsemi pribitki, ki jih je plačalo podjetje za svoje nameščence. Ta odredba je zelo nesocijalna, ker ima za posledico, da bodo podjetja v bodoče uslužbenski davek prevalila na nameščence. Radi tega pa ne bo trpel le uslužbenec, marveč tudi njegovi rodbinski člani. Efektivno pa finančna uprava s to določbo ne bo bistveno pridobila, ker se bo dala določba na lahek način obiti. Pravkar navedeno velja tudi za določbo člena 82, t. 7, po kateri so darila, in nepogod-bene nagrade itd., naklonjene nameščencem, istotako obdačljive, ako obremenjujejo račun zgube in dobička. Umestno in socialno pravično bi bilo, da se pravkar navedeni zakonski določbi naknadno črtata, osobito ker jih tucli zakon o osebnih davkih iz leta 1896 ne pozna, dasiravno se mu ne more očitati, da nc bi varoval interesov erarja. Tudi je veliko vprašanje, ali se navedeni določbi strinjata s stališčem, katerega zavzema sedanja doba napram socialnemu vprašanju. Ostale odredbe, ki se ne skladajo z določbami zakona o neposrednih davkih iz I. 1896 so gospodarsko manj važne. Izjemo dela k člen 76. davčne reforme, ki oprašča od družbenega davka tudi državna podjetja, ki služijo namenom prometa, t. j. državne železnice, ket pa imajo občine radi teh podjetij običajno velike komunalne izdatke, bi biio umestno, da sc državnim železnicam prizna sicer prostost od državnega davka ne pa tudi prostost od avtonomnih doklad dvoma nekje ukradena in sicer okrog novega leta. Kdor jo pogreša, naj se zglasi pri policiji v Ljubljani, soba 16. " k Dvojen jubilej. Danes praznujeta g. Rafko Thaler, veletržec v Škofji Loki, in njegova soproga gospa Rezika roj. Juvan, v krogu svojih otrok g. Radeta in gdčne Jelice ter Melite 65 letnico obstoja njih manufakturne trgovine. Isti dan praznujeta tudi svojo srebrno poroko. k Razpis službe. Oblastni odbor mariborske oblasti razpisuje za sezijsko leto 1928 mesto kopalnega mojstra (maserja) in mesto kopalne mojsterice (maserke) v zdravilišču Dobrna. Prošnje s spričevali o dosedanji službi je vložiti najkasneje do 5. maja pri oblastnem odboru. Birmanska darila v veliki izbiri po znižani ceni L. Vlih ar, urar. Llabllana Sv. Petra cesta 36 •k Nimamo več bolečin po jedi. Samo oni, ki so že občutili velike težave slabe prebave in se slabo počutijo po jedi, morejo preceniti veliko olajšavo, ki jim jo nudi Magna. Deluje naglo in sigurno in že v par minutah preneha bolečina. Prašek Magna se najbolje uporablja pri slabi prebavi, ker neutralizira kislino, ustavlja vretje hrane in tvorbo plinov. Želodec more zopet pravilno delovati. Zadošča mala žlička na kozarec vode. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Zavoj s točnim navodilom 4 Din, kjer ga ne dobite, naročite ga pod naslovom: Laboratorij »Alga«, Sušak. Za dva omota priložite 10 Din v znamkah. k Za dame neobhodno potrebno idealno desinfekcijsko sredstvo »Sanoform« se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Stalna zaloga v Mariboru: Drogerija M. \Volfram naslednik M. Kane. Gosposka ulica 33. k Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, slabem spanju, slabem razpoloženju, raz-dražljivosti posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josek grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo. da je »Franz-Josekvoda po. sebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 8823 k Kdor ima obveznice »Vojne škode« (ratne štete) se opozarja, da v lastno korist javi pismeno svoj naslov Gospodarski pisarni dr. Ivan Čeme, Ljubljana, Miklošičeva 6, I. Dobi zelo važna pojasnila brezplačno. Znamka za odgovor! 3778 •k Fotoaparate kupite najbolje pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. k Počitka potrebne iu bolne opozarjamo na inserat šmarjeških toplic pri Novem mestu v tej številki lista. ,6ajazzo' preobleko izdelujemo samo iz nugleikega пвјНшзЈ^ šega koverkot platna Vsnk motociklis naj si ga uabuvj. Slune samo Din 180"—. D raci o Scbwal), Liubltana Cjufolfana ODKRITJE NAGROBNEGA SPOMENIKA t DR. L. P E R 1 Č U V nedeljo, dne 13. maja 1928 ob 3 popoldne se odkrije pri Sv. Križu na ljubljanskem pokopališču nagrobni spomenik prvemu ljubljanskemu ljudskemu županu f g. dr. L. P e r i č u. Oddolžimo se spominu dr. Perica! Dolžni smo mu za njegovo izvršeno socialno delo hvaležnost, katero mu moramo izkazati tudi radi sebe, da iznova vzplamti in večno gori v nas: Žrtvuj se za druge! Bodimo, kakor je bil pokojnik: požrtvovalni in vneti za pravice delovnega ljudstva. Prvi je bil dr. Perič, ki je združil vse delavske politične frakcije v enotno fronto in skupno delo; prvi je bil dr. Perič, ki je žttpa-noval Ljubljani iz volje in po volji delovnega ljudstva. Zato pohitimo v nedeljo 13. maja na njegov grob in ob njegovem nagrobnem spomeniku pokažimo spoštovanje in hvaležnost svojemu borcu. Odkrilje spomenika se vrši z blagoslovitvijo, ki jo opravi p. dr. G vido Rant. Po blagoslovitvi zapojejo v slovo pokojnemu ljubljanskemu županu njegovi prijatelji, nakar mu bosta govoriia v spomin dr. Ivan Stanovnik in Stanko Likar. Kdor je poznal pokojnega župana dr. Pe-riča, kdor ceni njegovo socialno udejstvova-nje, kdor čuti z delovnim ljudstvom, naj pride! NOČNA SLUŽBA LEKARN Dnevno in nočno službo imata: Bohinc ua Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. — Jutri imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * © 26 letnica delovanja dr. I. Zajca pri OUZD. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je priredilo družaben večer v proslavo 25 letnice šefzdravnika dr. Ivana Zajca v službi socialnega zavarovanja. V pozdravnem govoru je označil predsednik društva velik E>men socialnega zavarovanja. Želel je jubi-rju, da bi se njegova 25 letna pot podaljšala Danes velika poštna tombola z sodbo ob 3. uri popoldne na Kongresnem trsu. MM vsaj še za enako dobo v blagor največjih trpinov človeštva, v blagor delavskih bolnikov. Predsednik Zdravniške zbornice g. mestni fizik dr. M. Rus je opisal velike zasluge dr. I. Zajca za organizacijo socialnega zavarovanja. Veteran socialnega zavarovanja, častni predsednik in primarij dr. V. Gregorič, je očrtal kratko zgodovino socialne zaščite in ugotovil velikanski napredek izza njegovih časov do danes. V duhovitem govoru, polnem veselih in resnih reminiscenc, je oblastni odbornik dr. A. Brecelj predstavil jubilarja kot tovariša in prijatelja, kot sotrudnika in učenca Krekovega, posebno pa kot uspešnega vzgojitelja zdravniškega naraščaja v pojmovanju socialne dolžnosti. V zahvalnem govoru je prikazal g. šefzdravnik dr. Ivan Zajec socialno zavarovanje s tako svetlega stališča, da so stopile vse sence v brezpomembno ozadje. Ako se bo zdravnik vedno zavedal svoje socialne dolžnosti, svoje funkcije v socialnem organizmu, ki mu je poveril vzvišeno nalogo, da pomaga sočloveku v najtežjem trenutku življenja, v bolezni, potem bo spremljala njegovo socialno funkcijo taka notranja sreča, taka zadovolj-nost, da sladka zavest storjene dolžnosti stokrat odtehta vse grenkobe. Ognjeviti »Jazz« medicincev je zaključil uspelo prireditev. © Redna javna soja občinskega sveta bo v torek ob šestih popoldne. © To pa odobravamo! Te dni su pobira po ulicah za našo Akademijo znanosti in za Narodno galerijo. Tudi šolska mladina sodeluje. Dasi smo sicer odločno mnenja, da je različnega javnega nabiranja prispevkov pri nas več nego dovolj, moramo vendar lo pot reči, da nas odkrito veseli, da je pri tem pobiranju prišla na svoj račun tudi slovenska znanost in umetnost. Že pred več tedni smo v našem listu izrekli željo, naj bi se pobirali prispevki za ta dva naša prevažna kulturna zavoda, in danes toplo priporočamo vsem, ki jim pridejo te vrstice v roke, da polože svoj obolus na oltar svetle bodočnosti slovenskega naroda in za naš ugled in vpliv med kulturnimi narodi. Noben narod ni še obubožal radi tega, ker bi bil preveč žrtvoval za vzgojo uma in srca, pač pa moramo obratno reči, da je denar, ki se porabi za znanost in umetnost, najboljše naložen in da je vir moči iu sreče še poznim rodovom. Hvala lepa vsem damam in gospodom, ki so prevzeli posel pobiranja! Mi drugi pa. kj ne pobiramo osebno prispevkov, pa glejmo, da njih trud ne bo zaman! © Obisk francoskih profesorjev, lekom prihodnjega tedna so bodot nahajali v naši sredi profesorji francoskih univerz iz I.illa in Strassbourga. Dne 10. maja bo piedaval g. Guerliu du Guur, profesor na filozofski fakulteti lillske univerze, o razmerah v industrijskih krajih na severu Francije (s skioptični-tni slikami). 11. in 12. maja bo imel g. Robert Redslob, profesor mednarodnega prava na univerzi v Strassbourgn sledeča tri predavanja: 1. Francoska revolucija in mednarodno pravo, 2. Društvo narodov in 3. Akacija (s skioptičnimi slikaiiii). Čas in kraj teh predavanj objavimo pozneje. © Promocija. 28. aprila je promoviral na zagrebški univerzi /a doktorja vsega zdravilstva g. Stane Kolur iz Sp. Šiške. © Smrtna kosa. V splošni bolnici je umrl ključavničarski mojster g. Anton Balo h. — Pogreb bo danes ob 13.30 iz mrtvašnice splošne bolnice. © Na Rožniku bo danes ob 0 dopoldne sv. maša za delavstvo Hribarjeve tovarne. © Okrožni agrarni urad v Ljubljani se je preselil iz svojih dosedanjih prostorov v Gosposki ulici 15 v palačo velikega župana na Bleiweisovi cesti, II. Vhod iz Erjavčeve ceste. © Dečvino blago je došlo v prodajo. Ta prvi narodni vzorec jo resnično posrečen, ker vsebuje starinsko kakor časovno narodno karakteristiko. Vso dečvino blago bo v zajamčeno pristnih barvah. — V predprodaji in izložbah so nahaja doslej v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Hedžet in Koritnik, Maier, Urbane, Grobelnik, Fabiani in Jurjovec ter Miklavc. — Vzorec je risal Maksim Gaspari po zamisli g M. Sarčeve. Jugoslovanska Matica je vzorec kot pristno naroden zavarovala. © Za spomin na birmo ie samo srebrna ura z verižico v etuiju F. Čuden, Prešernova 1. © Krasne obleko Ln bluze najceneje pri Tomšič, Sv. Petra cesta 38. 4505 © V Spodnji šiški v Knezovi ulici št. 19 sva otvorila gostilno pri »Nikotu« in se cenjenemu občinstvu toplo priporočava. — Niko in Mici Malgaj. 3992 © Tečaj krojenja in modeliranja v mejniku. Zasebno krojno učiiišfe Ljubljana, Stari trg 19. Berilo tedenske male oglase! © Obleko kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. © Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja zaloga, češko blago, dunajski izdelki. Kristofič-Bučar, Stari trg. Maribor □ Triumfalen uspeli Glasbene Matice, v Švici. Gospod veliki župan mariborske oblasti dr. Franc Schaubach, ki je prevzel prolekto-rat nad turnejo mariborske Glasbene Matice v Švici, je prejel sinoči iz Curiha sledeči brzojav: Srčno čestitam k sijajnemu uspehu mariborske Glasbene Matice пд današnjem Umazane roke umiti od olja je navadno zelo teško. — Najlažje je, in poleg tega za roke popolnoma neškodljivo, če se vzame Schicht Ominol velikem koncertu v Turnhalle ob prisotnosti kraljevega poslanika g. Jovana Markoviča. Ta prvi nastop slovenske glasbene umetnosti v Švici je izredno dvignil naš ugled v inozemstvu. — Milan Schvvarz, gen. hon. konzul.« □ Smrtna kosa. Umrl je 52 letni upokojeni železničar Anton Marčič. Pogreb danes iz Tezna na Pobrežje. — Dalje je umrl v starosti 41 let znani kleparski mojster Martin Rebernišek, katerega pogreb bo v ponedeljek ob 5 popoldne na Pobrežje. □ Dobrodelna tombola gasilnega in reševalnega društva bo danes ob pol 3 popoldne na Trgu svobode. □ Žrtve valov Drave pri veliki nesreči dne 10. aprila na Dravi pri Felberjevem otoku so poleg drugih bile tudi gospa Lešnik in njeni dve hčerkici. Gospa Lešnikova počiva ve skoraj mesec dni na Pobrežju. ena hčerkica je v Dravskih valovili, drugo so pa našli v četrtek v bližini Prologa v Medjimurju. Prepeljali jo bodo v Maribor in jo bodo pokopali danes popoldne poleg njene mamice na Pobrežju. □ Razstava umetniških dol akad. slikarja g. Antona Trstenjaka v mali dvorani Unio-na se otvori danes in traja do 19. maja. Dostop v dvorano k razstavi je vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 13 — 17 popoldne. □ Sneg v maju. Poleg stalnih deževnih nalivov, ki so bili zadnje dni aprila in se nadaljujejo v tem mesecu, je v noči na soboto po Pohorju padlo precej snega, ki je segal globoko v dolino. Pri majniški sneženj odeji na Pohorju j<> bilo v Mariboru občutno mrzlo. tmenika, skozi vas in nazaj v farno cerkev. Ob 10 sv. maša, ki jo daruje vojni kurat g. katehet Bo-nač za padle vojake. Po maši odkritje spomenika; govor, petje žalostink in cerkvene molitve za padle. Popoldne ob pol3 koncert na vrtu g. Zaplotnika. V svrho kritja stroškov za spomenik se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Spomenik predstavlja lep in velik kip žalujoče žene, izklesane iz kraškega marmorja. V veliko ploščo so vsekana imena padlih vojakov, 58 iz cele župnije. Da je spomenik res nekaj lefiega, nam izpričuje kritika uglednega gospoda, ki se je v nedeljo o njem jako jx>hvalno izrazil. Izdelal ga je g. Tonian iz Ljubljane. Kočevje i Volitve. Do 18. junija je čas za vlaganje kandidatnih list. — Agitacijske shode za občinske volitve je otvoril g. Sajovic z javnim shodom v Šolski vasi preteklo nedeljo. Pravijo, da je zabavljal čez vse take zadeve, katere bi bil že lahko on sam uredil, ko je županova). — Kandidatnih list se obeta precej. Čujemo, da bosta jx>leg list SLS, NRS, SDS in nemške še obrtna in rudniška. Kdo jih snuje, ne bo težko uganiti. Stanovanjska akcija. Kakor smo že jx>ročaIi, sta sklenila občina in premoženjska uprava pogodbo, da proda slednja občini svet proti Schachnu v svrho zidanja stanovanjskih hišic. Proti tej pogodbi so se pritožili Nemci; med tem časom so se pa vršile tudi volitve v premoženjsko upravo, kjer imajo Nemci večino. Proti tem volitvam je vložil rekurz g. Paradiž. Kakor smo zvedeli iz verodostojnega vira, je merodajna oblast pogodbo potrdila, obe pritožbi pa zavrnila, tako je vendar upanje, da se že enkrat začne zidati. — O. J. Fleck, čevljarski mojster, je začel podirati kupljeno hišo za gradom, da si sezida novo hišo in delavnico. Vožnja Kočevje—Brod ob Kulpi. Ta teden se je pripeljal avto, ki bo vozil zopet redno potnike in pošto na omenjeni progi. Dijaška prireditev. V torek zvečer so priredili dijaki tukajšnje gimnazije Leskovčevo dramo »Dva bregova«. Od začetka smo sicer čutili neko nesigurnost igralcev, ki je pa od dejanja do dejanja ponehavafa in zadnje dejanje je bilo kar lepo. Gimnazija ima nekaj prav talentiranih igralcev. Sejm. Florjanov sejm je bil neobičajno dobro obiskati. Prignali so prav mnogo živine, vmes prav mnogo krasnih volov. Kupčija je bila prav živahna; prodano je povečini v Italijo in Avstrijo. Pri tej priliki bi prosili prizadelo oblast, da prepreči ali prepove ua kak način živinske kupčije po '-oslah in ulicah, sai je dovolj prostora v Scharhnu. / / aj/e novega KOLEDAR Nedelja, 6. maja. 4. povelikonočna nedelja. Janez Evangelist pred lateranskimi vrati, Ju-dita. Ponedeljek, 7. maja. Stanislav, Gizela, Flavija Domitila. — Po pravoslavnem koledarju 24. aprila, po židovskem 17. VIII. 5688, po muslimanskem 17. XI. 1346. Dunajska vremenska napoved za nedeljo 6. maja: Ni pričakovati bistvene izpremembe sedanjega vremena. ZGODOVINSKI DNEVI 6. maja: 1889 so se na Selu pri Ljubljani nastanile karmeličanke. — 1882 sta bila umorjena minister za Irsko lord Cavendish in državni podtajnik Bourke. — 1872 je umrl slovenski pisatelj Valentin Mandelc. — 1856 se je rodil ameriški raziskovalec zemeljskega tečaja Robert Реагу- — 1757 je Friderik Veliki premagal Avstrijce pri Pragi. — 1859 je v Berlinu umrl naravoslovec Aleksander von Humboldt. — 1904 je umrl v Monakovem slikar Franc von Lenbach. — 1910 je umrl angleški kralj Edvard VII. 7. maja: 1810 se je rodil v Votkinsku ruski komponist Peter Iljič Čajkovskij. — 1904 je bil za poveljnika Port Arturja imenovan general Stesel. — 1794 je določil Robespierre ta dan (18. floreal) obstoj genija republike in najvišjega bitja. — 1916 je v Ljubljani umrl ustanovitelj kranjskega gasilstva Franc Do-berlet. — 1917 se je v Ljubljani ustanovila »Nova založba«. — 1866 je izvršil Kari Blind atentat na Bismarcka. — 1812 se je rodil angleški pesnik Robert Browning. — 1833 se je rodil v Hamburgu komponist Johannes Bralnns. — 1880 je umrl francoski romanopisec Gustave Flaubert. — 1910 je nastopil novi angleški kralj Jurij V. — Shod češkoslovaškega dijaštva v Brnu se je izrekel za slovensko vseučilišče v Trstu. k Delavski tabor na Homcu pri Kamniku sklicuje »Jugoslovanska strokovna zvezac v nedeljo, 13. maja. Po prihodu vlaka na postajo Homec z godbo v cerkev. Ob 9 sv. maša z govorom, nato tabor pred cerkvijo. Govore: Jože Gostinčar, France Terseglav, Karel Pin-tar in drugi. Vabljeno vse delavstvo kamniškega okraja, iz Ljubljane in ljubljanske okolice. Odhod iz Ljubljane z godbo ob 7.10 zjutraj. k Dve slovenski novi maši v Ameriki bosta v nedeljo 6. maja. Novomašnika sta p. Pridite na flisifonshi vcCcr v proslavo šestdesetletnice smrti Darage in sedemdesetletnice smrti KnoDlhearla v nedeiio 6. maja ob 8. url zvečer v dvorani hotela Union Predavata: prof. dr. Valter Bohinec o Knobleharju prof. dr. Franc Trdan o Baragi (Skioptične slike) Benedikt Iloge v Bridgeport O., sin slovenske družine Hočevar-Hoge, p. Edvard Gabrenja v Cleveland O. To sta prva Slovenca novomašnika frančiškanskega komisarijata sv. Križa. Svoje študije sta končala v Lemontu 111. Poleg teh dveh Slovencev je končalo tam svoje študije tudi šest patrov Slovakov. Starši obeh novomašnikov so bili vedno v prvih vrstah za katoliško delo med ameriškimi Slovenci. Posebno mati p. Benedikta, gospa Hoge je bila ena izmed uajdelavnejših sotrudnic pri delu za razširjanje katoliškega časopisja v Ameriki. Silno veliko je storila za razširjenje lista >Ave Maria« zlasti v oni težki dobi, ko je bilo treba prebiti led velikega sovraštva proti vsemu, kar je bilo katoliškega. Njeni bratje Hočevar so bili tudi vedno v prvih vrstah za delo pri katoliških organizacijah. * Ljubljanski oblastni odbor je votiral znesek 10.000 Din za oškodovance po potresu v Bolgariji. k Absolvente juridične fakultete, ki hočejo opraviti državnosodni državni izpit tekom poletnega semestra, opozarjam, da se javijo najkasneje do 15. maja ob torkih od pol 12 do 12 pri podpisanem predsedniku in sicer v palači velikega župana pritličje, soba 1, vhod z Erjavčeve ceste 13. Poznejših prijav ne bom sprejemal. — Predsednik: Kremenšek, s. r. * Zopet Angleži v Dubrovniku. V torek 1. maja je prišel v Dubrovnik velik preko-oceanski parnik z izletniki Angleži. Dopoldan jim je priredila dubrovniška mestna godba koncert na Trgu kralja Tomislava. Izletniki, okrog 200, so si v avtomobilih ogledali okolico. O mestu samem in o okolici so se jako pohvalno izražali. •k Kmetski dan na Trški gori pri Novem mestu bo na binkoštni ponedeljek, 26. maja takoj po običajnem cerkvenem opravilu, ki bo ob pol 10 v oudotui romarski cerkvi. Zborovanje bo na prostoru pred cerkvijo in bo nastopilo več naših poslancev. Zaupniki na delo! k Okrajni shod SLS za kozjanski sodni okraj se vrši v Kozjem v nedeljo 13. maja po rani službi božji v prostorih okrajne hranilnice. Govore predsednik oblastnega odbora g. dr. Leskovar, narodni poslanec g. Vrečko in oblastni poslanci okraja. •k Ivan Pregljevih Izbranih episov I. it. je izšel v založbi Jugoslovanske knjigarne ter ima sledečo vsebino: Štefau Gol ju in njegovh Zgodovinski roman. — Tolminske novele. Cena Din 45, oziroma Din 60 vezan izvod. Pregljevim spisom bo posvetila naša javna kritika vsehsko veliko pozornost, ker bodo zavzeli v vsaki knjižnici eno najodličnejših mest. Založništvo opozarja tudi na lično opremo, ki priča, da drži naša grafična tehnika v vsakem oziru korak z ono velikih narodov. k Prvo letošnje romanje v Lurd je izredno dobro izpadlo. Prosvetna zveza pripravlja drugo romanje v Lurd, ki bo trajalo od 4. do 16. julija. Pot bo vodila preko Benetk, Milana, Genove, Nizze, Marseilles—Lurd. Iz Lur-da v Biaritz, Bordeaux, Pariš, Lisieux, Strass-bourg—Monakovo, Ljubljana. V Lurdu se mu-de izletniki dva dni, v Parizu 3 dni. Stroški za vožnjo 3. razreda brzovlaka, hrana in stanovanje znašajo 3500 Din. Za državne uslužbence bo prosila Prosvetna zveza sama za dovoljenje, da smejo potovati v inozemstvo. Priglasiti se je treba do 1. junija. Vse informacije daje Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva 5. * V Kelmorajn so hodili naši predniki. Letos bo v Kolnu svetovna razstava za časopisje (Presse) in mednarodni del. kongres. Ob tej priliki priredi Prosvetna zveza poučno-za-bavni izlet v te kraje. Odhod jo določen na 11. julija. Izletniki se ustavijo v Mtinchenu in Mainzu, od tukaj potujejo s parnikom po Renu v Kfiln. Dan 15. julij je določen za skupno romanje v Kevelar, kamor pridejo westfalski in holandski Slovenci. 16. julija bi si ogledali Essen ter se vrnili preko Frankfurta,Nllrn-berga, Mlinchena domov. Potovanje traja osem dni in stane vožnja III. razreda brzovlaka, parnik, hrana in stanovanje 2600 Din. Samo vožnja brez hrane in stanovanja 1800 Din. Priglasiti se je treba do 10. junija. Potrebne vizume za potni list preskrbi Prosvetna zveza. k Glavna skupščina Združenja jugoslovanskih inženerjev in arhitektov se bo vršila v Ljubljani od 2. do 4. Junija. Skupščinarji bodo prišli v Ljubljano 2. junija ob 8 dopoldne, tako da se bodo lahko udeležili otvoritve velesejma. — Popoldne bo imel predsednik združenja g. ing. Ranisav Avramovič slavnostno predavanje o komercijalizaciji železnic. Otvoritev skupščine bo v nedeljo 3. junija, ob kateri priliki bo Združenje v prisotnosti državnih in samoupravnih dostojanstvenikov ter ostalih odličnikov svečano proslavilo desetletnico državnega obstoja. Zanimivo je pri tej priliki ugotoviti, da je bilo to Združeuje prvo, ki se je po zedinjenju osnovalo z združitvijo prejšnjih pokrajinskih društev. Zaključna seja skupščine bo 4. junija; ta dan se bodo reševali predlogi posameznih skupščinskih odborov, ki bodo zborovali tekom prejšnjega dne. k V kobilijanskem gozdu se še soka. K notici pod tem naslovom v »Slovencu?-. od dne 26. aprila in k ostalim noticam nam pošilja mariborski veliki župan sledeče pojasnilo: Na nekaterih veleposestvih Prekmurja, katerih lastniki, madjarski plemiči, so prepustili upravo svojih posestev svojim pooblaščencem, našim državljanom, se vrše od prevrata sem obsežnejše sečnje, tako posebno na velepo-sestvu Szaparyja v okraju Murska Sobota, in Esterhazyja v okraju Dolnja Lendava. Oba je šteti med največje gozdne posestnike te krajine ter ima prvi še okroglo 640 ha, drugi pa 3900 ha gozda. Pri eksploataciji teh gozdov so se res dogajale nerednosti in nezakonitosti. Tako se je ugotovilo, da se je tudi pri sečnjah, ki se vrše na poslednjih dveh veleposestvih, samovoljno kršilo določbe sečnih odlokov, katere je izdal temeljem uzakonjene naredbe z dne 28.2.1922, Ur. 1. št. 383-116 in Ur. 1. št. 402-123 iz 1922 pristojni okrajni glavarji. V vseh teh slučajih je pristojna oblast nemudoma potrebuo ukrenila, da se krivci stavijo na odgovor ter usmeri izkoriščanje v meje zakonitosti. Tako se je tudi v -Bukovni-škem gozdu« ustavilo do nadaljnjega podiranja drevja, ki se ni vršilo v okviru izdanega oblastvenega dovoljenja. Ni pa se v gozdovih Slovenske krajine v splošnem ustavilo sekanje, niti prepovedalo izvažanje lesa, ker za to ni bilo niti zakonitega niti stvarnega razloga. k K usposobljenostnim izpitom, ki so se vršili v času od 27. aprila do 5. maja na moškem učiteljišču v Ljubljani pod predsedstvom ravnatelja Antona Doklerja, se je priglasilo 17 kandidatov in 47 kandidatinj. Usposobljeni so bili: I a) za laščino: s. Pavla Dovč, s. Frančiška Fras, Ana Simčič in Marija Zidar. — b) za srbohrvaščino na meščanskih šolah s.Justina Koncilja. — II. Za osnovne šole: Stanko Andolšek, Avgust Binder, Karel Chri-stof, Franc Gruden, Mirko Kokalj, Ivan Kopriva, Franc Lunaček, Josip Novačan, Cele-stin Perkavec, Josip Pirnat, Tomo Podnar, Mi- Birmanske oblekce svilene, elam'n, pnpelin v veliki izbiri ler vseh veli• kostih ie od 90 Din naprej kupile edino le pri tvrdki Be/ihar & Ve/epič Ljubljana Mctlni trn 13 Ljubljana Oglejte si izloibe Cfublfansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Nedelja, dne 6. maja: HERMAN CELJSKI. Prem. abonma. Ponedeljek, dne 7. maja: ROKA PRAVICE. Red A. Torek, dne 8. maja: NEDELJSKI ODDIH. Red D. Sreda, 9. maja: Zaprto. Četrtek, dne 10. maja: HERMAN CELJSKI. Red B. Petek, dne 11. maja: SESTRICNA IZ VARŠAVE. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Sobota, dne 12. maja: KRIZA. Vprizori Delavski oder »Svobode«. Izven. Nedelja, dne 13. maja ob 15. uri pop.: AKADEMIJA. Priredi društvo -Skrb za mladino<. Izven. — Ob 20. uri zvečer: HERMAN CELJSKI. Izven. Ponedelje, dne 14. maja: ROKA PRAVICE. Red C. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja, dne G, maja ob 15. uri pop.: GROFICA MARICA. Ljudska predstava pri zuižunih cenah. Izven. Ponedeljek, dne 7. maja: Zaprto. Torek, dne 8. maja: MIGNON. Red C. Sreda, dne 9. maja: Koncert v korist žrtvam potresne katastrofe v Bolgariji. Unlonska dvorana. Cotrlek, dne 10. maja: DEKLE ZLATEGA ZA-PADA. Premiera. Premierski abonma. Petek, dne 11. maja: LADY X. Red D. Sobota, dne 12. maja: Materinski dan. Nedelja, dne 18. maja ob 16. uri pop,: BAJA-DERA. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20. uri zvečer' DEKLE ZLATEGA ZA PADA. Izven. Ponedeljek, dne 14. maja: Zaprto. Mariborsko gledališče Nedelja, due 6. maja ob 20. uri: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Kuponi. Ponedeljek, dne 7. maja: Zaprto Tcrek, dne 8. maja ob 20. uri: KUEUTZERJEVA SONATA. Ab. C. Kuponi. Zadnjikrat. Celjsko gledališče Nedelja, 6. maja ob 4. popoldne: DOGODIVŠČINE VRLEGA VOJAKA SVE.1KA V SVETOVNI VOJNI. 25% Znižane cene :Prireditve in društvene vesti Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka na-daljna beseda po 3Din. Ljubljana. šišenska Prosveta Drevi ob 8 gostuje na Ljudskem odru šišenska Prosveta z Petrovičevo ljudsko igro »Dušeč. Predprodaja vstopnic danes dopoldne v Ljudskem domu in popoldno od 3 dalje istotam. *Ljubljana* ima v ponedeljek 7. t. m. ob 8 skupno pevsko vajo in ne kot domenjeno v torek, ker Matični koncert odpade. — Pcvovodja. Rokodelski dom. Vaje pevskega zbora v Rokodelskem domu pod vodstvom g prof. M Bajuka so v torkih in četrtkih ob 8 zvečer, vaje tambura-škega zbora so v sredah in petkih tudi ob 8 zvečer. Novi pevci in tamburaši so dobrodošli! Strokovno društvo javnih nameščencev in vpo-kojencev kraljevine S. H. S v Ljubljani priredi dne 13. maja izlet na Žalostno goro. Odhad z jutranjim vlakom ob 6.15. Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi dne 20. maja 1928 izlet v Crngrob. Občni zbor oblastnega odbora UJNIB Ljubljana bo daues ob 8 zjutraj v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev Miklošičeva cesta in ne v Mestnem domu, kot je bilo objavljeno v strokovnem glasilu. Pozivamo članstvo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleži. Jadranska Straža. Občni zbor oblastnega odbora Jadrauske Straže v Ljubljani se bo vršil v petek 11. maja 1028 ob pol 9 zvečer v restavraciji Zvezda. Ostali kraji. Vrhnika. Odbor za Cankarjev spomenik priredi v nedeljo, dne 13. t. m. »Cankarjev dan-. Ob 11 na križnotu koncert domače godbe, ob pol 8 v Rokodelskem domu recitacijski večer z zelo pestrim sporedom. Pozor! 13. maja ob 10 dopoldne bo sv. maša na Taboru, nato velika veselica, združena s streljanjem, šaljivo pošlo, peljem. Igra godba na pihala. Za jedila in pijačo preskrbljeno Pri vlakih na postaji Grosuplje vozovi na razpolago. Pevsko okroije Stična priredi na praznik, dno j 17. maja koncert v Št. Vidu pri Stični ob 3 popoldne. Nastopi šest zborov. — Ljubitelji petja se opo-| zarjajo na prvo tovrstno prireditev na Dolenjskem. Naše difašivo Novi odbor Akademske zveze sc je na izredni skupščini dne 30. maja konstituiral sledeče: preds.: PovšiČ Jože, stud. phil ; tajnik: Juršec Rud., stud iur.; blagajnik: Poženel Rafko, stud. teli.; revizorja: Vodušek Vital, stud. Iliecl. in Rak Maks, stud. phil. Knjige in revife »Mladi junak«. Izšla je 7. številka tega ljubkega glasila mladih junakov. Vsebina je skrbno izbrana in nudi mladini mnogo zlatih naukov, pa tudi razvedrila in zabave. List je vreden, da se čim najbolj razširi med našo mladino, ki bo našla pravo srečo le v treznosti in krepostnem življenju! Celoletna naročnina je 10 Din. Pri večjem skupnem naročilu znaten popust. Na željo dopošljc uprava lista v Ljubljani, Poljanski miam 10 en i->vod brezplačno na ogled. Na|bol|e. notuspeSne|$e in nojzaneslllvejse sredstvo za {Učenje želodca in i rev za otroke In odrasle Je praSek ker čisti brez bolečin — je prijetnega okusa ter obenem osvežuje In deslnfi-cira želodec In freva In s tem preprečuje težja obolenja. — Rko redno jemljete po vsakem obedu na Jpkl noža v pol čaše vode prašek Magna, Vam pospeiuje prebavo In preprečuje trdovratno zaprtje Odstranjuje: preobilno kislino v želodcu, neprljen duh iz ust, pehanje, vzdlgovanje, goreilcc Zdravi: katar želodca in črev, bolezni Jeter, krče v želodcu, hemerolde, tvore v želodcu Dobite ga v vseh lekarnah: 1 zavoj s točnim navodilom 4 Din ali naročite na naslov: LABORATORIJ „RLGR", SCIŠflK in priložite pismu 10 Din v znamkah za 2 zavoja lan Ražem, Anton Robič, Filip Slokan, Stane Šuler, Ivan Zupan, Martin Zeleznik. — Ljubili ila Andolšek, Marija Anžič, Valerija Bašca, Josipina Cetin, Cirila Erjavec, Marija Feren-čak, Marija Gale, Stana Gerlovič, Terezija Glasener, Marija Gorišek, Angela Gospoda-rič, Gizela Gregorič, Marija Jerin, Julijana Kadunc, Franjo Kokalj, Olga Koželj, Emilija Kristan, Vida Kuhar, Ana Lavreučič, Jeliea Leban, Ana Markelj, Matilda Martinčič, Flo-rijana Mokorel, Marija Oewald, Pavla Perpar. Kristina Petek, Roza Petelin, Marija Polak, Marjeta Poznik, Antonija Preveč, Antonija Pungartnik, Cecilija Rape-Jelenc, Antonija Se-dej, Ljudmila Sila, Marija Šuštar, Julijana šuSteršič, Marija Trtnik. Marija Umnik, Marija Urbančič, Marija Verovšek, Elizabeta Vračkc in Ferdinanda Završnik. — Mastno tiskane so napravile izpit z odliko. k Radovljiško dekanijo obišče v prihodnjih dneh zastopnik »Svete vojske« g. Fran de Cecco. Potoval bo od župnije do župnije, od hiše do hiše, propagiral treznost in seznanjal vse z najnovejšimi proizvodi »Brezalkoholne produkcije«. ^ Podpora kulturnim časopisom. Od ministrstva za prosveto so dobili podporo sledeči listi: Ljubljanski Zvon 1000 Din, Cas 2000 Din, Dom in svet 2000 Din, Popotnik 2000 Din, Domači prijatelj 1000 Din, Mladika 1000 Din, Slovenski Učitelj 1000 Din, Mladi junak 500 Din, Zvonček 1000 Din, Časopis za slovenski jezik 2000 Din, Časopis za zgodovino in narodopisje 2000 Din. k Najboljše povesti nam je zbral F. S. Finžgar v svojih Zbranih spisih, ki jih izdaja ^Nova založba« v Ljubljani. V IV.—VI. zv. najdemo sanm mojstrska dela kakor »Dekla Ančka«, »Boji« (najboljše naše slike iz svetovne vojne), xSama« ter vrsta najboljših črtic. k Novi vozni rod »Eksprcssc Danes je izšel žepni vozni red »Ekspress« z veljavnostjo od 15. maja. Pri letošnji izdaji se je vsebina 5e bolj spopolnila. Poleg normalne nove potniške tarife obsega tudi določbe glede različnih voznih olajšav. Cena je ostala neizpremenjena, to je Din 10 za izvod. Po pošti stane vsak izvod 1 Din več. Dobiva se po vseh večjih knjigarnah in na postajah pri potniških blagajnah. Naročila sprejema »Administracija voznega reda Express v Ljubljani«, Simon Gregorčičeva 32. Knjigarne imajo običajer popust. k Razpust društva ptt. uradnikov. Izredni občni zbor je 15. aprila sklenil soglasno, da društvo ptt. uradnikov likvidira. Vse društveno imelje pripade Oblastni organizaciji ptl uslužbencev v Ljubljani. Člani razpuščenega društva so avtomatično postali člani Oblastue organizacije. k Žrtev strele. Dne 3. maja med 4 in 5 popoldne je divjala v okolici Novega mesta huda nevihta s silnim grmenjem in treska-njem. Triletna posestnikova hčerka Itozalija Potočar iz Velike Bučne vasi se je igrala pod neko 20 korakov od hiše oddaljeno smreko. V to smreko je treščilo ter ubilo deklico. Posestnikova žena Jožefa Može iz Velike Bučne vasi jo gnala med tem časom tamkaj mimo kravo ter je bila od usodne smreke deset korakov oddaljena, ko je treščilo. Strela jo je omamila ter so jo po kratkem času spravili zopet k zavesti. Tudi kravo je vrglo na tla, pa je sama kmalu vstala. * Kdo pogreša suknjo? Pri aretaciji nekega znanega tatu se je dobila črna zimska suknja s črno podlogo in žametastim ovratnikom. Zapenja se na tri gumbe. Velikost za osebo od 15 do 18 let. Suknja je bila brez Drašler Ivan, Verd; Bitenc Jakob, Ljubljana gl. kol.; Gross Pavla, prog. sekcija Maribor kor. prosta;. Bobonec Fran, Tezno; Grajžl Ivan, kurilnica Maribor; Bratkovič Anton, Čakovec; Šubelj Lovro, Ljubljana gor. kol.; Močnik Anton, Trzin; Petrov-fcič Fran, kurilnica Maribor; Trtnik Fran, kurilnica Ljubljana I gl. kol.; sa slutitelja 2. skupine liajec Ivan, prog. sekcija Ljubljana gl. proga. Upokojeni sos zvaničniki I kateg. 1. skupine: Krall Josip, Novo mesto; Sternad Alojzij, Ljubljana gor. kol.; Weber Fran, Maribor gl. kol.; Mo-horiČ Ivan, Maribor gl. kol.; Majšler Gregor, Maribor gl. kol.; Valpet Ivan, Maribor gl. kol.; Cek Ivan, kurilnica Ljubljaua II. gor kol.; ViCič Josip, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Štern Josip, Celje; Vavpotič Ivan, Maribor gl. kol ; zvanilnik I. kateg. 2. skupine Kocbek Antom Maribor gl. kol.; svanižnik I. kuieg. 3. skupine Šenica Ivan, kurilnica Maribor; zvaničniki II. kateg. t. skupine: Filip MendaS, Ljubljaua gl. kol.; Morelj Josip, prog. sekcija Zidani most; Svete Jernej, prog. sekcija Maribor gl. proga; Špcs Anton, Pragersko; Gerl Anton, prog. sekcija Ljubljana gl proga; Budja Anton, Maribor gl. kol.; Gerželj Fran, prog. sekcija Novo mesto; Maearol Lovro, prog. sekcija Ljubljana gor. kol. proga; Rebec Fran, prog. sekcija Ljubljana gl. proga; Rermel Josip, Maribor gl. kol.; Cefuta Jakob, prog. sekcija Ptuj; Cretnik Fran, Grobelno; Modic Fran, prog sekcija Maribor kor. proga; Kralj Karel, cbči oddelek pri direkciji; Sa-mar Andrej, prog. sekcija Ljubljana gl. proga; Po-gačar Matej, Ljubljana gl kol.; Ogner Alojzij. Maribor gl. kol.; Omahen Ivan, Ljubljana gor. kol.; Šrej Peter, Ptuj; Gaberšek Anion, Ljubljana gl. kol.; Smodej Jakob, prog. sekcija Zidani most; Prebil Fran, signalna sekcija Ljubljana; Šoba Jakob, Pragersko; Vojska Fran, prog sekcija Novo mesto; Raspotnik Fran, Rakek; .luvančič Jakob, gradbeni oddelek pri direkciji; Furlan Henrik, kurilnica Ljubljana II, gor. kol.; Kresal Josip, Ljubljana gor. kol.; Korb Mihael, Maribor gl kol.; Lakota Alojzij, Jesenice; Katzian Martin, Pragersko; Sojer Jakob, prog. sekcija Ljubljana gl proga; Lah Jernej, Tezno; Pegam Mihael, Tezno; ftušleršič Jakob, Medvode; Vidmar Fran, Kandija; Furlani Ernest, prog. sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Pavliha Fran, prog. sekcija Zidani most; Sluga Viktor, Zalog; Stančič Štefan, prog. sekcija Novo meslo; Golja Anton, Bled-jezero; Erlač Andrej, Ptuj; Sajko Jakob, prog. sekcija Celje; Žerovc Ivan, Jesenice; Žlegel Fran, Maribor gl. kol.; Pilaj Matevž, Maribor gl. kol.; Meglic Ivan, Ktoriba; Scholn Alojzij, prog. sekcija Maribor kor. proga; Cundrč Fran, Bled-jezero; Lotrič Fran, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Smigoc Martin, kurilnica Maribor; zvaničnik II. kateg. 2. skupine Saje Josip, Novo mesto; slu-žitelji i. skupine: Viher Ivan, Maribor kor. kol.; Kavčič Matija, Ljubljana gor. kol. "Darovi Za Bolgare. Tekom včerajšnjega dne je prejela naša uprava naslednje darove: Člani ljubljanskega oblastnega odbora 500 Din; Uršulinske šole 320 Din; Neimenovana 50 Din; Neimenovana 60 Din; Neimenovan 20 Din. Za potresne irtoe v Bolgariji so darovali pri mestni blagajnici ljubljanski: Neimenovana 1000 Din, tvrdka inž. Dukič in drug 1000 Din, uradništvo banke »Slavija« 1000 Din, Združene oljarne 1000 Din, Nabavljalna zadruga usl. drž. žel. 1000 Din, Stavbno podjetje inž Josip Dedek 500 Din, Jožica Bonač, trgovka, 500 Din, Kolinska tovarna 50 Din, Uradništvo Pokojninskega zavoda 260 Din, tvrdka Štele & Pielick 200 Din, Uslužbenci oddelka finančne kontrole Ljubljana 1. 135.50 Din, finančni delegat dr. Ivan Rupnik 100 I)in, Slrojanšek J., trgovec, 100 Din, Hribar Ivan, minister n r. 100 Din, dr. Šlajmerjeva 100 Din. Lavoslav Schvvent-ner, trgovec, 100 Din; Matičič Ivan in Nežika 100 Din: Verbič Anton, trgovec, 100 Din; Turk Hajko, 100 Din; dr. Jenko Ivan, zdravnik 100 Din; Ško-pek Edvard, urar, 100 Din; Chvatal, ravnatelj K filmske tovarno 100 Din; Logar Hinko, 100 Din; dr. Emil Gaj 100 Din; I. Kr.e: 100 Din; Jerančič Alojzij, trgovec, 50 Din; Kurent Jože, upravnik poste v pok., 50 Din; dr. Lapajne Stanko, univ. prof., 50 Din; Rome M., 30 Din: Neimenovani 30 Din; Vončina Valentin 20 Din; Neimenovani 10 Din; Neimenovani 3.50 Din. Križalikarji, pozor! Po nasrečnem naključju je prišlo pod današnjo križaljko v »Ilustr. Slovencu« popolnoma napačno besedilo. Pravo besedilo navajamo spodaj: Vodoravno: 1 časovni prislov, 2 kazalni zaimek, 4 polotok, 6 del telesa, 8 naslovna kratica, P lažja bolezen, 10 egipt. božanstvo, 12 moško ime, 15 amerikanski milijonar, 17 domača žival, 10 pregrinjalo 20 je na morju, 21 soha, 22 žensko ime, 23 nakazilo za denar, 24 jadranski otok, 26 turško prenočišče, 27 bajeslovec, 28 delavec, 35 italijansko mesto 37 mesto v Jugoslaviji, 39 posoda, 40 rokodelec. 41 babilonski bog, 42 srbsko krstno ime, 43 obrtniška organizacija, 45 davščina, 46 tekma, 48 drevo, 50 glasbeni instrument, 53 rimska oblast, 54 vstavi am, 55 orjak, 57 cirilska črka, 58 keltski pcvec, 5lJ sorodnik, 60 zaimek, 61 nikalnica. Navpično: 1 mesto v Jugoslaviji, 3 del rešeta, 4 vladarski naslov, 5 mesec, 6 kos lesa, 7 mesto ob Adriji, 8 cerkveni naslov, II prebivalec grške dežele, 13 organska osnova, 14 zdravilo, 15 predplačilo, 16 molitev, 18 opica, 19 del kolodvora, 25 drevo, 26 majhen del časa, 29 časovna doba, 30 kratica 31 žensko ime, 32 morska ptica, 33 čut, 34 soteska, 36 vozilo, 38 posoda, 42 spis, 44 krivoverec, 47 geometrični lik, 49. angleško mesto, 51 posoda, 52 wženj, 55 kamenit svet, 56 del telesa. Ozdravite slovensko gledališče! Slovensko predstavno gledališče živi življenje živega mrtveca; od časa do časa zadiši po trohnobi tako močno, da nas Slovence zbudi iz dremavice in se začno debate. Te trajajo tri dni, potem se pomirimo in stvar trohni nemoteno dalje. En vzrok! Topot (glej tudi članek: »Naše gledališče v razsulu«, ^Slovenec? 4. t. m.) gre nemara za več kakor samo za običajno »krizo«; zdi se, da gre sploh za razpad, vsekakor pa za tako težko krizo, da zgleda, da nikakor zadeva ne bo rešena, če pride samo nov intendant in še manj, če se samo dotacija zviša. Nov intendant bo nov eksperimentator in mrtvec nikakor ne bo oživel, če mu pokriješ samo nov klobuk. Problem treba zgrabiti irloblje. Čuje se o skrajno neracionalnem gospodarstvu v našem gledališču, o velikanskih plačah (Ni najslabša šala, ki kroži te dni tista, ki pravi, da v gledališču zasluži petdeset ljudi, ki ima skupno dvajset realčnih razredov šole, toliko kakor profesorji 20 univerz!) umetniških dokladah, komur ne priti-čejo, o luksusu z baletom in inscenacijo, na drugi strani pa se reducirajo neobhodno potrebni godbeniki in ni denarja za boljše soliste. Na tretji strani treba ugotoviti, da je gledališče to sezono dalo manj novitet kakor kdajkoli prej. Aktualnih novitet je kritika naštela letos pet in te so stale državo in nas reci iu piši — pet milijonov dinarjev! To je sto stanovanjskili hiš, je ogromen denar v današnjih razmerah, pa ga je kmalu po sredi sezone še zmanjkalo in zopet je tu kriza! Kot vzroki vsemu temu se navajajo slaba uprava, oziroma nezmožen upravnik in pa dejstvo, da je gledališče podržavljeno. Samo na sebi pcdržavljenje ni nujen vzrok slabi gledališki upravi niti ovira umetnostnega razmaha gledališča, pač pa v naših razmerah zmanjšuje čut odgovornosti in vestnosti onih, ki jim je uprava poverjena. »Car visoko, belgrad daljokol« Postavimo, ali bi takole gospodarila in takole našim potrebam zadoščala uprava, oziroma upravnik, ki bi bilo gledališče njegovo, ali ki bi ga imel v najemu, tako da bi bil v trdem boju eksistenčno odvisen od uspeha gledališčnega dela? K temu pride še to. da upravo slovenskega gledališča vodijo ljudje, ki po večini za to z nobenega stališča niso strokovno vzposobljeni, ampak imajo ta mesta zanje le osebni in ne občestveno-kulturni pomen. Tretji vzrok pa je, velika brezbrižnost slovenske javnosti za gledališče sploh. Prave odgovornosti in prave kontrole manjka. To je zadnji vzrok vsem vzrokom in posledicam in hitra menjava intendantov in slabo gospodarstvo in majhni umetnostni uspehi so le posledica tega vzroka. Zato ne kurirajte bolnika, v drobovju bolnega, na nogah ali nosu, ne postavljajte prehitro novih intendantov, nego odstranite najprej vzroke! Je pa na vsej stvari še nekaj, še bolj perečega, kar bi rad še bolj poudaril ko vse to. Mi Slovenci gledamo na ljubljansko gledališče kot na slovensko kulturno ustanovo, ki ima predstavljati višino in značaj naše kul-turnosti napram svetu. Hočemo, da raste gledališče nam iz duše in iz naših zahtev in potreb. Vsaka slovenska vas ima svoje gledališče, ki jo v tem oziru predstavlja iu vsi skupaj stavimo tako nalogo na naše največje, osrednje. Te naloge narodno gledališče v Ljubljani ne izpolnjuje. Zgleda kakor da se slo- venstvu ne smatra v ničemer odgovornega. Kritika je opetovano zahtevala več in aktual-nejšili, kvalitetnejših novitet, toda brezuspešno. Moralisti zahtevajo odstavitev nemoralnega šunda, splošno se zabavlja čez uivo in repertoar drame, mladi se pritožujejo, da opera pozna le starinstvo, Slovenci se pritožujejo, da ni od nikoder Kogojeve opere, pač pa je tu Marta, balet — luksus namesto kruha itd. itd. Pustimo litanije. Toda, je li enkrat samkrat gledališče uvaževalo katero našo upravičeno zahtevo? Za vse očitke in pravične kritike je bila reakcija grobni molk, vsekakor se zahtevam ni skušalo ustreči. Ni čuda, če se je vsak naveličal brezuspešnih kritik! Gledališče se zdi, da se smeje vsemu temu, da je nokako dalajlamsko kraljestvo zase, in kaže s prstom na edinega, ki je po njegovih mislih pristojen kritizirali ga, na vlado, in tej zmerom pokaže pravilno koleko-vane račune ... Jeli to sedaj, kar imamo v Ljubljani, slovensko gledališče, od katerega zahtevamo in pričakujemo itd.? Ali zrcali naše sodobno umetnostno hotenje, naš značaj in okus? Višino naše kulture in našo tradicijo? Poglej le v ostale naše kulturne panoge, v znanost ali v slikarstvo ali arhitekturo, pa reci, ali smo to v gledališču mi, Slovenci? To gledališče nismo mi; je nekaj, kar nam diktira okus. ki ga mi nimamo ali nočemo več imeti. Od leta do leta raste po vojni naša kulturna stavba, gledališče pa drvi neprenehoma nižje navzdol. Kritika nima nobenega vpliva; tako zvanim »teaterskim ljudem« je kritika nekaj smešnega (Gled. list). >Teater-ski ljudje« pa so, treba tudi enkrat ugotoviti, vedno najbolje vedeli za padanje, pa so k temu padanju najtemeljiteje molčali. (So tudi izjeme, ki jim to ne gre, toda so manjšina, ti vestni delavci, toda puste se predstavljati po večini.) Oglasijo se in apelirajo in aferirajo šele, ko jim gre za znižanje plač. In še nečesa ne smemo pozabiti. Baš ti ljudje, ki danes tako črtijo g. Kregarja, baš ti so bili tik ob nastavljanju tega gospoda edini (!) solidarno zanj, medtem ko ga je odklonila s kritiko vred celokupna kulturna javnost! Kaj naj sedaj rečemo temu Udruženju glumaca "? Vsekakor, za svet ga ne gre več prašati: ima zelo slab okus in vsekakr premalo smisla za stvar. Če vse te premisleke nekako združiš in hočeš nato sklepati z ozirom na to, ali je kak izhod iz položaja ali ga ni, treba reči, da je izhod. Nič drugega kakor samo nov upravnik ni izhod. Stvar treba zgrabiti v globini, pri korenini. To zlo pri korenini je povojno zaje-davstvo na telesu slovenskega idealizma. Proč od gledališča politika, strujarstvn in osebno prerivanje! Če se ne dobi intendant, ki bi resnično jamčil za reforme v pravem smislu, tedaj rajši interregnum pod kontrolo umetniškega in gospodarskega sosveta, kakor pa nov eksperimentator za pol leta, ki bo nujno treščil teater še globlje. Eden je vedno enostranski. Kontrolo nad gledališče, in to slovensko, liulturno-uinetnostno in pa gospodarsko! Kako konkretno to doseči? Ne. zdi se neizvedljiv predlog: Če dasta oblastna skupščina in občina gledališču denarno pomoč, imata zato pač pravico zahtevati reforme in uveljaviti kontrolo. Še enkrat: Korenina je bolna, sistem je napačen, lam primite! PravHnik Da Je cigaro pustil v nemar, pozabil Brrtln, 1'ribca, Grgo, pozabil jo, da ura jc deset — lako zaman, lo ga branje česlo, da »On ■ celo :Slovencac bere zvesto... po katerem se priznajo nagrade za zboljšanje hlevov in napravo gnojišč in gnojničnih jam v mariborski oblasti. Radi razmeroma zelo malih sredstev napram velikemu številu prošnjikov je mariborski oblastni odbor določil pravilnik, po katerem se bodo dajalo te podpore. Treba je pri vporabi kredita izključili vse druge investicije za nove hlevske zgradbe in vpoštevati predvsem gnojišča in gnojnične jnnir in zboljšanje hlevov, v kolikor je v zvezi z odtokom gnojnice. — Zaradi cenejše nabave cementa (vsaj en vagon) in znižanja nadzorovalnih stroškov, je treba vpoštevali le skupine interesentov v eneni okolišu. § 1 V krajih, kjer je več interesentov za napravo gnojišč in gnojničnih jam v vezi z odtokom gnojnico, lahko zaprosijo ti-le za brezplačne načrte in prispevek v cementu. Take prošnje morajo predložili samo korporacije (občine, zairttgc, društva, kmetijske podružnice, živinorejski odseki itd.). § 2. V prošnji je navestv imena in točnn bivališča posameznih reflektantov, z navedbo, koliko komn-dov velike živine (konji, odrasla goveda in juničad) in male živino (teleta in svinje) imajo. Na prošnji se mora vsak posamezni reflektant podpisali z obvezo, da bo izvršil delo v določenem roku tečno po načrtih in navodilih oblastnih strokovnjakv ter s svojim delom in denarjem kril vse ostale stroški? naprave. Nadalje se vsak zaveže, da bo skrbel za izučenega zidarja, ki ima prakso v zidavi s cementom. § 3. VpoSlevale se bodo le prošnje, za najmanj osem reflektantov, ali pa manjšo šlevito reflektantov, ki pa imajo skupaj 40 glav velike živine. § 4. Če je prošnji mogoče ustreči, odredi oblast brezplačni ogled na licu mesta po komisiji, sesto-ječi iz živinorejskega specijalista in stavbnega strokovnjaka. Korporacija skrbi, da bodo vsi reflek-tanti ob določenem času doma. § 5. Na podlagi izida tega ogleda oblastni kmetijski urad končnoveljavno prošnjo odobri ali odkloni. Ako bo prošnji ugodeno, pride na določeni dan oblastni strokovnjak z izgotovljenimi načrti in Davodili na lice mesla. Tedaj mora biti navzoč tudi zidarski mojster (zidarski mojstri), da prejmejo uslmeuo vsa podrobna navodila glede izvršitve. § 6. Subvencija znaša 50% kupne ccne cementa in se nakaže korporaclji, ko predloži originalni račun, ki se ji po vpogledu vrne. Cement naroči korporacija v količini, ki je določena v dobljenem načrtu. 8 7. Vsak refleklant mora pred pričetkom zidave t skrbeti v uačrtu dolečono količino stavbnega materijala (kamenje, razne vrste peska in les). § 8. Vsak posamezni posestnik ie dolžan, da delo izvrši točno po načrtu in v določenem času. Ako testa no stori, mora vrnili na njega odpadajočo subvcncijo za cement. §9. Zidarski mojstri, ki so po presoji oblasluega strokovnjaka brez oblastne subvencije izvršili najmanj pet dobrih gnojišč in gnojničnih jam, lahko presijo za denarno nagrado in ev. častno diplomo. S 10. V izredno ozira vrednih slučajih (na jako vidnih cestah itd.), sc lahko izjemoma vpošlevajo tudi posamezni prošnjiki za napravo gnojišč iu gnojničnih jam cb pogojih tega pravilnika. Socialistični župan v Pišecah -odstavljen Na dolgo in široko so se vedno hvalili tukajšnji socialisti, da vodi njihovih 12 odbornikov najboljše in najtočnejše gospodarstvo v občini. Sedaj je pa kar naenkrat, kakor strela iz jasnega počil glas, da je socialističen župan ekspresno odstavljen. Povod tej odstavitvi je baje uspeh izvršene preiskave pri občini. V dogledneni času bodo imeli gotovo vsi Pišeča-nl priliko, da sc javno prepričajo, kako so ti gospodje-rdečkarji v Pišecah gospodarili. Mi le želimo, da vidimo, kako prav za prav izgleda ta samostojno-deniokratska-socialistič-na zastava, ki je vihrala skozi celih 6 let nad streho pišečke občinske pisarne. Pomagajte Bolgarom! Darove sprejema upravništvo : Slovenca :. VctJ> letna oblačila^ Učitelj in narod v Slov. Krajini V zadnjem času skušajo razni elementi prepričati slovensko javnost, da je Slovenska Krajina prava Sibirija in da so učitelji tukaj pravi narodni mučeniki. Da pa ne bo kdo nasedel tem trditvam in da ne bo učiteljstvo že samo pri imenu Slovenska Krajina trepetalo strahu, zato mi dovolite nekaj pogleda v resničen položaj Slovenske Krajine. Slovenska Krajina je postala ob osvoboje-nju deležna z ostalimi slovenskimi pokrajinami sreče, da ji jc zasijala tisočletja željcna svoboda. Toda kratka jc bila radost, kratko upanje. Prišli so prvi uradniki. Vse, kar drugje niso mogli uporabiti, so poslali k nam v Slovensko Krajino, vsaj tako se jc izrazil nek uradnik. Ne rečem, da ni bilo med temi tudi več dobrih izjem. Naj se omejim danes samo na naše šolstvo. Stari učitelji, kolikor jih ni zbežalo ali jih ni nagnalo ljudstvo, so bili odpuščeni iz službe. Kakšno pa jc bilo naše učiteljstvo? Vse polno pretirane nacionalnosti, vse pijano sreče, vse željno zapovedovanja, vladanja, jc začelo med nami pravo pravcato gonjo proti vsemu, kar je bilo sveto našemu ljudstvu. S svojim nemoralnim obnašanjem, s svojim neprestanim vpitjem proti našim duhovnikom so naleteli ti ljudje na silen odpor. Ker naše duše, željne miru, željne svobode, niso bile dostopne za njihove nauke, so nas začeli preganjati, začeli ovajati in tako se je začelo pri nas mad-žaronstvo. Vsak, ki ni bil dostopen za njihove nauke, kdor ni hotel tuliti v njihov rog. je bil madžaron, je bil protidržaven element, katerega sc lahko blati, brca, pretepa, s katerim se lahko dela vse. In poslcdica tega je bila, da se jc duša našega človeka zopet ogradila z močno ograjo da je začela kakor prej tujcu, kazati neodkri-tosrčen obraz. In takrat so zagnali ti zvesti vzgojitelji krik: »Slovenska Krajina jc Sibirija in mi njeni uradniki, njeni učitelji smo pravi mučeniki.« Pozneje so oblasti sicer uvidele napako, ki so jo storile in so začele pošiljali boljše moči in ludi domačine so začele sprejemali nazaj v službo — toda bilo je prepozno. Vsi ti, in čc so se še tako trudili, niso mogli izbrisati učinka svojih prvih tovarišev, kajti duše ljudstva, ki je bistveno popolnoma druga, kakor duša ostalih Slovencev, niso mogli spoznati; ker več ni bila dostopna. Spoznali so jo samo domačini. Ni čuda, čc so postali ti domačini, domači učitelji pri tem ljudstvu vse, prijatelji, zaupniki in tolažniki. Njim zaupajo vse, njim razkrivajo globine svoje duše, razkrivajo jim svoje težave, kajti v njih, ki so zrasli z njimi in med njimi, vidijo svoje dobrotnike, svoje prave voditelje. Vem cclo za slučaj, ko je občina nagnala učitelja, ki ni bil domačin, šolo pa zaprla in je ni odprla, dokler niso poslali učitelja domačina. Da, pri t(;m niso imeli nedomačini najboljšega položaja, jc razumljivo. Tako je bilo pred par leli. Šc danes se večina učiteljstva nc more uživeti v tukajšnje razmere, nc more razkriti duše ljudstva in zato je nesrečno, zato jim je naša Krajina še vedno Sibirija, zato se smatrajo še vedno za narodne mučenikc. Toda niso vsi taki. Je par izjem, ki so tem bolj vredne pozornosti. Ti so s svojo močno voljo premagali vse ovire. In srečni so ti danes, čutijo se med nami domače in zadovoljne. Vsi tisti pa, ki jih pot zanese kdaj med nas, naj pomnijo: Prekmurec je ljubezniv in prijazen do vsakega, ki je ljubezniv in prijazen do njega. Njegova duša je mehka in sc da oblikovati; samo začeti si jo mora tako, da nc občuti nobenega vpliva tuje volje, ker je v nasprotnem slučaju odporna. Zato pa naj bo prvo delo vsakega, ki g zanese pot med nas, ia spozna duše našega ljudstva in jih potem vodi, polagoma po svoji preudarnosti, brez vsakega nasilja, brez vsakega v-"'jevanja tujega prepričanja do cilja, radi česar je prišel med nas. Ce bo delal tako, se ne bo čutil med nami mu-cenika, temveč brala, kateremu bode odprta vsa srca naše Sibirije, Stran & »SLOVENEC*, dne б. шаја 192a gtev. 104, Nasip ob Rinži za cerkvijo se je začel podirati. Dobro bi bilo, da se ugotovi, kje je vzrok, ali ga voda izpodjeda ali se podira radi ciklopske cerkvene stavbe. Brežjce ob Savi Dobava gramoza. Okrajni zastop razpisuje Javno licitacijo za dovoz gramoza za vse ceste v brežiškem sodnem okraju. Vršila se bo dne 15. maja ob 9 dopoldne v dvorani gostilne K. Deržiča v Brežicah. Nova obrt. V bivših prostorih glavne zaloge tobaka v Brežicah je P. Ravnik otvoril prodajalno in delavnico za vsakovrstne pletenine. Občni zbor Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Brežicah se bo vršil z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 13. maja ob pol n dopoldne v prostorih Posojilnice v Brežicah. Ptuj ф Stanovanjsko vprašanje. Da se olajša stanovanjska beda v Ptuju, je občinski svet na seji dne 24. aprila t. 1. sklenil, naj mestni magistrat vrši posredovalno službo med hišnimi lastniki in najemniki. Radi tega bodo morali vsi hišni lastniki, ki bodo tekom časa imeli kako prazno stanovanje, isto prijaviti pri mestnem magistratu, da se more oddati drugemu najemniku. Vsi najemniki, ki bodo bodisi radi določb novega stanovanjskega zakona ali iz kakega drugega razloga prisiljeni se izseliti iz dosedanjih stanovanj, so istotako obvezani prijaviti ga mestnemu magistratu. Na ta način bo mestni magistrat v stanu voditi natančno evidenco glede razpoložljivih stanovanj ter potreb najemnikov. Ta evidenca bo hišnim lastnikom in najemnikom na razpolago ter bo mestnemu magistratu omogočeno vršiti posredovanje v posameznih slučajih v tem smislu, da se hišnim lastnikom gre ua roko, kakor tudi najemnikom. Hoteli Regma — Trs« (preje Balkan. V bližini glavn. kolodvora.) Moderna hiša 1. vrste. — Popolni komfort. 200 postelj. — 50 privatnih kopelji. — Prvorazredna restavracija. Autobus pri vsakem vlaku. Spori Slovensko učiteS stvo za osemletno šolsko izobrazbo V soboto, dne 5. t. m. se je vršilo zborovanje sedmih učiteljskih društev v Ljubljani v dvorani hotela Union. Kot prva točka dnevnega reda se je obravnaval predlog, da se z novim šolskim zakonom uvede kot načelo štiriletna šolska obveznost in osemletna samo kot izjema. V sprejeti resoluciji izjavlja učiteljstvo, da zavrača vsako misel, da bi radi neke umetne, mehanične unifutacije šolstva trpeli naši kulturni interesi ter da je vprašanje šolske obveznosti ne da s splošno, za vso državo veljavno zakonsko določbo drugače kot okvirne rešiti in so specialne, diferencirane odločbe za njegovo stvarno ureditev v posameznih delih države neobhodno potrebne. Vsak pouk bodi v dobi splošne šolske obveznosti v rednih razmerah reden in vsak skrčen pouk le izjema, giede katere je treba točnih določb, kje in v koliko so dopustne. Odprava osemletne šolske obveznosti je naperjena naravnost proti kulturnemu dvigu širokih plasti kmetskega ljudstva, brez katerega ni in ne more biti kulturnega in gospodarskega napredka naroda in države. Učiteljstvo pozdravlja uvajanje osemletne šolske obveznosti v vsej državi, odklanja |)a, da bi se reševal videz osemletne šole na ta način, da se ta umetno loči v nižji in višji tečaj in se za višji tečaj uvaja kak nadomestek rednega pouka. Bolje je, da se tam, kjer obstojajo danes še nepremagljive ovire za izvedbo popolne osemletne šolske obveznosti, obvezna starost za vstop v šolo napram sedanji zviša za toliko, za kolikor je skrajšanje, osemletnega rednega pouka trenutno neizogibno. Na vsak način mora i3- in 14 letna mladina biti deležna rednega pouka. Olajšave v šolskem obisku naj bodo dopustne >le pri osemletnem šolskem obisku zadnji dve šolski leti. Končno se poudarja, da je treba trdnih jamstev za svoboden razmah slovenskega šolstva. flaša prilom knjiga Nova pešpot na Grad. Ljubljanska občina je na ponovno željo posebno prebivalcev vzhodnega mestnega dela že leta 1926. sklenila, da se napravi pešpot na Grad s Strme poti, kar ne bi bilo združeno s prevelikimi stroški. Pot je res nujno potrebna, in bi občina zelo ustregla občinstvu, ako bi takoj pričela z delom. Vprašanje na g. gradbenega direktorja v Ljubljani. Kakor se sliši, so iz proračuna za leto 1927 pri gradbeni direkciji v Ljubljani zopet zapadli visoki zneski — govori se o 1,000.000 dinarjev — ki naj bi se bili porabili za zgradbo mostu v Radgoni in napravo mostu čez Glinščico na Glincah pri Ljubljani. Da se javnost ne bo po nepotrebnem razburjala, pozivamo g. gradbenega direktorja, da se o tej zadevi izjavi in v slučaju, da bi bili očitki resnični, ugotovi, kdo je kriv, da je Slovenija zopet oškodovana, kakor je bila oškodovana pred leti, ko sta zapadla — po čigavi krivdi? — dva milijona dinarjev pri isti direkciji. Ii krogov finančne kontrole. Ali smejo gotovi starešine oziroma okrajni upravniki zahtevati in predpisavati, da morajo organi finančne kontrole vršiti dnevno 10 ur pisarniške službe, vzlic temu, da člen 360 fin. zak. za leto J928-29 jasno določa, da je delavni čas v vseh državnih pisarnah le po 7 ur na dan in da sme le minister po največ za dva meseca v letu ta delavni čas zvišati za eno ali 2 uri? Člen 16 zakona o organizaciji finančne kontrole tudi določa le, da ne sme služba finančnih organov trajati več kot 10 ur dnevno; ne pa da mora trajati 10 ur dnevno. Ta člen pa določa le obmejno in kontrolno službo, ne pa pisarniško. Sicer je pa menda vendar razlika besede »ne sme« ali »mora«, j Služba finančne kontrole je pa obmejna, kon- j trolna in pisarniška, torei se vondsr ne more 1 metali vm v ш kot. Medmestna tekma Gradec : Ljubljana. Danes bomo torej* odigrali to tekmo. Povedali smo že, da je graško moštvo prvorazreden nasprotnik, ki mu bo naše domače moštvo zelo težko kos, našteli smo rezultate, ki jih je graška reprezentanca dosegla v poslednjih časih in omenili, da sta zlasti uspeha proti Zagrebu zgovoren dokaz o višini in kvaliteti nogometa, ki se igra v Gradcu. Graški Allgom. Fussballverband je že pred par dnovi napravil svojo enajstorico, ki jo v naslednjem objavljamo: Helfrich (Sturm) - Ferk (Sturm), AVicher (GAK) - Fitrst (Bakoah), Doller (Sturm), Brandner (Sturm) - Gerth (Sturm), Allmer (SSC). Ptacek (GAK), Krauss (Hakoah), Burstyn (Hakoah). Ljubljanske barve pa bo zastopala naslednja enajstorica: Jančigaj (Pr) - Pleš, Verovšek (oba II) - Zemljak, Slamič (oba Pr), Lado (II) - Jug 1 (Pr), Šiška (II), Erman II (Pr), Oman, Doberlet (oba II). Tekma se odigra na igrišču Ilirije in pričue ob 16. V predtekmi igrata vez. Primorje in Reka. Ta tekma pričue ob 14.30. Nogometna sezona se zadnje tedne razvija tudi v manjših krajih na deželi Nekateri klubi kažejo veliko delavnost in tudi znaten napredek. Med najbolj delavnimi klubi treba imenovati novomeški SK Elan, SK Amaterja v Trbovljah ter notranjska kluba SK Javornik na Rakeku in SK Slivnico v Cerknici. Zadnjo nedeljo so se vršile v teh krajih sledeče tekme: Elan je imel v gosteh ljubljansko Slavijo, proti kateri se je držal prav dobro zlasti v drugem polčasu; izid 6:3 (polčas 5:0) za Slavijo. — Trboveljski Amaterji so povabili Pekarski ŠK iz Zagreba; tudi tukaj so domačini sicer podlegli z 1:3, toda pokazali so dobro igro in da ni bila na- j padalna vrsta neodločna, bi bili dosegli boljši izid. — Javornik je igral z moštvom ljubljanske trgovske i akademije; tekma je končala s 8:0 za goste. — Da- j nes se ]>rično prvenstvene tekme podeželskih ldu- j bov ljubljanskega podzveznoga okrožja V Novem ( mestu igrata SK Elan in SK Disk iz Domžal, na Rakeku se sestaneta SK Javornik in SK Slivnica. Zmagovalca teh dveh tekem igrata 13. in 28 "hiaja dalje, oba premaganca izpadeta iz nadaljnega tekmovanja. Ilirija : I illacher SV (Beljak) 4:0. Na avstrijski državni praznik 1. maja je nastopila Ilirija v Beljaku. Za nasprotnika je imela koroškega nogometnega prvaka Villacher Sporlverein, katerega je v taktično jako dobri igri porazila s 4:0. Tekmi je prisostvovalo kljub deževnemu vremenu mnogo publike, ki je s simpatijami spremljala dobro igro našega prvaka. S. K. Mladika (v Mladinskem domu na Ko-deljevem). Današnje tekme: Dopoldne igra II. moštvo z Adrijo. — Popoldne ob pol 2 tekmuje juni-orsko moštvo z juniorji Reke. — Ob pol 5, ne pa ob pol 4, kakor je bilo sklenjeno na petkovem sestanku. gostuje samo ob ugodnem vremenu komb. moštvo Jadrana z domačo rezerv. — Prvo moštvo gostuje danes popoldne ob 2 na Rakovniku. Vse tekme se vrše le ob ugodnem vremenu. SK Ilirija. Plenarna odborovna seja se bo vršila v ponedeljek 7. maja ob 20 v posebni sobi kavarne »Evroj»a«. Gg. načelniki športnih sekcij {in raznih odsekov so naprošajo, da predložijo plenufliu predpisana poročila ifl predloge. -- Predsednik.. ZA CISTI ŠPORT. Izjava odbora S. K. Ilirije. Z ozirom na članek, ki je izšel pod gornjim naslovom v predvčerajšnjem »Jutru«, izjavlja odbor SK Ilirije, da je odstavek v tem članku: »Od obeh v prvenstvu interesiranih strani so se stavile ponudbe v bolj ali manj sramežljivi obliki.. .< absolutno neosnovau, v kolikor morda meri na SK Ilirijo. Športni klub Ilirija ni stavil SK Slovanu nikakih ponudb glede prvenstvene tekme Slovan : Priniorje ne oficijelno ne inoficijelno, temveč je tudi v tem slučaju popolnoma zaupal v tradioijo-nalno športno zavednost SK Slovana. To je: Ilirija je bila prepričana, da bo Slovan navzlic morebitnim nasprotnim vplivom nastopil e kompletnim I. moštvom in da bo odigral tekmo po najbol jših sposobnostih svojega moštva. Brez vsakega dvoma je, da je pričakovala od SK Slovana to vsa javnost, ki z objektivnim razumevanjem spremlja naše športne prireditve in razvoj našega športa. Da se v tem oziru javnost ni varala, more vsakega resničnega športnika negledt na njegovo klubsko pripadnost le radovati. Ljubljana, 4. maja 1928. Odbor S. K. Ilirija. IZLET AVTOMOBILISTOV V NEMČIJO. Avtomobilski klub ponovno opozarja svoje člane na ta izlet, ki bo nudil vsem mnogo naravnih krasot in zabave. Dosedaj ee je samo iz ljubljanske oblasti prijavilo že 18 avtomobilietov ter se na-jirošajo tudi ostali člani, ki se nameravajo udeležiti izleta, da čim prej pošljejo svoje prijave tajništvu sekcije Ljubljana, odnosne Maribor. Na prijave po 20. maju se ne bo mogoče več ozirati, ker se morajo v svrho točnega funkcijoniranja sobe že poprej naročiti. Ljubljanska sekcija Autokluba se je potrudila, da izposluje čim večje ugodnosti pri prenočiščih, garažah itd., kar se je tudi v polni meri posrečilo. Vsak izletnik, ld bo absolviral vožnjo do Miinchena, dobi lepo spominsko plaketo v emaj-lu, ki bo v okras vsakemu avtomobilu. O AVTOMOBIL! Japonci so zelo vljudni. To je znano. A oblika njih vljudnosti gre včasih vendarle preko vsega našega predstavljanja. Zlasti značilen dokaz za to so predpisi japonskih oblasti v velikih mestih. Sledeči primer naj nam pokaže duha, ki je značilen za razmerje med oblastmi in občinstvom. O avtomobil! Ti si lep, ti si hiter, ti si močen! A nikar ne izrabi tvoje lepote, tvoje hitrosti in tvoje moči! Pomisli na tvoje male brate, ki si jih premagal, na psa, na konja in na pešca! Pes se boji tvojih koles, ki ga morejo tako lahko zmečkati. Daj mu možnost, da se reši! Konj se ustraši tvojega šuma, tvojih izpuhov in tvojih slabih duhov. Nikar ne straši njegovih ušes, njegovih oči in njegovih nozdrvi. Predvsem je pa pešec oni revež, na katerega se najmanje oziraš. A dobro bi bilo, če bi imel ti usmiljenje z njim in če bi mu prizanašal Kajti morebiti bo tudi on imel jutri svoj avtomobil. Turi&tiiTka T. S. Skala poziva vse redtje člane in članice, da oddajo do 15. maja turne kontrolne pole. Vsi redni člani in članice, ki do določenega termina ne bodo istih oddali, bodo glasom klubovih pravil prevedeni v podporno članstvo. — Odbor. ■4 A Za Vaše otroke m,. 'S^ife Din : JO - Sivi ali drap mm Krekov trs Torek, 8. maja. Breslau: Operni večer. — Barcelona: 22.05 Vojaški koncert. — Praga: 21 Orkestralni koncert, vmes točke za vijolino. — Leipzig: 20.15 Recitacije iz poetične literature; 21.15 Poljuden orkestralni koncert. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert; 20 Afriški vtisi v prozi iu glasbi. — Bern: 20 Pesmi in arije. — Katovice: »Faust«, opera (Gounod), prenos iz gledališča. — Frankfurt: 16.30 Lahka orkestra hia glasba. — Rim: 20.45 »Carmen«, opera v 4. dej. (Bizet). — Langenberg: 20.15 Večerni koncert. Humperdinck: Predigra k operi Hansel in Gretel«. — Kockert: Kromatični valček. — Morena: Brahmsovi sf>omini. — Nevin: Narzissus — Cole-ridge — Taylor: Ciganska suita — Kreisler: Dunajski capriccio — Suppe: Melodije iz operete Fa-tinica« — Bizet: Duet iz opere »Carmen« — Mosz-kowsky: Serenada — Hajoš: Lo, ljubka Lo — Oanne: Carica, mazurka — EysoIdt: Marš. Berlin: 21 koncert orkestralnega zbora. — Dunaj: 10/30 «Boheme«, opera »Puccini). - Miinclien: 20 Simfoničen koncert. Beethoven: Klavirski koncert, C-mol; Simfonija v D-duru; 21.20 J ahka glasba. — Milan: 20.50 Koncert s pestrim sjKiredoin. Sreda, 9. maja. Breslau: 16.30 Ruske pesmi; 20.30 Simfonični koncert. Cajkovsky: .Uvertura k »Romeo in Julia«. — Marx: Romantični klavirski koncert. — Boro-din: Plesi. — Praga: 20.10 koncert Griegovih skladb; 21.30 klavirski koncert. — Leipzig: 20.Ј5 Simfonični koncert. Mozart: Linška simfonija. — Bralnns: Koncert za vijolino, vijolončelo iu orkester, A-mol. — Dvorak: Rapsodija. — Stuttgart: 16.15 Lahka glasba; 20 Uverture in arije. Uvertura k »Don Juaiiii« (Mozart). — Uvertura k »Idome-neo« (Mozart). — Arija iz »Čarobne piščalke« (Mozart). — Uvertura k Seviljskeiuu brivcu« (Ros-sini). — Uvertura k »Norma« (Belini). — Arija iz operete »Gasparone« (Milloeker). - Arija Adele iz »Netopirja« (StrauB). Uvertura k »Netopirju. -Katovice: 20.30 koncert varšavske godbe na pihala. — Frankfurt: 20.15 Koncert skladb za žeiifki zbor, solo-iiistrumente in orkester. — Rim: 20.45 Instrumentalni in vokalni koncert. — langenberg: 18 koncert; 20.45 Proslava 70-letnice K. liauptmanna — Berlin: 17 Orkestralni koncert; 19.30 »Truba- П Ж 10¥€1l P°trebScine • Шз ЈР^ JR. v naj ve£|i izbiri slalno v zalogi pri FRANC BAR, Lfllb^fana« Cankarjevo nnbr. 5 Telel. 4©7 dur«, opera v 4. dej. (Verdi); nato ciganska glasba. — Daventrv: 20.30 koncert vojaške godbe. — Dunaj: 20.30 Nestroyev večer. Prolog. — »Judita in Hololern«, travestija v 1 dej. (Nestroy). — MUnchen: 16 Zabavni koncert; 19.30 koncert mandolin-skega tria; »Krivoprisežnik«, ljudska igra v 3. dej. (Anzengruber). — Milan: 21 Lahka glasba. Četrtek, 10. maja. Breslau: 20.30 Zabavni večer. — Barcelona: 22.05 Koncert klasične glasbe. — Praga: 19.15 Koncert godbe na pihala. — Leipzig: 20.30 Poljuden orkestra'ni koncert. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert; 19.15 Predavanje: Medsebojni vpliv čebeloreje in sadjereje; 20 Plesna glasba: Weber: Poziv na ples — von Vegesack: Ples na deželi. — Bern: 20 koncert skladb za solo. — Katovice: 20.30 Koncert Schubertovih del: Zimsko potovanje. — Kvintet, op. 114 za jjiano, vijolo, alt, vijolončelo in kontrabas. — Frankfurt: 18.30 Predavanje: Vrtiček pred hišo; 20.15 »Farinelli«, opereta v 3 dej. (Zum-pe). — Rim: 20.45 »II Paese dei campanelli«, opereta v 3 dej. (Ranzatto). — Langenberg: 20.10 Lahka glasba. — Berlin: 19.55 Predavanje: Socialna ideja v moderni literaturi; 20.30 Orkestralni koncert. — Daventry: 21.15 Simfoničen koncert. — Dunaj: 16.15 Popoldanski koncert. Lahka glasba; 20.05 Koncert Schubertovih del; 21.15 Komorni koncert glasbe za kitaro. — Miinclien: 20.05 Klasična glasba. — Mi'an: 20,50 »Suzanina skrivnost«, opera (Wolf-Ferrari) in Veglia« (Pedrollo). Petek, 11. maja. Zagreb: 20.35 Koncertna prireditev slepcev. Kratko uvodno predavanje, igra v 1 dej. in glasbene točke. — Breslau: 20.45 »Ubogi metlarji«, stara pravljica od K. liauptmanna. — Barcelona: 21.40 Orkestralna glasba. — Praga: 20 Simfonični koncert. — Leipzig: 16.30 Ruska komorna glasba; 21.15 Finska komorna glasba. — Stuttgart: 19.30 »Othello«, opera v 4 delih (Verdi). — Bern: 20. Vijolinski koncert. - Katovice: 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. — Frankfurt: 17.45 Glasbeno predavanje: Uspavanke firi različnih narodih, zraven jionazoritev z gramofonskimi ploščami; 10 Napredek v znanosti in tehniki. — Rim: 20.45 Orkestralni in vokalni koncert. — Berlin: 17 Zabavna glasba; 21.30 Cclo-koncert. Schubert: So-nata za klavir in vijolončelo. -— Nardini: Larghetto. — Blocli: Baal Schcm. Dvorak: Rondo. — Daventrv: 20 Koncert glasbe z vzhoda in zapada. — Dunaj: 20.30 »Dunajska glasba«, koncert skladb avstrijskih glasbenikov. — Miinclien: 19.35 »Nižina«, opera v 3 delih (d'AIbcrt). Milan: 20.50 Simfonični koncert. Sobota, 12. maja. Zagreb: 20.35 Komorni koncert. Baritonski soloepevi s spremljavo klavirja. — Breslau: 16-30 Odlomki iz oper; 20.30 Mikrofon v naravi. Petje in žgolenje ptičev v breslauskem parku; 21 Poljudna glasba. — Barcelona: 21.05 Orkestralna flasba. — Praga: 19 »Skrivnost«, (Smetana). — tuttgart: 11 Prenost otvoritvenih svečanosti mednarodne časnikarske razstave »Pressa« v K6lnu. Aleluja iz oratorija »Mesija« (llandel). — Leono-rina uvertura (Beethoven). — Zaključni zbor iz Devete simfonije »Oda ua veselje« (Beethoven), vmes govori državnih in drugih zastopnikov; 20.30 Komorni koncert. Schubert: Stavek za godalni trio, B-dur — Mozart: Divertimento v Es-duru za vijolino, vijolo in čelo. — Bern: 21.20 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Prenos operete iz varšavske opere. — Rim: 21 »Fedora«, opera v treh dejanjih (Giordano). — Langenberg: 18 Koncert orkestra; 20.15 Vesel večer. — Berlin: 17 Zabavna glasba; 20.30 Pomladne in majske pesmi. — Da-ventry: 18.45 Lahka glasba. — Dunaj: 19.15 Glasbena akademija; 20.15 »Rešilni otok«, veseloigra v treh dejanjih (Weifl). Miinchen: 20.50 Vesela glasba. — Milan: 21 Koncert s pestrim sporedom. m RAZGLAS! 2)aje se na splošn o znanje, daje Xolin.sk. a. Qlk om r a res prvovrsten pridatefc h kavi. J^oskuSafte/ Iz voiaške službe Napredovali so: V čin rez. sanit. kapetana 2. razr., poročnik dr. Fran Brolih; v čin lekarn, rez. kapetana 1. razr., kapetan 2. razr. dr. Stanko Kmet; v čin rez. peh. kapetana 2. razr., poročniki: Vladimir Mažuran, Karel Jakopec in Rajko Pavlin: v čin rez. peh. poročnika jxxlporočnika Bogdan Kur-bus in Jurij Rajh; v čin rez. ari. kapetana 2. razr., poročnik Anton Ulm; v čin rez. konj. kapetana 2. razr., poročnik Vladislav Gelzinger; v čin rez. admin. poročnika podporočnik Miroslav Mažgon; v čin rez. sanit. kapetana 2. razr. poročnik dr. Bela Priča; v čin rez. peh. kapetana 1. razr. kapetan 2. razr. Viktor Rozina; v čin rez. peh. kapetana 2. razr. poročnik Evgenij Mautner; v čin rez. peh. kapetana 1. razr. kapetan 2. razr. dr. Janko Olip; v čin rez. peh .kapetana 2. razr. poročnik Martin Zupančič; v čin rez. peh. poročnika podporočnik Anton Kregar, v čin rez. art. kapetana 1. razr. kapetan 2. razr. Rudolf Arnold; v čin rez. art. poročnika podporočnik Julius Virt in Mirko Lindtner; v čiu rez. sanit. kapetana L razr. kapetana 2. razr. Vekoslav Rismond in dr. Ludovik Novak; v čin rez. sanit. kapetana 2. razr. jx>ročnik dr. Anton Ci-zelj; v čin rez. veterinarskega kapetana 2. razr. poročnik Stanko Arko; v čin rez. peh. kapetana 2. razr. poročniki: Zvonimir Heruc, Dragutin Bre- govec, Fran Vindiš; v čin rez. peh. poročnika podporočnik Josip Gregorič; v čin rez. inženjerskega kapetana 2. razr. poročnik Fran Sevnig; v čin rez sanit. kapetana 2. razr. poročniki: dr. Ferdinand Korun, dr. Gavrilo Božič in dr. Oskar Kapora; v čin rez. art. kapetana 2. razr. poročnik Viktor Mr-liak; v čin rez. san. kap. 2. razr. poročnik Mihael Strasser; v čin rez. peh. kapetana 1. razr. kapetani 2. razr.: Josip Planer, Vojko Koprivnik, Marko Hofman. Vilko Oražem, Ivan Dervald, dr. Alojzij Juvan, Josip Ambrinec, Hugo šmit, Mirko Šimnic. ar. Milan Grmek, Alfonz Cepuder, Josip Birsa. Boris Černe, Josip Videmšek, Ivan Bukovec, Oro- ! slav Železnik, Viktor Pirnat; v čin. rez. peh. poročnika podporočniki: Milan Gavanski, Jože Guko. Ferdo Rubčič, Fran Rauher, Maks Weis, Ernest To-mec, Ciril Dolenc, Josip Vencel, Josip Kovač, Janko Miiller, Ivan Brodarič, Srečko Majer; v čin rez. art. kapetana 1. razr. kajretani 2. razr.: Mirko Go-rišek, Fran Čuden, Josip Hudovernig, Dragan Mr-ljak, Alfred Koharovič, Alfonz Sirk, Stane Premelč in Stanislav Pelan; v čin rez. art. poročnika podporočnik Ivan Neuman; v čin rez. konj. kapetana 1. razr. kaf>etana 2. razr. dr. Fran Hercog. Matko Kumer; v čin rez. konj. poročnika podpo-ročnik Fine; v čin rez. inž. kajietana 1. razr. kapetan 2. razr. Juro Hofman; v čin rez. inž. poročnika podporočnik Ferdinand Šinkovec; v čin rez. administrativnega poročnika podporočnik Nikolaj Man-dič; v čin san. kanetana 1. razr. kapetan 2. razr. dr. Edvard Hudlička in dr. Ludovik Kramberger; v čin rez. kapetan.0 '.>. razr. poročnika dr. Pavel Centner, dr. Vladinr • Vereš; v čin rez. lekarniškega kapetana 1. razr. kanetan 2. razr. Ferdo Para-ker; v čin rez. lekarn, kapetana 2. razr. poročnik Bernard Hercler in v čin rez. veterinarskega kapetana 2. razr. poročnik Joža Samec. Za jx>veljnika 2. pionirskega bataljona ie imenovan inž. podpolkovnik Edo Štefin. Iz žefezniške sJušbe Imenovani so: Crnač Alojzij, uradnik II. kat 3. skupine, Pragersko, za načelnika postaje v Ormožu; Rutar Anton, zvaničnik l kateg. 3. skupine Bohinjska bela, za načelnika postaje v Gornjen. Doliču. Premeščeni so: Podboj Ivan, uradnik II kat. 2-a skupine, od občega oddelka h gradbenemu oddelku direkcijo v Ljubljani; uradniki II. kateg. 4 skupine: Sedej Fran iz postaje Tezno v Maribor gl. kol.; Kovan Alojzij iz postaje Zalog v Ljubljano gl. kol.; Čarman Rudolf iz postaje Borovnica ■v Zalog; Mozetič Milan od strojnega oddelka direkcijo v Ljubljani v delavnico v Mariboru; uradniki II. katog. 5. skupine: Perkavec Albin iz postaje Maribor gl. kol. v Ljubljano gir. kol.; Šegula Leopold iz postaje Ljubljana gl. kol. v Tezno; Jenčič Marcel iz postaje Škofja Loka v Borovnico; Mlakar Ljudevit iz kurilnico Ljubljana 1 gl. kol v delavnico v Maribor; Weingerl Josip, načelnik postaje, uradnik III. kateg. 1. skupine iz postaje Gornja Radgona za načelnika postaje Šoštanj-Topol-ščica; Benet Janko, uradnik III. kateg. 3. skupine, iz postaje šošlanj-Topolščica v Kranj; Trojar Fran, uradnik III. kateg. 4. skupine, iz postaje Brežice v Gradac v Beli krajini; Bernc Stanko, uradnik III. kateg. 4. skupine, iz postaje Gradac v Beli krajini na postajo Stiaža-Toplice; Sutamon Rok, zvaničnik I. kateg. 4. skupine, iz postaje Ruše v Jesenice; Skočir Marcel, zvaničnik I. kateg. 4. skupine, iz postaje Slraža-Toplicc v Bohinjsko Be!o. Napredovali so: Mesurič Leopold, zvaničnik II. kateg. 2. skupine, za zvaničnika I. kato^.\2. skupine; Kolarič Karol, zvaničnik II. kateg. 2. skupine, za zvaničnika I. kalog. 3. skupine. Nastavljeni so: za uradnika II. kateg. 5. skupine: Kokot Karel na postaji Videm-Krško; Sever Friderik na postaji Ruše; za svanitnike I. kateg. 4. skupine: Zor Albin, Grosuplje; Kirchmajer Kristijan, Jesenice; Dtmič Bonifacij, Mala Subotica: Kruh Avguštin, Kranj; Wailas Josip, Logatec; Šle-gel Peter, Podnarl-Kropa; Stalowsky Cecilija, Ljub-b'ann <тог. kol.: za svaniMke II. kalen. 3. skupine: gospodarstvo Naše kreditno zadružništvo Hvalevredno je objavljanje statističnih podatkov o poslovanju zadrug-clanic Zadružne zveze. Izmed vseh slovenskih zadružnih zvez edino celjska Zadružna zveza no objavlja teh statistik. (Tudi še ni objavila svoje bilance za 1926. Op. uredn.) Zadružna zveza v Ljubljani je imela koncem leta 1026 518 članic, od teh je bilo 296 kreditnih. Računskih zaključkov niso poslale samo J zadruge. Sledeča tabela nam kaže gibanje članstva teh zadrug v zadnjih 5 letih: poročalo 1922. 255 zadrug z 62.525 člani. 1923. 270 zadrug s 67.898 člani, 1924. 277 zadrug z 71.9-17 člani, 1925. 284 zadrug s 66.059 člani, 1926. 293 zagrug z 78.865 člani. Glavne bilančne postavke teh zadrug 'so bile (v milj. Din): deleži rez. vloge got. 1922. 0.2 1.5 176.2 4.2 1928. 0.3 2.4 223.3 5.2 1924. 0.3 3.8 316.2 6.8 1925. 0.4 5.9 481.4 6.6 1926. 0.6 8.4 559.2 6.9 posojila naložbe promet upr. stroški 1922. 66.5 71.7 753.5 1.8 1923. 101.0 117.7 1208.6 2.2 1924. 184.6 171.6 1366.3 3.0 1925. 265.5 155.6 1710.3 3.3 1926. 342.4 198.6 2184.7 5.4 Iz teh podatkov je razvidno, kako velika in močna je organizacija kreditnega zadružništva pri nas. Lashia sredstva zadrug so majhna: 1926 9 milj. Din, vendar so zbrale nad pol milijarde Din kmečkega denarja, ki gre v prid kmetu. Zanimivo je naraščanje rezerv: leta 1922 je bilo razmerje deležev do rezerv kakor 1:7.5, leta 1926 pa kakor 1:10, to pomeni dn so deležna sredstva zaostala za rezervami, ki vzamejo vsako leto največ čistega dobička. Kljub nizki obrestni meri je uspelo zadrugam leta 1926 povečati hranilne vloge za 30% (leta 1925 so se vloga povečale za 37%). Tudi jo v tem oziru za leto 1927 pričakovati manjšega naraščanju hranilnih vlog. Tako so se teta 1927 povečale vloge pri 3 največjih: Ljudska v Ljubljani in Celju ter Spodnještajerska ljudska v Mariboru samo za 22% napram 31% v letu 1925. Iz tega je razvidno, da nalaganje iz gospodarstva izločenega da bi se naši pridelki od leta do leta večali in izboljševali, smo vedno na eni tofki, če ne nazadujemo. Kje je iskati vzroka, da v kmetijski produkciji tako počasi napredujemo, ni težko odgovoriti. Pri nas se vse premalo polaga važnost za pravi kmetijsko-strokovni pouk, brez katerega je uspešni napredek nemogoč, ter ne moremo konkurirati z drugimi srečnejšimi sosedi. Toliko se še poskrbi, da pride od časa do časa kak kmetijski strokovnjak ter govori ljudem o eni ali drugi stvari. Nisem pa še nikdar videl, da bi kmetijski strokovnjak praktično seznanjal kmetovalce bodisi s tehničnimi, kemičnimi, prirodoslovnimi in drugimi znanstvenimi pridobitvami na polju kmetijstva, živinoreje, sadjarstva in vrtnarstva. V tem se pri nas mnogo greši, ker imamo sicer dobre teoretike, malo pa dobrih teoretikov in praktikov obenem. Saj imamo par dobrih strokovnih listov, a kaj pomaga, ko največ naročnikov sploh lista ne razreže; mnogo je pa tudi čitateljev, ki stvari, ki jih čitajo, ne razumejo ter sploh nimajo poguma, da bi poizkusili lo ali ono. Izkušnja nas uči in potrjuje, najsi razložimo še tako nazorno to ali ono stvar ljudem, če jim ne pokažemo praktično, bo malo uspeha. Mi potrebujemo, če hočemo razmeram in času primerno napredovati, strokovnjakov, ki tudi v praksi obvladajo vsako stvar. Ne pretiravam, da bi moral danes poznati vsak napreden kmetovalec, ki hoče uspešno kme-tovati, dobro organsko in anorgansko kemijo, pri-rodoslovjo, poznati bi moral kakovosti in analizo svoje zemlje, vrednost umetnih krmil in gnojil, znati bi moral uporabljati vse tehnične pripomočke, ki počene njegovo delo in izboljšujejo zemljo, biti bi moral dober živinorejec, poznati bi moral vrednost vsakovrstne krme, mleka itd., znati bi moral pomagati živini v nujnih slučajih, poznati bi moral knjigovodstvo, trgovske zakone ter obče državljanske zakone, ki se tičejo neposredno njega itd. itd. Kje naj pridobi kmetski fant vse omenjeno znanje? V osnovni šoli gotovo ne. Vse to pridobi kmetski fant več ali manj v dobrih kmetijskih šolah. Ker pa kmetijske šole obiskuje primeroma malo fantov, vsled tega so se pričeli vršiti v zimskem času kmetijski tečaji in kmetijske nadaljevalne šole. Kar se tiče zadnjih, bi pripomnil samo par stavkov ter sem prepričan, da bom pri enem ali drugem naletel na odpor. V kmetijsko-nadaljevalnih šolah, kjer poučujejo kmetijstvo izključno osnovnošolski učitelji, dvomim, da bi učenci pridobili kaj prida. Ne dvomim, da so nekateri starejši učitelji dobri sadjarji, čebelarji, vrtnarji — dobri kmetovalci ne. ............. .... -----------* ~ . .....-.............o - i ,i — j ■ i — — —— j. ........j. ------ --------- — — denarja ni več tako znatno, da ti prirastki vlog j Glede mlajše generacije pa mislim, da so redki, tvorijo sedaj pravilnejši izraz varčnosti. Na drugi strani moramo zopet ugotoviti poslabšanje gospodarskega položaja v naraščanju posojil, ki so lani narasla za 76.7 milj. Din (1925 za 130 0 milj. Din) ali 29%, torej v veliko večj1 meri kakor posojila. Ob tej priliki omenjamo, da je znašala 1926 povprečna obrestna mera za vloge 4—6%, za posojila pa 6-8% (1925 5—7, oz. 6—8%, 1924 0—7, 7-8%, 1923 5-6, 7-8%). Poleg naraščanja posojil lani vidimo, da so se naložbe zvišale od 155.6 na 198.1 milj. Din, dočim so naložbe v letu 1925 padle od 171.6 na 155.6 milj. Din. Da so naložbe od 1924 ua 1925 padle, je pripisovati večji potrebi novih posojil (vloge so narasle za 115.2, posojila pa za Ј30.6 milj. Din). Leta 1926 je bil prirastek hranilnih vlog (127.8 milj. TWn) večji kakor povečanje posojil (70.7 milj. Din) in zato so naložbe narasle za 33 milj. Din. Od vseh naložb je bilo lela 1926 naloženih pri Zadružni zvezi (po njeni bilanci) 102.1 (1925 95.3) milj. Din, torej 51.5% (1925 pa 61%). To je dokaz pomanjkanja zadružne discipline na eni strani, na drugi pa pomeni naravnost podpiranje nasprotnikov zadružništva in pomeni še nevarnost v sedanjih, še vedno kritičnil- časih. Upravni stroški naraščajo: v primeri s prometom so pa prav majhni. Leta 1926 so znašali 2.47% o prometa (1925 2.5, 1924 202, 1923 1.81, 1922 2.33%o), vendar so bili 1924 in 1923 znatno nižji. Pri povečanem prometu so narasli zlasti zadnje leto. Čisti dobiček hranilnic in posojilnic je znašal (v milijonih Din): 1922 0.9, 1923 1.5, 1924 2.2, 1025 3, 1920 3 (natančno 2, 959.030 Din). Promet vseh zadrug: kreditnih in nokredit-nih, članic Zadružne zveze v Ljubljani je lela 1926 znašal 3.651,400.000 Din; v ilustracijo pripominjamo, da je v istem letu znašal promet vseli članic Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani 1.037,500 000 Din in člani Zvezo gospodarskih zadrug v Ljubljani 302,900.000 Din. skupno torej so imele zadruge prometa skoro 5 milijard dinarjev, kar je lopa številka in kaže moč našega zadružništva, ki je pa relativna, saj ima samo največja banka v državi Prva hrvatska štedionica poldrugo milijardo vlog in 6 milijard Din prometa. Zato je ki imajo smisel za sadjarstvo, čebelarstvo, vrtnar-I stvo, za umno kmetijstvo sploh ne. Nočem pa s tem omalovaževati koristnosti kmetijsko-nadalje-| valnih šol; karkoli kdo pridobi, da le ni napačno I in slabo, je boljše kot nič. Po mojem mišljenju j se veliko bolj obneso kmetijski tečaji, kjer poučujejo kmetijski strokovnjaki o kmetijstvu in živinoreji. Želeti bi bilo. dn se popelje fante tudi v hleve in na polje, kjer sc jim praktično pokaže, , kar ee jim je teoretično podalo. Seveda je po-; trebno, da poučujejo v vseh predmetih ljudje, ki razumejo stvar, ne kot se je letos pripetil slučaj, da so fantje v nekem tečaju poučili osnovnošolskega učitelja, da ne razume stvari, o kateri je govoril Zato jn treba razširiti in poglobiti naše kmetijsko šolstvo! ' BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Bilance sladkorne industrije. V članku »Sladkor: z dne 18. aprila smo objavili izvleček iz bi-j lance Velikobečkereške tvornice sladkorja, ki izkazuje za tek. kampanjo 19.4 milj. Din čistega dobička napram 11.3 niilj. Din za 1926-27. Ugotovili smo tudi, da je pričakovati tudi pri drugih tovarnah zvišanja čistega dobička. Tako sedaj objavlja bilanco za 1927-28 Tovarna sladkorja, a. d. Bačkat, Novi Vrbasc. Čisti dobiček se je povečal od 2.9 na 3.C6 milj. Din pri znižanju zalog od 54.8 na 28.3, upnikov od 88.3 na 64.5, dočim so se upniki zvišali od 43.8 na 50 milj. Din. Sedaj bo j tovarna tudi valorizirala svoje investicije, ki zna-j šajo 20.2 milj. Din pri kapitalu 25 in rezervah i 8.4 milj. Din. »Terma*, zdraviliško d. d. v Zagrebu. (Ra-diotermalno kopališče, in zdravilišče Laško.) Izgube znašajo dosedaj na kapital 250.000 Din 84.878 Din in je predlagano občnemu zboru 20. maja povišanje kapitala. « * * Tarifni odbor je sklican ze 11. maj, prvikrat ! v svoji novi sestavi. Obravnaval bo: vprašanje I otvoritve bazena Thaon de Revel, tarife za prevoz opeke in apna v lokalnem prometu (kakor nam poročajo iz Belgrada, nameravajo diferencirati ta- in razširiti. Tgn. Subelj: Razširite pravo strokovno izobrazbo kmetovalca! čas, v katerem živimo, zahteva od vsakega posameznika mnogo več kot pred 30 ali 40 leti. Zato si mora vsakdo prizadevati, da so mu znane vse znanstvene in tehnične pridobitve pri njegovem poklicu in da jih zna ludi uporabljati; to mu olajšuje trud za obstanek. Kamorkoli pogledamo okrog, povsod vidimo velikanski napredek in razmah bodisi v industriji, kemiji, medicini itd. Fovsod vidimo, da se uporabljajo vse znanstvene in tehnične pridobitve, ker lo s tem se delo olajša in izboljša, kvantum pomnoži, a cena izdelkom vsled hitre izdelave znatno zniža. Vse države, ki jim jo za napredek in blagostanje širokih množic, skrbe za zadostno strokovno šolstvo, ker se dobro zavedajo, da le strokovno izobražen delavec izgolovi vsako delo veliko bolj precizno, preje, lepšo in solidneje ter 7j manjšim trudom kot drugi, ki mu je tako znanje tuje. Povsod vidimo hitri napredek in razmah, ie v kmetijski produkciji se skoro no premaknemo z mesta zastarelosti. Žo davno ovrženo naziranje, da kmetu ni potrebna strokovna izobrazba, češ: orati, sejati, žeti in kositi ter živino pravilno oskrbovati ni umetnost. Resnica je, da ravno kmetovalec, ki hoče danes tekmovati z drugimi srečnejšimi kmeti, ki imajo boljšo zemljo in druge ugodnejše pogoje zn uspešno kmetovanje, potrebuje globokega iu zelo širokega strokovnega znanja; kajti umno kmetovnnie ie veda in umetnost, ne rokodelstvo. Г je že zelo izčrpana, ker jo pre- več s .Mu izrabljamo. Imeli bi radi od nje samo bi ji v zadostni meri vračali od sadež j -i>':' redilne snovi, za lo je škoda denarja 1 t i:' se mnogo greši. Ni čuda, namesto 'meta. Zato je riti potom povišanja carine za apno), efekt potreba delo na zadružnem polju še bolj poglobiti večanja pristaniških taks za trgovino. Dne 10. t. m. so vrši predsestanek članov odbora. Špecerijska trgovina. Na zborovanju odbora Gremija trgovcev za ljubljansko okolico je bilo podano poroCilo o staitju trgovine v ljubljanski okolici. Zlasti v špecerijski stroki je nastal oster konkurenčni boj, ki marsikaterega trgovca prisili k ustavitvi obrata. Tudi je zaznamovati velik prirastek trgovin, zlasti špecerijskih. Promet nazaduje pri padajočih cenah. Kupna moč prebivalstva je slaba. koncentracija v steklarski industriji. Kakor poročajo iz Belgrada, so Zedinjene tvornico stekla d. d. v Zagrebu (prej Viljema Abela dediči) kupile polovico delnic »Srpske fabrike stakla a. d. Paračin« od Belgrajske zadruge. Zagrebško podjetje ima 4 tovarne: Hrastnik, Zagorje, Sv. Križ pri Rog. Slatini in Straža pri Itogatcu; lela 1927 je prevzela Darovarsko tvornico stekla. Njena celokupna produkcija znaša 2000 vag. Sedaj jc samostojna edino Tovarna stekla v Zaječaru, ki je last Industrijske privrrdne radrugo a. d.« v Zaječaru. Letno izdela 700—800.000 kvadr. metrov stekla zn okna. Nemški konzulat v Skoplju. Kakor posnemamo iz W. E. Z. (Wirtschafts- und Exportzei-tung), glasilo lipskega velesejma, se v kratkem ustanovi nemški konzulat v Skoplju. Ob tej priliki omenjamo, da je tudi Ljubljani in Sloveniji nujno potreben nemški konzulat, ker .je pričakovali še znatnejših gospodarskih stikov z Nemčijo. DobaTC. Drž. rudnik v Zabukovci pri Celju sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobavo 1 mazilne stiskalke za lokomotive. — Rok za. vlaganje ponudb za dobavo transportnega pasu Drž. rudnika v Kaknju, ki je bil določen za 10. t. m., je podaljšan do 24. t. m. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 12. t. m. pri ravn. drž. železnic v Sarajevu glede dobave strojev za obdelovanje pragov; 1,9. t. m. glede dobave gramoza; 21. t. m. pa glede dobave hrastovega gradbenega lesa. — 20. t. m. pri vojnem ministrstvu, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave 700 metrov črnega satina za mornarske čepice; 21. t. ni. glede dobave cevi in armatur za vodovod. — 21. t. m. se bo vršila pri ravn. državnih železnic, firometno-komercijelni oddeiek v Ljubljani ofert. icitacija glede dobave raznih tiskovin. Tekstilna razstava v Skoplju. Tekstilna razstava, z industrijsko-obrtnim, kmetijsko-živinorej-skim in umetniškim oddelkom za Južno Srbijo in inozemskim oddelkom strojev za tekstilno in poljedelsko industrijo, se vrši od 24. t. m. do 10. junija 1928. Prijavni rok je do 10. t. ni. Dopisi glede razstave naj se pošiljajo ua razstavni prostor Trgovsko-industrijske zbornice v Skoplju, ulica Bore Milovanovića 2. Nemške delniške družbe. Koncem leta 1927 so bilo v Nemčiji 12.403 d. d. s kapitalom 21.5 milijard mark, od teh družb je imelo 4558 (38%) nad 500.000 mark, kar pa predstavlja 95.4% vsega kapitala. Nad 50 milijonov kapitaja pa ima samo 60 družb, ki imajo skupaj 7353 milijonov mark delniške glavnice. Zanimiva bi bila tudi statistika obligacijskega kapitala. Največje družbe so naslednje: I. G. Farbenindustrie 1100 milijonov mark, Ver-einigte Stahlwerke 800, Gelsonkirchner Berg-werks A. G. 263, Phoenix A. G. F. Bergbau u. Huttenbetrieb 205. E. E. G. 186, Ges. f. elektr. Hoch- u. Untergrundbahnen, Berlin 175, Hapag 161, Mannesmannrohremverke 160, Krupp 100, Rhein. \Vestf. ElektrizitUtsvv. 155, Deutsche Bank tf>?2 Rhein. B:.ahlwerke П50, Discontogest 135, Norddcutscber Lloyd 128, Siemens-Schuckert 120, Kaliindustrie 120, Viag (Ver Industrieunt.) 120, Klockner 110, Humb. Ilochbahn 102, Deutsche Erdol 100, Harpener 100, SSclis. Werke 100. Deutsche Gasges. 100, Dresdener Bank 100, Preuss. Bergw. u. Htitten 100, Siemens & Halske 97 itd. Zanimivo je, da imajo največje lastne ka-pitalije industrije, v prvi vrsti težka železna industrija, banke pa najmanj, tudi tekstilna industrija ima manjše kapitalije. V ilustracijo navajamo, da je v naši državi največja d. d. Trboveljska pre-mogokopna družba, ki ima lastne delniške glavnice 200 milijonov Din, t. j. skoro 15 milijonov mark. Pariški sejem. Zn jiariški sejem, ki se vrši od 12. do 28. maja 1928 ima Zbornica za trgovino, obrt ln industrijo za svoje interesente nekaj legitimacij za brezplačen vstop na razpolago. Sejem v Marseille-ju se vrši lelos v drugi polovici septembra. Prospekte dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Tržna poročila Ljubljana, 5. maja 1928. Žito. Cene žitu so ta teden dosegle rekordno višino tako pri nas kakor v inozemstvu. Tako je liotiral 2. t. ni. Chicago za majski termin 161.25. Vzrok zn te hauese je bilo iskati v vesteh o slabem prezimovanju posevkov. Sedanje visoke cene žita so ene največjih, kar so jih doživeli Amerikanci: samo leta 1898, ko je bila v Evropi iz rrdno slaba cena, ko je Amerika radi vojske s Kubo zadrževala blago so bile podobno visoke cene. Takrat je bila najvišja notacija 107. Zanimivo in ne brez podlage je spravljanje visokih cen žita v zvezo z ameriškimi volitvami, kajti pri predsedniških volitvah bodo imeli najvažnejšo vlogo glasovi ameriških farmerjev in tako ima ameriška vlada interes na visokih cenah žita. Dne 3. in 4. pa so začele cene v Chicagu popuščati: 4. t. m. so notirali pšenica maj 156.50, julij 157.375, koruza maj 105.75, julij 109.625. oves maj 63.875. julij 57.375, rž maj 182 50. julij 126.75—127. V zvezi z nižjimi chicaškimi notacijami so zadnja dva dni tudi pri nas cene nazadoval*1. Tako stane danes baška pšenica 365—367.50 v Bački, vendar pa tendenca k nazadovanju še ni jasna Izgledi za žetev so zelo dobri, vendar to ne vpliva dosti na tečaje. Koruza notira v Bački 301, vendar je omeniti, da je zelo malo ponudbe. Oves sremski notira 270—275, pa ga je zelo malo; zaradi visokih con koruze ga namreč uporabljajo za krmljenje živine. Bosanskega ovsa ni. Nadalje sploh ni mogoče dobili v Jugoslaviji rži. Ponuja se le nekaj blaga iz kosovskega okrožja po 375 fko Ljubljana nerešetano, kar je dokaj drago. Ravno tako ni mogoče dobiti ržene moke. Fižol. Za fižol se položaj izboljšuje. Lepe cene so zanj dajo doseči v Franciji, tudi se zanima zanj Sušak; povpraševanje je znatno in cene čvrste, vendar blaga ni več mogoče dobili. Slive. Iz Brtkegn nam poročajo, da so zaloge popolnoma izčrpane in da posamezni trgovci nimajo niti po 100 zabojev blaga. Zaradi tega cene dnevno rastejo in so ta teden šle gor za 50 par. Čebula. Zaradi velikih dovozov egiptovske čebule cene nadalje popuščajo. Danos stane v Trstu 60—65 lir, pri nas pa 3 Din kg. dočim je pri nas bila pred nedavnim šb 5 Din za kg en gros Špirit. Ker ni nikakega povpraševanja za blago zaradi visokih cen, tovarne ue morejo plasirati špirita in spuščajo cene; konkurenca med tovarnami postaja vsak dan večja. Mast. Ameriška mast se je pocenila za pol dolarja; tudi domača kažen tendenco k popuščanju, vendar ni nobenega povpraševanja. Kava. Tendenca v inozemstvu je nadalje čvrsta in v nastopnem tednu je pričakovali ponovnega dviga cen tudi na domačem tržišču. Žitna kava. Kakor znano je lani ječmen slabo obrodil in tovarne, ki producirajo žitno kavo, so bile primorane zvišati ceno za 1 Din pri kg in pričakovati je še nadaljnjih povišanj cen in tudi pomanjkanja blaga, dokler ne bo prišlo novo blago Kiž. Tendenca za riž je stalna in notira sedaj 185 lil fko Postojna trans. Sladkor. Cene sladkorja so pri nas ostale noizpremenjene pri stalni tendenci zunaj. Modra galica. Tovarne so zvišale cene galici na 26% funta štcrlinga, kar bi bilo 8 Din za kg en gros. Ker pa ima pri nas trgovina še nekaj blaga, se pri nas cene niso zvišale in notira v Ljubljani Din 7.50 za kg en gros. Kovine. Splošno lendirajo ceno kovin navzdol. Svetovna produkcija je zopet začela nn- Srednii devizni tečaii na liubli. borzi od 30. IV. do 4. V, 1928. Dne Berlin Curih Duuaj London Ne\vyork Pari/. Praga Trst 30. 1359.25 1095.— 799.45 277.37 56.82 __.._ 168.44 299.25 1. —.— 1095.— 799.72 277.32 56.82 —.— 168.45 289.25 2. 1359-25 1095.- 799.72 277.30 36.K3 —,— 168.50 299.125 3. 1359.25 1095.- 799.72 277.32 56.83 223.63 168.4 i 299.125 4. 1095.- 800.05 277.31 56.82 —.— 168.44 299.125 raščati. Med vsemi kovinami je edino cink čvrst. Kljub povečanju svetovne produkcije v marcu so .se cene od srede aprila do 4. t. m. dvignile od 25 na 26.31 funta šterlinga. To je posledica upanj, ki se stavijo na konferenco evropskih producentov cinka, ki se vrši 7. t. m. v Bruclju. Gre za evropski sindikat cinka, najvažnejše pa je razmerje ameriške produkcije do Evrope. Izgledi so zaenkrat optimistični, zato se pričakuje izboljšanje tržišča za producente; konzum pa jo radi tega nekoliko več nakupoval. Tržišče bakra jo mirno in je notiral 4. t. m. v Londonu 06.50—07. Cin je nazadoval od srede aprila od 241 na 230.10 začetkom maja in se je do 4. t. m. zvišal na 237— 241 zaradi nakupov Anglije. Svinec notira v Londonu 20.37, je čvrstejši radi znatnih nakupov. Ногха 5. maju 1928. Devizni promet jo bil ta teden nekoliko manjši kakor prejšnji teden in je znašal 18.8 milj. Din napram 19.6, oz. 18, oz. 17.1, oz. 13 milj. Din. Skupno je znašal v mesecu aprilu 72.6 milj. Din napram 72.2 v marcu, 00 v februarju in 80.4 milj. Din v januarju. Ta teden se je največ, trgovalo v devizah: London, Curih iu Praga. Večino povpraševanja je krila Narodna banka, privatno blago je bilo običajno v devizah Trst in Ne\vyork. Tečaji so bili povprečno ta teden nižji kakor prejšnji edino Dunaj in Newyork sta bila čvrstejša. Tržišče vrednostnih papirjev ne izkazuje znatnih izprememb. Državni papirji so nadalje čvrsti. Več zanimanja je opažati za 7% invest. posoj., ki se stalno drži na visokem kurzu, ki je prišel v Belgradu že čez 92. Išče se zlasti kot naložbeni papir, saj nudi pri kurzu 92 7.6% ob-restovanja. Če se obrestna mera za vloge zniža za kar je sedaj tendenca, bo nakup tega papirja še ugodnejši. Tudi agrari so čvrsti. Vojna škoda je zelo neenotna: Zanimiva je različnost zagrebških in belgrajskih tečajev n. pr. v petek je no-tirala vojna škoda v Zagrebu 437, v Belgradu samo 433—433.50. Indeks teh najvažnejših državnih papirjev: 7% invest., agrarov in škode je znašal koncem aprila 48.75 (nom. 100) napram 48.80 koncem marca in 49.69 koncem februarja, -18.22 koncem januarja in 46.02 koncem decembra 1927. Znižanje indeksa je predvsem pripisovati nižjim notacijam vojne škode, dočim so so tako agrari kakor 7% invest. pos. zvišali. Med bančnimi papirji jc omeniti čvrsta tendenca za Ljublj. kred. baje radi inozemskih nakupov kakor tudi za Praštediono. Zaključki Ljublj. kred. so padli po 130, Praštediona pa je v teku tedna narasla od 807.50—810 na 810—812.50. Med industrijskimi papirji so nadalje čvrste Vevče, ki so brez kupona (8 Din) in opcijske pravice (na 4 stare 1 gratis delnica) notirale 106—115. Trboveljska se je v teku tega tedna na Dunaju zaradi nada-ljujočih se švicarskih in francoskih nakupov v zvezi s predstoječo deklaracijo dividende 30 Din (kakor za 1926) okrepila od 65.50 na 66.45. Kranj, ind. beleži ta teden na Dunaju dvig od 38.10 na 43.50. V tem papirju je malo flotantnega materiala. Ta dvig je v zvezi s splošno učvrstitvijo na dunajski borzi. Izmed domačih industrijskih papirjev je bil nadalje v Ljubljani zaključen šešir po 105. Za blago glej »Tržna poročila«. DENAR. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 1359.25, Curih 1095, Dunaj 799.75, London 277.31, Ne\vyork 56.82, Pariz 223.70, Praga 108.41. Trst 299.125. Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 1359.125— 1359.75, Curih 1095, Dunaj 799.75, London 277.30. Newyork 56.82, Pariz 223.70, Praga 108.40, Trst 299.125—299.75. Curih. Be'grad 9.1825, Berlin 124.1125. Budimpešta 90.05, Bukarešt 3.2125, Dunaj 73.03. London 25.325, Ne\vyork 518.85, Pariz 20.42, Praga 15.375. Trst 27.34, Sofija 3.75, Varšava 58.10. Madrid 86.35. Trst. Belgrad 33.42- 33.43. Curih 365 -367, Dunaj 204.25—267.25, London 92.63-92.66, Nc\v-york 18.96—18.97, Pariz 73.65—73.75. Dunaj. Devize: Belgrad 12.5075, Kodanj 190.70, London 34.09, Milan 37.45, Ne\vyork 710.60. Pariz 27.97. Varšava 79.67. — Valute: dolarji 708.25, češkoslov. krona 21.05. Praga. Devize: Lira 177.25, Belgrad 59 40, Pariz 132.75, London 164.75, Ne\vyork 83 75. Dinar: Ne\vyork 176, Berlin 7.36, London 277.30. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. (Prosti promet) 7% invest. posoj. 91.50, agrari 57.2* vojna odškodnina 437. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.45, Živna 100.75, Alpine 44.75, Leyknm 9.70, Trbovlje 66. Kranjska industr. 44.75, Gutmann 27.90, Mundus 186, Slavex 15. BLAGO. Novi Sad. Pšenica: bč 362.50-305. potiska 365—367.50, ban. 357.50—360; ječmen 300 — 805; oves: bč., ban., slav. 262.50— 267.50; koruza: bč. 295—300, maj 300 -305, junij 305 -307.50. bela 297.50—802.50, srem. 295-305, maj 300—305, junij 305—307.50; moka Og in gg: 487.50—497.50, št. 2 467.50—477.50, št. 5 440—447.50, št. 6 425—435, St. 7 350—360, št, 8 240-245; otrobi: 230—250: fižol: 420—430. Promet: 17 vag. pšenice, 13 vag. koruze, 1 vag. otrobov, 7 'A vag. ovsa. Budimpešta (termin, borza). Tendenca nekoliko medlejša. Pšenica: maj 33.70, 33.68, zaklj. 33.04—33.06, okt. 31.66, 31.44. zaklj. 81.42-31.44. marec 33.62, 33.40, zaklj. 88.44-83 46; rž: maj 31.82, 31.44, zaklj. 31.36-31.4!), okt. 27.78. 27.86. zaklj. 27.42—27.36, marec 29.30, 29.50, zaklj. 29.36 —29.38; koruza: maj 27.9C, 27.84—27.88, julij 28.92, 28.86, zaklj. 28.80—28.82. Končna ureditev agrarne reforme k Belgrad, 5. maja. (Tel. »Slov.«) Dopoldne se je v narodni skupščini sestal novoizvoljeni odbor za ureditev agrarnega vprašanja, ki naj se izvede s posebnim zakonom. Predsednik odbora je radikal dr. Joca M a 1 i š e -vič, podpredsednik je demokrat dr. Ivan H i bar, tajnik je Prane Krem žar (SLS). Demokratski poslanec dr. Slavko Sečerov je vložil svoj zakonski predlog za ureditev agrarnih odnošajev, posebno za odkup zemljišč, ki so pod agrarno reformo. Ta načrt je že v skupščini. Te dni bo razmnožen. Medtem pn pripravlja minister za agrarno reformo dr. Vlada Andrič zakonski načrt, ki bo prihodnji teden skoro gotovo tudi že dokončan. Na podlagi teh dveh načrtov bo ta parlamentarni odbor pričel s svojim delom. Prihodnjo sejo bo imel v četrtek, 10. t. tn., opoldne. Pričakovati je, da bo do tedaj gotov tudi ministrov načrt. S tem zakonom se bo pri nas v glavuem uredila agrarna reforma. Ra) na zemlji Oh začetku Človeškega rodu je bil raj na zemlji. A pravtam sloji tudi greh človeškega rodu in izguba raja. Takoj zatem pa vstane obljuba odrešenja in se pokaže človeštvu znova slika raja, a ne na zemlji, ampak po smrti. To so resničnosti, o katerih razodetje govori. I)a dejansko ni na zemlji raja, popolne sreče, pa vpije zgodovina in gledajo naše oči. Krščanstvo govori in bo govorilo vedno do konca sveta o solzni dolini, o romanju izgnancev proti raju, večni domovini, nebe-soni. Veruje v resničnost izvirnega greha, vidi, da vsak novorojeni človek prinese na svet v svoji notranjosti tudi notranje nesoglasje, da je v njem seme tudi nemira, nesreče, sovraštva do sočloveka, sila poželjenja mesa, poželjenja oči in napuha življenja«. Ve, da mu do konca življenja ne bo prihranjen ta boj, odvzeta vsa razdvojenost. Zato mu ne more obljubljati raja na zemlji. In ker ga posamezniku ne more obljubiti, ga tudi celemu občestvu, celi družini človeškega rodu ne more. Solzna dolina ostane. Krščanstvo ne dela iluzij. Vendar pa je možno po krščanskem prepričanju to solzno dolino vedno bolj razsvetliti s solncem sreče, vedno bolj približati vzoru popolne sreče, nebesom po smrti. Ne samo možno je, ampak krščanstvo zahteva, da jo človeštvo spreminja v raj. To ustvarjanje sreče človeštva celo dela za pogoj, da se doseže raj po smrti, v nebesih. Ne smatra »solzne doline« kot zapor, kjer bi topo brezdelno morali nositi vse gorje, ampak zahteva, da gorje delavno spreminjamo v vrednoto za svojo srečo in človeštva in s tem za večno srečo. Priprava za nebesa se mora vršiti po razvijanju vseh od Boga v naravo vloženih in po odrešenju vcepljenih sil milosti. To vdejstvovanje »božjega kraljestva v nas« izpodriva in zavrača ali vsaj zmanjšuje delovanje temnih sil v nas« izpodriva in zavrača ali vsaj zmanjšuje delovanje temnih sil strasti, blaži, zmanjšuje in odpravlja gorje nesreče, bedo. Isti duh delavnosti naravnih iu nadnaravnih sil v človeku naj pa tudi napolnjuje občestvo. Zapovedi pravičnosti, ljubezni, usmiljenja, ki jim je vir in vzor vse-obsežna pravičnost, ljubezen in usmiljenje božje, so nagibi in smernice za ustvarjanje »raja« na zemlji, priprave za raj v nebesih. Če torej krščanstvo dviga pogled posebno bednih k nebesom in moli, nikakor ne prezira dela in naporov za socialne spremembe, še manj odvezuje kapitaliste od postav do naj-bednejših, in prav nič ne ovira dela za čim večjo in splošnejšo srečo človeštva že tu na zemlji. Najbolj usodna prevara, s katero slepijo voditelji marksističnega socializma in komunizma delavstvo še dandanes, je vprav prezi-ranje teh dejstev izvirnega greha, odrešenja po Kristusovi milosti, osebne duhovne notranje posvetitve, zmisla življenja v luči večnega cilja. Obetajo delavstvu raj na zemlji, tajijo in s sovraštvom ubijajo v delavstvu vero v posmrtno življenje. Zanemarjajo osebne in socialne duhovne vrednote krščanstva pri vzgoji delavstva. Raztrgali so vez med vzorom, »rajem na zemlji« in nebesi. In še gledajo in slikajo »raj na zemlji« predvsem z gospodarske strani tvarnih dobrin. In potem mislijo »peklo« proletarijata spremeniti če ne drugače s socialno revolucijo v »raj«. Ali ni nasilje kapitalizma vprav radi tega naj-silnejse, ker se ne ravna po večnih božjih zakonih pravičnosti, ljubezni, usmiljenja, spoštovanja človeškega dostojanstva? In se li pripravlja delavski ženi res raj na zemlji, če ji socialistične voditeljice pri nas in po svetu govorijo po shodih o »svobodni ljubezni«, »svobodnem materinstvu«, zahtevajo priznanje in pomoč za preprečenje materinstva, svarijo pred »pritiskom iz spo-vednice«. Ali ni to priznanje nerešljivosti socialne bede in znamenje iste miselnosti, ki jo kažejo buržujski in kapitalistični brezver-ski krogi. Nad peklom zunanjih socialnih razmer grmijo in vero v raj komunizma in socializma oznanjujejo, pospešujejo in pripravljajo pa hujši notranji pekel delavstvu. S tem že delajo svoj vzor za čisti sen, ki ne bo nikdar ostvarjen. In če delavstvo osvoje in osvo-je tudi moč ti voditelji, potem bodo delavstvo tudi nujno pripeljali do strašnega razočaranja, ker raja na zemlji ne bo. In tedaj se bo dvignilo delavstvo v novi revoluciji proti ateizmu (brezboštvu) in malerializmu (oboževanju samo tvarnih sil), pravi neki pisatelj. Katoličan, ki živi res iz svoje vere, si torej ne bo delal nobenih iluzij o popolni sreči človeštva na tem svetu, ampak gledal preko njega. Vendar pa se bo čutil dolžnega, da z vsemi silami preganja obup bede ln krivice in z vsemi močmi in dosledno pre-tvarja to solzno dolino v zemljo večje socialne pravičnosti, ljubezni in sreče. Mati novega življenja Jaka življenjska sila budi tiho pomlad za pomladjo naravo k novemu življenju. V pravi bohoti in veliki prelesti se razmahne nova rast. Maj je mesec bujnega, veselega, svežega življenja. Katoliški čut je posvetil ta mesec materi. Mati novega življenja bodi majska Kraljica! Kot zgodnja danica je javljala Marija človeštvu veliki prerod v Kristusu in kot začetek našega veselja prinesla svetu novo življenje krščanske kul- ture. Marija je Mati še vedno in mati daje živ-rjenje. Novi vek postavlja od dobe humanizma sem prestol individualizma. Liberalizem vseh vrst, kapitalizem, narodni šovinizem so njegovi otroci in pretresajo življenje družbe in narodov. 2e po naravi k sebičnosti nagnjen prejema sodobni človek vedno iznova netiva k sebičnosti, saj individualizma je življenje prežeto. Zato današnji človek mnogo misli nase, a malo na druge. Celo tistim, ki oznanjajo družabnost in skupnost z jako in ognjevito besedo, kaj pre-rad manjka čut za skupnost v praktičnem življenju, ko bi moral zmagovati z lastno osebno žrtvijo. Sebičnemu individualizmu piše Marija strašno sodbo. Marija združuje osebnost in družnost v popolno skladnost. Razvila je svoje osebno življenje oprta na nadnaravno moč do najvišje plemenite krepostnosti in najjačje značajnosti. V žaru najmočnejših osebnih duhovnih sil in v sijaju najplemeniteje razvite osebnosti kraljuje angelom in svetnikom — vrhovom osebne kulture. V tihoti in samoti nazareškega doma je negovala v Bogu svojo osebnost, a njeno veliko dušo je preveval živi čut za druge, da, za vse. Glej, dekla sem Gospodova! To ni le beseda bogovdane duše, je tudi beseda duše, ki iz misli na druge prevzema prevzvišeno, a tudi pretežko nalogo božjega materinstva in sodelovanja v odrešenju, čutenje za druge je razbistrilo Marijino oko za zadrego na svatbi v galilejski Kani in ji narekovalo prosečo opombo: Vina nimajo. Ko kot Mati bolečine in ponižanega osramočenja ni zapustila s Sinovo božječloveško krvjo oblitega žrtvenika na Kalvariji, je darovala z vso močjo junaške, udane volje v preveliki odpovedi za človeštvo svoje najdražje — Sina edinca in tako postala soodrešenica človeštva s svojo osebno žrtvijo. Ko ji je umirajoči Sin izročal kot svojo zadnjo voljo vse ljudi v duhovno materinstvo, je to delo univerzalne materinske misli in skrbi za človeštvo velikodušno sprejela. Mati živi svoje osebno življenje, da od njega žive otroci. Tudi Marija je živela in živi svoje prebogato osebno življenje, da ob njem bogate njeni duhovni otroci — vsi ljudje. Katoličan kliče Marijo svojo mater in ve, da je duhovna mati človeštva. Kjer je mati, tam so otroci, tam družina. Smo torej ljudje otroci ene Matere in enega Očeta in zato člani iste božje družine, torej med seboj bratje. Iz Marijinega duhovnega materinstva, ki je živa dejan-stvenost, ne samo beseda, sledi nujno krščansko bratstvo, ki kristjanu ne sme ostati le beseda, ampak mora postati istinito življenje. Bratje se ljubijo, žive drug za drugega, pdmagajo drug drugemu. Zato Marijinemu duhovnemu materinstvu ni nič bolj nasprotnega ko sebični indi-vidualizcm, ki misli le nase in prerašča zasebno in javno, gospodarsko in kulturno, narodno in mednarodno življenje ter ni pred njim varen nihče in, če tudi nosi revno suknjo. Marija je dala človeštvu Sina in tako novo življenje v prerodu krščanstva. Sodobno človeštvo preroda potrebuje, želi in nervozno išče. Mati ponuja novo življenje, a krščanski človek Matere ne pozna. K boljšemu življenju bo človeštvo vzšlo le po Materi novega življenja in po prerodu sebe ob njenem življenju. Skladnost osebnosti in družnosti, čut za skupnost, žrtev za druge, smisel za občestvenost — te smernice naroča Kraljica maja svojim otrokom, da najprej sebi in nato iz sebe drugim pomagajo do vstajenja iz individualizma in egoizma k novemu življenju Kompas kaže proti jugu Evropa ima svoje posebno poslanstvo, svojo posebno dušo; drugi kontinenti nimajo v tej meri svojstvene misije. Tudi Evropa tega pred Kristu-stusom ni imela, kvečjemu če bi hoteli rimski meč, rimske ceste, rimsko suženjstvo označiti kot »dušo Evrope*. Dušo je vdahnil Evropi Kristus. Indijcu, zamorcu, Kitajcu, Budijancu sta Evropa in krščanstvo ncrazdružljiva pojma. Ce ima Evropa kako misijo za ostale kontinente, ta ni druga kot da jim prinese krščansko civilizacijo: lo se pravi: krščansko moralo, krščansko naziranje o svobodi človeka, o družini, državi itd. Tudi politična misija Evrope ne more biti druga: Evropa ni opravičena podjarmiti vse zamorce in Indijo in Egipet in Maroko in Filipine in bogve kaj še, ker je močnejša iu ker jih sme izkoriščati; kolonialna politika mora stremiti za tem, da dvigne zaostale narode do politične zrelosti krščanskih narodov in jih vsposobi za samovlado: v to svrho pa mor:» preobraziti sužeujsko, materialistično mentaliteto teti narodov po osvobodilnih načelih Kristusa. Evropa je torej brez-dvomno nositeljica krščanstva in njegove ekspan-zivnosti, vsaj doslej se. Krščanstvo se širi s posebno dinamiko glede smeri. Zahodna orientacija je trajala 300 let iz Palestine preko Rima do Španije, severna orientacija 600 let iz Rima in Carigrada proti severni Evropi, 900 letna horicontalna orientacija: na eni strani preko Prednje Azije do Indije, Kitajske, na drugi strani proti Ameriki. V devetnajstem stoletju kaže igla krščanskega kompasa odločno proti jugu: proti Afriki, proti Sueškemu prekopu, proli Indiji in preko Indijskega oceana proti Kitajski. Tudi glede daljnega Vzhoda je orientacija Evrope proti jugu, ker Sibirska železnica še dolgo ne pride vpošlev. I n -dijaki ocean je res osrednji ocean narodov; na zahodni strani ima 200 milijonov Zamorcev, na severu 300 milijonov Indijcev in na vzhodu 1500 milijonov Mongolov (Kitajcev, Japoncev). 400 milijonska Evropa pa je sueškemu prekopu in Mali Aziji skoro bližja kot drugi narodi. Indijski ocean je torej poprišče bodoče svetovne zgodovine. Zato sta dohoda do njega: sueški prekop iu ožina pri Singapuru svetovne važnosti. Oricntarija kr-sranskr Evrope kaže odločno proti jugu. dufc<\ m жсе Ivan Pregelj: Izbrani spisi (I. zvezek: Štefan Golja in njegovi. Tolminske novele.) Govoriti o umetniški in slovstveni vrednosti Pregljevih pripovednih in dramatičnih spisov, smatramo za nepotrebno. Velika popularnost njegovih del, enodušno pohvalno priznanjo najboljših slovenskih književnih kritikov in slovstvenih estetov, kot so, da navedemo le najbolj priznane, dr. Prijatelj (Slov. Narod), dr. Grafenauer (Slov. zgodovina), prof. Fr. Koblar (Dom in svet), prof. Ju s Kozak (Ljublj. Zvon), I. Vidmar (Kritika), dr. Marakovič (Hrv. Prosvjeta) i. dr., pa še zanimanje, ki so ga vzbudili nekateri Pregljevi spisi tudi izven mej slovenskega jezika, vse to potrjuje, da je Pregelj umetniško in vsebinsko močno življenski in da zaslužijo njegovi spisi, da izidejo v enotni redakciji, samokritično zbrani, pregledni, popravljeni in presnovam po znanju in moči dozorelega pisatelja, ki jih sam ureja kot svoje zadnje, svoje sintetično delo, svoj mogočni veliki tekst. Ureditev svojih izbranih spisov je usmeril pisatelj Pregelj na sledeč način: a) Zbirka hoče biti kritično temeljna, umetniško zrela, zadnja redakcija Pregljevih vseh najboljših pripovednih, dramatičnih, skratka pesniških del. b) Zbirka bodi poljudna, t. j. da imej besedilo opremljeno s potrebnim tolmačem in z opazkami, c) Vsak zvezek bo v zbirki tudi sam sebi organski, enoten: uglašen motivno, stilistično ali pa artistično. Na zgodovinski red se ureditev ne bo mogla ozirati, že zato ne, ker pisatelj še nima prostih rok glede marši katerega gradiva, ki v prvih knjižnih izdajah še ni pošio. č) V kolikor je moči že v naprej povedati gradivo, ki ga bodo Izbrani spisi vsebovali, se da napravili sledeči pregled: Štefan Golja in njegovi. (Zgod. roman, predelano), Tolminske novele (I. zvezek); Bogovec Jernej (Zgodovinski roman). Balade v prozi in enodejanke (II. zvezek); Šmonca (pcem), Slovstvene novele (novo) (III. zvezek); Osmoro pesmi, Mlada Breda (popoln, predelano), P P Glavar, Zgodbe zdravnika Muznika, Božji mejniki, Tolminci, Plobanus Joannes, Otroci solnca, Gloriosa (Otroci solnca II, novo), Magister Anton (novo), Peter Mar-kovič (novo), Azazel (žaloigra). Ljubljanski študentje (veseloigra, novo) i. di Jugoslovanska knjigarna kot založnica jo poskrbela za lepo, enotno, okusno, moderno in praktično obliko in opremo knjig v zvezkih in zbirki, kakor priča izišli I. zvezek, ki prinaša roman Štefan Golja in njegovi« in »Tolminske novele«. Vsa knjiga je uglašena svojstveno in prijetno apartno v domačnostni motivnosti Pregljevega -tolminstva« pa še v občutju toplo romantičnega Preglju svojstvenega novelskega historizma. V tem oziru slovstveno gradivo I. zvezka teh Izbranih spisov skoraj nima niti oddaleč sebi podobnega ali sorodnega v j slovenskem slovstvu. Svetli krščanski optimizem, ! zdrava krščanska etika brez bolne sentimentalnosti in plehke priderijo je glavna poteza teh Pregljevih spisov. Kako resno pojmuje Pregelj svoje delo, priča temeljita presnova prvotnega besedila v ište-fanu Golji«, kjer živi junak kakor v drami pred bralcem. Nič manj nazorno in deljivo ne riše Pregelj v novelah, ki pričajo o kar bohotni inveneioz-nosti pisateljevi, in ki so stilistično prave piese pristne krajevne in časovne karakternosli v besedi m dovtipu. Ni namreč najmanjša vrlina Pregljeve epike njegova avtohtonsko zdrava in krepka dov-tipnost. Prvi zvezek Pregljevih Izbranih soisov je mojstrski, živa knjiga za naš čas in nošo dušo. Cena 45 Din, oziroma 60 za vezan izvod. Katollštvo v Franciji Pariz, koncem aprila 1028. 6. Voditelji. Med francoskimi katoliki igra duhovnik zelo centralno vlogo in kot tak uživa od pravih katolikov res spoštovanje in avtoriteto. Duhovniki so večinoma inicijatorji novih potov in odkrivatelji novih vidikov v življenju tukajšnjih katolikov. Zelo aktivno sodelujejo v vseh katoliških organizacijah, tudi necerkvenih, pri časopisju in prireditvah itd. Ce bi bili le nekoliko bolj moderni in vedno iskali novih iu najbolj primernih potov, da vse pridobijo za Kristusa. Zdi se, da višji kler že zelo složno in enotno zasleduje vsakokratne potrebe in jih enako složno tudi rešuje. Odlična mesta pa zavzemajo v tem skupnem stremljenju za lepšimi časi tudi katoliški laiki, posebno moški, ki so s svojo čudovito lepo udanostjo Cerkvi lahko zgled katoliškim laikom marsikatere dežele. To so krasni značaji, ki si upajo ob vsaki priliki pokazati svoje prepričanje in tudi trpeti zanj. Delo za laike-apostole je danes že posebno hvalevredno in deležno obilo blagoslova 7. uspehom. Polagoma se tudi v francoskih katoliških organizacijah katerekoli vrste njih število množi in tako nekoliko razbremenjujejo duhovnike, ki so tako potrebni povsod in jih primanjkuje. Kot vzgojni šoji za take laike bi dal veliko prednost Ozana-movim konferencam, ki jih mora vzljubiti vsak. Če se le malo vživi v nje Gotovo pa so tudi v tem oziru upi francoskih katoličanov na bodočem rodu. 7. Mladina. Ker je šolstvo in socialno skrbstvo za mladino dobro — kdo more prešteti vse preštevilne redovne kongregacije in podobne institute, ki skrbe za ujo — se v tem oziru katoličanom ni bati pretežkih dni. Res je seveda пћ drugi strani, da je število po njih oskrbovane mladine relativno še vedno majhno in da so nevarnosti okolico, predvsem po-vodenj vsakovrstnega čtiva in obilica slabil) zgledov, zelo velike in zapeljive. Da vzgoje mladino dobro, izdajajo mnogo svojih časopisov in knjig, zelo podpirajo njih organizacije, posebno je priljubljen I katoliški skavtizem (30.000 članov) in iščejo novih vzgojnih potov z jasnim ciljem: vzgojiti dobrega katoličana. Uvidevnejši delajo na tem, da vzgoje čim več samostojnih značajev, zmožnih življenskega boja in so naklonjeni med mladino porajajočim se novim religioznim težnjam — vse manj izrazito nego drugod —, ki jim je treba skrbeti za zdravo raz-j umsko podlago in omejitev. Kar se dijaštva tiče, jim zopet lahko očitamo neko organizacijsko nezmožnost, saj nimajo nobenega poštenega društva, šo manj pa kakega samo-lastnega poleta. Škoda tolikih moči, ki bi jih zelo koristno lahko izrabljali, če bi imeli malo več mladinske samozavesti in zmisla. za smotreno pripravljanje za bodočnosti V verskem življenju pa so lahko zgled dijaštvu drugih krajev, saj lepo praznujejo prve petke, v Parizu imajo dobro obiskane nočne adoracije na Montmartru, svoje zasebne velikonočne duhovne vaje itd. 1'rav te dni se vrši v Lillu kongres njihove federacije, na katerem bodo govorili o verskem stanju svojega dijaštva. Za delavsko mladino obstoja ludi več zasebnih zavodov, obenem so vrši posebne vrsle apostolat za mladino v tovarnah. 8. Upravičeni optimizem. ž;e po teh razmetanih vtisih, ki nikakor no čejo biti popolni, lahko upravičimo optimizem, ki so ga polni francoski katoličani Trdno upajo v novo dobo, v novo, katoliško Francijo in kakor kažejo znamenja, lepši časi v resnici počasi nastopajo. Katoliki drugih držav se nehote še vedno obračajo na francoske iii pri njih iščejo tudi za sebe kaj novega, boljšega. Mnogo je že danes takega, kar jim lahko služi, mnogo več pa smemo upati od bodočega katolicizma, ki bo s ponosom lahko pokazal na prehojen križev pot, na katerem se je združen z božjo močjo sam dvigal preko svoje Kalvarije v srečo izvoljenih narodov. —av. Kato!. filmski kongres v Haagu Prvi internacionalni katoliški filmski kongres v Haagu, ki se je vršil od 23. do 25. aprila, je popolnoma uspel. Kongres, katerega so se udeležili zastopniki iz 15 držav, je zarisal glavne smernice bodočega delovanja in ustvaril konkretne pogoje za uspešno realizacijo zamišljenih načrtov. Kanouik A. Brohee je v svojem uvodnem referatu podal pregled o katoliških filmskih prizadevanjih v posameznih državah in povdarjal duhovno silo filma, ki voblikuje človeštvo«. Treba je dobiti vpliv na film v javnosti, na presojo filma v časopisju, na film v šoli. Če pomislimo, kako ogromno vzgojno sredstvo je fiostal film, kako se z njim propagirajo svet pretresujoče ideje (ruska projsaganda za boljševizem!), tedaj moramo od voditeljev katoliškega ljudstva brezpogojno pričakovati, da se še bolj kot dosedaj zavedajo svoje polne odgovornosti na lem polju, ki se mora seveda izkazati s pozitivnim so. delovanjem. Dalje se je na kongresu povdarjalo, da se katoliški parlamentarci komaj brigajo za film in da ss filmske informacije iz katoliškega tabora iz katoliškega časopisja, vse premalo upoštevajo. Med tem pa zavzema vpliv filma vedno širše kroge; danes vidi vsako pomembnejše filmsko delo približno 15 milijonov ljudi, njegove ideje prodirajo v duha in srce. Vpliv države je neznaten. Ko bi pred 30. leti pri rojstvu kina spoznali njegov pomen kot smo pomen radija takoj ob njegovem začetku! Posebnega varstva potrebuje mladina. Katoliške malere zahtevajo energičnega delovanja pri filmu v interesu najdražjega, kar imajo, svojih otrok. Slednjič se je razpravljalo o cenzuri. Iz referatov je bilo jasno razvidno, da je v vseh deželah isto stremljenje, ista skrb in ista želja: iz defenzive preiti v oefnzivo. Naglašalo pa se je, da je vsakemu narodu za dosego skupnega cilja puščena individualna pot, v sredstvih in metodah. Na kongresu se je tudi ustanovila začasna internacionalna katoliška filmska centrala (Office catholi^ue internatio-nale du cinema provisoire) z začasnim sedežem v Parizu. Na čelo internacionalnega katoliškega kino-komiteja je stopil kot predsednik dr. Ernet (Mun-chen). Vsaka narodnost bo imela v tem komiteju svojega zastopnika. V vseh interesiranih državah pa se bodo ustanovili nacionalni posebni komiteji, oz. se že obstoječi enotneje organizirali. Ti komiteji bi imeti namen, zastopati jx>sebne nacionaln« težnje in izvrševati praktično delo v posameznih deželah. Naslednji filmski kongres sc bo vršil v Nemčiji, in sicer v Monakovem. AKADEMSKI MISIJONSKI VEČER. Ob tihem snovanju akademskega misijonskega krožka se je porodila misel, da bi se vršil poseben večer, kjer bi vse akademike, ki jih versko-kulturna in zlasti misijonska vprašanja zanimajo, informirali o teli problemih. V petek zvečer dne 4. maja se je vršil ta večer v Akademskem domu. Obenem naj bi bila to skromna proslava 60. obletnice smrti škofa Ireiieja Barage in 70. obletnice smrti apostolskega provikarja dr. Ignacija Knobleharja, naših velikih misijonarjev, kot prva v nizu nameravanih prireditev v proslavo teh jubilejev. V glavnem predavanju nas je govornik opozoril na dvojni svet: judovski racionalizem in pravi krščanski transcendentalizem, ki se danes borita za prvenstvo. Judovski racionalistični nazor so bolj-ševiki zanesli tudi v Azijo. Zato je bilo čisto primerno, da sta nas sledeča dva referenta seznanila г Indijo in Kitajsko, ki sta največjega pomena za prihodnji razvoj vsera Človeštva. Zbor je sprejel resolucijo, v kateri poživlja vso akademsko mladino, srednješolsko dijaštvo in slovenske inteligente sjiloh, da se zainteresirajo za misijonski problem, snujejo v ta namen krožke in prirejajo javna predavanja. Želeti bi bilo tudi, da priredi naša univerza od časa do časa tozadevna predavanja v obliki javnih koletriiev. dostopnih vsem dijakom. Akademski misijonski krožek opo-/arja tudi merodaine faktorje vseh slovenskih Škofij, naj začnejo misliti na slovensko misijimišče svetnepa klera. Končno smo še kot praktičen sklep za bližnjo bodočnr^t z odobravanjem vzeli na znanje, da se bo zadnji teden v iuliiu vršil dvodnevni akademski misijonski tečaj v Bohinju, združen z romanjem na Sv. Višarje. * * * Albrecht Diirrr in katoliflvo. O vprašanju Diirerjevega razmerja do katolištva se je že mnogo razpravljalo. C. \Valdmann rešuje to vprašanje v svoji knjigi i A. Dttrers Stiche und Holzschnitte« takc-Ie: Prej so se veliko prepirali o tem, da li ni mogoče DUrerja proglasiti za pristaša protestanti-zma. Njegova velika simpatija za Lutra in novi nauk, to, da ga je napačna vest o Lutrovi smrti tako pretresla, njegovo prijateljstvo z Metanchto-liom, njegovo občevanje s Portugalci na Nizozemskem in podpisi na Štirih apostolih so se v tem zmislu često tolmačili. Ko opazujemo njegovo življensko zgodovino, vidimo, da mu je novi nauk in nova vera resnično bila globoko-notranjn in osebnostna zadeva, za katero se je trudil v težkih bojih vesti. Umrl pa jo vendar kot katoličau in mi nimamo vprav pri njem, tej tako resni naravi, povoda misliti, da je bila to je zamuda, če ni napravil zadnjega koraka in spremenil veroizpovedi. On ga ni hotel storiti; zanj,stvari še niso bile tako dozorele, da bi šlo tukaj za ali-ali. Četudi je bil v vseh etičnih in človeških vprašanjih z Lutrom edin, je bil vendar za svojo osebo prepričan, da more stari veri kljub vsemu ostati zvest, in ni hotel pozitivnih meči stare cerkve zavreči. Kitei, ruski katoličeskij vestnik — Bulletin catholiriuo russe. Ravno je izšla 3. in 4 številka v skupnem zvezku s sledečo vsebino: Kristos vos-krese. Svjašč. dr. Kolpinskij: Na temu o zadačah i putjali. Svjaščenik 4 * * M. T.: »Velikij inkvizi-tor« i Pasha. Dr. Kolpinskij: Sonet. M. Smolova: Car Aleksander 1. Blagoslovennij i katoličestvo. K pribiti ju Apostolskago Nuncija Fr. MarmadŽi v Varšavo. M. K.: Iz pečali. Patriarhi i dejatelji ru-skago katoličeslva. Kronika, Uhaia v Varšavi, ul. MazoNviiicka štev, 11. TVf АГЛ OGLASI Vsaka drobna vrstica J 50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali Л Din. Oglasi nad devet vrstle M računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ljnbljana Preiernova ul. 1. Šivilja prav dobro izurjena, želi mesta po hišah. Naslov v upr. lista pod št. 3994. Mesto HIŠNIKA išče samec, star 45 let. Vajen je vsega vrtnega dela. Nastop po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3988. Mladenič 20 let, Zeti službe pri organistu z majhnimi dohodki. Vajen cerkven, opravil, pevec - basist, se želi izučiti orglanja. Naslov v upravi Stev. 3950. Boljša deklica stara 17 let, bi se ila učit trgovine v kakem večjem mestu, najraje v Celju ali v Mariboru. -Naslov sc izve v upravi »Slovenca«, pod št. 3987. BLAGAJNIČARKA s prakso želi premeniti mesto. Naslov v upr. 3865. Stareiši trgov, pomočnik špec. stroke, vešč slov., nem. in italij. jezika, išče zaposlenja kjerkoli Ponudbe na upravo Zmožen. Prodajalka izurjena, išče mesta v mestu ali na deželi. Naslov v upravi št. 3880. Upraviteljstvo hiš (posestev) - v mestu ali okolici, prevzame v Liub- ! agilnega in zgovornega, Ijani stanujoči vpokojeni sprejme proti dobri pro-uradnik, ki opravlja tudi vizjj; ;n mose6m plači po sodne prisilne uprave. - dogovoru večje podjetje - Ponudbe upravi »Slov,« v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Agilen akviziter«. Kovača dobrega voznega in pod-kovekega, iščem. Orodje in oglje dobi pri meni. Gorlšck Jože, Stična — Dolenjsko. čevljarskega, in krojilca prvovrstnega za fino luk-susno delo, potrebujem za t a k o j. — Pismene aH osebne ponudbe na lvette - trgovina čevljev - Zagreb, Ilica 31. Pomožnega delavca za lahka dela (do 18 let star.), sprejme Ivan N. Adamič - Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Irateria Stanovan/a Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Slovenia transporti Ljubljano Miklošičeva cesta St. 36 Telefon št. 2718 Soba se odda. - Hra-__deckega vas 74. Stranka — dve osebi flče za avgust dvosobno stanovanje, ne na periferiji, solnčno, mirno, elektrika, po možnosti kopalnica. Ponudbe pod Mir« Dve stanovanji s po 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami, souporabo kopalnice in pralnice in vrtom ob Dunajski cesti na Brinju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova c. 12. Odda se takoj v sredini mesta popolnoma snažna meblov. sobica s kuhinjo, Naslov pod Snažno 8t. 3894 v upravi, poštenih staršev z do- ~~~ brim uspehom ljudske ali I Ма|ј|пу( SOmO meščanske šole sprejmem ] v učenje trgovine meša- snažno, za takoj ali za nega blaga in deželnih 15. maj oddam 1 ali 2 pridelkov. Franc Pirko- osebama. - Šuklje, Blei-vlč, Ribnica, Dolenjsko, i vveisova cesta 5/III. Učenko Kovačnico na promet, kraju vzamem v najem. - Naslov pove uprava lista pod št. 3622. Pekarno vzamem v najem, evenl. pristopim kot družabnik. Ponudbe na upravo pod »Polten in marljiv«. Đve trafik se oddasta v zakup za čas letošnjega velesejma, — Informacije se dobe v uradu velese|ma v Ljublj. Seno in otava v košnji se. odda poleg Ljubljane, Naslov v upravi pod št, 3698. Kupim stiskalnic^ in mlin za sadje. Prodam hiSo enonadatropno, s 5 sobami, hlev, skedenj, sadni vrt, 2 gozdni parceli in srenjske pravice v Boh. Bistrici. - Naslovi Franc Trojar, Jesenice • Fužine 43. Večji lokal s pisarno in skladiščem odda na Miklošičevi cesti v novogradnji s 1. avgustom Pokojninski zavod, Gledališka ul. 8, IV. tJlaCiccjxa ni, Prešernova ulica, so stopili v stavko, ker jc tvrdka hotela znižati pla-i to. Poživljamo krojaške pomočnike, da nobeden ] ne sprejme dela pri tej tvrdki! Organizacijn pomočnikov. Samo Dolenjska! Katera ljubezniva rodbina vzame v oskrbo mirno in skromno starejšo gospo T a poletne mesece oziroma odda prazno ali meblovano stanovanje. -Ponudbe poci Blizu ■i o z d a«. j «9 1 Ponudbe je predložiti do ; 24. maja. — Več pri di-ekciji državnega rudnika j' Zabukovca pr! Celju. Vsakovrstno Srapnge po najvišjih cenah. ĆERNE, juvelir, Lfubljana, Wolfovn ulica št. 3. Nov cimper odprta šupa 9X12 m, zaradi postavitve večje, po lastni ceni naprodaj. Fran Šuštar, lesna industrija, Ljubljana, Dolenjska cesta št. 12. Kupimo motorni blok I rabljen ali nov za avto ! znamke »Devecchi Mi-lano«, poltovorni 1500 kg. Ponudbe naj sc pošljejo tvrdki Todorovič, Schlick & Co. Beograd, Dubljan-nska ulica 5. Kupujem staro zlato, srebrne krone in nmatno zobovje po najvišjih cenah. A. Stumpi, zlatar, Maribor. Koroika cesta it 8. Nemški zunanji minister dr. Stresemauu v krogu svoje družine. 1. maia je izpolnil 50 let. Meh iivfbi ma 11ШП1911? vrvenjehs kjer bi se moglo raziskavati poleti Vendar je pa mogoče, da bi se kak zrakoplov dvignil nad arktične megle in letel nad njimi, posebno v bližini Alaskc, kjer se drže megle navadno zelo nizko. Brez dvoma bo Nobile storil vse, kar bo v njegovi moči. To je dejansko izvrsten in učen aeronavtični inžener; dobro pozna tako svoje letalo kakor razmere v Arktiku. Želimo mu dobro srečo. — Raziskavanje na severnem tečaju ste v glavnem izvršili? — je vprašal dalje poročevalec. — Nikakor ne — je odgovoril Wilkins — zelo mnogo je še dela. Toliko smo sedaj dognali, da ni v predelih, preko katerih smo leteli, nobenega večjega otoka. Toda treba bo še izmeriti globočino Arktičnega oceana. Trdno bogatašem celo leto na razpolago in je razumljivo, da se poskuša ohraniti ga tudi prekc zime. Kakor znano, se to zgodi potom vkuha-vanja, pri tem se pa uničijo vitamini. Ta nedo-statek je odpravila moderna kemična industrija s tem, da se ji je posrečilo vitamine izolirati, ki se dobe pod imenom Vigantol v vsaki lekarni. Drugi ravno tako važni del svežega sadja, mineralne soli in kisline pa ostanejo pri vkuha-nju neizpremenjene. Kmalu pa se je izkazalo, da kuhanje trenutno sicer vniči bakterije in druge povzročitelje gnilobe, da pa ni v stanu, preprečiti poznejši nastop. Treba je bilo torej iskati sredstev, ki se pridenejo sadju in ki so v stanu trajno obvarovati sadje gnilobe. Že od nekdaj se je uporabljala v to svrho salicilna kislina, ki pa mora biti seveda kemično popol-: noma čista in najboljše kakovosti. Te prednosti so pa pogosto manjkale in tako konservi-rano sadje jc postalo radi slabega okusa neužitno. Da se temu zlu odpomore, se je znamenita tovarna »Вауег«, ki izdeluje tudi znane Aspirin tablete, odločila staviti najčistejšo sali-cilno kislino v malih zavojih v promet tako, da je sedaj vsem slojem omogočeno si s par dinarji sigurno in neškodljivo konservirati sadje. Pravda proti članom tajnega sodišča v Nemčiji V stettinskem procesu proti članom tajne* ga sodišča je predlagal državni pravdnik proti bivšemu poročniku Heinesu in bivšemu naredniku Ottowu smrtno kazen, proti Bergfeldu in Frablu pa 4 leta ječe. V svojem govoru je državni pravdnik pobijal stališče obrambe, da jc treba obtožencem priznati vojaško svojstvo in da so ravnali po svoji vesti v obrambo države. Obtoženci so zaradi ene strojnice in šest pušk žrtvovali eno človeško življenje in ravnali pri tem zgolj po odredbi obtoženca Heinesa. Pojm o vrednosti človeškega življenja so bili ti ljudje popolnoma izgubili in so se ga morda zopet zavedli šele tekom te razprave. Edina olajševalna okoliščina zanje bi bila, da so se trajno nahajali v nekaki vojni psihozi. Na Dunaju se je te dni vršila zanimiva pravda, ki je imela naslednjo predzgodovino: Zicnistični časopis Die neue Welt« je bil objavil članek, v katerem je ostro napadal bivšega avstrijskega zunanjega ministra grofa Czer-nina kot prostozidarskega hujskača. Med drugim je list pisal, da se je Czernin kot avstrijski pelanik v Bukarešta med svetovno vojno vde-leževal kupčij z živili in orožjem kot provizij-ski agent židovskih mešetarjev. Svoj službeni peležaj je izkoriščal v to, da je izsiljeval naravnost ogromne vsote. Pri vsaki pošiijatvi koruze in rži ie morala sestradana, obupana Avstrija svojemu poslaniku, tajnemu sodniku in grofu Otckarju Czerninu piačevati grozovite debičke. Zarcdi tega članka je naperil O. Czernin preti uredniku navedenega lista tožbo zaradi žaljenia časti. Poklicanih je bilo 15 prič. Ena izmed teli — industrijalec Anton Eidinger je na vprašanje branitelj dr. Plaschkesa priznal, da je 1. 1922 grofu Czerninu izplačal 3000 angleških funtov kot nagrado za neka posredovanja. — Kakšna so bila ta posredovanja ali transakcije, se ne spominja več; vendar je bilo to že dolgo potem, ka je Czernin odšel iz Bukarešta. Sodišče je spoznalo obtoženega urednika kot krivega in ga obsodilo na 30 šilingov globe ali 24 ur zapora. S tem pa afera še ni bila zaključena. Na razpravo je bilo prišlo večje število bivših avstrijskih častnikov in eden od teh — Johann Kalin je ob cdhcdu iz sodne dvorane napadel branitelja dr. Plaschkesa in ga oklo-futal, rekoč: To je zahvala stare Avstrije!« — V Avstriji še vedno straši preteklost. Italijanski ailet Paolino, ki bo tekmoval 1. julija v San Sebastianu za svetovno prvenstvo. sem prepričan kakor Stefansson, da se bo dalo to izvesti brez velikih nevarnosti s pomočjo podmornikov in z aparati za merjenje globo-čine po zvoku. —- Wilkins čaka sedaj na prvo ladjo, ki bo dovolj velika, da bo mogla sprejeti njegovo letalo, ki leži sedaj še na mestu, kjer je pristal Letalo prepeljejo v kako norveško lttko in od tam v Ncw Ycrk. Prvotno je hotel Wilkins s svojim letalom leteti preko Evrope, a potem je to misel opustil, ker se hoče ves posvetiti s 'oii antarktični ekspediciji. Z Eielsonom pojdita sedaj v London, odkoder odpotujeta v Združite države. Eielson se vrne v službo anu.iškega trgovskega zrakoplovstva. Konservi ran je л kuhanega sadja Danes, ko opažamo v vseli življenjskih panogah devizo: nazaj k naravi, se opravičeno posvečava tudi naravni prehrani večjo pozornost. Medicinska veda je v poslednjih letih dognala, da je vzrok marsikatere dosedaj nepojasnjene bolezni nepravilna in nenaravna prehrana. Leta vsebuje namreč snovi, ki so za organizem neobhodno potrebne iu katerih pomanjkanje povzroča gotove bolenzi, n. pr. angleško bolezen. Te snovi imenujemo vitamine in se jc o njih v zadnjem času dovolj pisalo Sveže sadje ima največ teh snovi, radi tega se ga ne more dovolj priporočati. Razven vitaminov pa ima sadje tudi se i druge tvarine, razne mineralne soli in kisline, j ki so ravno tako potrebne za preosnovo v člo- j veškem telesu. Zaliboe pa je sveže sadje samo Evo je: Rutli Lange se pripravlja, da odnese na letošnji olinipijadi rekord v suvanju krogle. Devetero afriških nadlog Prebivalci zmernega pasu smemo biti svojim praaedom hvaležni, da nas niso naselili kje v vročem pasu, kjer se da sicer večinoma brez dela živeti, kjer pa preži na človeka neprestano nešteto sovražnikov in muk. Kako neznosno je življenje n. pr. v Afriki, zanimivo opisuje v Kosmosuc Arthur Ileihe, ki se je v tamkajšnjih nemških kolonijah vde-ležil svetovne vojne. Devetero je afriških nadlog, a vse so iz sveta mrčesa. Predvsem so tu tri vrste mravelj in človek ne ve, kateri bi pripisal prvenstvo v peklenski ničvrednosti. Vendar bodo najhujše med vsemi le »siaufuc, t. j. potovalne mravlje. Utrujen in od vročine ubit štorkljaš s svojimi nosilci preko stepe. Tedaj se zgodi, da najsprednejši naenkrat poskoči kakor spočit kozel in na istem mestu vsi ostali za njim, dasi so že morda šest ur na poti in nosi vsak na glavi tovor 60 funtov. Pogledaš in vidiš, kako se vleče preko steze palec ali pa tudi čevelj širok gomazeč trak — vojni pohod po-iovahiih mravelj. Kar taka mravlja zgrabi, ne izpusti nikdar več. Ako jo potegneš iz rane, ostane glava navadno v mesu; rana žge kakor žveplena kislina in se slednjič ognoji. Po-žrešnost teh mravelj ne pozna meje; napadajo vse, kar se da žreti in truplo cebre n. pr. v par urah popolnoma izglodajo, da ostanejo samo še kosti. Ranjenemu ali spečemu človeku in živalim so smrtno nevarne; v par sekundah jih je na stotine, v par minutah na tisoče po celem telesu in če ni v bližini pomoči, je smrt neizogibna. Nekoč je o belem dnevu pridrvela iz stepe levinja in sredi skozi vojaško karavano planila v vodo. Streljali smo nanjo, toda ko so hoteli domačini njeno truplo potegniti na suho, so nenadoma začeli skakali, se otepati po goleni telesu in rjuti: : Sianfu, si-anfu!« Truplo mrtve levinje je mrgolelo mravelj: v gobcu, nosnicah, očeh, ušesih jih je bilo na tisoče. Gotovo so jo bile napadle spečo in prebujena od bolečin se je žival zagnala v vodo. da bi se rešila. Zelo neprijetni gosti utegnejo postati tudi termiti, druga vrsta mravelj. Vendar te človeku samemu niso tako nevarne, ker na svetlobi v p^r minutah poginejo. Pač pa so nevarne vsem predmetom, ki so človeku potrebni, od čevljev do hiše, ki jih v najkrajšem času izvotlijo. A fta drugi slrani so pa njihove zgradbe, ki stoje po stepi do tri metre visoke, človeku v marsikatere namene koristne. Tako so n. pr. te trde stene iz rdečega ila, zmešane s kravjekom in vodo, izvrsten gradbeni materijal. V vojni vojaki termitskih holmov niso uporabljali le kol kritje, marveč tudi kot krušne peči. Tretja vrsta so čisto majčkene mravljice, ki jih jc neizrečene množine. Nevarne so zlasti vsem jestvinam. Ne preženeš jih niti z ognjem niti z lizolom. Pod kamenjem in v trohnečem goščavju preže na človeka škorpijoni in stonogi. Ako te piči škorpijon, začneš plesati indijanski vojni ples in ni nevarnosti, da bi nekaj noči zatisnil oko. Bolečine so silne*, vendar niti iz-daleka tako peklenske, kakor če se te dotakne stonog. Tedaj niti za ples nimaš več moči. Tak rujavi stonog je za prst dolg in te že ob pogledu nanj zmrazi. Če te pa obleze le na malem delu telesa, poleni se od bolečin zvijaš na tleh in imaš čut, da moraš znoreti. Nekoč smo čepeli v majhnem strelskem jarku, ki so ga bili zapustili Angleži. Zadremal sem in v tem mi je stonog zlezel preko gol? roke. Tega ne bi hotel še enkrat doživeti! Bo- Dva princa: Jugoslovanski in romunski prestolonaslednik pri skupni igri. lečino bi primerjal žareči železni palici, ki bi jo kdo trdo vlekel po mesu. Roka mi je olekla do rame in moral sem si dati odrezati rokav od edine srajce, ki sem jo imel. Tri dni roke sploh nisem mogel rabiti, a napol hroma in neznosno občutljiva za vsak dotik mi je ostala še več tednov. Nadaljna šiba božja so malarični komarji. Domačini smatrajo sicer malarijo za otroško bolezen, toda pol ducenta malaričnih napadov povzroči črnosečno mrzlico, katere konec je v 85 odstotkih smrt. Umreš na izkrvavilvi; ledvice se za maše in človek izgubi kri po seči. Posebna muka v Afriki je, da se skoraj \ nobeni njenih rek, jezer in ribnikov ne moreš kopati, kar bi ti bilo v vročini, prahu in drugi nesnagi tako nujno potrebno. Ne le, da povsodi preže na človeka krokodili, marveč še bolj pijavke. Teli požrešnih, ostudnih živali je v najmanjši luži na tisoče, da se čudiš, od česa žive. Velika nadloga so afriški klopi, ki jih je kdo ve koliko vrst. Kdor je kdaj v Afriki hodil na lov, tega še po letih koža zasrbi, če sliši besedo klop. To je pa pojmiti dobesedno; kajti obronki ran. nastalih po klopovih ugrizih, dejansko skele še po mnogih letih, posebno, če se človek poti. Mnogokrat sem v mrzlem nočnem vetru nag stal pred šotorom, a trije domačini so imeli polne roke posla, da so obirali /. mene klope. Strašno trpi jired temi zajedavci divjačina. Včasih se mi je krčilo srce, ko sem našel ustreljeno žival vso po. krito s klopi, katerim je bilo telo kakor oteklo od izpile krvi. — Neka vrsta klopov ]>o-vzroča povratno mrzlico, človek oslepi ali oglu-ši. — Najljubeznivejša med temi afriškimi ži-valicami je pa le juna« — peščena bolha. Tega mikroskopično majhnega mrčesa povsodi vse mrgoli. Zaje se ti v noge, najraje pod nohte; tu zleže jajca in zalega se redi in razploja v mesu, kar povzroča neznosne srbeče bolečine. Noga se začne gnojiti in prsti odpadejo. Evropejcu je dober ščit proti tej nadlogi njegova obutev — a v vojni seveda čevlji marsikdaj niso bili celi. Kapitan Wi!kins o svojem bodočem poletu na južni tečaj Kapitan Wilkins, ki je pred 14 dnevi s pilotom Eielsonom iz Point-Barrowa preletel severni tečaj, se še vedno mudi v Green-I lanbou-ru na Spitzbergih, kjer je bil s svojim letalom pristal. List »New-York Times« je poslal v Green-I Iarbouru svojega posebnega poročevalca, ki je z več drugimi časnikarji, fotografi in kineasti dospel na cilj dne 2. t. m. Še isti dan je poslal poročevalec svojemu listu obširno poročilo o svojem pogovoru z Wilkinsom. Kapitan \V i 1 k i n s je izjavil, da se pripravlja na novo tečajno razkrivanje, samo da bo topot njegov cilj antarktično področje — južni tečaj. Poleteti namerava preko Rossovega morja do Grahamove celine. Polet izvrši še to jesen. \Vilkins s tem svojim poletom ne namerava tekmovati preti komandantu Byrdu, ki isto-tako pripravlja polet na južni tečaj. Dejansko se bo Wilkins držal v zapadni smeri ob obali, dočim vodi Byrdova smer naravnost v notranjost dežele. — Polet v antarktične predele — je izjavil Wilkins — predstavlja čisto drugačne težave nego v arktične pokrajine. Moje dvakratno potovanje v bližino Grahamove dežele pa me jc dovolj poučilo, kaj bomo potrebovali. Tudi Byrd zelo dobro pozna svoj pesel in nič 'ie dvomim, da bo tudi topot tako sigurno uspel kakor ob poletu na severni tečaj. — Na poročevalčevo vprašanje, kaj sodi o generalu Nobile, je Wilkins izjavil: — Zelo je obžalovati, da ss je ta načrt zakasnil. Arktični ocean ni predel, Barje gori Na obširnih barjih vzhodno-holan 'ske pokrajine Drenthe je nastal požar, ki ga je viharno vreme silno razširilo. Ljudje so morali zapustiti svoja bivališča, ker spričo obsežnosti gorečega ozemlja ni misliti na gašenje. Upajo, da bo požar ugasnil, ko poneha veter in pride dež. — Šivalni stroji Izborna konstrukcija tn elegantna Izvršitev lz lastne tovarno — 15 letna garancija — Vezenje se pouitOe pri nakupu brezplačno. PISALNI S'i'ROJI ADLER - KOLESA lz prvih tovarn, Dflr-kopp, Slyrla, WatTonrad (Orožno kolo) - PLETILN1 STROJI vodno v zalogi - Posamezni deli koles In šivalnih strojov Dajo se tudi na obroke Cenilci franko ln zastoni IVAN ЈАХ I SIN Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. ZNAMKA Џгт SRCA« IE SVETOVNA ZNAMKA Tou ca.cn sx " O T TO TAJJJ/HG- &.G>.~pa.ri.lcu WIEW,XII.UUHiatfcQA//'E - I2>. I GLAVNO ZAiT: HOTFET2.« LEbfcTUH' дд ддд mi j »wmi№ JHII МШ OTHrfftt Zahat so Kolesa AIGLON Popolnoma varno naložite svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi 1i v tekočem računu, Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah, 7S)Hl#!)l!) Prchridki izgubi našega nepozabnega, predo- LdllVdiu brega in ljubečega soproga, očeta, dedeka, brata, svaka in strica, gospoda MARTINA PIA ЖШ& pd. Klembas se najiskrenejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogoštevilne izraze blagodejnega sožalja, za po-klonjene prekrasne vence in šopke ter vsem, ki so ga v tako izredno velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. — Posebej pa sc zahvaljujemo g. dr. Jenšterle za njegovo požrtvovalnost ob bolezni pokojnika, kakor tudi vsem, kateri so ga za časa bolezni obiskali in ga tolažili ter mu s tem ublažili njegovo trpljenje. — Najiskrcnejša zahvala tudi častiti duhovščini za zadnje spremstvo, hvala požarni hrambi in lovskim društvom »Jelenca«, »Kum« in »Draga«, ki so nepozabnega rajnkega nosili k zadnjemu počitku in za njih zadnji v srce segajoči lovski pozdrav. — Prosimo vse, da mu ohranite blag in trajen spomin. Hrastnik, dno 1. maja 1928. Žalujoči ostali. Zahvafa Ob prerani smrti našega predragega in nepozabnega soproga in očeta Karla Aimana mojstra Kranjske Industrijske družbe nam ic bilo izkazano toliko dokazov toplega sočustvovanja, da nismo v stanu zahvaliti sc vsakemu posebej in prosimo vse, da sprejmejo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težki bolezni dragega stali ob strani z besedo in dejanjem, najlepša hvala gg. zdravnikoma dr. V. Marčiču in dr. Schwabu za pomoč v bolezni pokojnega. Zahvaljujemo se vsem za toliko udeležbo na njegovi zadnji poti, posebno preč. duhovščini, gg. direktorjem, uradnikom in mojstrom Kranjske Ind. družbe na Jesenicah. Velika hvala darovalcem vencev, godbi K. D. P. D. za ganljive žalostinke, društvu »Orel«, odboru I. delavskega kons. društva in gasilcem K. I. D. — Bog plačajl Jesenice, dne 4. maja 1928. Žalujoča rodbina Ažman. Globoko potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da jc naša iskrenoljubljcna soproga, ozir, mati in sestra, gospa Tončka Pogorele roj. Prudič danes dopoldne, previdena s sv. zakramenti, po daljši mučni bolezni, mirno zaspala v Gospodu. Truplo blage pokojnice se prepelje iz ljublj. splošne bolnice v Ccrknico, kjer se vrši pogreb v torek 8. t. m. ob 3 pop. Sv. zadušne maše sc bodo brale v dekanijski ccrkvi. Cerknica, dne 5. maja 1928. Žalujoči soprog Alojzij s hčerko Slavko in ostali sorodniki. nafpriifubUeneiša? Ker so izdelana v prvovrstni francoski tovarni, imajo krasno obliko, so iz najboljšega materijala, imajo priznano najlažji tek, ter so v primeri k izvrstni kvaliteti po fako nizkih cenah Cene od Din 1480 — naprej. Elegantni katalogi in ceniki na zahtevo pri fiMor Dohincc llubifaim Dunaiska cesta štev. 21. POZORT Specialni strokovni zavod za izdelovanje ohvirlev za slike Milno Vahtar, Maribor se nahaja od t. aprila dalje v Gosposki ulici štev. 37. _ Ljudska posojilnica V CcSfU registrovana zadruga z neomejeno zavezo Canharteva ulica St. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njei najvarneje naložen, ker lamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rsntni in invalidni davek olaeule posojilnica. Hranilne vloge nad Din 52.000.000 - lmport-Exporf Resnim tvrdkam, ki nameravajo razširiti svoje delovanje v državi ler v inozemstvu, se nudi seriozna moč kot organizator prodaje ter zastopnik interesov, 5 jezikov, dolgoletna bančna praksa v inozemstvu. Ponudbe pod »Resen« na upravo lista. 2 leti kredita Vseh vrst stroji za mizarje in kolarie posamezno in v celoti z ali brez montir. motorja Polnojarmeniki Welher Werke l Wachsteln Wlcn X.. Loxenburfierslrossc 12 f. D \mm BLUZE -DUUOmiE ROkAVICC UOGAVICG A. KUKOVEC UAILIMOU rm-T&G Jugoslovanska knjigarna priporoča: Bentele A., Von Ostem bis Piingsten. Predigten und Homilien. 171 str., nevez. 45 Din. Веуег G., S. J., Mana, Trosterin der Betrubten. Zwolf Muttcr- gottesprcdigten. 86 str., vez. 32 Din. Donders Dr. A., Meister der Predigt aus dem 19. u. 20. Jahr-hundert. Ein homiletisehes Lcsebuch. 495 str., vez. 105 Din. Federer H., Und hat ein Bliimlein bracht. Bilder und Gcschicht-lein. Gczeichnct v. Angelicus M. Beckcrt, Predigerordens. Vez. 90 Din. Hiittenschwiller J. S. J., Die Unbefleckte Empiangnis. 32 Lc- sungen fiir den Maimonat. 406 str., vez. 70 Din. Keppler P. W,, Wasser aus dem Felsen. Neue Folge der Homilien und Predigten, zvezek I,, 379 str., vez. 90 Din. Loos A., Die lobvviirdige Jungirau. Dreissig Maricnprcdigtcn. 214 str., vez. 41 Din. Lucas J., An der Mutter Hand. Gedankcn und Anregungcn zur Maricnvcrchrung. 335 str., vez. 74 Din. Morzinger J., Das Blumcnrcich im Dienstc der Gottesmutter. 32 Mai-Vortragc 202 str., nevez. 29 Din. Newmann, Der Maimonat. Gebctc u. Bctrachtungcn. 80 str., vez. 16.50 Din. M. Pfaff P., Das Marianiscbe Oiiizium crklart v. Msgr. Paul Pfaff, 407 str., vez. 120 Din. Riedcr Dr. K., Des Herren Wort! Das Kirchenjahr in katc- chctisch-liturgischcn Homilien. 292 str., nevez. 60 Din. Scharsch P. S., Gottcswege in der Seele. Mahnwortc zum Leben in Gott. 189 str., vez. 34 Din. Schropp B. P., Ouis ut Deus? (\Vcr ist wic Gott?) Rcligios-lcirchlichc Vortriige fiir Jiinglinge. 110 str., vez. 47 Din. Schiitz J. H., Summa Mariana. Zvezek V. Kurze, zeitgemaBc Maricnprcdigtcn. 848 str., vez. 170 Din. Thiirlimann V. S. J., Maria als Vorbild des christlichen Lebetis. Zvveiunddreissig Predigten und Vortrage fiir den Maimonat und alle Muricnfcste 166 str., nevez. 55 Din. V/ebcr A. P., Dein Mcisterstiiclc. Ein Biichlein iiber Charaktcr- bildung fiir junge Lcule. 222 str., vez. 53 Din. Welser B., Veni ereator Spiritus! Predigthandbuchlein fiir den Pfingstfcstkrcis. 194 str,, nevez. 36 Din. Wickl R. S. J., Maricnherrlichkeiten. Maricnprcdigtcn oder marianisehe Lesungcn. 342 str., vez. 63 Din. Zicrler B. P. P., Der englisehe GruB 31 Predigten fiir den Monat Mai und zugletch fiir dic vorziiglichcn Marienfcstc. 278 str,, nevez. 48 Din. « tei Sprejme se na palači Delavske zbornice in na Poljanskem nasipu pri gradbenem podjetju inž. Dukić in dr. L registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašalo nad 120 milijonov dinarjev KOMERCIALNA BANKA D. D. Podružnica Ljubljana, Mestni trg št. 3 Telefon št. 2005 Afilacija Banke Cehoslovašklh legij, Praga Telefon št. 2005 Obavlja vse bančno posle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke. Nakup in prodaja deviz iti valut. Brzojavni naslov: Komercbanka. Poštni hran. račun št. 13.320 Tvrdko Gričar S Mejaž najdete le v Selenburooul ulici 3 Geslo tvrdke: Najboljše priporočilo je dobro biago X NAJBOLJŠI PREMOG tebin Woifovu 1/2 Žima najboljša in najcenejša pri II. Mastcri tovarna žime Stražišče pri Kranju. M Mizarstvo Za stavb, in pohištv. dela sc priporoča tvrd. Trink, Ljubljana, Linhartova ul. GRIFFOH Na i boljši motocikii za vsako svrho in za vsakogar, s prestavami, kikstartarjem, kompletnim orodjem franco Ljubljana: 7800 Din, promptno dobavljivi od skladišča generalnega zastopstva: O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Proseno kašo za krmo po 300 Din, in krmilno moko po 240 Din za 100 kg oddajam, dokler zaloga. FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 36. Krojači in šivilje Kroje (šnite) za dame in gospode, razpošilja Kna- ' Д. КвПС. Mengeš, ieli Alojzij, strok, učitelj, ; Križevniška ul. 2/1, Ljublj. tovarna parketov. Ш Plamnka" zdravilni £a; prenavlja, eisti in osve tule krt. izboljša slabo prebavo, sin hotno td. Pro lajn ua obroke — Iliistrovant ceniki franki.'. „TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta šte». 4. Modni atelje F pan; o Moliš diplomirani krojač Ljubljana, Tržaška c. 29 sc priporoča cenienemu občinstvu za obilen obisk. Angleško in češko blago vedno na razpolago:} Delo solidnol Cene zmernej ■ Predsezila v staroslavnih Šmarjeških toplicah pri Novem mestu na Dolenskem traja od 1 maja do 30. junija in stane 20 dnevna oskrba (3 krat na dan obilna, dobra hrana), soba, kopanje, dve zdravniški ordinaciji ter vožnja v Šmarješke toplicc in nazaj 900 Din V glavni seziji od 1. julija do 31. avgusta stane penzija: (hrana kot v predseziji) ter soba dnevno za osebo 45 Din Voz odhaja iz Novega mesta dnevno ob. 13. uri. Kopališče ima šest basenov. Kopeli so bogate na ogljikovi kislini; terma 27° R. Zdravljenje zelo fudicirano za Neurastenijc, Hypertonijo (močni krvni tlak), Rhcumatizem (revmalikc s srčno hibo), Arterio skleroso in ženske bolezni. Kopališče ima krasno lego. mir in prelepa gozdna šetališča. Vsa pojasnila daje: Uprava šmarjeških toplic, Novo mesto. N^irpnpio se oblečetc, ako kupujete gotove HflJliCIlCJC moške in deške obleke domačega izdelka pri JOS. OLUP — Ljubllana, Slari trg št. 2, ki ima v zalogi ludi sukno in hlačevino iz svetovnoznanib čeških tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumperjc, iopice in perilo. — Obenem su priporoča znana gostilna »POD TRANČO« kjer sc točijo najboljša štajerska in dolenjska vina. Sdeinl načrti za novo šolo v Hrastniku Krajni šolski odbor prosi one gospode, kateri so poslali na tozadevni razpis ideine osnutku, da naj vpošllejo takoj naslove, kam nai jim odbor sporoči neko važno zadevo Naslov naj bo tak, da ne bo anonimnost konkurentov trpela. Hirati za prodajo državnih vrednostnih papirjev na obročna odplačila, sc iščejo proli dobri proviziji. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Unosna zarada« št. 4507. Delnice Ljubljanske Kreditne banke večja množina, pod tečajem naprodaj. — Ponudbe pod »Brza odločitev« na oglasni oddelek »Slovenca«. Pohištvo posteljnina, vložki, modroce, zastori, postelj, odeje, pohištvena tkanina itd., najboljše in najceneje pri KARLU PREIS, Maribor Gosposka ulica 20. — (Brezplačni ceniki.) Slovensho-srbohrvatshi slovar Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70"—. fugoslov. Knjigarna v Ljubljani Са1фе toplice pri Dmicaf) Radioaktivna terma -j- 52° C. — /zborni uspehi pr i letenju revma-tizma, išias, ženskih bolezni i. dr. Pričetek sezone 13. majnika. — V predsezoni do 30. junija pri sobah 25°/o popusta. L Mikuš - lubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, .'i^Jj&S:1' solnčuikov in sprehajalnih palic * I Popravila točno ip solidno Ako imate bolečine v nogah raztopite že dane? zvečer 1—2 žlici soli sv. Roka za noge v lavorji loplc vode in kopljite svoji trudni nogi IU minut v uje|. Polagoma izgine nadležno pečenje, izginejo praske in utrujo iost nog. Ta kopelj zdravi ludi bolečine, ki jih povzročajo ozkt čevlji. Odstranta unjtrdovralue še ztnr/.line in zelo nadležno srbečico Če držite nogi dalje časa v vodi. se zmehčajo Iturja očesa iu druga mesta otrdel« kože tako. da se lahko odstranijo brez nVi ste vendar gostilničar sPri divjem možuc, kaj ne?< >Da. Kaj pa je?« »Pravili so mi, kako znate biti originalno surov napram svojim gostom. A jaz ničesar ne opazim.< Tudi Vaša obleka postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemično čistit«, barvati, pllslratl in likati v tovarni Josip Reich Ljublfana, Poljanski nasip 4—6. Sprejema 1 išče: Šelenburgova ulica 3. Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev. Veliko Vam koristi Ce si omislite ali ^gritzner^u^ šivalni stroi znamke Oritzner in Diamant edinole pri JOS. PETELINCI) Llubllana. blizu Prešernovega spomenika. IS letna garaneiin. Pouk тетепја breiplaien. Flobert puške lovske puške, brovninge, samokrese, | pištole za •trašenje psov, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umctalni ogenj. F. K. KAISER pušk ar, Ljubljana, Selenburgova ulica Stev. 6. Kupi se: 1 event. 2 stacio parni lokomotivi rabljeni, vsaka po 230/280 HP. Reflektira »c samo na dobro ohranjene stroje najnovejie konstrukcije. Proda se: 1 pogonski parni stroi s 50 HP (Antricbsdamplmaschine), rabljen, izdelek Brcitf. & Dančk, po jako ugodni ceni. '•„ _ Ponudbe za oboje na upravo tega lista pod »PARA DDD«. I Generalno zastopstvo tugoslov. tovarn klsovc kisline ima za Slpvenijo Gospodarska zveza v Ljubljani na katero se obračajte direktno glede ponudb. Predno gradite vodno kolo zahtevajte ponudbe za vodne turbine -1 • ■ • i». • od tvrdke <3. F. Schnelter podjetje za gradnjo vodnih turbin Škof j a roka AKO PABIIE TISKOVINE Naznanilo preselitve Prešernova ulica St.4 (zraven Frančiškanske cerkve) (vis a vis Mestne hranilnice) H.Sut!ner, Ljubljana 2 Zaloga ur, srebrnih in zlatih predmetov Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Birmanska darila po nizkih cenah Kovinasta ura i verižico . Srebrni) ura i verižico. . Srebrna zapestna ura . . 14-kar. ilata /npest. ura . oil Din SS naprej od Din 290 naprej od Din 2 I It naprej od Din 380 naprej 3-letna garancija Velika izbira, nizke cene, točna postrežbe Cenik zastonj in poštnine prosto! Razpošiljalna trgovina se nahaja na Dunajski cesti Stev. 1. B. Najstarejša tovarna pohištva 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. ti priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic. zof, foteljev t. t. d. po zelo nizkih cenah. t 4 JU л Razglas o pismeni ofertalni licitaciji za oddajo tesarskih del pri zgradbi »Prosvetnega doma« v Trebnjem. Načrti in pogoji so na vpogled v župnišču v Trebnjem. — Ponudbe jc vložiti do 20. maja na podpisani naslov. Ostrešje bo moralo biti izgo-tovljeno začetkom avgusta Tesanje lesa pa sc prične koncem maja. — Odbor si pridrži pravico oddati delo brez ozira na višino ponudbe. Trebnje, dne 4. maja 1928. Prosvetno društvo - Trebnje. Kupujem hrastove prage (ivelerie) 2 60 m, 25/15 cm skozi celo leto. Prevzemajo se pragi vsak mesec na nakladalni postaji in plačajo v gotovini. Ponudbe naj se pošljejo na Poštni predal 167 - Susak J'irJtčf Prvovrstni švedski posnemalnlhi Na mesečne obroke Od 75 litrov dalje, vse s krožniki v bobenčku. „TEH NA" družba z o. z. L j vi b 1 f £t ii a Mestni trs 25/1. Iščemo povsod zastopnike! s. t...... i I .. ... KUPON ZA U6ANKE љ\ v ILUSTRIRANEM SLOVENCU ---— j S,,o || Henrik Sienkiewicz: Na poSiu slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Napolzmrznjeni gostje so dobili najprej z dišavami skuhano vino, da bi se takoj pogreli. Pri vinu se je razpletel živahen pogovor o pravkar prestani nevarnosti. Pan Pagovski je do nebes povzdigoval mladega Cipranoviča, ki se ni zbal hudega mraza, nevarnosti in naporov ter pohitel neznanim potnikom na pomoč, namesto da bi udobno sedel doma na toplem. »Vera, vera,« je rekel, »tako so v pravljičnih časih pogumni vitezi odhajali v tujino, da bi branili človeštvo v daljnih deželah pred volkodlaki, zmaji in drugimi strahovi!« »In če se je kateremu izmed njih tudi posrečilo rešiti prekrasno kraljičino, bolj srečen, kakor smo mi zdaj, ni mogel biti!« »V resnici, nobeden izmed njih ni mogel rešiti večje lepotice, kakor smo jo mi! Bog nam je priča, da govorimo čisto resnico!« so soglasno zaklicali štirje bratje Bukojemski. Panna Sieninska je povesila oči tn se sramežljivo nasmehnila, tako da sta se na njenih licih prikazali dve preljubki jamici. Toda panu Pagovskemu se je zdelo to laskanje preprostaško in neprimerno, kajti panna Sieninska je bila, dasi sirota in brez premoženja, vendarle potomka magnatske liiše. Zato je zasukal pogovor v drugo smer in je vprašal: »Odkdaj se pa vi prevažate po teh cestah, mlada gospoda?« »Odkar je zapadel velik sneg. Vozili se bomo \зак dan, dokler se ne bo pričelo taliti.c je odgovoril mladi Stanislav Cipranovič. »Koliko volkov pa ste dobili v tem času?c »0, toliko, da bomo vsi imeli zadosti za feožuhe!« Tedaj so se pričeli vsi Bukojemski glasno gro-hotati in ko so se malo pomirili, je pripomnil najstarejši: »Njegovo kraljevsko veličanstvo je lahko ponosno na svoje logarje!« »Kaj pal« je odgovoril Pagovski, >znano mi je, da so gospodje kraljevski dedni logarji v tukajšnjih gozdovih. Mislim, da ste Bukojemski doma v Ukrajini?« »Seveda, prosim pana, vsi spadamo k tej rodbini.« ' »Bukojemski grba Jela so dobrega pokolenja in »o celo v svaštvu z visokimi rodovi.« »0, še s svetim Petrom smo v sorodu,« jc zaklical Luka Bukojemski. TCako pa to?« je vprašal pan Pagovski. Resno in nezaupno je pogledoval na brate, ker bi bil rad . po njihovih obrazih razbral, ali si niso z njim do- ! voliil nemuestne šale? Toda ostala dva brata sla mu nedolžno pogledala v oči, prepričevalno prikimala z glavo in pritrdila bratu. Pagovski se je čudil in ponovil: »S svetim Petrom ste v sorodu? Quo modo?«1 Po Pšegonovskih, prosim.« -Tn Pšegonovski, kaj je z njimi?« •Ti pa so z njim v sorodu po Ušviatih.« In Ušviati? S kom so pa zopet ti v sorodu?« je že z zasiuehom dejal stari šlahčič, >in tako dalje do samega Kristusovega rojstva. No seveda, če je že z mogotci na zemlji dobro biti v sorodu, potem sorodstvo V nebesih še več zaleže. S takimi zaščitniki boste še hitre je napredovali I A kako ste vendar prišli iz ukrajinske stepe v naše Kožienicke gozdove? Kakor sem čul, bivate tu že več let?« »Ze tri leta, prosim. Naša ukrajinska posestva so bila opustošena za Časa zadnjega upora in ležijo v pepelu. Nismo marali biti podložni poganskim ta-iarom, ki so postali naši gospodarji, ker se je neko- 'Na kak način? liko premaknila državna meja. Zato smo odšli najprej k vojakom, potem pa smo prevzeli v najem različna posestva, dokler nam ni preskrbel naš sorodnik pan Malčinski po svojih zvezah ta-le dedni kraljevski logarski urad.« »Tako je,« je pripomnil stari Cipranovič. »Zares je čudno, da smo se vsi sešli v tej samoti! Saj ni nihče izmed navzočih tukaj doma, temveč nas je sem vrgla usoda.« Potem se je obrnil na Pagovskega in mu rekel: »Saj ležijo tudi posestva vaše milosti — kolikor mi je znano — daleč odtod, na Ruskem. Imeli ste grad ob morski obali?« Pan Pagovski se je nehote stresel pri teh besedah, kakor cla se mu je kdo surovo dotaknil skeleče rane. »Tam sem imel posestva in jih imam še vedno.., je odgovoril, »a sovražim ta kraj, ker sem tam doživel samo nesrečo.« Vse je v božjih rokah,« je rekel Cipranovič. Vem, in človek bi se v svoji nečimemosti zaman upiral višji volji, a življenje je postalo tam zame pretežko!« »Vaša milost je dolgo služil, kolikor mi je znano, pri vojakih?« »Dokler nisem izgubil roke, sem po svojih močeh služil domovini in pomagal maščevati prizadeto mi ponižanje. Če mi odpusti naš Gospod Jezus vsaj po en greh za vsako turško glavo, potem lahko upam. da mi rte bo treba gledati pekla.« Lahko ste mirni! Vojna služba je častna in tudi potrpljenje se nam šteje v dobro. Žalostne misli pa mora človek premagati!« Saj bi. jih bil že davno premagal, če bi me le hotele zapustiti! A dovolj o tem! Ko sem postal po-kveka in vrhu vsega še varuh gospodične, ki jo hi vidite, sem zapustil la vroča tla. Preostalo mi življenje hočem prebiti v mirnem kraju, kamor ne sega vojni hrup. In tako čepim, kakor zdaj vidite, v Bel-čački.« ... i •• : . t , -111=111 p 8 33 > jr p w s-s i •M š ® t- S- J = s > N« „ * Z' X ? g. t 'A П N ST* 2 g" -o o o > "" S s tn N tO ™ — N ~ m — »r p V 73 OJ 2. S- № J? r 2 S * tv ,3 s: o a {S S • c« io o if H' to .,. a N _ B - tj — S S'?' sj s 5 i - ffSfc i 40 N er ■ '/3 « C : 5 S 1 A ro C. > & o 5» _ ? i- ? =ш=г; Lakasti čevlji za vsako vreme in vsako priložnost 9845-60723 6875—60598 5855—60371 П 249- . Din 229- ЈШ^ . Din 229- . ^ na večer popoldne dopoldne čevlji za solnčne Dirc 229'- ^ ^ 5645—80318 Izredno lep čevelj z bogatim luknjičastim okraskom. Svetla drap barva z visoko peto. Za izprehod najbolj priljubljen vzorec za-padnih dežel. 9665—80406 Moderen čevelj za dame v drap barvi. Mehka usnjena podloga. Noga v tem čevlju izgleda vitka, hoja udobna. Eleganten čevelj iz svetlosivega mehkega usnja. Okusen okrasek vrhu čevlja daje istemu lepo lice. 9645—40723 Novost pomladne sezone v svetli drap barvi. Okusni luknjičasti okrasek na vrhu in ob peti Nizek podpetnik iz usnja. 9645-40062 Čevelj iz finega boksa z elastičnim gumijevim podplatom. Zelo primeren za daljše izlete. 9635—40988 Na okvir šivan polčevelj iz finega boksa z nizkim podpetnikom, obrobljen z okusnim okraskom. 9637-13795 9937—60991 Črn na okvir šivani polčevelj i gumijevim vulkaniziranim podplatom. Primeren za vsako dnevno nošnjo in štrapae. 9937-40992 Zelo eleganten na okvir šivani polčevelj v krasni češnjevordeči barvi. Primeren za vsako priliko. Polčevel j z gumijevim krep podplatom, zelo bogato okrašen. V črni ali rujavi barvi. Zelo udoben za hojo. Ta čevelj ima zelo okusen luknjičasti okrasek. Izdelan je iz fine teleline rujavc barve.