leto um. rfeulIRn 153. 0 LlaMianl, v torcft 8. jnlijn mi. Cena 1*50. • Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedeljo ln praznika. Uiaerati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID;] Popust po dogovora. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. tfpravnlatvo „Slor. Naroda*' in „Narodna tiskarna1' Knaflova ulica st 5y pritlično. — Telefon it. 304. Uredništvo „Slov. Naroda" Knallovi ulica št. 9, I. nadstropje Telefon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno f ranko van e« Rokopisov se ne vrača. ~9M W Posamezne Ste vi lice: 'VB v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 in več 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 in več po 3 D. PoStnina plačana v gotovini. wSlovenski Narod- velja: V laoze rastra v Ljubljani po poŠti Pri morebitnem povišanju s Din 240 — p 120*— 60*— „ 20— e ima daljša i Din 240-— . 120-— » 60*— . 20*-inročntna dop Din 360w . 180*— 90-— 30 — ačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno Sfisr" po nakaznici. Na s»mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Svoboda tiska, konfiskacije in politična kultura. Kdor bo pozneje pisal zgodovino jugoslovenske politike v poedinih delih naše države in v prvih letih našega svobodnega državnega življenja, bo moral ugotoviti najprvo temeljni znak tega življenja in ti zgodovine, to je neomejeni razmah časnikarske in politične demagogije najsurovejše in naj-"brezvestnejše vrste. Na demagogiji temelji celokupen pokret takozvanega radićevstva, na demagogiji in kljubo* valni odpornosti bazira hrvatsko vpra* sanje, na demagogiji je zgrajena politika ostalih opozicijonalnih strank države. Posebno v politiki velja načelo, da nič ne pride od sebe in da ima vsaka politična izprememba svoje globoke vzroke in razloge. Take razloge in vzroke kaže tudi nezadovoljnost, ki se je pojavila v Jugoslaviji in ki je prvoU no bila komunističnega značaja, ki se je pa pozneje izpremenila v plemensko nezadovoljnost in zadnjič celo v sploš* no državljansko nestrpnost takozvane* ga opozicijonalnega bloka. V. Sloveniji ru pr. lahko s prstom pokažemo na može, ki so sejali nezadovoljnost in ki so dele priprostega slovenskega Ijud* stva zapeljali k nasprotnosti do lastne narodne države. Niti komunizem, niti plemenski šovinizem, niti sedanja opo* zicijonalna nestrpnost napram nacijo* nalni koaliciji in proti rednemu držav* nemu napredku ne bazira na ideji, na prepričanju, marveč na privzgoji in na previdnem, smotrenem ter zavestnem podpihovanju samoljubja, da naspro* tuje prevzemu obveznih državljanskih dolžnosti ter vestnemu izpolnjevanju nalog nove države. Kriza, ki je torej izbruhnila v Jugo* slavi ji pred nekaterimi leti in ki traja do današnjega dne, ni idejnega zna* čaja, marveč enostavna posledica svo* bode in neodvisnosti, ki jo je bil dele* žen demagoški tisk vseh mogočih polh tičnih arivistov in t-ibunov, ki so hoteli aa vsako ceno igrati v novi državi svojo vlogo ter v smislu časa gmotno ali kakorkoli priti na površje. Naša notranja kriza je eminentno časnikarskega značaja. Da smo imeli ljudstvo na višji stopnji prosvete ter presoje dnevnega časopisja, ne bi bili prodrli tipi kot so Radić in njegovi najnovejši prijatelji ter se ne bi moglo dogoditi, da n. pr. bosanska stranka glasuje za vidovdansko ustavo, nekaj mesecev nato iz gole vladoželjnosti pa razglaša avtonomizem ter se priklju* čuje separatističnemu pokretu Jugo* slavi je. Enako je tudi s slovenskimi klerikalci, ki so z zamenjavo stran* karsko opredeljenih avtonomističnih stremljenj z resničnimi interesi sloven* skega prebivalstva ter slovenskih kul* turnih nalog izvršili nad našim naro* dom največji politični imbroglio, ki st ga lahko dovoli politična stranka v časih, ko zakon ali državna oblast ne omejuje demagogije in kadar pušča brezvestnim tribunom prosto pot. Svoboda tiska se ne tiče demagogije in nepoštenega političnega boja. Svo* boda tiska ne sme pripuščati nepoštene politične metode in ne sme omogočati arivistom ter sejalcem brezvestnih na* gonov in zapeljevalcem priprostega na« roda, da osvajajo pri volitvah krogljice in da si nato pa pod pretvezo ljudskega zaupanja dovoljujejo borbo proti dr* žavni oblasti, proti konsolidaciji gospo* darstva, proti splošnemu državnemu in nacijonalnemu napredku. Svoboda tiska se nanaša samo na svobodno izražanje poštenih misli. Tisk je svoboden za ideje, ne sm^ pa biti orožje in sredstvo za tiste, ki idej ne poznajo, ki se lovijo za krilaticami ter zapeljivimi gesli in katerim ni za drža* vo in narod, za javen napredek in gospodarski razmah. Nihče ne more zanikati, da je Ra* dićev politični program, da je vse nje* govo početje v svobodni Jugoslaviji ena sama veriga neresnice, demagogije, nedoslednosti ter celo smešnosti. Skoro slično sodbo lahko izrečemo tudi o strankah, ki so mu do danes sledile in ki so se včeraj zvezale z njegovo ideolo* gijo razkomadane in separirane Jugo* slavi je. Iz tega splošnega zgodovinskega ter tudi iz praktičnega vidika je praksa konfiskacij, ki se je začela v Jugoslaviji, popolnoma na mestu. Kadar sodišče potrdi upravičenost konfiskacije, tedaj ni več dvoma, da je konfiskacija bila upravičena in da se je časopisje pre* grešilo nad obstoječimi zakoni. Propa* ganda idej je svobodna; demagogija bodi zabranjena. Zabranjena pa je tudi vsaka aktivna propaganda, ki v neiz* merni obliki krši državno avtoriteto, ki jemlje državnim oblastnijam ugled in veljavo pred javnostjo in ki z zlo* hotno pisavo škoduje državnim in naci* jonalnim interesom ter krši obstoječi državni in zakonski red. V Jugoslaviji v nekem oziru ne potrebujemo boja z opozicijonalnimi strankami kot takimi. Treba je le vzpo* staviti kulturne oblike strankarskega boja. Potem izgine nasa notranja kriza sama od sebe iz političnega življenja. Ta kriza je posledica demagogije in demagoškega tiska. Torej jo odpravi* mo, ako udarimo demagogijo in da uničimo demagoški tisk. Na ta način pripravimo pot do res* nega političnega življenja. V naše jav* no delovanje bomo vnesli idejnost, Povratek ministrskega predsednika Pašića v Beograd. Rezultati avdijence še niso znani. — Kombinacije opozicijonalnega bloka. — Prihod kralja v Beograd. — Dr. Korošec grozi z meščansko vojno. — Beograd, 7. julija. (Izv.) Včeraj ob 7.45 zjutraj se je ministrski predsednik Nikola Pašić vrnil z ljubljanskim br-zovlakom v Beograd. S kolodvora se je Pašić vrnil z ljubljanskim brzovlakom v Beograd. S kolodvora se je Pašić odpeljal direktno na svoj dom ter ni prišel niti popoldne v predsedstvo ministrskega sveta. Snoči ob 18. se je ministrski predsednik odpeljal v avtu na sprehod v okolico. — Beograd, 7. julija (Izv.) Po povratku ministrskega predsednika z Bleda je nastala v politični javnosti napeta živahnost. Vsi krogi se intenzivno zanimajo za rezultate Pašičeve avdijence na Bledu. Za danes dopoldne je določen sestanek ministrskega predsednika s skupščinskim predsednikom L?ubo Jova-novićem. Na tem sestanku se po zatrdilu vladinih krogov ukrenejo važni politični sklepi. Ker Pašić ni prišei ves dan v svoj urad, so opozicijonalni krogi to okolnost tolmačili na različne načine, zlasti da ministrski predsednik še ni prejel niti odobritve za rekonstrukcijo vlade niti volilnega mandata. Včeraj ob 11. dopoldne so se nekateri ministri sestali v notranjem ministrstvu, razmotrivali so iv^tični položaj ter se skušali informirati o rezultatih avdijence. Na svojem stanovanju je ministrski predsednik okoli poldne sprejel ministre Marka Trifkovića, Krsto Mile-tfća in Uzunovića. V vladnih krogih na-glašajo. da pride ta teden do važnih političnih dogodkov. Kralj se za nekaj dni povrne v Beograd in takrat se odloči, v kako smer krene notranja politika naše države. Kralj potuje na pravoslavni Petrov dan na grof svojega očeta, blago-pokoinega Petra Velikega Osvoboditelja. Ustavi se za dva dni v Beogradu ter se bo pri tej priliki posvetoval z vodilnimi politiki. Opozicijonalni blok je zopet začel v javnost širiti vest o »koncentracijski vladi«, katero naj bi sestavil predsednik skupščine Ljuba Jovanović. Opozicijonalni blok kaže na zunaj zelo optimistično razpoloženje ter je obenem postal zelo borben. Včeraj sta tako dr. Korošec kakor tudi Ljuba Davido-vić novinarjem na dolgo in široko pojasnjevala cilje opozicijonalnega bloka in obenem napovedovala izbruh meščanske vojne, če se ne odstrani sedanja vlada nacijonalnega bloka. Kakor zatrjujejo nekateri novinarji, ki so naklonjeni opoziciji, je dr Korošec zelo optimistično stvarnost in možatost, z eno besedo politično kulturo, ki smo jo doslej tako zelo pogrešali. razpoložen ter zastopa stališče, da je treba pričeti z volitvami, če se ne dobi boljša rešitev sedanje kritične notranjepolitične situacije. Po dr. Koroščevem zatrdilu se njegova stranka nikakor ne boji volitev, ker je pripravljena, da pobija teror s terorjem. Ce pride do meščanske vojne, naj pride čim prej, ker SLS je odločena, da na silo odgovori s silo, da odgovori na »silo od zgoraj od strani vlade« s silo »od zdolaj od strani naroda«. Korošec tudi ne more verovati v možnost, da bi mogla vlada nacijonalnega bloka dobiti pri volitvah večino in tako. da bi mogla po volitvah ostati na krmilu. Po njegovem mnenju je bolje, da so sedaj volitve, nego da se z rešitvijo krize še nadalje odlaga. Opozicijonalni blok je pripravljen voditi najodločnejšo borbo proti članom sedanje vlade in noče popreje mirovati, dokler ne postavi na obtožno klop zaradi korupcije in nasilja nekatere člane sedanje vlade. V nadaljni svoji izjavi dr. Korošec zopet previdno pristavlja, da, če se najde drug način rešitve sedanje krize, če se doseže sporazum med Srbi Hrvati in Slovenci, tedaj je njegova stranka pripravljena sodelovati pri rešitvi tega vprašanja, da se obenem narod obvaruje krvoprelitja in meščanske vojne. Tudi Ljuba Davi-dović je postal zelo borben in zatrjuje, da se ne boji volitev, ker bodo zanj glasovali v Srbiji in Makedoniji vsi sedanji vladi nasprotni elementi. Dr. Korošec je včeraj posetil Ljubo Jovanovića ter je protestiral v imenu SLS zaradi postopanja političnih oblasti v Sloveniji, ki zabranjujejo in prepovedujejo zborovanje, razpuščajo shode, ter preganjajo opozicijonalni tisk. Protestiral je zaradi konfiskacij »Slovenca«. — Predsednik skupščine Ljuba Jovanović je odgovoril dr. Korošcu, da ukrene potrebno pri ministru notranjih zadev in da predloži zadevo na merodajnem mestu. Zborovanje Davidovićeve stranke. — Beograd, 7. julija. (Izv.) V hotelu »Imperial« je bil včeraj plenarni sestanek širšega odbora Davidovićeve stranke. Na sestanek ni prišel nikak delegat organizacij v Bosni in Hercegovini. Kakor veli poročilo današnje »Politike«, je slovenske organizacije na tem sestanku zastopal — bivši hrvatski ban dr. Tomislav Tomljenović (?!). Sejo je otvoril Ljuba Davidović, ki je v enournem govoru očrtal sedanji politični položaj, pojasnjujoč obenem cilje ožjega in širšega opozicijonalnega bloka. Ožji opozicijonalni blok sestavljajo stranke Davidovima, dr. Korošca in dr. Spahe, v širšem bloku so zastopani tudi radičevci. Cilji bloka so pobijanje korupcije in uposta-vitev sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Blok hoče ustvariti pravo atmosfero za rešitev sporazuma. Blok gleda z zaupanjem v bodočnost. Ljuba Davidović je govoril tudi o potrebi »koncentracijske vlade«. Posl. Pera Marko-vić je govoril o politiki Radičeve republikanske stranke in o važnosti prihoda radičevcev v skupščino. Posl. Voja Ma-rinković je govoril o samoupravah, poslanec Agatonović o strankinih pozicijah, na kar se je razvila krajša debata o strankinem tisku. Popoldne so se razprave nadaljevale in je bila končno sprejeta resolucija, ki izraža Davidovičemu parlamentarnemu klubu zaupanje in odobrava njegovo politiko, resolucija poziva vse faktorje, da se doseže sporazum in da pride do sloge vseh narodnih elementov. Najznačilnejši odstavek te resolucije je onr, ki govori za ohranitev ustave (Davidović drugače zahteva revizijo!) in parlamenta. SPORAZUM ZA SODELOVANJE MED ITALIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO. — Rim, 7. ju!. (Izv.) V soboto Je bil podpisan sporazum za sodelovanje med Italijo in Češkoslovaška Listi pravijo, da je to dogodek izredne važnosti m velik uspeh italijanske zunanje politike, ki Je mirovna in se prilagođuje koncepciji evropske obnove. Pakt sta podpisalo Mussolhti in češkoslovaški poslanik Kvbal. Pakt se registrira v kratkem pri Društvo narodov hi s« objavi. Borzna poročila. Zagrebška borza. Dne 7. julija. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 15.10—15.20, Pariz 427.50 do 432.50. Proga 427.01—450.10, Newyork 84.10—85.10. London 365.50—368.50. Trst 357.75—360.75, Dunaj 0.1187—0.1207. — Va. lute: dolar 83—84. Efekti: 7% invest. posojilo 1921 66.55 do 67; 2/4% drž. reuta za ratnu štetu 127 do 128, Ljubljanska kreditna 215.—; Ccm tralna banka 34—35; Hrv. eskomptna banka 125—126; Kreditna banka, Zagreb 123 do 127.50: Hipotekama banka 66—67; Jugoban* ka 115—116; Praštediona 917.50—925; Sla« veska banka 115.—; Eksploatacija 119—123; Drava d. d., Osijek 360.—; Šećerana, Osijek 1055.70; Isis d. d. 59—61; Nihag 88—90; Sla-veks 300—310; Trboveljska 560.—; Vevče 140.—. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 7. julija. Današnja borza: Beograd 6.75 sr. tečaj, Praga 16.40 blago. Newyork 560.37 bi., London 24.27 bi., Pariz 2S.40 bi., Milan 23.90 bi., Berlin 1.34 bi., Am' sterdam 211.70 bi., Dunaj 0.0079. — Trst, 7. julija. Današnja predborza: Beograd 27.80—27.95, London 101.SO—102, Pariz 117.25—118, Newyork 23.42—23.50. Curih 417—420, Dunaj 0.0329—0.0331, Praga 68.75—69.10. DR. IVAN ROBIDA: 22 Moše ob potu. Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! . . Udaril si na skrite zdaj srca strune, . . ali jeka —? pa v globočini duše mi razrite več moje ni izzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoji se vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvć, in vse pust6 in vse temno . * « X pustinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosiš ključ, da v svobodo odpreš si duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč z a seboj — dan pred seboj - kaj bi z menoj?, Rabelj: Kaj bi s teboj? Š te{>pj» Lucija: Ratielj: ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več 'ga ni — brez tebe groza je noči strašni samo, in večna bo. In ti se je bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v. njis in medli samo? Kaj naj ti povem?, O, bodi mož —■ in ne obupuj —-=1 (odmor) In to je vse, Eucija, čuj! — kar moreš reči mi?; Tako naj grem?j tucija: (po kratkem odmoru) Ne, ne! Tedaj* ko želj se ti vresniči čudo, ko hrepeneče ti oko N zagleda. tvoj domači kraj; Jca jfctfjbrfifej**tf>ii£. o* to i str*A tin1**^ tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In »ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solze sreče zablišče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade naj na tlaž na domovine tvoje sveta tla med njimi ena tudi —r v m o j spomin. (mu poda roko) Rabelj: (poklekne prednjo in ji ihte poljubi roko\ Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. (se os trumi) In zdaj v slovo . . odpustit Hvala ti! Lucija! (odide potrt, pogleda še enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.'} VL prizor. Lucija. France. J (S sulico pod pazduho, ogrnen z ribiškim plašcemk * katerem nekai sJcovm~\ France: (prostodušno, iskreno) Lucija! Lucija: (vzradoščena) Ti si France? ti nisi m o pozabil?i Erance: (resnobno) Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate y teh mesecih, kot preje kdaj . . j Lucija: (grenko) Ah name . . . name, ki poznat« vsi težko grešnico me zdaj. France: (možato) Kaj mar mi sodba in ljudje; (prisrčno) merilo moje je srce. Lucija: (toplo) [Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj. f rance; Kaj dober?! — Kot si zaslužila« Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati —r (se prehiti) ničesar zabil ti ne bom —■ lodJglMBJMioč^ d- tfi^vjCULL dali Franpr * stran 2. -»SLOVENSKI NAROD« dne 8 julija 1924. Stev. 153 Seja ministrskega sveta. Zadnji incident na meji poravnan. — Blerovo posojilo* —-Poročilo ministrskega predsednika. — Beograd, 7. julija. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne se je v predsedstveni pi* sarni sestal ministrski svet, da razprav* lja o vseh političnih aktualnih vpra* šanjih. Zunanji minister dr. N i n č i č je kratko poročal, da je zadnji sobotni obmejni incident, ko je bil naš finančni ♦stražnik Holul nasilno z meje odpeljan v Postojno po italijanski straži, popol* noma izravnan in da se je Holul svo* bodno povrnil na svoje službeno mesto na Rakek. Finančni minister dr. S t o j a d i n o* vič je podal poročilo o finančnem po* ložaju, zlasti o stanju takozvanega spo* ra z Blerovo finančno skupino glede izplačila posojilnega obroka v znesku deset milijonov dolarjev v gotovini. Po izjavi finančnega ministra je mnogo na* de, da Blerova skupina izplača ta obs rok deset milijonov dolarjev, ker je tečaj obveznic poskočil na londonski borzi na 37. Prometni minister dr. Svetislav P o* p o vi ć je poročal o svoji avdijenci pri kralju na Bledu. Ministrski predsednik Nikola P a* š i ć je nato poročal o sedanji situaciji. Stališče radikalne stranke je, da je mogoče poskušati z raznimi kombina* cijami, toda večina radikalov ne veruje v uspeh eventualne koncentracijske vlade. O pozicij onalni blok p*» odklanja nevtralno vlado. Radikalni krogi so pce* pričani, da pride do volilne vlade in da se volitve poverijo Pašić*Pribičevićevi nacijonalni vladi. Seja ministrskega sveta ob 11.30 še traja. Krvav dogodek na avstrijski meji. Finančni stražnik Brinšek umorjen na Golici. — Morilec invalid Lederer, ki je utekel v Avstrijo. — Šef invalidskega oddelka dr. Goršič v nevarnosti. — Jesenice, 7. julija. (Tzv.) Včeraj, i v nedeljo, ob pol 13. je bil na vrhu Go- ■ lice zavratno umorjen starešina finančne straže v Savskih jamah Brinšek. Umoril ga je invalid Lederer, nastanjen na Savi pri Jesenicah. Lederer, rodom Korošec, je optiral za našo državo, ker je pač mislil, da se bo dalo tu udobneje živeti. Njegove nade pa se niso izpolnile, ker se nikjer na svetu ne da udobno živeti brez dela in brez truda. Mož je imel razne službe v Ljubljani in drugod, ki pa je vse izgubil, ker mu je bilo vse drugo prvo, samo ne služba. Nazadnje se je Lederer bavil samo s tihotapstvom in se je v to svrho nastanil na Savi. Pri tem poslu mu je pomagal njegov oče. ki pase živino onkraj Golice na koroški strani. Glavni predmet njegovega, tihotapstva sta bila saharin in tobak. Pri tihotapstvu ga je že dvakrat zasačil finančni stražnik Brinšek. Nedavno tega mu je odvzel 3 kg saharina in 17 kg tobaka. Zaradi tega je imel Lederer silno jezo na Brinška in mu je javno grozil z maščevanjem. Lederer je docela odkrito govoril, da mora spraviti s sveta svojega največjega sovražnika, ki živi v Ljubljani — za tega je smatral šefa invalidskega oddelka dr. GorŠiča — in fin. stražnika Brinška. Za te grožnje so vedeli vsi finančni stražniki. V soboto je prišel Lederer k načelniku ffn. straže na Jesenical ter ga prosil, naj mu dovoli, da gre v nedeljo na Golico, kjer se sestane s svojim očetom, ki mu trna nekaj zelo važnega sporočiti. Načelnik mu je — pač ker mu niso bile znane Ledererjeve grožnje — to 'dovolil pod pogojem, da ga spremlja na Golico eden izmed finančnih stražnikov. In po zlem naključju je določil za spremljevalca baš finančnega stražnika iz Savskih jam Brinška. Včeraj dopoldne so se napotili Lederer in še dva druga njegova znanca v spremstvu Brinška na Golico. Brinšek je bil seveda oborožen. Med potoma so se prijazno razgovariali, in Brinšek, ki je vedel za Ledererjeve grožnje, je prišel na podlagi prijateljskih razgovorov do prepričanja, da Lederer ne snuje proti njemu nobenih sovražnih naklepov. Na Golico so prispeli okrog poldne. Vsedli so se v travo v bližini Kadilnikove koče. V Kadilnikovi koči so bili pevci iz Borovelj, ki so se zjutraj z vozmi pripeljali v Podroščico ter od tu odšli na Golico, kjer so se s petjem prijetno zabavali Okrog pol 13. je prišel v kočo tudi finančni stražnik Brinšek, rekoč, da je opravil svoje službene posle in da zato lahko shrani svoje orožje. Pustil je puško v koči ter odšel nazaj k oni trojici, ki je sedela v travi, oddaljena par strel jaje v od koče. Ko je prišel k družbi, se je nenadoma dvignil Lederer ter mu zasadil nož v prsa tik pod vratom. Brinšek se je zgrudil na tla. Leder s svojimi tovariši je pobegnil. Ubežal je v sosedno Avstrijo. Smrtno ranjenega Brinška so našli prvi neki srbski turisti, ki so prišli nato sporočit krvavi dogodek v Kadilni-kovo kočo. Slučajno je bil tu šef invalidskega, oddelka dr. Goršič s svojima sinovoma. Dr. Goršič se je v koči zamudil nekoliko dlje samo zaradi boroveljskih pevcev. Ako bi teh ne bilo, bi bil že prej zapustil kočo, ker se je baš v tistem času zjasnilo in se je nudil krasen razgled na Koroško. To srečno naključje ga je morda obvarovalo gotove smrti, ker bi bil Lederer, ako bi zagledal njega, nemara izvršil tudi prvi del svoje grožnje. Dr. Goršič je takoj odhitel v spodnjo kočo, da od tam čim najprej priiavi krvavi dogodek poklicani oblasti. Prva sta za dogodek izvedela finančna st^i^riika GrminLekše, ki sta takoj odhitela na vrh Golice, kjer sta našla svojega tovariša že mrtvega. O dogodku je bilo takoj obveščeno okrajno sodišče v Kranjski gori, ki je že snoči poslalo posebno komisijo na Golico. Zločinec Lederer je, kakor smo že omenili, utekel v Avstrijo. Nadejamo se, da ga avstrijske oblasti takoj izslede in izroče našim sodiščem. Umorjeni Brinšek je bil izredno simpatičen mlad mož, ki je vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Bil je doma iz Mokronoga. OBČINSKE VOLITVE V KRŠKEM. _ Krško, 7. julija. Rezultati včerajšnjih volitev za krško občino so ti-le: demokratke 166 glasov (pri zadnjih skupščinskih volitvah 117) z 9 mandati, samostojni kmetje 102 s 5 mandati (pri zadnjih skuŠčinskih volitvah 37) in klerikalci 342 glasov z 19 mandati. S klerikalci so solidarno in kompaktno glasovali vsi socijalisti in komunisti. Klerikalci so pri volitvah izvajali najhujši teror, osobito na gospodarskem polju. Parlamentarna situacija. Skupen nastop radikalov s samostojnimi demokrati v Sloveniji in Vojvodini. — Biograd, 7. julija. (Izv.) Danes 'dopoldne je bilo v klubih in po skup* ščinskih kuloar jih opažati živahno vrve* nje in razpravljanje o različnih kombi* nacijah, ki so na dnevnem redu za re* Šitev zamotanega položaja. Radikalni klub se je dopoldne ob 10.30 sestal na daljšo sejo, da razmo* triva o položaju in strankini taktiki. }Na dnevnem redu je kompromisni preds log o skupnem nastopu s samostojnimi 'demokrati v Sloveniji in Vojvodini. Re-zultati te razprave še niso znani. Danes ob desetih' dopoldne je bil sestane": dr. Korošca in Ljube Davido* viča. Opozicijonalni blok postaja zelo optimističen in veruje v možnost, da se sestavi poslovna vlada in da ne pride do razpusta skupščine, oziroma do no* vih volitev. Opozicij onalni blok skuša opravičiti bivanje voditelja hrvatskih kmetov Stjepana Radića v Moskvi ter hkratu tudi zbrisati dalekosežne po* sledice, ki so se pojavile v naši politični iavnosti radi razgovorov Stjepana Ra* dića z voditelji Loljševiške zelene inter* nacijonale. Opp_zicijonalni blok dane# naglas, da bivanje Radićevo v Moskvi nikakor ni oslabilo položaja opozicijo* nalnega bloka, ker tam ni Radič storil ničesar, kar bi bilo naperjeno proti ob* liki naše vladavine, upravičujejo Radića tudi s tem, da se je v Moskvo napotilo f - —'S drugih politikov. Pred sestankom londonske konference. Diference med Francijo in Anglijo. — London, 6. julija. (Izv.) Angleški tisk sedaj pred sestankom londonske konference navaja diference, ki s<> nastale med angleško in francosko vlado radi izvedbe Da-wesovega načrta, te diference so načelne. Diference so tudi nastale glede programa konference same. PD informacijah ^Manche-ster Guardiana« predlaga angleSka vlada, da naj stopi Dawesov načrt na mesto določil mirovne pogodbe in da se izvedba tega načrta ne poveri reparacijski komisiji, ker ima odločilno besedo Francija. Nasprotno vztraja Francija na ohranitvi mirovnih pogodb in da se poveri kontrola o izvedbi Dawesovega načrta reparacijski komisiji. — Pariz. 6. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Herriot je posetil danes svoje rodno mesto Trois. Pri sprejemu se je dogodil neznaten incident Večja skupina komunistov je sprejela ministrskega predsednika z razvitimi rdečimi zastavam ter vzkliki: »Amnestija! Amnestija!« Incident le bil nato mirno rešen, ministrski predsednik! Je odšel v palačo mestnega magistrata. Na banketu, prirejenemu njemu na čast, je Herriot kratko izjavil, da bo dosledno vztrajal na republikanskem programu in da bo odločno branil vse pravice Francije. — Pariz, 7. Julija. (Havas.) Francoska vlada je intenzivno zaposlena s pripravljalnimi deli za londonsko konferenco, ne bo zahtevala nje odgoditve. Dne 8. julija bodo prejele vse na konferenco vabljene države francosko opiaanilo o stališču Franciie kol naravno posledico razgovor v Chequersu. Ministrski predsednik Herriot bo začetkom tega tedna senatu podal daljšo izjavo o konferenci, v kateri bo naglašal, da je po daljšem prekinjenju razprav med Anglijo in Francijo nemogoče v 24 urah doseči enotno stališče. Predmet londonske konference bodi zbližanje obeh stališč. KRVAV SPOPAD MED AVSTRIJSKIMI SOCIJALISTI IN HAKENKREUZLERJL Dunaj, 7. juh j a. (Izv.) Povodom ne* ke športne prireditve v Klosterneubur* gu je prišlo do krvavega spopada med socijalnimi demokrati in narodnimi so* cijalisti, oziroma »hakenkreuzlerji«. ^ teh spopadih je bilo 5 oseb težko ra-njenih. Okoli 17. popoldne so prišli na prireditev narodni socijalisti, oboroženi z revolvirji. Navzoči socijalisti so za* htevali, da se morajo odstraniti, nakar je prišlo najpreje do besednega prere* kanja in nato do streljanja. Oddanih je bilo več strelov. Po spopadu so »haken* kreuzlerji« pobegnili. —Dunaj, 7. julija. (Izv.) Na športni slavnosti, ki so jo priredili socijalno* demokratični telovadci v Klosterneu* burgu, je prišlo -lo spopada med soci* jalisti in »hakenkreuzlerji«. Slednji so oddali na socijaliste okoli 100 strelov. Orožništvo in vojaštvo je nato napra* vilo mir in razgnalo obe stranki. Voja* štvo je »hakenkreuzlerje« odgnalo v pi* jonirsko vojašnico, kjer jih je razoro* žilo. Množica je bila tako razjarjena, da je hotela »hakenkreuzlerje« linčati. Hrvatski kmetje za samostojne demokrate. — Zagreb, 7. julija. (Izv.) Včeraj ob 10. dopoldne so prispeli v Veliki Gjurgje-vac v bjelovarski županiji prosvetni minister Svetozar P r i b i č e v i č, državni podtajnik Večeslav VVilder in mnosi gostje iz Srbije, po večini poslanci in srbijanski se-ljaki. Prebivalstvo tega narodnozavednega mesta je sprejelo došle v velikem sprevodu, na čelu katerega je bila konjenica z jezdeci v narodnih nošah in z državnimi zastavami v rokah. Oh io. dopoldne je bil nato na trgu otvorjen velik javen shod, kateremu je prisostvovalo tudi veliko število Radičevih pristašev, ki so drugače mirn0 poslušali izvajanja Pribičevićeva. Svetozar Pribičevič, viharno pozdravljen od 6000glave množice, ki se je udeležila zborovanja, je v enotirnem in temperamentnem govoru pojasnil sedanji politični položaj naše države. Ko je omenil, kaj je delal Stjepan Radić v Rusiji za časa aneksijske krize leta 190S.. je skušal Radičev poslanec K i r i n motiti go-vornka z medklicem: »Vi ste tedaj bili v Budimpešti, a sedaj ste narodna izdajica!« Med zborovalci je nastalo viharno ogorčenje. Kirin je moral' zapustil zbor, nakar so sledili drugi govori brez vsakega incidenta. Incident ni imel nikakih drugih posledic. Na zboru so poleg državnega podtajnika Wil-derja govorili tudi mnogi gostje in seljaki iz Srbije, ki so v priprostih besedah očrtali sedanjo državno krizo, pozivajoč navzoče hrvatske kmete, da si bratsko podajo roke v skupno obrambo domovine. Zbor je z viharnim odobravanjem sprejel resolucijo, ki izreka Svetozarju Pribičeviću popolno zaupanje za njegovo dosledno državno politiko. Zelo značilen govor je izgovoril tudi katoliški župnik Petrekovič iz Desanov-ca, ki je bil vnet član nekdanje srbohrvat-ske koalicije ter je priporočal hrvatskim kmetom, da podpro "drž. politiko samostojnih demokratov. Popoldne so hrvatski kmetje povabili v goste došle srbijanske kmete, s katerimi so izmenjali prav prijateljske in bratske misli. Zanimivo je bilo tudi opažati, da so se shoda udeležili v zelo velikem številu pristaši Radičeve stranke, W več ne odobravajo sedanje boljševiške politike svojega vrhovnega voditelja. Vesti iz Italije. — Rim, 7. jul. (Izv.) Vodstvo socialistične stranke je razpisalo nagrado 25.000 lir onemu, ki bi našel Matteottijevo truplo ali poskrbel točne podatke, kako je bilo Matteottijevo truplo skrito in uničeno. »II Mondo« je priobčil vest, da se fašisti oborožuje} o in da tudi milica, ki je bila pretekle dni mobilizirana, ne oddaja svojega orožja v skladišča. List trdi, da dobivajo orožje tudi privatniki, ki so pa morda bili stari skvadristi. in vprašuje, v kak;e svrhe? Službeno se sedaj demen-tira vest o oboroževanju fašistov. — Rim, 7. julija. (Izv.) V zadevi Matteortijevega umora sta bila zaslišana tudi glavna urednika listov »II Po-polo« in »Mondo«. Zaslišavanje je bilo zelo dolgo in za preiskavo baje iako važno. General De Bono in Finzi sta bila zaslišana doma. Ročni kovčeg, ki so ga našli pri Duminiju, je bil last Mette-ottija. V njem so bili dokumenti, ki jih je bil Matteotti nabral za svoj govor v parlamentu. »II Popolo« vstraja pri svoji trditvi, da je bilo Matteottijevo truplo sežgano, in sicer par dni po deliktu, najbrž z vednostjo visoko stoječih oseb. Iz bolnišnice v San Giacomo je bilo truplo preneseno na polikliniko, od tam pa je bilo odpeljano v zgodnjih jutranjih urah in uničeno. — Milan, 7. julija. (Izv.) Senatorji Bergamini, Sforza in general Caviglia dobivajo od fašistov grozilna pisma, ki napovedujejo napade na nje. V socijalističnih listih se razpravlja I o tem, ali je on — Giunta — povsem i^i&tJalallie neopravičen sum proti nje- mu? Ker se je Giunta bas te dni oženil, se sodi, da se ne misli na preiskovalni zapor. — Curih, 7. julija. Neue Ziir. Zeit.* prinaša iz Rima dopis, ki govori o kolosu na lončenih nogah. Nasilna politika je /bankrotirala. Senat je svojo zaupnico Mussoliniju tako zaklavziral, da je bojazen pred tem: »Kaj bo sledilo?« mnogo glasnejša, kakor pa zaupanje, ki govori navidezno iz glas o vama. Zbornična opozicija se je umaknila na Mons Sacer in na Mussoliniieva vabila odgovorila s protizahtevami, katerih izvršitev bi pomenila diktatorjevo kapitulacijo. Musso-lini se je v odločilnem trenotku pokazal slabega in neodločnega. Žrtvoval je nekaj svojih sodelavcev, toda ne vseh; milice si ni upal razpustiti in trpel, da, celo ukazal je fašistovske koncentracije v Bolonji in drugih mestih. Vse to je kazalo pomanjkanje dobre volje za izpolnitev obljub. Posledica je bila. da je nimbus, ki je obdajal Mussoliniievo osebnost, obledel. Tridesetletna doba fašizma, katero je Mussolini napovedal, še ni potekia, niti tri leta še niso prešla, pa že poka na vseh koncih in krajih. Pa tudi Milizia nazionale Mussoliniju ne bo nič koristila: ako bi se je poslužil, bi to le pospešilo katastrofo . . . OTVORITEV OLIMPIJADE. — Pariz, 6. julija. Pred približno 25.000 gledalci je bila včeraj na svečan način otvorjena olimpijada. V stadljonu je defiliralo 5000 atletov, zastopajočih 45 narodov. Ogromni povorki so prisostvovaU predsednik republike, predsednik zbornice In senata vsi poslanci in poslaniki, princ WaleŠki in njegov brat ter več odličnejših osebnosti. Sprevod je deliliral nad poldrugo uro pred ložo predsednika. Zadnji v povorki so bili Jugosloveni. Najimpozantnejše so bile skupine Amerikancev, Francozov in Fincev. Na zbrane atlete je mel nagovor predsednik olimpijskega komiteja grof Clar". nakar je predsednik republike Doumergul otvoril olimpijske igre. Nato so odšli nosilci praporjev vseh narodov pred tribuno, raz katere so izvesili olimpijsko zastavo; arti-lerija pa je v tem trenutku oddala pozdravno salvo. Tri godbe po intornlrale koračnico Saint-Sains, katero so zapela tudi združena pevska društva. Sledila je slovesna zaprisega ollmpijcev, ki so prisegli, da bodo tekmovali strogo po športnih pravilih v čast s svoje nacije in v slavo športa. Lahkoatlete je zaprisege" Francoz Geo Anđre. — Po defiliranju so se atleti razšli. — Včeraj so pričela prva olimpijska tekmovanja. P. n. občinstvu na Dolenjskem se naznanja, da bode zobni atelje Filip Ogriča v Novem mestu od 10- do 30. julija zatvorjen. Julilsfca krajina. — Odpuščanje slovenskih učiteljev. Kakor vse kaže, bo letos odpuščenih mnogo slovenskih učiteljev, in sicer zlasti starejših, ki so vsa svoja najboljša leta žrtvovali ljudski šoli. Učitelji so večinoma provizorično nastavljeni, vsled česar morajo koncem leta vlagati nove prošnje za definitivno nameščeni e in med počitnicami ne dobe nikake plače! V Gorici je bilo učiteljsko zborovanje, na katerem je prišlo do burnih prizorov, ker je trpljenje slovenskega učiteljstva že neznosno v sedanjih razmerah. Zasledovanje, preganjanje, negotovost službe, to ubija učiteljstvo in mora na šolo vplivati le najslabše. Italijani pa baš hočejo imeti slabo šolo med Slovenci, zato pa odstranjujejo slovensko učiteljstvo. Kmalu bo šola čisto v italijanskih rokah in pristna potujčevalnica. — Sestanka odbora in zaupnikov : -Uičnega društva »Edinosti«, ki se je vršil pretekli teden, so se udeležili odborniki in zaupniki iz vseh delov in slojev Julijske Krajine. Dr. Wilfan je poročal obširno o položaju in delovanju v parlamentu. Društvena organizacija se po sklepu sestanka izvrši temeljito; občni zbor društva s kongresom se skliče na dan 21. septembra. Sprejeta je bila resolucija za složno delo in edinstveno postopanje v vseh važnih vprašanjih. V šolskem vprašanju je posebno nujna skupna akcija. — O bilanci ljudske šole pišejo tržaške rNovice<.-. Ko je prišel konec šolskega leta, se je izkazalo, da so vsi tisti otroci, ki se jim je delalo nasilje s tujim jezikom, hodili v šolo brez haska, da so vspehi enaki ničli. Poizkus se ni obnesel, tisoči naših otrok so po nepotrebnem izgubili celo leto. Gentile je šel in njegovo mesto je zasedel drugi. List, vprašuje, ali so Šle z Gentilejem tudi njegove nesmiselne odredbe in ali bo novi minister razsodnejši in pravičnejši? Iz raznih vasi poročajo, da so se otroci na-učili samo peti neke italijanske pesmi, drugega pa nič. Tako ubija kulturna Italija šolsko kulturo med svojimi novimi državljani. — V Postojni so si Slovenci ustanovili športni klub, ki goji pred vsem telovadbo. Prva prireditev se je imela vršiti koncem junija. Komisarijat je bil že izdal dovoljenje, ali čez dva dni ga je preklical -,>iz obzira na javni red in varnost.« Prvi dan pa se je vršil italijanski ples menda za vzdrževanje javnega reda in varnosti! Naraščaj športnega kluba šteje 140 članov. — Koncert tenorista Šimenca v Gorici se bo vršil v soboto 12. tm. Spored je zanimiv. — Fašisiovski občinski zastop v Doberdobu. Tc dni ie imel fašistovski občinski zastop v Doberdobu svojo prvo sejo, na kateri je bU izvoljen za župana J. Zuzič, Politične vesti. — .U^ral insanitv iiubijju.kega »Slovenca«;. p(.»d tem naslovom, ki se navadno podeljuje osebam, ki so izgubile vsako orijentaciji v moralnih pojmih in ki ne uvažujejo nobene etične dolžnosti ali obzirnosti, prinas.t beograd. samouprava prav odločen članek, v katerem pobija »Slovenčevo . pisavo z dne junija, ko je poskusil svojo avstrijsko preteklost prepleskati io upravičiti z dvemi, tremi izjavami, k ... ijfrnj avstrijskim oblastem nek jalno podale ob izbruhu svetovne vojne od napredniji ljudi, da si olajšajo svoj iredentističnl položaj. O klerikalcih piše >Samoupra-va«, da se jim je po svetovni vojni vse velikodušno pozabilo in oprostilo in da noben človek ni bil pozvan na odgc r. Nastaja pa vprašanje, ali je bilo to splošno odpuščanje in pozablienje praktično in koristno. Nastaja vprašanje, ali bi ne bilo bolje, da so se po polomu Avstrije osnovala sodišča za vojne krivce, ki bi bila izključila iz našega javnega življenja vsaj tiste, ki so se med vojno preveč kompromitirali. Še ni prepozno, da se to stori in pisava »Slovenca« v zadnjem Času Izziva na tak korak. Kako strašen je položaj, ako po petih letih osvobojenja, ako sedaj od strani, ki se je s svojim delom med svetovno vojno kompromitirala, padajo klevete, sumni-Čenia in očitki na one, ki so tekom s\e-tovne voine v najtežjih okolnostih dr" žali narodno zastavo. Ali generalna amnestija za vse, kakor je bilo zamišljeno v začetku in pod pogojem, da se velikodušnost te amnestije ne zlorablja kot se je delalo doslej od sirani »Slovenca«, ali pa treba najti način, da se objektivno ugotovi, »kje ie vera in k.ie nevera«. Škandal, ki ga dela »Slovenec« in njegov poizkus, da se pomešajo pojmi in da se zabrišejo razlike med krivci in nedolžnimi, da na ta način naš nacijonalni pokret postavi v isto luč kot jc bila servilnost Avstriji za časa svetovne vojne, mora prenehati.« — - Poset kralja Aleksandra v Pragi. Kakor poroča praški »Večer«, je toliko kakor gotovo, da poseti kralj Aleksander v bližnji bodočnosti češkoslovaško republiko. Poleg Prage poseti tudi Benešov, kjer je nameščen 48. pehotni polk, ki nosi ime kralja Srbov, fin a-tov in Slovencev. Poset vladarja zavezniške države bi bila vsekakor velelepa manifestacija jugoslovensko - češkoslovaškega zavezništva in bratstva. Pra.ra sprejme jugoslovenskega kralja tak« jajno, kakor še ni bil nikjer sprejet noben kralj. = Prosvetni minister Svetozar Pribičevič je danes zjutraj prispel v Beograd iz Gjrdjevca, kjer jc imel prav dobro obiskan shod samostojne demokratske stranke. =r Tajna diplomacija angleškega min. predsednika. Lloyd Geor>.v je priredil te dni v Londonu veliko zborovanje, na katerem je prisostvovalo nad 50 tisoč oseb. Na zborovanju je nap ' diplomatične metode min. preds. Mac-donalda in grajal njegovo tajno dipl >-macijo. Na sestanku v Chequersu n. pr. ni bilo nobenega diplomatičnega tajnika ali zapisnikarja zraven, ki bi bil zabclc-ževal potek konference med Macdonal-dom in Herriotom in ki bi bil na ta način preprečil, da se najusodnejša vprašanja svetovne politike obravnava io popolnoma tajno. Tudi ^Ohscrver« na pada Macdonalda radi tajne diplomacije in povdarja, da uvajata tajno diplomacijo baš moža. ki sta bila izvoljena na levičarskih programih, ki odločno odklanjajo vsako tajno diplomacijo. — Angleški tisk o izvolitvi Dou-merguejeva. Listi poudarjajo v daljših člankih ob priliki Doumcrgucjeve izvolitve, da je bil novi francoski predsednik vedno prijatelj Anglije in Antar.tc. Po »Daily Telegranlm^ ie Poumergue pni državni glavar Francije protestantske vere. i Timesc pišejo, da se mora poraz Painlevca vs kako si ti za važen lierriotov neuspeh. Izvolitev Doumerguejeva ie resen opomin kartelirani levici, da je Doumcrguc očitno podpiral Poincarejevo politiko v nemškem vprašanju, vštevši za.^dbo Porurja. »Daily Herald* označuje Dou-mergucjevo izvolitev kakor težko nesrečo za prestiž Herriotove vlade, a vendar upa, da bo Doumergue očistil svoj urad strankarske politike, ki je bila vanj zanesena po Millerandu. —i »Daily Chronicle* piše, da bo glede zunanje politike prehod od Poincarejeve politike k Herriotovim političnim smernicam na vsak način dosti večji kakor je bilo povedano v programu obeh oseb. Herriot bo imel lepo priliko, da se izkaže pred Francijo in celim svetom. Davesovo sporočilo mora dati časten izhod iz zagate, v katero je Poincare spravil francosko politiko. Upanje je, da poide v nekaj dneh Herriot v London, kjer bo obiskal Macdonalda. Po tem sestanku mora priti do konference vseh zaveznikov. Doslej še ni bilo od premirja sem tako ugodnega trenotka za pametno rešitev, s katero bo napočila v Evropi nova doba. Pri vsaj nekoliko modri politiki zaveznike* pri trohi razuma na nemški strani moralo Driti do take rešitve. Štev. 153. .»SLOVENSKI NAROD*' dne 8. julija 1924. Stran S. Slovanski odbor v Parizn. !dsja organizacije slovanskega odbora je nastala v P&rlzu rned skupirrajrri Slovanov pred dobrimi tremi teti Takojšnjo realizacijo te Ideje so ovirale različne okutSčmn, v prvi vrst) seveda nered v Evropi sami Nekatere države so se skrčile, drage razširile, nastale so nove države. Njihove meje so se določale in spreminjale, gfedie rrJBi so se prepirali v Društvu narodov fci na neštetih konferencah. Konflikti, dozdevni te Teatru, potencdjonalrri in resnični, so zgošče-vali atmosfera, v kateri so delovali mi-cijatorž slovanskega odbora. Nekateri izmed nnc so morali sami sodelovati v živahnih mednarodnih sporih o razmejitvi teritorija. Zdaj so ovire odstranjene Slovanski odbor je ta. On ne pretendira na tmiverzalnost, ker omejuje svoje delovanje na ozemlje Francne. Njegov glavni d5 je pospeševati zbfiža-nje Slovanov in organrr.tiaa slovansko javno mnenje. Sredstvo za dosego tega cilja je krrl-trrrno delo — predavanja, ldubi. časopisi, koncerti, razstave, ekskurzije, redni sestanki in medsebojni pogovori Štovan stvo tvori polovico prebivalstva Evrope, njegov glas v mednarodnih odno-šajih pa je zelo slab. Primer — v sveto Društva narodov je samo en Slovan. Ker so razmere in okoliščine nengodne, je kulturno sodelovanje slovanskih narodov neprimerno težje, kakor pri dragih narodih Evrope in Amerike, Da se z boljšajo te razmere, morajo Slovani deliti med seboj sadove svojega dela in pripravljati tako na kulturnem polju svoje ujedinjenje. Velika naloga medsebojnega upoznavanja čaka nacijonalne skupine slovanskega odbora. Odbor zastavi vse sile. da izvrši to nalogo. DEKLARACIJA Ideja solidarnosti slovanskih narodov, ki je vedno tlela v njihovi zavesti, ■e že od nekdaj navduševala njihove najboljše sinove. Ta blagorodna misel o plodonosno«ti skupnih slovanskih naporov in usode mora postati zdaj simbol vere in mogočna dvigajoča sfla vseh slovanskih držav. Zbližan je Slovanov je doslej oviral tuji jarem. Zdaj vzhaja nova zarja novih dni za ves slovanski svet, ki ga je vojna pravkar osvobodila nemškega nasilja. Razen luiidških Srbov, ki so, žal, ostali Še v prejšnjih nepovoljnih življenjskih razmerah, imajo vsi Slovani zdaj svoja neodvisna nacijonalna ognjišča. Odslej lahko sami določajo svoj položaj med ostalimi narodi sveta. ZaL da največjo slovansko državo, Rusijo, razdirajo notranji prepiri, toda napoči dan, ko tudi ona premaga to tragično preizkušnjo in znova zavzame mesto, ki ji gre. Poljski narod je zmagovito dovršil stoletno borbo za neodvisnost in edin-*ivo ter je ustanovil državo, ki ie važen faktor v življenju nove Evrope, Jugosloveni dolgo podjarmljeni so se ujedinili hi gredo naprej v svetlo bodočnost Čehoslovaki so nstarjoviB na-cijonaJno državo, ki je utrdila njihovo edinstvo. Bolgari zatrjujejo svojo zvestobo ideji slovanske vzajemnosti. Skriti konflrkrj — to pogubonosno nasledstvo vpliva nemške politike — se morajo v bodoče reševati v duhu medsebojne dobrohotnosti in tiste ljubezni, o kateri pravi slovanski politični dokument iz XV. stoletja, da po njeni zaslu-cr: »umolknejo prepiri, ugaša sovraštvo, izginja mržnja m vsi ljudje zadobe plodonosni mire Mi trdno verujemo v to. V novih razmerah evropskega Življenja se odpirajo slovanskim narodom čedalje širše gospodarske in politične perspektive, pod pogojem, da se dobro zavedajo velikega pomena vzajemnosti. V velikih problemih, ki zanimajo človeštvo, so ideali Slovanov in vse njihovo duhovno življenje pomi globokega čuta človekoljubja in iskrenih teženj za pravico rn pravičnostjo. Oduševljena s temi ideali, smatra skupina Slovanov v Franciji, pripadajoča vsem slovanskim narodom, da je namočil dan. ko lahko rrresničimo davne sanje naših velikih prednikov: Gunduliča, "rizaKća m Ob rado vica med Jngoslo-eni, Zmgifova in Karavelova med Bol-T^ri, Kolafa, Šafarika in Palackega med čcfaoslovaki, Voromča, Micklewicza in Bogdana Zaleskega med Poljaki H o m Jakova in bratov Aksakovih med Rusi Ujedinjeni v Parizu, v prestolici velikega francoskega naroda, ki je kot stari drug Slovanov sodeloval pri njihovem osvobojenju, hočemo delati na utrditvi ^Udarnosti naših narodov m medsebojnem zblfžanju. V ta namen se obračamo do javnega mnenja Francije in vseh slo-vanskih držav. Živa m resnična solidarnost slovanskih narodov bo jamstvo za mir in napredek na temelju svobode hi dela. — Sledi T7 podpisov. IZJAVA NAŠEGA ZASTOPNIKA. Te dni je imel slovanski odbor svečano sejo. na kateri je govoril v imenu Jugoslovenov g. Cukič, ki je izvajal: »V imenu svojih kolegov fz kraljevine SHS mi ie čast izjaviti da smatram solidarnost med vsemi slovanskimi narodi za neobhodno, z druge strani pa tudi za možno, tem bolj, ker se je zadnje čase že pokazala na pofitičnem in gospo-darskem^ zias£Lga oa cjosvetnem ggijg. €e tndJ je bita posledica svetovne vojne skoraj popoino osvobojenje vseh Slovanov izpod tujega jarma, ni (vojna) položila dovolj trdnih temeljev za jamstvo njihove neodvisnosti Zveza velesil, ki so se skupno borile za svobodo jn pravico, se |e pričela majati Potrtih src vidimo da se Zedmjene države prav nič ne in-teresirajo za evropske probleme. Naši veEki zavezniki tudi niso vedno složni, in kaj je torej bolj naravno, kakor potreba, da si vsi slovanski narodi medsebojno pomagajo ter se zanašajo samo na lastne sile. Slovani ki zavzemajo 60 odstotkov evropske površine in ki bodo tvorffi pred koncem tega stoletja glasom izjave g. Chariesa Richera 50 odstotkov prebivalstva našega kontinenta, najdejo če bodo složni dovolj sii da pomagalo vsako nevarnost, ki bi jih mogla c gro-zatti Francija lahko samo pozdravi ta mogočni slovanski narodni blok v srednji in vzhodni Evropi ker bo najboljše jamstvo njene varnosti na vzhodu, jamstvo, ki bi ga iskala zdaj drugod zaman. Lahko rečemo, da Slovani začenjajo raznmevati življenjski interes na tem, da se medsebojno zbližajo. Navesti hočem samo en primer. Pred vojno je bilo mogoče v Jugoslaviji sešteti na prste ljudi ki so znali malo pobščino ali češčtno. Zdaj imamo 500 jugoslovenskih Študentov na Češkoslovaškem in kakih 100 v Krakova in Varšavi Na naših univerzah in vojnih šolah je tudi več sto Cehov in Poljakov. Iz tega lahko sklepamo, kakšno jamstvo za razvoj slovanske vzajemnosti nam obeta bodočnost, zlasti takrat, ko obnovi Rusffa svoje nacionalno življenje. Ne storil pa bi svoje dolžnosti če bi knčno ne IzrazH globoke hvaležnosti vsem zaveznikom, ki so pripomogli k popolnemu osvobojenju jugoslovenskega naroda, zlasti pa Rusiji, ki je smatrala od začetka vojne našo stvar za svojo in "ki je tri leta nosila največji del vojnega bremena. Seie, ko so zavladali v Rusiji tuji elementi sovražniki vsake svobode in Človekoljubja, je skoraj docela prevzela to plemenito vlogo Francija; Junaštvu njenih vojakov na vseh bojiščih se imamo zahvaliti da je moglo biti „o veliko delo osvobojenja, tako dostojno njenih starodavnih tradicij, srečno dovršeno. Prosveta. —- »Jadranska Straža«, broj posvečen problemima našeg Jadrana. Primili smo jolski broj ove naše dobre pomorske revije, koji je, kao što je ranije objavljeeno po" svečan prikaza našeg Jadrana, njegovih tekovina i potreba na pooručju pomorstva, ratnog i trgovačkog, historije, privrede (ribarstva, brodograditeljstvaj i kulture. Broj je redlgovan tako da bude zgodnim priručnikom učesnicima doskorašnjeg izleta Jadranske Straže u upoznavanju sa problemima Jadrana, pa je u njem i jedan kratak a koncizan putopis niz našu obalu te članak o narodnim mučenicima streljanim u Boki, ko j m al se prlikom ovog izleta, podiže unij a ti vom Jadranske Straže spomenik u Kr-cegnovom. Sadržaj je ovaj: Por. boj. broda. Večeslav Dujšin: Naša ratna mornarica; kap. Ivo Carić: Kakova je i u čemu zaostaje naša trgovačka mornarica; kap. boj. broda Nikola StankoviĆ: Nekoliko podataka iz ratne historije Jadrana; dr. Josip Bervaldi: Privredno značenje našeg primorja; Franjo Ivaniševič: Blago nepoznato; dr. Vinko Lo-zovina: Kulturna strujanja primorskom Dalmacijom; Matej Škarica: Niz nasu obalu; A. Peručić: Korčula; por. freg. Božo Martinec: Pitanje naših brodogradilišta; La: Počast mučenicima; dr. Mihovil Abrami ć: Pregled historičklh i umjetničkih spomenika u Hrvatskom Primorju i Dalmaciji Ovaj broj ima 32 stranice sa 23 slike, od kojih spominjemo dvije dobre reprodukcije u bakrenoj boji, bakropiš M. CL Crnčića »Kormilar« i fotografiju »Soko na Jadranu«, onda slike sa brodogradilišta u Korčuli, lz Kotora portreti pok. Hadžije I Srzen-tiča te njihovog krvnika, austrijskog aajo-ra Wernera jedan rijetki snimak pred ju-stifikaciju učitelja Ive Popoviča iz Spiča itd. Ovaj je broj svojom sadržlnom odista reprezentativan te može da izvrsno posluži svakom tko hoće da proučava prilike našeg primorja. Toplo preponi čamo. Revija izlazi jedanput mjesečno, u Splitu. GodUn;ja je pretplata na Jadransku Stražu dinara 100, inostranstvo dinara 150, polugodišnje i tromjesečno 8razmjemo. premijeri v Brnu. Od tega časa pa je Janaček s frapantno brzino zaslovel po sveta in njegova dela so bila kmalu vpnzorjena na večini svetovnih odrov. Povsod je vzbujala pozornost njegova muzikalna koncepcija, ki je temeljila na takozvani teorij? na-pevov v govorici moravskih kmetov. Zato je postavil Janaček težišče svojih opernih kompozicij na vokalni del. V orkestralnem spremljanju svojih del je Janaček svež kolorit in impresij on is t. moravski značaj muzike pa je v njegovih kompozicijah posebno čarrfcen. Zanimivo je, da Janačkova prva opera »SaTka« doslej sploh še ni bila vprrzoriena. ker je porabil kot libreto dramo svojega rojaka Zevra brez njegovejra dovoljenja. Od drasrih njegovih del je treba omeniti >Izlete gopoda Broučka«, sadro na češkega malomeščana po vzorcu romana Svatopluka Ćecha. in kompozicija fantastične K. Čapkove drame »Stvar Makropolus«, k5 jo skladatelj v kratkem dovrši Znani sta tudi njegovi operi »Katja Kabanova« in »Liska bistrouška«. Poleg tega je Janaček komponiral več Beznrčovfh pesmi za zbor. Kavarna J. Zalaznik se bo zapirala od 7. t« m« do 1. atautta ob 8. url zvečer. Sokolstvo. velikimi živalmi dokazal, da potrebujejo vo Je spregovoril stvotasl, po telesu In dnbu tamine celo rastline, in da se pojavijo bre* j &e vedno krepki Aleks. T o m a n. najfa- vitaminov v hrani p« živalih in rastlinah | rejši član Orjune in nekdanji soboree Nj. težke in nevarne bolezni. Funk je vzel nek j Vet kralja Petra 1. 06vobOuitolja. nekaj prav glavic čebule, ki jim je vbrizgal določeno j prisrčnih besed. Prireditev ne je ravr.-aa v Glasbeni vestnik. — 70-lc»Di^i rfcladaielja Janama. Povodom 70-letnlce r-jstva č>Skesa skladatelja Leoša Janačka je vprizorila narodna opera iz Brna * petek v praškem Vyno-bradskem gledališču Jubilantovo opero »Je-nufo«. Proslava visoke starosti tega odličnega komponista bo prihodnje dni, ko se ponovno vprizori »Jenufa«. Tej svečani predstavi prisostvuje jubilant in prezident Ma-sarvk. Leoš Janaček, danes morda najuglednejši predstavirelj češko-moravske muzike, je bil rojen v Hukvaldn pri Pfibom na Moravske m 3. julija 1854. Svoje studije ie dovršil na konservatorija v Lrpskem in na Dunaju. Po povratka v domovino ie bil imenovan za ravnatelja znamenite orgljar-ske Šole v Brnu, pozneje pa za profesorja mojstrske šole. Kot glasbeni je bil pristaš konservativne struje, vendar pa le obranil svojo originalnost. Ta njegova nepopustljivost in trdovratnost v realiziranju glasbe-d3i idej je bila kriva, da je ostal Janaček v češkem glasbenem svetu dolgo neopazen. Celo njegova najboljša opera »Jenufa«, ki j mu je odprla pot v zunanji svet, je prišla oa praski oder šele L 1916, torej 12 let po — Izlet Domžalskega sokolskega okrožja bo v nedeljo 13. avg. v Domžalah. Telovadci onstran Save iz LJubljane ob 7.55 s kamničanom. Ob 15. sprejev gostov, obhod In telovadba. Izletniki ob 14.10 bi Ljubljane, ob 21.20 is Domžal s kamničanom. — Darila In zbirke za Sokolski Tabor v mesecu Juniju: Neimenovan trgovec 15.000 Din; Ivan Rakove, tovarnar v Kranju 2500 Din, br. Josip Turk zbirko povodom 70 letnice J. Zalaznika 2100, Sokolsko društvo Maribor kot prebitek mlad. akademije 1069, Fran in Trma Stupica, Josip Prime, Jakob Kavčič, Josip Bergman, R- štebi, »neimenovan«, Ivan čeme. dr. Milan Vidmar, Karol Govekar, Josip Verlič, L Cerar, »neimenovan«, Pavel Košenina, — vsi po 1000 Din; Dolinar Franc, Zavarovalnica »Jugoslavija«, dr. Fran Sabec, »neimenovan«, Jože Za vrsnik iz Prage — vsi po 500 Din; notar Rudolf Kramer, Kolinska tovarna, Leopold Zu pančič, Josip Turk — vsi po 300 Din; Marko Deisenberg 360 Din, Sokolski odsek Medija Izlake, Sokolska župa Celje, E. Sever v Clevelandu — vsi po 250 Din; J. Piščanec, F. ChvataL dr. Gvidon Sernec, inž. Dukič, dr. žerjav kot dobljeno stavo, »neimenovan« po dr. Demšarju, Jugo Avto, E. Otto-lenghi — vsi po 200 Din; dr. Josip Lavren-čič 125 Din, F. palovec, dr. Josip Tičar, Krombholz-Novohradska, dr. Fran Mayer v Šoštanju, dr. Josip Cepuder. dr. Zamik Tomo v Zagorji, Gradbena družba Obnova, Štefan Mencinger, notar dr. Dušan Senčor v Prevaljah, dr. Leopold BoštJančič v Mariboru, dr. Josip Grabio vic, dr. Fran Jerala, Kmetijska družba za Slovenijo, Peter Sterk, Štefan Jug na Vibniki, Ivanka Mrav" lj a k v Šoštanju, dr. Anton Urban, br. Skrbeč, Franc Medic, dr. Pretnar Janko, Vik- i tor Bohinc Štefko Mikolič Rohrman Viktor, Marija Cermelj, Makao Daz, inž. Guido G u lic Mila Martinak — vsi po 100 Din; Ivan Predan v Marenbergu zbirko 75 Din; Ivan Kocijančič 60 Din; Juvanc Fran, Fran Barle, Anton Cvenkel, Albin železnik, Er-nest Sirca, dr. Kimovec, Velčič Cvetko, Sokolsko društvo Sevnica — vsi po 50 Din; Janko Žagar 45 Din; dr. Fran Kogoj, učitelj stvo III. deške šole v Mariboru, dr. An- j ton Skumovič — vsi po 40 Din; Andrej : žnidar 30 Din; notar dr. Ivan Grašič in | Oton Christof po 26 Din; Ivan Hrast, Ivan * NagliC dr. Albin češark, Pibernik Angela, | Fran Mikllč — vsi po 20 Din; dr. Maks : Obersnel in notar Anton Koder po 15 Din; •. Ivan DeU: prof. Josip Vedral, Ferdo Juva- j nec, Gustav Kernc, Andrej B*rce, Alojzij Kecelj, stražni neadzornik Vrečar Franc, Einspieler I. — vsi po 10 Din; dr. Franc Zbašnik 12 Din; Franc Hauptman 5 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Odbor. Zdravstvo. SADJE KOT HRANA. Splošno je znano, da ima deca rajši sadje in zelenjavo, kakor odrasli. To dejstvo do nedavnega časa ni bilo znanstveno pojasnjeno. Mislilo se je, da oblika in okus sadja in zelenjave ugaja ded, da prijetni spomini ali pripovedke po zimi vplivajo na to nagnenje dece k sadja. Se bolj nerazumljivo je blk> dejstvo, da si v vseh državah, celo v kulturnih, deca brez izjeme poleti tako zelo želi zelenih sliv, jabolk in drugega sadja, ki ni niti dobro, niti sladko. Kdo od nas se ne spominja onih lepih časov, ko je navzlic opominom ali celo grožnjam roditeljev ln učiteljev kot pravi tat komaj čakal trenotka, da zleze na sosedov vrt, kamor ga je vleklo zeleno sadje. Ni bilo sile, ki bi ustavila mladega poredneža, da se ne splazi čez ograjo in ne nabere polne žepe nezrelega sadja. Tudi očetova ali sosedova palica ni pomagala. Nekateri pedagogi razlagajo ta pojav s pomanjkanjem os-novne vzgoje v rodbini, z nesposobnostjo matere ali očeta, da da otroku to, kar imenujejo pravo vzgojo in značaj. Tudi zdravniki, ki priznavajo konpetenost pedagogov, so navadno smatrali mater in očeta sa krivca, če je dete zbolelo in pogosto dolgo trpelo, ker se je objedlo nezrelega ali zrelega sadja. Toda znanost je kmalu pokazala, da so se temeljito motili. Zdaj razlagajo znanstveniki ta pojav v detskem življenju drugače Znanost Je namreč ugotovila, da čuti dete večjo naravno potrebo po sadju in zelenjavi, kakor odrasli ljudje. Znanstveniki so dognali, da je v hrani, ki jo vživamo po zimi, zelo malo ali pa nič snovi, ki je poznamo pod Imenom vitamin. Ta snov pospešuje prehrano in je zlasti važna za deco, ki brez nje ne more normalno rasti. In tako postane razumljivo, zakaj deca, ki je po zimi pogrešala vitamin, tako hrepeni po sadju in zelenjavi. Veliki učenjak C Funk, ki je prvi našel vitamine Je ■ svojimi številnimi poizkusi s in dozo vitaminov. Četrti dan so pognale iz glavic 5—10 cm dolga peresa, steblo bi čebula ki je zrastla na ta način, je bila neprT Demo debelejša od navadne. Drugi fakt. Dete, ki vživa materino mleko, raste normalno. Kemični sestav materinega mleka je znan. V slučaju, če se aete tz tega sli onega razloga ne more braniti s materinim Udekom se priporoča kravje mleko. Kravjr mleko je mogoče umetno pripraviti tako, da odgovarja kemičnemu sestavu. In vendar deca, ki pije tako mleko, navadno ni zdrava. Vzrok je ta, da dete z materinim mlekom pije vitamin, v kravjem mleku pa je vitaminov malo ali pa sploh nič, ker se mle ko navadno kuha. Dokazano jc da vsebuje kuhana, pečena ali pomešana hrana selo ma' lo vitaminov. Vitamin je v vseh živilih, in kolikor vzivamo samo kuhana živila ali pa hrano, ki ne vsebuje vitaminov, trpimo vsi več ali manj na zdravju. Instink samoobrambe in zdravja sili deco, da hrepeni po sadju in zelenjavi. In ker mi, odrasli ljudje ki smo pametnejši od dece, ne dajemo otrokom vitaminov s hrano, postane deca instinktivno lakomna in krade nezrelo sadje, ki se ga pogosto vžlje samo zato, ker roditelji niso dovolj poučeni o važnosti sadja in zelenjave za detsko zdravje Zdaj je sezona črešenj, visenj in jagod. Prroda jih je vstvar rila tako lepo na zunaj samo zato, da vzbu-de našo pozornost, črešnje, višnje in jagode so dobre, redilne in celo zdrave ker služijo kot lek proti gotovim boleznim. Roditelji bi ne branili svoji deci jesti črešenj in jagod, če bi vedeli, kolikega pomena so za mlad organizem. Tudi odraslim ljudem koristijo, ker vplivajo zlasti na dobro prebavo težje hrane. Zmerno vživanje Črešenj in visenj je za deco izredne važnosti. Le škoda, da spadajo tudi ti darovi matere zemlje v kategorijo dragih živil. V interesu države ki skrbi za zdrav naraščaj, bi bilo, da vpliva na tržne cene sadja, ki so pri nas večinoma pretirane. Pri letošnji množini sadja so te cene brez dvoma previsoke. Sadje in zelenjava vsebuje mnogo vitaminov; to je dobra hrana, ki ima tudi zdravilna svojstva. Zato bi morala biti dostopna tudi siromašnim slojem, kar pa v naših razmerah ni. Društvene vesti. RAZVITJE PRAPORA »ORJUNE« V LESCAH. V nedeljo se je vršilo v Lescah slovoe- I uoet razvitja zastave ondotne Orjune. V nedeljo dopoldne ob S.30 so dospeli s i vlakom Orjunaši Iz Ljubljane Celja, Rs- i keka, Viča, Šiške. Kranja, Škofje Loke že- j lešnikov ln od drugod. Sprejem v Lescah je 1 bil zelo prisrčen. Načelnik Orjune ing. K r a n j o je Or j jtmaše opozoril na svetost organizacije in j zahteval od članov dostojnega in Orjuuašev I vrednega ponašanja. »Izzivanje je zabra- , njeno, pač pa mora vsak, ki bi bil izzivan, | na to odgovoriti in braniti čast orjunaško!« j Orjunaši so nato odkorakali pred postaje j kjer so čakali prihoda jeseniških bratov. Ob j 10. so se pripeljali jeseniški Orjunaši s sokolsko godbo na čelu in bili tudi prav pri- J srčno pozdravljeni. Sku;;uo je Orjuna s pra- j pori na čelu in sicer b praporom oblastnega odbora Ljubljane praporom mesta Ljubljane, šentjakob-Trnovo, Šiške s praporom fz Rakeka, iz Poljan hi Bleda odkorakala proti slavnostnemu prostoru, ki je bil zelo lično ' pripravljen sredi Lesec Vsi Orjunaši, kakih 200 v kroju in 150 z znački, so se porazdelile v čete in čakali svečanega trenotka. Na oder je stopil med drugimi predsednik loške Orjune in podal besedo ing. Kranjcu, ki je v lepih besedah ponovno opisal pomen Or- j june in nje dolžnosti, držeč v rokah novo ' orjunaško zastavo. Krasen, v srce segajoč j pa je bil prizor, ko je pristopil k orjunaški j zastavi jugoslovenski neustrašni narodni j bojevnik g. vojni kurat v pok. Ambrož, ! da blagoslovi prapor v imenu tistega Boga, ki ni samo za klerikalce in ne pozna politi- • ke. Divne so bile besede čestitega gospode j preredkega pojava med našo po največ dr- • iavi ne preveč naklonjeno duhovščino. Po končanem obredu je pristopila ku- . mica, privezala trak in izrekla nekaj prav i pomembnih besed. Nato je ing. Kranjc iz- • ročil nov prapor leškemu zastavonoši, opo- < minjajoč ga, naj se zaveda vebkih dolžnosti ■ zastavonoše. Zastavonoša je prapor sprejel , in prisegel, da ne bo nikdar dopustil, da bi j se prapor onečastil in ga tudi žir ne bo dal iz rok državnim nasprotnikom. Za zastavo-nosom je spregovoi-il Ldvši koroški poslanec { Grafenauer nekaj zelo pomembnih be- ; sed in bičal nasprotnike naše narodne dr- ,' žavc V zelo navdušenih besedah je govoru br. Danci Cebulj o dolžnostih Orjunašev in O pomenu organizacije Kot zadnji Je v Lescah pozdravil Orjuno in sicer v imenu oko- j iičanov vodja tamkajšnjih SKS, Ažman. Po j končanem obredu je bil sprevod po Lescah, ki so bile okrašene z narodnimi in državnimi zastavami in nato so se razšli Orjunaši . k obedu. Po končanem obedu so Orjunaši. ', spremljani od mnogih prijateljev orjune 1 odkorakali proti Radovljici. Ko so se Radovljičani pozdravljali s streljanjem iz , topičev, kar je posebno dvignilo slavnostno razpoloženje. V Radovljici so Orjunaši sTJ v mesto, čeprav je vsegamogočnl radovljiški župan, takozvani »radovljiški Boh« pred dnevi trdil, da Orjunaši ne bodo prišli preko Sokolskega doma v radovljiško mesto. Ne ; pa videli smo, da »radovljiški Boh« še ni ; vsegamogočen. Vrnivši se pred sokolski dom je Orjunaše pozdravil v imenu naprednih občanov g. občinski svet. nadučltelj Jaklič, v imenu radovljiškega Sokola pa notar Pegan. povdarjajoč, da so cilji Sokola ln organizacije jugoslov. nacionalistov isti. V imenu radovljiške Orjune je pozdravil došlece Danci Cebulj. Za pozdrave se je zahvalil načelnik Ing. K r a n j c na kar so najlepšem redu. Gostje so «e odpeljali t večernimi vlaki. ★ ★ ★ — Jug. aksd. p°dp. društvo v Brna s« tem potom najx>plele zahvaljuje Ljub)jamski kreditni banki za poklonjeni znesek usoč dinarjev. — Vrhovnikov večer. šentpeter*ka CM podružnica Je priredila na ftaat župnik u Vrhovniku povodom nje ero ve TO letn>« »Vrhovnikov večer*. Prireditev je je vrsi la na Tabora m Je privabila go*te množic«. Orkester Sokola L j« akrb«! za sahaTO Ln pevski društvi »LJnbrjanskl Zvon« ter Krz-kovo-Trnovo sta zapeli par narodnih pesmic Župniku je čestitala Manira Kom?.n« po> s katerim se je odklonil vpis v imenik odvetnikov; pritožba se m stvarno resila, ker treba še poizvedb o novih okolrrostih- Sledila so potem oclbrjrova poročila o poslovanju zbornice v letu 1°23. Sta* tistika kaže. da je bilo koncem L 1923. vpisanih 186 odvetnikov in 62 odvetni* Skih kandidatov; sedaj pa je 191 odvetnikov (v Ljtibljani 64, v Mariboru 32) in 70 kandidatov. Zastopstvo revnih je rodi lani naraslo; tako so ljub* IjansJd odvetniki zastopali ex*offo v 104 civilno*pravnih in 138 kazenskih slučajih; odvetniki v Mariboru v 128. odvetniki v Celju v 41 in odvetniki v Novem mestu v 25 — civilno*pravniK sporih. Pri odboru je v L 1923. doslo 2.192 vlog. pri disciplinarnem svetu pa 30 prijav. Od borovo poročila, katero je podal odbornik dr. rvao UovrtačH navaja tudi važnejše stanovske sklepe* In so se povečini priobčili zborničnim Članom s posebnimi okrožnicami. OdV bor je že bmi majnika meseca predložil ministru pravde spomenico, vsled katere naj se skrbi za temeljito in povsem zadostno regulacijo sodniških plač. K.or ta zadeva ie sedaj ni v interesu pravo* sod j a urejena, je k tej točki na predlog podpredsednika dr. Z i r o v n i k a obč* rri zbor sklenil, da naj se odbor ponov* no zavzame za čimprejšnjo ustrezno rešitev. — Predložene zbornične račune in račun Podporne zaloge za L 1923. je občni zbor povsem odobril in je glede rta naraščajoče izdatke m glede na red* no mesečno podporo, ki jo dobiva obo» leli odvetniški kandidat, določal shor* nični prispevek za L 1924. na Din 200 za vsakega odvetnika m po Din 100 več za vsakega koncipijenta. Pri dopohiilnih volitvah z listki je bil za zborničnega predsednika izvoljen soglasno zopet dr. Danilo M a j a r o n, ki se je za to, devetič izkazano zaupa* nje posebej zahvalil. V odbor so izvo* ljeni kot član dr. Božidar V o d u šc L, kot riamestnika dr. Kokalj in dr. No» vak. Za predsednika disciplinarnega sveta je izvoljen zopet dr. Fr. T o* m i s e k, kot Člani pa dr. Novak, dr. R a v n i h a r, dr. Dragotm T r c o in dr. Karel T r il 1 c r. Soglasno sta bi» la tudi vnovič izvoljena dr. T e k a v* č i č za zborničnega pravdnika in dr. Pire za njegovega namestnika. V ko* misijo za odvetniške izpite je bilo iz* voljenih deset članov, v komisijo za sodniške izpite ki jo ima za nadaljna tri leta imenovati ministrstvo pravde, je občni zbor imenoval šest članov. K vprašanju zasiran ostanoviave stanovske zavarovalnice, katero je spro* žil dr. Kokalj, je odbornik dr. Pire pojasnil, da je to vprašanje on sam m tudi poseben odborov odsek proučeval leta m leta, da pa je neizvedljivost take stanovske naprave postala popol* noma jasna. — Nato >e bil po 18. uri konec zborovanja. Današnje prireditve t Ljubljani. Kino Tivoli: »Pot skozi pekel« Kino Ljubljanski dvor: »Ne sodita«. Nočno lekarniško službo im^jo: 8 u 8 n i k, Marijin trg- K u r a 11, GosposveUka ■••ta Konzulati v Ljubljani? Češkoslovaška: Breg 8/1. LBelgija: Urad Ljubljanskega Avstrija: Turjaški trg 4/11. Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska i£na hlJifcaj / Stran 4 »S L O V F N S K T naROD« dne 8. inTtfa !9?i Dnevne vesti. F Uubtjani. dne To ni kolegijalnost! »Slovenec« priobčuje beleško *5kan* Jal«, v kateri se zaganja med drugim tudi v naš Ust in nam podtika, da se »naravnost kanibaLsko« veselimo za* plemb klerikalnega časopisja. Tej klc* feti pristavlja isti list vprašanje: »In to naj so časnikarji? To naj so kulturni delavci? To naj so zagovorniki svobo* ie in napredka?« »SI o ven Če ve« uredni* c.e je »čisto odkrito rečeno« sram, da ■najo take kolege! Mi se radi take pisave kolegov v uredništvu »Slovenca« ne bomo vzne* ttiirjali. Vselej smo bili solidarni s sta* noTOkimi zadevami m tudi glede med* seboj ne osebne poštenosti nismo nikdar postavljali vprašanj, iz katerih bi sle* dilo, da ne spoštujemo vsakega na* sprotnika, v prvi vrsti pa, da ne cenimo trudapolnega dela, ki ga izvršuje slo* venski novinar. Glede konfiskacij se še spominja* mo, smo jih obžalovali. Nismo pa ob* žalovali državnega pravdnika, pač pa »Slovenca«, in seoaj moramo ob žalo* vati celo »Slovenčeve« urednike in torej naše kolege, ker izhaja iz zgornjih cita* tov, da zaplenjene stvari niso prišle iz tajniške delavnice SLS, marveč iz sa* mega uredništva. Kolegi pri »Slovencu« naj dopustijo, da obžalujemo konfi* skacijo, in sicer krivce konfiskacij. Smo biti in ostanemo zagovorniki svobode in napredka, toda ta svoboda in na* predek se gibljeta po strugi gotovega, danes veljavnega državnega in pravne* ga reda m čuvarji tega pravnega reda nismo mi, pač pa državni pravdnik in druge osebe, ki so za varstvo tega prav* nega reda nastavljene in poklicno usta* u o vi jene. Če smo enkrat pristaši državnega in pravnega reda, kakoršen se je razvil doslej v Jugoslaviji, je logično, da ne moremo odobravati pisave kolegov, ki se proti temu državnemu in pravnemu redu pregrešujejo in ki stopajo v kon* flikt z državnim pravdnikom. V takem slučaju obžalujemo kolege, nikakor pa se ne kanibalsko (kakšen izraz, gospod* je! Ali je to stanovsko dostojno?) ve* selimo, da so zašli na stranpot zako* nolomcev in nelojalnih izpolnjevalccv državnih zakonov. V vprašanju duševne svobode smo vedno zagovarjali najširšo svobodo pre* pričanja. V bistvu kulturnega in ver* skega sistema, ki ga zagovarja »Slove« nec«, pa leži tudi to, da ne priznava enakovrednosti .-sakega prepričanja: »Slovenec« je torej načelno za orne je* Rvanje te svobode in za moralno klasi* fikacijo ljudi po njihovih prepričanjih. še ena o svobodi napisane besede! Državno in socijalno sožitje je v enem podobno mladinskemu razvoju in vzgoji sploh. Ali je dobro, da se med mladino \dovoli svoboda vsake propagande in destop do vsake napisane besede? Očitno ne! Enako je v državnem živ* ljenju, kjer treba računati z nerazvi* tost jo ljudstva, z nemožnostjo, da jav* nost vselej in vsakikrat natančno pre* misli in razsodi, kar čita v časopisju. Zato so pa zakoni tukaj, da odvračajo poškodbe državnega in nacijonalnega telesa, ki izhajajo iz brezvestne špeku* lacije z demagoškimi sredstvi in iz zapeljevanja javnega življenja. Stepan Radič je med nami kričeč vzgled takega poj ava. Zatorej se enkrat: »SI oven cevi« ured* niki, ravnajte se po obstoječih zakonih, umirite svojo pisavo, postanite kuls turnejši v politični borbi, predvsem pa popravite kleveto, kakršna je tista 0 »kanibalskem veselju« nad konfiska* cijami »Slovenca«! Saj ne more biti kolegijalno, da od* vračate krivdo nad konfiskacijami s težkimi, stanovsko popolnoma nedovo* 1 j enimi klevetami vaših kolegov! To res ni kolegijalnost! ★ ★ ★ — Povratek prom&iiiega ministra. Prometni minister dr. Svetislav Popo-vić se je danes zjutraj ob 7.45 rx>vrnil z Bleda v Beograd. — Imenovanje železniškega ravnatelja za Ljubljano. Načelnik v prometnem ministrstvu z. dr. Jakob Borko je imenovan za direktorja državnih železnic v Ljubljani. — Snočni večerni vlak je prispel v 'Ljubljano z veKko zamudo. Zakasnel je •zaradi incidenta, ki se je dogodil na po~ istaji v Podnartn. Na tej postaji se srečata vlak iz Ljubljane in vlak z Jesenic Z vlakom z Jesenic so se vozOi tudi udeleženci oriunaske slavnosti v Lescah. Ko jje njih vlak prispel na postajo, se je ^ljubljanski vlak takoj odpeljal proti Oto-ičam. V zadnjem vagonu tega vlaka je ozirala godba. Kdo se je v tem vagonu jvozii, ni znano. Na ploščah zadnjega vo-iza je stalo več ljudi, ki so kričali: »Doli 'Orjuna! Fe§ Orjuna!« Nekateri trde, da jse je iz tega vagona tudi streljalo na va-igon drugega vlaka, kjer so bifi Orjunaši, rdrugi zopet trde, da so v istem trenotku l«eznanci oddali več strelov na ta vlak iz gozdiča, ki se nahaja tik za kolodvorskim poalocton. Koliko je 7. faU/a 1924. verzijah, ni moči dognati. Ugotovljeno je samo toliko, da je bilo v hipu, ko sta se vlaka srečala, slišati več pokov, katerim je sledila cela salva. Ti streli so se nato ponavljali Pokanje je trajalo več minut. Med potujočim občinstvom je nastala nepopisna panika, ker ni nihče vedel, zakaj gre in komu so streh namenjeni Ženske so kričale, otroci so jokali, bila je velikanska zmeda. Panika se je povečala s tem, da ie vlak nenavadno dolgo — skoro pol ure — stal na pod-nartskem kolodvoru. Da je v tej splošni zmedi eden potegnil tudi zasilno zavoro, je opravičljivo. Ne moremo vedeti, kdo je ta skrajno neprijeten dogodek zakrivil, to pa poudarjamo z vso odločnosti o, da se morajo taki in enaki dogodki enkrat za vselej končati. Absolutno nedopustno Je, da se na ta način ogroža življenje na stotine mirnih izletnikov in potnikov in se iih spravlja t smrten strah in smrtno nevarnost. Računi rrasprotuja-čih si organizacij naj se poravnajo drugje, a ne v potniških vlakih in na železniških kolodvorih! Ne oziraje se na levo, ne na desno, zahtevamo energično, da v tem ozira vlada napravi red! — Kaj pravi k temu državna oblast? Protidržavne komunistične letake je natisnila škofova »Jugoslovanska tiskarna«, ne da bi pod ta pamflet, kakor je predpisano, dala svojo firmo. Tiskarna se je torej težko pregrešila proti obstoječim zakonskim predpisom. Ali bo na to kršenje veljavnih zakonov državna oblast molčala? Zahtevamo, da se izvaja zakon, kakor proti vsem drugim tis-karniškim podjetjem, tako tudi proti škofovi »Katoliški tiskarni«, ki. kakor je sedaj očividno, aktivno podpira komur.'stično gibanje in protidržavno komunistično propagando. Zakon v zaščito države je še vedno v veljavi. Naj ta zakon izvaja državna oblast tudi proti aktivnim podpornikom komunističnega gibanja, proti našim klerikalcem. Končno pa vprašamo merodajne kroge, da U je združljivo dostojanstvo prvega cerkvenega kneza v Sloveniji z vlogo aktivnega komunističnega protektorja? Menimo, da ne! Naj torej vlada izvaja iz tega konsekvence- — Železniški promet in društvene prireditve. Dogajajo se ponovno slučaji, da naprošajo posamna društva ali zastopstva povodom svojih prireditev in zabav za preložitev rednega odhcda vlakov za eno ali tudi več ur za to, da se na ta način omogoči onim udeležencem daljše prisostvovanje pri đ-vtični prireditvi, ki se vračajo domov z vlaki. — Ne glede na to, da se z ugoditvijo takim željam naravnost provocira nered v železniškem prometu, ogroža varnost vlakov sploh in so tangirani rudi interesi drugi potnikov, neudeležencev, je v mnogih slučajih taka zahteva iz pto-metno tehničnih razlogov tudi neizvedljiva, — Zatorej opozarja železniška uprava društva in zastopstva, da se v bodoče ne obračajo več na direkcije s takimi Željami, ker se pod nobenim pogojem ne bodo razpravljale oziroma upoštevale. Društva naj blagovolijo prilagoditi svoje prireditve rednemu prometu potniških vlakov, če reflektirajo udeleženci nanje, ali pa naročiti pravočasno vsaj par dni prej primerne posebne vlake, katere bo železniška uprava uvedla po možnosti proti plačilu tarifa-ričnih pristojbin. — Dubrovnlški abiturijentl v Ljubljani. V petek je prispelo v LJubljano 20 ablturi-jentov iz ^Dubrovnika na čelu s svojim profesorjem. V soboto so se odpeljali na Sled. kjer so bil; sprejeti pri kralju, ki Je prijazno razgovarjal z njimi. Včeraj dopoldne bo se povrnili v Ljubljano, kjer si ogledajo mesto in njegovo okolico. Ker se posebno zanimajo za naše kulturne razmere, poseti-jo tudi muzej in narodno galerijo. V Dubrovnik se povrnejo danes zvečer preko Za" greba. — Še en pustolovec Prejeli smo in priobčujemo: Čisto slučajno sem zvedet da hodi nekdo, Id se izdaja za »Ukrajinca« in nosi ime, ki ga še nisem mogel dognati, in naslov profesorja kijevske univerze, po Ljubljani (in bo verjetno hodil tudi po drugih mesđh), okrog uradov in zasebnikov (zlasti odvetnikov), kjer upa, da bo imel uspeh, in zbira denar za svoj povratek v sovjetsko Rusija Mož pripoveduje, da je baje že kandidiral na beogradsko univerzo, toda ker ga niso hoteli izvoliti za rednega profesorja, otresa jugoslovenski prah in se vrača v Rusijo, kSer upa na pravično oceno svoie učenosti. Na podpisni poli, ki jo ie nedavno predložil enemu molih znancev, znanemu ljubljanskemu odvetniku, je bilo že okrog 3.000 D prispevkov. V obliki potrdila pokazuje nekak dokument, ki nosi moj podpis: prof. dr. N. B u b n o v. Ta dokument je potvorien in moj podpis po-narejen. Meni, bivšemu rednemu profesorju kijevske univerze, Je omenjeni gospod in baje kfijevsfci profesor, popolnoriia neznan. Svojega podpisa za zbiranje prispevkov nisem in ne bom njkomar dajal, zlasti pa ne »Ukrajincu«, ker to ni moja stvar. Jaz sem tu predsednik ljubljanskega oddelka društva ruskih učenjakov v kraljevini SHS. U ne gre te čisto akademskega in znanstvenega okvira. Dasi sem tudi sam rojen na »Ukrajini«, Kijevu, vendar se smatram, kakor tudi vsi južni Rusi, izvzemsi avstrijsko navdahnjene politikante in pusto- i lovce, za Rusa; ljudi pa, ki hvalijo z ne-razmnlUvim (y^Qlnr>rna n£ul^me&e£Jtjxj) BK JL nosom svoje >ukra jinsrvo«. za izdajalce ruskega naroda. Zato prosim, ne zaupajte ponarejenim podpisom, bodisi mojim ali mojih kolegov ruskih profesorjev ljubljanske univerze, pod mojim podpisom pa za vsak slučaj iščite pečat našega društva. Predsednik ljubljanske sekcije društva ruskih učenjakov v Kraljevini SHS, redni profesor Uub. univerze v pok. dr. N. B u b n o v. — Drug! poziv. Mladen&ko čili »Narodni Dnevnik«, ki mu ne moremo odrekati vseh dobrih lastnosti novorojenčka, ker životari Po mučnem drugem porodu komaj par dni, se Jc ojunačfl in kliče is varnostnih povojev drugi poziv. Naša notica mu je zagrenila sladice trenerke prve mladosti. Ves iz sebe ie bil siromak, ko smo povedali, da ni dobro vtflcatl nosu povsod, kamor ni treba. Resnica kolje vsake oči, njegove krmeiljave pa še posebno, V hudi jezi in užaljenem mladeniškem ponosu je zavihal rokave In zlezel iz povojčkov s prvim pozivom, naj javno povemo njegovo ime. Pri najboljši volji tega nismo mogli storiti, ker je v naših krajih običaj tak, da krstijo novorojenčka šele čez nekaj dni. Tudi soli mu polože na jezde, kar pomeni, da žen mati cerkev z botrom fn botro, naj bo bodoči Človek pameten. Vse to je potrebno, pred-no dobi solzava stvarca človeško ime. V našem slučaju obeh poglavitnih pogojev ni bilo, in zato tudi nismo mogli ustreči srčni želji novega bitja. Pa se ni zadovoljilo s to edino pravilno razlago, ker menda se ni toliko razvito, da bi razumelo najenostavnejše reči. Zato je začelo v seboto popoldne znova brcati in kričati, da hoče vedeti Ime. Z imenom bi namreč rado nosilo sodne stroške. Nam se smili bitje samo. ker bi utegnilo s mladostnim poletom leč! v prezgodnji grob. pa tudi sodišču bi delali nepotrebne preglavice, ker bi ne vedelo kaj početi z nedoletnhn mladičem, ki še ne spada pod paragrafe. In sedaj z dovoljenjem k našemu odgovoru na drugi poziv. Konstatiramo najprej, da mora biti človek pismen, če hoče razumeti, kaj je napisano. DaTje konstatiramo, da »Linotvpe« sploh ni mogoče citirati pred sodišče, kar velja tudT za stroj, ki tiska »Narodni Dnevnik«. Navzlic temu pa lahko ta prikazen zadene človeka v Ah novo peto. da se potem praska in razburja, kakor naš dlčni kolega iz WoHove ulice. Stvar je namreč baš v tem, da kogar ne srbi, se navadno tudi ne praska. Končno konstatiramo Še to, da ima podčrtano prepričanje samo iz štirih elementov sestavljena politična formula, ki stoji z eno nogo na narobe naslikanem svetu, z drugo na napačnem razpadu sestavin, s tretjo na nevarnih senilnih simptomih, s četrto na slamnatih kmetskih strehah, z repom na slovenskih ljudskih solzah, z glavo pa nikjer, ker Je sploh nima. Tako prepričanje prav radi podrčtamo. K stvari sami bi imeli odgovoriti »Narodnemu Dnevniku« to-Ie: Povejte ime avtorja članka »Brezplodno prerekanje«, pa bo stvar takoj v redu. Ce smo zadeli pravega, lahko nastopimo dokaz resnice, Če pa ne, kar dvomimo, smo pripravljeni preklfcati dotične trditve. Tafco se najbolje pomenimo, da ne bo zamere ne tn. ne tam. Klobas smo pa siti, ker obeta letina mnogo pese. — Ustoličenje pravoslavnega patfijarha Dimitrija se bo vršilo na svečan način 28. avgusta v Peči. Svečanosti bo prisostvoval kralj s celokupno vlado. Kongres grafičnih delavcev v Beogradu bo otvor Jen IS. tm. Trajal bo 5 dni. Udeleže se ga odposlanci iz vse Evrope, posebno Številno bosta zastopani Nemčija in Madžarska. Pravijo, da prispe na kongres belgijski minfster-socijallst Vander-■welde. V zvezi grafičnih delavcev v naši državi je najmočnejša zagrebška podružnica, ki šteje 1280 članov, nato pride Beograd z 1056, Ljubljana z 749, Sarajevo z 328, Novi Sad s 281, Osijek s 222, SpUt s 187, Suboti ca. s 175 In Veliki Bečkerek z 80 člani. — Izmišljene vesti. Po Ljubljani so se snoči razširile alarmantne vesti o težkem spopadu med »Orjuno« in komunisti na Dobravi. Te vesti so navajale, da Je bil pri teh spopadih en Orjuuaš težko ranjen, drugi pa ubit Imenovalo se je tudi ime Mihe Čopa. Danes smo se telefoničnim potom preko Jesenic informiran na Dobravi ter nam je bilo kratko javljeno, da je v resnici bil napaden od množice tovarniških delavcev neki Orjunaš, kateremu so Iztrgali iz gumbnice društveni znak. Nastal je oster konflikt Ko pa je prišla Orjuna ojačena na lice mesta, je bil prepir mirno poravnan. Pred sestankom londonske konference. — Uboj Orjunaša v Brodu na SavL Dne 29. junija je bil na cesti med Brodom in Varošem umorjen delavec Avgust Migić, član Orjune. Zaklal g2 Je poljedelec Ivan Tekič, katerega so nahujskali komunisti. Vsi štirje delavci, k so Tekiču prigovarjali, da Izvrši zločin, kakor tudi Tekič sam, so bili aretirani. — Nov Ust. V Trbovljah je pričel izhajati včeraj »Slovenski dom«, list za kmet-sko, delavske in obrtno ljudstvo. V manifesta na delovno ljudstvo pravita glavni uved-nik Mina Koren in njegov drug Valentia Mlakar IL, da je začel tednik »Slovenski dom« Izhajati v glavnem kot posledica nesrečnega Junijskega pokolja (?) v industrijskem središču cele Slovenije. Uredništvo obeta, da bo po svojih .ajboljU'h mo-čeh delovalo ta blaginjo našega kmeta, delavca in obrtnika, kar pa dvomimo, ker poznamo Korena in vse njegove paj-i&de ls prakse, ki odločno pobija njihovo demagoške teorijo. O tem bi vedel marsikaj povedati »Naprej«, ki ima sd%j r novem tednika nov hvaležen objekt sa polemiko. — Brzojavne In telefonske pristojbine v inozemskem prometu. Po ministrski odredbi z dne 1. junija tL je glede pristojbin sa Inozemske brzojavke in telefonske pogovore kot enakovrednost franka določenih IS dinarjev. Od tega dne (1. jun.) se mora torej plačevati pri vseh inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank ali del franka petnajstkratni znesek v dinarski veljavi. Pristojbina za besedo je potemtakem na pr. za Avstrijo, Italijo (razen Bake), m^hsp^i.^ m BoMpgđjp 2.70 J) (18 cent.), za Češkoslovaško 2-8G Din cent.), za Francijo in 3.75 Din (25 cent.) itd. Pri brzojavkah, katere gredo v države, ki spadajo k evropskemu prometu, se mora zaračunati vedno se ena beseda več kakor jih ima brzojavka v resnici. Na enafc način se pomnože pristojbine v frankih za telefonske pogovort z inozemstvom (0^0 fr. = 13.50 Din); 1 fr. = 15 Din, 1.40 fr. je 21 Din; 1.50 fr. je 22.50 Din; 1.70 fr. je 25.5« Din; 2 fr. je 30 Din; 2.50 fr. je 37.50 Din; 3 fr. je 45 Din; 5 fr. je 75 Din; 6 fr. Je 90 Din tid.) — Aleš Zalazni t. Danes zjutraj cb pol L je rrmrl po kratki mučni bolezni g. Aleš Z a 1 a zn i k. nečak kavarnarja g. Jakoba Zalaznika. Pokojnik se je najprvo izučil slaščičarske obra pri svojem stricu, odšel je petem v Gradec, kjer se je strokov-njaško izvežbal kot kuhar. Nekaj Časa }e služboval v hotelu »Union« kot vodia kuhinje, prevzel ie potem hotel pri »Slonu« in lansko leto si je ustanovil lastno podjetje v dobroznani gostilni »Pri Šestici« na Dunajski cesti, katero je prenovil v prvovrstno restavracijo. Pokojnik Je bil zelo marljiv in podjeten, dokaz temu njegov napredek. Bil Je zelo blagega srca, navdušen Slovenec član Sokola, podpornik več narodnih društev. Kdor ga je poznal, ga Je spoštoval In imel rad, ker je bil poštenjak, kakršni so vedno redkejši med n3mi. Pogreb bo v torek ob 17. iz Leon i? ća. Bodi mu ohranjen b?a^ spomin: njegovi rodbini naše so-žalle. — Popravek. V članku o Cerju v nedeljski Številki se ima citati glede »gostilne Wlison«: riecht nach SIIbovMtzfuse! (ne Insel). Drugt napake si čitatelj lahko sam popravL — Mesto korepetirorja na deželi prevzame abiturijent realke, ki je odlično usposobljen v vseh predmetih zlasti pa v srbohrvaščini, slovenščini, nemščini in fran coščini. Kdor bi ga sprejel naj to javi ured" ništvu »Slov. Naroda«. — Glas Iz občins va. Pišejo nam. Na pokopališču pri Sv. Križu Je vodovod — edin!, ki je občinstvu na razpolago — že več časa zaprt, pravijo, da Je pokvarjen. Pri tej vročini nima občinstvo niti pi.ne vode. rrfti za 3krOf>lj enje vrobov. kateri so sedaj v bujnem cvetju. Pokopališka uprava bi pač lahko preskrbela, da se vodnjak popravi, saj ima lepe dohrtdke pr! predaj; K robo v. — Pameten ekrerj sarajevske rW*cvje. Za časa cbrtno-inđustrHske razstave v Sarajevu je policija potov&a vse mestne žepar-Je. ki flh je lepo število, 37. NaJs:arejši Je star 45* in najmlajši 10 let Za časa prireditve so ostali vsi pod ključem. Policiia j^h Je vse sknpaj fotografirala, sliko Pa uvrstila v kriminalni muzej. — Nepošten blagajnik. Pri reviziji blagajne osmega artiljeriiskesa polka v Podgorje! se je ugotovil primanjkljaj 240.000 D. Blagajnik je bil prijet in oddan sod sču. — Kobilice v Bosni in Hercegovini. V okolici Mostar j a pri Buni in Blagaj i v Hercegovini so se pojavile ogromne množine kobilic, ki so preplavile polja in njive. K sreći so polja bila 2e poJteta, vendar so na drugih setvah kobilice napravile ogromno Škodo. — iz raznih krajev države. V Gornjem Kovilju je med službo bož'o treščilo v cerkev. Strela je odbila križ na zvoniku in od tu šinila na altar, ter udarila pri vratih iz cerkve. Človeških žnev ni bilo. pač pa je bilo vsled nastale panike nekoliko l.,udi pri begu iz cerkve lažje ranjenih. V Vuikovjih na Hrvatskem se je obesil delavec Močo Kristian. Postal je žrtev alkohola, — isio-tam je izvršii samomor 19-letni Pero Fičur. Usmrtil se je radi nesrečne ljubezni. — V Bijelini je strela treščila v komisijo, ki je merila zemijiiča. Pri tem je bil ubit en orožnik, pet uradnikov pa je bilo težko ranjenih. — V Snbotici se je ustrelil 18-letm gimnazijalec Andrija Jaglč. Je težko ranjen in ni verjetno, da okreva. — V Beogradu je padel pod tramvaj učitelj Stevan Cirkovic. Tramvaj ga je povozil do smrti. — V Snbotici Je padla v vodnjak šestletna dekli" ca Etera Cvijanov. Igrala se je z žogo, ki Ji je padla v vodnjak. Dekletce je skočilo za njo, pri čemur ie našlo smrt v vodi. — Kasacijsko sodišče v Novem Sadu jc potrdilo smrtno obsodbo razbojnika Imre Tota, ki je bil od subotiškega okrožnega tn ape-lacijskega sodišča obsojen na smrt iz CELJA. —C V nače istvo nabavi jalne zadruge Javnih nameščencev v Cei ju so bili izvoljeni na zadnjem izrednem občnem zboru gg. okr. sodnik dr. Lenari, uradni predstojnik Anton Z o r k o, poštni uraonik L Ser-n e c ta upraviteij jeuiišnice Ivan M o ž i n a v nadzorstvo i>a: profesor Srečko Brodar, dr. Davorin'Rus, višji oricijal Pran W e i z, poštni pod uradnik L K a v s, jetni-aki paznik L Proselc, —c Statistika umrlih v mesecu juniju. V mestu Celju Z oaebi, t javni bolnici 10 oseb in v vojaški bolnici 2 osebi, skupaj 1-1 oseb. —c »Clilier Zeituns« bo morala v prihodnjih dneh spremeniti svoj naslov na glavi, ker mesto Cilli več ne eksistira. IZ MARIBORA. —m Mariborsko gledališče. V soboto je zaključilo gledališče to sezono s opereto >MamzeUe Vitouclie«. Občinstvo je napolnilo nišo do zadnjega kotička. Igralci so bili obdarovani skoraj vsi s cvetjem in so M morali po vsakem dejanju večkrat prikazati na rampo. Vsi igralci so bili na svojem mestu, želeti bi bilo, da bi tudi v prihodnji sezoni gledališče razpolagalo s takimi močmi kakor v tej. —m Požar v Kamnioi. V soboto svečar Je nenadoma izbruhnil ogenj pri nekem posestniku v Kamnid pri Mariboru, ter uničil skoraj popolnoma gospodarsko poslopje. Kako je ogenj nastal. Še ni dognano. —m Narodno gledališče. Uprava Narodnega gledališča je imela srečno idejo, ko je za zaključek letošnje sezone priredila znano priljubljeno opereto Msmzelle Nl-tonfihe. Tako j*remii£fa v sredo, kakor prva repriza v četrtek večer sta bili prav dobro ol kani ta na.-di v celem občinstvu odmev Veselega r-*iJovoljetva. Naslovno vlogo Je izborno pogodila gdč. Sav i nova, škods le. da tej CTiftnJci manjka i..« iiomu nastopu primernejši (las. Tudi sicer so bile vloge zelo dobro 'z; :. . ; ar velja zlasti glede g. Rasbergerja kot or^r.nista in g. Hrastovi ča kot vojaka Loriota, za katerega na našem odru nimamo fzbornejše moči. Opereto fe dirigiral g. Parma. Rlede 6* dve reprizi z zaključkom ▼ soboto večer. Olavni predetavitelji so bni med burnim odobravanjem ol ?tr~tva ponoTno obdarovani. —m Nesreča pri detu. N» I*, čolnika. kletarja -v kJotarski zadnjfii v CnnVarjo-H ulici je padla večja množina za vinske so de pripravljenih doz. StareJB mož Jf pri tej nesreči dobil večji zlom nart lakti desne roke. Tteslml oddelek ga je pri pel tal v bolnico. —m Višek vročine V soboto, dne 5. Julija je Maribor zaznamo-/al Mfv4£}o z sadnim let znana vročino. Že ob 1- uri zjutraj v no!l od petka Je toplomer kazal 4 23 C proti Jutru Je kcmK?J ilUsU na 4" 2£. rnto na nrpidno se dvjral do 35 v senc; mestr.. a zunaj do 40. Turisi&a in spori DOMAČE NOGOMLTNE TtKMC — Zagreb, 6. JaUfct (Izv.) Rezultat nogometne tekme Gr^djanski ! \Vicner Sportklnb (Dunaj) 1 : 0 v k( vrst Grud-ianskega, — Beograd. 6. Julija. (Izv.) Sobotna tekma dunajski VVackcr : Jedinstvo J:0. Nedeljska te\ma Vacker : Bco?rradski SK 3:1. INOZEMSKE nogometne TEKMI. — Dunaj, 6. julija. Končni rezultat nagoni trn h tekem za pokal: Amaeure : Slovan 8:6, Rapid : Športni klub Pardubice 2:1. kolesarska tekma med Češkoslovaško in avstruo. — Dunaj, 6. jnllja, V kolesarski tekmi med Češkoslovaško In Avstrijo na prosi Znojmo—Dunaj ?o zarezali Cehoslov nk . Na cDJi je prvi prispel ČervcTtVa (Sparta) v 5:19.37, c:--.!:d Perfč (Sparta) za eno sck-in-do. tretji Czan in če ri Kokol. — Gradjanskl : 3portkrub (Garaj) 2:4 Tekma v sobotoT Pri Sportklnb« Je igral tudi Parnmer frrtrlja, T.jnb'Jana). W je Ml najboljši not napada. Krakovo: Slavia, Prasa : Wisla 4:L Praga: Viktoria ŽiSkcv: Rapid 1:1. — Internacionalni Lawn-Tenma turn r V kopališču PIštanv ČSR. Kn\ »r Je nnm Javlja, se bo v dobi od 18 —£4. avpapta v samem kopallšen Pffitanv ,tw 28. itrotja je nekJo zgubil na Triglavu tvoj sweater. Dobi ga pri oskrbnikn Aleksandrovega doma. — V ne&Ijo 6. t m. popoldne se je iz-srnbila na poti Fužine ob Ljubljanici za dež. umobolnico ter po slavni cesti v Zk. K listnica z denarjem in leghim tcijamu PoStcn najditelj naj vrne legitimacije na naslov v najditeU naj vrne !ef*&«terovi sumeči limon »čini bonboni so najboljši za žejo, dobijo se povsod. Tovarniška raiog* Josip Vitek Uabiianft, k Pogled po svetovni politiki Ali smemo Nemcem verjeti? iV. svojem odgovoru k reparacijske* mu vprašanju pravi nemška vlada, da nora ugotoviti dejstvo, da ni na vsem svetu nikakega resnega vojaškega izve* denca, ki bi mislil, da bi mogla Nem* Čija, tudi ako bi hotela, na katerikoli način v Evropi izzvati oborožene kon* flikte. — Tehniška pomožna sredstva Nemčije, materijalna sila njene armade so manjša, kakor ona vseh malih držav. V času, ko se je tehniški razvoj voj* nega orožja do skrajnosti izoblikoval, nima Nemčija niti enega takega mo= dernega vojnega orožja. Nemčija n. pr. po miru ni zgradila niti enega novega topa. Sedaj nima niti one množine municije, ki jej pripada po versaillski pogodbi. Sploh je v takem neoborože* nem stanju, da je to brez primere v zgodovini narodov. Nemški narod torej nikakor ne more razumeti, da se boje od sedanje Nemčije ogrožen j a evrop* skega miru in da se taka bojazen ne veže rajši z dejstvom, da smisel splošne razorožitve pri drugih narodih ni znats no napredovala. Nota izvaja nadalje, da je sedanji splošni položaj označen s Stremljenjem, da se na mesto politike, katera se je na nemški strani morala smatrati za nasilno, postavi politika Sporazuma, t. j. politika, ki obsega skupno z reparacijskim vprašanjem tu* di konec bojnih metod, ki so se upo* rahljale doslej v dosego te rešitve. Nemška vlada je pripravljena, dopu* stiti generalno inšpekcijo. Ker člani komisije natančno poznajo vse upo* števne razmere in bo brez dvoma mo* goče izvršiti kontrolo v najkrajšem času, prosi vlada, da se določi zaključni termin za generalno inšpekcijo na dan 30. septembra t. 1. Dr. Wirth, prejšnji nemški državni kancler, je v pogovoru s sotrudnikom švicarskega lista »Neue Zurcher Zeitung« k reparacijskemu vprašanju povedal to*Je: Razpor med e\Topskimi velesilami ne more pospe* siti reparacijskega vprašanja, kakor je rešitev tega vprašanja mogoča samo, ako se dvigne iz političnega prepira v čisto in mrzlo atmosfero objektivnega gospodarskega premotrivanja. — Da Nemčija mora plačati in da bo tudi plačala, ako se plačila pametno ome je in so gospodarsko izvedljiva, je bilo vedno naše mnenje. \Virth pozdravlja kot znak vzbujajočega se evropskega skupnega čustva, da se gibljejo demo* kratski politiki Anglije in Francije se* daj po hodnikih misli, za katere se je nemška demokracija doslej zaman bo= rila. Metoda ultimatov in politika na termine, ki se je občutila kot vivisek* cija Evrope, se lahko sedaj zaključi, ako se ima sporazum med Anglijo in Francijo v miru uveljaviti. Nemška demokracija vseh smeri pozdravlja ta razvoj in je pripravljena na nov poli* tični trud, da se z Dawesovim poro* čilom pričeto sporazumevanje uresniči. Dr. "Wirth je na vprašanje o razmerju med izpraznitvijo ruhrskega ozemlja m izpolnjevanjem obveznosti na teme« Iju Dawesovega dogovora s strani Nemčije odgovoril tako * le: Nemška želja je jasna in znana. Kolikor bolj velikopotezno se bo to vprašanje ob* ravnavalo, toliko bolj velikopotezni bodo rezultati Dawesovega poročila. Nemškemu ljudstvu treba dati impulz za delo in poglobiti ga v veri, da to delo vodi k nacijonalnemu osvobojen nju. Pariški »Journal« piše, da je gene* ral Seeckt brez dvoma imel dovolj ča-sa, organizirati camouflago tako, da se Nemčija danes nima bati nikakih raz* < kritij. Tudi »Marin« opominja alnnmce k previdnosti, da ne bi pojmovali t« slednje inspekcije samo za golo forma* liteto, kajti od tega je odvisen mir, Ameriška vlada je idala časopisju ko* munike, v katerem izraža željo, da bi se Dawcsov načrt kolikor mogoče kma? lu izvedel. Tudi S tresem ann je rekel novinarjem, da je želja nemške vlade najhitrejše sprejetje izvedeniškega po* ročila in do 1. avgusta se vsa stvar lahko uredi. Aliiranci pa naj istočasno p oskrbe, da bo vojaška kontrola za* ključni čin političnih bojnih metod pre* teklosti. Vojaški kontroli se tako pre* mišljeno izmikajo, hoteč, da naj se iz* vede hitro in naglašajoč nervoznost nemškega ljudstva napram pregledova* nju, kako in do kake mere je oboro* ženo. Sedaj je čas, ko največji obziri, da skrajne meje raztegnjeni na strani zaveznikov, lahko dosežejo ugodno so* lucijo reparacijskega vprašanja. Taki obziri postavijo Nemčijo na zadnjo preizkušnjo, ali je za mir ali proti miru. Zavezniki so pripravljeni tudi za drugi slučaj. Zelo optimistično so se glasila poročila o položaju po sestanku v Chequcr-su, zatrjujoč, da so doseženi temeljiti dogovori na katerih bo mogoče uspešno delo, ah" danes je optimizem že šel za goro in pesimizem je prignal črne oblake nad francosko - angleško obzorje. Macdonald ne zna francosko in Herriot zna premalo angleško, vendar pa sta se moža v najvažnejših vprašanjih razgo-varjala brez tolmača. In tako je sodil Herriot, da sta se dogovorila o garancijskem paktu proti morebitnemu nemškemu napadu. Macdonald pa je menda samo obljubil pomoč Anglije v slučaiu. da bi Nemčija zakrivila pogreške po sprejetju Dawesovega poročila. Francoski listi s srdom odklanjajo angleško vabilo k londonski konferenc', da je v nasprotju s sporazumom v Chequersu in da Anglija daje Nemčiji varnostno pogodbo proti kaki samostojni akciji Francije. Sedaj se vrši velika diskusija o tem in ako Anglija ne bi dala povoljnega odgovora, je nevarnost da se izjalovi konferenca. Francoski listi, prijazni Her-riotu, kažejo pa tudi na Poincareja fn njegovo rovarenje, katero se naslanja baje na razne visoke funkcionarje v zunanjem ministrstvu, še vedno naklonjene Poincareju. katere naj Herriot zaradi tega nemudoma odslovi. Ob ta^ih razmerah se samo jači nemški odpor v re-paracijskem vprašanju in zbog tega se Evropa še vedno ne more dvigniti do svoje prave obnove. Iz raznih držav. Med Egiptom in Anglijo se po* ostrujejo nasprotstva. Egiptovski par* lament jih je še pomnožil, ker je Zaghlul paši odvzel pravico za osebna pogajanja. Macdonald je stavil vse svoje upe glede Egipta baš na Zaghlul pašo in pogovore ž njim. Ker so se izjalovili, je Macdonald v londonski spodnji zbornici zaklical egiptovski vla* di, da angleška vlada nikakor ne dovoli, da bi se kršili sklenjeni dogovori glede Sudana. Obenem je posvaril egiptovsko vlado pred vsakim nepremišljenim ko* rakom. — Angleško s ruska konferenca je zopet zastala. Ruski delegatje nimajo nikakega zaupanja več, da bi se konfe* renca ugodno zaključila, ker so nastala v raznih vprašanjih nepremostna na« sprotstva. Ruski delegatje pravijo o ministrih angleške delavske vlade, da so boječi buržuji, ki niso sposobni, dvigniti se do kakega pogumnega skle* pa. — K Eyoo» ie pted kratkim zboren vdo draŠTvo »La paix par le droit« Belgijski senator L* Faintame je slikal posledice bodoče vojne m opominjal zboTovalce, naj nikakor ne odnehajo od dela za pravno idejo in za Društvo narodov, kajti drugače bi bili vsi so* krivi bodoče vojne. Nemec prof. Guid* de, znani pacifist, je pozdravljal s fran* coske strani odrejeno opustitev izgo* nov in aretacij kot dokaz novega za* upanja v nemško demokracijo. Prof. Bovet je govoril o potrebi odprave na* cijonalnega sovraštva in je dokazoval, kako bi se mogel nemško*francoski spo* razum razviti za temelj pravega sve* tovnega miru. Švedska, Norveška, Dan* ska in Finska so podpisale ▼ Stockhol* m« konvencijo v svrho brtenovanja raz* sodišča med navedenimi državami v smislu načel resolucije četrtega zboro* vanj a društva narodov z dne 22. sep* tembra 1922., ki hoče pospeševati raz* voj pravnega postopanja pri med narod* nifa diferencah v smislu duha pakta Društva narodov. — Za glavnega kriv* ca na groznih porazih španske armade v Maroku so smatrali generala Bereng* verja. Postavljen pred sodnijo pa je bil general oproščen in samo premeščen v rezervno armado. Vsled tega se je po* zicija direktorija pod vodstvom gene* rala Primo de Revera poslabšalo, kajti vse višje oficirje jc oprostitev generala Bereng ver j a zelo ogorčila. Gospodarstvo. PREDVIDENA SLIKA LETOŠNJEGA VELESEJMA. Na podlagi že došlih prijav za letošnji velesejem moremo razbrati sledečo sliko: Najmočnejše bo zastopana slovenska industrija, predvideno v večjem obsegu kot poprejšnja leta. Hrvatska in srbska ostaneta v prilično istem obsegu kot lansko leto. Razveseljivo dejstvo bo, Če se letos, kot nameravano, udeleži velesejma naša pridna obrt kolektivno v velikem paviljonu. S tem bo ustreženo našemu konzumentu, še bolj pa tovariši'-obrtnik u izven Slovenije, ki je na velesejmu dosedaj zaman iskal našega obrtnika, o katerem gre sloves, da je najboljši v naši državi. Nemčija bo vsled uvedbe zlate marke in s tem zvezanim silnim porastom cen omejila svojo udeležbo, V poštev pride samo nekaj proizvodov, ki so še zmožni za naš konzum. Avstrijski bančni polomi so neugodno vplivali na tamošnjo industrijo. To se bo zrcalilo tudi na našem velesejmu, če primerjamo lansko število razstav-ljalcev — z letošnjimi Francija bo s svojimi izdelki močno zastopana. Upamo, da se pokaže letos tudi s svojo težko industrijo. Predvidena je večja udeležba od ianskega leta (22 po številu). • Čehoslovaška industrija bo zastopana po zaslugi tukajšnjega konzulata in tvrdke Čehojug d. z o. z. v prilično istem obsegu kot lansko leto. Njihova izložba nam vendar ne poda prave slike visokorazvite čehoslovaške industrije. Opazilo se je že prejšnja leta, da so razstavljeni samo specijalni izdelki, ki so v Jugoslaviji že bolje uvedeni, med tem ko manjka številnih predmetov, v katerih so Čehi močni. — Češka razstava naj bi ne bila samo kupčijska, temveč tudi propagandna za njihovo m-dustrijo. Italijanska industrija bo letos boke zastopana. Vzrok temu bo najbrže iskati v že ožjih trgovskih odnosa jih z Jugoslavijo. Belgija, ki se tudi močno zanima za naš trg, bo to dokazala s svojo udeležbo. Zastopani bodo tudi industrijski izdelki Angleške. Švice, Holandske. Amerike in prva tvrdka iz Carigrada. DomaČa industrija, ki je v splošnem dobro zastopana, je posebno močna v kemičnih artiklih, poljedelskem orodju, strojih, izdelkih iz železa in jekla, elektrotehniki, konfekciji, perilu. čevljih, usnju in njega izdelkih. Manj zastopana je lesna industrija, obžalovanja vredno; najbolj razvita panoga naše industrije, katera ima na velesejmu dovolj intere- sentov, je primeroma najslabše zastopana. Zanimanje za velesejem je veliko in prihajajo najugodnejša poročila. Zlasti močan obisk obeta biti iz Srbije. Vojvodine. Banata, Bačke. Bosne in Sušaka. Zadnje čase se v trgovini čuti, da zastoj že malo pojenjuje. Perspektiva je dana, da bo velesejem izzval pospešitev trgovine in bodo sklenjene večje dobave. Trg čaka na velesejem, da se slika razbistri in se krive konz-um. * * * SJtenscol" najboljše sredstvo proti stenicam. — Glavna zaloga: Drogerija A. Kane, Ljubljana, Židov-_ska ulica 1._4057 —g Povlastice na željeznicama SHS za posjetioce Velikog Sajma u Pragu. Ministarstvo Saobraćaja kralj. Srba, Hrvata, i Slovenaca, dozvolilo je na, svim jngoslavon-skim željeznicama posjetiocima Praškog Velikog Sajma, koji će se držati od 21. do 28. septembra o. g. oCrvć popusta na voznoj cijeni kao u dolasku, tako i u povratku uz propisnu legitimaciju, koju izdaje uprava velesajma u Pragu. Ova povlastica važi za sve osobne i brze vozove osim Simplon Orient Express. Isto je ministarstvo dozvolilo popust od 50% od normalne tarife za izložene predmete. Ove povlastice važu od' 11. septembra do S. oktobra 1924. —g Oglasi. (Podatki pri trg. zborn. v Ljubljani). Dobava vrečic Iz kartona, copat in sodov. Pri smodjšnici v Kamniku se vrši 16. julija druga ofertalna licitacija gledo dobave vrečic iz kartona in copat ter dne 2. avgusta tL glede dobave sodov. — Dobava gumijevih cevi. Pri ravnateljstvu drž. želez" nk- v Fubotici se vrši 26. julija ofertalna licitacija glede dobave gumijevih cevi. — Dobava čopičev. Pri ravn. drž. žel. v Zagro-leznic v Zagrebu se vrši 26. julija glede dobave raznih čopičev. — Dobava železa. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu se bu se vrši 26. tm. ofertalna licitacija glede ^ ~ bave raznega železa. — Dobava sena. Intendantura Dravske divizijske oblasti v Ljubljani potrebuje večjo količino sena, katero nakupuje direktno od producentov posebna komisija, ki se nahaja pri imenovanem vojaškem oblastvu. —g Zastopstvo za velesejem. Belgijska tovarna za toiletno milo namerava razstaviti svoje izdelke m išče dobrega zastopnika. Pojasnila v sejmskem uradu, ravnateljstvo. Dopisi. — SI oven jrradec. S pravo barvo je sedaj prišel na dan tudi nas -.»čudno lojalni« *oncar L» o b o. Mož seveda parad'ra oa »nevtralni^ gospodarski listi. Toda. ne sarno, da hoče sam po vsi sili v nesrečo, on zabte" vu tudi, da morajo njegovi delavci voliti tako. kakor on hoče. Izrazil se je Baznroč: »Meine Arbeiter werden so wiUen, v ks h Ja will.^ Ce misli, da mu bodo njegovo lončeno robo in peći pokupili njep-uj brau-i po mišljenju, je nam njegovo politično pri-fi-čanje pač vse eno. će pa reflektira še na Slovence. Hrvate in Srbe. in ca Le ^oicvo, saj pošilja svoje peči tudi v Beograd. Uot odjemalce, pa le naj pusti takšne ekspert* mente. Ga bodo drago stali. Drug taksen možakar je krojač K a s s e 1. Ne zna iuu nemško in ce le usta odpre, spozna človek pristnega Ceha. za kar so jt» po prevratu tudi izdajal. Sedaj pa je naenkrat zopet postal velik Nemec, oziroma nemškurar. im i-mo še celo vrsto Lakib pokritih -riht,. • i-tere je posiauec Schauer navda! s tolikim pogumom, da v zadnjem času kar ne morajo dovolj zabavljati čez vse. kar 5atl - o-vensko, oziroma jugoslovansko. Ari ni res gg. Wreso ni g, Debelak, Schostor itd. Čudno je le to, da v svojom sovraštvu proti državi ne zametujete naših jui^osLo-venskih vinarjev, ki vam jih nosijo Slov« n-ci. No, bomo že poskrbeli, da vam shranjevanje dinarjev v bodoče ne bo delalo preveč" preglavic. — Iz Iga. Minulo soboto se ie tnkaj končalo šolsko leto 1923-24 s proslavo Vidovega dne. šolska mladina višjih razredov je prav lepo deklamirala razne pesmi. Ked drugim smo slišali pesmi -Otačbini«. -.Kosovo polje« itd. V nedeljo, dne 59. junija pa ae je priredila v nčni sobi 4 razreda pri v lićna razsta?a ženskiu roenin del in risarskih izdelkov. Ta razstava je navzlic klerikalni gonji nasproti naprednemu učiteljsrvn in šoli dosegla po polen uspeh v moralnem oziru. Starši so pač tukaj videli trud, ku-terega. je imelo naše vrlo napredno učttelj-stvo s pridetvijo te razstave. Ta zav*«st pa naj bo zasluženo priznanje našemu učkefj-stva. bi vedno vzgaja*mladino v pravem jugoslocvenskem duhu. Drobil PARBSICJI SOTODA Belo in krem Krilo ter mm joiper od tvrdke fran £aVic, Cinbljana, Pred škofijo 19 * Izum novega pisalnega stroga. Angleški listi poročajo o izumu novega pisalnega stroja, kojega tipke se premikajo na podla sri človeškega dfktata. * Lastno hčerko prodajal. Pred londonskim sodiščem sta se nedavno zagovarjala dva mladeuiča, obtožena ropa neke mladenke. Pri razpravi se je zadeva zasukala v drugo smer. Eden mladeničev jc pokazat' neko dekletovo pismo, v katerem ga mla-* denka prosi, da jo reSt mučnega položaja, ki ga ji povzroča histni oče. Nečloveški oče-je hotel devojko prodati nekemo starejšemu gospodu za S00 funtov. Deklica pa je raje pobegnila. Na obtožno klop pride sedaj oč<-. * Fevdalni običaj« v kopaitččlti. Ko > po leti L 1817 Duohesse de Berri, ki je šete pravzaprav morsko kopel na Francoskem* napravila »fasbionabel*. prispela v DreppeJJ da se bo tam kopala, jo jo poadravila artiljerijska salva in kopališki rasrnatetj Jo je spremil v sijajni uniformi ne le na oreg, marveč po ceremonijetn. kacDerega se je moral držati, tudi. v morje, dokler um m seglo do kolena. Potem se je pred Dwcb>esso trikrat z respektom gk>bote> prteloTrT Jn odstranil, vojvod inja pa, ki je-zaata izoorro plavati, se je vrgla v vakw<- * Koliko zavžije mrčes. Trditev, da marši kak mrčes zavžije več nego človek, se zdi na videz smešna, vendar odgovarja resnici. Naravno s tem ni rečeno, da keber poje. več nego Človek, omenja pa se le, da v primeri s človekom zavžije večje množine. Neki A meri kanec je skušal ugotoviti množino hrane, ki jo zavžije križni pajek tekom enega dne. Pajek je požrl v enem dnevu eno striglico, enega manjšega kebra, eno večjo modro muho in 130 manjših muh in mušic. V sorazmerju s človekom je to toliko, kakor, da bi ta pojedel enega aligijator-ja, eno ovco. ono mlado žirafo in 120 goto- * hov. Dr. Ivan Lah: Iz knjige spominov. (Konec.)' Tako se \c bližal Vidov dan in župni zlet v Žireh. Poljanci, Žirovci, tarij-čani, Logač\im so bili že takrat navdušeni pristaši sokolske misli in vedeli smo, da pridejo v obilnem številu na zlet Zato sem ith šel vabtt na naše sokolsko slavje. V redakciji »Dneva« smo \se pripravili za proslavo Vidovega dne. Od balkanske vojne sem smo kolikor toliko spoznah srbsko zgodovino. Prijatelj Janko Kos, urednik »Preporoda« mi je sporočil, da bodo goreh Vidovdan ski kresov L Naši dijaki so sami prišli na to idejo. Zakaj pa ne. Kres je starcslovarska navada, ker so ga Ž£ali naši stari d^di na čast boga Perura. Ker je potem na dan prišel Janez Krst-nik. smo ga žgali na čast Janezu Krst-nikj ,pii tem pa ohranili še polno starih vraž in bajk o kresni noa, ko smo začeli častiti naša slovanska svetca Cirila in Metoda, smo po nekaterih krajih žgali kres na predvečer 5. julija, da smo tako propagirali cirilmetodejsko ioe.io slovarskega bogoslužja in narodne šole. *n zdaj je prišel čas, ko je treba propagirati idejo nacionalizma na isti način; ako se zavedamo svojega jugoslovanstva, zakaj bi »e žgafi svoiih kresov na predvečer Vidovega dne?. Tako so goreli prvi vidovdanski kresovi na slovenskih gorah... V politiki ni b*k> takrat nič rjosfib- nega: nemško časopisje je mnogo pisalo o manevrih v Bosni in Hercege vrni. Vedeli smo zakaj. Mi smo poročali o tem le malo. Nekaj dnij prej smo prine-sii dopis iz Trsta, ki *e poročal, kako sta bila tam sprejeta prestolonaslednik Franc Ferdinand in soproga Zo^ia Ho-henberg, kako sta se ukicaia na ladjo in odplula... Vedela smo dobro, da so ti manevri izzivanje ob srbski meji, toda o tem smo siišafi od L 1912 dovolj. Zato se za manevre nismo zanimali in se nam je zdelo važnejše pisati o domaČih zadevah m pomenu Vidovega dne... Tako sva se odpeljala s prijateljem Miho Gostišem v nedelo dopoldne z motociklom proti Gorermski in drvela po lepi poljanski dolini dalje proti 7a-rem. Žiri so tale polne sokoistva in ljudstva iz bližnjih m daljnih krajev. Popoldne ob štirih je bila javna telovadba in na to sem nastopu* s svojim govorom v imena pripravljalnega odpora za ljubljanski vsesokolski zlet. Dan je bil veder in jasen, in spomnil sem se, da pride čas, ko se bosta v te« jasnem ozračju nad našimi gorami merila dvoglavi črni orel in sivi sokol, in bomo videl boi dveh sfi: ena je stara in temna, druga je svetla m mlada; res je orel večf in strašnejši, tod* v boja ne odloča samo velikost, ampak pred vsem mladost, spretnost in s#a — in sokol je tisti, ki zbira in krepi naše mlade sile in na Vidov dan, ki so ga oznanjan sinoči prvi jugoslovenski kresovi, je poletel sokjo* v Žiri. da tu manUestka 2a ideje vidovdanskih sokolov, da se pripravlja na boj — na dan 15. avgusta pa bo sokolska Ljubljana pokazala, da stoji slovenski narod za sivkn sokolom, ki se bori proti črnemu orlu Itd. Tako nekako se je glasil moj govor. Bilo mi je prijetno, ko sem opazn, da so hudje dobro razumeli moje besede, da so navdušeno pritrjevali in ko sem jih povabil na zlet v Ljubljano, je odmevalo od vseh strani: pridemo, pridemo... Ob strani sta stala orožnika, ki sta mirno poslušala moj govor; ko sem končal, sta me nekako čudno gledala; razumela sta dobro, kaj hočem povedati, a delala sta se, kakor da sta sHšaia samo besede ne pa misli .. - Noč je prešla v veselem razpoloženju in pri mizah smo si z možmi še natančneje povedali, kako pravzaprav mislimo ... Ko sem drogi dan ob S. zjntraj stopil iz hiše dr. Kavčiča, mi je prišel nasproti prijatelj Miha s čudno novico* >Afi že veš. da nteairir> vječ pre-stoionaslednika ?« »Kako da ne, saj mamo dvat« Ferdinanda so v Sarajeva ubffi.. Po vasi sta Šra orožnika. Pred vrati so stat ljudje in se šepetaje pogovarjali. Sedaj Šefe sem se spomml na manevre in na vse. Hotel sem povedafi svoje mnenje, toda Miha je dal prst na usta: *Pssst. - .« Sokofi, M so ostati če« noč ▼ 25- reh, so odhajali. Natančne^Sh poročil ni bito. Na vseh obrazih si videl uefcak tik nasmeh in zadovoljstvo: a bili so tudi zamišljeni obrazi. »Kaj pa zdaj?« »Sokolskega zleta v Ljubljani ne bo...« Sedla sva zopet na rrtotocikel in oddrdrala po cesti proti poljanski dolini. Bila sva še oba v sokolskem kroju — Ljubljana pa bo že vsa v črnih zastavah. Zato sva hitela. Na nekem ovinku pride nama nasproti romarski voz. Romarji z Brezij. Konj se je prestrašil in zavil, gospodar ga je nerodno potegnil in konj in voz in romarji, vse se je valilo po bregu proti Poljanščici. Bilo jc nama neprijetno, skočila sva rta pomoč. K sreči ni boo nič hudega. Konj ie zlomil oje, neka starka se je malo prestrašila in eden iz možakov je vzdihoval, da ga boii roka, Pobrali smo po tleh razne odpustke, podobice m svetinjice, ki so se bile raz-tresle po travi, gospodar je spravi! konja in voz zopet na cesto in komaj smo se dobro pogovorili, kdo je pravzaprav kri«, so naju vprašali; *A£ že vesta?* »Že, že. Kaj pa vL* »Smo že smoči izverJefcLc aJejmenes*« le rekla neka ženica, tmw* sorte stvari se dandanes gode.r Piačafa. sva gospodarju 30 K in sva odhHeša proti Škofji Loki Prve črne zastavo. Hitela sva naprej. Nad vso po-kranno je težaJa težka soparjca to ▼ nekaj čednega, nejasnega. Ljubljana je biti v črafli zastavah življenje po unčah kakor sploh ofe. poletnih praznikih popoldne, vendar se je zdelo, da je na obrazih Ijudii nekaj posebnega. Preoblekel sem se hi odhitel v «e-dakciio. »Dan« je bil srbofilski fist in nastalo je vprašanje, kako bomo pisali, da ne izdamo svoje idejo in da zadostimo željam onih, ki so vedeli, kdo smo. K sreči smo imeli še precej stavka od meseca maja, ko smo dobifi z Dunaja sporočilo, da je cesar bofcan in da naj se priprti vin k> za vsak shačaj. To smo zdaj spretno porabiti: različne življenjepise, sorodstvo, nasledstvo itd. Seveda je bilo treba izpregovoriU tudi o dogodku. Ni prijetno pisati proti svojemu prepričanju — a takrat je bilo treba. Vedeli smo, da bodo naši citate! H razumeB. da ne pišemo zanje, ampak za cenzuro. Obsodffi smo atentat, češ, da se s tem utrjuje reakcija m onemogocuje razvoj zdravih idej. Jz zadrege so nas že drugi dan rešiti novi dogodki v Sarajevo, v Zagreba in drugod, kjer so frankovci naoadfi srbske tiskarne, društva, hiše itd. V Sarajevo so razbili hišo Srba Jef-tanovica, ki je bil ocB&ovan s Franc Jožef o vini redom. To nam je dalo zopet duška, da smo mogfi prrti preko nepotrebnega žalovanja, obžalovanja in sožalnih in vdaiK>stirm izjav, s katerimi smo avstrijski sužnji morafi poteU liste in čitatelje prva dva dneva. Sokoiskega zleta L 19f4 v Ljubljani ni btkx velikega šmarna dan je de-zehalo SLOVENSKI NAROD, đfee 5. Janja r924 Vincilira oženjenog tiažim. Prednost i mada koji tmada odrastu kćer za služavku i sina aa ko&jaša. Plaća a P—H sten, ogrjev, svjetlo, mije-ko, kuhinjski vrt i jatro oranice, plaća a gotovom prema pogodbi. Ofacame se pobffiSe na posjednika Franjo Kote, Kjrthta. 4447 BERfON Humi pele in potplate. Dajo elastično bojo, so cenejše in obdržijo Vaše čevlje trajne. Dalmatinski I* Portland cement svetovuo znanthe M t* nudi po najnižji dnevni ceni tvornico „SPLIT" d. d. za cement Portland iz skladiftča ¥ Liubliani Aleksandrova eesta 12. Fotografi! Amaterji! Naicenefii izvir za trgovanje je 3741 Foto industrija Novi Vrbas (Bačka) Cenik s približno 400 slikami ■to in poštnim prosto. Kopaina sezija Najnovejša izbira: rt kopalnih plaSSev, oblek, čepic ter • kopalnih čevljev za dame In gospode! ' Posebno ugodno kap Ha kopalna obleko s krilom la Bengerjev trlkot po reklamni oenl 128 dl-ipjev« Razpošilja se po pošti! A. Moi HL L to feiMtnis Popokioma varno naložite denar v 2 T Ljubljansko posojilnico r.z.zo.z. torih ki. poštuje v trgsl6 V Ljubljani Mestni tng M. 6 Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje do 1O°|0 po 8 3 ter jih izplačuje takoj brez odpovedi« Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Posojila daje le proti popoln i varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in cen j. gostom tužno vest, da je danes zjetraj ob pol eni po kratki mučni bolezni preminil v Leo-rrisČn nas presrčno ljubljeni, predobri in skrbni soprog, oče, ozir. sin, brat, bratranec, svak, stric itd. gospod, Aleš Zalaznih posestnik In restaurator prt „Šestici". Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil jutri v torek 8. julija ob petih popoldne iz sanatorija v Leonišču po Zaloški cesti, Sv. Petra cesti, Prešernovi unči, Dunajski cesti, Sodni ulici na pokopališče k Sv. Križu. Vswn, ki so pokojnika poznali, ga priporočamo v btag -spomin. LJUBLJANI, dne 7. julija 1924. Zate joči: ofcpoka. soptoga. 4454 IUHLI OGL Cena maKn oglasov vsaka beseda para. — Najmaa^ pa Din S*— CEH SO Iščem službo skladiščnika ali pisarni* šk&ga siuge. — Ponudbe pod »Zanes!jrv/4444« rta upravo »Sbv. Naroda«. Donašalec jedi (jekmoša) — se takoj sprejme. — Pismene po* nudbe na hotel »Slon«, Ljubljana. 4375 Inštruktor za poučevanje matematik ke srednješolca naj pošlje naslov in navede hono* rar. — Dopisi pod »Mas tematika/4449« r» upravo »Slov Naroda«. Deček, star 15 let, s štirimi raz* redi realne gimnazije, krepke postave, žeti sluz* be kot tekač ari kaj po* dobnega; gre proti vsaki odškodnini. — Ponudbe pod »Deček/4396« na upravo »Slov. Naroda«. Traži se portir posve stručna sila sa poznavanjem potrebnih stranih jezika koji ras* polaze potrebnom garde^ robom te jamčevinom. — Ponude uz prilog papira slati na upravu »Hotel Centrala«, Sarajevo. 4383 Koresoondenta C^tinjo) samostojnega, z daljšo prakso, stenograf in strojepisec za skrven* sko in italijansko, po možnosti tudi za hrvat* sko in nemško dopisovat nje — iščem za takoj* šnji nastop. Plača po do* govoru. — Ponudbe na: And. Ja kil, tovarna kož in čevljev d. d. Karlovac (Hrvatska). 4415 Službo gospodinje želi starejša gospodična. — Ponudbe pod »Z'4438« na upravo »Slov ■■i ar.«. I Soka!' I Trgovski lokal v Ljubljani na prometni cesti — se išče za takoj proti primernemu odkus pu. — Ponudbe pod T>Od= kup takoj/4388« na upra* vo »Slov. Naroda«. I prodam $ Naprodaj: omara, cercalom, posten lja m nočna omarica, — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 4445 Osebni avto, štrrisedežen, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh, Gradaška uli* ca 22. 4395 Fina zlata ura z dolgo verižico, briljant* ni uhani in briljantni prstan — naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 4349 Proda se registrirna blagajna (amerikanska) m stara omara (slog Marije Te* režije). — Naslov pove urrrava »S!. Nar.«. 4348 Naprodaj: novo žensko kolo. mal »Srngerjev« šivalni stroj, še skoro nova plišasta otomana. — Vprašati do četrtka. — Zaloška cesta št. 13, vrata 17. 4453 Polnojarmenik, 65 cm širok, nov, eno \a to v teku, 25 žaginih li* stov, 20 parov klešč itd. — se takoj proda. — Par* na žaga Škofljica pri Ljubljani. 4443 Stanovanja Kot sostanovalec se sprejme soliden go* spod. — Naslov pove uprava »Slovenskega Nas roda«. 4452 Stanovanje dve sobi, kuhinja, priti* kline — sc odda takoj za začasno (3 ali več me* secev). — Naslov pove uprava »SI. Nar.*. 4456 Meblovano sobo v sredini mesta s posebni m vhodom, električno razsvetljavo. event. s hrano — išče za takoj uradnik Trboveljske pre* mocjokopnc družbe J. Suchv. 4408 Meblovana soba event. s hrano se išče za dve dijakinji s koncem avgusta. Želi sc nemška, event. italijanska konvers zacija, nadzorstvo za po* uk. — Ponudbe pod »Av* gust/444S« na upravo »SI. Naroda«. I Dopisovanje Ženitna ponudba- Gospoda čna srednje starosti, z nekaj premo* žen j a, se želi poročiti. — Ponudbe pod »Štajerka 4439« na upravo »Slovenj skega Naroda«. Radi pomanjkanja znanja želi dopisovati mlad pre* možen dvakratni milijo* nar, samostojen trgovec, z naobraženo, simpatično gospteo. Poznejša ženi= tev. Sliko pošljem na za* htevo. Tajnost častna stvar. — Ponbudbc pod »Sreča v ljubezni 4400« na upravo »Slov. Nar.«. Resnega znanja želi inteligenten mladenič prijetne zunanjosti — z mladenko v starosti od 16 do 19 let, ki bi ga tudi gmotno podpirala za kratko dobo. Na zunas njost se ne gleda. Event. povrnitev! Ženitev ni iz* ključcna. — Ccnj. po* nudbe pod »Blondinec 4422«: na upravo »Sloven* skega Naroda«. Dvignite pisma ! v upravi »Slov. Naroda«: »Banka 4019«; »Amerikance 3529«; »2 sobi 4316«; »Gospodarstvo 3464«; »Lesni trgovec«; »Mir 3969«: »P rovi zija 809