CLASICO SLOVENSKE N E PODPORNE JEDNOTE STBV.—NUMBElt 66 pondeljek, 19. marci (March 19), 1928. Jota i veliko večtpa. — Am- DAH Ifl IIIGI1 pak v sbernici ja roupolotenje ■■ M «J»! drugačno kot v senatu le - vT. Taka Ja njih breomMoa anmo- Waaktngton. D. C. — V «ena- — pokaauje, kuka tu ee Je vrftllo glasovanje o Nor» aMdo dulevph zmotnosti Je v rieovl predlogi, ki določa, da Podjetniki* podjetje sa proiavajanjo In od- fe-' Bajanje električne alfe pri Mu»- Nnw York, Y. — Trgovske de Bhoalsu pride pod Javno ali zbornke v jutaih msatih in kom-vladno kontrolo. Ta predloga bo Panlje aa prevajanje in odda-talko sprejeta v kongresni «bor- janja električne silo Is vodno po-nlcl. • Adminlatracija pričakuje. JaJo staro pejpm o krotkih to da v kongresni sbornici dobi ponilnlh delavcih na Jugu, ki Norrleova predloga večino. Ta prejpmajo nisfce meade, pa ao sa-prodloga določa privatno kon» dovolj nI in np stavkajo. TVgov-trolo. * v f ■ *|'.vj ska sbornlea v Houatonu 1*8 Norrieova predloga Je v sena- Wo brezmiad|p in bedast oglas: tu dobila sato tako veliko veči- M®o nikdar nCbilo stavke tovarno, ker so ss privatni interni nilkih dalsvosv v Texaau. Do-prepirnli mod aoboj in ker pošto- tavke in sak^p, po katorsm ss Jo ljubosumnosti med rasnimi dfla Mrl in ipldsset ur v tednu, eokdjami na Jugu. Te ljubo- ustvarjajo rasmsre sa podjetni-aumnoati ss sulsjo okoli vpra- ke idealne. ; lanja, katera sskeljs bo dobils Arkansas Power In Ught večje ugodnoatl pri rasdelitvl kompanija ponuja tskatilnlm električne silo. Ako Norrlsova podjetnikom najboljls delavee predloga poslano sakon v Um aaglosaksoaaksga isvors. Tomu aU prihodnjem kongresnem sa» dodaja, da SS kmalu sgradl v sedanju, tedaj bodo federalno Magnoliji tovarna sa milijon do-oblasti rasdeljevsle električno larjev, v katerim bodo ladslova-silcs V -ploAnmi.se pričakuje, || tekstil! sa latornatloaal Shoo da svssao oblasti ostanejo no- kompanlji. V tvojih oglasih tu-pristransks In no bodo nikomur dl oglnlaJo razliko msd dslav-dsjsle possbne ugodnosti. > .J jfcfoi meadami v severni In jut-Senator Norris je vtomoljo- nih drtavah. Tako pravi nakl o» vsi Svoj boj proti privatnim in- fcftsa na pit, da tskstflnl dslavoi terenom» ;da mors vlada «sms v severnih drftavah ssslutljo po* konkurirati privatnim Intere- vprečno na tadon Kt 40, v Spar-som, ako tali, da as pristojbine unburgu na Jufu ps ie fllJT, sa električno silo snižajo zs po» ♦ podjetnllfcfrin kapitalistični v\x; r arte as ■■fii in« liiniAs lastnina.. M S * P^T^x™ nfiifr^TSr v 2?"r5 Now Ynt, N. Y. — Bratov-Mina postrolčokov spalnih voa 00. pripravlja sa »poprljam s gmSI vovražnikom. Preden Bratovščina postrolčokov spalnih vos odredi glsaovanjo sa stavko, ss skrbno pripravlja sanjo, ds bo akcija proti Pullman kompanlji uspelna. Organise tor A. Philip Randolph pravil "Odlok meddrlsv-as trgovsko komisije, s kstorkn Je Isrokla, da no bo vol uvalo-vsls nale sadove, Jo nam dobrodošel kot sredstvo sa sdrulenjo postrolčokov. Moddrlavns trgovska komisija js skoraj pri-snala, ds napojnina tvori dol legitimne mesto." Randolph pričakuje, da se poStrllčoki itreče-jo ss stavko v najmanj dvajset središčih sa postrsldohal . Unije ki nndsornikl oo bili poslani v sodem orgsnisatoričnih pasov. TI nadsornlki so v vodnem stiku s osrednjim odborom aa orgsnisiranje poetrslčekov. Lokalno bodo vodili boj najbolj aaupnl poetrelčaki. čas /se ns bo Izgubljal, pravi Randolph, da počssnsli ostanajo v vrstah. BratovMing ss ns bo, vol o-brnila sa nadaljno akcijo na ■M m šk AMI A i,M/t IteasAftjaliis listfsslal AA msoortavno irgovsso Komisijo» PoetroAčeko la nastopal odvetnik Henry T. Hunt. PostfsHokJ ao as pritolili, da kompsnija fttoje napojnino sa mssda, ns ob-vjasnlsl plačuje postrsMsks. Večina msddrlav-no komisije Jo pri svojasi odl<*t V-fmjpro-otwodgnlL iJTo poro-Jot ju ^agn a dusorelo I delavne po njegovi f kot veo-i delavcem , da so ko- £02,904,-stroAkov vsoti, k( f produei-ki Je bila kot boli koriftčajo »dsrskem 8SV, ki jO JS prar 321, ali fc^Na- vedt^ zborovanja se bodo obdr-Žavals v srednji loH Washington Irwhig. Tom kpnfarsncam bodo sledile druge v novoanglelkih državah. Sklicatelj teh konferenc je strokovno organisirano delavstvo. Governor Al Smith in župan James Walker ata bik povaMJe-na, da ae udeletlta teh konferenc. Unije, ki ae zanimajo sa etvar, imajo izvoliti po tri de-legate. jRegistraeija sa delegacijo Je dolar sa delegata. Na to konference ao povabljeni* vsi strokovno organizirani delavci v New Yorku, toda kot govorniki bodo nastopali le delegatje, ki ss isksttjo m poverilom. Program je obtiren in naznanjeni ao dobri govorniki, ki bodo temeljito obdelajl jpralanje brezposelnosti ln nevarnoeti, ki ja sa delavstvo zapopadeno v sodni Jakih prepovedih. ? KONORBSUIK OŽIGOSAL fCAKULISNlKE. ¿.»i ■ Washington. D. C. «r Ostra kritika napram plačanim zaku-iisnikom Je bila izrečena v nitji poelanaki zlxynki, ko Jo pnAlu na vrsto razprava o Carawayjo-vi predlogi glode reir»ciJe zakulisnikov. Kongresniki ao imenovali za-kulienlke navadne sleparje, ki s pretvezo, da vplivajo na poeUn-ce pri glasovanju o raznih predlogah, gulUo asobe, ki Jim ver-jamejo. Kongresnik Garner Is Taksa-na naj R lasne j *i kritik zakulisnl- kov. Je dejal' da plača, ki Jo prejemajo takuliankii Iz raznih virov, preeega ono. ki Jo dobe člani kongreoa. lahko oddajala elektriftno al majhnim konaumontsm. dola, do Jo l«V> sgrSjenih IJ62,- 748 avtov, projola in razdelila med sabo eko?*j snvnotako voH-ko vrato, kot so dalavoltprajoli v mezdi ss svojs dulovno in ročno dolu Ta litevilko pokasujsjo Jasno kot beli dsn vso krivico kapi-teliatiflneara aoenodarakaca si-atoma. TiaU, ki ubija avojo motganeJn porablja svojo flai&- danes avte, S^Jmajo ss svoj trud in dsiois drobtins, oni ki no opravljajo nobenega dulovnr-o ali ročnega dola pri produkciji avtov, ps. dobe levji dtflot. U to Jo vaiovpijoia krivica, katore aa morejo uujtti vsi pismouki in pijimf^i. ;-f.:' UR.r — HEVKRNI LASTNIKI PUMO-GOVNIKOV,V ORtA- V AH SO GMOVORN! th JSK-. DO ipTfUDAlUl. ry Jo primal* da mu jo Sinclair izročil #88,000 v liberté, bondih in on Jo to vsoto oddal Ham^ l Sodom poiitičnlli «ifiogotcov v Chicagu, katarih imana d nioo izdana, Jo priopevglo voMke vsoto v volilni Sklad, v reanki Jo pa bi) donar izplačan Is tajnoga Sindairjavsgs fonda. / i pko boUinboM amrdi toapot-domaki NpolsJ na vssh koncih in krajih« a R|a, 17. marca. — FaMetov-ska sbornka Js vč«rs| aprejela novi volilni zakon, ki določa, da odšlo/ smejo lo falisti kandidirati in biti izvoljeni poslancem. Zbornica postane le poavotovaJ-no telo, ki prltiano pečat ns za-konodajstvo državnega f atletov-skega aveta. ki bo odslej zakonodajni organ Italije. Samo dva glaaova sta bila oddana proti novemu sistomu. Eden teh Jo b» stari ItbeminJ vodja Oiolitti, Mlet ni starec, kt Jo tudi vstal in nu glas protestiral tor dejal, da Jo e tom aktom pogalena uetava Italije, katera jamči svobodno volitve in prod-StaVniitvo vsem državljanom. IIusKohni Jo molčal na Oiolitti- Waohiagton, D. C. — V Nlka-rsgvi so bodo vrlils volitve v meeecu avgustu toga lota, ako nikaragvilki kongres odobri sli zavrla to postopnnjs. Tsgs mno-njs Js drtavnl Ujnlk Kellogg, odkar so konservaUvsi Chamorra as vrgli v nitji zbornici volil-no predlogo, ki Jo Js tjs poslala waahlngtonska vlada. Kellogg as vsema stalilče, da Jo pogodim, ki ao Jo Ioni v meea-cu maju sklenila mod Waahlng-tonom In Managua, veljavna. Ta dogovor ata sklenila liberalni general Moneada in Disoovs vlada. Chamorro seveda naapro-tujo zdaj temu načrtu, kar ao boji, da bo Moneoda tsvoljon predsednikom NlkarafVO. Volitve ss bodo vrlllo pod a-morilkIm nodsorstvom. To nad-■orstvo pa najbolj pota Diaaa, ker so savoda. do no bo mogol Izvajati terorja na opoaioijo-nalne vollke. m Umri veled pikll» Chleago. — ArnoM Bouhl. 87 tet atar, Je v potok umri v Ca-lumbus bolnkl vsled palkodb, ki Jih Jo dobil pri dolu v tovarni na 1180 Blackhairk at. Chicago. — John P. Smuleki, ¡H.ljskí bankir in miUJonar. vod ja Mkalkih Poljakov, ropubh-kanaki političar in prom inenten v katoliUdh krogih, ao Jo v na-deljf zjutraj ustrelil v Soneos hotelu. Star Jo Ml 62 let Pra-vljoto da Jo bil bolan na raku In to ga Jo potmalo v emrt. MUH ovtomoMI irepoo. New Haven. Conn. — Skupino loporjov Jo 16. t m. oropela 'iolgrad. 17. marca. — Btlri "mrtne obsodbo in devet obeob '»pora od po» do dvajeet lot Jo 1,0 Pečenih včeraj nad atenta-J> «»! " uonarnsga komiteja, ki eo <> generala Kovaéevka v Ilti- Whiting. Ind. - Paul Luka-tek, ki Jo pretepel svojo lSietno hčer Mary t Jermenom, Jo bil v soboto oboojon na oeom moeecev zapora in plačan je |800. Mary ae Jo pred aodnikom slekle do poou in pokazala osemnajst vlt-njevih prog pa teleeu Polog ob- Dublln. It.«marca. — Jamos Ijurkin, edHH komuniatlčni poslanec v zlnpoki Svobodne ireke države, ki SS ga iivoUli delavci na severni strani Du bi I na, Jo bU včeraj izkljulon Is zbornice pod pretvooo, da al kvalificiran Do Valero, vodja republikancev, Jo pobijal IfklfclHsv, toda sbornlea Js odgtasovala proti nJemu s 80 proti 80. s*n I Hago, Cal. — Lindbergh je naroči novo letalo aooo. NJe--"vo «Uvno letalo 8pirit of St. i-oui« pojdo v mnsoj v Washing- ROSVETA ouublo »yr»irm hakopicb roownJBirow LASTNINA M.OVKNSKK NARODNE PODPORNE JEDNOTE Naročnina: luáin jono d rt« v« (Ixvcn Chicaga) «64)0 na lato, uo aa fe o In Cicero rMO aa lato, «a.75 ta pol lata, Ia sa taom- pi lota: Chicago «tvo 19.00. ¡i , Nutov ta vaa, kar laia stik a e "PROSVETA" So. Lawáalo Aooesa, Cttsafo, IlUasJa. "THE ENLIGHTENMENT Org, al U» S^yo IfaU-al Advartitlng ratos m igmaiiili m i MM Orni by tke Slotoeo.Uatloaal nseoftt ioststj. roar; |l United 8tatos (« r JO, and fowl» coeatrlos »OS par and Caaada $•*> por ¿ M KMHKR OF THE FEDERATED PRESS > P US T pff teai r oMopaJa a. pr. (Fofc. 2MMS) palof vašega la** «a da raai Jo s toai éa*vu» potekla aaroéaJaa. Poaorttfje pra da «o ra« aa aoUrf liaL _________ ■salara BREZPOSELNOST JE 6E STALNI GOS? V INDUSTRIJSKIH SREDIŠČIH. Obsežna brezposelnost se fee ni poslovila Iz industrij f.kih središč. To potrdijo poročila, ki so jih o>javile proste državne posredovalnice za delo v državah Illinois in New York. Ako se vpditevajo razmere države New York v celoti, čitamo, da je bilo za vsakih sttf izpraznjenih mest dve sto petnajst prosilcev v mesecu januarju, medtem ko je bilo le ato sedem in petdeset prosilcev za vsakih sto izpraznjenih mast v tem mesecu prejinjega leta. V mestu New York je za vsakih sto izpraznjenih mest dve sto deset prosilcev, v Chicago pa dve ato tri in osemdeset >> To pokazuje, da so razmere v Chicagu fte slabše kot v New Yorku. V državi New York je položaj najslabeji okoli Albanyja, to je glavnega mesta države. Tam se je priglasilo za sto izpraznjenih mšst dve ato tri in devetdeset prosilcev. V državi Illinois je mesto Peoria poročalo o najslabšem položaju. V tem mestu se je zgla-silo za vsakih sto izpraznjenih mest tri sto pet in štirideset prosilcev. V državi Illinois je največ prosilcev za delo dečkov, pisarniških uslužbencev in kovinskih delavoev. V obeh državah je položaj veliko alabeji za delavce kot za delavke. To je posledica kapitalističnega sistema blagovne produkcije in distribucije. Podjetnik rajše najame žensko delavno silo kot moško, ker je ženska delavna sila cenejša kot mo|ka. V državi New York se je iskazalo, da je za vsakih sto izpraznjenih mest se priglasilo dve sto pet- ' deset moških, pa ie sto šest in osemdeset ždnsk. V 1111-nofiu se je priglasilo za vsakih sto izpraznjenih mest dve vto devetdeset moških, žensk pa samo ato devetdeset V državi New York se js v mesecu febrWirj«:pološaJ obrnil nekoliko na bolje. Število zaposljenih tovarniških delavcev se je pomnožilo za šest odstotkov. Navzlic temu je pa še vedno zaposljenih deset odstotkov manj delavcev, kot lani v mesecu februarju. Poročilo faktično pove, da ni bilo od leta 1914 v mesecu februarju zaposljenega še tako nizkega števila delavcev. Leta 1921 in 1922 je bila zima izredno trda sa deUvce. Ampak letbšnji delavski položaj je še alabši, kajti v mesecu februarju je bilo zaposljenih za en odstotek manj delavoev ko leta 1921 v mesecu februarju in sa dva odstotka manj kot leta 1922. Takratna brezposelnost se je pa popolnoma razlikovala od dfcnpšnje. Takratni slabi čaai so bili posledica bres-miselne inflatacije, sedanji so, ker stroji nadomeščajo delavce pri delu in sta se blagovna produkcija in distribucija vrnili v normalne potrebe za trg, Produkcija in distribucija blaga sta se veliko bolj osredotočili kot sta bili pred petimi leti, visoki dobički so ostaH in bogastvo ae vedno bolj osredotočuje v rokah peščice posameznikov. Delavski komisar države New York pravi, da se Je zaradi tega pomnožilo število zapoaljenlh delavoev, kar se spomladi običajno pomnoži produkdja. Po njegovem mnenju je dobilo delo okoli 10,000 delavcev od 20,000, ki so bili odslovljeni v mesecih januar in december. Poročilo delavskega komisarja pokazuje, da bo brez-poselnost stalni gost vsako zimo, dokler je uveljavljen kapitalistični sistem blagovne produkcije in distribucije, ako se ne skrajšajo delavne ure. Volje aa skrajšanje delavnih ur pa ni med podjetniki Vprav narobe Je mod njimi. Oni se potegujejo sa podaljšanje delavnega časa, kajti prav dobro se zavedajo, da skrajšanje delavnega časa pomeni znižanje brezposelne delavske rezervne armade. znižanje armade brezposelnih delavoev pa pomeni povišanje mezde, kar pomeni zanje skrajšanje dobička. Zakaj tako? Tudi med delavci ni prave volje, da ae zniža delavni čaa. Ako bi delavd imeli trdno voijo, da se zniža delavni čas, tedaj bi se orgmnftairali strokovno In |K>liiično. V Združenih državah je strokovno organiziranih okoli atiri milijone delavcev, ako se seštejejo organizirani delavci, ki pripadajo k organizacij am, pridruž* , nim Ameriški delavski federadji in aunaj nje. In kaj Je to za ogromno število ameriških delavcev? f oliko, kot nič! O delavski politični organizaciji pa molčimo, kajti WMMPI*. jamo ------- glasujejo še ¿redno kot avftofrnati kandidate ftarih strank, demokratične in republikanske, dasiravno imajo za sabo izkušnje, da ti stranki nista sArili za delavce Se toliko, kolikor je za nohtom črnega. kaj niso bila vabUma vsa društva v tom okmtju Kako da so ~_. . Ignorirali naše društvo št. 275, Poročilo .r, /ah* a» w ^ ^^ ¡«^okrilje SNP - O- Tukaj HStra- jedaeta, in Je i*> članstvu sa it. Bruigeport a. največje v Potek stavke Je bil še vzhodnem Ohiju? ,,*ogoče se je miren, a zadaje ¿ase pa pa dotičnikom dozdevslo, da M tako. Pojavili ao se tu ¿ianHtvo |u|c^a ¿^tva ne ple-pa Um nemiri, kar Je delo pro- ¿¡g ^ uktlh njlh j^dbe. 0 tem vokaterjev ki hočejo zanetiti „ ^ rvmatrivalo m m ^ prepir mod premogarje. Ščuva ni ^ j^tero se proti našim voditeljem. Ne- je tereWo bp KaC€ ¿Iembergerju kateri so Ae tako nespametni, da enogljwno 2Jlupnko. Ziuno nam priporočajo nasilstva. S takimi je# ^ ^ Wla ^^ deljena P^1 P* bi * Pravično i h nepristransko. Ne- poslabšali. Tudi jaz ne odobra- umeitno )e ^ napiukti ¿^ vara Lowisove talftike. Ali v vekft irf ^ bJatiU mhe bi bi. sedanjih razmerah nam no preostaja drugega, kakor to, da o-stansmo aolidarni, *ko hočemo ohraniti unijo. Ko pride čas, bomo pa počistili z njimi v naši orgaaiseeiJJ ter vrgli is nje, kar je gnilega. Razumljivo je, da kdor ob volitvah podpira kapitalistično kandidate, da od tak-delavakega voditelja ne moremo veliko pričakovati. Ne pozabimo dejstvs, da strokovne organizacijo bodo takrat močne in uspešno, kadar bomo delavci organizirani tudi politično. Postavimo na zakonodajna mesta mcie, Id bodo v resnici varovali dolsvske interese. Stavkarji imamo poč bridke Skušnje. Z raznovrstnimi sod-nijakimi prepovedmi «o nam popolnoma zamašili usta in zavezali roke. Na drogi strani pa pobojniki premogarskih baronov počenjajo vsakovrstna nasilstva nad premogarskimi družinami, brez da bi se jim kaj iajpstnega pripetilo. N*j imi-mogrsde omenim slučaj, ki ae JO pripetil pri tukajšnjem bližnjem rovu Clarkson Coal kompanije. Ponoči je prišel poveljnik od kompanijskih gardistov v majhno barako, ki je zgrajena za pikete. Delal se je pijanega ter jo hotel s samokresom v roki prisiliti pikete, naj pijo iz steklenice, ki jo je prinesel s seboj. NI mi znano, če je bilo y Jo uaodo. Drugi dan pa je sod nik it rekel milostno sodbo: vsak Jo plačal |6 kasni, pa ao Ali na-taj opravljat umaaano delo.' ■V sadajem čaau ao se začeli oglaAati rasni kritičarjl, poaeb-ao Jo vsel tako svanl progresivni blok na muho naAega stanju borea, Naee Slorobergvrja. katr-rega Jo p«)blasUl Vlm^nt Ca-inkar, predaednik SNPJ, ln kateremu Je dala konferenca Ju ■esz aoo. klubov In druAtev Is >-»SiSiSku akcije poverjenlátvo. t oprsjema denarne prispevke deli podporo mod najboij po-" druftinc. Kakor Jo ras-vidno, to rasnim elementom is gole sebičnosti ni ugajalo. Skli-ao konferenco drnAtev v Belairu. O. ftadovedoa lo, d» bi mu šli dotjfniki na roko in bili hvaležni za njegovo tru4apolno,ilelo, ki ga vrši že par mesece? brez osebne koristi. Kakor Je razvidno iz časopisov, jo zanimanje za naa štraj-karje naraslo po vsej deželi, po-aebno na* narod Jo zelo aktiven s pobiranjem prispevkov za v pomoč stavkarjem. Znano nam je, da se rojaki zavedajo, da pre-mogarji vztrajamp. v tem boju le za našo mezde In obstoj organizacije, ampak ta boj Je pomemben za v^ delavstvo v splošnem, r'Edino kar potrebujemo je pomoč, iij mi bomo u-«t rajali do končpe zmage. Ustanovili so se razrie vrste reliefi, od katerih pr Slovenci nismo prejeli ie nobene podpore. Mi smo navezani le tia naše rojake, ki zbirajo prispevke ter poiiljajo na gl. <£d SNPJ, nekatera društva in ioc. klubi pa pošiljajo direktnb na br. N. Zlembergerja. Pkf prispevkov, Je bilo poslanih tiidi meni, in sicer som prejoll!Vsoto $15, od sodr. Pr. Perkota,'0 (Mlhraukoe, Wis.), pred par diifevi mi je pa PosUl rojak in som Rudolf Potočnik vsoto $30, kar sem raade-lil med Vsi! prizatfete. V imenu vseh stavksrjev ^ lepo zahvalim darovalcem za Rjih trud in požrtvovslkst, ki Ite Jo nam izkazali v tem nSjttolj kritičnem steklenici ftgsaje ali morda ie | let, ko •o agentje začeli tukaj zemljo prodajati. Skoraj vsi prvi naseljenci so zemljo kupili od njih; plačali so od $15 do $20 aker. Prvi Slovenci so se ttricaj naselili 1. 1912 in 1013. Delo je bilo v začetku teftko, ker svet je bil Jako zaraščen in brez poslopij Veliko prvih naaeljencev je obupalo in odpotovalo nazaj v industrijska mesta. Ako se ne motim, še ni dolgo, ko je naš znani rojak Matija Pogorele poročal iz Mieldgsna, da se tu dobi 40 akrov semlje sa $200. To je resnica; nekateri so smešili tisto poročilo, češ» presneto mora biti tam slaba zemlja, če ae dobi 40 akrov, zemljo za $200. v 17B|' Prod 20 leti je bil tukaj Še gozd, katerega ao različno družbe dobile od države sa mali denar. Njih načrt jo bil da bodo svet prodajali kot farmo, a jim ni bilo mogoče, ker Jo na tisoče akrov semlje, kupcev pa le mslo. Vsled tegq so zemljo zopet pustili, da bo kmalu vsa spadala državi. Dosti rojakov miali, da če Je zemlja poceni, da je zanič. Naj povem samo en slučaj: Prod 10 leti sem vprašal neto družbo, koliko sahteva sa 40 akrov zemlje. Rekli so mi, da $$00. Tistih 40 akrov Je lani kupil neki Slo-venec, sčistil Je tri in pol akra, vsadll Je krompir in Je pridelal 600 bullov. Dopisnik iz Glencoe, O., omenja. da bi farmarji is Michiga-na kaj poročali. On opisuje, kako •o bili Slovenci zapeljani in op» harjeni. Vae to jo resnica, toda po mojih mislih nleo bili samo Rgentje krivi ampak tudi kupe! »ami. Naj omenim samo en alu-«tf. man ne bo najprej saprt do mr. ti in potem obešen, temvt« ,,„ najprej obešen in potem zaprt do smrti! V Kaliforniji vendsr niso bedaki. . . ♦ • • & le Še oačeliM | Letaki in letalke iz Evtojm so letoa zgodaj začele. . . Le po< a ai in previdno. Saj je v Atlantiku dovolj prostora za vse. :o • o KotKčarska vest. * ■ -S* Penne: Prosim vas, žaba-rikadirajte kothčke, da se ne bo ;io komu pripetilo kaj takega. Je šel na obisk k rojaku. W|*Je je prihajal tem iM,ij iJšolo po kotličku. Kotliček pa Ja bil postavi jen na tako nerod-mestu, da je obiskovalec - ( v kotliček), ko je odprl vrata. Razume m da se je nesrečni rojak stra-l v fifv llflUISUl Jufls ' — J ws o la in Matada. Alt «»sk6 oparil. - Permska jeti- bi né imeli večr;iWužerija pri Bogu, ako bi nekoliko tistega denarja poslali stavkarjem v Pa? — Frank Eržen, R. L S stavkovnega polja, smniiej vuie, rs, - rreteKio Je ie tri leta, odkar Betlehem premogovna družba operira svo-Je rove pod odprto delavnico. Izmed devetih premogorovov jih obratuje oasm. Stavkokapev v teh krajih kar mrgoli; večinoma ao zamorci Eden drugega vprašujemo, kaj **>» iz toga. Ko pike-tlrsmo, nagovarjamo stavkoka-ze, naj puste delo In se nam pridružijo, toda vse nič ne pomaga. "Vrzite Leprisa iz organizacije, in mi se vam potem pridružimo," je njih navadni odgovor. ^ Podpora, ki jo prejemamo od unijf, je neznatna. Velika družina dobi tri ali štiri dolarje na dva tedna in par funtov groce-rije. V takih razmerah stavkat ni I* < Sem dovaiajo sUvkolfaze od vseh strani. Nekateri ostanejo, drugi pa zopet kmalu odidejo. Stavkokazem takoj po prihodu dajo pohištvo, orodje in druge stvari, za'kar jim potem pri plači odtrgajo. Siromaki upajo, da bodo na plačilni dan prejeli denar,?* navadno dobe le prazno kuverto. Saj nekateri bi jo najrajši pobrisali drugam, toda ker nimajo denarja, so kakor priklenjeni na,,ta kraj. Nekateri ae bavijo s "butlegerstvom," kajt Uke stvari ao njim dovoljene. Trgovci ao prijemljejo za gla vo in premišljujejo, kaj bo, če se razmere ne spreinep Stoje pred svojimi vratmi in Čakajo, kdaj bo kdo prišel v trgovino in prinesel kak groš. Pred stavko so prihajali v naselbino trije vlaki dnevno, sedaj prihaja še ederf, pa še ta bo najbrž prene-bel. Pošto nam 2e sedaj vozijo z avtomobilom. ■Kitr nas je članov SNPJ smo še vsi zvesto na stavki. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo ostalim članom naše organizacije, ki si pritrgujejo od svojih ust, da pomagajo nam atavkarjem v tem težkem boju. Brat Terčelj nam je poslal $115 in zaboj obleke, Anton Kosoglav, Claridge, Pa., pa {26; vse smo razdelili poštah med staVkarje, ki so potrebni pomoči. Tu vlada velika revščina; za otroke potrebujemo obleko In obuvala. Vsako poii-IJatev od rojakov, ki ae nahajajo v boljših razmerah kot ml, bo-mo hvalsino sprejeli Se enkrat lepa hvala vsem 4mpaj! — Aloia H ca. o e o Glodanje od zndtrsj. Očutsj me društvenih bra-tov, o Gospod i Nasprotnik ov, ki zvonijo in jeričijo od zunaj, se lahko očuvam sam. — A. P. • • o MMwajr, Pa. - V imenu društva "Glas naroda" it 89 SNPJ se «ahvaljuJem bratu John Tor-čeUu za na konferenci dne 8. feb. nakazani- ček ka podporo društvu v vaoti $60. Nadalje se moram zahvaliti za nadaljao vac4o $10, katero sem prejel od hr. John Terčelja I. marca, priporočamo se ie p naprej, ker vsak dar Je dobrodošel Cianatvo Je v resnici prizadeto vsled še «lvsnaj-.im,-^ne stavke. Zahvalim 00 tudi Federaciji deve- Coolidge jet dober geograf. Zakladniiki tajnik Mellon je ponudil Coolidgu službo rudarja, ko bo konec njegovega pred-seftniitva. Predsednik pa je po-nudbo odklonil rekoč: "Jaz ne vem, na katerem koncu sveta je dežela, ki se imenuje Rudar." — Atila. • 00 Svoboda, svoboda... Neki fajmošter je molil pred senatnim odsekom za mir v Pennsylvaniji in svobodo rudar-jev. f Neki drugi {fajmošter pa je istočasno molil za stavkokaze in zmago premogovne in telepar-ske policije. NekJ drugi fajmošter je pa medtem umrl-- * * * Bil je lep pogreb... g Dostikrat se sliši in «ta, da je ta ali oni imel "lep pogreb". Ne vem kaj ljudje vidijo lepega na pogrebu. Žalostni obrazi in objokane oči vendar niso nobena lepota. Niti vend ne kažejo ti-ste lepote kot na kakem drugem mestu. Zakaj Je torej pogreb lep?—Atila. F^gi M -i- , O O O Zaupnikom na znanje? Potegnjene! dali ....... .$480.50 Stroški kolektorjev .... 100.00 Stroški komitete ..;... 200.00 Komitet si izposodil .... 180.00 Izročeno stavlcarj«n .. .50 P. S.Nabirajte še, kajti stroški so veliki I Tutankamenovič, ^TF* sekretar. 0 0 0 Kako pena jo ogenj v stari domovini Ko Je nekoč gorela vas in je Že vse pogorelo — otroci so te Pobirali Žeblje na drugem koncu, jo primaha žup^k in začne delati križe ter panati ogenj. To vidi neka tercijalka, ki brt ste če k župniku in, poUubivši mu roko, reče: "Hvala Bogu, da ste Prišli, ker drugače bi nam bil le plot pogorel P — Atila. Mlada morilca oboo jena. Rockford, 111 — George BUs* star 18 let, in Maurice Mahan. 17 let, aU bila v petek na tukajšnjem okrajnem sodišču obsojena v Ječo zaradi umora Floy "Okj Darinko tem ob jezeru" — Je vzkliknila ter se odtegnila odgovoru. sta mi izginila s vrha. že zakrpala raz-mesto. ko Je prišel iz ko-Tratar. Naravnost proti je bil namenjen. HČI GROFA BLMMA ^mmmmmmmmmmmmmm "O — Marko? Ti?" * Marko je «avsdlhnll globoko; deealca mu Jetzginlk se dolgo brado. )g. "Gospod! Pred desetimi kti so ugrabili cigani grofa Blaga ju hčerko. Vest ml je očitala: Zakaj Je nkl varoval bolje? Zaroti! sem »e, da ne bon «skoval prej, dokler a« izvoham one ciganske drhal! in rešim uropane deklice. Blodil sem od ttoeta do meeta, od eek do sek, od sejma do saj me. goslal In kkal In oprsševal križema »vata. Naposled «e je vendar Bog ■llll trntaa; «aakdil aam Jih! Med njimi ^■■»1 ono ciganko, ki Je bik tukaj v gradu, predea Je izginilo dele. Previdne! Jih zaaledoval ponoči In podnevi." mu Jas nasproti.1'"Kako ste speli?" "Hvala, dobro Kaj vi ste še tako zgodaj vatalif "Bik sem na Tlterki. Osta-k dva sta Še gori, Jaa sem se pa vrniti, da al ttšijem raz-krilo i Dobro je[ da Imamo šiviljo s seboj,; k ¿koda, da nisem tudi Jaa kaj elrpn,","jee je pošalil Prišel je le čista v mojo bližino. Tedaj p* »«m opazila, da e njegova tiada strašno čudno v spodnjem delu ob-ftaa in deloma na kvem licu kakor bi bik na gufto posuU z zelenkastim prahom. fttate nagradi?" sem in potegnil s pr-meetu, in is je ostalo v roki. |je pogledal, ae bom takoj umil, pa bomo videli pozneje!" ~ Je rotiraeto umival-in ee Cez eno uro smo zapuščali prijazno kočo/— Pod VI. jezen** smo ee ločili. Mi še na Komno in pridružila sta se nam oba dijaka, ostala družba pa je hotek mimo VII. ali Črnega jezera čez strmo Komarčo k Bohinjskemu jezeru. Z njimi je bil g. Tfcatar, ki Je moral še zve-čer na vkk. — Iskreno je bilo slove. 'Nasvidenje!" je veselo odmevalo od skalnatih sten. . , H • fjUE SE NAHAJA rojak Frank Vanik? Pred letom dni je bival v Clevelandu, Ohio, na 6410 Varian Ave. Rojake uljudno prosim, če kdo ve za njegov naslov, da mi to sporočite, aH-naj se pa sam priglasi na slov: Rozi Zimperman, 5814 Bo-, na AVe., Cleveknd, Ohio. V Jezeru Je strašno sliko. Mislim, da sva ae oba enako prestrašfla. . . Kako to? Kaj se je zgodilo? Napol prepaden strahu in začudenja se je vrnil V kočo. Sledila iDUa niuci sod© 1 i pri zajutrku hov pogled. — rešitve. Odšk sem v, vzglavju g. Trs mešana siva ležala tuba, je bil nji-/ ni vedel — Na je bik ras-poleg je iztisnjena «trička. tudi on. . «e ie oči-Na njej ikrama." grohot, . Po navo-so spozna-sredstvo za dlak tuba na le- vpraŠanje. neka zagreb-prenočeva-r na skupnem le-povsod iskala ne-nlnašta. Pov Ika go«s le pre," iišču, aju ko tubo, a Reiitev ie bik sedaj «noeUv-na. Gospodična je pri pospravljanju postelje pustila tubo, ki J« bik najbrte odprta, na vzgkv-ju. Zvečer eo pa palošlll težkega «trička na letiš«*, predno ao je pregledali in je striček prišel pri premetavanju ha tubo, k katere je lzšk vsebina in sa naseli-k na brado ter kjedk lase. Ko «1 je pa ubogi tovariš % mrzlo vodo krnil obras, je ¿poznal svoj smešno strašni pološaj. Vsa jeaa ln zabavljanje nI moglo sedaj koristiti. Nekdo od družbe mu je posodil aparat sa britje in izvinil je Še preostali konec stričeve brade» na katero je bil sen. . . je stal Boško ln j* zrcalo. Dolino je soince. Tedaj pa Ob jezu gledal V le poadravl aru je temno ivljalo je pripkval oblak te «a hip je zatemntl soiaee. — Ozrl se je Boško. 1« koče je prišel pkni-vnpet pt ne. naravnpet proti njemu je šel. Boško je oetrmel. Znana mu je bik postava, vendar tega obraza še ni videl — Komu je došlec odgovoril ni« njegov ,4zdravoT, — ga je Boško spopnal. "G. Tra-tar, kje J« vaša brada?" In spomnil se je nanj. "Ali jo Je odnese gorski škrat r "Zagrebški vrag pač!" je zafodrnjal, nato pa Je pristavil: "Te ao napravile veše sanje!. . "No, moje sanje so pač gotovo'nedolžne pri tent"| In pritekla Je Danica. NI ae zakrohotak, kakor bi kdo priča-koval. V koči Je svedsk o dogodku. Staoptk je k strilka, ga ljub-klijoče pobošak po gladkem licu: "Za dvajset let ste mlajši. Koliko lepše izgledate!" "Pa kaj, ko me »edaj ae bodo več poznali. Prejo so me povsod poanall po moji lepi bradi. Kdor me je le enkrat videl, se me je »pomnil In tako sem bil splošno znan. Pa sedaj T Zaloatno je pomklil. — "Sicer pa. aH bi me marak se-daj. Danica, ko nimam brade ia iV vam tako ugajam r "Malo, ROJAKI! retanju. Vač pojasnila ee izve pri lastniku: Mlakar, P. O. Lydon Station, WJa^-(Adv.) N« prodaj je 0 akrov obsanjoč« farma; 40 akrov' Ja «bd«iano, 20 akrav. p»*nilu k tO akrov iforda \a (armi je 8-satoa Hiša, hlev u 20 gUv ti vin«, vm drugo iNMlapja am «troje la garala, .ske v defeve« «taoju. up kraj in rodovitna samlja v \\ Proda sa radi družinskih razm., pojasnila sa obrnite na: Anton Prarst, 1M W. Hun., ■j^Hi H.^v,: Nekateri ljudje OtlabeloHt v telesa. Pasovi na nasprotno, povijanja in navadni pe-»ovi in podlage vaMkok ' " Mgt Sapro U| gm ADHESIF PLAPAO-PAD8 ao dregačai —■ ¡»ieifel "Plapao" Stalne na pravem in tsko odpravi vsako nevarnost, da odpade, k vse bolečine. Nobenih , pa-sev, sapeek aH ssMdi «I sva ko kot barlun in ceno. Dobili rtato saedaljb Grami Pri* v Pariau. Častne imenovanje na Panama Paetfie ra»«tari v Sen Franci»cutv itd. ijj 2e «koro čatrt stoletja sadovolilo tlaoča, ki poročajo uspeh—bres odkgaal» k dela. Kopice sapriaašseib isjav, sprejetih pelo is, najdalj njih krajev sveta. Procedura zdravlj*at|| Ja naravna, torej ni potrebno nobenih paaov. Nehajte upravljati čas in denar za starovrata» pasove ln naprav». Naučite se zapreti ldlo in mJmb »H>re Iti S^ŠNJOUPLAPAO'' la slikami knjižico o kltt. stana :Wsar! Ne Jat samo nam aaalev. Za vašo lastno Še danea—predno bo (MM*' KAMERISKI SLOVENCI, nam pošiježe brag odbitka avoto I7JS. AH »a tri kajige: SLOV.-i 8LOVNIČA, vredna fSJ* ZAKOIt BIOO«-NEHJE, vredna $1.50, in PATER MALAVVN-TURA V KABARETU, vredna |U0, ak*a| FREE TEST PLAT AO CO» M»T SfasH f OotpoU: Pošljite mi •kvant rUpeo i« 4S *Mk Mbmlh ,tro*kov (52,226 ton) TORKA I . 5 v TOREK, DNE 15. MAJA | Mogoče vas srca vlače, da vldiU staro domovino prihodnjo poletja? Sedaj jo TUDI VSA USTMENA POJASNILA ji T