msmai SALEZIJANSKI VESTNIK GLASILO DON BOSKOVIH USTANOV. LETNIK 21. ŠTEV. 6. NOVEMBER - DECEMBER 1925. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI-ŠTVO NA RAKOVNIKU V LJUBLJANI. © © © © © © © POŠTNINA JE PLAČANA V GOTOVINI. ©©©©©©© VV ŠTEV. ČEK. URADA: 12945. Vsebina: Žena in krščanska ljubezen do bližnjega. — Svetoletno romanje salezijanskih bo-goslovcev iz turinskega mednarodnega semenišča. — Črtice iz don Boscovega življenja. — Po priprošnji čast. don Bosca. — lz naših misijOnov. — Previdnost božja čuva nad misijonarjem. .— Češčenje Marije Pom. na Slovaškem. — Obletnica prvega Marijanske-ga kongresa in posvetitve Marijinega svetišča na Rakovniku. — Milosti Marije Pomočnice. — Duhovne vaje za moške. — Nekrolog. — lz naših zavodov. — Razno. SLIKE: Katcinga: Salez. misijonar med katehumeni. — Gojenec iz sirotišnice v Ho Si (Kitajsko). — Dominik Savio govori tovarišem o Mariji. ■— Dominik Savio zamaknjen pred tabernakljem. Važno! Gradba Marijnega svetišča, kakor tudi vzdrževanje naših klerikov, ki študirajo, nas sili najeti večje posojilo. Bojimo se pa najeti posojilo v posojilnici radi visokih obresti, ki jih zahtevajo. Dobili smo nasvet, naj se obrnemo do dobrih sotrudnikov in sotrudnic, češ, „med njimi je dosti takih, ki imajo denar v hranilnici in bi bili gotovo pripravljeni denar vzeti iz posojilnice in ga po istih obrestih posoditi vam; s tem bodo podpirali dobro stvar, a škode ne bodo imeli nobene." Mi pa pristavimo: 1.) Nele da ne bodo imeli škode, pač pa bodo imeli veliko korist, ker bodo brez posebnih gmotnih žrtev storili dobro delo in imeli pri Bogu zasluženje, kakor da so darovali v denarju. 2). Glede denarja so lahko brez skrbi, kajti za vrnitev jamči nele samo zavod, ampak vsa salez. družba. 3). Vrnili bomo v času, ki ga bo določila pogodba; ako bi pa potreba zahtevala, tudi prej. 4). V enem ali dveh letih, upamo, nam bo mogoče vrniti vsem. 5. Upoštevamo posojila nad 300 dinarjev. Če se med blagimi sotrudniki in sotrudnicami najdejo taki, ki imajo večjo ali manjšo svoto na razpolago, naj blagovolijo čimprej naznaniti „Vodstvu salez. sotrudništva na Rakovniku v Ljubljani." Mi pa že naprej kličemo: „Marija naj Vam stoterno poplača! Bodite gotovi, da bomo za Vas molili in Vam vse vrnili po Vaši želji." Priporočamo! Molitvenik „Sveto obhajilo"; 40 obhajilnih molitev za vse praznike in važnejše godove cerkvenega leta. Znameniti Soengenov molitvenik „Kruh življenja" ki so ga razni evharističm shodi toplo priporočili, je izšel v novi založbi. Njegova posebna prednost je, da lepo prilagodi vse obhajilne molitve raznim dobam cerkvenega leta. Razen obhajilnih molitev, obsega tudi druge molitve dobrega kristjana in pouk o sv. obhajilu. To knjigo bi si po našem mnenju moral oskrbeti vsak pobožen kristjan, posebno oni, ki prejemajo večkrat sv. obhajilo, tembolj, ker ima ta knjiga prednost, da je nenavadno po ceni. Dasi obsega 560 strani, stane vezan z rdečo obrezo 12 Din, z zlato obrezo 18 Din. Na vsakih 10 izvodov še eden po vrhu. Poštnina za en izvod 3 Din. Čisti dobiček je namenjen za prvi slovenski „Dom duhovnih vaj" v Ljubljani. Naroča se pri „Upravi Glasnika, Ljubljana Zrinjskega ulica 9." „Otok srečnih" (življenje kartuzijancev). Naroča se v kartuzijanskem samostanu Pleterje p. Št. Jernej na Dolenjskem. Knjižica opisuje na 20 straneh samostan v Pleterjih in način življenja kartuzijancev. Marsikomu bo ta knjižica odprla nov svet, ki ga doslej ni poznal. „Klaverjev koledar 1926." Lep spominek misijonske ljubezni za sklep svetega leta. Obsega lepe slike, zanimive povestice in koristne podatke. Cena samo 5 Din. „Misijonski koledar za mladino 1926." Ima letos več strani kot lani, lepo poučno vsebino šaljive črtice i. t. d. Toplo ga priporočamo posebno staršem in gg. katehetom. Cena 3 Din. Za vsakih 10 izvodov eden povrh. Oboje se naroča pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana Miklošičeva cesta 3. LETNIK XXI NOVEMBER — DECEMBER ŠTEV. 6. SALEZIM NSKI VESTNiK GLASILO DON BOSKOVIH USTANOV. Uredništvo in upravništvo na Rakovniku v Ljubljani. Krščanska žena in ljubezen do bližnjega. Bog je podelil ženi posebno poslanstvo: lajšati človeško bedo in deliti pomoč in tolažbo zapuščenim, revnim in trpečim, ter tako z deli krščanskega usmiljenja razširjati kraljestvo božje na zemlji. Že v sv. pismu beremo, da žena „svojo roko odpira ubogemu in svojo dlan steguje potrebnemu." Vsa zgodovina sv. katoliške cerkve nam priča, kako važno nalogo je previdnost božja podelila ženi, koliko dobrega in koristnega lahko stori žena, ako jo preveva Kristusov duh in se zaveda svojega dostojanstva in poklica. Že v sv. evangeliju beremo, kako so "pobožne žene sledile Jezusu in njegovim apostolom, jih spremljale na težavnih potovanjih, jim stregle ter jim z dohodki lastnega imetja oskrbovale potrebno za življenje. V Apostolskih delih (9, 36—41.) beremo o Tabiti, ženi plemenitega srca, odlični po dobrih delih v prid revežem, vdovam in sirotam. Ko je umrla, je cela truma trpečih s solzami v očeh prosila sv. Petra, naj jo obudi od mrtvih, kazoč mu obleko in druge darove, ki so jih prejeli od rajnke. Sv. Peter se ni mogel ustavljati tem prošnjam; šel je, obrnil se proti truplu in rekel: „Tabita vstani!" In Tabita je zopet oživela na veliko veselje tistih, ki so bili deležni njene plemenite ljubezni. V dobi krutega preganjanja je bila zopet žena vedno budna in čuječa kot pravi angel ljubezni in požrtvovalnosti. V temni noči je hitela na kraj mučeništva, zbirala svete ostanke mučenikov, ki so darovali svoje življenje za sv. vero, ter jih pokopala na primeren prostor s svetim spoštovanjem. Od stoletja do stoletja nam zgodovina katoliške cerkve kaže ženo v službi krščanske ljubezni do bližnjega, kot tolažnico v vseh človeških nadlogah in stiskah. Tako do sv. Vincenca Pavlanskega. V srcu tega svetnika, tako polnega božjega duha, se je porodila velika zamisel, ki je prinesla svetu toliko dobrot in tolažbe, ki je zapričela v katoliški cerkvi novo dobo v ljubezni in požrtvovalnosti krščanske žene. Sv. Vincenc Pavlanski je ustanovil eno najlepših del, kar jih je zrastlo na prekrasnem vrtu sv. katoliške cerkve: kongregacijo usmiljenih sestri Kdo more popisati dobra dela, ki jih je v teku več kot treh stoletij izvršila krščanska žena kot ustniljenka? Zgodovina teh dobrih del ne bo nikdar popisana na zemlji, pač pa je popisana v božji knjigi, ki se bo odprla strmečemu svetu na sod-nji dan. Tako je bil ustanovljen prvi ženski red, ki se je pečal izrecno z deli krščanskega usmiljenja. Ža tem prvim redom je v sv. katoliški cerkvi, oplojeni od božje ljubezni, vzklilo nešteto drugih ženskih redov z različnimi imeni in pravili v vseh delih sveta, ki imajo isti namen: žrtvovati se v ljubezni do bližnjega in lajšati človeško gorje na zemlji ter tako utrjevati v dušah Kristusovo kraljestvo. Danes šteje svet ogromno število redovnic, ki so se odpovedale svetu in sebi ter kot goreče sveče pred božjim oltarjem izgorevajo v ljubezni do bližnjega v tihem, skromnem, a plemenitem delu. - 104 - Med te redovnice moramo prištevati tadi Hčere Marije Pomočnico, ki jih jc ustanovil čast. don Bosco, da je tako svoje delo prenesel tudi med Žensko mladino. Ta družba šteje danes na tisoče redovnic, ki po vsem svetu delujejo in se žrtvujejo v Čast božjo in zveličanje duš, med hčerkami delavskih družin po mestih in trgih v vseh delih sveta. Don Bosco pa se ni zadovoljil s tem, da je ustanovil ženski red, ki naj bi deloval v njegovem duhu; hotel je k temu delu pritegniti tudi ženo med svetom, ki ji Bog ni podelil milosti redovniškega poklica; ustvaril je: salezijansko sotrudnico. Kaj pomeni biti salezijanska sotrudnica? Nič drugega kot delavka v vinogradu Gospodovem v duhu čast. don Bosca. Biti salezijanska sotrudnica pomeni vršiti na poseben, določen način otio vzvišeno nalogo, ki jo je previdnost božja poverila ženski: žrtvovati se Bogu v čast v delih krščanskega usmiljenja. Pomagati! V tem je ves program salezijanske sotrudnice. Pomagati z molitvijo, z denarjem, z delom, s propagando, z dobrim zgledom. S pomočjo salezijan-skega sotrudništva, v katerem se udejstvuje v prvi vrsti krščansko ženstvo, so salezijanci m Hčere Marije Pom. otvorili zavode, praznične oratorije, zavetišča, sirotišnice, zidal' so cerkve in kapele, kjer se vzgaja mladina, kjer verniki vseh slojev in stanov prejemajo kruh božje besede in svete zakramente, kjer puhtijo k Bogu goreče molitve in pobožne želje srca. Salezijanske naprave vzbujajo danes pozornost in občudovanje po vsem svetut a skoro vse so se razvile s pomočjo in podporo v prvi vrsti dobrih, plemenitih krščanskih žena, "ki so se izkazale kot vnete salezijanske sotrudnice. Zgodovina Oratorija v Turinu od prvih don Boscovih časov pa do današnjega dne nam priča o neizčrpni požrtvovalnosti salezijanske sotrudnice. Lep zgled take sotrudnice, prva, ki je žrtvovala vse svoje imetje in vse svoje moči za don Boscovc naprave je bila mati čast. ustanovnika, Marjeta Bosco. Ta vzorna krščanska žena je zapustila svoj dom, njegove preproste udobnosti in njegovo veselje ter se preselila k sinu, kjer je do konca svojih dni delovala in se žrtvovala za ubogo mladino. Tej junaški ženi so sledile druge, v prvi vrsti mati Mihaela Ruc, prvega don Boscovega naslednika in mati turinskega nadškofa Gastaldija. Skoro vsak sal. zavod po širnem svetu se more ponašati z imeni plemenitih duš, svetih žena, ki so mu posvetile vse svoje moči in celo svoje imetje, da so tako pomagale ustvariti novo žarišče svetega in plemenitega delovanja za zveličanje duš Tudi naše naprave na Rakovniku 90 vzklile in se razvile skoro izključno s pomočjo in sodelovanjem krščanskih žena. Lahko rečemo: če ti ne bilo pri nas dobrih, zvestih, vnetih salezijanskih sotrudnic, bi na Rakovniku ne bilo danes ne zavoda, ne cerkve. Tako je tudi pri nas za dobro stvar vneto ženstvo spolnjevalo in še spolnjuje vzvišeno nalogo poverjeno mu od božje previdnosti: razširjati kraljestvo božje na zemlji z deli krščanske ljubezni do bližnjega. Krščanska ljubezen je neizčrpna. Za vsako gorje, za vsako potrebo je imela tolažbo in pomoč od prvih časov krščanstva do danes in tako bo do konca sveta. „Reveže boste imeli vedno med sabo," pravi božji ZveliČar. Vedno bo potrebno krščansko usmiljenje; krščanska žena bo vedno našla torišče, kjer bo mogla udejstvovati svoje od Boga ji dano nagnjenje: koristiti in pomagati, tolažiti, dvigati in blažiti. Bog daj, da bi se vedno večje število žena zavedalo svojega svetega zvanja, da bi prava krščanska ljubezen prešinjala srca vseh v korist trpečih, posebno pa ogrožene mladine! Svetoletno romanje selezijanskih bogoslovcev iz turinskega mednarodnega semenišča. (Poroča slovenski bogoslovec.) Znana je don Boscova globoka vdanost in iskrena ljubezen do rimskih papežev. Hotel je, naj se tudi njegovi sinovi odlikujejo po tej čednosti. Salezijanci so očetovo naročilo sveto ohranili in mu ostali vedno zvesti. Ob raznih prilikah in na različne načine so javno pokazali svojo iskreno ljubezen do vidnega poglavarja sv. cerkve. Tudi naše rimsko romanje je imelo namen utrditi v nas ljubezen do Kristusovega namestnika in njegove cerkve. V ponedeljek dne 20. jul. smo se odpeljali iz Turina. Okrog 150 nas je bilo. Električna železnica nas je peljala preko slikovitih Ligut-skih Alp, skozi vrvenja polno Genovo in malo ?rez poldne smo bili v Speziji, največji italijanski vojni luki. Izstopili smo in šli v naš zavod, Kjer nas je čakalo kosilo. Nato smo si ogledali obširno vojno luko in arzenalski muzej. Vojaška oblast je dala na razpolago poseben parnik, ki nas je povedel na globoko morje, da smo si ogledali največje italijanske vojne ladje, zasidrane ob vhodu v zaliv. — Po večerji smo vožnjo nadaljevali in naslednje jutro smo že dospeli v večno mesto. Na postaji so nas sprejeli naš generalni prokurator, salezijan-ski inšpektor rimske province, veleč. g. Torn-quist kot zastopnik našega kardinala Cagliera, predsednik Zveze bivših salez. gojencev in še mnogo drugih odličnih osebnosti. Po sprejemu smo odkorakali v naš zavod Srca Jez., kjer so nam gostoljubni sobratje uredili vse potrebno za stanovanje. Prva dva dneva smo posvetili pobožnim vajam za zadobitev svetoletnega odpustka, zatem smo pa posečali razne rimske znamenitosti. Naše duše so bile na višku veselja, ko^smo zvedeli, da dobimo posebno avdijen-co pri sv. očetu. V nestrpnem pričakovanju so nam bila presrečna srca, ko smo v poned. 27. o pol eni pop. dospeli v vatikanske prostore, da vidimo in pozdravimo Kristusovega namestnika. Mogočen vzklik Živel sv. oče!" je zavrel po dvorani, ko so srečne oči zagledale njegovo častitljivo postavo; 150 grl je mogočno zapelo vročo molitev: „Oremus pro Pontifice nostro Pio ..." („Molimo za našega papeža Pija . . ."), med tem pa je sv. oče stopal od enega do drugega, dal vsakemu prstan v poljub, postal pri tem in onem, stavil razna vprašanja ter se po drugi strani vrnil na prestol. Petje je utihnilo in željno smo poslušali besede sv. očeta. Štel se je srečnega, da vidi zbrane ob skali sv. cerkve profesorje in slušatelje salezijanskega mednarodnega bogoslovnega semenišča. Imenoval nas je najdražje izmed dragih mu sinov; trdil je, da si šteje v posebno srečo, ker je osebno poznal in od blizu občeval z našim očetom don Boscom, nas bodril, naj ponesemo duha našega čast. ustanovnika med širni svet in dal svoj apostolski blagoslov nam, vsem našim dragim in vsemu našemu bodočemu delovanju. Naslednji dan smo prisostvovali papeževi sv. maši in jo spremljali z latinskim petjem. Popoldne smo se napotili v 12 km oddaljeno mestece Frascati, obiskat našega kardinala Cagliera v njegovi prestolici. Našli smo ga še vedno mladeniško čilega. Ob pogledu na nas Slovence so se mu vzbudili spomini na lanske ljubljanske slovesnosti in zopet je začel praviti, kako nepozabni so mu oni dnevi, ki jih je preživel v naši Ljubljani, ko je občudoval globoko vernost ter iskreno pobožnost slovenskega ljudstva. Zvečer 28. smo se poslovili od večnega mesta in drugo jutro smo že v Asisiju pozdravili sv. Frančiška in sv. Klaro in šli po odpustke v porcijii.nkulsko kapelico. Popoldne nas je v Firenzi čakalo veliko presenečenje, o katerem smo pa že nekaj vedeli, ker so nam že rimski časniki izdali skrivnost. Ko so namreč v Firenzi zvedeli, da se bomo vračali skozi njihovo mesto, je mestna oblast sklenila, nas oficijelno sprejeti in pogostiti ter nam dovoliti prost vstop v vse umetnostne muzeje. Že na postaji so nas čakali razni zastopniki, ki so nas pozdravili ter spremili v naš zavod. Tu so nas sprejeli naši gg. sobratje in lepo število salez. bivših gojen- - 106 — cev. Drugi dan smo obiskali muzeje, ob petih pop. pa je bil oficijelni sprejem v najznamenitejši firenski palači: „Palazzo Vecchio". V tej palači sprejemajo goste le v zelo izrednih slučajih in stem, da so sprejeli v njej tudi nas, so hoteli pokazati, kako visoko spoštujejo in cenijo don Bnsca in njegove sinove. Zbrali so se vsi predstavniki mesta Firenze. Prvi je govoril podžupan — župan sam je bil radi bolezni zadržan — in v laskavih besedah opisal, v kako čast si šteje mesto, da sme v svoji sredi po- vsake narodnosti v lastnem jeziku. Zadonela je don Boscova himna in zapustili smo te starodavne dvorane. Drugi dan nam je mestna oblast dala brezplačno na razpolago zadostno število avtomobilov, da smo si zamogli ogledati tudi znamenitosti v mestni okoiici. Salez. bivši gojenci so nam bili vsepovsodi zvesti vodniki in sploh je le njih zasluga, da se je Firenze napram nam skazala tako gostoljubno. So namreč zelo številni, vzorno organizirani in imajo skoro vse vplivnejše javne službe. Na vsem potovan- Katanga: Sal. misije zdraviti toliko in tako različnih narodnosti zbranih predstavnikov eminentno humanitarne salez. družbe. Pogostili so nas z imenitno malico, pri kateri so nam gg. mestni oblastniki sami. stregli. Na koncu se je v imenu nas vseh zahvalil naš g. ravnatelj, potem pa še po eden iz iar med katehumeni. ju, posebno še v Rimu in Firenzi smo občudovali veliko priljubljenost, ki jo uživajo don Boscovi sinovi in njih naprave. Časniki vseh vrst so z velikim zanimanjem sledili našemu romanju in mu posvečali dolge članke. Dominik Savio je bil eden izmed najznamenitejših Don Roskovih gojencev iz prvih časov Oratortja. Kljub svoji mladosti je prejel od Boga tudi izredne darove. Nekoč so ga našli v cerkvi pred tabernakljem zamaknjenega, kar priča o njegovi goreči ljubezni do evharističnega Jezusa. Svojim tovarišem je ob vuki priliki skušal povedati kako dobro besedo, ki bi koristila duši. S posebnim veseljem je govoril o Ma>- /■•', ki jo je ljubil z vsem srcem. Dominik Savio se po pravici imenuje vzor mladine, ki naj bi ga por v nje- i ] ,i tako prikupljivth čednostih. - 107 — Črtice iz don Boscovega življenja. Don Bosco daleč vidi. Zandi različnih opravkov je moral don Bosco čestokrat zapustiti Oratorij v Turinu kar za več mesecev. A tudi v odsotnosti je vedno mislil na svoje gojence. Pa ne samo mislil, še vedel je vse, kaj se godi v Oratoriju, vsaka malenkost mu je bila znana, čeprav mu o tem ni nihče poročal. Če pa je čuval nad svojimi gojenci od daleč, ko'iko boli je čuval, ko je bil doma. Bil je v sobici, pa je natančno vedel, kaj se godi v j kakšnem skrivnem kotičku zavoda. Med skupnimi večernimi molitvami se je včasih nagnil h komu in mu šepetnil: »Ti, pojdi 110 tja h govorilnici, pri vedi sem tiste, ki se tam zabavajo, namesto da bi skupno z nami molili!< Drugič pa je zopet dejal: »Tam v onem kotu boš dobil te in te, ki se pogovarjajo.« Kdor je šel tja, je res našel vse tako, kakor je don Bosco povedal. Včasih pa ni imel koga, da bi ga poslal, zato je kar sam šel iz svoje sobice skozi dolgi hodnik, kjer so gojenci bili zbrani pri večernih molitvah. Lepo je bilo videti, kako je dolga vrsta mladine klečala in pobožno molila, preden je šla k počitku. Večkrat so videli don Bosca, kako je med molitvami korakal naravnost kar skozi celo vrsto. Pa kam je šel? Tja za cerkev po tiste, ki so v kotu. kramljali, mesto da bi bili z drugimi pri molitvah. Pa kako je mogel vse tako natanko vedeti? Drugače si ne moremo misliti, kot da je videl v duhu, kaj se je godilo v njegovem zavodu. Samo en zgled. Gospod Anton Riccardi pripoveduje, kaj se mu je pripetilo, ko je bil še gojencc pri don Boscu. Neke sobote večer gre k njemu k spovedi. Po spovedi pa mu pravi don Bosco: »Pojdi tja na vrh stopnic, saj veš, tam pri delavnicah, tam boš našel tega in tega, ki kadi — in povedal mu je njegovo ime — pokliči ga, naj pride k spovedi.« Anton je šel, pa po stopnicah je bilo temno, da je dalje segel kot videl. Stori še par korakov. Kar začuti dim po cigaretah. Postane, ne upa se naprej. Misli si: ne bo mu všeč, da sem ga zasačil, nič ni varno, fant je močan, pograbi naj me in popestil me bo, da bom pomnil. Zato ga pokliče po imenu. Nobenega odgovora. Se enkrat pokliče, pa spet vse tiho. Te- daj pa, čeprav nerad, stopi naprej po stopnicah, pride na vrh in res zagleda nekoga, ki sedi ob steni in kadi kot bi se za ves svet ne brigal. Anton mu brž de: »Don Bosco te kliče, da grel k spovedi,« potem pa jo pobriše kot bi imel ne vem koga za petami, bal se je namreč, da bi mu res ne padlo kaj po hrbtu. Kot bi trenil je bil na dvorišču, skril se je za steber in opazoval, kaj bo, ali bc šel ali pa ne. Pa res, kmalu pride in zamišljen koraka čez dvorišče, šel je — k spovedi. Don Bosco zdravi z Marijinim blagoslovom. Don Bosco je imel res posebne darove od Boga. Tudi to je imel, da je čudežno zdravil, kar bi.igoslov Marije Pomočnice je dal, pa je pomagalo. Klerika Karla Giachettija so že od nekdaj radi zobje boleli. Kadar ga je prijelo, je revež trpel, da bi se bil kamnu smilil. Nobeno' zdravilo ni pomagalo. Kako se mu je dan zdel dolg tedaj, ko mu je kovalo po sencih, kljuvalo po čeljustih in vrelo po možganih, ni ga bilo konca, noč pa je bila zanj naravnost cela večnost. Če je tudi za trenutek zatisnil oko, se je takoj spet prebudil. Tri dni že ničesar ni pokusil. 29.. aprila po noči pa mu ni bilo več prestati;, ječal je v bolečinah, da še drugi niso mogli mirno počivati. Smilil se jim je revež, zato so povedali don Boscu. Ta gre k njemu in ga vpraša: „Kaj te hudo boli?" „Tako me boli, da vam ne morem povedati." „Pa zaupaš v Marijo Pomočnico?" „Kaj bi ne! Saj sem prepričan, da takoj ozdravim, če mi daste njen blagoslov; toliko ste jih že na ta način ozdravili, pa boste tudi mene." Don Bosco reče tistim, ki so stali krog postelje, naj pokleknejo inzmolijo: „Češčena bodi Kraljica," on pa medtem podeli blagoslov. Pa še končal ni, kar se bolnik natnah umiri, globok sen ga objame, tako miren, da se je zdelo kakor da je umrl. Pa ni; mirno je dihal in spal do drugega jutra, ne da bi se bil do tedaj kaj prebudil. Ko je drugo jutro vstal s tovariši vred, je bil čisto zdrav kakor bi sploh nikdar ne bil bolan. Od tedaj ga zobje niso več boleli. Istega leta je še nekoga drugega nenadoma ozdravil, gojenca Patarellija. — 108 — V žalostnem stanju je bil ta revež, zmešalo se mu je nekoliko. Dva tedna je tako trpel. G. Francesia, ki je bil tedaj šolski voditelj, je uvide!, da bo res treba storiti kak odločilen korak in ga poslati domov, ker se mu le ni maralo obrniti na bolje. Preden ga pošlje domov, ga pa pelje k don Boscu v sobo. Don Bosco reče dečku, naj poklekne ter ga blagoslovi. Patarelli se strese, pogleda začudeno krog sebe, kakor bi se bil prebudil iz spanja in reče: „Kje pa sem?" ,,V moji sobi si," mu odvrne don Bosco; „pa čemu ne greš v šolo?" „Saj sam nevem, kako sem k vam zašel." „Le v šolo pojdi, ker je že zvo/iilo." Ves vesel je deček pohitel v šolo: bil je popolnoma zdrav. Leta 1888. je neki bivši gojenec takole pisal gospodu Banettiju:» O moji hčerki, ki je danes čvrsta in zdrava, so se zdravniki izrazili, da ni več upanja na rešitev; le par ur življenja so ji še prisodili: ko pa je moja žena zaslišala tako obsodbo, sc neizrečeno prestraši in samo ena misel ji pride: k don Boscu! Pohiti k njemu, prosi ga, naj pride in naj bolnici podeli blagoslov Marije Pomočnice. Pa glej Čudo! Hčerka trenutno ozdravi. Po skrbni preiskavi zdravnik iznenaden pripozna: „To je Čudež, naravno to ni mogoče." Proti koncu aprila ali pa v začetku maja je bil 18871. Don Bosca so poklicali: v Vercelli k bolni markizi. 500 lir mu je obljubila za cerkev, če po njegovem blagoslovu ozdravi. Po dolgih mesecih se ji je bolezen tako poostrila, da se zdela je neozdravljiva. Na posteljo je bila prikovana in skoro vse moči so ji že pošle. Don Bosco jo blagoslovi, potem pa gre v mesto po opravkih. Ni bil še daleč, kar sliši, da nekdo kliče za njim: »Don Bosco, don Bosco!« Don Bosco se ozre in vidi markiza, ki je sam prihitel in pripoveduje ves zasopel, da ga gospa prosi, naj se takoj vrne. »Kaj se ji je poslabšalo?« vpraša don Bosco. »Ni se ji,« mu odvrne markiz in veselje mu je žarelo iz oči. Vrneta se.;Komaj don Bosco stopi čez prag, mu pride nasproti neka oseba in ga vpraša: »Morda bi radi z gospo govorili?« »Da,« pravi don Bosco. »Dobro, potem pa, prosim, kar naprejk< Don Bosco vstopi. V sobi tam ob steni je stala postelja, pa bila je — prazna. Oseba, ki je sprejela don Bosca, vpraša z veselim nasmehom: »Kaj me "-" ne poznate?« Don Boscu je bilo v trenutku vse jasno, zato začuden vzklikne: »Kaj ste vi, gospa?« »Da. jaz, v trenutku sem ozdravela. Tu imate 5o0 lir, ki sem jih obljubila za svetišče Marije Pomočnice.« Gospod Rua ie bil priča tega prizora in don Bosco je sam večkrat pripovedoval ta čudežni dogodek. Don Bosco vidi v bodočnost. Prečudno je bilo pri don Boscu tudi to, da je čestokrat z gotovostjo že naprej vedel, ali bode bolnik ozdravel ali ne. Janez Bisio tole pripoveduje: »Spremil sem don Bosca k neki bolnici, ki pa ni bila še tako pri koncu. Don Bosco jo je potolažil in ji dal svoj blagoslov. Težka skrb je morila domače, kaj bo, če mater izgubijo, zato proseče vprašajo don Bosca: »Don Bosco, kaj mislite, ali bo kaj z mamo?« »Molimo, molimo!« samo toliko je rekel. Iz teh besed in iz povdarka, s katerim jih je izgovoril, smo vsi, jaz kakor tudi domači, takoj razbrali, da ne bo nič z njo. In res, uinrla je čez osem aii deset dni. Josip Brosio pa tako pripoveduje: Šel sem nekoč z don Boscom k bolnemu duhovniku. Prvo, kar so njegove sestre zaprosile od don Bosca je bilo, naj moli zanj, da ozdravi. Don Bosco mu je dal blagoslov. Neizrečeno je tega reveža mučila in strašila misel na smrt. Don Bosco ga je hotel pomiriti, zato pove malo za šalo, še bolj pa zares, kako je nekoč bolnega dečka, ki ga je misel na smrt zelo vznemirjala, skušal potolažiti. Rekel mi je, naj se ne boji, saj bo šel v nebesa. Tam bo imel vsega v izobilju, karkoli si bo poželel, veselja, sreče, bogastva... »Kaj pa, ali bo paradižnikov kaj?« brž poseže deček v besedo, »ker jih imam tako rad, pa mi jih ne dajo.« »I seveda,« mu odvrne don Bosco, »tam ničesar ne manjka, paradižnikov tudi gotovo ne; samo tja je treba priti; da pa tja pridemo, moramo ohraniti popoln dušni mir in vdati se moramo v voljo božjo, naj napravi z nami, kar hoče.« Smejali smej se nedolžni dečkovi skrbi po paradižnikih, pa don Bosco je s tem pripovedovanjem nekaj drugega nameraval, Hotel je — 109 — bolniku dopovedati, da ni prav, če se tako vznemirjamo pred smrtjo, kajti če kdo po krščansko in pošteno živi, se nima kaj vznemirjati. Ko sva se poslovila in sva bila še na stopnicah, se don Bosco nenadoma ustavi in mi reče: «Jutri ga ne bo več.« In tako je bilo, čeprav bi se ne bil nihče nadejal, da ga bo bolezen tako kmalu spravila pod ze:v'jo. Svetinjice Marije Pomočnice. Tudi s temi je don Bosco zdravil. Za zgled samo tole: Po smrti don Boscovi je grofica Cravosio tako pisala gospodu Rui: Leta 1867. mi je hčerka hudo obolela. Prosila sem don Bosca, naj ji kako pomaga in naj se je spomni pri molitvi. Don Bosko me je potolažil in dal mi je svetinjico Marije Pomoč- nice. Obesila sem jo sama hčerki za vrat, ob«-dve sva obudili srčno zaupanje do velike Pomočnice in v don Boscovo molitev. In čudom sem se čudila, kako je hčerki v tistem hipu začelo pordevati lice; pri kosilu je bila žeznami, popoldne pa smo šli na sprehod in sicer precej daleč, pa se nič ni utrudila." Don Bosco je navadno zahteval kot pogoj za ozdravljenje, naj tudi prosilec sam kaj stori. Največkrat pa je tole zahteval: 1. Predvsem mora poskrbeti, da bo v niilf- sti božji. Zato naj gre k sv. spovedi in naj prejme sv. obhajilo. Saj je tudi Jezus rekel mrtvoudnemu, preden ga je ozdravil: „Odpuščeni so ti tvoji grehi." 2. Naj stori kako dobro delo bližnjemu, ker tedaj, kakor pravi Izaija v 58. poglavju, te bo Gospod uslišal, ko se boš bližnjega usmilil. 3. Njegova molitev mora biti zaupna in vztrajna: — „Prosite in boste prejeli. Dominik Savio govori tovarišem o Mariji. - 110 — Po priprošnji čast. don Bosca. V Rimu je v polnem teku svetniška razprava našega ustanovnika čast. don Bosca. Upajmo, da bo kmalu prišel oni veliki dan, ko bo sv. cerkev izrekla o njem svojo sodbo. S svojimi molitvami podpirajmo to važno zadevo; ob enem pa se priporočajmo priprošnji našega skupnega očeta, prosimo ga milosti in tudi čudežev. Na ta način bomo pospešili njegovo poveličanje na zemlji in pripomogli, da se njegova razprava srečno konča. Vestnik bode z veseljem prinašal vesti o izredrjih milostih, ki bi jih verniki prejeli po priprošnji čast. don Bosca, v prepričanju, da bo koristil ne samo njegovi svetniški razpravi, ampak tudi vernikom. Danes prinašamo dve taki poročili, ki ju je priobčilo naše centralno glasilo v Turinu. Salezijanski duhovnik Al. Uberti v Rodeo del Medio (Argentina v Južni Ameriki) poroča: „Dne 6. decembra preteklega leta sem nevarno obolel na jetrih. Imel sem visoko vročino, kateri se je pridružila še pljučnica. Zdravnik in sobratje so obupali nad mojim ozdravljenjem, jaz pa sem se obrnil z zaupanjem k čast. don Boscu z devetdnevnico, kakor jo je sam vedno priporočal ter dodal še en očenaš, češčenamarijo in čast bodi na čast božjemu služabniku. Takoj sem bil uslišan: bolezen se mi je začela boljšati in na koncu devetdnevnice sem bil zdrav. Vsem sobratom, sotrudnikom in sotrudnicam bi hotel zaklicati: „V vseh stiskah in potrebah zatecite se z zaupanjem k našemu čast. ustanovniku: prepričali se boste, kot sem se prepričal jaz, kako mogočna je njegova priprošnja." Redovnica Karlina Manfredi iz zavoda, v Rosario di Santa Fč (Argentina) piše: „Napadle so me hude bolečine na desni strani. Bilo mi je umreti. Hišni zdravnik je izjavil, da je nujna operacija. Naša vizitatorica me je takoj poslala v Buenos Aires v bolnišnico. Primarij bolnice je izjavil, da operacija ni več mogoča, ker se je bolezen že preveč razširila in razvila. Moj položaj je bil obupen. Tudi hišni zdravnik, ki me je prišel obiskat, je izjavil, da ni več upanja na ozdravljenje. Jaz sem bila popolnoma mirna in vdana v voljo božjo, želela sem si biti kmalu v nebesih. Toda moja predstojnica mi je ukazala, da moram moliti za ozdravljenje. Tedaj sem se zatekla k čast. don Boscu ter obljubila, da bom milost objavila v našem glasilu, ako mi izprosi ozdravljenje brez operacije. Z velikim zaupanjem v srcu sem položila na bolno stran don Boscovo relikvijo. Čudež don Boscove priprošnje! Nemudoma sem čutila bistveno olajšanje v svoji bolezni: začela sem jesti, po par urah sem vstala in sedaj vršim svoja opravila popolnoma zdrava." Iz naših misijonov. Kitajska. Macau 30. julija 1925. Prečastiti gospod! Dovolite, da se po dolgem odlašanju zopet nekoliko oglasim. Radi premnogih opravil mi ni bilo mogoče pisati prej. Kakor sem Vam zadnjič poročal, sem pričel zidati v Tao Moonu hišo in kapelico. Po priprošnji Marije Pomočnice sem to stavbo v poldrugem mesecu spravil pod streho in upam, da bo v teku dveh tednov že porabila. Ostaja mi le še snaženje in slikanje. Dolgo časa sem želel privesti to stvar do srečnega konca; v ta namen sem prosil nebeško Mamico, naj mi pribiti na pomoč s svojim služabnikom don Bosccm. — 111 — Marija je uslišala mojo molitev; poskrbela je za potreben denar in dala je tudi lepo vreme, da je šlo delo nemoteno od rok. Ko smo pa dospeli do strehe, so se začele težave. Bog nas je obiskal s tajfunom, ki mi je povzročil precej škode. Vse to ni zadostovalo. Prišle so še druge preizkušnje. Dogodki v Shanghaju in Kantonu, so se razvili v pravo boksarsko vstajo. V začetku je bila ta vstaja naperjena le prot' Angležem in Japoncem, a kmalu se je pokazalo, da gre tu za sovraštvo proti tujcem sploh. Pod vsem tem gibanjem, ki danes razburja Kitajsko, se skriva pravzaprav preganjanje kristjanov. Ali se ni pred 25 leti boksarska vstaja pričela pod geslom: rešimo dinastijo pred tujci? Kmalu pa se je izprevrgla v versko preganjanje. Danes smo že tako daleč, da je tekla mučeniška kri. Padlo je že več žrtev in mnogi misijonarji so bili prisiljeni zapustiti svoje postojanke ter si iskati zavetišča v Macau, v Hongkongu, na tujih ladjah in v gorah. Kako se bo vsa ta stvar nadalje razvila, je vse v božjih rokah. Jaz nisem tam doli na jugu za vse te ho-matije prav nič vedel. Saj je tam popolnoma zapuščen roparski okraj, kamor časopisje in pošta redkokdaj prihaja. Za vse sem pa polagoma zvedel ko sem moral službeno potovati v Macau. Ko sem na tem potovanju dospel v Ma-kok, nisem našel na mojo nesrečo nobene ladje, ki bi tisti dan vozila v Macau, ampak samo v Sliekki. Moral sem se tedaj odločiti za Shekki, ako nisem hotel prenočiti z razbojniki v Makoku. Iz Shekkija bi potem naslednji dan nadaljeval pot v Macau. Že v ladji sem opazil neko čudno vrenje. Vsi so se nekako grozeče spogledovali in me izpraševali, če sem Japonec ali Anglež. Polagoma sem zvedel, kaj se je zgodilo v Shanghaju in v Kantonu in kako se komunistična vstaja širi po celi širni nebeški republiki. Hujše me je zadelo, ko sem dospel v mesto Shekki. Tu, kjer sem splošno znan in kjer sem bil vedno čislan in spoštovan, se je druhal od vseh strani pretilno obnašala proti meni. Ko sem šel mimo mandarinata, mi je vojaštvo grozilo s puškami, dijaštvo pa z bodali. Meni se je ta prevrat zdel zelo čuden in sem s hi. tri mi koraki šel v našo postojanko. Nad vse me je presenetilo, ko sem našel postojanko prazno. Misijonar č. g. Lukas je pred par dnevi zbežal v Macau. Bil sem v velikem strahu za svoje življenje. Vso noč sem prebil brez spanja, ker sem se bal, da bi podivjane tolpe ne vdrle v stanovanje. Zjutraj ob pol treh sem maševal. Med mašo me je ves čas preganjala huda domišljija: zdelo se mi je, da od vseh strani prihajajo morilci z bodali in puškami. Vse to je bila posledica utrujenosti živcev. Po sv. maši sem izročil hišo in kapelico slugi v varstvo, sam pa sem se priporočil Mariji Pomočnici in odpotoval. Oblečen v kratko kitajsko bleko in z odprtim dežnikom, da sem tako skrival obraz m brado, sem jo mahal z vso naglico po najbolj ozkih, temnih in neobljudenih ulicah proti pristanišču. V pristanišču je kar mrgolelo ljudi. Prenašali so blago na ladje, ki so ob zarji odpotovale v razne kraje. Malo pred vstopom na ladjo me je opazil neki „kulis", ki je zarjovel nad mano kot razkačena zverina: „kwai-je-sat-k6ii— hudič, ubiti ga je treba!" Z vso naglico sem se umaknil na ladjo. V dvorani sem se vsedel na platneni stol, si pokril glavo z ruto in se delal, kakor da spim, v resnici pa me je navdajal strah, da pride vsak hip kak „kulis" in me zabode. Bog je hotel, da sem v resnici zaspal. Malo pred odhodom ladje me je sluga zbudil in me vprašal, kaj bom jedel. Rekel sem, da ako bom gladen, bom že sam naročil, kaj naj mi prinese. Bal sem se, da^bi mi jedi ne primešal strupa. Na ladji sem kmalu postal predmet občudovanja in zanimanja mnogim neznanim ljudem, ki so nosili pripete na prsi znake boljševiške propagande. Nihče me ni ničesar vprašal in tudi jaz sem trdovratno molčal; molil sem brevir in izročal svojo usodo v roke božje previdnosti. Pod vidnim varstvom Marije Pomočnice sem dospel v Macau brez vsake nesreče. Tu sem našel več sobratov ; misijonarjev, ki so pri-bežali semkaj iz svojih postojank. Veliko vese. 1 je in radost sem napravil s svojim prihodom gg. predstojnikom, ki so bili v velikih skrbeh zame; časopisje je namreč o nemirih poročalo hujše kot je bilo v resnici. Privoščilsem si dva dni počitka v družbi gojencev, ki so baš tiste dni izvršili svoje izpite in dokončali športne vaje ob zaključku leta. Nato sem obiskal g. guvernerja in mu poročal o komunističnem gibanju« - 112 — Kakor vedno, je oil tudi to pot zelo prijazen z mano in mi obljubil vojaško ladjo za prevoz mojih sirot iz Macau-a v Tao Moon. Tako sem zopet odpotoval proti svoji misijonski postaji. Nesel sem s seboj 1400 srebrnih dolarjev, da plačam zidarje. Predstojniki so mi naročili, naj se takoj, še z isto ladjo vrnem v Macau na duhovne vaje in tudi guverner mi je naročil, naj se ladja vrne takoj radi nemirov, ki so se pojavljali v Macau-ški okolici. Obljubil sem storiti vse mogoče, da ugodim njihovi želji. Odpluli smo z Macau-ške luke dne 2. julija ob 8 uri zjutraj. Pamik je vozil z vso silo, tako da smo bili ob pol treh popoldne že v Tao-Moonu. Od pristanišča pa do misijonske postaje je približno tri četrt ure peš-hoda. Prosil sem komandanta, naj mt čaka do pol šeste ure, da opravim svoje posle, spravim otroke na dom in plačam zidarje. Komandant pa se je bal voziti po noči in je izrazil željo, vrniti se takoj. Jaz sem mu tedaj naročil, naj s« le vrne domov s svojimi vojaki, da bom že čez dva dni prišel za njim v Macau s kako barko, ali pa na kak drug način. Tako se je zgodilo. Uravnal sem svoje posle v misijonu, dal naročila katehetu, slugi in otrokom in se pripravljal zopet na odhod. Otrokom in kristjanom sem naznanil, da moram v Macau, a da se čez teden dni povrnem in prinesem zopet denarja, naj tedaj le pridno nadaljujejo stavbo. Čez dan se je pojavilo v mojem stanovanju nekaj študentov iz Kantona, samih boljševiSkih propagandistov. Vprašali so me, če sem Anglež ali Japonec. Odgovoril sem jim. da nisem Anglež in tudi Japonec ne, kakor bi to sami lahko spoznali na moji zunanjosti. Nekaj so zagodr-njali in sfi pobrali, odkoder so prišli. Ob dveh popoldne sem odšel v Shengshan in plačal katehistinjo ter dal tudi tukaj naročila za nadaljnje ravnanje v hiši. Zvečer sem odpotoval v Thai-tsek-ham, da si poiščem barko do Makoka. Tu so me obvestili, da se za Macau ne dovoli več nobeno blago, le popotniki se še smejo voziti semintja. Z menoj je potoval še neki mladenič, ki je šel v Macau k svojim sorodnikom. Po poti sva srečala mnogo prostovoljnih vojaških novincev in roparjev, ki so hi- teli v boksarsko \ojsko. Ker so me mnogi poznali, sem mirno dospel v Makok. Čakal sem skoro dve uri, preden se je prikazala ladja, ki vozi v Macau. Te dve uri sta se mi zdeli neznosni med tolikimi oboroženimi ljudmi. A Marija je čuvala nad mano, saj sem spolnjeval le božjo voljo, izraženo v volji predstojnikov, ki so hoteli, da pridem na duhovne vaje. Ko sem stopil na ladjo, sem takoj opazil, da niso bili na njej navadni popotniki, ampak sami revolucionarji. Stavljali so mi vsa mogoča vprašanja in njihove besede so izražale grožnje in pretnje. Računali in kričali so, v koliko urah bodo zmleli in pobili vse tujce, kar jih je na Kitajskem. V takem spremstvu sem dospel v Ciu-San, kjer je carinarnica za popotnike v Macau. Od tod se vidi Macau in jaz sem že računal, kako bi po noči odplaval po morju v to mesto, ako bi me ne pustili naprej. Na carinarnici ni bilo več angleških in ameriških uradnikov. Vso stvar so prevzeli vojaki in dijaki. Blago, kar so ga našli, so konfiscirali zase. Prepovedali so vsak uvoz v Macau in napovedali bojkot tujemu blagu. Čakala me je huda kontrola vojakov in dijakov. S pištolami v roki so stali okrog mene, kot da sem najnevarnejši človek na svetu. Odgovarjal sem ostro na razna neumna vprašanja. Dijaki so kazali, da so zelo malo podkovani v zemljepisju in zgodovini in postal sem jim skoraj učitelj v tej vedi. Vsa preiskava glede moje osebe se je spremenila v šolo zgodovine in zemljepisja. Dijaki so me nazadnje vprašali, če bom jaz pomagal Kitajcem ali Angležem. Jaz sem jim razložil, kako že štiri leta pomagam Kitajcem, da bi prišli do spoznanja resnice in da nameravam to nadaljevati do smrti. Tako srno prešli v razgovoru do verskega vprašanja. Njim je nad vse konfuci-jonizem, Jezusov nauk pa jim je tuje blago, ki ga Kitajci ne marajo. A ko sem začel dokazovati, da Konfucij ni ustanovitelj nobene vere, ampak samo neke zmedene modrijanske sekte, med tem ko je Jezusov nauk nebeški, smo prišli tako daleč, da niso več ničesar razumeli in so drug za drugim zapustili ladjo. Dospel sem v Macau ob treh popoldne in se zahvalil Bogu, za čudežno varstvo. - 113 — Zvečer smo vsi sobratje (10 duhovnikov) pričeli duhovne vaje, Žal, da sobratje iz Shiu-Kwan-a niso mogli dospeti v Macau. Nič ne vemo, kako se jim godi. Iz Shanghai-fa so dospeli samo trije. Kako se bodo stvari razvile nadalje, bom poročal po duhovnih vajah. Priporočam se vsem v molitev; priporočite me Mariji Pomočnici, naj me čuva v teh hudih časih. Prisrčne po2drave pošilja vdani Jože! Kerec. Sol. misijonar. Previdnost božja čuva nad misijonarjem. (Poročilo salez, misijonarja Al ialzola). Ai. Balzola je star, neustrašen, goreč misijonar. Deloval je dolgo vrsto let v Matto Grosso v Braziliji med divjaki Bnroros, v zadnjem času pa misijonari v Rio Negro ra severnem delu iste državo. Iz svojega misijonarskega življenja pripoveduje sledeče: „Ko smo ustanovili naselbino presv. Srca med Bororos, smo bili v največji smrtni nevarnosti. Divjaki so sklonili nas vse p moriti. Približali so se skrivoma naSemu bivališču in z napetimi " loki čakali ugodnega trenutka, da izvršijo svojo namero. Njihov poglavar se nam ;e približal, da bi se natančneje prepričal o položaju in dal svojim znamenje za napad. Tedaj pa jc zagledal podobo Marije Pomočnice, i:i zdelo se mu jc, da mu Marija govori: „Ne storite nič žalega tem belim možem; oni niso taki kot d.ugi. oni so poslanci velikega Duha in vam hočejo sto: iti le dobro." Poglavar je tedaj dal svojim povelje, naj se umaknejo in naj ne store misijonarjem nič hudega. Polagoma so se sprijaznili z misijonarji in se dali krstiti." „Potovali smo v čolnu po reki Rio Puranalinga Zdajci zadene čoln v neko skalo s tako silo, da eden izmed vesljačev pade v vodo. D.ugi vesljač se nagne v naglici, da bi ga rešil in pri tem prevrne čoln. Jaz nisem znal plavati. Bil bi gotuvo izginil pod valovi deroče reke, če oožja previdnost ne bi čuvala nad mano. Oprijel sem se ko\čega, ki je plaval po vodi in se tako vzdržal na površju. Na naše klice so prihiteli na pomoč drugi čolnarji in nas rešili gotove smrti. Druge nesreče ni bilo, le izguhiti smo en talar, zaboj z zdravili in jtstvine, kar smo jih imeli s sabo. Nekoč sem hotel na konju prebresti reko Rio Barreiro. Prosil sem dva Bororosa, naj mi vodita konja preko reke. Na najnevarnejšem mestu, kjer je bila voda najbolj deroča, se konju izpodtakne. Oba, jaz in konj sva bila v nevarnosti, da naju premaga sila deročih valov, toda moja spremljevalca sta krep- ko vzdržala konja in me rešila smrti. Milost pripisujem Srcu Jezusovemu," „Vozil sem se s parnikom po reki Rio Negro. V glavnem «lestu državice Maranjon sem se Gojenec iz sirotišnice v Ho Si. (Kitajsko) izkrcal ker sem hotel v družbi provincijala jezuitov obiskati škofa. Ko sva se vračala k parniku v majhnem čolnu na jadra, prevrne močan sunek — 114 — vetra, barko in oba padeva v vodo. Ker nisem znal plavati, sem se potapljal vedno bolj kljub vsem naporom, da bi se vzdržal na površju. Končno se mi posreči, da zagrabim za nogo tovariša, ki se je oprijel prevrnjene barke. Tedaj prihiti iz luke čoln, ki naju je rešil smrtne nevarnosti. Nevarnost je bila tem večja, ker je v tistih vodah vse polno morskih psov, kj so človeku silno nevarni." „Jezdil sem po gozdu v bližini reke Rio Itichira. Kar ugledam nekaj korakov pred sabo velikega tigra, ki je stal sredi steze in grozeče upiral vame oči. Ustavil sem konja in močno prijel za uzdo v strahu, da bi se konj nesplašil in me vrgel raz sebe. Z vsem srcem sem se zatekel k molitvi in uprl svoje oči v tigra. Gledala sv.i se tako nekaj hipov. Kar se tiger obrne in umakne v goščavo. Marija Pomočnica me je rešila grozne smrti." „Na potovanju smo nekoč prenočili v šotoru. Iz previdnosti smo vso noč kurili pred vhodom, da bi se zavarovali pred divjimi zvermi. Kako smo bili zjutraj presenečeni, ko smo videli v neposredni bližini znamenja, da sta se nam po noči približala dva tigra. Gorje nam, če bi ne imeli ognja!" „Nekoč sem naletel na leoparda, ki se je mastil z veliko kačo. Komaj sem se mu približal na konju, je vzdignil glavo in zbežal v šumo." „V naselbini sv. Jožefa med Bororos sem nekoč ogledoval nasade mandjoke. Kar začujem v bližini nenavaden šum. Obrnem se; oj, groza! Pred sabo vidim veliko kačo klopotačo, zavito v svitek, z glavo dvignjeno navzgor, pripravljeno, da plani vame. V naglici em mahnil po njej s težko palico in ji zlomil hrbtenico. Gorje meni, če bi ne zaznal pravočasno bližine nevarne kače, ki ima na koncu repa koščene klopotače, s katerimi opozarja okolico na svojo prisotnost. Njen strup je tako n očan, da usmrti tudi konja ali vola." „Potovali smo med divjaki in krvoločnimi Kajabis, divjaki, ki žive ob reki Rio Paranatinga. Z vsemi mogočimi znamenji smo jim hoteli dopovedati, da smo njihovi prijatelji, Že smo mislili, da smo si pridobili njihovo zaupanje in se jim približali v čolnu. Toda divjaki zagrabijo za loke in namerijo na nas svoje puščice. Puščice so zadevale v čoln, druge so švigale mirno naših ušes, ena mi je opraskala klobuk. Nevarnost je bila velika. Imeli smo sicer pri sebi strelno orožje, toda nismo ga hoteli rabiti, dasi smo vedeli, da bi se o prvem strelu divjaki poskrili Previdnost božja je čuvala nad nami. Nihče ni bil ranjen in kmalu smo se z barko umaknili na varno." „V vsaki nevarnosti sem se vedno zatekel k molitvi in zaupal sem brez omahovanja v božjo previdnost in vselej je došla pravočasna pomoč. Misijonar je prav čestokrat v smrtni nevarnosti, zato je treba, da verniki molijo jn darujejo zanj dobra dela. Vsak kdor moli za misijonarje, pomaga razširjati kraljestvo božje na zemlji." Češčenje Marije Pomočnice na Slovaškem. Pred letom, kakor je svoječasno poročal naš Vestnik, so se salezijanci naselili v Šaštinu na Slovaškem, kjer imajo zavod za vzgojo mladine in oskrbujejo poleg zavoda stoječe svetišče, ki je vsem Slovakom priljubljena božja pot Prvo, česar so se salezijanci lotili na Slovaškem, je bilo širjenje pobožnosti in češčenja Marije Pomočnice. Pobožni in za dobro stvar tako dovzetni slovaški narod se z navdušenjem oklepa te pobožnosti in že okuša njene zveličavne sadove. Dne 24. maja letošnjega leta se je obhajal — prvikrat na Slovaškem — praznik Marije Pomočnice. Pred prazi ikom se je vršjla pobožna devet-dneynica. Med devetdnevnico, posebno zadnje dnevej so bile spovednice neprestano oplegane: vsi so se hoteli dostojno pripraviti na skupno sv. obhajilo, na praznik. Kako mogočna je Marija Poni. dokazuje dejstvo, da se je ob tej priložnosti spreobrnilo mnogo grešnikov. Prejelo je sv. zakramente mnogo takih vernikov, ki že več let niso spolnjevali verskih dolžnosti. Sami so priznali, „da jih je neka skrivna moč nagnila k temu." Ta skrivna je bila priprošnja Marije Pomočnice, ki je vedno bila tudi pribežališče grešnikov. Na dan praznika je bilo ogromno svetišče (gl. sliko v letošnjem Vestniku št. 3) natlačeno polno. Toliko romarjev ne pomnijo zlepa. Pontifi-kalno sv. mašo je služil kan. Mihalek, ki je bil svoječasno opat šaštinskega svetišča. Nekaj posebnega je bila slovesna večerna procesija. Razvila se je po mestnih ulicah in okoli zavoda in svetišča. Verniki s prižganimi svečami v roki so molili in prepepevali Marijine pesmi. Med procesijo sta svirali dve godbi ter s svojimi zvoki še povečali slovesnost. Vendar ta procesija ni bila taka, kakor bi morala biti: manjkalo je kipa Marije Pomočnice, Prvi kip Marije Pom. v čeho-slovaški republiki. Salezijanski sotrudnik, Slovak, ki biva v Ame- - 115 — riki, je zveiel, da so se salezijanci naselili v njegovi domovini. Takoj je sklenil novi naselbini nakloniti primeren dar: naročil je v Turinu krasen kip Marije Pomočnice, visok 180 cm. ležili, smemo reči, zastopniki vsega slovaškega naroda. Že na dan pred praznikom so trumoma prihajali verniki iz oddaljenih krajev. Proti večera je posebni vlak pripeljal škofa iz Trnovega dr.Jan- Dominik Savio zamaki Za salezijance v Šaštinu je bil ta dar kot nalašč: lepšega si niso mogli želeti. Nestrpno so pričakovali napovedanega kipa. Ko je kip došel iz Turina, se je takoj zgodilo nekaj nenavadnega. Salezijanci so hoteli prebivalstvo presenetiti in pokazati kip šele na dan blagoslovljenja. Začasno so so ga spravili v neko sobo v bližini zakristije-Naslednje jutro vstopi v to sobo cerkovnik in kaj vidi? Pred kipom je klečala stara žena in pobožno molila. „Kako ste prišla sem notri? Kdo vam je povedal o kipu?" Ženica ni dala nobenega odgovora. Tiho je vstala in odšla. Cerkovnik je nato našel na Marijini roki kuverto. V njej sta bila dva dolarja in majhen listič z besedami: „Sprejmi ta dar za dobljeno milost... bodi mi še nadalje pomočnica in ta dar ne bo zadnji!" Dne 15. avgusta se je vršila slovesna blagoslovitev novega kipa. Te slovesnosti se se ude- ;n pred tabernakljem. tauša, poslanca Hlinka, pet drugih poslancev, mnogo odličnih osebnosti in veliko število romarjev. Na postaji so jih sprejeli salezijanski gojenci, cerkvene in civilne oblasti, Orli, Orlice in katoliške organizacije z godbo. Naslednje jutro je došlo še toliko novih romarjev, da je njihovo število narastlo nad 40.000 Ogromno svetišče daleko ni zadostovalo za toliko množico: zato so za glavno slovesnost postavili zunaj provizoričen oltar. Ob devetih je škof blagoslovil kip Marije Pomočnice, postavljen na ta provizoričen oltar. Blagoslovitvi je sledila ponti-fikalna sv. maša. Med mašo, po evangeliju, je stopil na prižnico ljubljenec slovaškega naroda mon-signor Andrej Hlinka „otac naroda". V ognjevitih besedah je navduševal poslušalce v ljubezni do Jezusa in do Matere božje. Na koncu govora je povabil vse vernike, naj z njim vred slovesno pri- - 116 — sežejo zvestobo Jezusu Kristusu, sv. cerkvi in svetemu očetu. Kako ginljiv je bil ta prizor, se ne da popisati. Iz tisoč in tisoč prs je donela prisega: preje smrt kakor pa izneveriti se Kristusovi cerkvi in postati žrtev brezbožnega hussitizma. Po sv. maši je več govornikov govorilo zbranim množicam, ki so napeto sledile vsem govorom. Ob eni popoldne je bil zaključen prvi del slovesnosti. Zvečer po molitvi sv. rožnega venca je bila slovesna procesija z gorečimi svečami. Procesijo je vodil škof sam, ki je imel pred procesijo kratek nagovor. Blagoslovljeni kip Marije Pom. so vozili na krasno okinčanem vozu, kakor je navada pri turinski procesiji. Pobožne molitve, petje, zvoki godbe in pokanje možnarjev je spremljalo ves čas čarovito procesijo, dokler se kip ni vrnil v svetišče. Tu so zapeli zahvalno pesem in postavili kip na oltar. Od tedaj prihajajo vsak dan pobožni častilci Marije Pom. in izročajo nebeški Kraljici želje svojih src. Marija Pomočnica pa s svojega prestola blagoslavlja dobri slovaški narod. Obletnica prvega Marfjanskega kongresa in posvetitve Marijinega svetišča na Rakovniku. Svetišče Marije Pom. kristjanov na Rakovniku je postalo središče velikega Marijinega češčenja med Slovenci. K temu je mnogo pripomogel veličastni kongres, ki je privabil Marijine častilce iz vseh krajev naše domovine, kongres, ki ga je zaključila posvetitev Marijinega svetišča na Rakovniku. Od tistega časa pridno prihajajo romarji v podnožje Pomočnice kristjanov, zlasti o Marijinih praznikih. Tak dan je bil 8. september t. 1. Že na predvečer se je zbralo lepo število romarjev, ki so polni dušnega veselja prisostvovali večerni pobožnosti in večerni Marijini proslavi na dvorišču, potem pa kljub mrzlemu vremenu vso noč v molitvi in prepevanju Marijinih pesmi prebili v svetišču. Na praznik zjutraj ob petih se je število Marijinih častilcev znatno pomnožilo. Prihajali so, molili in spet odhajali in tako se je vrstilo do zadnje slovesne sv. maše ob desetih. Tudi pri sotrudniškem shodu, ki se je vršil po slovesni sv. maši, je bilo mnogo dobrih sotrudnikov in sotrud-nic iz mesta in dežele. Popoldne smo bili prisiljeni imeti dvojno službo božjo: ob dveh za romarje, o pol štirih za ljubljanske Marijine družbe. Pri obeh je bilo «vetišče natlačeno polno. Prvič je bilo, da so se vse ljubljanske Marijine družbe na poziv njihovega škofijskega voditelja kanonika mon^ign. dr. Merharja ¿brale v podnožju Pomočnice kristjanov in s tem proslavile prvo obletnico Marijan^kega kongresa in zase-jale prvo zrno za nov kongres, ki bo črez nekaj let, a takrat še bolj veličasten, kakor je bil kongres pred letom dni. Slovesno praznovanje oblctnice, ki se bo, kakor se je izreklo na shodu, obhajal vsako leto 8. septembra, bo vsako leto ¡znova oživilo spomin na zlate dni prvega MaH-janskega kongresa in vsako leto iznova dvignilo duhove k Mariji in jih pripravljalo, da po nekaj letih še lepše proslave Pomočnico kristjanov. Po impozantnem shodu v svetišču je pripravil zavod na srednjem dvorišču kratko, a pobožno prireditev v čast Mariji. Prostorni hodnik, na katerem je med cvetjem in lučkami kraljeval kip Brezmadežne, je bil poln članic Marijinih družb in drugega občinstva. Akademija je bila razdeljena na tri dele. V prvem delu so nastopili gojenci, v drugem Kleriki, v tretjem clanice Marijinih družb in salez. sotrudnice, med vsakim delom pa godba salezijanskih gojencev. Akademija, ki jo je s kratkim, a jedrnatim govorom zaključil monsignor dr. Merhar, je pustila v navzočih najlepši vtis. „ Vi vsi ste ustvarjeni za nebesa; Bog vas ljubi kot najboljši oče in zeli, da opravljate dobra dela; tako boste postali deležni one velike slave, ki je v nebesih pripravljena za vse." „Potrebno je, da storimo vsak dan en korak naprej na poti proti nebesom." xNa koncu življenja bomo zbirali sadove dobrih del." „ Varujte se kot kuge slabih knjig in slabih časopisov!" Čast. Janez Bosco. - 117 - Milosti Marije Pomočnice. Hočete milosti Marije Pomočnice? 1. Imejte trdno zaupanje in molite! Molite k Jezusu v Najsv. Zakramentu, ki je vir vseh milosti in k Materi božji, ki je posredovalka za vse milosti! Posebno priporočamo devetdnevnico na čast Mariji Pomočnici. Devet dni zaporedoma molite vsak dan 3 očenaše in češčenemarije na čast najsvetejšemu Zakramentu z vzklikom: „Naj vedno češ ceno in hvaljeno bo, presveto in božje Rešnje Telo!" in trikrat češčena bodi Kraljica z vzklikom: „Marija pomoč kristjanov, prosi za nas!" 2. Obljubite, da se hočete varovati greha in ohraniti posvečujočo milost božjo na duši! Vsaj enkrat med devetdnevnico prejmite sv. zakramente! 3. Obljubite miloščino ali kako drugo dobro delo v prid salezijanskim napravam, ki so se razvile pod posebnim varstvom Marije Pomočnice! M. G., usmiljenka, piše: „Posvečena Bogu v redovniškem stanu sem bila 12 let zaposlena pri postrežbi bolnikov. Po dvanajstih letih pa sem dobila v desno roko neznanske bolečine. Te bolečine so trpele 9 let in se sčasom tako poostrile, da se nisem mogla niti prekrižati. Naposled mi je roka začela gniti, da so šle male koščice z gnojem vred iz nje. Operirana sem bila petkrat. Zdravnik se je končno izjavil, da ni druge pomoči kot roko odrezati. Tedaj se zatečem z molitvijo k Mariji in prosim č. prednico, da bi smela streči bolnikom po noči, ker nisem mogla spati. To mi je bilo dovoljeno. Bila sem vsa srečna, ko mi je Bog dal vsaj toliko moči, da sem mogla postreči bolnikom, kar je bilo treba. To je trpelo 6 let. Nato so se pa bolečine njeznansko povečale po vsem životu, posebno v križu in v nogah. Morala sem opustiti nočno stražo. Dve leti sem lazila okrog z največjo težavo, naposled nisem mogla nikamor brez palice. Tedaj sem zopet začela moliti k Mariji Pomočnici na Rakovniku. To je pomagalo: Marija me je ozdravila! Roka je postala krepka, rane so se zacelile, in noge so sedaj zopet gibčne, da lahko brez palice tekam semintja. Ko me je zdravnik prvikrat zagledal po bolezni, je vzkliknil: „Joj, kaj pa je to, ali je res čudež?" Hvala Mariji Pom. za vrnjen© zdravje! J. S. iz Brezovice piše: „Zahvaljujem se Mariji Pomočnici na Rakovniku za ozdravljenje smrtn