rO. 12.00 10.50 $5.00 $7.00 10.50 10.00 $9.00 . 1200 ŠTEVILKA 57. $6.00 $7.00 $6.00 Amerik an ski Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. J0L1ET. ILLINOIS. 13. JUNIJA 1916 LETNIK XXY. »18. vstrijci se umeknili pred močnejšimi Rusi. Zadi nJi poročajo, da so v enem tednu ujeli več nego 108,000 mož; ali je res, ne vemo. Verdun se še vedno drži. rijci napredujejo na laški fronti. Salandra odstopil. unaJ, 8. jun. (Čez London.) — A-v-stro-ogrsko vojno vodstvo je danes objavilo sledeče poročilo: y yolhiniji so se naše čete pred nj°cnejšim sovražnikom ob zgornji utilovki, ne da bi bile resno nadlego-^ne> "meknile na ravnino pred Lut-m- Na' vseh drugih točkah severovzhodne fronte so bili Rusi pod krva-11,11 lzgubami odbiti; tako zlasti seve-r°2apadno od Rofalovke, ob Dolenjem >'ru. blizu Berestjanov, ob Czernynu, Ilzu Cepanova, ob gornji Stripi, blizu jaslovic, ob Dnjestru in ob besarabski mej!. Devet ruskih napadov odbitih. ;verozapadno od Tarnopola je ena "asih divizij odbila na eni točki dva in jj® neki drugi točki sedem ruskih na-s težkimi izgubami za sovraž- Padov ljse i mes"' Tudi na ravninah pri Okni in Do-jonovcu, kjer je prišlo do ljutega P°Pada, so imeli Rusi zaznamovati prav težkih izgub." Kaj poroča Petrograd. Petrogra(]j g jun^ čez London. — avzetje Lutska v Volhiniji in tudi močno utrjenih avstrijskih pošteni naznanJa tukajšnji vojni urad da- neda^8 Avstriicev. poprej ujetih t^"? zaietem ofenzivnem gibanju, So Rusi uieli v - ■ •■ u ■ Jca v včerajšnjem bojevanju. •eib»' .58 častnikov ln H,000 mož, kakor pravi ,.v "a™'0: ^P'enjenih je bilo tudi f vojnih potrebščin. Rusi zavzeli Lutsk. Naznanilo pravi: v torek smo razvili našo ofenzivo Pet len Rov'na in Kovela, in sledeč za „:■ mi sovražniku, smo se spopadli ž "Jim nr T nt i ■ .. to n -lUsku m smo potem zavzeli sedl ar nin°gih mestih smo za- 1'mje rek Ikva in Styr ter jih tu- H in nadaljevali našo o- *'V Por ••• Peh0* '.°b clolcnj' StriPi ie naža ' Ijani a* 1>otlpira"a P® topniškem stream Z?Vzela z odločnim prodiranj. Vec m°čno utrjenih sovražnih 5rk na po spopadu zadnje straže dospele v nove postojanke ob reki Styr. Ob Ikvi severno od Viezniovczyka ob reki Stripi je bilo več ruskih napadov odbitih. "Ob dolenji Stripi napadajo zopet Rusi z močnimi oddelki. Spopadi še niso končani." Rusko uradno naznanilo. Petrograd, 9. jun. — Danes objavljeno uradno naznanilo ruskega vojnega urada pravi: '"Bojevanje se nadaljuje v Volhiniji in Galiciji. Nemci poskušajo ustaviti razvoj naše ofenzive na svoji predrti fronti. Nemške pomožne čete so dospele iz krajine severno od Poljesja. Mnogi Nemci so med ujetniki. "Vkljub trdovratnemu odporu sovražnemu na mnogih točkah se naša ofenziva nadaljuje na celi fronti od Pripjetskega močvirja do rumunske meje. "Naše konjištvo je vodilo napad v mnogih odsekih. Blizu Suseka, vzhodno od Lutska, je škadron kozakov napadel sovražnika za utrdbami ter uplenil dva topa in 200 zabojčkov streliva. Mladi vojaki drzni. "Blizu Borjatna, jugovzhodno od Lutska, so naše čete v praskah uplenile dva lOcentimetrska topova ter u-jele 4 častnike in 160 vojakov, in blizu Dobrjatna ob Ikvi pod Mlynovom en lOcentimetrski top in petintrideset manjših topov. "Naši mladi vojaki tekmujejo s svojimi starejšimi v hrabrosti. Ena taka divizija mladih vojakov je v naglem napadu pri Opeličenju pognala sovražnika nazaj do Styra in zavzela pred-mostje blizu mesta Rožiči. Ujela je > 2,500 Nemcev in Avstrijcev ter uplenila mnogo strojnih pušk in vojnih zalog. "Prekoračili smo reko Stripo in naše čete so dospele do reke Zlote Lipe pri Peteku. "Med vodstvom boja v enem odsekov naše ofenzive je bil general Miku-lin resno ranjen. Buczaczem, ki je bil zavzet danes, in Potokom Zlotim v Galiciji. Mnogo nemških vojakov je bilo med ujetniki v bojevanju zadnjih dveh dni. Ti so povedali, da so Nemci poslali več divizij z daljnejšega severa. Vojni urad je naznanil danes, da so Rusi ujeli 97 ča?tnikov in 5,500 vojakov, poleg prej naznanjenega skupnega števila. Uplenili so nadaljnjih enajst topov. Zopet mnogo Avstrijcev ujetih. Petrograd, 11. jun. — Danes izdano uradno naznanilo pravi, da so Rusi v včerajšnjem bojevanju na fronti v Volhiniji in Galiciji ujeli 409 častnikov in 35,100 vojakov. Uplenili so tudi 30 topov, 13 strojnih pušk in ogromno množino drugih vojnih potrebščin. Naznanilo pristavlja, da je samo armada Tečiskina, prodirajoča v smeri Črnovic v Bukovini, premagavši Av-stro-Ogre ujela 18,000 mož. Odkar se je začela sedanja ruska ofenziva, so Rusi ujeli enega generala, 1,649 častnikov in več nego 108,000 vojakov ter uplenili 124 topov, 180 ogrski napad na celi fronti jugovzhodno od Cesune in Gallia pridobil nadaljnjega ozemlja. Avstro-ogrske čete so se ustanovile na Monte Lemerle, jugovzhodno od Cesune, in so prodrle vzhodno od Gallia onostran Roncija. "Med večerom so oddelki bosenske-ga in hercegovinskega drugega peš-polka ter sedemindvajsetega graškega pešpolka naskočili Monte Melena. Število ujetnikov raste. "Število Italijanov ujetih izza pri-četka tega meseca je doseglo 12,400, med katerimi je 215 častnikov. "Na dolomitski fronti je bil napad po več sovražnih italijanskih bataljonih prottCrodi Delanconi odbit." Cadorna se umika. Rim, 9. jun. (Čez London.) — V dane- objavljenem uradnem naznanilu je rečeno med drugim: "V Sette Communi se je nadaljevala bitka s skrajno silnostjo. V sredo je bil napad na naše postojanke vzhod, no od Campomulske doline do enajste ure zvečer "obupno nadaljevan". Naša Charles E. Hughes in Charles W. Fairbanks. Republikanska nominiranca za predsednika odnosno podpredsednika sprejela nominacijo. Progresivniki v zadregi. Roosevelt odklonil nominacijo od strani Buli Moose-stranke. strojnih pušk in 58 bombnih metalnic. pghota usmrtiIa veIiko števi'lo Dunaj priznava umikanje. Dunaj, 11. jun. (Čez London.) — Danes izdano avstrijsko uradno naznanilo priznava, da "o se avstro-ogrske čete umeknile pred "mnogo močnejšim sovražnikom" v severovzhodni Bukovini, kjer so boji nenavadno 1 juti. Laška fronta. Ujetnikov do 66,000. fronti Trzibuhovcki- reki Strid°Spela prav blizu Iin'je ob obi Prodirajo dalje. *tno°rgrPrej ujetih 4fl'000 Avstrijcev »Vania^ - tekom včerajšnjega boje-j '$ter Li c.astnikov in kakih 11,000 mož " • m„ ni'1 v«č topov in strojnih pušk ••U"0g,° dru«ega orožja. iet. Ill sedme sP°Padov od četrtega do dovolj^ V Vo|hiniji in Galiciji nam Važno zav«t, da smo že pridobili je venčana z velikim b m sovražnc utrjene fronte." Avstrijsko uradno naznanilo. ""-Avsi"1' jun" brezžično v Sayvillc. iui,iia glavni stan je dne 8. "V v,,aVl1 S,edečc naznanilo: Število naših ujetnikov neprestano narašča. Poleg 958 častnikov in nad 51,000 vojakov že naznanjenih smo tekom včerajšnjega bojevanja ujeli dodatnih 185 častnikov in 13,714 vojakov, tako da znaša skupno število ujetnikov v zadnjem vojskovanju 1,143 častnikov in nad 64,714 vojakov. "V sredo zvečer je sovražno topništvo silno bombardiralo okraje severovzhodno od Kreva in južno od Smor-gi-na. Pozneje >e je bombardiranje raztegnilo dalje severno, in v četrtek zvečer je sovražnik v močnih oddelkih začel ofenzivo, ali vsi njegovi poskusi, približati se našim postojankam, so bili odbiti. Pet nemških zrakoplovcev je napadlo mesto Logičin, severno od Pinska, in spustilo petdeset bomb. En zrakoplov je bil zbit po našem topništvu in je padel v nemške linije." Nadaljnji ruski uspehi. Petrograd, 10. jun. — Rusi nadaljujejo svpjo zmagono-no ofenzivo in so porinili svoje linije še dalje naprej na av strijsko ozemlje v dveh važnih odsekih, pri Lutsku v Volhiniji ter med Rim, čez London, 8. jun. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes: "V gornji Val Tellini (severozapad-no od Tridenta) so naše alpinske čete razširile svoje zavzeto ozemlje na Ort-lerskih planinah s tem, da so zasedle pre!aze Camosei, višina 3,199 metrov; Volontari, 3,042 metrov; Ortler, 3,359 metrov, in gostilno na prelazu Hoch joch, 3,530 metrov. "V dolini reke Chiese je sovražnik napadel našo stražo pri Scorzadu, nad Daone. S protinapadom se razkropili napadnike. "V Adiški dolini je bil topniški dvoboj. Sovražnik je včeraj s težkimi topovi bombardiral naše postojanke juž no od Rio Cameras in na Pasubiu. Naše topništvo je razkropilo sovražne koncentracije severno od kraja Marco, v Lagarinski dolini in pri Vallarsi. "Na Visoki planoti Sette Communi in Bac Communi besni bitka ob celi fronti. Zvečer 6. t. m. je sovražnik po silni topniški pripravi ponovno napadel naše postojanke jugozapadno in južno od Asiaga. Spopad se je nadaljeval obupno vso noč in končal v jutro z avstrijskim porazom. "Včeraj popoldne je sovražnik obnovil svoje silne napore proti središču in desnemu krilu.naše linije. Gosta mnoštva pehote so se ponovno zakadila k naskoku na naše postojanke južno od Asiaga in vzhodno od Campomulske doline, ali vsakikrat so bila odbita z ogromnimi izgubami." Tirolci in Štajerci v ognju. vražnikov. (!) 'Tekom včerajšnjega dne je sovražnik po ogromnem ojačenju in po i'.nem bombardiranju obnovil svoje napade v okraju vzhodno od Asiaga in vzhodno od Campomulske doline. Naši alpir.f i in naša pehota so ponovno odbilf Sovražne vrste in šli z bajonetom hrabro k protinapadu. Koncem bojnega dne so se naše čete, da lahko bolje prenesejo neprestano streljanje brezštevilnih sovražnih topov in baterij, umeknile v nove, nekaj sto metrov dalje vzhodno ležeče postojanke. (Iz česar bi kdo skiepal, da avstrijske baterije ne morejo dovolj daleč, streljati.)" Salandra odstopil. London, 11. jun. — Iz Rima poro čajo, da je ves kabinet Salandra danes podal ostavko. Ministrska kriza je bila povzročena s tem, da poslanika zbornica ni hotela včeraj izreči vladi zaupnice, zahtevane povodom proračunske predloge. ^ Zapadna fronta. Chicago, 111., 11. jun. — Charles Evans Hughes, sodnik najvišjega sodišča Združenih Držav, je bil nomini ran 'za predsednika skoraj enoglasno v republikanski konvenciji, čeprav je do konca molčal, da niso vedeli, aH sprejme ali odkloni čast, če bo nomi-niran. Charles W. Fairbanks iz Indiane je bil nominiran za podpredsednika. Theodore Roosevelt, ki ni hotel sprejeti Hughesa kot skupnega nomi niranca obeh strank, je bil nominiran za predsednika v deželni konvenciji progresivne stranke, ki je izbrala kot svojega nominiranca za podpredsedni-štvo John M. Parkerja iz New Or-lean^a. Hughes sprejel nominacijo. Takoj po prejemu brzojavnega obvestila o svoji nominaciji je sodnik Hughes v Washingtonu poslal predsedniku Wilsonu svojo ostavko od najvišjega sodišča, in predsednik jo je prav tako hitro sprejel. Obenem je sodnik Hughes poslal republikanski konvenciji sprejemno brzojavko, v kateri je prvikrat prelomil svoj molk in razložil svoje politično stališče. Sprejetje podpredsedniške nominacije po g. Fairbanksu je bilo naznanjeno pozno popoldne. Roosevelt odklonil nominacijo. W. H. Taft povodom predsedniške kampanje leta 1908. Tedaj pa Coliseum še ni bil dogotovljen. V poslopju je prostora za kakih 10,000 oseb. St. Louis, Mo., 11. jun. — Mir in prosperiteta bosta tvorila podlago demokratske platforme, ki jo je potrdil predsednik Wilson. St. Louis, Mo., 11. jun. — Progresivna stranka, ki omahuje vsled odklonitve Rooseveltove, bo prejkone povabljena, da se pridruži demokratski stranki. Mehikanci proti Američanom. Washington, D. C., 9. jun. — Po uradnih poročilih, ki so dospela semkaj danes, se nadaljujejo demonstracije proti Američanom v severni Mehiki, zlasti v državah Chihuahua, San Luis Potosi in Nuevo Leon. Čeprav se te demonstracije omejujejo v glavni stvari na hujskajoče govore in velike obhode, vendar je po konzularnih poročilih prebivavstvo tako razburjeno, da so videti najhujše bojazni opravičene. Ameriški državljani zapuščajo v vedno večjem številu deželo in bežijo čez mejo. Državni urad je že prej odredil, da naj konzularna zastopstva podpirajo begunce, kolikor je mogoče. V vladnih krogih so o razvoju položaja resno v skrbeh, čeprav se te bojazni ne raztezajo tudi na varnost ameriškega ekspedicijskega voja v Mehiki. Toda očitno je, da se ni mogoče preveč zanašati na nadziranje civilnega prebivavstva po Carranzovih četah. Protiameriška propaganda u-tegne tudi zadržati odgovor na nedavno noto, v kateri je mehikanska vlada zahtevala umeknitev ameriških čet. Pariz, 8. jun. — Bombardirana čre-1 Ko je Col. Roosevelt v Oyster Bay pina starega forta Vaux je naposled j prejel obvestilo o svoji nominaciji v prešla v posest Nemcev po junaškem I progresivni konvenciji, je brzojavil na odporu, v katerem so bile čete odre-1 Buli Moose-stranko pismo, v katerem zane od živežnih zalog pet dni in od | pogojno odklanja načelovati tretjemu vsake zveze štiriindvajset ur. Po svojem umiku pa so Francozi obdržali zakope okrog zapadnih in južnih pobočij trdnjavice. Obupna obramba po poveljniku Raynalu in malem oddelku, puščenem v trdnjavici, tvori enega najznamenitejših prigodkov verdunske kampanje. tiketu. Nasvetoval je v tem pismu, naj se njegova pogojna odklonitev progresivne kandidature predloži progresivnemu deželnemu odboru, in če odbor spozna g. Hughesovo politično stališče z?, zadovoljivo, potem naj se njegova odklonitev progresivne nominacije Trdnjavica je bila postopno razbita smatra za končno veljavno. Če pa Dunaj, 8. jun. (čez London, 9. jun., zakesnelo.) — Kakor naznanja av-stro-ogrsko vojno vodstvo, so bili včeraj po višavah pri Asiagu ob celi fronti pridobljeni novi uspehi. Jugovzhodno od Gesune so se tirolski in štajerski polki ustanovili na Monte Lemerle. Vzhodno od Gallia napadajo Avstrijci že onkraj mesta Ronchi. Tekom večera so deli 2. bosno-hercego-vinskega pešpolka v družbi z graškim domačim polkom (št. 27) naskočili Monte Moletta. Avstrijci prodrli dalje. Dunaj, 9. jun. — Vojni urad je nocoj objavil >ledeče poročilo o vojskovanju proti Italiji: "Na višavju blizu Asiaga je avstro- v kose v strašnem sedemdnevnem bombardiranju, med tem ko so bili pehotni sunki ponovno podjeti proti pobočjem trdnjavice, njenim jarkom in zunanjim utrdbam. Zveza pretrgana. Zarana včeraj je bil gen. Raynalov oddelek prvikrat odrezan od zveze s francoskimi zakopi 300 yardov južno. Vozila za živež in bombe so bila že prej razdejana in zalog hrane v posadki je zmanjkalo. Med tem so Nemci dovedli dve sveži diviziji in ju pOgnali naprej v peterih zaporednih mnoštvenih naskokih, ki so vkljub strašnim izgubam, povzročenim po francoskem topništvu, končno pridobili Nemcem notranje branike trdnjavice in ugnali njene brani-telje. Nobena vest ni do-pela od gen. Raynala, odkar je bila zveza prvikrat pretrgana, in neznana je njegova in njegovih vojakov usoda. Francoske linije obsegajo sedaj krog notranjih trdnjavic in zakopov, ležečih južno od forta Vaux, in sicer v polu-krogu od pet do šest milj izven Ver-duna. Nemci vzeli nekaj zakopov. Pariz, 9. jun. — Nemci so snoči o-sredotoči.li svoje napade na fronti ene in ene petine milje vzhodno in zapad-no od Thiaumontove farme, severovzhodno od Verduna, ter prodrli v francoske zakope med farmo in Cail-lcttskim gozdom. Dva napada na francoske postojanke na Griču 304 zapadno od reke Meuse ?ta bila odbita. • Padec forta Vaux globoko obžalujejo Francozi, ali mnenje ni poparjeno. Umeknitev francoske linije v notranje verdunske utrdbe na desnem bregu reke Meuse, ki jo so napovedovali vo jaški pisci, ni bila izvršena. Predno morejo Nemci prodirati dalje, morajo zavzeti Fort Souville, kajti francoski topovi na višini tega forta obvladujejo linijo grebenov od Vauxa do Douaumonta. Hughesovo stališče spozna odbor za nezadovoljivo, se hoče Col. Roosevelt posvetovati z odborom, kaj bi bilo naj J. V. Steger najden mrtev. Chicago," 111., 12. jun. — John V. Steger, predsednik tvrdke Steger & Sons Piano Manufacturing Co., je bil naiden mrtev včeraj v velikem ribniku v mestecu Steger, 111., katero je sam ustanovil pred petindvajsetimi leti. Prejkone je po nesreči padel v ribnik in utonil. POŠILJATELJEM DENARJA v staro domovino javljamo, da so vse denarne pošiljatve, za katere izda pobotnice Amerik. Slovenca bančni oddelek, popolnoma zajamčene, da je vsakoršna izguba ali odbitek nemogoča. Kadar mi zapišemo, da smo po- bolje ukreniti z ozirom na potrebe slali 1000 kron, jih oni, na koga so naslovljene, tudi prejme celih 1UUotoval P°tem v St. Louis, Mo., ker je Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 j PLAČUJE SE VNAPREJ. se Dopisi in denarne pošiljatve naj pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. imel do tam vozne listke že prej kup ljene. V St. Louisu pa so mu sočutni I rojaki oskrbeli v.ožnjo do Jolieta, kjer misli ostati s svojo družino, dokler si ne zasluži dovolj denarja, da si kupi farmo. Nikarte nositi večjih vsot seboj na vožnji! Skočil v kanal in utonil je v soboto popoldne Matt Lisac, 1117 N Bluff st., zapustivši petero otrok in ženo, s katero že osem tednov ni več živel skupaj. Rodom je bil Hrvat od Ravne gore Tedenski polprazniki za jolietske • prodajalnice se začno v sredo 12. jul — Pisma na jolietski pošti imajo: Brijak Mike, Bujanec John, Mudrov-čič Marija, Petrosič Nikola in Slak Ludvik. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. REV. JOS. ŠKURJU nekoliko pojasnila na njegov članek v Glasilu zadnjega tedna, ki se glasi: "Ali nam je treba novih katoliških podp. organizacij?" Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. • t ■ AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. V svojem članku omenja, da je kmalu po prihodu iz stare domovine zašel v neki pripravljalni odbor, kar pa ni resnica, ker ni bil on nikdar član istega. Še celo povabljen ni bil na sejo pripravljalnega odbora, temveč se je, Entered as second class matter March I kot nebodigatreba, vštulil na sejo brez llth, 1913, at the Post Office at vsakoršnega povabila. Čudno se nam Joliet, 111., under the act of March Je zdelo, da se je, kot novinec, toliko 3rd, 1879. zanimal za našo stvar, a kot duhovnik, komur je napredek katoliških organi The first, largest and only Slovenian zac'j mar, je bil dobrodošel vsaj v za Catholic Newspaper for the Slove- četku seje, ker smo mislili, da nam bo nian Workingmen in America, and P° svojih močeh pomagal. Žal, da the Official Organ of Holy Family smo se motili. In zdaj, ko ga več ^ni POMAGAJMO REVEŽEM V SLOVENSKI DOMOVINI! Cenj. zastopnike Am. Slovenca oro-simo, da blagovolijo o priliki opozoriti naše naročnike in rojake v svoji odnosni naselbini na dejstvo, da Am. Slovenec nabira milodare v podporo slovenskim beguncem ter vdovam in sirotam padlih vojakov slovenskih. Kdor trka, se mu odpre. Trkati in prositi za največje rodne reveže, je častno in plemenito delo. ' Milodare pošiljajte na: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. zirnostjo v rokah, ti lahko skoči v o- ski topničarji svoje topove, ko so plu-braz kakor mačka! la naša letala nad njimi in so zlezli v Ko sem se vrnil v mesto, sem bil varna kritja. Tudi zdaj so se laški slovenski šoli je baje na vse pretege hvalil Italijane ter prorokoval, da po vojski bo ves slovenski narod poitali-janjen, in da se bo v naši šoli učilo italijanski jezik. In tak človek, ki je tu le par mesecev in so mu naše razmere španska vas, naj bi nam svetoval, če rabimo več kot eno podporno društvo! Toliko v primerno pojasnilo, da bo narod bolje poznal osebo, ki hoče brez povoda napadati. Sicer pa ne verjamemo, da je Rev. Skur omenjeni članek sam spisal. To je najbrž delo katerega zdr&Tbarja, ki rabi Rev. Škurjevo ime za senco. Kljub vsemu temu je novo slovensko katoliško podporno društvo ustanovljeno, lepo raste in že rodi obilen sad. Pa tudi si naj zapomnijo vsi njegovi nasprotniki, da bo to društvo še živelo in cvetelo, ko bodo oni že davno raz površja in brez vsakoršnega sledu Jos. Klepec, eden kogar se tiče. zadovoljen, da sem vendar enkrat po hopničarji skrili, srbski so pa ostali pri dolgih mesecih videl južni kolodvor, svojih topovih. Valonsko pristanišče Kajti odkar je vojska z Lahi, se še ni- ,je velik vojaški tabor. Nad šestdeset kdar nisem upal napraviti pot do kon- do 70 ladij smo našteli: trgovske ladje, ca korza, čeravno sem skoro ves čas v torpedne rušilce, vojne in bolniške lad-Gorici. V Gorici smo se precej od- je. Posebno sem pazil na francoski vadili sprehodov po mestu, če človek parnik "Foudre", ladjo matico italijan-res nima opravka, tiči najrajše doma; skih letal. Na njenem krovu sem za-pod streho je vsaj malo varnejši nego pazil več letal. Obrambna baterija na zunaj na ulciah. Zato ne delam rad obrežju je krepko delovala in je, vse nepotrebnih poti po mestu, ker če bi kar je res, prav dobro merila. "Fou-kaj "ulovi!", bi me gotovo nihče ne po- dre" sem počastil s 50 kg težko bom-miloval, temveč rekli bi: Prav mu sto- bo, ki je uničila neko francosko letalo ji, kaj lazi brez potrebe okrog! in na robu poškodovala ladjo. Kvi- Ko sem bil pred par dnevi v Ljub- šku sta se dvignili nato dve sovražni ljani, sem zaman stikal po tobakarnah letali. V pristanišče, tabore in v lope za cigaretami in cigaretnim tobakom, smo vrgli veliko bomb, opazovali smo Zato sem moral priti brez cigaret v | na vojaških skladiščih več eksplozij. Gorico v nadi, da so tu na fronti bo lie preskrbljeni z duhanom nego v za Letalni napad na Valono je trajal od pol 11. do četrt na 12. uro; ob pol 12. V NAŠI GORICI. (Izvirno poročilo "Slovencu".) Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. med nami, se je sam javno razkrinkal da je na omenjeni seji igral vlogo špi jona in kasneje efijalta. Radoveden sem, koliko to njemu koristi. V omenjenem članku nadalje trdi, da je ogovarjalo neko organizacijo in da je iz maščevanja do nas kar drugi dan po tisti noči pristopil v njo, itd kar je oboje neresnično in ostudna laž, še toliko ostudneja, ker pride iz pod peresa osebe, ki se predstavlja kot zastopnik resnice. Mi predobro vemo, brez da nam on pove, da so or ganizacije, posebno katoliške in slo venske, prepotrebne za narod. Pov darjalo in razpravljalo se pa je o po trebi še enega slovenskega katoliškega podpornega društva in organizacije da bodo naši rojaki lahko vanj pristo pili in od njega prejemali več podpore v slučaju bolezni, ter v slučaju smrti Joliet, 111., 12. jun. — Program gle- pa več finančne tolažbe njih dediči dališke predstave, s katero nas razveselijo graduiranci trgovskega in osme- I potem pa, da ne bodo naši ljudje ra bili pristopati v tuja društva, ker vsa- ga razreda naše župnijske "šole sv. Jo- kdo ve, da eno društvo ni dovolj, posebno če je človek oženjen. Po $5.00 na teden še za samca ni dovolj za sa- žefa prihodnjo nedeljo popoldne v Sternovi dvorani, objavimo prihodnjič. Program je zelo raznovrsten, tako da I mo hrano in je treba, da je vsak v bo vsem gledalcem in poslušalcem dveh ali večih društvih, da se ne rabi ustreženo. | zadolžiti v slučaju bolezni in da dru- žina ne trpi pomanjkanja. Rev. Škur morda po sebi sodi, ko pravi, da ni treba več kot ene organizacije. V slučaju njegove bolezni njega ne bodo gonili iz hiše, če vnaprej ne plača hra ne in stanovanja. Drugače pa je ; revnim delavcem, ki si komaj toliko zasluži, da pošteno shaja dokler je zdrav in vsak dan dela, posebno še, če ima kaj družine. Če ne dobi več kot $5.00 na teden podpore, kot jo navadna društva dajejo, je precej trda, če nima kaj prihrankov. Kar je pa na oni seji govoril Rev. Škur je brez vsa-cega pomena, ker itak ni spadalo na sejo, pa tudi ga nismo ne pol razume- li. On je namreč iz Italije in rabi beneško narečje. Slovenske šole znotraj pravi, da nikdar videl ni, in zato ga v govoru poseka vsak naš kratko-hlačnik. . Da se je Rev. Škttr zmotil, ko je pisal omenjeni članek, ali pa amerikan-skih naših razmer še ne pozna, je dokazano, ker je brez njegovega sodelovanja v novo društvo v enem letu pristopilo toliko udov, da je isto v članstvu prekosilo druga društva, ki so do 30 let stara. Skoro je težko verjeti, da bi bilo bolj bujno rastlo, če bi bil on sodeloval. Pa tudi je to novo društvo v tem kratkem času izplačalo že nad $1,000.00 bolne podpore svojim članom(icam), kar je najbrž večja vsota. kot jo je izplačalo katero staro društvo v istem času. Nadalje Rev. Škur hvali na vse pretege neko osebo, kot praktičnega katoličana. Sicer pa je star pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti. Mi Jolietčani smo se Rev. Škurju najbrž zamerili, ker se nismo poganjali, da bi on ostal naš župnik, za kateri posel je tolik«o sposoben, kot zajec za bobnarja. Ali pa morda nam on na ta način hvaležnost skazuje, ker smo ga podpirali in ob nedeljah rado-voljno. trpeli njegovo dolgočasenje. Kakor znano je bil Rev. Škur tudi med ligaši in je baje daroval večjo vsoto v bisago, da bi jo poslali v London ali Ruso-Srbijo. Gotovo ga je do tega prignalo njegovo italijansko narodno čustvo, da s tem pripomore so-rojakom polentarjem, da se lc*žje po-laste slovenske Adrije. Znano je, da je bil tukaj Večji prijatelj Italijanov, kakor pa Slovencev. Še celo v naši — Spominska plošča. Letos bode obhajala naša župnija Sv. Jožefa 25-letnico svojega obstanka in cerkveni odborniki, zbrani na svoji seji dne 25. maja so jednoglasno sklenili, da se ob tej slavnosti ne sme pozabiti ustanovitelj župnije Sv. Jožefa — pok. č. g. Father Šusteršiču in da naj bi se temu vrlemu možu v spomin vzidala v cerkvi Sv. Jožefa — spominska plošča. Ta prekrasna misel naših cerkvenih odbornikov je bila pozdravljena z navdušenjem od zbranih zastopnikov naših slavnih društev Jia seji dne 4. junija. — Rev. John Plaznik, naš kaplan, se je mudil v sredo in četrtek zadnjega tedna v misijonski službi v Iron Mountain, Mich., kjer je spovedal in obhajal tamošnje naše rojake. O tej priliki je posetil tudi Rev. L. Klopčiča v Calu-metu, Mich. ' — Poroka. Danes dopoldne ob 9. ur? sta bila poročena v poljski cerkvi Sv. Križa g. John Nemanich, sin pokojnega Matt Nemanicha, in gdčna. Lorctta Shimshok. Tovariša sta bila gg. Frank Petrovčič in Steve Stanfel, tovarišici pa nevestina sestra in neka prijateljica. Bilo srečno! — Smrtna kosa. Včeraj popoldne je bil pokopan sinček g. Frank Rogla, star 21 mesecev. — Rojaku A. Mau-serju je umrla hčerka, stara 10 let in pol. — Družini Barbich na 1317 N. Hickory st. je umrl 31etni sinček Josip. Vsem naše sožalje, — Rojak oropan za $830. Rojak Anton Gunde iz Charlestona, W. Va., je prišel s svojo družino v Joliet zadnji petek zveier. Namenjen je bil v Nay-lor, Mo., kjer si je mislil kupiti od g. Grama neko farmo. Potoval je iz Charlestona čez Columbus, Ohio, in tam se je ustavil, da presede na vlak druge železniške proge. Ko je šel proti kolodvoru, so pritekli za njim trije neznanci. Prvi mu je v angleškem jeziku rekel: "Jaz sem detektiv. Ti si pobral denar, ki ga je izgubil tale mož," in pokazal je na svojega soseda. Naš rojak je odgovoril, da ni ničesar pobral. Namišljeni detektiv pa mu je zdajci segel v notranji žep v suknji in potegnil denarnico, rekoč: "Tole si pobral. Sedaj pa beži, da ne Februarja 1916. Po koledarju ima sicer pričeti pomlad šele čez en mesec, toda pri nas začenja že sedaj. Krasne solnčne dni imamo, človek bi najrajše pozabil, kaj se godi vsepovsod okrog nas, in šel le po na sprehod napit se svežega zraka in navžit tega dobrodejnega solnca, ki je s svojo blagotvorno toploto baš da nes tako radodarno dobrim in slabim, prijateljem in sovražnikom. Da, tudi sovražniki tam za Kalvarijo skoraj go tovo vživajo te solnčne dneve in bržkone so baš iz tega vzroka posebno danes ves božji dan izredno mirni in tihi. Opoldne je krožil nad mestom laški letalec, nekaj prej je padlo brez škode blizu južnega kolodvora par šrapnelov — to je vsaj vojska današnjega dne. Tudi včeraj je bil lep dan. Vsepovsod si lahko videl po ulicah ljudi, šeta-joč se brez skrbi, kakor da ni več tam na briški strani nešteto sovražnih topov, ki so že tolikokrat bruhali smrt in ogenj proti naši lepi Gorici. Sicer se je slišalo nekaj strelov od obeh strani, nekaj laških izstrelkov je letelo v smeri proti pokopališču, a to ljudi ni posebno .vznemirjalo. Naletel sem na znanca, ki je pred laško vojno stanoval v ulici vodeči od konca korza proti Malim Rojcam, pa sva jo mahnila na prehod- do njegovega stanovanja. Vile po korzu so zelo trpele vsled laških ledju. Pa sem se motil. Tudi tu se I uri se ni nahajalo nobeno letalo v pod-morajo kadilci cigaret radi ali neradi ročju sovražnih obrambnih baterij, privajati smotkam, ki jih pa tudi ni v Celo podjetje je trajalo pet in pol ure. izobilju. Vojska je huda šola, v kateri Naša letala so preletela 470 km in so se bomo radi ali neradi morali marši-1 se vrnila vsa nepoškodovana čemu privaditi in marsičesa odvaditi— posebno mi moški! Povdarjam: moški! Na sploh sicer Zaradi ženitve zaprt v. blaznici. našemu ženstvu ne smem in ne morem -i ^ •,•• . očitati ničesar, glede velikega dela na- , veckratneSa milijonarja Henr. ših žen in deklet moram reči: klobuk pI' Rantenthala v Rigi se je zaljubi! z glave pred njimi in vsa čast jim! Pa v neko preprosto rusko dekle in je veliko, veliko jih je, ki ne delajo ravno prestopil iz protestantske vere v pra časti svojemu spolu. Posebno tu v voslavno in se poročil z dekletom. Gorici. To vprašanje je eno najža-keie po poroki ■ izvedda rodbina ostnejsih poglavij življenja tu blizu tem tajnem zakonu in skušala je na LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE "A. S." fronte. Kdor ima oči odprte in vidi j vse mogoče načine razdružiti novopo- to ,n ono, mora z žalostjo prasab: Učenca. Ker se pa mladi Rantenthal kam plovemo? Kaj bo_ u tega ce nikakor ni hote, udati zahteyam rod_ pojde to tako naprej in ce merodajn. bine) ga je ta dala sodnQ ,asiti 2a faktorji pravočasno z vso energijo ne blaznega in internirati v blaz*ici. MIa_ posežejo vmes, da se kuga med našim do Rusinjo pa je rodbina odpravila z 1 ule0mT^ParPreVeC; denarno odpravnino. Pred par dnevi ' ; & m°ra b0lj b°- P* je Rantenthal nenadoma izginil iz let. nego vse drugo po vojsk, povzro- bIaznice Jn ibeža, fc ^ že*; kjer j« našla sodna komisij, Ker pa ga je komisija hotela zopet odpeljati" v blaznico, je Rantenthal potegnil iz žepa revolver in je začel streljati na komisijo. Ustrelil je zdravnika, ki je bil pri komisiji in potem zbežal. Vse iskanje je bilo zaman; ubežnika niso več našli. ke odredbe, kakor je n. pr. bila men izdana za T. v naših gorah. Večina ljudi mora proč, le dekleta smejo o-stati, ker so potrebna kot perice... Upam, da morda vendarle ta stvar ni res, če je pa res — potem je to več kot žalostno! V par dnevih bo devet mesecev od pričetka laške vojne! Devet mesecev — dolga doba! In kaj je rezultat teh Narod brez zločincev devetih mesecev za Italijo? Ravno se brezdvomno morejo nazvati Mand- tam so, kjer so bili prve dni, naprej ne ci. Statistično je namreč dokazano morejo, ostane jim le pot nazaj. Na- da se od leta 1828 p ado leta 1892 to- sa straža ob Soči pa stoji trdnejša ka- rej v 64 letih, ni zgodil na Islandskem kor kdaj prej in morda ni daleč dan, niti eden večji zločin, razen nekega ko bodo nase zastave plapolale daleč umora leta 1892. Zaradi tega je um- v T * __- " . ' f T] . J . . . otern u- jjivo, da v Islandiji nimajo pravih ječ tej vojni J in kaznilnic in da Islandska, ki obsega 1871 kvadratnih milj, nima več kot onstran cfržavnih mejnikov. Potem u boga Italija! Če kdaj, bo v zaslužila, da se vresniči nad njo usoda premagancev: Vae victis... Govori se i dva stalno nameščena policista. Kjer sicer, da bodo Lahi se enkrat poskusili je malo policije, pravijo Islandci tam svojo srečo in da bo to kmalu, a prej tudi ni provokaterskih atrentov in nrP_ bo tekla Soča od morja navzgor, nego stopkov se bo kaka laška ofenziva posrečila. Za to jamčijo naše čete. Včeraj sem slišal v "Centralu" nekega Dalmatin-ca-četovodjo, kako so Lahi na nekem kraju, kjer je komaj par metrov razdalje med našim in njihovim jarkom, rgli v naše vrste pismo, v katerem hvalijo junaštvo Dalmatincev, a jih prosijo, naj se pri napadu, ko prične laška ofenziva, zadrže mirno in se predajo. A Dalmatinec jim je odgovoril pismeno, naj naznanijo natančno dan Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, .0.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in U Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlako Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malneri£ Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Be(i Ironwood, Mich.: M. J. Mavrift Kansas City, Kans.: Peter Ma|flJ La Salle, 111.: Anton Kastello in' kob Juvancic. Lorain, O.: Jos, Perušek, Lowell in Bisbee, Ariz.: JohnGn; Milwaukee, Wis.: John Vodovij Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John leV Peoria, III.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobih Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Bub. Rock Springs, Wyo: Leop. Polj^ Sheboygan, Wis.: Jakob Presto^ So. Chicago, III.: Frank GorentZ' Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank KomP^ Stambaugh, Mich.: Aug. Grego"1' Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglaj^ St. Louis, Mo.: John Mihelcich Valley, Wash.: Miss Marie Tor!"' Waukegan, III.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjan'1 Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj ^ mo zastopnika, priporočamo, da zglasi kdo izmed prijateljev našega sta, da mu zastopništvo povelj Želeli bi imeti zastopnika v vsaki venski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. & H K 500 metrov globoko je padel zrakoplovec Fernandez, kateri Je. nedavno vzletel v Nizzi 500 tn*1'' visoko, pr ičemur mu je pa ekspl0"^ motor, mrtev. Fernandez je bil pri .P s m i^, M S M ^ W S « K « ^ K a Hi ^ K K » S « sH «i« Buchanan-Daley Co Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLIN^ granat, a naju včeraj ni nič vznemir jal pogled na vso to razdejanje najlepše goriške ulice, saj je bilo vse tako tiho, da sva bila gotova, da se noben -ali ne bo upal motiti naju pri tem nedeljskem sprehodu. V ulici Aqui-Itia se je moj prijatelj spravil v svoje tanovanje, jaz sem ga pa čakal pred hišo in občudoval neverjetni učinek, ga ima ena sama težka granata, če zadene prav v polno. Lastnik hiše -trgovec Mazollini — bi se moral zjo kati, če bi videl, kako je Lah "odrešil" njegovo hišico strehe in vsega, kar je bil o med zidovi. Gotovo bi se lepo zahvalil za tako "odreševanje"! Ko em tako sta! tam na cesti in videl vsepovsod okrog na stavbah in vrtih sledove laških granat, sem si skoro želel, da bi se' moj spremljevalec ne mudil predolgo v hiši, da bi jo ubrala kar ajhitreje nazaj proti domu. Kdo ve, če bi me taw. od Ločnika ne opazil lahko kak Lah in ne spustil sem kak ognjeni pozdrav, kajti pri teh ljudeh e ne more človek na nič zanesti, naj puščajo večkrat na Rojice šrapnele, če gre kaka ženica tja dol proti Štan-" ežu, vsaj tako so mi pravili ljudje. No, jaz se jim najbrže ne zdim toliko reden ,da bi kaj izstrelili proti meni, zato so'me tudi to pot pustili pri miru. Sicer ni to posebno laskavo za me, a jaz jim tega gotovo ne bom zameril, ker sem zelo ponižen človek in imam mir nad vse rad! Zadovoljen sem pa bil, da se je kmalu prikazal moj prija-" telj zadovoljnega obraza, da je našel v svoji spalnici opravo še celo, dočim je več šrapnelov precej svojeglavno prezračilo ostale sobe. Prinesel je v roki en tak šrapnel. "Špica" mu je manjkala, a vseeno nisva bila gotova, je li prazen ali ne. Potežkal sem ga, zdel se mi je nekam sumljiv težak, zato sem mu hitro svetoval, naj ga rahlo položi na tla in ne nosi s seboj. Pred dvema mesecema sem namreč sam videl, da s takimi rečmi ni šale. Neki vojak je nekaj manipuliral z neeksplodirano granato, pa se mu je vnel lc končni del — in ob obe roki je bil on, vec drugih tam blizu'stoječih pa je bilo opa*no( ranjenih. Od takrat imam se večji rešpekt pred takimi rečmi. Rajši preveč nego premalo previdnosti — pa bi bilo mnogo, mnogo nesreč manj, — ker neeksplodirani laški izstrelki so ravno tako zahrbtni kakor Lahi sami, ko ga imaš z največjo ob- .. in uro ofenzive, da se bodo znali naši pripraviti na tak sprejem, kakoršnega zaslužijo italijanski lopovi! Dokler imamo take čete, dokler vlada med našim itak duh, spimo tostran Soče lahko brez skrbi. Laški vojaki ne pri dejo drugače čez nego kot ujetniki! B POROČNIK KONJOVIČ O LETALNEM NAPADU NA VALONO. Dopisniku "Az Esta" je opisal linijski ladjini poročnik Demetrij Konjo-vič, ki je nedavno rešil pri Valoni svoje tovariše gotove smrti, napad na Valono tako-le: Vse je bilo le manever v zraku, le to izjemo, da me je oplazilo nekaj krogel. Ob krasnem vremenu smo se dvignili štirje hidroplani 30. marca ob 8. zjutraj. Pod nami se je lesketalo morje v žarkih vzhajajočega solnca od dal eč so se bliščali snežni vrhovi gora. Začetkoma se nismo dvignili visoko in smo se držali v gotovi razdalji do 2000 metrov, le četrto letalo se je prednjim trem bolj bližalo. Morje je bilo mirno, sijalo je solnce, razgled' je bil krasen. Brzino je zaviral nelcoliko slab veter. Dvigali smo se vedno višje, preleteli smo Drač, popustili moj-je na desni in leteli naravnost'proti Valoni. Ob pol 11. so kri zarila vsa štiri letala nad valonskim pristaniščem, kjer smo se ločili, ker je bila vsakemu letalu naročena druga naloga. Nad obrambnimi topovi na otoku Sasseno je plaval velik oblak. Vrgel sem prvo bombo in še opazil, da sem zadel, nato sem se hitro dvigni nad oblak, ki je tvoril varno zaščitj) pred sovražnimi kroglami. Pri Pe-schieri so me sprejele baterije z rednim ognjem, četudi nas niso mogli videti in so le mogoče čuli ropotanje motorjev. V zraku smo pa slišali, kako so tulile v pristanišču parne sirene alarm. Po dveh alarmnih strelih iz topov so otvorile baterije skupen o-genj na nas. Šestnajst topov je za-gromelo na migljaj, a zadela ni nobena kroglja. Ko so se nahaja naša letala ravno, nad baterijami, so umolknili hipoma topovi; zapazili smo, da so zapustili topničarji -voje topove in pobegnili v svoja kritja. To me ni presenetilo, ker ko smo svojčas metali bombe na Drač, so opazovali naši piloti natančno, da so zapustili italijan- I Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu ko ra; let na: kn da bo, Ur na let Prf tu bir sed ali nin Pus vp< spe so "če Pa roj Pre vsa kor ski zna str. kor voj So rek Union Coal & Transfer Co 515 CA88 STREET, JOLIET, ILL. jPiano audi Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telefon ^ Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Si*1 1002 N. Chicago Street Konjuštillca na 205-207 Ohio St.. Joliet, l11* Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največj'1' * mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu 1° ^ tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. - Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali felefonajte. Ch'c3 tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. r ifetii AMERIKANSKI SLOVENEC, 13. JUNIJA 1916. Družba sv. Družine V ZJEDINJENXH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: joliet, ill. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkorp.v drž.111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 ORU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA,!EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petno, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. ^ s . Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111, «:t KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) * kateremkoli mestu v državi Illinois in Fennsylvaniji z dovoljenjem gl. °dbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. Vse pritož-')e se naj pošljejo na 1. porotnika. IZ STARE DOMOVINE, S.' — Letniki 1897-1866 ne bodo pred oncano žetvijo upoklicani. Ker je Razširjeno v javnosti mnenje, da bodo jetniki 1897-1866, ki pridejo k novemu , nadnemu prebiranju, upoklicani nialu pod orožje, se vnovič naglaša, a 11 letniki pred končano žetvijo ne bod odpoklicani pod orožje. , ~~ Letnik 186S in nova prebiranja.— fadno se razglaša: Da se odstrani j^Pačno mnenje, ki je nastalo, ker se etnika 1865 ni pritegnilo k novemu ^hiranju, se uradno pojasni, da v le-,u rojeni, ki so pri prejšnjih prednjih bili spoznani za sposobne in ^daj opravljajo črnovojniško službo pa črnovojniško službo brez orožja, 'maj0 pravice zahtevati, da se jih od- vpokr'-z slu*be- Ravno tako se lahko „lCe pri Prejšnjih prebiranjih zp. so b?r spoznane.od letnika 1865, ki - če odpadPr°SČeni čmovojniške službe, Pa ni t k raz'og oprostitve. Posebej rojene l P0vdarjati. da se leta 1865 prej- t. 1 neoPravičeno niso prišli k vsakčaslk- Prebiranjem' lahko Pokliče s k naknadnem prebiranju. __* k0mi ..Uf>an> in predsedniki žetvenih ski nC b°do vP°klicani- Poljedel-m!®!er Zenker je v pogovoru z 2t,an'ii "i avstrijskih poljedelcev na-strstv' - P° od'°Čitvi vojnega mini-komj^: zupani in predsedniki žetvenih edinega sina, kateri je bil v vojni hudo ranjen in se ne ve ali je živ ali mrtev. Naj počiva v miru! — Vojaka umrla. V Celju sta umrla vojaka 87. pešpolka Anton Kranjc in Janez Slokan. — Modra galica. Iz Maribora poročajo: Sliši se, da mnogo občin še ni razdelilo med vinogradnike modre ga-lice, ki so jo skupno naročile po okrajnem zastopu. Okrajni zastopi so že pred par tedni dobili prvo pošiljatev. Vinogradniki so dobili od naročene množine samo eno četrtino, tako da imajo za prvo škropljenje dovolj gali-ce. Kakor se je izvedelo, dobi Štajerska zopet več vagonov sveže galice iz tovarne v Ustju na Češkem. Vinogradnikom se torej ni treba bati, da ne bi dobili galice' za silo. Poroča se tudi, da so ponekod opazili na trtah že prve znake peronospore. Vojn;^ "e bodo pritegnjeni k so il.e.™tt službovanju. Tisti Ze bili k črno Tisti pa, ki reki- ~ . vPoklicani, se bodo potom laciJe oprostili vojaške službe. Vno PUSti vojakov na fronti. Vr- Poveije aijmaclno Poveljstvo je izdalo na a dobe vojaki, ki'se naha-iaio i I' t: rojaki, ki'se nahajajo Vič dnn" aa'J kakor ^ mesecev, vno- nahaiaj1 Za 14 dni- v°iaki Pa- ki se m«secev h fronte že dalJ kakor 9 ni dopil 't e istotako vnovič 14dnev- Pr0 ta!W's°Sn)e za v°J'aške dopuste. U-bi rad fazglaša: Vojaki-poljedelci, la- se iti,! blli dopust za kmečko de-tu ;! noraJ ali ctfe šnje ..J Prositi za dopust. Na dotn'oi' J l vlaSaio svojci na vojno d«če Ile ministrstvo, se v bo- d°Voljei 0 več oiiralo. Tudi ni več U1 Pove]; v 8ati tozadevnih prošenj elka ali'„? dotičnega vojaškega od-V0(la. kaiH "lestneSa oddelka ali za- Pri raPortuPrOŠ,nje za dopust, izražene ^ ^ > zadostujejo popolnoma. ' Ljut»ljaneel 'talijanski zrakoplov. Iz M Majni^°r0iajor0b izlivu Vipave ,1.. J.ansk> ,anke in krenil ob Idriji pro- šlT* ''alijan.u- , 4' nlai;l Priletel J6 Postoi!"' ' zrakoplov čez naše so >vi,J?.ln Za'ogu, ne da bi bil £e Koi utanjem bomb kakSno s°ške J* hotel "a povratku zopet ž'evilni,Tnke' mu je za')rl Pot a!e,rij- Poleg tega se Can j« Posl!-aVh letalcev za "j""- i- °dte8nil 1 f.1 srcbr"osivi kit, da boiC,,i'» borile brz"» avstrijskim C8a lctala s- Dv«k™ tako brza Pušt: '» enoS°Kaga preletela P" Korn- strojno P!ov G°reč i„ z gorljivim izstrel-r«lih na goriško 1>a(-lcl v°d'jivi zrako-rih ].?S.tankov'z POKO- Zračna »o potegnili trupla šti-0 Je tretja uničena ita-ladja. Re?-ari,aa Jožefa P0dvc ^apustilr ' a je 3 hče )ne 16. ršan, re in — Smrtna kosa. Iz Stare ceste pri Ljutomeru. Neizprosna smrt je pretrgala nit življenja nadebudnega Fri-čtka Šrajnerja, starega 6 let. V 14. dneh sta bila dva mrliča v hiši: dedek Jakob Šrajner in njih ljubeznivi vnuk, dočim sta sin Jožef, oziroma oče, vojak v bolnišnici v Tridentu in njegov brat Franc, bivši rudniški delavec, oba nevarno bolna. V sredi teh dveh tednov je tudi naglo umrl brat prvega, Marko Šrajner iz Lukavec. — Iz 2e-tal. Umrl je v občini Nadole dne 30. aprila posestnik Franc Mohorko, ki je bil dolgo let daleč na okoli znan in spreten pomožni živinozdravnik. Padla sta mu v sedanji svetovni vojni tudi dva sina: Martin kot narednik na italijanski fronti, Jožef pa kot desetnik na srbskem bojišču. — Št. Ilj pri Velenju. Dne 16. aprila je umrla žena Jožefa Podveršan, podomače Rezarica. Zapustila je tri hčere in edinega, kateri je bil v vojni hudo ranjen in se ne ve, ali je živ ali mrtev. — Iz Šoštanja. Dne 6. maja je umrl tukajšnji lastnik hotela "Avstrija", Zdravko Vasle. Lansko leto v začetku meseca maja se je preselil tušem iz Konjic, že bolehen sicer, pa vendar z upanjem, da se mu povrne zdravje in da se mu posreči zopet dvigniti ugled odlične narodne gostilne. Nemila smrt mu je prekinila njegove načrte. Zapušča vdovo s 5 otroci. Bil je ne samo podjeten, temveč tudi dober krščanski in naro- den mož ter skrben oče svoji rodbini. — Iz Celja. Umrl je dne 7. maja posestnik in mestni občinski svetnik Janez Korošec. — Iz Rajhenburga. Velika nesreča je zadela Abramovo hišo v Kladju. V teku enega tedna je nepremagljiva pljučnica oropala in iztrgala dobrim otrokom ljubljenega očeta, skrbni ženi pa edino oporo, zlasti, ker je najstarejši sin Janez najbrž padel v vojni. Ranjki se je ločil od svojih v svojih najboljših letih, ko še ni izvršil svojega dela, ko je še najbolj mislil, kako bi osrečil svojo rodbino. Kdo bo tolažil ubogo vdovo ter osme-ro deloma nedoraslih otrok? Bil je vedno skrben za izobrazbo svoje rodbine, rad poslušal zanimive knjige, ki so mu jih ofroci čitali, in tudi sam prebiral v prostem času slovenske liste. Umrl je tudi Janez Krejan, posestnik na Čereucu. Dolga bolezen je tako dolgo izpodjedala njegovo življenje, da je nazadnje ugasnilo. Kreja-nova rodbina bo težko prenašala ta udarec, zlasti, ker o-tane sedaj na domu le mati z eno hčerko. Sinove je vzela vojna in ena hčerka je umrla pred nekaj leti. Pa smrt je šla še dalje. Umrl je tesar Rcmih iz Stranj. Lani je še krepko pomagal pri tesarskih delili za cerkvcne stavbe, zdaj ga ni več. — Breg pri Celju. Umrl je F.gid Vihar, črkostavec, posestnik in gostilničar. - Pokopali so ga dne 5. maja na okoliškem celjskem pokopališču. — Št. Ilj v Slov. gor. Umrla je Ana Štelcer, rojena Lopič. — Železniška nesreča. V Št. Jurju ob južni žel. se je zgodila dne 28. aprila ob 3. uri ponoči velika nesreča. Trčila sta namreč skupaj dva vlaka. Zgodilo se je pa to tako: Tovorni vlak, kateri navadno ob 3. uri zjutraj stoji v Št. Jurju, je stal na kolodvoru. Med tem časom pa, ko je stal tovorni vlak na kolodvoru, pa pridrvi drugi vlak in je trčil z vso silo v stoječi tovorni vlak. Slišal se je silen tresk, tako da se je zemlja stresla. Ljudje so mislili, da je potres. Rezdrobilo se je okoli 20 vozov, a najhujše je bilo pa poškodovanih pet vozov, namreč: en voz mila, en voz sladkorja, dva vagona strojnega olja in en prazen voz. Strojno olje se je razlilo po tleh in teklo v bližnji potok Voglajno. Ljudje so prihajali s posodo in so vozili in nosili olje domov. Škode je bilo na stotisoče. Lahko ranjene so bile tri osebe, drugih žrtev ni bilo. Delavci so hiteli delat in popravljat ter v stran1 spravljat razbite vozove. Delali so tako hitro, da so že lahko zvečer vlaki redno vozili sem-tertja. — Novi ogrsko-slovenski vojni ku-rat. — Č. g. Karol Ficko, kaplan v Gornji Lendavi, je pozvan v vojno-duhovniško službo. Na Veliko noč je v slovenščini pridigoval v mestu Poz-sony našim vojakom. Dne 26. aprila pa je odpotoval proti bojni črti. — Osem sinov pri vojakih. — Po-sestnica Cvilak na Kožjeku, občina Ceršak pri Št. Ilju v Slov. gor., ima osem sinov pri vojakih. Skoro vsi so na fronti. Za nekatere se ne ve, kje se sedaj nahajajo. Uboga vdova je sama z malimi otročiči v svoji borni koči. — Kapela pri Radgoni. — Kolikor se je moglo doznati, je bilo'upoklica-nih iz naše župnije dosedaj kakih 500 mož in mladeničev k vojakom. Od teh je ujetih do 25, mrtvih okrog 50, in nekaj že več mesecev pogrešanih. Da bi že skoraj učakali konca teh krvavih dni! — Žrtve vojne. Od Sv. Vida pri Ptuju poročajo: S severnega bojišča nam je došla prežalostna vest, da je padel, zadet od sovražne granate, priden mladenič. Fran Furek, rojen v Gornji Pristavi. Rajni je bil vpoklican 15. marca 1915, star šele 21 let, pa je moral zapustiti svet. Poslovil se je od svojih domačih zelo težko, sluteč, da jih ne vidi nikoli več. Dne 22. junija 1915 je odrinil na severno bojišče. Meseca julija je bil ranjen v prsi in je sčasoma malo ozdravel. Dne 28. novembra pa je odšel zopet na.bojišče, kjer se je bojeval do 6. marca. — Padel je na južnem bojišču Ferdo Maj henič, vzoren gospodar in član izobraževalnega društva pri Sv. Andražu pri Velenju. Uradno poročilo se glasi: "Globoko ganjen mi je izvršiti žalostno dolžnost. Obvestiti vas moram o junaški smrti vašega soproga Italijanski strel iz puške je našemu vrlemu tovarišu tako nesrečno predrl obe gornji stegni, da je v kratkih minutah izkrvavel. Zvesto je izpolnil svojo dolžnost ter padel za dom in cesarja. Čast njegovemu spominu! Njegov grob je kar za postojanko njegovega voja. Njegov bližnji tovariš ga je zagrebel. Označiti kraj mi zdaj radi vojaške tajnosti ni dovoljeno." — Od Sv. Tomaža pri Ormožu poročajo: Pred več tedni je Anton Munda pisal dragim zadnje vrste: "Težko ranjen ležim že peti dan v bolnišnici. Veliko trpim, upam pa, da bo že spet bolje, če bo božja volja." Potem je umolknil, na vsa pisma nobenega odgovora, ves klic zaman. Ali je pozabil na ljubljene stariše, ljubeče sestrice in brate, ko je poprej vendar pismo za pismom ponavljal le eno željo, vsakokrat dostavljajoč: "če je tako volja božja"? Ali se je izpolnila slutnja, ki jo je izrazil pri odhodu na bojišče, da ne bo nikdar več videl domače hiše in njih, ki ga bodo doma tako težko čakali? Prišel je naposled glas o njem, pa ne od njega, ampak od tuje roke pisano kratko poročilo, da Tončeta ni več med živimi, da je že dne 14. febr. v 20. letu svojega življenja podlegel težki rani v bolnišnici na južnem bojišču. Rajni je bil blag, ljubezniv mladenič, zvesta opora svojih starišev. Njegova dva brata sta tudi na bojišču. — Jožef Orel je bil sin poštenih kmečkih starišev v Žekovcu, župnija Mozirje. Bojeval se je v Srbiji, poteni»je bil v Sarajevu, tam je postal desetnik in je bil ves čas v Srbiji in Črnigori. Bil je tako srečen, da ni bil ranjen, pač pa se je preliladil, potem pa >e dobil dopust od 1. do 15. marca; doma pa je hitro podlegel bolezni v domači hiši. Lepo so mu stregle njegove mamica in sestre, ker pa ni bilo mogoče dobiti zdravniške pomoči, je dne 18. marca preminul. — Od Sv. Petra pri Mariboru poročajo: V soboto 6. maja popoldne smo imeli prvi vojaški sprevod na Goro. V javni bolnišnici v Mariboru je namreč umrl dne 4. maja Fran Protner, kmet iz Dragučove, v 35. letu svoje dobe. Kot črnovojnik je služil v čuvajnem bataljonu v Mariboru in je zbolel na slepiču. Operirali so ga. A vnela se mu je pri tem še trebušna mrena. Tega srce ni pre neslo, podlegel je. V svoji oporoki je zahteval, da ga pokopljejo na Gori v rodbinski grob. Zapustil je troje nepreskrbljenih otrok. — Iz sredine Azije je prišla domov prve dni v mesecu maju dopisnica od ujetnika Martina Fidlcrja iz Jarmovca, župnija Dramlje od dne 5. decembra 1915, da Photos copyright by Survey Magazine. OSBORNE IN ZASTARELA KAZNILNIŠKA MUČILA. Thomas Mott Osborne, bivši reformni ravnatelj kaznilnice Sing Sing, nedavno oproščen obtožbe slabega vedenja med službo, naslikan v zastareli oglavni kletki, nekoč rabljeni kot kazen v newyorški kaznilnici; tudi progasta uniforma, ki jo so nosili nekoč vsi jetniki, in uniforma, ki jo je uvedel kot warden. je umrl Vinko Sloški, veseli in pametni mladenič. Par dni po novici je oče rajnega umrl. Pred Belgradom je padel Fran Medved. Z njim Fran Vo-dušek, ki je sklenil svoje življenje že v jeseni leta 1914, pa je šele letos na Velikonoč prišlo poročilo. — V ruskem ujetništvu. Iz Ruš poročajo: Poldrugo leto je preteklo, odkar je Vidičeva družina sprejela zadnjo dopisnico od sina Janeza. Prištevali smo ga že med padle in sedaj se oglaša iz ruskega ujetništva z naslednjo dopisnico: Dal Bog, da bi vas ta karta še vse zdrave doma našla. Nahajam se tu v ruski Sibiriji. Ljubi ata, mama in sestra, ne žalujte za menoj, ker sem še hvala Bogu zdrav. Kako je še kaj z mojimi petimi brati, ki se nahajajo na bojišču? So še zdravi? Vas prav prisrčno pozdravlja vaš sin Janez. — Veselje starišev, da še vseh šest sinov živi, izmed katerih sta dva v ujetništvu, drugi pa na bojišču, je izredno veliko. Dopisnica je potrebovala iz Rusije v domovino celih 98 dni. — Važno! Vojni kurat Ant^n Per-šuh (Feld-Pater, 87. Infanterie Regiment, Feldpost Nr. 73) naznanja, da se vprašalci o pogrešanih vojakih 87. pešpolka lahko obračajo z vprašanji nanj. Kolikor bo mogoče, bo rado-voljno ustregel. — Smrtna kosa. Iz Sv. Križa na Murskem polju poročajo: Na Veliki torek 18. aprila je umrla v Stari Novi-vasi od vseh spoštovana mladenka Antonija Norčič. Bolehala je za neozdravljivo boleznijo. A ni še dovolj ena mlada žrtev, zahteva se jih še več. Dne 5. maja je izdihnil v naši vasi tudi 171etni mladenič Jožef Čantala. Dolgotrajna bolezen ga je letos priklenila na bolniško posteljo, zi katere se je hitro preselil na mrtvaško. — Umrla je 9. maja v zavodu šolskih sester v Mariboru sestra Klara, rojena Antonija Pušnik, doma od Sv. Križa pri Slatini. - Umrla je učenka 6. razreda Mici-ka Lukačič iz znane vrle Lukačičeve hiše v Središču. — Nevarno obolel je stolni prošt in prelat Karol Hribovšek v Mariboru. Lotila se ga je pljučnica. Dne 9. maja je bil spreviden. PRIMORSKO. — Uničen italijanski zrakoplov. Črnovojnik Andrej Polanec, doma iz Huma pri Ormožu, poroča z italijanskega bojišča: Dne 4. maja v jutro ob pol petih se je vračal italijanski, kakih 20 metrov dolgi zrakoplov s svojega ponočnega poleta v smeri proti Gorici. Naši topničarji so ga obdali s šrapneli in aeroplani s strojnimi puškami. Končno je bil nekoliko pred Gorico smrtno zadet. Nagnil se je navpik, strašen ogenj se je vsul in obdal ga je črn dim. Bil je v nekaj trenutkih z vsem skupaj uničen. -— Živina se izplača. Nek živinorejec iz celjske okolice piše: Živinorejci dobimo letos dokaj lepe denarce za našo živino. Mnogi imajo več od-višnega denarja. — V ruskem ujetništvu. Čez 11 mesecev se je oglasil izruskegaujetništva Leopold Parfant, doma iz Polzele, Založe št. 64, pri Celju, da je zdrav. — Pozdrave pošiljajo: S soškega bojišča črnovojnika Andrej Blatnik in Emilij Čeh iz Slovenjgradca; Jožef Prešiček od Sv. Štefana pri Žusmu, ki služi kot četovodja, desetnik Ivan Čer-ne iz Trbovelj in praporščak Alojzij Kramberger; od topniškega odseka iz tirolske vojne črte: desetnik Jernej Sitar iz Št. Andraža pri Velenju, desetnik Ivan Zaje iz Št. Ilja pri Velenju, predmojster Ivan Pustinek iz Škal pri Velenju, topničarji Jakob Pretnar iz Gorij pri Bledu, Martin Gorišek iz Primskovega pri Litiji, Alojzij Colja, Jakob Corn, Leopold Černe, Jakob Korošec, četovodja Leopold Bizjak in Martin Kaiba, doma iz Celja. Alpin-ski smučarji: desetnik Ivan Mir iz Rožičkega vrha, pešec Viktor Zamuda iz Dragotinskega vrha pri Sv. Juriju na Ščavnici, Jožef Štiftar iz Radgone, Jožef Kupec iz Celja. — S koroške fronte: desetnik Alojzij Uhl, doma iz Jarenine; poddesetnik Alojzij Pupa-her od Sv. Duha; pionir Feliks Nerad od Sv. Ruperta; poddesetnik Anton Mitri iz Postojne; pionir Ivan Doki od Sv. Antona v Slov. gor.; pionir Fr. Planinšič od Sv. Lovrenca; Ivan Se-devčič; Friderik Selinšek, doma od Sv. Janža na Dravskem polju. — Odlikovanje. Desetnik Ivan Mir iz Rožičkega vrha pri Sv. Juriju na Ščavnici piše z italijanskega bojišča: Res smo imeli lansko leto hude napa-de v Galiciji, ali takih, kot tukaj, pa še nisem občutil, to je nekaj groznega. Ze 16 mesecev se nahajam na bojnem polju. Bil sem enkrat lahko ranjen, odlikovan z bronasto in srebrno hra-brostno svetinjo II. vrste. Čil sem in zdrav, četudi sem sedaj 1900 metrov visoko doma. Upor v italijanski jetnišnici, V kaznilnici v Jesi pri Ankoni so se uprli kaznjenci. Nek kaznjenec je nenadoma napadel jetniškega paznika ter ga davil toliko časa, da se je nezavesten zgrudil na tla. Potem ga je zaprl v svojo celico in oprostil večje število kaznjencev. Odprl je namreč ječe s ključi, ki jih je vzel pazniku. Osvobojenci so bili nekoliko preglasni, vsled česar je prihitela jetniška stra ža z nasajenimi bajoneti v ječo. Jetniki so sneli vrata s tečajev in se za-barikadirali v nekem ozkem hodniku. Ko so prišli vojaki bližje, so začeli kaznjenci metati nanje vsakovrstne predmete, steklenice, vrče, posamezne dele postelj, kosove tlake itd. Več vojakov je bilo ranjenih. Končno se je posrečilo premagati uporne jetnike in jih zopet pozapreti v njih ječe. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, d» sem otvoril svojo novo mesnico iti grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste gRocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko pod" ročje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 10. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN --DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATYE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13.98 MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC. 13. 1 Povest o dveh mesti h. Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar. (Dalje.) Gospodična Pross je pritrdila, načrt je bil skrbno pripravljen. Ker je imel veliko časa, da se kot navadno metodično opravi, se je gospod Lorry prikazal k zajtrku v običajni snežnobeli srajci in lepih hlačah. Doktorja so poklicali kakor vedno. Kolikor je gospod Lorry mogel spoznati iz nežnega in stopnjevanega zbliževanja brez naglice, ki se mu je zdelo najbolj varno, je doktor od začetka mislil, da se mu je hči poročila včeraj. Ko je gospod Lorry mimogrede, a namenoma omenil dan tedna in dan meseca, je jel premišljevati in računati in se je očividno zbegal. Sicer pa je bil tako miren, da je gospod Lorry sklenil poiskati si pomoči, ki jo je želel. Ta pomoč je bil on sam. Ko so pozajtrkovali in je bilo pospravljeno, sta ostala z doktorjem sama. Gospod Lorry je začel presrčno: '"Moj dragi Manette, jaz bi jako rad slišal Vaše mnenje o nekem zelo čudnem slučaju, za katerega se globoko zanimam; to se pravi, slučaj je zelo čuden zame; morda bo Vam, ki ste bolje poučeni, manj čuden." Doktor je nemirno pogledal na svoje roke, ki so bile popačene od zadnjega dela, in je pozorno poslušal. 2e prej je bil večkrat pogledal svoje roke. "'Doktor Manette," je dejal gospod Lorry, nežno se doteknivši njegove roke, "slučaj se tiče meni dragega prijatelja. Prosim Vas, poslušajte me in mi dobro svetujte zavoljo njega — in zlasti zavoljo njegove hčere — njegove hčere, moj dragi Manette." "Če prav razumem," je rekel doktor s pridušenim glasom, "neka dušna bolezen —?" "Da!" "Bodite obširni," je dejal doktor. "Naštejte podrobnosti." Gospod Lorry je videl, da se razumeta, in je nadaljeval: jatelj, ni prišla bolniku popolnoma nenadno." "Ali se je je bal?" se je gospod Lorry drznil vprašati "Zelo." Ko je to izgovoril, je nehote vztrepetal. "Ne morete si zamisliti, kako tak strah tlači bolnikovo dušo in kako mu je težko — kako mu je skoro nemogoče — premagati se, da izgovori le besedico o stvari, ki ga teži." "Ali bi mu bilo bolje," je vprašal gospod Lorry, "če bi se mogel odločiti, da razodene komu skrivne misli, ki ga mučijo?" "Mislim, da bi. Toda to je, kakor sem Vam rekel, skoro nemogoče. Menim celo, da je — v nekaterih slučajih — popolnoma nemogoče." "In čemu pripisujete," je dejal gospod Lorry, lahno se doteknivši do-ktorjeve roke, potem ko sta obadva nekaj časa molčala, "ta novi napad?" "Zdi se mi," je odgovoril doktor Manette, "da je vrsta misli in spominov, ki so bili prvotni vzrok bolezni, zopet nenavadno krepko oživela. Močno so se mu zopet pobudile, menim, skrajno bolestne asociacije. Verjetno je, da se mu je že dolgo prej plazil strah v duši, da mu ne bi v posebnih razmerah in ob ugodni priliki te asociacije zopet oživele. Zastonj se je izkušal pripraviti na to; morda je postal vsled napora, da se pripravi, manj sposoben prenašati jih." "Ali bi se mogel spomniti, kaj se je zgodilo med boleznijo?" je vprašal gospod Lorry, a seveda malo obotavljaje. Doktor se je potrt ozrl po sobi, odmajal z glavo in tiho odgovoril: "O tem ne ve ničesar." "In sedaj glede prihodnosti," je nadaljeval gospod Lorry. "Glede prihodnosti," je dejal doktor, zopet miren, "imam veliko upanja. Ker je nebo hotelo, da je to pot tako kmalu ozdravel, imam veliko upanja. Trpel je pod pritiskom nečesa skrivnostnega, se ga dolgo bal in ga temno slutil ter se mu ustavljal, a je slednjič vendar okreval, ko se je oblak "Moj dragi Manette, to je stara in j razpršil; zato upam, da je najhujše dolgotrajna bolezen, ki vsled nje silno ( minilo." "To je dobra tolažba. Jaz sem Bogu hvaležen!" je dejal gospod Lorry. "Jaz sem Bogu hvaležen!" je po-I novil doktor, spoštljivo sklonivši gla trpi čutenje in cuvstvovanje in — in — kakor ste Vi izrazili — duh. Duh. To je bolezen, ki je bolnika mučila dolgo, a nihče ne ve koliko časa, ker on sam tega menda ne zna izračunati vo. in ni sicer nobenega sredstva, da se iz- j "linam še dve stvari, ki bi se o njiju ve. To je bolezen, ki je bolnik od nje rad poučil," je rekel gospod Lorry, okreval na način, ki ga ne zna popi-. "Ali smem nadaljevati?" sati — kakor sem ga enkrat slišal jav- j "Večje usluge ne morete storiti svo-110 pripovedovati. To je bolezen, ki jemu prijatelju." Doktor mu je podal je od nje okreval tako popolnoma, da roko. , je sedaj zelo umen mož, zmožen veli-1 "Prvič torej. On je delaven in nekega dušnega napora in telesnega tru- navadno krepke volje. Z veliko vne- da in sposoben še vedno množiti svo je znanje, ki je že prej bilo zelo obširno. Toda bolezen se ga je žalibog," obmolknil je in globoko vzdihnil, "zopet lotila." Doktor je vprašal tiho: "Za koliko časa?" "Devet dni in noči." mo se posvečuje strokovnemu študiju proučavanju eksperimentov in mnogim drugim stvarem. Ali ne dela preveč?" "Mislim, da ne. Morda je takega značaja, da vedn oneobhodno potrebuje dela. Morda mu je to deloma prirojeno in deloma posledica njegove "Na čem je bilo to opaziti? Domne- dušne boli. Čim manj se peča z zdra- vam," je pristavil in pogledal svoje roke, "da se je zopet jel pečati z delom, ki je v zvezi z njegovo boleznijo." . "Tako je." "Ali ste ga," je vprašal doktor razločno in mirno, dasi še vedno s tihim glasom, "videl iže kdaj prej pri tem čudnem delu?" -Enkrat." I "In ko se ga je bolezen nanovo polotila, ali je bilo v mnogih, ali v vseh ozirih kakor prvič?" "Menim, da v vseh." "Govorili =te o njegovi hčeri. Ali vimi stvarmi, tem bolj je nemara v nevarnosti, da se obrne v nezdravo smer. Morda je samega sebe opazoval in prišel do tega zaključka." "Vi ste gotovi, da se ne trudi preveč?" prijatelja. "Toda ali bi ne bilo bolje, da jo odstrani?" Doktor si je še vedno zaslanjal čelo in tolkel nervozno z nogo po tleh. "Ali mi ne morete svetovati?" je vprašal gospod Lorry. "Dobro razumem, da je težko vprašanje. A vendar menim —" Tu je odmajal z glavo in potem utihnil. « "Glejte," je dejal doktor Manette o-brnivši se po neprijetnem molku k njemu, "zelo je težko dosledno obrazložiti, kaj se godi globoko v duši tega ubogega moža. Nekdaj je tako željno hrepenel po tem delu, in ko je prišlo, mu je bilo dobro došlo; s tem, da mu je nadomestilo mrzlično delavnost možganov z mrzlično delavnostjo prstov ter pozneje, ko je postal bolj izurjen, spretnost dušne muke s spretnostjo rok, mu je gotovo toliko oleh-čalo trpljenje, da se ni nikoli mogel sprijazniti z mislijo odstraniti ga popolnoma. Celo sedaj, ko si menda več zaupa kot kdaj poprej in govori o sebi celo z neko samozavestjo, ga ob haja pri misli, da bi utegnil potrebovati staro orodje in bi ga ne mogel nič več najti, nenadno čuvstvo groze, kakor otroka, ki se je izgubil." Bil je kakor njegov primer, ko se je ozrl gospodu Lorryju v obraz. "Toda ali ne ostaja — pomislite, da iščem sveta kot ubog mož opravkov, ki se peča le z materialnimi rečmi, kot z gvinejami, šilingi in bankovci — ali ne ostaja s stvarjo tudi misel? Ce izgine stvar, moj dragi Manette, ali ne bo izginil z njo tudi strah? Skratka, ali se ne vzdržuje bojazen, če ostaja kovačnica?" Zopet je zavladala tišina. "Glejte," je dejal doktor s trepetajočim glasom, "ona je tudi stara tova-rišica." "jaz bi je ne obdržal," je odgovoril gospod Lorry odkimavaje z glavo, kajti postajal je tem odločnejši, čim bolj je bil doktor nemiren. "Jaz bi priporočil, naj se žrtvuje. Želim le še Vašega dovoljenja. Prepričan sem, da slabo vpliva. Dajte, dovolite, prijatelj! Zavoljo njegove hčere, moj Manette!" Bilo je čudno videti, kako se je bojeval sam s seboj. "Naj se zgodi tedaj, v njenem imenu; dovoljujem. A jaz bi je ne odstranil v njegovi navzočnosti. Dajte j j odnesti, kadar ga ne bo; naj po-| greši staro tovarišico, ko se vrne." Gospod Lorry je takoj obljubil in posvetovanje se je končalo. Dan so preživeli na deželi in doktor je popolnoma okreval. Naslednje tri dni je ostal čisto zdrav in štirinajsti dan je odpotoval, da se snide z Lucijo in njenim možem. Gospod Lorry ga je poučil, kako so razložili Luciji njegov molk, in on ji je pisal v tem zmislu, tako da ni slutila ničesar. Na večer onega dne, ko je odšel, je gospod Lorry šel z majhno sekiro, žago, dletom in kladivom v njegovo sobo, spremljan od gospodične Pross, ki je nosila svečo. Tu je ob zaprtih vratih ter s skrivnostnim in krivde se za-vedajočim izrazom razbil črevljarsko klop 11 akose, medtem ko je gospodična Pross d{ža!a svečo, kakor bi pomagala pri umoru — za kar s svojim strahotnim obrazom res ni bila nepri-pravna postava. Takoj nato sta te'o (ki sta ga prej v ta namen sesekala na kose) sežgala na kuhinjskem ognju orodje, črevlje in usnje pa zakopala na vrtu. Razdiranje in skrivanje se zdi poštenim dušam tako podlo, da sta se gospod Lorry in gospodična Pross, ko sta izvrševala svoje delo ter nato odstranjevala vse sledove za njim, ču tila in skoro tudi bila kot tovariša pri strašnem zločinu. Vas nimam rad. Želel bi, da to pozabite." "Saj sem že zdavnaj pozabil." "Zopet zgolj vljudnost! Toda, gospod Darnay, meni ni tako lehko pozabiti, kakor Vi pravite, da je Vam bilo. Jaz tega nisem mogel nikakor pozabiti in zato mi prazen odgovor ne bo pomagal." "Če je to bil prazen odgovor," je rekel Darnay, "Vas prosim, da oprostite. Namerjal sem le opraviti brezpomembno stvar, ki Vas v moje začudenje tako teži. Izjavljam Vam na častno besedo, da sem to že zdavnaj pozabil. Moj Bog, kaj je bilo tu pozabljati! Ali se nimam spominjati ničesar važnejšega spričo velike usluge, ki ste mi jo storili oni dan?" "Kar se tiče velike usluge," je odgovoril Carton, "Vam moram priznati, čč že govorite o njej na ta način, da je bila le strokovna zvijača. Ne spominjam se, da bi se kaj meni! za to, kaj se bo z Vami zgodilo, ko sem Vam jo storil. — Pazite! Jaz pravim: ko sem Vam jo storil; govorim o preteklosti." "Vi omalovažujete uslugo," je dejal Darnay; "toda jaz se nečem prepirati z Vami zavoljo Vašega praznega odgovora." "Čista resnica, gospod Darnay, verjemite mi. A oddaljil sem se od stvari; govoril sem o najinem prijateljstvu. Sedaj me poznate in veste, da sem nesposoben vsakega višjega in boljšega dušnega poleta. Ako dvomite o tem, vprašajte gospoda Stry-verja in on Vam bo povedal." "Jaz si rajši ustvarim sodbo sam brez njegove pomoči." "Prav. Vsaj to veste, da sem zani-karen potepuh, ki ni storil še nič dobrega in nikoli ne bo." "Jaz ne vem, če 'nikoli ne bo'!" (Dalje prih.) Zapeka. Ako se vam čreva ne izpraznejo vsaj enkrat vsakih 24 ur, imate zapeko. Ne puščajte tega. Rabite Severove Jetrne Krogljice (Severa's Liver Pills) zoper jetrne neprilike, kakor zapeko, glavobol, omotico, zlatenico ali otrplih jeter. Cena 25 centov zaboj v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv.—June. "Menim, da sem popolnoma gotov." "Moj dragi Manette, ali se ne trudi sedaj preko mere —?" "Moj dragi Lorry, dvomim, da bi se to tako lehko zgodilo. Dosedaj je bil preveč napet v eni smeri in potrebuje protiuteži." "Oprostite mi kot usiljivemu možu njegova hči ve, da se ga je bila bole- opravkov. Recimo za trenutek, da se zen zopet lotila?" | trudi preko mere; ali bi se vsled tega "Ne. Skrivali so to pred njo in jaz bolezen utegnila ponoviti?" upam, da ji bo ostalo vedno skrito. Znano je le meni in neki drugi osebi, na katero se moremo zanesti." Doktor mu je stisnil roko in zamr-mral: "To je bilo zelo lepo. To je bilo zelo obzirno!" Tudi gospod Lorry je stisnil njegovo roko in nekaj časa sta molčala. "Mislim, da ne. Mislim," je dejal doktor s trdnim prepričanjem, "da je ne more nič obnoviti razen ene same vrste asociacij. Mislim, da se v bodoče ne more ponoviti, če se kdo ne dotakne nenavadno krepko te strune. Po tem, kar se je zgodilo, in po njegovem ozdravljenju je težko mogoče, "Moj dragi Manette," je slednjič de-'da bi se ta struna zopet tako nasilno jal gospod Lorry kar najbolj oprezno oglasila. Tolažim se in upam, da so Rojaki in rojakinje širom Amerike ! skemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John Pelric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. in ljubeznivo, "jaz sem zgolj'mož o-pravkov in se ne morem razpoznati v tako zapletenih in težkih stvareh. Jaz nisem o tem dovolj poučen ter nimam potrebnega znanja in potrebujem Vašega sveta. Ni ga človeka, na čigar wet bi se mogel tako zanesti kot na Vašega. Povejte mi, kako je bolezen prišla? Ali se je bati, da se ga zopet poloti? Ali je mogoče to preprečiti? Kako je treba ravnati z njim, ako zopet zboli? Zakaj se bolezen sploh ponavlja? Kaj moreni storiti za svojega prijatelja? Še nihče ni tako srčno želel pomagati prijatelju, kot jaz želim, če bi le vedel, kako. Toda jaz ne veni, kaj naj počnem v takem slučaju. Če mi Vaša bistroumnost, znanje in izkušenost pomaga na pravo pot, bom morda lehko veliko storil; brez pouka in navodila zmorem tako malo. Razpravljajva, prosim, o tem; prosim, pojasnite mi malo to stvar in me poučite, kako bi se mogel izkazati bolj koristnega." Doktor Manette je po teh resnih besedah sedel zamišljen in gospod Lorry ni hotel vanj siliti. "Verjetno je," je dejal doktor s trudom pretrgavši molk, "da ponovna bolezen, ki ste jo popisali, moj dfagi pri- okoliščine, v katerih bi se bolezen mogla ponoviti, minile." Govoril je z negotovostjo moža, ki ve, kako lahka stvar more razrušiti nežni sestav duha, in vendar s prepričanjem človeka, ki si je počasi pridobil gotovo-t v lastnih mukali in trpljenju. Njegov prijatelj ni mogel podirati tega prepričanja. Kazal se je bolj potolaženega in osrčenega, kot je bil v resnici, in se je lotil druge in zadnje točke. Čutil je, da je najtežja izmed vseh. Toda ko se je spomnil, kaj je govoril ono nedeljsko jutro z gospodično Pross, in ko se je spomnil, kaj je videl zadnjih devet dni, je spoznal, da se. je mora lotiti. "Recimo, da se je med boleznijo, ki je od nje k sreči okreval, pečal," je dejal gospod Lorry odkašljavši se, "s kovaštvom — recimo s kovaštvom. Mislimo si na primer v pojasnilo, da se je v hudih časih bil navadil delati v majhni kovačnici. Mislimo si, da so ga nenadoma zopet našli v kovačnici. Ali ni žalostno, da jo še vedno hrani pri sebi?" Doktor si je zaslonil čelo z roko in jel nervozno tolči z nogo po tleh. "Vedno jo je hranil pri sebi," je dejal gospod Lorry, skrbno pogledavši XX. POGLAVJE. Prošnja. Ko sta se mlada poročenca vrnila domov, je bil Sydney Carton prvi, ki je prišel čestitat. Bila sta le nekaj ur doma, ko je vstopil. Izpremenil se ni bil niti po obleki, niti v obnašanju, toda imel je osoren izraz zvestobe, ki ga je Charles Darnay sedaj prvič opa zil na njem. Počakal je prilike in poklical Dar- naya k oknu, da izpregovori z njim nasamem. "Gospod Darnay," je dejal Carton "Jaz želim, da bi bila prijatelja." "Upam, da sva že." "Dovolj ste dobri, da morete to reči iz vljudnosti; toda jaz ne govorim iz vljudnosti. A če pravim, da želim, da bi bila prijatelja, ne menim tega popolnoma." Charles Darnay ga je seveda dobro-voljno in prijateljski vprašal, kaj je tedaj pravzaprav menil. "Resnično," je odgovoril Carton smehljaje, "to laže razumem sam, kot morem Vam pojasniti. A vendar bom poizkusil. Spominjate se neke znamenite prilike, ko sem bil bolj pijan kot — kot navadno?" "Spominjam se neke znamenite prilike, ko ste me prisilili priznati Vam, da ste pili." "Tudi jaz se spominjam. Proklet-stvo tistega slučaja me silno muči, kajti spominjam se ga vedno. Mislim, da mi bo to vračunano tisti dan, ko se bodo vsi dnevi zame končali. Ne vznemirite se; ne namerjam Vam pridi-govati." "Ne vznemirjam se prav nič; če ste resni, me to ne more vznemiriti." "Ah!" je dejal Carton malomarno odmahnivši z roko, kakor bi to odgnal od -ebe. "Pri tisti pijani priliki (ki je le ena izmed mnogih, kakor veste) sem bil neznosen s svojim pripovedovanjem, kako Vas imam rad in kako To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9. jp mača in importirana žganja in ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obil«" 1014 North Chicago St., J°liet' Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje M JL EX EXPOHJ