225. številka. ji.' Trst, v torek 2. oktobra 1900. Tečaj XXV ,,Edinost ,, I shaja enkrat na dan, razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto ........ 24 kron za pol leta........ . 12 _ za. četrt leta........ 6 „ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe brez priložene naročnine «e uprava oe ozira. Po tobakarnah v Trstu ae prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 gtotink (4 nvč.) Telefon Stv. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do mači oglasi itd. se računajo po pogodb "Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sure-jema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna! se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Moliti, piccolo štv. 3, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista ,,Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo, dne 14. oktobra 1900 ob 3. uri popoludne javni občni zbor v Barkovljah t prostorih „Narodnega doma" s sledečim vsporedoin : 1. Nagovor predsednika. 2. Taj ni ko vo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev novega odbora. 5. O položaju. 6. O predstojećih državnozborskih litvah. 7. Razni predlogi. vo- Vspehi Madjarov. i. V Zagrebu. 30. septembra 1900. Zastonj bi bilo varati se. Madjari do-sezajo vedno uovih vspehov ; skoro bi rekli, da so oni jedini g"ospcdarji v monarhiji. Nikdo ne more nič proti njim. in kar oni hočejo, to mora biti. Znano je povsem dobro, da njihova prevzetnost in objest že presedata tudi na Dunaju. Ali vendar se zdi, kakor da Dunaj nima moči, da se jim upre in postavi nasproti. Naravno, da vseskupna situvacija mnogo pomaga Madjarom. Naravno, da jim pomagata slabotnost Avstrije ter kriza, v kateri se nahaja cislajtanska polovica monarhije. Ali na drugi strani treba vendar priznati, da bi vsa situvacija malo koristila Madjarom, ako bi ne bili oni tako okretni in vztrajni, ako ne bi s tako izredno žilavostjo sledili vsemu, kar se godi okolo njih in dalje od njih in ako ne bi povsodi u ti kal i svojega prsta, ako ne bi povsodi nahajali načina, po katerem vrše svoj upliv, ako ne bi povsodi najpo-žrtvovalneje zastavljali svoje- napore, da iztikajo sebe in da najdejo podpore. V vsem tem mi zaostajamo za njimi — daleč zaostajamo. PODLISTEK. Med njimi delajo vsi in delajo mrzličavo. Njihova aristokracija spada med najpatrijo-tičneje. A kaj naj mi rečemo o naši aristokraciji ? Je nekaj izjem, ali na sploh kakor da nimamo aristokracije ! Celo Zidje madjarski so dobri patrijotje. Temu nasprotno so v nas Zidje najtuji element. Kdo vzdržuje pri nas patrijotično novinstvo? Oni, ki so najsiro-mašneji. Zato so pa tudi naše novine v primeri s številom prebivalstva in našimi sposobnostmi najslabeje razvite. Temu Nasprotno imajo Madjari toliko velikih listov, ki morejo tekmovati s svetovnimi. Zato je imel grof Aponv prav, da je v svojem nedavnem govoru pred svojimi volilci slavil velike vspehe Madjarov. Kdor je kedaj čital madjarske liste, ta se je mogel prepričati, kako oni v pismu dvorne pisarne nadbiskupu Stadlerju vidijo svojo zmago. Nam je bila že prilika, da smo to njih slavlje priveli na njega pravo vrednost. Ali naj bo to kakor hoče, to je gotovo, da se ono pismo strinja z madjarskimi željami. Madjarske novine pišejo sedaj, da bo nadbiskup Stadler tudi v Rimu posvarjen. Te novine gredo še dalje ter dostavljajo — oporekujč vesti, da bo Strossmaver imenovan kardinalom —, da ni mogoče misliti na to, da bi se rimska kurija hotela videti v nasprotju z voljo merodavnih krogov v monarhiji. V tem pisarenju madjarskega novinstva je, brez dvoma, mnogo bahatosti in mi ne verujemo in ne smemo verjeti, da bi se v Rimu hoteli ravnati po intencijah dunajskih in pe-štanskih — Zidov ! Njihova prizadevanja niso — Bogu bodi hvala — vspela niti v vprašanju glagolice. Vsakako pa se vidi, kako se oni gibljejo, da ne mirujejo, da povsodi rnjejo proti nam, da bi hoteli preprečiti vse, kar bi bilo nam v prilog. A mi ? Mi imamo v Rimu ilirski kolegij sv. Jerolima. Ta kolegij bi se dal tako urediti, da bi bil za nas pravi faktor vpliva v najbolji in najzdraveji smčri. Ali kako se godi ? Najmanje, kar moremo reči, je, da se ne znamo okoristiti na tem kolegiju. V kupeju, Dolenčev. Vinko Zupan se je odpravljal na počitnice k svojemu prijatelju Milanu Š.... v C... Oblekel se je popolnoma črno od nog do glave, kakor bi se odpravljal na pogreb. Obstal je sredi sobe ob mizi, na kateri je ležal kup knjig in papirjev. — Ali naj grem ? Čemu sploh grem ? Za trenotek se je zamislil.... Mehanično je odprl knjigo, ki mu je ležala najbližje. Bile so Cankarjeve »Vinjete«. — Sreča val sem časih ljudi — same ženske — da bi se zdrznil od studa, če bi se dotaknil njihove roke... I^eto telo je podobno glistam — mehko in spolzlo____ Ali ne zavedajo se sv«»je gnjusnosti ; mirno in zadovoljno se prevračajo po luži in glas ostaja otrošk in obraz idealen. Ako si jo »poljubil, čutiš na ustnicah gnjilo rano, ki se ne da izmiti.... Nehotč si je obrisal ustnice ter zaprl knjigo. — Čas je, da grem. In šel je. Stopal je počasi po mestnih ulicah, kakor V Trstu, dne 2. oktobra 1900. Zahvala cesarjeva. V vseh okrajih poknežene grofije Goriško-Gradiščanske sa razobesili nastopni razglas namestnika tržaškega : »Po Najvišem ukazu Njegovega eesar- bi šel na sprehod. Srečaval je ljudi, a ni se zmenil za nje. Hodil je s povešeno glavo in telo mu je bilo sključeno kakor bi ležalo na njem nekaj težkega, silnega. In zopet se je vprašal : Cerau grem *? — Da, treba mi je iti, da se pogovori m ž njim, mu razložim svoje načrte, predno pričnem s pravim delom. Bil je lep dan in solnce je stalo v svoji popolni krasoti visoko na nebu. Vinko je pospešil korake. Na kolodvoru si je kupil listek za III. razred. Voz, v katerega je sedel, je bil prazen, kar mu je zelo ugajalo. Hotel je biti sam seboj in svojimi mislimi. Koliko načrtov in dela, ki ga čaka — to so bile njegove zadnje počitnice — čez par mesecev bi imel stopiti v svet, v življenje. Komaj je čakal, da se zgodi to, da se mu odpre širok delokrog, v katerem hoče delati in mu posvetiti vse svoje mlade moči. Bil je idealist in sanjal je o nečem velikem ter želel postati središče tega velicega. Življenje je poznal malo, največ iz knjig, in pravzaprav se je bal tega življenja, pravega, polnega umazanosti iu vsakdanjosti. Vse, kar mu je dalo življenje, je ovil prej s pajčalo-nom sanjavega idealizma..... Sadil je cvetje v blato in veroval, da spremeni to blato v skega in kraljevega Veličanstva razglašam nastopno Najviše ročno pismo. Trst, dne 30. septembra 1900. C. kr. namestnik Leopold grof G o e s s. Ljubi grof Goess ! Da-si sem bil že o Svojem prihodu tušem prepričan, da najdem splošno soudeležbo na posvečeni spominski slavnosti, ki smo jo praznovali ravnokar, so vendar posebno srčni in navdušenja polni pojavi, katerim sem bil priča, nadkrilili vsa moja pričakovanja. Vem, da ti poja\i prihajajo iz src, trdno udanih prestolu in državi, in osrečalo me je, da je moje zvesto ljudstvo v Gori ško-G rad i-ščanski dajalo spoznati, da mal del teh, na toli sijajen način izraženih čutil velja tudi Moji osebi. Ifekreno zadoščenje in hvaležnost napolnjujeta Moje srce, ki se obrača do njih v jednaki ljubezni, in nalagam Vam, da daste na splošno znanje ta Moja čutila, in ne manje tudi Moje polno pripoznanje na uzornem vedenju prebivalstva za časa slavnostnih dni. Gorica, dne 30. septembra 1900. Fran Josip, 1. r. Strossmayerjev jubilej. Gosp. prof. Aleksander Sandić (glej «Edinost* od mino-lega petka) je povedal v svojem govoru nadalje, kako je biskup Strossmaver podpiral tudi njega, ko je izdajal na Dunaju vseslo-vansko, na nemškem jeziku pisano revijo «Ost tind West», ter jc nadaljeval: Hvala, ekscelencija! Od vsega srca in duše hvala Vam na vsej tej dobroti, na prijateljstvu nekdanjem in dandanašnjem ! Oh, kako so bili lepi oni dnevi in ona leta, ko smo iz zlatih ust v svečanih trenotkih poslušali: Mi Hrvatje in Srbi smo bratje ! Podajmo si roko jeden drugemu ! Držite se, ne udajte se, ko pridejo težki dnevi, zli časi ! Štiri so veje na steblu slovanskem — zložni bili, srečni in veliki. Tedaj je radostno gledalo na nas vse Slovanstvo. Danes, gorjč, danes so se časi spremenili, nadvladale so slabe razmere. Hrvatje in Srbi, Srb; in Hrvatje so se razbra-tili, sprli so se, omrzili : z dvojnim imenom. Da, radi česa? Radi imena grudi zemlje, roda in naroda na njej ! Stareji rod izginja. A mladina hrvatska in srbska ne hodi po njih stopinjah, ne nahaja pota do napredka. Starih nam navad ne pozna, z novimi pa razjezuje jez bolj in bolj. Peccatur extra et intra. Jaz sem preživel svojo dobo brateči se s Hrvati, brateči Srbe s Hrvati, Hrvate vrt.... Sedel je k oknu. Na peronu je bilo malo ljudi. — Se dve minuti. V tem se je prikazala med vratmi mlada 1 elegantna dama. Za trenotek je obstala začudena med vratmi, kakor da ne ve, hoče - li izstopiti, ali ne. Vinkotu se je zdelo, da je zarudela in tudi on je zarudel. Spoznala sta se eden druzega. Ona mu je sela vis d vis. — Ti si, Minka? Ona mu je podala fino, orokavičeno roko. Vlak se je začel pomikati. Bila je oblečena izredno okusno. Vendar je bilo na njej nekaj,. kar je spominjalo na dame, katere srečavamo v mestnih ulicah ob poznih urah v družbi z moškimi. Krog vratu ji je visela debela, zlata verižica. Obraz njen je bil bled, črte na njem fino rezane. Oči motne, zaspane, vodene. Obrvi nenaravno črne v kontrastu s svetlimi lasmi. In tiste njene prozorne, brezkrvne ustnice, katere poljubiti se bojiš ob belem dnevu! Na trdi klopi je sedela prav tako ko-modno, kakor bi sedela na baržunasti zofi pri svitu električn lučie pozno v noči v kavarni. Vinko jej je prižgal cigareto. Govorila sta. Na ulici bi gledala v stran, če bi sa s Srbi — pa, ko sem lani prvikrat prišel v Zagreb, v to diko naroda in zemlje hrvatske, užalila me je omladina hrvatska, vrlo težko me je užalila. Niso me poznali. Tretji dan so popravili nekoliko: na komersu meni v čast. Na onem prvem: Nehvala! Na tem drugem : Hvala jej ! Da, na žalost, Hrvatje in Srbi so se razbratili, omrzili s knjigo, z besedo: dobri Bog ne daj vsaj, da bi se zlim dejanjem. Vendar pa jaz starec ne obupujem ; še se nadejam za nas dobrega in boljega. Jaz sem Srb kristijaa, izpovedujem vrline krščanske : vero, ljubav in nade; jaz verujem v bratstvo in slogo srosko in hrvatsko, hrvatsko in srbsko do kraja, s trdno vero slovansko ; jaz ljubim jedne in druge z živim žarom slovanskim ; jaz se krepim z zaupanjem, krepko nado slovansko : v ustajenje zamrle sloge naše, v razgretje poledenelega bratimstva našega ! Lep nauk sem prejel od onega človeka, svetega v resnici že v življenju, Frana Račkega: sedem in sedemdesetkrat hočem poskušati, je-rekel, da bi pomiril Hrvate in Srbe, Srbe in , Hrvate. Kri ni voda. Brat bratu je naj veča, ! naj k rep kej a zaslomba. Brat brez brata, sokolu so krila zlomljena. Torej blagoslovi, vladika sveti, te besede vere, ljubavi in nade, da se uresničijo čim prej. Svetuj, blagoslovljaj, razsvetljuj, uli vaj modrosti, da ne pride, in nedaj Bog, da nas po onem starem pregovoru : devide et... neki tretji razbratjene, sprte med seboj in obsovražljene: jedne pogazi, druge stlači — dobre sluge, slabe gospodarje ! A vsi mi molimo Boga, molili smo ga tudi včeraj skupno, tu v ustanovi sijajnega svetlega slavljenca — v divni, predivni katedrali ; molili smo Boga, da našemu slav-ljencu podari še življenja in sreče in zdravja, da dočaka skupno z nami, ter blagoslovi, kakor nekdaj, slogo, ljubav in pobratimstvo Hrvatov in Srbov in Slovencev in Bolgarov: vse štiri veje stebla slovanskega na jugu slovanskem ! Amen ! Bog usliši nas ! Gospod usmili se in uresniči ! In da zaključim po srbski, po cerkveno: Gospodina i Arhijereja Josipa Gjurgja, gospode čuvaj, sačuvaj na mnogaja leti ! Ekscelenca, veliki slavljenec, dostojni slavljenec ! Slava petdesetletnemu pastirova-nju Vašemu svoji sveti cerkvi ! Hvala polsto-letnemu dobrotvorstvu svojemu narodu — in mnogim in mnogim pojedincem ! Slava do veka ! Zivio ! srečala. Tu pa sta si pripovedovala neženi-rano, kar sta si imela povedati od onega časa, kar se nista videla. Nekaj let je že tega. Nekdaj sta se ljubila. Oba sta se smejala o spominu na tisle dni, želela pa si jih nista nazaj. — Kako je bilo .J — Prišel si bos skozi okno v mojo sobo v strahu, da te nihče ne vidi. — Ti pa si čakala in zeblo te je. — In tista kuharica, veš, kako sva se je bala. Spala je zmenoj v sobi. Redno sva zahajali spat, skuhali sva čaj in jaz sem jej nalila skrivoma polno ruma vanj, da je bila pijana ter trdno spala celo noč. — — Ti si bila poredna. — Ti pa neumen. Prisela je bližje k njemu. — Veš, kako je vpila tvoja mati tisti večer, ko so naju dobili v moji sobi ? — Skrbelo jo je radi mene. — Mene pa je zapodila proč. — Oče moj pa je smatral vse za neumno igračo in jezil se je, ko je zvedel, da greš iz službe. — Naravno, imel je vzroka jeziti se — Vinko je prebledel. Politični pregled. V TRSTU, dne 1. oktobra 1900. O govoru viteza Jaworskega izreka »Hrvatska Domovina« na uvodnem mestu sodbo, ki se pokriva z našo. Dokazuje, da so Nemci začeli z obstrukeijo; priznava sicer, da je obstrukcija od strani večine teoretiški res absurdum, v tem konkretnem slučaju pa ne! Kajti večina ni hotela, ali ni mogla, ali ni znala normalnim potom sanirati najhuje žaljenje parlamentarizma — odpravo jezikovnih naredeb. S svojim govorjenjem — pravi nadalje »Domovina« — o koncesijah, ki so jih baje dobili Cehi — prihaja bivši vodja večine le Nemcem na pomoč. Ali je tu sploh umestna beseda — koncesija ? Cehi nimajo tega v jezikovnem pogledu, kar imajo Poljaki. Tu je le dvojno možno: ali je krivica, da imajo Poljaki v uradih svoj jezik, ali p a j e krivica, da ga Cehi ni maj o! I Jedno in drugo ne more biti pravica. Ako je prvo krivično, potem bi se moral poljski jezik odpraviti iz uradov : ako pa je krivično drugo, potem pa bi se moral češki jezik uvesti v urade. Hoče-li vitez Jau'orski prvo ? Gotovo noče. Čim pa noče tega, potem mora pritrditi češkim zahtevam! Drugače ni pravice, ni ravnopravnosti ! »Hrvatska domovina« zaključuje : Jauorski pozablja, da je tudi on Slovan, samo da je Poljakom dobro. V njem ni mrve slovanskega čuta, v njem ni ene više ideje. Govor Ja\vorskega je nedostojen Slovana in državnika. Absolutizem je veliko zlo, ne vemo pa, ali je veče od parlamentarizma, v katerem vodijo državniki a la Ja\vorski. To ni parlamentarizem. To je maska parlamentarizma : to je fikcija ; to je parlamentarna komedija. Pa tudi mej poljskimi novinami samimi jih je, ki strogo obsojajo govor Ja\vorskega. »Glos Narodu« pravi n. pr., da čut globokega pomilovanja je jedini utis, ki se ga dobiva po čitanju govora Ja\vorskega. Najbolj divja demokratična agitacija ne bi bila mogla toliko škoditi narodni vzajemnosti poljskih poslancev na Dunaju, kolikor jej škodi oni, ki toli nesrečno in v splošno ogorčenje po vsej deželi vodi politiko poljskega ckola«. Rečeni list pravi nadalje, da so dogodki vzrasli Ja\vorskemu nad glavo, ter zaključuje, da je Ja\vorski največi čin svojega življenja, razbitje desnice, jako dobro označil, ko je rekel, da je bilo ostavljenje Cehov pod Clarvjem »nedestojen in politično nelojalen čin« Znak časov. Nadvojvoda Leopold Sal-vator, ki je bil dosedaj zapovednik 36. pehotne divizije v Zagrebu, je premeščen v istem svojstvu k 25. pehotni diviziji na Dunaju. Pomembno na tem premeščenju je, da je madjarski listi spravljajo v zvezo z dejstvom, <1 a j e nadvojvoda Leopold Salva-t o r čestital S t r o s s m a v e r j u ! ! So taki časi zdaj ! Volilno gibanje na Spodnjem Štajerskem. Včeraj je bil v Celju zaupen shod, kateremu je predsedoval dr. Sernec. » Slovencu » javljajo iz Celja : Za peto kurijo sta bila predlagana gospoda Žičkar in Hribar. O glasovanju niti Žičkar niti Hribar nista dobila večine glasov, zato je stvar ostala neodločena. Za kmet- ske občine celjski okraj sta se predlagala Žičkar in Berks. Berks je obveljal, a moral je obljubiti, da bo večkrat prihajal med vo-lilce in da bo v državnem zboru radikalno nastopal. Jednoglasno in z velikim odobravanjem sc je izrekla želja, da se Žičkar voli v kmetskih občinah Ptuj-Ljutomer. Med frenetičnim ploskanjem je bil sprejet kot kandidat za mestno skupino Celje-Brežice dr. Dečko, ki je vspr jel kandidaturo. Kongres slovanskih novinarjev. »Obzor* je pooblaščen v izjavo, da je ten-dencijozna in povsem neresnična vest, da se IIL kongres slovanskih novinarjev se snide radi političnega nesoglasja med češkimi in poljskimi publicisti. Kongres je bil odložen le zato, kar odbor ni pravočasno dobil materijala za vspešno delovanje kongresa. Slovanski novinarji, brez ozira na njihovo politično mišljenje, se snidejo o Veliki noči v starodavnom Dubrovniku. boj zoper svoje ovčice ? Prečastiti, znamo, da je to Vaša zmota, vendar pogubna je ta zmota v prvi vrsti le Vam, v drugi vrsti še le ovčicam, ki so prisiljene misliti na drugo pašo. Sedaj pa imate priložnost, da se poučite o zmoti. (Zvršetek pride.) Soglašamo! »Piccolo« pripoveduje, da je cesar nekomu, ki je na italijanski nagovor vladarja odgovoril nemški, rekel: »Ako ste Italijan, govorite italijanski!« Tržaški list meni po vsej pravici, da je bilo to zaslužena lekcija, kajti narodna zavest da je v sveto dolžnost in časten naslov za vsa-cega državljana. V naših krajih je — tako nadaljuje »Piccolo« — nekih ljudij z malo razvito inteligenco in dostojnostjo, ki menijo, da je pod njih dostojnostjo, ako govore italijanski, ker je to — jezik ljudstva! To so prazna in italijanske tiskovine, ali pa da naj počaka, dokler prid'? dotični uradnik. Odgovor, ki so ga vdobili, je bil sledeči : »Ne morem čakati in še manje sprejeti tiskovin, ki niso v mojem slovenskem jeziku. Tu vidim na mizi nemško-laške tiskovine ; in kakor te, tako bi morale biti tudi slovenske! Se-li morda gospoda In »je, da bi se kak Italijan prestrašil, ako bi videl na mizi med drugimi tudi slovenske tiskovine? !« Stranka je obžalovala ta »slučajni« slučaj in prav je imela, ker je že res žalostno, da se tako strogo zapira vse, kar je slovenskega, bilo to na tem nli drugem c. kr. uradu 1 Mi bi takih slučajev niti ne omenjali, k« bi se to ne dogajalo — prepogostoma, da moramo misliti, da v tem postopanju tiči zi-stem! Zato pa si štejemo v svojo dolžnost, povedati, da smo tudi mi že siti teh vednih Molčala sta. Vlak se je ustavil na mali postaji. Par kmetov in stara ženica so vstopili v kupč, v katerem sta sedela Vinko in Minka. — Tudi oče, tudi oče —je mislil Vinko in na dušo mu je legla zopet tista tema, katera ga je spremljala od doma. — In sedaj ? — vprašal je čez nekaj časa Vinko. — Sedaj živim izvrstno življenje. Poglej me! — Začela se je igrati z verižico, ki jej je visela krog vratu. — In ti ni žal ? — Česa? — Sebe. — Minka je zamahnila z roko. --Čemu naj mi bo žal? Živeti moram in ker ne morem in nočem več drugače, moram pač tako____ Vsak po svoje. — Sploh pa .. Vinko je začutil stud do nje. Spomnil se je očeta svojega in vprašal se je : Morda je tudi on kriv ? — Pa kako ? Saj to sploh ni mogoče. Moj oče ni tak. Začel je misliti o njem in takoj ga je obdal s tisto meglo idealizma, ki vidi samo lepo in čisto. — - Ne, moj oče ni tak. Morda je lagala. Tržaške vesti. V spOlliill. Vsako toliko se nam je spominjati na tem mestu enega ali drugega naših narodnih delavcev, katere je Vsevečni poklical k sebi. Danes nam je sporočiti o smrti vrlega delavca-narodnjaka Antona D e k l e v e, ki je bil pravi uzor narodnega očeta. Žalujoči soprogi, otrokom in sorodnikom naše iskreno sožalje. Pogreb bo dne 4. t. m. ob 10uri zjutraj iz ulice Molin Piccolo št. 9. Gospodu župniku Jurizzi v Kojanu ! Prečastiti! Verjemite mi, da me srce boli, ko Vas rnoram danes zopet opozarjati ne velike nedostatke, kateri bi mogli, ako se ne , odpravijo, ogreniti vsem slovenskim Rojanča-i nom veselje do katoličanstva. Jaz, Vaš katoliški ž upijan, ne morem umeti, kako se more prižigati in podkurjati in ogorčati čut-stva v ljudeh, v katerih že itak vre? Prečastiti ! Vi bi morali gasiti, blagodejno upli-vati na župljane; saj Vi, kakor katoliški župnik, ne boste hoteli po sili delati za — razkol. Vi gotovo predobro zuate, kdo je poslal v »Amico« člančič »I fatti di Roiano« ; mi pa ravno tako vemo, da bi bili Vi, prečastiti, mogli preprečiti, da ta člančič ne bi prišel v »Amico«. Ker pa je ta člančič že mej ljudmi, moramo nastopiti mi, Vaši ž u pijani, proti takemu sramotenju, kakoršuje je zagrešil dopisnik v člančiču v »Amico« : »I fatti di Roiano«., Blatijo Vas, prečastiti ? Kdo pa ? Slo-venci gotovo ne. Kar se je tiskalo o Vas v slov. časopisih tetos, bilo je prikrojeno vse tako, da se je le golo dejanje grajalo. Tu pa tam Vas je to časopisje cel<5 pohvalilo, ako je bilo Vaše postopanje korektno, in tedaj se je imenovalo Vaše ime z veseljem. Slovenski župljani Vas bodo spoštovali in tudi ljubili, kakor hitro se zaveste, da ste tudi njim župnik. Vidite, ničesar drugega ne zahtevajo od Vas ! Grozna zmota je, ako Vaš člankar misli, da nam gre za osebo. Mislimo pa, da bi dukovnik, prišedši k nam iz same Potibrije, opustil vso propagando la-ištva, ker se ne bi strinjala s poklicem župni kovanja slovenskim dušam. Ali Vam ne očita vest, da ravnate napačno, ko napove-1 dojete — ter odločno z dejanji okrepujete — I ;---;-- Pa ni lagala ! Spomnil se je, kako često je plakala njegova mati, ko je prihajal oče, 1 pozno v noči. pijan domov. Spomnil se je 1 vTsega, kar se je govorilo o očetu in veroval je, da je resnica. — Zakaj ne živiš drugače, boljše, lepše ? — vprašal jo je čez nekaj časa. — Ne morem — — Kako to? Nasmejala se je in v njenem smehu je leželo nekaj bolnega, tožnega — — — Moje sestre žive prav tako in moja j mati je tudi tako živela. Ali govoriva o čem ! drugem — — V P ... je Minka izstopila. Bile so : tam velike vojaške vaje. Vinko se je peljal postajo dalje. V glavo so se mu naselile črne misli. Boril se je proti njim, a vedno ga je morilo nekaj. Če je pogledal skozi okno, zdelo se mu je, da leži nad vso lepo naravo nekaj podobno, črnemu floru . . . skozi to črnino pa sije lepo, božje solnce . i . — Pa čemu ? Će je oče tak, naj bora plemenit in dober jaz. — Sklenil je postati dober in upal je, da izbriše s tem — očetov greh. revna bitja — revna, tudi če so bogatini — j —- malenkosti! ki bi, ako bi bili Nemci, govorili svoje ne- Banelli-jev pristaš obsojen. Čitatelji j umnosti po francozki, a ako bi bili Francozi, j se morda spominjajo, da je neki Fran Tav-! pa po angležki. Postopanje teh ljudij je j čar iz Skednja pred par meseci težko ranil smešno in ni odobravano, kakor sramota, niti tamošnjega poljskega čuvaja Ivana Sancina od onih, katerih jezika se poslužujejo mesto \ »Škarabota«, kateri ga je bil zasačil, ko je svojega. ; fige kradel. »Piccolo« je bil takrat prinesel Ali ona graja ne zadev lje le te vrste ' članek, da je Tavčar nedolžen, da je Sanci n ljudij, amp a k b e se de c e s a r j e v e v e-j izmislil tatvino radi političnega sovraštva 1 j a j o tudi z is tem u in vladi, ki v j proti Banellijevemu pristašu Tavčarju, daje teh krajih ustanovlja nemške šole na — ob tej priliki brez vsakega povoda istega na-rttroške države. Vlada in zistem m \ padel s težko palico in daje ta (Tavčar) v menda še ne spominjata, da so minoli tisti opravičeni brambi poškodoval čuvaja Sancina. časi, ko je nekoliko plemenitih rodbin dajalo Današnja kazenska rezprava, ki se je vršila deželi značaj in da danes triumfnjeta priroda proti Franu Tavčarju radi zločina težke tein zavest ljudstva. lesne poškodbe, je pa pokazala, da je vse to Ne umevati tega, in hoteti te šole, na- gola laž. Tavčar je bil obsojen namreč na t menjene za vzgojo Italijanov, ohraniti na mesecev težkeječe. Sodni dvor je popolnoma vsaki način nemške, je nezakonito, je kri- veroval izpoved bi poškodovanca Ivana san-vično. Besede cesarjeve naj bodo v posvarilo cina, ki je izključil vsaki slabi namen in tudi vladi in — italijanskim starišem, ki vsaki napad od svoje strani, ni pa verjel iz-pošiljajo svoje otroke v nemške šole, ne da povedbam toženčevega očeta in dekle Bonazza, bi jih pustili obiskovati vsaj tečaj za italijan-j ker so bile iste v nasprotju mej seboj in s ski jezik. Ti stariši ne le da ne mislijo na trditvami toženca. Sodni dvor je torej ab-mučeništvo, spojeno s poukom v ptujem je- solutno izključil, da bi bil toženec napaden, ziku, ampak ne skrbe, da bi otroci obisko- G. predsednik razprave je izrekel tudi v vali vsaj tistih par ur pouka v italijanščini, razlogih sodbe, da je ravnanje poškodovan-prav kakor da bi hoteli, da njih deca ue čevo jasno pokazalo, da ne goji nobenega znajo ni vrstice napisati v svojem jeziku. To sovraštva proti tožencu in njegovi družini in je prežalosten pojav brezvestnosti in nepo- da se je celo prijateljski obnašal, ker je prišel znanja najprvotnejih dolžnosti italijanskega naznanit tatvino očetu Tavčarjevemu, d oči in očeta. To je povsem zgrešen zistem, ki pri- bi bil sicer, ako bi bil sovražen, ovadil ta-vaja do tega. da mladeniči ostajajo nežna- koj vso stvar policiji. čajni in da zaključujejo s tem, da ne morejo Popravek. Prejeli smo in objavljamo tekmovati ne z Nemci — ker se ne prince Slavno Uredništvo lista* «Kdinost» ! nikoli toliko nemščine kakor Nemec — ni z Podpisani, kapelan v Skednju, poživlja Italijani, ker ne znajo italijanski. j slavnoisto Uredništvo, da na podlagi S H*. Revnim na duhu, ki menijo, da bi se tisk. zak. v svojem listu na ravno istem me- ponižali, ako bi o slovesni priliki govorili 1 stu in v prili. številki javno prekliče, kar je ! svoj jezik —, vladi, ki pomaga vzdrževati ta objavilo v št. 222 od dne 2*. t. m. predsodek, vzdržujč nemške šole po laških 1. Ni res, da je podpisani prestopil od- mestih in oviraje razvoj narodne zavesti — ločno na laško stran ter napovedal boj .->!o- starišem, ki pozabljajo na svoje dolžnosti ka- venskemu življu v Skedenski vasi. kor Ialijani: veljajo besede cesarjeve kakor 2. Ni res, da noče načeloma govoriti zaslužena lekeija. slovenski; marveč on pridiguje ino katekizuje Tako nekako je pisal včerajšnji »Pic- slovenski in laški, in ako ga kdo nagovarja colo«. In mi - kako nenavaden, redek slu- v slovenskem jeziku, ran vedno odgovarja čaj — mi soglašamo žujim v polni meri. Se- slovenski, ako ga nagovarja laški, odgovarja j veda mutatis mutandis: kar velja za itali- laški. Iz tega sledi da podpisani nikakor ne ijanske omahljivce, za italijanske stariše in za agitira za prestop ljustva v .ce-.~ Po zdravniških imenih naj ae rastujoči mladini, po-aebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljaro Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje. Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojii z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Katrn einer«. I f/ ■T I "/ ri ■ 'i m Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro ,t0 let v mnogih hlevih, kedar živina s-.oče rada jesti, ked&r slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah. Cena '/, žkatljiea kron 1*40. jkat-ljiee 70 stot. Pristen je le se zraven 3toječo varnostno znamko ter je ^a grodaj v vseh lekarnah in drogerijah rlavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, romunski In knežje bolgarski dvorni zalagatelj. Okrožni lekarnar, Korneubnrg pri Dunaju. IVAN SCHINDLER Dunaj, HI. Erdbergstrasse itev. 12. razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-hrvatsfcem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne iu gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod. Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER ces. kralj. privilegiran lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12. t Potrtim srcem javljamo vsem sorodni kom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog oziroma oče Anton Dekleva, delovodja pri gospodu Kr. Dejaku. pt> dolgi in mueni belezni v M9. letu svoje dobe, previden se svetotajstvi, v Gospodu zaspal. Pogreb bo dne 4. t. m. ol> 101/« uri zjutraj iz hiše žalosti, uliea M«»lin Piccolo-štv. 9. Trst, dne 2. oktobra HM M). Ivana Dekleva roj. Perhinek soproga. * Olga. Marija Anton. Oskar hčeri. sinova. Razpis službe. Razpisuje se služba tajnika-orga-nista z letno plačo 1000 kron oziroma tajnika Z letno plačo 800 kron. Zahteva se popolna spretnost v tajništvu in znanje slovenskega jezika. Komen, dne septembra 1(J00. Županstvo Komen. Proda se štacnna z mešanim blagom v jako lepem krajn ob železnici blizo Trsta, pod jako ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo tega lista via Molino piccolo št. 3, IT. nadstrop. xxxxxxxxxxxxxxxx Meble za eno popolno spalno sobo proda Ivan Seil k a ulica Sette Fontane št. XXXX>OCXXXXXXXKXX Prevode iz slovanskih jezikov na nemški ali slovenski sprejema nekdo. Ponudbe pod »Sloven« na uredništvo lista. F 1 L I J A L K A c. ti uriv. avstr. Milim zavofla za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjin na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2»/40/0 3<>"dDevni otlkaz 2%°/' 30- . 3 V/o o-mesecni 6- . Ol/ 01 - 4 /o 91 0 " J '« .na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, '2S. junija in odnosno 90. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brt-z obresti. Nakaznice Da Dunaj, Prago, Pesto. Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, A rad. liielitz. Gablonz. Gradec Sibinj, Inoniostu, Czovec. Ljubljano, Line, Dionicu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1"00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostui papirji, zlati ali ereberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Kujav, pristen, navaden angleški sladkor dobiva se edino v moji zalogi ter ga prodajam po zelo ugodnih cenah. Priporočam se Anton Godni g, trgovec. Via Nuova. Paziti na ponarejanja.