86. številka. V Trstu, v soboto 28. oktobra 1893. Tečaj XVIII „EDINOST** izhaja dvakrat na teden, vsako gredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost" atui« x za vse leto f. 8.—; izven Avstrije f. 9.— za '/, leta n 8.-; . , „ 4.50 za «/« leta „ 1.50; „ „ „2.25 s ,,NovićaP**-J«m : za vse leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za •/. leta „ 3.5(1; „ . „ 5.-za '/4 leta w 1.75; „ „ „ 2.50 Posamične Številke ae dobirajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po S nvč., v Gorici in v Ajdovščini po 0 nvč. „NOVIČAR- po 9 nT«. EDINOST Oglati a« račune po 8 nvf. vrstiaa v petitu; za naslov« > debelimi trka*i ae plačuje prostor, kolikor bi ga ebaegto navadnih vrstic. Poslana» osmrtnic« in javne nahvalep domači oglasi itd. ae račun« po pogodbi. Vai dopiai naj a« poiiljajo uredniitvu: Piazza Caaerma it. 2. Vsako pismo mora biti f ran kovano, ker nefrankovana a« ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniišvo Pia*za Caaerma 9. Odprte reklasaaqj« ao proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. „T «Mn»—t Je mm !". V znamenju sloge. Javnosti je anano, kako Hodimo mi o našem domačem prepira; anano je vsakomur, da obsojamo t« prepir kar najstrožje. Obsojamo ga, ker vemo, da ne koristi ni konservativni oairoma verski stvari, ni takosvanim .radikalcem", pač pa je v neizmerno ikodo n & r o d n i stvari. Stvar je toraj taka-le : ob onih vprašanjih, ko se križajo pota obeh domačih, prepirajočih se strank, nima ni jedna ni druga nikaoega dobička od tega prepira, pri onem vprašanji pa, kjer so ali bi jima morali biti smotri povsem jednaki, pri na-rodnom vpraianji, trpiti pa obe stranki — ikodo. Na jedni strani torej nikaoega dobitka, na drugi pa velikanska »koda — kdo ne bi torej obsojal ta nesmiselni prepir, In čudno: oni in iiti ljudje, ki prepovedujejo na zunaj, recimo v .veliki" politiki, skrajni oportuniaem, oni in isti ljudje, ki nam trobijo v enomer na ušesa, da treba računati z razmerami — oni in isti ljudje so v nujen) domačem prepiru pro-povedniki najhujšega radikalizma in ne-isprosne nestrpnosti V borbi protf našemu skupnemu sovražniku bodimo torej pohlevni in popustljivi, mej nami samimi pa ostani ▼ permanenoi — mesarsko klanje. Nasproti n&rodnim sovražnikom, in celo ns-aproti židovstvu, naj velja najblažja tolerancija — nasproti bratu in sorojaku pa kruti fanatizem ; v borbi za narodna prava naj bi bili ovčice, v borbi proti onimi mej nami ki so nekoliko od očneji mimo nas pri zahte-vanju narodnih pravic avojemu rodu, pa — volkovi. Kako protislovje, kaka nedo-slednoat, in kak — nesmisel t In sa ta nesmisel pričela se je mej nami pravcata divja gonja — nikomur v £ast, a v veliko sramoto narodu slovenskemu. Ker pa ni lehko braniti take nauke z argumenti in dokasi, jeli so dotič- PODLISTEK. Tri povesti brez naslova. Hrvatski spisal Kaaverij Šaudor-Ojalski. Prva povtit (1848 —1855) (Dalje.) — Hvaljen bodi Bog in častita Mati božja — dal Bog blagoslovljen dober večer — odzval se je kmet. — A, Jurij, ti si P Kje je moj gospodar P Mogoče da je na vozu P Gotovo — on je gospod ! Magdioa — otrok moj — pridi precej sem, sosed Jurij povrnil se je iz vojske. Pojdite, boter, greva v kuhinjo, da ne ostaneva na pragu. — Kaj — kaj P odavala se je od nekje Magdioa ter prihitela sraven. — Torej, kaj je a očetom P Kako je bilo P Ali h te pobili sovražnika P Ali je oče poslal kakšno pismo, v katerem naznanja svoj prihod P povpraševali sti obe bednega kmeta, ki ja je pogledoval začudeno in zmedeno. Ni mogel spregovoriti besedice, kajti stiskalo ga je nekaj v gol-taucu. Slednjič jel je pokašljevati; plunil je daleč v kot in potem stopil tja, da pomeša z nogo, kar je vrgel is sebe. — Hm, bilo je strašansko, pričel je pripovedovati. Najprej smo bili v Legradu, potem smo šli nnzaj v Varaždin, od ondu niki motiti in bloditi pojme. Politiško pustolovstvo in umazana sebičnost prihitela sta, ali prav sa prav usilila sta se pod častitljivo zastavo konservativne in verske atvari. Dotičniki so računali dobro; dobro vedoČ, da je verska stvar aveta vsemu narodu in da gorje tistemu, ki bi se drznil dotakniti se tega vzvišenega čuvstva, poskrili so se rasni »vodje* naroda slovenskega sa hrbet verske stvari, in jeli so v tem varnem zatišji napadati vse one, kateri so na poti njihovi p o 111 i š k i hegemoniji, oslanjajoči se na neodpustno oportunstvo in na skrajno popustljivost. Tako so jeli oportunstvo identifikovati s konservatizmom. Vse tiste, ki se niso hoteli kar brezpogojno ukloniti njihovi paroli, vrgli so kar brez pomisleka in neusmiljeno na veliki kup mej radikalce, liberalce in brezverce. Narodna odločnost postala je znak besnečega radikal-stva in brezveratva. Nič nam ni pomagalo, da smo se branili s vsemi štirimi proti takemu razlaganju, nič nam ni pomagalo, da smo te sveto jezo protestovali proti podtikanju brezverstva, nam, ki ne zaostajemo ni za las za raznimi novopečenimi „vodji* n&roda slovenskega, kolikor se dostaje verske gorečnosti — vsi naši protesti nas niso mogli oteti, da ne bi se nam bil na čelo užgal znak brezvrestva. In prišlo je kakor je moralo priti: ta divja gonja na slovenske .radikalce" zbegala je nedolžni in priprosti nArod slovenski, da revež v tej stiski in zmešnjavi sam ne ve, kam bi se obrnil. Kaj čuda, da je jel nekam nezaupno in po strani gledati vse one, ki odkrito in možko besedo grajajo domačo zmešnjavo in pa tisto brezna-čelnost, katera praznuje s e-d a j s v o j e o rgi j e v dunajskem parlamentu. Po teh .načelih* sedanjih vodij naroda alovenskega zašla sta — ne smejte se, prijatelji 1 — tudi po- pa čez Dravo. Uh, to je grda in velika voda, ki dere kot sto hudičev — — — In potem P Govori daljo ! — pretrgati ga obe hkratu. — Precej, preoej. Sli smo tedaj čez Dravo, vodnik nam je bil nek nemški general. V prvem hipu ni bilo sledu Madja-rom. Po tem pa hkratu ! — Pred neko veliko vasjo — pri nas niti mesta niso takšna — le ludje čudno izgledajo, kajti moški nosijo suknje — pa prav lepih pre-šičev imajo-- — Ali — naprej! — Dobro — dobro. Tukaj torej smo dobili celo vojsko ter so pričele svirati pučke in topovi. — Joj, dobri Bog! aH je bil tudi Dragoslovič s vami P — Gotovo — tudi jaz — on je nosil zastavo. No, vsaj v bitki ni to tako strašno. Streljali so, kroglje so letele — ali mi nismo padali — to je uprav tako, kakor bi človek ves dan streljal v vrbo, a na večer bi opazil, da je le kaka šiba ob-streljena. — Pustite to, prosim vas — povejte, kako je in kje je oče P poseže vmes Mag-dica vsa v strahu. — Torej, da, gospod Štefan, Madjari so nas pritisnili in mi smo se morali umakniti, kajti imeli so boljše puške. Okolu zastave so se držali najhujše. Govorijo, da slaeoa S p i n č i č in L a g i n j .a na indeks zlobnih .radikalcev*. Oni, ki poznajo ta dva moža, so ae seveda smijali prav od srca takemu politiikemu — kako bi rekli P — šarlatanstvu, ali drugod, zlasti na Kranjskem, verjeli so raznim bajkam in v Ljubljani in v Gorici so hoteli nastaviti lopato, da ispodkopljejo vpliv in uglad tema možema — v varnost in Čast svete vere, so rekli. Toda v Ljubljani in Gorici so se vendar nekoliko zmotili v računih. Narod po Istri je pač pobožen in nepremično avest veri svojih očetov — a ta narod trpi ne* i smerno pri sedanjih razmerah, ta narod ve tudi, da njegovemu trpljenju ne bode kouca, dokler bod« trajal sedanji a i a t e m. Ker pa ata poslanca S p i n č i č in L a g i n j a sinova tega naroda, ker živita mej tem narodom in poznata njegove stiske in njego mučeništvo: čutita tudi z narodom, da treba delati na radikalno spremembo sedanjega sistema! V tem spoznanju tiči izvor njunemu .radikalizmu*. Sedaj pa pa sodite, častiti čitatelji sami, ali je res verski interea zahteval, da ae zruii ugled dvoje mož, katera s vsemi silami velikega svojega rodoljubja, neomejene požrtvoval nosti in bistre svoje glave delata na to, da režita narod iatrski is želesnih pesti onih in istih nasilnežev, ki ne sovražijo samo naše narodnosti, ampak so sajedno verni in očitni pristaši kričačev doli v gladni Italiji — kateri sovražijo torej tudi našo cerkev in njenega prosvetljenega poglavarja P! Odgovor na to vprašanje dobili smo navolilnem s h o d u v D e k a n i h ; in dobili smo ga v slovesni obliki. Kakih 400 voliloev — na čelu jim najodličnejši zastopniki duhovščine in malone polnošte-vilno zbrana posvetna inteligencija koper-skega okraja — izrekli so p o p o I n o in se je gospodu Štefanu spodteknilo — jaz ne vem, kajti sem hitel kakor saje! — Bog moj, in oče, ali je mari pa-del P — Magdici se je satemnelo pred očmi. — Ni padel. Prav sa prav ne vem, ker smo se razpršili na vse strani. Še-le čez dobre četiri ure smo se zopet sešli. No, gospoda Štefana ni bilo nikjer — in on je nosil cesarsko zastavo. Zvečer je bila zopet bitka in sedaj smo premagali Madjare, ki so zbežali is vasi. Prišedši v vas — našli smo vislice — in na njih gospoda učitelja. — Za božje ime — joj, joj nam! — kričiti obe, hiteč sem in tja. — Ksko bodem živela jaz, kako otroci, kaj nam je storiti sirotam P On naš hranitelj — in uprav sedaj bi morala plačati obresti na neki dolg. Joj — joj ! pričela je mati jokati se in obračati po kuhinji. Slednjič se je vrgla na klop. v kotu ; atis-nivši se pričela je tisto ritmično jokanje, ki je običajno pri Hrvatih, kadar je kdo umrl v družini. Magdioa obstala je v prvi mah kakor da je lesena in nema. Niti genila se ni. Potem se je bolj zgrudila nego prislonila na zid ter razprostrtima rokama zrla široko v temni kuhinjski kot. Polastil se je tudi nje hud jok, ne dn bi očutila gostih solz na obrazu. brezpogojno saepanje poslan-cemaSpinčiču in Laginji. Sklice-vaje se na to aaupnico dala bi se napisati cela vrsta razmišljavanj o sedanjem zietemu ter o taktiki naše slovenske delegacije nasproti temu- sistemn. A pust mo to za danes! Pač pa hočemo naglatati važnost dekanskega shoda s ozirom aa naše domače odiroltije in pa nauk, katerega si more izerpiti vsakdo is dogodkov pri tem shodu. Kdo bi se drsnil sumničiti duhovščino koporskega okraja, da morda zaostaja v verski gorečnosti in v zvestem spol-njevitnju dolžnosti svojega poklica P Kdo bi jej mogel očitati, da se ne zaveda velike dolžnosti svoje, gojiti in širiti po-vsodi versko čutstvovanje P! In vender je prišla ta duhovščina v velikem številu na volilski shod, ter isrekla svoje zaupanje Spinčiću in Laginji. Poišla je — in pokazala s tem ne le svoje goreče rodoljubje, ampak tudi bistro svoje razsodnost, ki ume razločevati stvari, kakor se jih mora razločevati. Istrska duhovščina ve dobro, da Spinčič in Laginja nista nikaka radi-kalca v svojih smotrih in oiljih; da sta pa neizproana glede poti, ki vodijo do teh ciljev. Ta duhovščina pozna dobro neznosno odnoiaje po Istri, ona pozna vsa ona umazana in gnuana sredstva, s katerimi se vzdržujejo ti odnoiaji — saj trpi ona sama neizmerno na teh odnošajih —, ona ve, kje je iskati resničnih sovražnikov naši veri in zato je radostno pritrdila poslancema Spinčiču in Laginji. Zaupnica duhovščine je glasen protest proti nakanam, ki hočejo identifikovati verski interes s političkim oportunstvom; protest je bil proti nakanam, identifikovati verski interes s nasprotovanjem narodni ideji. V Dekanih se niso lovile slepe miži. — Oh, sam hudir ga je nesel in sa-peljal v vojake, nastavila je mati po polurnem jokanju. Kaj bo s mojimi otroci — kaj bo s menoj P — Kmet pa je stal še vedno v kuhinji česaje se po glavi. — Gospodje so rekli, da vam cesarstvo pomaga, ker vam bode hvaležno. Pa tudi mora — kajti človek je zgubil glavo za cesarsko — zastavo. Sam gospod general dal je svečano pokopati pokojnika — na prsi ma je položil svetinjo. — Mogoče je dal tudi kaj donarja sa nas P vprašala je nagloma žena, pristopi v S i blife kmetu. — Ne vem, — ni, kako bi on dali Cesarstvo bo dalo. Dobro bi bilo, da naredite prošnjo. — Lehko za to. Prošnjo stori že Magdioa, ki pisati sna in ker ni več potreba sestaviti jo latinski. Slišiš, Magdica, ti bo-deš pisala, saj si tudi v resnici ti sama dosti kriva, ker si ga nagovarjala. Deklica je popolnoma obnemogla od velike boli in skoro omedlela! no. čuvli poslednje besede, — ki so jo vbodle v srce — vskriknila je in odskočila, kakor da je ranjena, ter si pokrila obraz z rokami, ponavljajoč besedo .kriva". Položaj, v katerem se je nahajala Dragoslavičnva družina, je bil beden, čem Dr. Laginja je natočil čistega prozornega vina t kozarce glede svojih namenov, a tudi duhovščina jo storila isto — tudi ona je povedala možko, glasno in jasno posvetni inteligenciji, kaj hoće in kaj mora sahtevati v prvi vrati od poslanca in potem tudi od vseh drugih javnih činiteljev. Ta duhovščina je varovala svetim navdušenjem svoje versko stališče. In vender smo se sporazumeli. Posvetna in duhovna inteligencija podali ste si roko ▼ bratski slogi. Naglašanju potrebe verskega čutstvovanja pritrdila je soglasno vsa navzoča inteligencija, a duhovščina je izrekla svečano, da hoče dati narodu, kar je narodovega, da hoče vršiti vsikdar svojo n & r o d n o dolžnost. Pri takih dispozicijah je bilo sporazum-Ijenje lehka stvar—v znamenju sloge razšli smo se po shodu v Dekanih. V tej okolnosti tiči velikanski pomen shoda v Dekanih. Še neke druge okolnosti ne smemo pozabiti. Nesrečni prepir mej obema strankama slovenskima „ izval jej na površje razne ne ravno vesele pojavej mej drugim bi hoteli neka-terniki po vsej sili ustvariti nekako nasprotje mej duhovščino in učitelj-s t v o m. Tudi v tem pogledu pokazala se je duhovščina v Dekanih samostojno in pravično v svoji sodbi: izrekla je si-j t j n o spričevalo našemu učite 1 j s t v u. In mi se drznemo trditi, da je s tem stokrat več koristila verski stvari, nego morejo koristiti vsa tista ropotanja po shodih: pridobila si je srca učiteljstva. In tako je prišlo, d a • e verska ideja ie dolgo dolgo ni proslavljala tako zduiuo in ognjevito, kakor ravno na Laginje-vem shodu v Dekanih. Tem bolj moramo obžalovati, da ljubljansko konservativno glasilo do danes — mi itejemo že deveti dan po shodu — ni s jedno samo besedico omenilo tega znamenitega shoda. No, morda je dobro tako, merda odpre ravno ta okolnost oči marsikomu. Ker si ne moremo misliti, da bi verski oziri silili omenjeno glasilo, da molči o tej sijajni manifestaciji verskega čuvstvovanja, moramo pač misliti, da so je k molčanju prisilili drugi, politiški osiri. Seveda: v Dekanih smo zborovali v znamenju miru in sloge, a to ne ugaja marsikomu, ker bi rad lovil ribe po motni vodi. No, bodi si. V Dekanih so istrski ro-doljubje vseh stanov podali sijajen vzgled neupogljive odločnosti na zunaj, a blage spravljivosti mej brati. V Iatri trpe v»i, duhovni in posvetnjaki; in ker trpe vsi, dalje pa, tem slabši. Prvo leto jo je še prebila nekako. Ker dlje časa niso mogli najti naslednika Dragoslaviču, imeli so vsaj stanovanje v šoli in tudi drugači je podpiral družino župnik, pa tudi Lackovič. No, župnik je kmalo potem umrl, ko je nastopilo nemška vlada, ki ga je pozvala na odgovornost zaradi cerkvne podobe ter uvela proti njemu preiskavo. Leackovičevi pa so se izselili. On je izgubil službo; ker je imel otroke za šolanje, preselil se je v Varaždin, kjer mu je soproga imela malo hišico. Hoteli so tudi Magdico vzeti seboj, ali to ni bilo jmogoče, ker ona je bila jedina mej brati in sestrami, ki je bila sposobna za delo v družini ! Slednjič so morali seliti tudi iz šole. V prvi mah so si najeli v vasi stanovanje. Potem so predelali klet v vinogradu, — ki so jo imeli kot svoj del od plemiškega posestva — ter so stanovali v njej. Magdica je moralo sedaj po dnevi opravljati vsa kmečka opravila, po noči pa Šivati. No, nikoli ji ni bilo žal, da je navezana na vedno delo, kajti v delu je lože prenašala bolečine za očetom. „Jas sem kriva" — poudarjala si je nema pri sebi v svoji obupnosti ter v takih trenutkih bi bila vskriknila is glo-bočine svoje duše, da jo niso vtolažili razlogi rasuma in patrijotiški občutki. (Dalje prih.) vedo, da krvavo potrebujejo druzega. Združili so se, da v znamenju sloge pribore smago sveti naši stvari. Politični pregled. Notranje dežele. Poslanska sbornica. V seji dne 25. t. m. razpravljalo se dalje o volilni preosnovi. Posl. Kramar govoril je v prilog vladi, toda omenil je, da nima samo nemška levica pravice govoriti v imenu meščanstva; tudi Mladočehi so meščani, toda razlikujejo se od levičarjev v tem, da so pravični. — Poseben utis je napravil grofa Wurmbrandta (deželnega glavarja Štajerske) govor. Omenil je med ostalim, da se mora pred tako pre-o^novo prekrižati vsak dober državljan. Kar je mogoče v druzih državah, ni možno v Avstriji, katera mora svojo staro konstitucijo razvijati polagoma. Vladina volilna preostiova udarila je v zbornico liki bomba; vsi konservativni elementi združili so se, ne da vržejo ministerstvo, ampak da se branijo pred njim. Moramo delati v pre-osnovo volilnega reda, toda ne v prid današnjega vladinega načrta. Govornik je izjavil svoje oavedočenje, da ne sprejme kmetsko prebivalstvo splolnega volilnega prava is bojazni pred sooijalistično poplavo. Pogreška vladinega načrta n e tiči v paragrafih, marveč v d u h u preosnove je gorostasni preobrat, kateri so ne o s i r a na odnosaje v Avstriji. Tem« govoru ao posebno živahno pritrjevali Poljaki, levičarji in Hohenwartovci. V seji dne 25. je s p r e j e I a vojaška komisija novi brambovski s a k o n bres vsske premene. Poslaneo K 1 a i 6 je predložil, da se pridrži sa D u-brovnik in Kotor stari sakon izza leta 1883. Predlog je bil sprejet le v obliki resolucije. Dne 26. sbrsla se je komisija, katera ima poročati o isjemnem stanju v Pragi. Grof Taaffe je omenil, da so vsi dotični spisi v dvorani, toda da se more jedeu del teh spisov, kateri se tiče Nj. Veličanstva, čitati le v tajni seji. Ta predlog je sprejela komisija s 18 (med katerimi klub Coroninija) proti 5 glasovi. Na to je odšlo kakih 200 poslancev s galerije, kjsr so poslušali razpravo komisije. Čitanju je prisustvoval tudi pravosodni minister grof Sohonborn. Dne 26. t. m. nadaljevalo se je javno čitanje spisov, tičočih se isjemnega s t a n j a v Pragi. Čitale so se samo sa-deve, tikajoče se shodov in pa tiskovin, uiso pa Se prišle na vrsto obtožbe radi veleiadsjstva. — O tem čitanju provzročil je posebno veselost vsklic poslanca H e-r o 1 d a. Ko je namreč omenil vladni sa-stopnik nekega govora poslanca Slavika, med katerim je izjavil nek volilec, da so vohlci pripravljeni iti za njim, kamorkoli jih povede, vsklikoil je Herold: BV plzensko pivarno !• Na Dunaju se govori, da je o e s a r poklical k sebi v Budimpešto grofa Hohenwarta abok tega, ker mu je dne 24. t. m., kakor trdijo konservativci, grof Taaffe ponudil mini st er sko predsedniŠtvo. V Pragi vršile so se dne 25. t. m. dopolnilne volitve v mestni zastop. Izvoljenih je 16 StaroČehov in 13 Mlado č e h o v. Štirje kandidatje pridejo v ožjo volitev. Ako pri oijih volitvah zmagajo Mladočehi, dobe tudi večino v mestnem svetu. Vspehe Mladočehov moramo smatrati velikanskimi, ako pomislimo na položaj, kakoršen je nastal vsled izjemnih naredeb. Nadvojvoda Albrecht mudil se je te dni v Berlinu in P o t s d a m u. Šel se je zahvalit nemškemu oesarju na imenovanju sa pruskega marSala. Poluiški krogi pa trde, da je imel tudi poseben nalog raspravljati s cesarjem Viljelmom o nekaterih važnih vojaških vprašanjih, tičočih se le Avstrije in Nemčije. O priliki svoje škofovske 20-1 e t n i c e govoril je ogrski škof Samassa v J a g r u (Erlan) o verskih odnoftajih v Ogrski. Grajal jo postopanje katoliških listov, kateri ščuvajo proti cerkvenim dostojanstvenikom in veri. Priporočal je sklicanje katoliškega shoda, kateri naj bi ukrepal potrebno sosebno proti civilnemu zakonu. Vnanje država. Podpis admirala Avelena. 0 priliki bivanja ruskega brodovja imel je ruski zapovednik naslednje vizitnice : „Contre admiral Avellan, Commandant P Escadre imperial de la Mćditerranće*. (Kontreadmiral Avellan, zapovednik cesarskega sredozemskega brodovja). Iz tega je razvidno, dtt rusko sredozemsko bro-dovje zaros obstoji, in da ni le prazno govoričenje, kakor so mislile razne države iz početka. Zbok tega pa tudi sedaj nemški listi pripisujo ruskemu obisku v Tulonu večjo važnost, kakor so jo hoteli priznati prej. Predsednik francoske republike Carnot odpeljal se je dne 26. t. m. v spremstvu ministrov Dupuy ja, Rieunierja in Devella in odposlanca Monte-bella iz Pariza v Tulon, da prisustvuje odhodu ruskega brodovja. Včeraj so spustili v Toulonu neko oklopnico v morje. Ob tej priliki zatrdil je škof, koji je blsgoslovil oklopnico, da je duhovščina udana institucijam Francije. Isti cerkveni dosto-janstvanik je izrazil željo, da f rane o-sko-rusko prijateljsto bodi zaščitnik miru. Na Španjolskom je ljudstvo razburjeno, ker se vlada jako počasi pripravlja na maščevanje nad samoroi v M a- 1 i 11 i. Kljubu pripravam za vojsko pogaja se vlada z marokanskim Sultanom MuleyHassHnom za mirno pobotanje, kar se jej pa že zbok tega ne posreči, ker so razns poldivja plemena razglasila sveto vojsko proti Španijoloeio. Tudi pleme Andžerjev, katero se je lani uprlo Sultanu samemu, pridružilo se je „sveti vezi". — Včeraj, dno 27. t. m. začeli so Španijolci še-le z gradnjo uterje-vanj. Zapovednikom v Malilli imenovan je general Mazias. Bankovsko zadevo italijansko prinese poslanec Mardini takoj pe odprtju zbornice pred javnost. Poročal bode o rezultatih preiskave. Opozicija trdi, da namerja ministerstvo to čitanje z a-vleči. Vojno ministerstvo italijansko bavi se sedaj z vprašanjem o utrditvi Sicilije. Boji se, da ne bi koja sila napadla nenadoma važni ta otok. Različne vesti. C. k. namestnik v latrl. Njegova ekscelencija vitez Rinaldini bavil se je te dni v Umagu, Cittanovi, Vižinadi. Matavunu in Višnjanu. Sprejeli so ga povsodi jako svečano. Kakor javljajo italijanski listi obiskal je v ev. Nedilji tudi šolo družbe „Loga Nazionale". Spremljal ga je c. kr. okrajni glavar vitez Elluscheg. Iz državnega zbora. V včerajšnji seji se je nadaljevala razprava o volilni reformi. Maloruiki poslanec Roman-o z u k je govoril za vladno predlogo, dasi bi se moralo marsikaj premeniti na njej. Razširjenje volilne pravioe utrjalo bode u d a n o s t Malorusov do države ter preprečevalo volilske korupcije. Gosp. posl. Spinčič je interpelovsl radi nedostatnosti šolskih prostorov v Lovrani, radi nedostatkov na narodni šoli v Opatiji, o peticijah Slovencev sa osnovo slovenskih šol v Trstu, in slednjič radi osnove redne narodne šole v Poljani, okraja voloskoga.. Deželni zbor tržaški. Deželni odbor odobril je svoj načrt za prihodnjo zasedanje tržaikega deželnega zbor«. Razpravljale se bodo naslednje točke: 1. Zakonski načrt o lovski pravici na temelju vladinega predloga. 2. Deželnega odbora poročilo o vladinem zakonskem načrtu o prisegi in opravi poljskih čuvajev. 3. Predlog o postavni obliki šolskega nadzorovanja. 4. Postavna oblika o gasilnih pravilih. 5. Predloga prošnje za ustanovitev i t a I i j a n s k e ga vse u Či 11 šča v Trstu. 6. Predloga postavne oblike za dpremeno stavbinskega zakona. Magistratni politični zastopniki v okolici. Kakor je čitateljam „Edinosti" že znano, priložilo se je barkovljansko pevsko društvo „Adrija* proti tamošnjemu okrajnemu podnačelniku Vižintiniju vsled pri' stranskega postopanja proti udom tega društva. Visoko c. kr. namostuištvo, kateremu je bila predložena pritožba, prepustilo je vso stvar mestnemu magistratu kot prvi instanciji. Radovedni smo res, kak6 se stvar reši, in kako bodo skušali na magistratu oprati vrednega svojega ljubljenca. Ostro sestavljena pritožba pravi mej drugim, da ni hotel napraviti imenovani podnačelnik ubožnega lista nekem« „Adrijašu" le za to, ker je ud „Adrije", čeravno je isti le ubog zidar. V pritožbi se tudi dokazuje, da je rečeni zastopnik magistrata imenovanega uda razžalil — a ženi ubozega zidarja (katero je osorno zapodil, prosečo ubožni list) je rekel: „Glede vas bi že naredil ubožni list, a radi vašega moža ga ne naredim !* Pomenljivo je pa, da se v te) pritožbi omenja, da je. imenovani magi-stratni podnačelnik napravil ubožne liste ljudem, posestnikom, kateri nimajo nikake potrebe, a to lato, da izgube glas o priliki volitve 1 Te dni sta bila zaslišana imenovani „Adrijaš* in njegova žena, katera sta odločno potrdila, kakor stoji v pritožbi. — Dotični magistratni uradnik rekel je jima, da pač ni bilo treba napraviti tako ostre pritožbe proti okrajnemu podnačelniku 1! t Menimo, da stvar ne sme zaspati, a naši zastopniki imajo priliko spregovoriti besedo na primernem mestu ter dokazati svetu, kaj mora prebiti naroden okoličan od strani organov „liberalnega" magistrata f Slovenske vloge na mestnem magistratu imajo do sedaj tako srečo, kakor pes v cerkvi. Odbacajo jih kolikor morejo, a odvreči jih vendar ne morejo. Nekdaj niso hoteli niti sprejemati naših prošenj, dokler jih ministerstvo ni prisililo v to, temveč so zahtevali, da je vsaki vlogi pridejati tudi laški prevod. Zadnji čas se pa to vloge menda množe, a navzlio tej okolnosti slavni magistrat nočo preskrbeti, da bi se v mestni hiši nastavil vsaj jeden slovenski uradnik, koji naj bi odpravljal do 40.000 Slovanov, dočim jih imajo Lahi, katerih je komaj dvakrat toliko na številu, na stotine. Vendar pa rešuje mestui magistrat vse slovenske vloge še vedno v blaženi laščini, ter slovenski občan celo pristojbine in davke mora plačevati proti isključljivo laškim pobotnicam. Temu treba storiti konec, Samo nekatera tukajaiu slovenska društva se dosedaj poslužujejo slovenščine v občevanju z magistratom, dočim zasebniki še vedno tlako delajo laščini. Ko je te dni nek zastopuik okoličauskega društva bil poklican na magistrat dat pojasnil glede neoega slovenskega priziva, rekel mu je dotični uradnik, da le malo društev občuje z magistratom edino v slovenščini, ter da pridevajo prevode svojim slovenskim vlogam. Dotičnik .ni hotel tega verjeti, radi česar opominjamo v*a slovenska društva in zasebnike, da se obračajo na magistrat samo s slovenskimi vlogami, ne da bi jim bilo treba pridevati nikscih laških prevodov. Ako magistrat nima slovenščine zatožnih uradnikov, naj si jih najme in nastavi; 40.000 Slovanov v Trstu imajo do tega tem večjo pravico, ker z diuzioii narodnostmi vred nosijo enake davke in ogromne občinske doklade. Tudi kedar kdo kaj vplača, naj odločno zahteva slovansko pobotnico, da vsaj ve, ksj in zakaj plačuje. Samo na tak način nam jo mogoče prisiliti laško gospodo, da nas spoštuje. Ker mu je mestni magistrat dosledno reševal slovenske vloge v laškem jeziku, pritožilo se je .Rojansko posojilno in konsumno društvo* na mestno delegacijo s prošnjo, da podrejenemu magistratu ukaže reševati slovenske vloge ▼ slovenskem jeziku. Ta priziv je mestna delega« cija zavrgla zato, ker je bil sestavljen v „nepoznanem jeziku". Proti temu odloku in neosnovaneinu zapostavljanju slovenskega jezika, pritožilo se je imenovano društvo na upravno sodišči«, kateremu bode izreči svojo sodbo. Poslednja, upamo, bode pravična slovenskemu zatiranemu narodu v Trstu in okolici, radi česar priporočamo živo vsuui rodoljubom in društvom, da se ne uklonejo volji magistrata temveč, da predlagajo svoje vloge pri istem uradu in pri vseh magistratu podrejenih uradih edino v slovenskem jeziku. Ako pa jih zavrnejo, naj pa nastopijo pot pritožbe. Le z ved-nimi pritožbami preverimo kedaj slavno vlado, da nismo tu samo za davke plačevati, temvoč, da hočemo uživati tudi pravice, zajamčene nam v ustavnih zakonih. Spoštujmo se sami in tndi Lahi nas bodo morali spoštovati in v obzir jemati. Le ako bodemo sami v tem pogledu odločni, prepričamo vlado, da prisili magistrat dajati i nam one pravice, katerih so deležni v polni meri Lahi in Nemoi. • Lega nazionale" in slovenska deca. Vodstvo lahonskega društva „Lega nazionale* je izdalo nek oglas, v katerem naznanja občinstvu, da je dogotovljeno poslopje za laško ljudsko iolo v sv. Križu. „Oliko pospešujoče delovanje društva" — veli rečeni oglas — »izvor nravnosti in blagostanja, zato, ker je izvir izobražbe, iiri se polagoma a sigurno, spodbuja ljudsko navdušenje, ter podpira moč zakona. Zadnja mu daje duševno moč, siguren branik proti žaljenju nasprotnikov, namreč : pravo. S pomočjo naroda iu pod okriljem zakona Lega napreduje odločno in čilo na poti do omike in napredka 1" Dalje opisuje novo stavbo za iolo v sv. Križu, „postavljeno na meji tržaške oko-lice",sredi poti mej Nabrežino in sv. Križem. Dalje posnemamo is istega opisa, da je vsa stavba narejena po rimskem in laikem slogu; najbrže jo je isdeloval kak italijanski inženir. Koncem pravi oklic, da mnogo očetov z veliko nestrpnostjo čakajo, da se začne italijanski pouk. Navedli smo tu odlomek tega oglasa svojim čitateljem, da spoznajo, kako hudo borbo imamo ne samo v Trstu, temuč povaodi na naših slovenskih tleh proti hudobnemu delovanju italijanske Lege. Znamenitejše odstavke smo podčrtali, da vidijo s kako rafiniranim orožjem se vedo bojevati iiHŠi nasprotniki. Cel6 zakone so poklicali na pomoč, da dokažejo svoje „pravo" do slovenskih otrok v Križu ! Svet ti slepć s zakoni, kateri pa jim bijejo v obraz ter jih stavljajo na laž, kajti po nobenem človeškem niti božjem pravu ni menda dovoljeno, da en narod duševno mori in zatira druzega. Namen Lege, kakor vseh drusih šolskih društev, bi moral biti le ta: braniti italijanski narod, kjer mu res preti nevarnost [od strani druge narodnosti. Jeli pa ta slučaj v slovenskem sv. Kriiu P Saj tu v vsej vasi menda ne našteješ pet laških otrok, ako izvzamemo morda ouih 16 do 20 otrok tujih laških delavcev v nabrežinskih kamenolomi h, koji so pa tujci ter ne spadajo niti k občini. Za domačine je pa za silo preskrbljeno s tamošnjo slovensko občinsko iolo. Ker je pa višja oblast po vsej pravici odreUu dovoljenje magistratu, da to šolo polašoi, ukrenol je ta drugače. Pomagal je šoli Lege do osnutju, ter jo postavil, kakor pravi omenjeni oglas, .al limite del territorio di Trieste". S tem hočejo pokszati, da jim je namen poseči do to moje z njih polaščevalniuii nameni. Evo vam sedaj laške šole na meji okolice — tudi ta spada njim, tudi to hočejo po-laščiti ter zasaditi na njo zadnjem koncu laško zastavo. V ta namen se hočejo postaviti celo pod okrilje (P) zakonov. No, pri sedanji popustljivosti slavne vlade doživimo lehko še čas, da se Lega razkorači tudi drugod ter nastavi svoje zanjke slovenski deci. Prenesla je Lega žo svoj delokrog izven mej, odločenih jej po pravilih s tem, da sploh deluje na Primorskem, kjer ima laški narod svoje šole, ne samo za se, temveč sili vanje tudi naše otroke. Sedaj pa krši dan na dan svoja pravila, snujoč laške učilnice v čeloma slovenskih krajih — a vse to gledajo mirno naši odločilni Činitelji dopuščajoč, da se jih zvesti iivelj ob Adriji pretvarja v državne nasprotnike. Da, oglas celo trdi, da podpira Lego „moč zakona 1" Upamo, da Sveto-kiižani lepo pokažejo vrata onim, kateri jih vabijo, da pošiljajo svojo deco v to laško šolo. Saj imajo svojo občinsko šolo, ki je postavno pripoznana, dočim ne dobi nova laška potujčevalnioa, upamo, nikoli pravice javnosti. Sram bi moralo biti vss-cega Slovenca, kateri bi bo tako spozabil, da bi svojo deco tamkaj vpisal. S tem, da ostane prazna, dokaže so najprej njena nepotrebnost ter se čim prej odstrani ta nakaza na naiih slovenskih tleh ! Kneginja Hohenlohe, posestnica na Devinu, je na svojem gradu v Devinu teško obolela. Ker je kneginja stara že 79 let, malo je nadeje, da okreva. Iz Doline se nam piše: Veliko se je že govorilo in pisalo glede italijanskih napisov mej Slovenoi bodisi v mestih ali na deželi. Ob svojem času se je poročalo tudi is Doline o takih Slovenoih, ki se smešijo s takimi napisi — oposarjalo se jih je ter žolelo, da odpravijo napise, ki nimajo ni-kakega pomena v našem in sploh v slovenskem kraju. Toda, želja ostala je le želja, in bilo bi odveč (vsaj pri nas) o tej stvari ie govoriti. Nekaj zelo pomenljivega pa je, kar ne morem in ne smem samolčati. Pred kratkim časom bil sem ravno v naši trafiki. Slučajno prišel je tje po istem opravku tudi tukajšni gosp. finančni vodja. Po kratkem razgovoru pričel je g. vodja nekako negotovo: „Danes je bil pri nas g. finančni inspektor iz Kopra, ter mi ukazal, naj vsem prodajalcem tabaka naznanim, da morajo napraviti na svojih tablah zraven slovenskega — tudi italijanski napis: „Vendita Tabacchi", češ, da v Dolino prihajajo često tudi tujci, ki ne razumejo slovenskega napisa. Dotična prodajalka tabaka, sicer dobra duia, pošalila se je z g. vodjo, meneč, da bi bilo isto tako dobro, ako bi napravila nemšk napis. — Gosp. vodja pa jej odgovori hitro: „A to pa ne, kajti naš g. inspektor je Italijan in on hoče tako imeti — —• ! Ce je to res, kar je g. vodja povedal, svetujemo velikodušnemu g. finančnemu inšpektorju v Kopru, naj ta (po njegovi misli) nedostatek najpopred odpravi po onih mestih, kamor prihajajo Slovenci rodno po svojih opravkih (kakor n. pr. Koper). Preskrbi naj taui slovenske napise in prepričan naj bo, d# ustrežemo tudi mi njegovi želji par tujcem na ljubo, ki mogoče zahajajo po leti tu sem brez posebnega opravka. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je za pokro-viteljnino rujansko župnije v krčmi rojan-skega pos. in kons. društva v veseli družbi 3 gld. 60 nvč. Sumljiva bolezen. V Lonjeri umrl je dne 26. t. ui. 371etni delavec Andrej Lav-renčič po samo dvadnevni bolezni. Ljudstvo se jo prestrašilo, boječ se kolere. Baktrologično preiskovanje pa doslej ni potrdilo te bojazni, marveč slabotni Lav-renčič umrl je bržkone za želodčnim katarom. Predno so je vrnil dotičnega dnč domov, »zpil je več uego jeden liter novega vina, potem pa je še pošteno večerjal. — Oblastniju pa je odredila vse potrebne previdne naredbe proti kužnim boleznim. Sežgalo se je tudi vse perilo, ki je prišlo v dotiko z bolnikom. Gradnja železnic. V ponedeljek je zboroval državni železniški svet. Vlada je naznanila, da bodo načrti za pregledovanje Črte čez Karavanke dovršeni že prihodnjo pomlad ; načrti tal za obe varijanti železnice čez Ture so skoro dovršeni. Dela za železnico Loka-Divača se nadaljujejo; načrt pa še ni dovršen radi obilice drugih silnih del. Goriiki „Sokol" priredi dne 29. oktobra 1893. ob 7»/» zvečer v svojih prostorih pri „Zlati zvezdi" veselico s jako razseinim vsporedom. Ustopnina za ude 20 kr., sa neudo 30 kr., sedež 10 kr. Čisti dohodek obrne se v pokritje stroškov društvenih godal. C. in kr. intendenclja 3. voja nam javlja, da vojni erar kupi za zalogo sadja in moke v Mariboru 2200 kv. pšenice in 10335 kv. rži. Ponudbe vsprejema do dne 10. novembra t. 1. intendancija 3. voja. Natančoejli pogoji se izvedo pri vsaki vojaški oskrbovalnici, pri političnih okrajnih oblastih in kmetijskih družbah območja 3. voja. Nova železnica na Galiikem. „N. fr. Presse* prinaša iz Lvova vest, da namerja vlada predložiti državni zbornici zakonski načrt gledč strategično-trgovinske železniške proge med Taruopolom in Haličem. Vlada želi, da bi se glasovalo o tem na črtu še pred Božičem. Požar. Dne 23. t. m. ob 5 uri zjutraj nastal ogenj v gornji Kjarboli v poslopjih zatočišča Elisabetinun. Pogorel je hlev z vso krmo, zadušila sta se tudi dva konja. Škode je do 3000 gld. Poslopje je bilo zavarovano proti škodi po ognju. Nesreča na reki. Ruski parnik „Ana" potopil se je na reki „Neva", ker je počil kotel. Poginilo je vseh 18 mornarjev, ki so bili na brodu. Dvoje vrete etrela. V Miikolcu udarila je nedavno strela v hlev tiecega kmeta in mu ubila dva konja. Kmet je zahteval od zavarovalne družbe 200 gld. odškodnine, družba pa mu je zabtevanje odbila, češ, da je kmet zavarovan le proti škodi po ognju, ta strela pa, katera mu je ubila konja, pa ni bila „ognjena", ampak le mrzla strela*. Kmet je na to tožil družbo, dokazujoč, da je bila „njegova" strela „ognjena* strela, ker je posmodila grivo jednemu konju. Sodišče pa se je izreklo tudi proti kmetu, ker v hlevu ni nastal ogenj, toraj da je bila strela res le „mrzla". — „Mrzla" baje radi tegs, ker sta ubita konja ostala „mrzla". To jO srefia! Minoli četrtek odpeljal ao je redarstveni oficijal g. Tita na Dunaj, da vjamo nekega sleparja, po imenu Mojzes Griinberg. Ta Griinberg ogreiil si jo v Trstu svojo dušo raznimi sleparijami in jo potem pobegnil na Dunaj. Gosp. Titz, no bodi len, šel je sleparja iskat naravnost na Dunaj — in glej srečo: na potu z kolodvora v me^to srečal je onega, katerega je iskal, in ga lopo izročil dunajski policiji. Griinberg pa ni sleparil le v To jako nizki ceni. Prodaja Jožef Cerne Plazza delta Caserna it. t (ubod Via 6hsga). Cl. Josip Kocjančič, Via Barriera vec-chia At 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižein in raznovrstnimi domačimi in vnaiijimi pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andemo do Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborni* vinu in ima dobro kuhinjo Cl. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Hojami pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljena (v ulici Bulvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koj prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu {poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se t čijo izliorna domača vin«, teran, pivo ir atekl«nio«h itd. Točna postrežba z gor* kuni in mrzlimi jedili. Novi ćlanl se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od H—7 ure zvečer in ob nedeljnh od 9 — 10 ure predp. 104—34 Gostilna „Alla Citta di Vienna" HB2 (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in iateraka vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja sprejemlje naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družim« na dom. in sicer nu izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 nč in najboljša ist«r*ka vina po 28 nč. — Za ohila naročila se priporoča Ant. Brorednni. 101-17 Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, „Pri dvanajstih murvah", priporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu za obilen obisk. — Točila se bodo acuno domača izvrstna vinca. 104 -5 Mlekarna Frana Gržine f.2; na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria it. b (Piazaa Ponteroaso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. MM .Alla citta di GraFS! poleg kavarne „Universo" priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina. in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči. Z odličnim apoštovanjem IB KUMAR C1 Jakob ,Commero!o' in ,T«deaoo' ▼ ulici Caserma, gtavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago so Časopiai v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoma Anton Šorli, CI kavarnar. Antnn Pn^kai n* T9«lu ulice Qh««» /tli IUII r UUIKtJ , in Cecilia,toči izvrstao domače žganje; v tabakarni avoji — iata hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. Cl Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgssts (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okuana jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Martin KHFa Pin'Zft 8- Gio™nni k Tlel I LIH 1*1 aD) ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. B. Modic in Grebene, naV°S,.i1v!!S iti Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. na debelo in drobno G. B. ANGELI TRST Corso, Piazza delle Legnn 1. Odlikovana tovarna Soplčev. V«-lika zaloga oljnatih jbr.rv, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleškega, iz Francije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkate in pode. Mineralne vode iz najbolj znanih vrelcev, kakor tudi roaanjsko žveplo za žve-pljanj« trt. 104-20 C* kr. dvorna lakarna Ivana Mizzana VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-Miniusaija, priporočajoč ae najtoplije in ob-ljubljujoČ natančno postrežbo z umerjenimi cenami. članom .Delalakega podpornega društva" pa naznanja še posebej, da mu je odbor istega dovolil »prejemati recopte od njih v slučaju, ako njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarske potrebe se priporoča 104—12 Ivnn Mizzan. Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl Via Lasssretto ▼scohlo it. 12 proda^Jalnloo aadja in zelenjave. Prodnjnm tudi vino v steklenicah, mleko, »metan o i. t. d. 0b«tam dobro postrežbo, ker imam veliko zalogo blaga I. vrste. Priporočam se si. občinstvu za obilen obisk. Z velepoitovanjem 52—9 Matevž Furlan. Najbolje sredstvo proti (Znamka tovarne.) kakor tudi proti vsem drugim boleznim dihalnih organov so PASTILJE antikataralične iz kotrama, prirejene po lekarju G. Piccoli v Ljubljani. Te blažilne in odvajajoč« pastilje je pri-poiočati vsakomur, posebno pa »nim, kateri pri izvrševanju svojih dolžnostih potrebujejo čist in močan glas, n. pr. prepovednikom, učiteljem, percem itd. Namčbe ae izvršujejo nemudoma proti povzetju. Zaloga t lekarnah : Leitenburg, Ravasini, Biano-letto, Serravallo in Prasmarer. 24—17 t Podpisani priporoča svojo v via Nuova it. 27 ležečo trgovino z manifakturnim blagom (prej Ivan MiliČ) ter da v istej prodajam raznovrstno volnono blago, kakor tudi Zidane In volnena robe« 52-29 M. MlUd. Jak. Klemene TRST ■ W Via S. Antoni o St. 1. priporoča čaatitim svojim odjemnikom in slav. nem občinstvu novo prispelo blatfo za moške in ženske obleke, volnene robce in pletene zavrstnike, spoonje kitlje pletene in iz štofa, ogrinjala iz flanele, barhent beli, sivi in raznobarvan, maje,, spodnje hlače iz volne in kotonine, nogovioo volnene in iz kotonine, rokovioe, flanel za obleke, srajce belo in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, židane zavratnike za moške, dežnike, lidane robce, čepice, volnene koraaše, volno za nogovice, kožuhovino in mufe, kakor tudi vse ostale predmete za pouk t ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vseh naročbah zagotavlja točno in pošteno postrežbo. 45 mHiLKi c. Kr. m avstr. Milnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrsdn. papirjih na V napslsonlh s« 4-dnevni odka« »'///a 30-dnevni odka* 2*.', 8- , S-mesečni . S1/«*/-. 80- i, 8'///a w . 2 »/,•/„ Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri ae nahajajo v okrogu pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jnnija. Okrožni oddel. V vrsda. papirjih 2% na vsako svoto. V sapsleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Beko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inomost. Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, Beichenberg, Saaz in Solnograd, — brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 — 9 pri odbitku 1*/M provizije. Predujmi. Sprejemajo se vsakovrstna ▼ p 1 a 6 i l a pod ugodnimi pogoji. Na Jamisvns tlstins pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po po-godbi. Na vrsiaastl obresti po pogodbi. Vloiki v pobrano. Sprejemajo ae v pohrano vrednostni papirji, zlat ali arsbrni deuar, inozemaki bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne bank« italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem curau. Trst, 10. oktobra l *»3. 20-24 1 Dominik Lušin| v Kopru ;{)> priporoča svojo veliko zalogo razno- (Jkp vrstne leaetiine, kakor : jfp trama, žagane«, moralo, dile, pa jf> tudi opeko, apno, pesek itd. ^ Naročila izvršujejo ne točno in po naj- ^ nižji oeni. 104-3 mL <8 <8 <1 ZOBNI ZDRAVNIK Dr. S. SAKLER ordinira od 9-12. in od 2-5. v hiši it. 2 ulice Fontanone I. nad. Tinct. capsici compos. (PA1N-EXPELLER) se prireja v Bichterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer t Trstu, P. Grande) obče poznano bolečine ublaži^joče drgajanjo, dobiva ae po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 7i> in 40 kr. pj i kupovanj o treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica: Richter's Apotheke z. Goldenen Lflwen. — 48-31 ( 4 4 i 4 ^ irtKiursKi izueiKi pri ^ 5 T. Vidricliix, { £ Corso, as. 104-10 ^ Jako zanimivo!! | Škropilnice in žvepljalke za trte | | inžinlrja Živica, J mlini in stiskalnice za vino, g § sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste A in pipe. lliotori (ali fttroji za gonitev drugih strojev) lia par ^ f| in s petrolejem, kakor tudi raznovrstne druge stroje || ^ in vse za stroje potrebno & ^u? se dobiva smiraj ▼ stalogi tvrdke ^ I SclilTTitZ et v dvornih hlevih, v večjih vojaških in aasebnlh hlevih kot krep-č lo pred teik in delom in po teikih delih, proti poditvam, iavinjenjem, otrp-nelost kit itd. ter daje konjem posebno moč aa brao tekanje. Dobiva se v drogerijah lekarnah in Avstro-Ogr. GLAVNA ZALOGA: Pran Iv. Kwizda c. in kr. avatrijski in kr. romunski dvorni založnik, okrožni lekar v Kernerburju pri Dhhi^h. Paziti je na zgornjo vnratveno znamko in zahtevati je izrccno: Kvrizdino restitucijsko tekočino. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski po&tni parobrod .RED STEARN LINIE" is Antverpena direktno v Nev Jork & PMladelfljo konnesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlado. Na vprašanja odgovarja točno : kon-eesijonovani zastop 50—34 „Eed Star Linie" na Dunaju, IV Weyringorgasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt • Bureau & oonsnieroieler Correspon-dent der k. k. Oesterr. Staatsbahnen in Innebruck. Poznani Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in prirejanje mošta iz sadja! Mlatilnice, vitel j i, trijeri, mlini ža čiščenje žita, slamoraznice, eamotvorni aparati proti peronospori, stiskalnice grozdja in oliv, stiskalnice sadja, mlini za sadje, potrebščine za kletarstvo, sesalke za vse potrebe, kakor tudi vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in izdelovanje vina iz sadja prodaja v najboljši in najnovejši sestavi IG. HELLER, DUNAJ, 20-10 2 22 Pratestrasse N. 78. Cenike z obilimi podobami v hrvatskom, nemškom, italijanskem in slovenskem jeziku zastonj in franko. Najkulantnejši pogoji. — Jamčenje za dobro delo. — Pošilja se tudi na poskušnjo. | Cene so zopet znižane. Prekupci dobijo visok rabat. «rV> &mm® Izdajatelj in odgovorni uradnik Make Cotlč. Tiskarna Dolsnr v Trutu