mehiška Domovina ■GšHihe SL/?1 *N SPIRIT ^ / ^a^/7 y^'5 ;UAG€ ONLY Serving^GMcago^ Milwaukee, Waukegan, Dututh, Joliet, San Francisco MORNING N€W5PAP€R W' y ~ SLOV€ NI AN NO. 164 Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 10, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Nadzorne agencije več škodijo, ko! koristijo Kongres je ustanovil vrsto nadzornih agencij, ki naj bi varovale koristi potrošnikov, pa so postale s časom varuhinje podjetij. DETROIT, Mich. — Načelnik Federal Trade Commission Le,-Wis A. Engman je tu na konvenciji Zveze finančnih, analitikov imel precej neobičajen govor, ko je razlagal, kako zvezne a-gencije in komisije, ki so imele prvotno nalogo, varovati koristi potrošnikov, te 'naloge že davno ne opravljajo več, pač pa v potrošnikovo škodo varujejo posamezne gospodarske panoge pred trdim tekmovanjem. Poleg« same Federal Trade Commission je v tej zvezi omenil L. A. Engman Civil Aeronautics Board in Interstate Commerce Commission. “Večina urejevanih gospodarskih dejavnosti in industrij je postala zvezno varuštvo in živi prijetno v svetu “stroškov in dovoljenih dohodkov, brez strahu pred trdim tekmovanjem, večjo učinkovitostjo in modernizacijo”, je razlagal L. A. Eng-rnan položaj. Take razmere pospešujejo inflacijo in. jih je zato treba spremeniti. Načelnik FTC je dejal, da je čas, da se položaj znova presodi in poskrbi, da bodo podjetja, zopet izpostavljena tekmovanju, ki zadržuje rast cen in vodi k napredku v učinkovitosti in | koristnim novostim. Predsednik j ^iUS° izredno stanje je progla-Ford je to misel vključil v svoj program boja proti inflaciji, ki Pomanjkanju olja bi se lani lahko izognili Velika porota, ki proučuje oljno industrijo, je prišla do zaključka, da bi se lani mogli izogniti pomanjkanju olja, če bi oljne družbe to hotele. NEW YORK, N.Y. — Posebna velika porota države New York, ki proučuje poslovanje glavnih oljnih družb, je prišla do prepričanja, da so imele oljne družbe na razpolago vse potrebne podatke o položaju oskrbe in bi lahko pomanjkanje olja in njegovih izdelkov lani preprečile, če bi to hotele. Družbe so poznale potrebe in imele podatke o skupnih zalogah, pa tudi dovolj zmogljivosti v svojih napravah, da bi deželo oskrbele v zadostni meri. Velika porota, ki je začela preiskavo v preteklem marcu, je izročila poročilo o svojih dognanjih vrhovnemu državnemu sodniku J. Sandiferju. Oljnih družb ne obtožuje kovanja zarote, ki bi dovedla do pomanjkanja in s tem do povišanja cen, dolži jih le, da bi pomanjkanje lahko preprečile, če bi to hotele. Poznavalci razmer so že lani WASHINGTON, D.C. — Se-1 dolžili oljne družbe, da niso iz-nat je glasoval za končanje šti- j polnile svojih dolžnosti do deže- NOVI GROBOVI Frances Kern Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu na 2148 Glenridge Rd. 72 let stara Frances Kern, roj. Kovscav kraju Kamensko na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1920, vdova po I. 1965 umrlem možu Josephu, s katerim sta imela v letih 1930 -1 1941 Kern’s Ice and Fuel Co. na j 353 E. 156 St., v letih 1941-1959! Kern’s Cafe na Grovewood A ve.' in kasneje na E. 156 St. in Pythias Avenue. Pokojna je bila mati Mrs. J. Robert (Joan) Cotton, stara mati Heather, Laure in Christie,, sestra pokojnih Franka, Josepha in Sophie ter Marie Lunder in Ane Podpadec (v Jug.). Bila je članica SžZ št. 10, SNPJ št. 26 in Kluba slovenskih upokojencev v Euclhiu. Pogreb bo jutri, v petek, iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. ob 8.45, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darove za The American Cancer Society v pokojni- i čin spomin. ____n_____ I Senat gfasswai za konse narednih izredni stani rih izrednih stanj, katerih prvo je proglasil še predsednik F. D. Roosevelt leta 1933, da bi se mogel uspešnejše boriti preti depresiji, ki je tedaj mučila našo deželo, pa tudi ves ostali svet. ga je objavil pretekli torek. Kirbanee v IM napadel politiko Washingtena ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-Zunanji minister Kube Raul Hoa je pred glavno skupščino Združenih narodov obtožil ZDA in njihovo “zločinsko, samovoljno, zastarelo in nesmiselno blokado” Kube. Dejal je, da se v Latinski Ameriki še vedno vzdržuje “politika mrzle vojne”. Ponudil je polno podporo Kuke Venezueli, če bo podržavila lastnino družb in podjetij iz ZDA in se s tem zapletla s temi v povečan spor, ko se že zdaj u-Pira njihovi zahtevi po znižanju Cen olja. Raul Roa je bil posebno oster v obravnavanju CIA in njenega delovanja v Čilu. Zastopnik ZDA pri ZN John Scali je sma-Iral za potrebno, da Roa zavrne je v svojem odgovoru Kuban-Cu ugotovil, da “ta ni opazil sPremembo časa in zato nadaljuje z obrekovanji in osebnimi Pupadi”. Kubanec je vendar pohvalil Politiko pomirjevanja med ZDA ‘P ZSSR in pri tem dejal, da je detente nedeljiva in jo je zato freba raztegniti čez ves svet”. V jPh besedah gledajo ponudbo Kube za pomiritev z ZDA. sil predsednik Truman v času vojne na Koreji, ostali dve pa predsednik Nixon leta 1970 in 1971. Vsa ta izredna stanja so daja- le, da so stvarno krive za položaj, ki je nastal. Te so se izgovarjale in naravnost zanikavale vsako krivdo. Sedaj je velika porota ugotovila stvarno stanje in v glavnem potrdila javne sumnje. Indija prepričana o zmagi nad živežno stisko NEW DELHI, Ind. Nadzor nad cenami in plačami ni izključen WASHINGTON, D.C. — Četudi se j'e predsednik Ford ponovno izjavil proti uradnemu, obveznemu nadzoru nad cenami in plačami, ga delavski vodniki le ne izključujejo. Nekateri ga celo napovedujejo najkasneje do prihodnjega maja, če se položaj dotlej ne bo vidno izboljšal. Mihajlo Mihajlov moral spet v zapor Nekdanji univerzitetni predavatelj v Zadru Mihajlo Mihajlov je bil pretekli torek znova prijet in zaprt. BEOGRAD, SFRJ. — Mihajlo Mihajlov je pred leti, ko je bil še predavatelj na univerzi v Zadru. potoval v počitnicah v Sovjetsko zvezo, kjer je kot Rus dobil naglo stike z domačini. O tem je napisal obsežnejši članek, ki so ga na sovjetsko zahtevo v Jugoslaviji označili za “žalitev zavezniške države” in pisatelja obsodili na zapor. Ko je prišel no svobodo, je v javnem pismu predsedniku Titu predložil ustanovitev nove socialistične stranke, v tujini objavljenih sestavkih pa je pisal kritično o Jugoslaviji. M. Mihajlov se je znašel znova v ječi, iz katere je bil puščen leta 1970 s kaznijo, da 4 leta ne sme nič pisati. Ko je letos ta doba pretekla, je objavil v ameriških časopisih nekaj sestavkov, ki pa so jih ponatisnili ruski e-i migrantski listi na hudo nejevoljo Moskve. Tako trdijo, da je na pritisk Moskve jugoslovanska javna u-prava Mihajlova pretekli torek TURČIJA BO DOBIVALA POMOČ ZDA ŠE 60 DNI Senat j'e včeraj izglasoval z 62:16 ustavitev vse vojaške pomoči Turčiji zaradi uporabe te pomoči pri njenem vojaškem nastopu na Cipru kljub svarilom predsednika, da bo takemu zakonskemu predlogu odklonil podpis. Kasneje je Senat odobril resolucijo sen. M. Mansfiel-da, ki odlaga ustavitev pomoči Turčiji za 60 dni. če bo Dom Mansfieldovo resolucijo odobril, kar pričakujejo, bo predsednik zakonski predlog o ustavitvi pomoči podpisal. ............. ' Sen. Mansfield rešil WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford in državni tajnik Kissinger že nekaj tednov poskušata prepričati Kongres, da položaj za predsednika Vodnik demokratske večine v Senatu Mike Mansfield iz Mon- Iz Clevelanda in okolice Seja— Podružnica št. 47 SŽZ bo imela v nedeljo ob 2. popoldne sejo v SND na Maple Heights, O. Podružnica št. 25 SŽZ bo imela v nedeljo ob 2. popoldne sejo v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od ene dalje. Po seji bo zabava. Članice vabljene! Društvo sv. Cecilije ADZ ima nocoj ob 7.30 dvorani pod cerkvijo sv. Vida. št. 37 sejo v bi bila ustavitev vojaške porno-/9116 ie vfs ^as zagovarjal kom- či Turčiji, ker je nastopila proti LT”5., .SeZf., "1 ^ 0*Tk ^Formoze- Indij-( znova prijela in ga obtožila so-ski minister za prehrano Subra- ( delovanja z ruskimi emigranti. la. m ^ AVedn0 da;)e:i0 Predsed' mamian je zagotavljal tuje no-^To mu lahko prinese do 15 .let mku ZDA razne pravice, ki bi | vinarje) da je vlada poskrbela zapora, če ga bo sodišče spozna-]ih sicer ne imel. Kongres je 2a zac|ostne količine hrane in da lo krivim, postal po izkušnjah Watergate zadev v teh stvareh občutljivejši. Tako se je Senat odločil za končanje izrednih stanj in s tem za omejitev pravic in polnomočij predsednika ZDA. Zakonski predlog ima podporo predsednika Forda samega. Predvideva tudi možnost za končanje izrednih stanj od strani Kongresa na način, ki ne nudi predsedniku možnosti veta. j je nevarnost obsežnega pomanj-1 Nekateri ugibljejo, da so ju-kanja, ki jo je povzročila suša, goslovanske oblasti nastopile odstranjena. 1 proti M. Mihajlovu predvsem Indija naj bi zagotovila nakup zato, da ne bi nudile Moskvi večjih količin žita v tujini,, pa si kakega izgovora, ko se Beograd pomagala z zaselnim pridelkom pritožuje v Moskvi in v glavnih tudi doma. Podrobnosti ni minister navedel nobenih. V Washingtonu so med tem razkrili, da je Indija zaprosila ZDA za pomoč v hrani, podrobnosti o tem pa tudi ni. mestih satelitskih držav zaradi vmešavanja protititovskih emigrantov v državah sovjetskega bloka v notranje zadeve Jugo- je Cipru in en njegov del zasedla z orožjem, ki so ga ji dale ZDA v okviru NATO in za njene potrebe. škodljiva politiki ZDA, predvsem njihovim naporom za rešitev ciprske krize. Nasprotniki Turčije v Senatu in v Domu so močni in trmasto odločeni uveljaviti svoje stališče. Beli hiši in državnemu tajniku Kissingerju je uspelo pretekli teden doseči kompromis s predstavniki konference obeh zbornic v tem vprašanju, pa je Predstavniški dom kompromis odklonil in še povečal svoje zahteve do Turčije. zastopnikov obeh zbornic Kongresa. Ko je včeraj Senat izglasoval z 62:16 ustavitev vse voja-! ške pomoči Turčiji, kot je storil preje Predstavniški dom v razmerju 291:69, je izgledalo, da predsedniku Fordu ne bo ostale nič drugega kot odreči odobrenemu predlogu podpis. Položaj ni bil lahek, ker bi bilo v takem slučaju treba ustaviti vso pomoč tujini, ko je zakon o njej potekel stvarno že z zadnjim dnem septembra. Prav tako bi bilo treba ustaviti izdatke za nekatere oddelka zvezne vlade, ki so odobreni v zakonskem predlogu, ki mu je dodano določilo o nadaljevanju podpiranja tujine. Sen. Eagleton uspel Sen. T. Eagleton, demokrat iz Missourija, ki vodi v Senatu boj proti Turčiji, je dosegel odobritev besedila, ki je bilo sprejeto v Domu z večino 62:16. To zahteva ustavitev vojaške pomoči Turčiji, dokler ne bo predsednik ZDA sporočil Kongresu, da “je Turčija v soglasju z določili o pomoči ZDA v tujini” in dokler ne bo “dosežen bistveni napredek” pri reševanju ciprskega vprašanja. Predsednikov tiskovni tajnik je značil zahtevo, za “zmotno in škodljivo” ter povedal, da je državni tajnik Kissinger opustil svoj namen potovati v Turčijo,1T~-~ J + , « • „ kazati potrebno dobro voljo pri tciKO nejasen Rev. Francis Rebol, slovenski misijonar na Formozi, je za tri tedne pri svojem bratu na 21101 Nicholas Avenue, Euclid, Ohio, tel. 531-7312, kot je povedal, ko se je oglasil v uredništvu. Potem bo šel na potovanje, da si ogleda lepote Amerike. Obilo zadovoljstva doma! Fakult za Boltona— Bivši mestni odbornik v 32. vardi John F. Fakult se je postavil na čelo “Demokratov za Boltona”, ker je, kot je izjavil, prepričan, da je sen. C. Bolton sposobnejši za državnega senatorja kot njegov tekmec. Ugodno— Pri Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave- Sen. Mike Mansfield je rešil nue, imajo ugodno naprodaj predan za Belo hišo, ko je predlo- ■ nosne ZENITH 19” televizorje, žil posebno resolucijo v Senatu j — Več v oglasu! z določilom, da naj se izvedba o j Dediče iščejo— ustavitvi pomoči Turčiji odloži! St. Clair Savings Ass’n išče za 60 dni. Senat je resolucijo s i dediče ali zakonite zastopnike 40:35 glasovom odobril in vse! Mika Baškoviča, znanega tudi kaže, da bo isto storil Predstav-1 pod imenom Basko, ki je svoj niški dom jutri. Predsednik Ford je sporočil, čas živel na 533 Smyrna Beach, Ball St., New Fla., in imel da bo prvotni zakonski predlog, j poštni predal P.O. Box 339 New ki določa ustavitev pomoči Tur- i Smyrna Beach, Fla. Kdor bi kaj čiji, podpisal, če bo Mansfieldo-va resolucija izglasovana tudi v Predstavniškem domu, s čimer bo ustavitev pomoči Turčiji odložena za 60 dni. V teh 60 dneh bo imela Turčija priložnost po- položaj je, da bi ustavitev pomoči Turčiji razgovore otežila in zavlekla ter na kraju najbolj škodovala ciprskim Grkom. Napovedal je, da bo predsednik n a3? • ilCJC‘5C1‘ L reševanju ciprske krize, kar naj Dodal je; da bi ustavitev pomo- w fail smisel zahteve po ustgvitJ_ vi pomoči. slavije in rovarjenja proti seda-1 Ford zato zakonski predlog s ta-njemu režimu. ! kim določilom vetiral. PROGRAM PREDSEDNIKA FORDA ZA REŠEVANJE IZ GOSPODARSKE STISKE Antverpen v Belgiji je eno ^jvečjih pristanišč na svetu. Vremenski prerok B Sončno in milo. Naj višja temperatura 63 F (17 C). Predsednik Gerald R. Ford je v torek popoldne v govoru pred Kongresom orisal sedanji gospodarski položaj naše dežele in vsega sveta za hudo težak in nevaren našemu sedanjemu družabnemu redu. načinu življenja in svobodi, če se ne bomo z vso silo in sposobnostmi lotili boja proti inflaeiji. Nato je predložil precej obsežen, pa vendar dosti skromen program za našo deželo v tem boju. Program obsega naslednjih 10 točk. 1. HRANA — Odstranitev vseh še preostalih omejitev za uporabo zemlje in pridelovanje riža, zemskih oreškov in bombaža. Da pospeši in poveča pridelek, bo zvezna vlada poskrbela za potrebne dodelitve goriva in umetnih gnojil. Svet za ustalitev plač in cen bo opozarjal na postopke, ki povzročajo višanje cen. 2. ENERGIJA — Ustanovljen bo narodni energetski odbor za izdelavo narodne e-nergetske politike in programa pod vodstvom notranjega tajnika Roersa C. B. Mortona. Uvoz olja bo zmanjšan do konca leta 1975 za najmanj milijon sodov dnevno, vse e-lektrarne morajo do leta 1980 preiti od olja na premog, avtomobili morajo v naslednjih 4 letih zmanjšati uporabo ga-solina za 40% v odnosu na napravljeno pot. 3. OMEJEVALNE NAVADE — Predložena bo uzakonitev povišanja kazni za kršenje zakonov in predpisov proti trustom od sedanjih $50,000 na en milijon za podjetja in od $50,000 na $100,000 za posameznike. 4. POVEČANA OSKRBA S KAPITALOM — Predloženo bo povišanje kreditov za vloge podjetij od 7% na splošng v industriji in od 4% pri e-, lektrarnah, telefonskih in plinskih podjetjih, ki delaje za množično, splošno potrošnjo, na 10%. To bi naj tem podjetjem olajšalo razširjanje in rast. 5. POMOČ FLACIJE — ŽRTVAM IN-Predloženo bo uzakonjenje podaljšanja brezposelne podpore za 13 tednov za vse, ki so pravico do brezposelne podpore že izčrpali, in preskrba podpor za 26 tednov za vse one, ki jih zavarovanje proti brezposelnosti po sedanjem zakonu ne krije. U-stvaritev javne zaposlitve, kadarkoli bo brezposelnost presegla 6% povprečno v vsej deželi. 6. STANOVANJA — Predložena bo uzakonitev povečanja zveznih sredstev za kritje posojil pri nakupu lastnih domov. 7. POMOČ HRANILNICAM — Predsednik je obljubil sodelovanje s Kongresom pri odstranjevanju težav, v katerih so se znašle hranilnice zaradi omejitve plačevanja o-bresti, kar povzroča beg hranilnih vlog v boljše naložitve. 8. MEDNARODNA SOODVISNOST — Kongres naj čim preje odobri novi trgovinski zakon v sprejemljivi obliki in brez posebnih omejitev. 9. ZVEZNI DAVKI — Pred. sednik je predložil posebno 5% davčno naklado na dohodninski davek posameznikov z nad $7500 in za zakonce z nad $15,000 letnega dohodka. Ta posebna naklada velja tudi za podjetja. (Med tem ko imajo ta možnost dobiti vso doklado in še več nazaj s povečanjem odpisa do 10% od vlog v modernizacijo in razširitev naprav, posamezniki take možnosti nimajo.) 10. OMEJITEV ZVEZNIH IZDATKOV — Predsednik je pozval Kongres, naj pristane na omejitev zveznih izdatkov v proračunskem letu 1974-1975 na 300 bilijonov. Program boja proti inflaciji in depresiji je tako skromen, da je povzročil na splošno razočaranje, pa tudi precej nejevolje, ker kaže očitno naklonjenost podjetništvu, pa sorazmerno malo razumevanja za potrebe revnih in srednjih slojev prebivalstva. Zato je verjetno, da bo Kongres Fordov “velik program” temeljito prerešetal in po svoje prikrojil. vedel, naj sporoči na B. J. Hays, sec.-treas., St. Clair Savings Ass’n, 27801 Euclid Avenue, Euclid, Ohio 44132. Važna seja— Društvo Kras št. 8 ADZ ima v nedeljo. 13. oktobra, popoldne ob 1.30 važno sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Po I | seji bo malo prigrizka. 1 ------o----- Še sedmič STOCKHOLM, Šv.— Nobelovno J . D°VER> VeL Br- - V 13 urah nagrado za ekonomiko sta do-1 f 42 Je 25-letm Anglež bila za leto 1974 švedski pro- Maryn SharP sedmič PrePlav£d fesor Gunnar Myrdal in av-j Rokavski Prehv med Dovrom in I francosko obalo. S tem je postal Zadnje vesti strijski profesor Friedrich A. von Hayek. KAIRO, Egipt. — Ameriški državni tajnik Kissinger je priletel včeraj sem iz Washing-tona, kjer ga je predsednik Ford spremil do letališča. Ko-: maj dve uri po pristanku v ‘ novem parlamentu. kjer ga je pozdravil WASHINGTON, D.C. — Pred- je svetovni rekorder. Doslej si je rekord delil z Američanom He-tzelom in z Brojenom Dasom iz Bangladeša, ki sta šestkrat preplavala ožino. Egiptu, zunanji minister Ismail Fah-my, je bil Kissinger že pri predsedniku Sadatu. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford ni včeraj na svoji tiskovni konferenci hotel reči nič določnega o bližnjem sestanku s sovjetskim vodnikom Brežnjevim. Vesti iz vladnih krogov trdijo, da bi Brežnjev rad imel tak sestanek čim preje, ker hoče delo za detento spraviti zopet v tek. Ford in Kissinger naj bi se sestala nekje v Aziji ali na Pacifiku, ko bo Ford tam v zvezi z obiskom na Japonskem in v Južni Koreji. LONDON, Vel. Brit.— Ustanove za ugotavljanje javnega razpoloženja napovedujejo pri današnjih volitvah zmago delavski stranki H. Wilsona, niso pa prepričane, da bo Wilson dobil absolutno večino v sednik Ford in vodnik Poljske E. Gierek sta včeraj podpisala dogovor o prijateljstvu med ZDA in Poljsko. Gierek je od nedelje na uradnem obisku v ZDA in je včeraj napovedal, da bo Poljska v naslednjih nekaj letih kupila v ZDA za bilijon in pol dolarjev industrijskih naprav in strojev. SAN DOMINGO, Dom. rep. — Gverilci so po 13 dneh izpustili talce v venezuelskem konzulatu v zameno za prost odhod v Panamo. Izpuščeni talci, med njimi direktorica Informacijskega urada ZDA Barbara Hutchison, so bili sicer utrujeni in preplašeni, pa vsi zdravi. HAVANA, Kuba. — Vlada Kube je izpustila 4 zaprte ameriške državljane v znak dobre volje ob obisku senatorjev Javitsa in Pella na Kubi. Ameriška Domovima V V^ » »^«gp» HL—»IQfV»| • 6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation t'ublished daily except Wed., Sat, Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $Ž3.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za .3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO *^H§|§r83 No. 164 Thursday, Oct. 10, 1974 Italijanska demokracija na razpotju Italija je zopet brez vlade. Mario Rumor je pretekli teden odstopil z vso vlado, ko je prišlo med strankami, ki so jo sestavljale, do trenj in do javnega spora. Sedaj se sprašujejo, ali bo mogoče sestaviti novo vlado “leve sredine” brez komunistov kot v preteklosti ali bo uspelo komunistični partiji tokrat izsiliti sprejem v vlado. Ker nadzira komunistična partija v dobri meri delavske unije, ima v rokah močno sredstvo pritiska. Poleg tega uživa pri tej svoji zahtevi podporo socialistične stranke in dela krščanskih demokratov. Vstop Komunistične partije v vlado naj bi pomagal miriti nezadovoljno delavstvo in omejiti njegove zahteve po višjih plačah, dokler ne bo mogoče inflacije vsaj delno o-mejiti. Dober del italijanske politične sredine in seveda vsa desnica je odločno proti sprejemu Komunistične partije v vlado. Rešitev vidi v novih parlamentarnih volitvah in po njih v sestavi vlade iz krščanskih demokratov, socialnih demokratov in strank desnice brez neofašistov. Nihče ni gotov, če bi bila taka vlada sposobna resnično vladati Italijo, zlasti če bi socialisti in komunisti nastopili odločno proti njej ne le v parlamentu, ampak tudi preko delavskih unij, ki jih trdno obvladujejo. Za boljše razumevanje italijanskega političnega položaja prinašamo na tem mestu danes sestavek, ki ga je 12. septembra — torej pred sedanjo vladno krizo — objavil slovenski tednik “Katoliški glas”, ki izhaja v Gorici, pod naslovom “De Gasperi in Togliatti ali italijanska demokracija na razpotju”. II. De Gasperi je v krščansko demokracijo in s tem v italijansko politično življenje uvedel troje osnovnih načel, ki so bistvena za njegovo politiko in za politiko KD po zadnji vojni: 1. Iskrena pripadnost večstrankarskemu sistemu. De Gasperi je bil odločno proti temu, da bi kdaj vladala samo krščanska demokracija. Tudi ko bi po volitvah leta 1948 to lahko storil, saj je njegova stranka odnesla absolutno večino glasov, tega ni napravil. Zmeraj se je v vladi vezal z drugimi demokratičnimi strankami. Za to njegovo politiko se je uveljavil naziv vlade demokratičnega centra. 2. Zavest, da Italija pripada zapadnemu svetu, Evropi in narodom ob Atlantiku. Zato je njegovo zunanjo politiko karakteriziralo prizadevanje za ustanovitev združene Evrope in pa Atlantskega pakta. 3. V gospodarski politiki je bil zagovornik svobodnega gospodarstva brez nasilnega vmešavanja vlade in parlamenta. Vlada in parlament naj gospodarsko in socialno rast ljudstva pospešujeta in spremljata, ne pa nasilno dirigirata, kot se dogaja v socialističnih državah. S tako politiko je De Gasperi uspešno vodil italijansko notranjo, zunanjo in gospodarsko politiko v prvem desetletju po vojni. Ko je spoznal, da s komunisti v vladi ne more izvajati svojega programa, se jih je leta 1947 odkrižal in nato vodil državo v povezavi z liberalci in socialnimi demokrati. Po smrti Alcida De Gasperija se je zgodilo, da so krščanski demokrati začeli zapuščati njegovo politično linijo. Stvarnost v italijanski družbi je postala drugačna, delavske sile so stopale na dan. Temu se je KD prilagodila in pod vodstvom Amintcrja Fanfanija začela z novo politiko tako zvanega levega centra. Novost te politike je bila povezava s socialisti. Prvo tako vlado smo dobili leta 1958. Politika levega centra je nekaj časa dajala dobre sadove. To je bilo opazno tudi na meji, ko so se italijanski politiki začeli odpirati do Slovencev in do Jugoslavije. Vendar je razvoj šel svojo pot zmeraj bolj na levo. 'Krščanska demokracija je na volitvah počasi, a vztrajno izgubljala glasove. Poleg tega so se v njenih vrstah pojavile skupine s skrajno levičarskimi težnjami, ki so začele iskati zveze s komunisti. Ti slednji so pa ostali zvesti programu,, ki ga je začrtal Togliati: krepiti se pd volitev do volitev, vezati se z vsemi strankami in skupinami, ki se želijo povezati z njimi v občinah, pokrajinah, deželah; ustvarjati na ta način široko bazo ljudskega soglasja v pričakovanju ugodnega trenutka, da se povrnejo zopet v vlado, iz katere jih je izgnal De Gasperi. Sedaj menijo komunisti, da se ta trenutek bliža, da je že na vratih. Zaradi tega je njihov sedanji voditelj Berlin-guer vrgel v italijansko politično javnost geslo o “zgodovinskem kompromisu”. To se pravi, katoličanom je znova ponudil roko sodelovanja. Njegov namen je, naj bi se povezali v skupni vladi krščanski demokrati in komunisti kot dva najmočnejši stranki. Prav te tedne se o tem kompromisu veliko govori in razpravlja. Komunisti, socialisti in I tudi levi demokristjani so za to, velika večina demokristjanov s Fanfanijem na čelu je proti taki povezavi; prav tako nasprotujejo socialni demokrati in liberalci. Komunisti so pa prepričani, da je zaradi gospodarskih in drugih težav, v katerih se je znašla država, edini izhod v zgodovinskem kompromisu, to je v vladi ljudske fronte med krščanskimi demokrati, socialisti in komunisti. Prihodnja jesen utegne zato postati usodna za svobodno demokracijo v Italiji. M.B. Z •«»» 1 BESEDA IZ NARODA \ ■2 Z *aiiuni»HHiiiuiiHHHimnn8HmniniiiiiHiniiinniiiinnmm«nniimiiiiiiiniiiim? smo se ustavili v restavraciji in naročili kavico, katera pa me je spomnila na pripovedko, ki sem jo brala še v šolskih letih. Bilo je menda takrat, ko so mestni Zbirka slovenskih cerkvenih pesmi v angleškem prevodu CLEVELAND, O. — Naročil sem tri izvode drugega zvezka slovenskih cerkvenih pesmi, ki je lani izšel v Denverju, Colorado. Prosil me je zanje g. Anton Vukšinič, župnik na angleški fari v Wellandu, Ontario. Prvi zvezek v manjšem obsegu je izšel ie 1. 1971 in je bil po kratkem oglasu v Ameriški Domovini kmalu razprodan. Lansko leto je Mrs. Joann Birsa, organistinja pri župniji Sv. Rožnega venca, izdala drugi, veliko obširnejši zvezek, v katerem so angleški prevodi 69 najbolj znanih obrednih himn, slavospevov in priložnostnih za vse praznike in dobe cerkvenega leta. Ta druga zbirka je izšla v večji nakladi in jo je še nekaj na razpolago. Priporočamo jo župnikom in tudi drugim rojakom po Ameriki, da jo naroče zase ali pa jo poklonijo kot božično darilo organistom, cerkvenim pevcem in sestram učiteljicam na katoliških farnih šolah. Naslov zbirke je: “Greater Glory To God”. Stane $5. Naročajte na naslov: Mrs. Joann Birsa 6305 W. 5th Place Lakewood, Colorado KULTURNA KRONIKA “Slovenski fantje” so peli Preteklo soboto zvečer so nastopili s svojim koncertom v farni dvorani pri Sv. Vidu “Slo- 80226 Fr. L. Tomc ljudje začeli piti kavo. Skupina'^ fantjev; moški; zbor, ki hribolazcev je prenočila v neki ga sestavljajc> peVci, pri katerih planinski koči, naročili so gospo-t je med ,najmlajšim in najstarej-dinji, naj jih ob določeni uri po-! šim pol stoletja razlike, kot je kliče, ter ji dali zavojček kave, | povedal predsednik zbora Jože katero naj jim skuha. Ženica, kij;Melaher_ Zbor vodi in ga je za do takrat ni še videla kave, je.Jkoncert pripravili šentviški orga-to skuhala, ni pa ne vedela, kaj ' nigt Martin ,Kožnik. bodo použili. Zdelo se ji je ne-\ vejetno, da bi kdo pil tisto rjavo vodo, zato jo je odlila in jim postregla z goščo. Ko so jo debelo gledali in jo vprašali, kje ima tekočino, jim je povedala, da jo je odlila in pripomnila: “Tiste črne vode menda ja ne boste pili?” ■ Ne vem, koliko je bilo v tisti pripovedki resnice, ampak to vem, da se to še dogaja, vsaj meni se je to v resnici pripetilo. V že tako majhni ,skodelici, ni bilo niti za en požirek kavice, ampak gošča. Ko je dež ponehal, smo spet pot nadaljevali, zamudili pa smo predstavo za izseljence. Moj sin je posnel le sliko moža v narodni noši na okrašenem kmečkem vozu. Proti večeru smo šli še k Sv. Katarini, od koder je prelep razgled daleč naokrog. Nebo se je razjasnilo in tako smo zaključili dan. Potem so se vrstili jobiski o-krog sorodnikov in znancev, me ni skoro nihče poznal. Res je bilo mnogo smeha in veselja obenem. Povsod, koder sva šla, sva videla velik napredek v vseh ozirih. Prevozna sredstva zelo dobra in tudi poceni. Kdor hoče resnico vedeti, mora pogledati malo globlje in poizvedeti od ljudi, ki jih dobro pozna in ELK RIVER, Minn. — Ravno kateri še vedno trpijo zapostavljanje, ker se niso strinjali z idejami revolucije in kateri hočejo na vsak način živeti po pravem verskem prepričanju. Taki še vedno nimajo nobene pravice. Na splošno, kdor hoče resnico priznati, v Sloveniji je veliko pogrešenega. Ni več veselega petja na vasi, manjka veselih, nasmejanih obrazov, ni pravega medsebojnega zaupanja, res pa je, da lahko greš okrog in si o-gledaš vse. Spomenikov padlim borcem je toliko, da je skoraj neverjetno. Obiskala sva tudi veliko cerkva v Ljubljani in o-koliei. Ustavila sva se v Želim-Ijah, kjer imajo salezijanci svojo novo šolo, vse zelo lepo urejeno, a razmere niso rožnate. O-biskala sem tudi sestre Marijine na Dobrovi pri Ljubljani; so polne poguma in zares potrebujejo molitve za svoje delo, ki ni lahko med ljudmi v tamkajšnjih razmerah in na novo za- sta bili tudi starosti starih f. Foersterje™ “V hribih se de- la dan . Ul} 2§~!efnis3 prihoda v farsko ©fšiskala Slovenil© po 25 letih, odkar smo prišli v Minnesoto, sva se s sinom Rafaelom odločila iti pogledat Slovenijo, obiskat sorodnike. Nisem dosti pričakovala, da bi še kdaj videla domovino in domače; posebno, ko je mož umrl in sem ostala sama z otroci, se mi še .sanjalo ni več o takem potovanju. Malo pred Veliko nočjo mi sin pravi: Mama, greva vložit prošnjo za potni list, da greva v Jugoslavijo, ko bom graduiral v juniju v St. Cloudu. Res sem takoj pisala po informacije Kollandrovi agenciji in sva se odločila za 18. julij za 6 tednov. Bilo je vse v redu. Ob 5. sva odletela iz Minneapolisa in prišla v Cleveland, kjer smo prišli skupaj vsi, ki smo potovali v Jugoslavijo. Okrog 4. ure popoldne smo pristali na Brniku, kjer so naju prišli iskat sorodniki z avtom. Velika sprememba povsod! če ji postojanki. Srečno smo prišli na dom moje! Sla sva tudi v .Zagreb, si o-sestre; bilo je najprvo nekam gledala krasno stolnico, kjer po-tuje, čeprav med domačimi ljud-j čiva kardinal Stepinac. Njegovo mi. Na nedeljo, 21. julija, smo se : grobnico krasijo lepi šopki rož odpeljali na Brezje, torej ravno :in vencev in sveče gorijo na za 25-letnico bivanja v Minne-1 strani. Vse je podarjeno od ver-soti. Mi smo namreč prišli v | nikov, ki se že zatekajo k nje-Minnesoto 21. julija. 1949. Ne bi mu po pomoč. Dan je bil prekratek, da bi res si malo bolj < Četudi je bilo v zadnjih nekaj tednih kar precej prireditev, posebno še koncertni nastopi koroškega pevskega zbora Gallus, je za slovensko pesem vneto občinstvo lepo napolnilo veliko farno dvorano. Z nekaj zamude — brez te pri nas žal skoraj ni več nobena prireditev — se je razgrnila zavesa in na odru se je pokazal zbor, skupno 20 pevcev. Predsednik J. Melaher je pozdravil občinstvo, med kate rim in novih naseljencev dr. Frank Kem in dr. Valentin Meršol, poleg vrste drugih znanih, uglednih rojakov in rojakinj. Na kratko je označil spored koncerta, nato pa je pevovodja Martin Košnik začel tega izvajati. Prvi del sporeda je bil povezan pod skupnim imenom “Pojmo naše pesmi”. Zbor je prijetno in gladko zapel E. Adamičevo “Završki fantje” in v odličnem ritmu L. Hafnerjevo “Kaj kleplje”. Pri R. Simonitija “Lastovki” je pel solo Jože Dovjak z gotovostjo in zanosom. Malo zahtevnejši G. Ipavčev “Oblaček” je delal v srednjih stavkih zboru nekaj težav, pa |bil sicer na splošno podan z razumeva- njem in občutjem. Pri A. Medvedovi “Ljubezen in pomlad” je solo pel Joseph Penko sproščeno in v jačinskem sorazmerju z zborom. Prijetno sta podala J, Penko in Matt Dolenc R. Gobčevo “Kaj bi te vprašal”, nato pa oh spremljavi harmonike in električne kitare L. Slakovo “Sem fantič mlad zavriskal.” Kvartet Joseph Penko, Joe Ivančič, Matt Dolenc in Frank Ivančič se je predstavil s P. Jerebovo “Moj deklič” in z narodno iz Tržiča “Saj sem ti pravil”. Posebno prva je tekla gladko in bila dobro , podana, četudi bi bilo vanjo lahko položenega nekaj več čustvenega razpoloženja. Zbor je s staro, priljubljeno lo preplavati znou”, kjer je sold vložke občuteno in sproščeno, pa vendar pazljivo točno pel Matt Dolenc, M. Kernjakovo “Spomini”, kjer se je s solo postavil Jože Dovjak, in P. Kernjakovo “ M o j c e j, le vzemi mine”, kjer je zopet žel navdušeno in zasluženo priznanje za solo Matt Dolenc, “Poklon domovini” z B. Ipavčevo “Domovini”, kjer sta solo pela Jože Dovjak in Joseph Penko, m “Ljubezen in veselje” z E. Adamičevo “Vasovalec”, A. Schwa-bovo “Vinsko” in L. Slakovo “Svatje že vriskajo”. Zbor “Slovenski fantje” se je od svojega zadnjega nastopa izpopolnil in ustalil svoje pevske in glasovne sposobnosti. Je lepo uravnovešen, podajanje je gladko, pri čemer je očitno vpošte-vanje razpoloženja, ki ga kaže in prinaša vsaka skladba, prav F. S. Vilharja Po jezeru segel j posebno pa slovenske narodne prenekaterim do srca, ker jo je;in ponarQCieie- Spored je bil izbran za okus občinstva in je tudi zato zbor žel tako lep uspeh. K temu je , v na' seveda doprinesla velik del do- vduseno. Pri furlanski ^narodni bra priprava. ki je dajala pev. zapel res z občutjem, pa tudi z gotovostjo in ubrano. Kot vedno je vžgal Aljažev “Triglav”, ki je bil podan živahno in v R. Simonitijevi priredbi “Planike” je občuteno pel solo Matt Dolenc. Del sporeda “Planine sončne, ve moj raj” je zbor zaključil z G. Ipavčevo “Planinska roža: Moder, ki je vodil župnijo 28 let. Slovo je bilo kratko, lepo in ganljivo. Dne 23. avgusta smo še enkrat krenili proti Gorenjski. Planica. Vršič, izvir Soče in Mangart; u-stavili smo se pri mejniku med Jugoslavijo in Italijo. Razgled nam je preprečila gosta megla, tako da nismo doživeli tega, za cem gotovost in jim omogočala sproščenost, brez katere ni mo-j goče podati razpoloženja pesmi in njene melodije. J Zboru, njegovemu pevovodji m Martinu Košniku, vsem pevcem, prav posebno pa solistom k res lepemu uspehu prisrčne čestit-Drugi del koncerta je bil raz- ke! deljen pod gesli ‘Dro Koroška!” Naj bi doseženi uspeh dal zbo-vS ^ar°Kovo Vigred pri- ru novega poleta in vztrajnosti, bliža se , C. Pregljevo “ ’mam da ga bomo kmalu lahko zopet dro fletn’ navajeno”, narodno v'poslušali! C. Pregljevi priredbi “Ko bi Zi-, VE STI živina čaka Slovenski živinorejci so zredili 25,000 glav goveje živine in se dogovorili z Zvezno direkcijo za rezerve živil za odkup, ko niso dobili drugega kupca. Zvezna direkcija je odkup zavlačevala in vse kaže, da obveznosti ne bo mogla izpolniti do konca septembra, kot se je pogodila. Lastniki živine so zahtevali dodatek k dogovorjeni ceni za kritje stroškov krmljenja živine i preko določenega- roka. Bevku so odkrili spomenik V Novi Gorici so pred občin- kar smo pravzaprav šli gor. , , Tako je čas potekel in šli smo , sk° hls° odkri!i spomenik zna-nazaj. Čeprav je bilo lepo, sem s ovenskemu pisatelju in mogla nič lepše praznovati te obletnice nikjer drugje. Na Brezjah je bilo precej ljudstva, a ne vem, če so romarji še tako prežeti z živo vero kot leta nazaj. Prav malokdo gre še po kolenih okrog oltarja. Drugače je vse zelo umirjeno, pri sv. obhajilu smo vsi pokleknili k obhajilni mizi; verniki so prepevali lepe Marijine pesmi, bila je da bi res si malo natančno ogledala znamenitosti glavnega mesta Hrvatske. Dne 13. avgusta sva šla v Avstrijo, v Spittal, kjer je tudi vse spremenjeno. Ogledala sva si mesto, pokopališče, kjer počiva že kar precej Slovencev in med njimi tudi duhovnika g. Slapar in Burja. Ustavila sva se tudi pri pri župniku' č. g. Miklavčiču, prelepa pridiga, kakršnih tukaj1 ^ le dušni pastir Slovencev, v Ameriki ni več. I V nedeljo, 18. avgusta, smo šli Po par urah smo vzeli slovo na Dobrovo k službi božji. Bii je začetek “šmarnih maš”. Bilo je še kar precej ljudi, a veliko manj kakor pred vojno. p0 Sv. maši se je poslovil župnik č. g. vseeno bilo zelo vesela, ko sem se na Brniku zopet vsedla v letalo, Bogu hvaležna za vse in tudi za to, da lahko grem nazaj nekam, kjer je vsaj za enkrat bolj svobodno. V Cleveland smo prišli okrog 2h zjutraj in pred-no smo prišli skozi vse preglede, sva šla v čakalnico in čakala za letalo v Minneapolis. Začela sem misliti, kaj pa, ko bi se še v Clevelandu malo usta-. vila? Pa kako poizvedeti, kje jeSra:] 25 milijonov dinarjev, grad-kdo, ki se z njim poznamo. Vze-j^f bila-precej draga, pa tudi težkoče so bile več; e. kot so za slovenske narodne pravice v Slovenskem Primorju pred drugo svetovno vojno Francetu Bevku. Spomenik je delo akademskega kiparja Borisa Kalina. Od Vrhnike do Razdrtega Sredi septembra so odprli novi odsek avtomobilske ceste med Postojno in Razdrtim. Vsak kilometer te ceste je veljal sko- od Brezij in nadaljevali pot na Bled, kjer smo si ogledali Blej-.sU grad, pa se peljali naprej v Bohinj. Začelo je deževati, zato la sem telefonsko knjigo in kmalu dobila Ivanko Koširjevo, katero sem poznala doma še kot malo deklico. Potem pa še en poskus. Kličem, urad Ameriške Domovine. Sicer nisem dosti u-pala, da bo kak odgovor, ker ura še ni bila niti 7. Pa veste, da je bil odgovor. G. V. Lipovec se je oglasil. Po kratkem razgovoru je povedal, kako priti tja in tako sva se odločila za obisk. Prav lepa hvala za prijazen razgovor. Potem sva se ustavila pri Koširjevih, kjer sva spoznala vse člane prijazne družine in obenem sva šla obiskat tudi očeta in mater Koširjeva (Kovačeva). Prav lepa hvala vsem, posebno pa še Ivanki in Janezu, ki sta naju še na letališče zapeljala. To naj bo zadosti! Prav lepo pozdravljeni vsi poznani in sploh vsi bralci tega lista, posebno pa še vsi pri uredništvu lista. Naj Bog blagoslavlja Vaše delo za obstanek slo-j^aja do sporov med zastopniki venstva v Ameriki. | režimskih skupin in organizacij večje, predvidevali. Cestnino so na avtomobilski cesti z odprtjenf novega odseka podražili za 10% in stane sedaj za vseh 41 kilometrov 13 dinarjev (okoli 75 centov). V prihodnjih tednih bodo razpisali javni natečaj za novi odsek do Senožeč, ki je dolg 4.4 kilometre, pa je vanj vključen 750 metrov dolg predor, ki ga bodo gradili predvidoma dve leti. Ko1 bo cesta do Senožeč zgrajena, se bodo odločili, ali naj jo speljejo dalje proti Kopru, proti Trstu' ali proti Gorici. Odsek med Vrhniko proti Ljubljani bodo zaceli graditi leta 1976, pa morajo še dognati, kakšen način bi odgovarjal močvirnemu svetu, koder je do trdnih tal ponekod do 64 metrov. “Zadnja pot” Pii pogrebih v Sloveniji pri- vajo družine umrlih cerkven pogreb. Glavna težava je v zahtevi borčevskih in drugih režimskih skupin, da naj bodo njihove zastave tik pred krsto in ne na 'čelu sprevoda pred križem. Cerkev se je postavila na stališče, da je pogreb cerkvena zadeva in mora to tudi ostati. Pogrebni cerkveni sprevod sega od križa spredaj pa dalje nazaj. Kaj je pred križem, to Cerkev ne zanima. Tam je s tega stališča prostor za partizanske in druge zastave ter zastopnike. Ti s tem niso zadovoljni in je zato b o r č e v s k a organizacija predložila, naj bi spor rešili s posebnim republiškim zakonom. Tajništvo za zakonodajo pri skupščini je prišlo do zaključka, da takega zakona ne more predložiti, ker bi to pomenilo očitno mešanje v cerkvene zadeve. Svetovalo je občinam, da to reč rešijo na svojih krajevnih skupščinah, kot so v Brežicah že u-redili, kot je poročalo ljubljansko “Delo” 18. septembra 1974. ^ ’ --------- še točijo slabo vino Večina gostilničarjev na obalnem območju je neobčutljivih : za kazni, opomine in priporočila, ki jim jih dajejo inšpektorji obalne skupnosti. Ti namreč že tri mesece zapored bolj pogosto “obiskujejo” gostilne in' ugotavljajo kakovost odprtih vin v prodaji. Ugotovitve so porazne. Od 60 vzorcev odprtega vina je bilo le 10 ustreznih za promet, vsi ostali pa so predstavljali ciknjeno ali defektno vino, ki je vsebovalo samorodnico ali pa umetno barvilo. Čeprav inšpektorji pregledujejo vina redno vsak teden, gostilničarjem ni dosti mar. Še naprej prodajajo slabo vino. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Mi- Ivanka Kraljič j ter med Cerkvijo, kadar zahte- J lan in ga. Barbara Pavlovčič. r~fY oocietjr ofGT f*nJ01 %US4 1 ONE FAIRLANE DRIVE •10UET, IL 60434 Since 1914 ... j.'* Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated the service of the Catholic home, family and community. . r half-a-century your Society has offered the finest in France protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts u H°ly Family Society is a Society of Catholics mutually . 1 eh in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, lary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: cholaj ships *or education of young men aspiring to priesthood. • Scholarships for young women aspiring to become nuns. Additional scholarships for needy boys and girls. 4‘ ^articipating in the program of Papal Volunteers of Latin America. fowling, baskeibail and little league baseball. ' S°cial activities. Participating in the Catholic Communications Foundation. družba president ............. nrst Vice-President ..... econd Vice-President secretary ............. treasurer ecording Secretary .... Pusr Trustee............ second Trustee ......... hird Trustee .......... rrst Judicial ......... ^econd Judicial ....... bird Judicial.......... °cial Director... spiritual Director edical Advisor $v. Družine Officers Joseph J. Konrad Konald Zefran Anna Jerisha Robert MUKochevai Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Ricla John Kovas Frank Toplak Nancy Owen Rev. Aioysius Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D. minutes of the semi-annual SUPREME BOARD MEETING August 3, Wk ^ (Continuation) ^Ce.peS^enh Joseph J. Konrad now called upon the Second ^resident for a report. j 5' President and members of the Supreme Board: Vr(j hstened to the reports of the various members of the Utg ’ j Financial Report and the report of the Secretary and th Se(i With a11 °f them' 1 am also Pleased in particular ^ onr. 6 ^nancial report, again showing that we have a gain assets. ls is all that I can say at this time. Thank you. Anna Jerisha, Second Vice-President *%nTtion was made Joseph Šinkovec and seconded by '6 ac Kochevar, that the report of the Second Vice President £CePted as given. Carried. 'ficrpi esi^eni Joseph J. Konrad now called upon the Recording ^ary for a report. I h' ^res^deni' and members of the Supreme Board: hessed V ave read the minutes of the last meeting and I was im-with all of the reports, and in particular, the Financial °rt. J, Hat h ^ ^ WaS P^eased with the reports of you members and r as ^een done the past six months. Hut ■ P^eased to hear and see that we have had another gain. H jj, to express my thanks to President Joseph J. Konrad, to ^ fiIieasurer’ and to the Secretary Robert M. Kochevar for ji6 these men have done. ls is my report, I thank you. Ku ^otio W ^atth, Joseph L. Drašler Recording Secretary n was’ made by Robert M. Kochevar and seconded aCpHnew Kochevar that the report of the Recording Secretary ^epted as given. Carried. Ht0{> eddent Joseph J. Konrad now called upon the Social Di-i W 1 ancy Owen, for a report. ^resident and members of the Supreme Board of the S At ^ily Society: . °Ciai nis time I have nothing to report to the Board on the ( j Activities. thj11 P^eased with the reports of the members of the Board, 0 see oave performed so well in their duties. I am also happy k I’ki e Recording Secretary back on the job. I thank you. Nancy Owen Social Director ^id 6 ^econd Vice-President, Anna Jerisha, now called on the t, Joseph J. Konrad, for a report. ^ehibers of the Supreme Board: , J c°rne to this, our semi-annual meeting. SCe i° thank you, officers of the Supreme Board for your J counselling. It is through the combined efforts of Society can keep moving ahead and continue to be of service to our membership. Our Society is affected by the ECONOMIC slow-down, how ever based on our first six month experience, we have a sound improvement in our financial picture. At our last meeting I outlined four objectives to be accomplished by our Treasurer, Secretary and myself. The results are as follows: 1. Our Life Insurance Department is moving along with substantial growth. 2. We have developed and are issuing a new Health and Accident policy called the Daily Hospital Indemnity Plan. This plan is being received very successfully by ur membership. 3. Our investments portfolio is very sound and is growing substantially. Due to a great deal of research, advice and prudent investments our Society’s portfolio is obtaining a high investment yield. 4. We have cut all of our expenses to the bone. Based on our Society’s performance for the last six months, I can guarantee that we will have a favorable and sound year. In conclusion, I am sure that we are all proud of our Society. With God’s help, we will continue to function in the true, fraternal, Christian Spirit for our members. I thank you for your continued confidence in me, and I pledge my continuous efforts to operate a sound, aggressive Society in your behalf. This is my report to you. I thank you. Joseph J. Konrad President There being no further business to transact the meeting came to a close. A motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by Anthony Tomazin, Jr., that we adjourn. The meeting closed with prayer for the living and deceased members of the Holy Family Society at 1:15 p.m. Joseph L. Drašler Recording Secretary da bi vodilne gospodarske kroge pridobil, da bi izboljšali položaj delavcev, a vse prigovarjanje je bilo zastonj. Cesto sva posedala po rimskih' kavarnah in vodila dolge debate. Mene je še posebno zanimalo dejstvo, da je bil ta odločni gospodarstvenik po svoji izobrazbi doktor čiste filozofije. Pomislil sem, kako smo v Ljubljani podcenjevali filozofijo in vse, ki so se bavili s filozofijo, smo smatrali za čudake, nepraktične in nekoristne člane človeške družbe. Niti pomislili nismo, da je resnična vrednost izobrazbe v tem, da služi 'človeku v vseh poklicih, povsod, kamor ga vodi življenje. Tega Beograjčana ni bolela izguba premoženja, ni ga skrbela bodočnost, čeprav je imel lepo in številno družino. Bolela ga je izguba svojcev, ki jih je pustil v Beogradu. Imel sem vtis, da ni noben preživel vojne vihre. Izgubil je tudi brata, ki je bil po poklicu zdravnik. Zaradi njega je še posebno trpel, ker sta si bila očitno velika prijate- S. R.: ifill NMOi! V VELIKEM SVETI) ŽIDJE i SLOVENCI - 2. Poskušajmo razumeti drug drugega. U. j krščanstva, je imel čut za vse. V času-mojega službovanja v;kar je lepo v krščanstvu. Ni si-Rimu sem se seznanil z Beograj-' cer verjel v Vstajenje, “toda le-čanom židovskega rodu. Bil je p0 je” mi je dejal. Včasih sem več let, vse do izbruha vojne, imei vtis, da je bolj prepričeval tajnik trgovske zbornice. Pripo- samega sebe, kot pa mene in da vedo val mi je, kako se je trudil, se je na dnu duše vpraševal: “Kaj pa, če je Kristus res vstal od mrtvih?” Imel je rad Slovence. Pripovedoval mi je, kako je preživljal počitnice v Dobrni. Nekoč niso imeli prostora v zdravilišču, pa se je naselil v župnišču. Ko ga j e župnik Urlep pripeljal v sobo, mu je rekel: “Mater Božjo bomo pa pustili na steni.” “Kar pustite jo,” je odgovoril Beograjčan, “saj je bila tudi ona Židinja.” Po koncu vojne je ostal v Nemčiji in bil član repatriacij-ske komisije. Ko ni bilo več nikogar, ki bi hotel nazaj v Jugoslavijo, .se je preselil v Italijo. Pripovedoval mi je, kako je v Nemčiji opozarjal na napake, ki so jih delali zavezniki. Po prihodu v Italijo j e očividno zavzemal visoka mesta v židovskih organizacijah, udeleževal se je banketov, ki so jih prirejali na čast tistih, ki so odhajali v Izrael. Nekoč sem ga vprašal: “Gospod doktor, ali boste tudi Vi šli v Izrael?” “Kaj še, jaz pojdem v Kanado!” Bodočnost ga ni skrbela niti najmanj. Nekoč mi je Zidu, ki je delal v sanatoriju, can, da mu jaz vse to nudim z kjer so se zdravili bolni Židje. | namenom, da bi ga pozneje iz-omenil, da bodo Bund socialisti koristil.” Ker je izgubil lastne odšli v Avstralijo. Prav nič se' družino, se je ta vodja zadruge ni razburil, rekel mi je samo:! z vso ljubeznijo posvečal članom “Morda je tako bolje, da smo | svoje zadruge. Nekoč mi je re-raztreseni po svetu. Ce pride do ', kel: “Man muss an die Men- nove katastrofe, se bo vedno en schen glauben. Ohraniti mora- Ija. Včasih se mi je zdelo, da se rekel: “Veste, nihče ne more poje za trenutek pogreznil v svojo i jesti več kot enega piščanca na-žalost, kakor v globoko morje.! enkrat in za enega piščanca bom Toda človek ne more večno ži-1 vedno imel. Nihče ne more istoveti s svojo žalostjo pod morsko časno sedeti v dveh avtomobi-gladino. Zato je čez trenutek lih in en avto bom vedno imel.” zopet pokazal vedri obraz, ka- Navzlic visokemu položaju je kor da bi se bil iz •globin pojavil na površini morja. Zanimivo je, kako se je temu doktorju' čiste filozofije posrečilo preživeti hude čase. Postavil se je na stališča, da je tisto, kar je najbolj nevarno, v resnici najbolj varno. Ob izbruhu vojne je bil jugoslovanski oficir in se je ob kapitulaciji predal kot oficir. Tako je bil avtomatično pod zaščito mednarodnega prava. Bil je visoko inteligenten bil skromen, nikoli mi ni govoril o svojem položaju. Kot uradnik IRQ sem obiskoval židovske centre v okolici Ri-i ma. Zanimalo me je, kako so | bili ti centri organizirani. Ker so tudi med Židi prevladovala različna mnenja, je vsaka skupina živela v posebnem centru. En center v Fra^catti-ju je bila teološka šola, takozvani Jeshiva College. Tam so živeli pravoverni Židje, zlasti tisti, ki so se pri- mož. Pripovedoval mi je, kako pr avl j ali na duhovniški poklic. e in the Society, Officers, Members and Friends, that so ga v ujetništvu obiskovali nemški oficirji, ki niso mogli verjeti, da je Žid. “Herr Doktor, saj vi niste Žid.” “Jaz sicer ne hodim v sinagogo, že dvajset let nisem bil v v drugem centru so živeli pravoverni Judje, ki so se nameravali preseliti v Izrael, v tretjem tisti, ki so se pripravljali na izselitev v Ameriko, v četrtem centru pa so živeli židovski so- dci rešil.” Nisem imel vtisa, da bi ljudi silili v Izrael, vsakdo naj se sam odloči. Tudi nisem nikdar slišal, da bi kdo zameril tistim, ki so se nameravali naseliti v Združenih državah ali v Kanadi. Človek se nehote spomni na razmere v slovenskih taboriščih. Danes se še posebno spomnim obiskov v židovski teološki šoli v Franscattiju in v centru za židovske sociali, ste, takozvani Bund zadrugi v bližini Rima. Naša vera je zelo težka, mi je nekoč priznal mlad študent teologije. Talmud ureja vsak trenutek človekovega življenja. Z rabini, ki so vodili šolo, sem imel dolge debate. Oni so bili vsi veseli, mene pa so zanimali njihovi problemi. Spominjam se še razgovorov z voditeljem šole, glavnim rabinom Moskvovi-czem. Med vojno je izgubil vso družino. Po vojni se je še enkrat poročil. Nekoč mi je priznal, “kdo ve, če ga nisem polomil.” Teološke probleme je reševal zelo enostavno. Nekoč sem mu omenil, da znanost trdi, da svet obstoji že milijone let in ne šele 5,700 let, kakor Židje verujejo. Rabin Moskowicz mi je dal zelo enostaven odgovor: “Vi niste bili poleg, ko je Bog svet u-stvaril in jaz tudi ne. To je zadeva vere.” Vzemi ali pusti. Po prihodu v Ameriko sem nekaj let učil v malem mestu na jugu države Ohio. Nekoč je prišla k meni mati neke moje učenke: “Vi znate boljše Tal- mud, kot naš rabin. Bodite vi naš rabin! Dobite prosto stano-vanje in deset tisoč dolarjev na leto. Komaj sem jo prepričal, da sem katoličan. V takozvani Bund zadrugi so živeli židovski socialisti. Naselje se je odlikovalo po izredni snagi, stanovalci, po izredni poštenosti. Zasliševanja so potekala hitro, vsi podatki so bili točni, brez vsake zmede. Povabili so me na kosilo, toda ponudili so mi isto hrano, ki so jo uživali sami. Bila je skromna, toda o-kusna in dobro pripravljena. O-bednica je bila čista kot v vojašnici. Med kosilom so vsi molčali, kakor v samostanu. V zadrugi so imeli sovjetskega Žida, ki je bil po poklicu mizar. Vodja zadruge je bil nekoč tiskar v Varšavi. Tudi on je izgubil vso družino. Pripovedoval mi je o mizarju, ki se je na nek način rešil iz Sovjetske zveze in živel v njihovi zadrugi. “Nikomur ne zaupa! Ponudil sem mu denar, da bi šel v kino ali na ples, toda je vse odklonil, ker je prepri mo vero v človeka!” Nas Slovence le prepogosto muči občutek lastne majhnosti. Morda bi se ob primeru Zidov dokopali do spoznanja, da veličina in vpliv naroda na vse zadnje le ne zavisita v toliki meri od števila, kot od notranje povezanosti, duhovnega bogastva, izobrazbe, volje do življenja in do dela. Ali ni čudež, da smo se sploh ohranili, da smo svojo u-sodo prenesli preko nasprotovanj sosednih narodov? Pomislimo na turške vpade. Ali niso naše cerkve na gričih in tabori okoli njih priča silnega junaštva naših ljudi, ki so se sami reševali, brez pomoči od zunaj, z vero v Boga in samega sebe in nikogar drugega? Pomislimo na zmago pri Sisku, ki je napravila konec turškim vpadom v Slovenijo, dočim so se turški vpadi v Srednjo Evropo nadaljevali še devetdeset let, vse do usodnega obleganja Dunaja leta 1683. Pomislimo samo na vznik slovenske literature, vstajanje slovenske univerze in pot v lastno državo. V čem je skrivnost uspeha, ki ga svet pripisuje Židom? Preživeli so dvig in padec imperijev od Egipta, Sumerije in .Babilona pa vse do danes. Predvsem pa česa naj bi se Slovenci učili od njih, če je že prišlo v piegovor, da so Slovenci “gori od Židova”, to sa pravi hujši oc Židov. (Dalje sledi) •o- MALI OGLASI NAPRODAJ hiša za dve družini, 5-5. Polna klet. Na novo barvarna zunaj in znotraj. Dobra okolica za dohodek. Blizu cerkve Marije Vnebovzete in trgovin. Lastnik 761-4456 (169). o ur njej, a jaz, sem Žid,” je odgo-1 cialisti, ki so se nazadnje izse-varjal. Toda, čeprav ni hodil v! lili v Avstralijo. Na ta. način so sinagogo, je bil po svojem srcu1 preprečili medsebojne prepire in veren mož. Ker sva govorila o spore, ki v javnost sploh niso vsem mogočem, sva prišla tudi prodrli. na vero. Čeprav ni sprejemal' Nekoč šem nekemu .mlademu • iliililiill SAD JEDRSKE RAZISKAVE — Naprava na sliki je za odkrivanje ognja in je sad jedrskih raziskav: Te so ustvarile ele- ment “americium'”, ki je . glavni sestavni del naprave. Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v cznae b] “ere za približnih 32% dc 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Ns primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6%; št. 40 je 7, st. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, t4 je 11; ženski čevlji so navad« no manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 8, 37 bi bila 5 ir 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razf tika v označbi mere vedno z,a 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40 je to ameriške mere 32, št. 41 je ameriške mere 34, 44 je 36, 16 je 38. 48 je 40, 50 je 42 in 32 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12 40 je 14, 42 je 16. 44 je 18 h 46 je 20. Pri moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 3S 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13%, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15%. 41 je 16, 12 je 16'%, 13 je 17. Dolžinske mere: palec ali inča = 2-54 cm, 1 milja —- 1609.33 m. Votle mere: 1 pint = 0.571; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — 1 galon; 1 bušel (mernik) = 36.351; 1 barel (sod) = 181.741 Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1- unča = 28.35 g • Toplotne mere: 9 Fahrenheitovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0C — 32 F; 0F je —17,78 stopinj C; 100 C = 212 F; 50 C je 122 F; 10 C je 60 F. Ploskovne mere: 1 aker = 10.46 arov; 1 kv. milja = 2.50 k v. km. Hiša naprodaj V Euclidu, zidana hiša za 2 družini, 5-5, porč spredaj in zadaj, lot 50 x 140, garaža za 2 avta, lep kraj, za več informacije kličite. Vam zarentamo tudi Vaše stanovanje. KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (165) V NAJEM pet sob, zgoraj, odraslim. Zglasite se na 1074 E. 66 St. (165) IŠČE SOBE Slovenka v pokoju išče 1-2 sobe z kuhinjo, zgoraj; rajši gorkota na furnež, blizu cerkve Neff Rd. ali cerkve sv. Kristine. — (10,14 okt.) PREŠA NAPRODAJ Fino izdelana, na pol tona na rjuhe. Kličite 481-3526 (165) BY OWNER Well maintained six suite brick apartment. Call 944-1076 (166) SOBE SE ODDAJO Štiri sobe se oddajo starejšim ljudem zgoraj, brez otrok in živali na 7215 Hecker Ave. —(26, 3,10 okt.) V najem Oddamo 5 sob in 2 garaži, spodaj, na Addison Rd. Priporočila. Kličite 391-6312 -(164) V najem Oddamo 3 sobe za 2 osebi na E. 58 St. Kličite 431-6641 po 5. uri. ____________‘ -(165) GOSTILNA NAPRODAJ in dom, v Euclid okolici. D5 li-cenza, kot nova oprema. Dobra slovensko podjetje. Lastnik gre v pokoj. Vprašajte za Mr. Knaus 481-9300. Qeorge Kuans Realtor 819 E. 185 St. (165) BY 0\VNEK Three bedroom brick in Euclid. Excellent condition. Principals only. — 944-1076 V NAJEM štiri lepe sobe, kopalnica, klet, furnez na plin. Vse na novo de-korirano, spodaj, spredaj, v okolici sv. Vida. Kličite 431-9061. (164) MALI OGLASI V NAJEM pet sob in kopalnica spodaj na 1193 E. 60 St. Vprašajte na 6011 Bonna Ave. zgoraj odzadaj. 881-7122 (167) HIŠE NAPRODAJ 18204 Landseer blizu E. 185 St. hiša z dvema spalnicama, velika jedilna soba $21,500. 19504 Kildeer blizu East 135 St. hiša 6. sob za eno družino samo $23,900. 19002 Nottingham Rd. hiša za dve družini 5-5 zahtevajo $23,900 ieorge Kmm Realtor 481-9300 819 E. 185 St. ______________ (165) MALE HELP WANTED JANITOR WANTED Janitor needed <1 Je zcal izposojena vil rmnrnUo Trn™. ______ikona: Mava. hči Picassa in The-im v varstvu newyorskega mu- stal. “Častno pač ne,” je odkrito mahnil z roko in rekel: “Slutiš hude zaplete. V resnici bodo kona: Maya, hči Picassa in The-, rese Widmayer; Claude in Pa-!^a moderne umetnosti. loma, otroka iz Picassove zveze s Francoise Gilot. mnogo hujši, kot si misliš.” Premoženje si bodo torej de- Dediči prav tako nimajo pravice do slovite zbirke slik dru- j gih umetnikov v Picassovi po-j sesti. Teh 58 stvaritev impre- Picassova zbirka del stalne razstave. Nekaterih slik javnost do- priznal Tone, “zasilni izpit so določili in tega sem, res le “za silo prestal. Vendar je bila' Picassova vdova Jacqueline! lili vdova, sin in trije priznani! sionistov in drugih modernih me.jtna šola iahka, zdaj pa bom živi kot samotarka v gradu ^ nezakonski otroci. Oglasili sta slikarjev je Picasso podaril pari-v Jožetovi šoli in ta je stroga. ’ j Vauvenargues, kjer je umetnik' se tudi bivša Paulova žena Emi- škemu Louvru, kjer bodo kot Zelo stroga: ’ je dejal Jože. j pokopan. Včasih gre v hišojljenne in hči Marina z uteme-Dasi na svetu, kjer je bilo pol- “Notre dame de vie” v Mougin- Ijitvijo, da Paulova ločitev ni no težav, navzlic koncu vojne ni su, kjer je umrl. Atelje in bila zakonita. Dediči imajo ne-'slej sploh še ni videla. Dumas odo, mkjer miru, v Boštjanovi drugi prostori so od njegove dvomno razne želje in zahteve,'se spominja, kako je Picasso ne-sencnici je bil lep mir. , smrti zaprti za vse. vsem skupaj pa je prav gotovo koč pokazal na Cezannov “Črni Mina je poskrbela za izbrano; dobro vino. Stari učenik je dvignil kozarec in napil: “Mina, moja ljuba Mina! Govorim ti kot tvoj stari prijatelj in učitelj, kot spremljevalec tvojih dni, Mina. Hudo vojno je prestala naša domovina. A tudi ti, Mina, si morala prestati hudo vojno, življenjsko vojno, ki je že tedaj, ko še ni bilo svetovne vojne, besnela krog tebe. Imela si mrtvece in ranjence, napade, obleganja, sovražnosti, zmage, a tudi premagana si bila. In ti, Mina, si bila v teh svojih bojih največkrat ranjena; zato, ker si zmeraj načelovala, si bila naj-nrabrejša, ker si bila zmeraj v prvih vrstah! Star sem; glej, kako nalahno podrhteva kozarec z zlatim vinom, ki ga dvigam tebi v čast in tvoje zdravje! Star sem. A sreča moje starosti je, da morem skupno z vami, moji ljubi prijatelji, reči ob koncu svojih dni: Mina Boštjanova, cvet naše vasi, je zmagala v svoji vojni!” KONEC PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO SLOVENSKO USTANOVO! POTREBUJE SONCA — Čaj potrebuje za uspešno rast dosti sonca. Tega na splošno v Rusiji ni, ne manjka pa ga v Georgiji na jugu ZSSR, kjer je gojitev čaja glavna gospodarska panoga. Na sliki vidimo nadzornika pri pregledu pridelka na čajnem nasadu. Synchrosnatic 70 Clicks in ali 70 UHF channels just like VHF channel selector... fine tune for clear, .sharp picture. ^ The ASHiNGTON • F2040W Grained Kashmir Walnut color • Zenith Quality Black-and-White TV Chassis' « Custom Perma-Set VHF Fine Tuning ’Control • Deluxe Video Range 82-Channe! Tuning System • Zenith Rcyaity Crest Tubes. The quality goes in before the, name goes on® , EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD MME & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSliK & mi Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje. ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine _ dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. NA ČELU ODBORA — Predsednik Ford je imenoval na čelo odbora za preiskavo prizivov vojaših ubežnikov v okviru njihove pomilostitve, ki jo je predsednik objavil pretekli mesec, bivšega senatorja Charlesa Goo-“Na,” je rekel Jože, “in dobro della iz New Yorka. DRAGI NAROČNIKI IN NAROČNICE! Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvenj obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške! Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništviij Frido bivajte nam novih naročnikov. Priporočite nas list svojemu slovenskemu sosedu in znancu! | AMERIŠKA DOMOVINA “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! ‘‘Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga mo« reva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” ČAJ PRED VODKO — Na splošno pijejo v Sovjetski zve. zi veliko vodke, žganja, ki ga kuhajo iz žita, slično kot Pri na viski. V Georgiji ki leži daleč na jugu v Kavkaških 9°' rah, je glavna pijača — čaj. Tega tam na veliko prideluj6' jo. Na sliki vidimo delavke, ko obirajo čajeve liste na d?' žavni farmi Ingirski.